UDK 39(497.12)(05) Slovenski etnograf stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem Začetki ljutomerskih konjskih dirk XXVII - XXVIII LETNIK 19 7 4-75 Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1976 UDK 39(497.12)(05) Slovenski etnograf stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem Začetki ljutomerskih konjskih dirk XXVII - XXVIII LETNIK 1 9 7 4 - 7 5 Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1976 Uredniški odbor Angelos Baš Ljudmila Bras Boris Kuhar Ivan Sedej Tehnični urednilc Marjan Loboda Odgovorni urednik Boris Kuhar Izdal in založil Slovenski etnografski muzej Vsebina — Tables des matieres Fanči šarf, Stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja 7 Die Wohnkultur der Bergarbelter von Idrla um die Jahr- hundertwende Marija Makarovič, MedsetKtJna pomoč na vasi na Slovenskem (na primeru Predgrađa v Poljanski dolini ob Kolpi).................... 35 Gegenseitige Hllfe im Dorf In Siowenien (am Belspiei von Predgrad an der Kolpa im Poljane tal) Angelos Baš, Začetki ljutomerskih konjskih dirk ....................... 63 The Origins of the Ljutomer Horse Races Bibliografija — Bibliographie MIlan Dolenc, Bibliografija rokopisnih medicinskih bukev ............... 81 Die Bibliographie handgeschriebener Medizinbucher Fanči Šarf UDK 398.341 / .342 (497.12 Idrija) Stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja Rudnik živpga srebra, odkrit ob koncu 15. stoletja, je povzročil, da seje Idrija razvi- jala v gospodarsko, trgovsko in kulturnoprosvetno središče širšega območja, dasi- ravno kraj po svojem geografskem položaju za to ni imel naravnih pogojev. Za bližnjo In daljno okolico je značilna slaba In težka prehodnost, slaba obljudenost in pozno nastala hribovska naselja^ ter planote, ki med seboj geografsko niso tesno povezane. Brez rudnika bi to središče nikoli ne nastalo. Navedene okoliščine in lega, ki jo je izoblikovala geološka prelomnica, potekajoča prek doline od seve- rozahoda proti jugovzhodu, je vtisnila kraju svoj pečat: meščansko usmerjeno sre- dišče kot rezultat potreb in prizadevanj rudniške uprave ter obrobno naselje z zna- čilnimi rudarskimi hišami. Tretja značilnost so rudniški večstanovanjski bloki, ki so v zadnji četrtini 19. in prvem desetletju 20. stoletja precej spremenili podobo kraja, pa tudi stanovanjske razmere. V okviru raziskovanj življenja idrijskih rudarjev2 nas je zanimal predvsem rudarjev dom in stopnja stanovanjske kulture. Specifično gostaštvo in najemništvo, ki ga je vseskozi povzročalo nesorazmerje med povišanjem zaposlenih v rudniku ter pove- čanjem števila hiš oziroma stanovanj, je samo po sebi zahtevalo dodatno razisko- vanje najemniških odnosov, pogostih selitev iz stanovanja v stanovanje in vzrokov 1 Melik Anton, Slovenija, 4. zvezek, Slovensko Primorje,Ljubljana1960, str. 504 2 Raziskovanje je izvedel Slovenski etnografski muzej v Ljubljani s pomočjo Kidričevega sklada. Kulturne skupnosti Slovenije in Mestnega muzeja v Idriji. Podatke so dali v letih 1969 - 1974 predvsem starejši Idrijčani bodisi v intervjujih bodisi kot odgovore na anketo. Osebno smo obiskali okoli 45 domačinov, med pomembnejšimi informatorji pa naj nave- demo naslednje: Likar Martin, roj. 1888, Kapetana Mihevca 26 Vončina Josipi na, roj. 1893, Trg maršala Tita 12 Kovačič Lovro, roj. 1897, Študentovska ul. Šinkovec Franc, roj. 1873, Rožna ul. 3 Kenda Katarina, roj. 1885, Gortanova ul. Gantar Ivan, roj. 1883, Pirnatova ul. 1 Lapajne Janez, roj. 1897, študentovska ul. 13 Bevk Marija, roj. 1890, Wolfova 1 Jurjavčič Albina, roj. 1901, Kajuhoval Žust Frančiška, roj. 1891, Tomšičeva 20 Eržen Avgust, roj. 1900, Prelovčeva 12 Bajt Anton, roj. 1897, Cankarjeva 7 Lapajne Rafael, roj. 1900, Prešernova 17 Anton Troha, roj. 1900, Platiševa17 Repar Pavle, roj. 1900, Platiševa 9 Jereb Anton, roj. 1895, Kapetana Mihevca18 Krapš Anton, roj. 1896, Nikolaja Pirnata 9 Čibej Ana, roj. 1896, Wolfovo stopnišče 6 Cuk Franc, roj. 1888, Kajuhova 3 KržISnik Ludvik, roj. 1911, Kapetana M ihevca 36 Anketiranih je bilo 300 rudarjev-upokojencev; na anketo jih je odgovorilo 95. Vsem, ki so nam na ta ali oni način pri delu pomagali, se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo Društvu upokojencev, ki je pomagalo pri anketiranju, ter Ivu Lapajnu, dolgoletnemu uredni- ku Uradnega lista in Ladu Božiču, ki sta k naši razpravi dala svoje pripombe ter podatke še dopolnila. 8 FančI Sarf zanje, pogojev za pridobitev ali zapustitev rudnišlja, ko je tam prenehal obratovati žvepieni rudnik. V Idriji je iskal stanovanje in po daljšem priza- devanju dobil en prostor 3,5 m^ x 3 m^. Kuhinjo z enim ognjiščem je poročeval- čeva stara mati delila z gospodinjo, lastnikovo ženo. V tem stanovanju je družina ostala 4 leta; ves ta čas dedu ni uspelo dobiti večjega stanovanja. Ena najstarejših pripovedovalki9 ve povedati, da je njen oče I. 1892, potem ko se je kot vdovec z dvema otrokoma drugič oženil, dobil majhno, vlažno, prizemno stanovanje (veža z ognjiščem 4 m^ in hiša 14 m^) in da so bili v tem stanovanju v naslednjih štirih letih rojeni še trije otroci. Takih in podobnih primerov pomnijo stari idrijčani mnogo. Navadno so povezani z boleznijo ali celo smrtjo v družini in je najemniku šele ogled zdravnika in njegovo priporočilo pripomoglo, da je potem, ko je rudnik začel graditi stanovanjske bloke, dobil prednost pri dodelitvi rudniškega stanova- nja. Do zadnjih desetletij 19. stol. pa so bili tudi najbolj kritični primeri brezupni. Najemniki ("gostovi") so se selili o sv. Juriju (24. aprila) in o sv. Uršuli (21. okto- bra). Po starem so v teh dneh, torej polletno, tudi plačevali najemnino, ki so jo imenovali "čenš". Hkrati je bil čas med prvim in drugim terminom odpovedni rok. Če je torej gospodar najemniku o sv. Juriju odpovedal stanovanje, se je moral ta o sv. Uršuli izseliti. Selitvena dneva v letu sta torej urejala, da ni bilo stanovanje niti en dan prazno. Menjanje stanovanj je bilo do zadnjih desetletij 19. stol., ko so bili zgrajeni prvi rudniški stanovanjski bloki, pogostejše kot potem. Za generacijo dedov današnjih rudarjev-upokojencev smo ugotovili, da se je vsaka najemniška družina selila 4 do 6 krat, družine generacije očetov so se selile povprečno 3,4 krat (od 64 primerov se 15 družin ni nikoli selilo, ker so imele lastno hišo, 12 družin se 1^ F. Baš, Vtisi iz Idrije, Idrijski razgledi, I. let., št. 2,1. 6.1956 1^ Repar Pavle, roj. 1900, Platiševa9 Vončina Josipina, roj. 1893, Trg maršala Tita 12 stanovanjska kultura Idrljsklti rudarjev 17 Klet Prltlleje Nadstropje Ostrešje 18 Fanei Sarf je selilo 1 krat, 9 družin 2 krat, 11 družin 3 krat, 7 družin 4 krat, 4 družine 5 krat, 3 družine 6 krat, 2 družini 7 krat in 1 družina 9 krat). Družine današnjih upokojenih rudarjev so se selile povprečno 2,4 krat. Primerjanje podatkov o številu selitev s številom družinskih članov kaže, da so se večje družine (nad 8 družinskih članov) selile pogosteje kot manjše družine. Selitve so povzročali objektivni pa tudi subjektivni vzroki. Med objektivne lahko štejemo primere, ko so gospodarjevi otroci dorasli in si ustvarjali lastne družine, katerim so se morale najemniške družine umakniti, ali ko se je najemnikova dru- žina toliko povečala, da je bil rudar prisiljen iskati vsaj nekoliko večje stanovanje. Tudi nezdrave razmere v vlažnih prizemnih stanovanjih, ki so povzročale različna obolenja, so često prisilile najemnike, da so iskali boljše stanovanje. Med sub- jektivne vzroke, teh pa je bilo razmeroma malo, lahko navedemo prepire, pretirano zanemarjanje najemniškega stanovanja, pretirano izkoriščanje najemniške družine za različna dela pri hiši in na polju gospodarja, naprednejše politično prepričanje najemnika ali gospodarja, pa tudi različno versko prepričanje. Primerilo se je celo, da je najemnik dobil odpoved stanovanja, ker o veliki noči ni prinesel spovednega listka. Določeno odvisnost najemniške družine od gospodarja kažejo podatki o dogovoru med gospodarjem in najemnikom ob vselitvi. Poleg plačevanja najemnine je na- jemnik po ustaljeni praksi po potrebi sodeloval pri popravilu hiše in delu okoli nje ter ponekod tudi pri delih na polju, v gozdu ali na travniku. Najemniška družina je v hiši skrbela za čiščenje veže, stopnic in dvorišča, pomagala je pri odmetavanju snega, pri kopanju vrta, čiščenju greznice in odvozu gnojnice na vrt, pri nošnji ali vožnji gnoja na polje, ponekod pri nošnji vode za živino, pripravljanju drv in po- dobno. Najemnik je moral prispevati k plačevanju dimnikarja ter prinesti letno (na osebo) po dva "rebrnika" (koša iz letev) listja za straniščni gnoj. Od naštetih del so bila nekatera obvezna pri vseh hišnih lastnikih, za druga, zlasti na polju in pri živi- ni, pa nekateri gospodarji niso bili zahtevni. Po večini so najemniki radi pomagali gospodarju, saj so bili veseli, da sploh imajo stanovanje. Kadar so šli rudarji na delo na travnik, polje ali v gozd, so rekli, da gredo "na luftanje". Gospodar je ob vselitvi najemniku določil prostor v kleti, prostor za drva in za su- šenje perila ter se dogovoril o višini in terminu plačevanja najemnine. Določeno odvisnost najemnika od gospodarja kažejo tudi nekateri obrobni podatki kot npr. to, da so se najemnikovi otroci gospodarja bali, da se najemnik ni upal upirati pri opravljanju del za gospodarja, tudi če je sodil, da je tega dela preveč; ob plačeva- nju najemnine je bila navada, da je najemnik vselej sproti prosil za stanovanje še za naprej. Posamezni konkretni zgledi, ko je npr. najemnik dobil odpoved zato, ker je zastopal pravično stran ob prepiru med gospodarjem in drugo stranko, ali zato, ker je mladega gospodarja, trgovca, ko se je bil ie-ta poročil in si z ženo ogledal gospodarsko poslopje, v katerem je bilo tudi stanovanje za najemniško družino, preveč po domače pozdravil — kažejo poudarjanje socialne razlike med lastnikom hiše in najemnikom. Po starem, približno do konca 19. stol., so najemniki plačevali najemnino dvakrat letno po 20 do 24 kron, pozneje mesečno. Najemnina se je s povišanjem plač po- časi dvigala in je okoli I. 1910 znašala 5 do 6 kron mesečno. Lastniku hiše, ki je imel po več stanovanj za oddajanje, je bila najemnina precejšen vir dohodka in ta stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev 19 izračun je bistveno vplival na to, da so bile v Idriji enodružinske hiše skoraj izjem- ne. Nekateri najemniki so se selili ponoči, da njihovo borno premoženje ni bilo tako iz- postavljeno ogledom ljudi. Ohranil se je rek, ki pove, da je bila nekoč vezna omara s predali poglavitni kos pohištva in da visokih ali nizkih omar za obleko rudarske najemniške družine vse do preloma stoletja skoraj niso imele. Za tistega, ki se je pogosto selil, so namreč rekli: "Revež je, ker ima kar naprej 'marejno' na puklU." Premičnine so sicer prepeljali z ročnim vozom, navadno najprej postelje in slam- njače, ki so jih zvili skupaj. Posodo in drobnarije so nesli otroci. Spomini na se- litve so starim idrijskim rudarjem do danes ostali boleča rana. Rudniška stanovanja Pomanjkanje stanovanj in nizka stopnja stanovanjske ravni je bila vzrok, da seje uprava rudnika okoli i. 1870, potem ko je rudnik spet začel zviševati število zapo- slenih, lotila načrtov za zidavo prvega rudniškega stanovanjskega bloka, med ru- darji imenovanega "prhauz".» Rudniški arhitekt se je pri oblikovanju zunanjosti nedvomno zgledoval po blokih, ki so tedaj že stali v drugih rudarskih naseljih, pri razporeditvi prostorov pa se je omejil na najpreprostejšo varianto in na minimum, ki je bil tedaj splošno uveljavljen pri odmeri prostora za idrijsko rudarsko družino. L. 1872 je bil sezidan prvi tak blok z 12 stanovanji (na"Brusovšu", Rudarska ulica). Vsako stanovanje je imelo po dva prostora, kuhinjo in "hišo". Po dve družini sta imeli skupno stranišče, pralnica, postavljena na dvorišču, je bila skupna za vse, drvarnice so bile lesene, postavljene za blokom. Pritličje bloka je bilo zidano, nad- stropje leseno in ometano. Kuhinja je bila razmeroma majhna (14 m^), soba je me- rila 20 m^. Na račun tanjših sten v nadstropju so ta stanovanja merila skoraj 4 m^ več. Temu bloku so kasneje (pred 1.1882) dodali še dva prizidka; v enem je bilo 12, v drugem 14 stanovanj. Ta stanovanja imajo po 3 prostore (kuhinjo, "hišo" in "kamro"), vsako stanovanje obsega povprečno 40 do 43 m^. Naslednji blok ("na Prejnuti", Tomšičeva ulica), zgrajen pred letom 1882, je imel stanovanja s tremi prostori, od katerih sta si prvi del ob hodniku, iz katerega so bili vhodi v stanovanja, delili kuhinja in kamra (vsaka po 10,5 m^), drugi del pa je za- vzemala "hiša", velika 26 m^. Zaradi skupnega dimnika sta po dve kuhinji mejili, bili sta torej postavljeni na sredi stavbe in zato brez okna. V tem bloku je bilo 8 sta- novanj. V naslednjih letih je rudnik zgradil skupno še 13 blokov s 163 stanovanji, in sicer: 1.1880 in 1900 3 stavbe za 22družin ("na Prejnuti", Tomšičeva ui.) pred 1885 ena stavba za 5 družin ("Lenštat", Vodnikova ui.) Ta blok so I. 1933 podrli in nato na novo zgradili. L. 1890 1 stavba za 12 družin ("v Cegovnici", Partizanska ui.), 1.1898 1 stavba za 24 družin ("na Brusovšu", Ui. Kapetana iVIihevca), pred 1900 1 stavba za 10 družin ("Pod gorami", Zupančičeva ul.), 1.1900 1 stavba za 16 družin ("V grapi", Henrika Freyerja ui.), 1.1900 in 1930 1 stavba za 17 družin ("na Prejnuti", Gradnikova ui.), 1.1904 1 stavba za 4 družine (v "Cegovnici", Partizanska u I in * iz nem. Berghaus 20 FančI Svf 1 Stavba za 8 družin, prav tam, i. 1904 4 stavbe po 2 stanovanji ("na Brusovšu", Rudarska ul.), 1.1906 3 stavbe po 2 stanovanji ("na Brusovšu", Rudarska ul.), 1.1906 1 stavba za 8 družin ("v Cegovnici", Partizanska ul.), 1.1911 1 stavba za 8 družin ("IVIalimarof", Vojkova ul.), 1.1926 2 stavbi po 2 stanovanji ("na Brusovšu", Rudarska ul.), 1.1932 1 stavba za 2 družini ("na Brusovšu", Rudarska ul.). Vsa ta stanovanja so imela po 3 prostore: kuiiinjo, večjo in manjšo sobo. Kvadra- tura vsakega stanovanja se giblje med 36 in 50 m^ ; največ jih je po 42 do 44 m2. Osemdesetletni Idrijčan, upokojeni rudar, 2\ se natanko spominja družin, ki so I. 1902 živele v 12-družinskem bloku na Brusovšu (Rudarska ul.). To je prvi rudniški blok, ki je imel stanovanja z dvema prostoroma, kuhinjo in "hišo". Ne bo odveč, če te družine naštejemo; potrjujejo nam manj konkretne podatke, ki smo jih dobili tudi za druge bloke. V omenjenem bloku na Brusovšu so tedaj stanovali: 1. 10 članska družina Krasna (rudniški kovač, priseljen iz Vipave); starša, 5 si- nov in 3 hčere 2. 4 članska družina Krivic (rudar, Idrijčan); starša, 1 sin, 1 hči 3. 6 članska družina Kržišnik (rudar, Idrijčan); starša, 4 sinovi 4. 9 članska družina Ašaher (rudar, idrijčan); starša, 3 sinovi in 4 hčere 5. 6 članska družina Štrumpfel (rudar, Idrijčan); starša, 3 sinovi, 1 hči 6. 6 članska družina Novak (rudar, priseljen z Dolenjskega); starša, 1 sin, 3 hčere 7. 6 članska družina Jazbar (rudar, Idrijčan); starša, 2 sinova, 2 hčeri 8. 9 članska družina Knap (rudar, Idrijčan); starša, 3 sinovi, 4 hčere 9. 8 članska družina Koler (rudar, Idrijčan); starša, 4 sinovi, 2 hčeri 10. 8 članska družina Jereb (rudar, Idrijčan); starša, 2 sinova, 4 hčere 11.6 članska družina Peternel (rudar, Idrijčan); starša, 2 sinova, 2 hčeri 12. 7 članska družina Rupnik (rudar, Idrijčan); starša, 3 sinovi, 2 hčeri Gornji seznam stanovalcev je dovolj zgovoren dokaz, da so rudniški stanovanjski bloki sicer omilili stanovanjsko stisko, hkrati pa so jo v novi obliki še pospeševali. Prednost pri dodelitvi rudniških stanovanj so namreč imele družine z velikim števi- lom otrok, 22 za katere pa so bila rudniška stanovanja znatno premajhna. Kljub temu, da stanovanja v rudniških blokih po velikosti še zdaleč niso ustrezala najemnikom in da so bila v pritličju tudi vlažna, pa se je rudar, ki se mu je posre- čilo dobiti to stanovanje, dobesedno oddahnil. Največja pridobitev je bila to, dani več občutil odvisnosti od gospodarja, da je odpadla pomoč pri delu in da je bilo stanovanje v bloku navadno tudi boljše od stanovanja v zasebnih hišah. Pri čišče- nju stranišča sta se stranki menjavali, tudi pri čiščenju veže, stopnic in greznice so 21 Jereb Anton, roj. 1895, Kapetana M ihevca 18 22 j. Mohorič (nav. delo str. 266) poroča, da so stalni delavci po osmih letih dobivali tudi žito in dn^a in — če so imeli najmanj štiri otroke — tudi stanovanje v rudniški hiši. Zato so mnogi imeli še četrtega otroka samo zato, da bi bili deležni te ugodnosti. stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev 21 PraCnl prerez Znafilina rudarska večstanovanjska hiša, Idrija, Mohorlčeva ul. 1 Vhodna fasada Posnetki Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije, april 1972 22 FančI Sarf se vrstili. Greznice je bilo treba izprazniti na dva do tri mesece; za ta namen je imel vsal< blol< posebno leseno posodo, pritrjeno na nosilih. imenovali so jo "fajmo- šter". Z gnojnico so gnojili vrtne grede, ki so si jih uredili na zemljišču ob bloku. Vendar se je vsaka rudarska družina v bloku zavedala, da je njena rešitev stano- vanjskega problema le začasna. Ko je namreč rudar zaradi bolezni, upokojitve ali smrti pustil službo v rudniku, je moral stanovanje v treh mesecih zapustiti. Uprava rudnika je bila pri tem dosledna in neizprosna. Tudi če so bili v rudniku zaposleni rudarjevi sinovi, tudi če rudar v odpovednem roku ni mogel dobiti privatnega sta- novanja, rudnik ni prizanesel; zgodilo se je, da so pohištvo rudarjeve družine po- stavili na cesto. V zvezi z raziskovanjem stanovanjskih razmer v rudniških blokih smo naleteli tudi na zanimive obrobne podatke: da so v določenih obdobjih pri reševanju prošenj za stanovanje močno odločale zveze in protekcija, na katero je lahko vplival uglednej- ši trgovec ali obrtnik, da rudar, ki se je aktivneje vključeval v naprednejša politična društva ali odklanjal versko prepričanje, stanovanja v bloku ni dobil in celo to, da je neki rudniški uradnik, ki je odločal o prošnjah za stanovanje, iz osebnih interesov dajal prednost lepim, mlajšim zakonskim ženam. Oprema stanovanj Med stanovanjem v pritličju in onem v nadstropju je bila bistvena razlika. To velja tudi za rudniške bloke. Vkop hiše v bregovit teren in slaba ali sploh nikakršna izo- lacija je bila vzrok, da so bila prizemna stanovanja po večini vlažna in je bil zato v veži na tleh "eštrh" 23 ali opeka. Najslabše in najstarejše hiše so imele na tleh celo steptano zemljo. Veža je bila prehodni prostor, črna kuhinja je rabila za kuhanje in za prehod do shrambe, priročne drvarnice in stranišča. Dnevni bivalni in delovni prostor je bila "hiša", v kateri so nekateri člani družine tudi spali. Tu so bila tla le- sena. Tudi v manjši kamri, prostoru za spanje, je bil lesen pod. Stene so bile pobe- ljene, enako strop, ki je bil lesen, ponekod ometan, drugje tudi ne. Kuhinja je bila obokana, v oboku je bila odprtina, skozi katero je dim vleklo v dimnik. Ker je bila kuhinja navadno na severni strani in je imela le majhno okno, je bila temnejša kot drugi prostori. Manjši predprostor v obliki kratkega hodnika, ki je vodil v hlev, je bil le v nekaterih hišah. Ta prostor je rabil za shrambo manj rabljenih predmetov ali za del drvarnice. Prostori v nadstropju, kamor so iz veže vodile stopnice, so bili podobni kot v pri- tličju, le neprimerno bolj suhi, zaradi tanjših sten pa bolj mrzli. V enonadstropnih hišah so bila okna v nadstropju manjša, predvsem pa je podstrešna kamra "pod- stražnca" često dobila okroglo ali oglato lino namesto okna. V dvonadstropni ali redkeje v trinadstropni hiši so bila prav tako okna od nadstropja do nadstropja manjša. Tudi prostori so bili zaradi strešne strmine toliko manjši, kolikor više v hiši so bili. Hiše z nekaj več zemlje niso imele stanovanja v pritličju, pač pa je bil tu hlev in ena, dve ali celo tri kleti. 2* Za leto 1810 poroča M. Arko, daje bilo v Idriji 172 krav 23 tla, obložena s ploščatimi kamni 2* F. Stele (Božidar Jakac, Ljubljana 1968, str. 11) poroča, da si je slikar B. Jakac priredil atelje v kleti Krapševe hiše, ki je služila pol za delavnico, pol za svinjak. stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev 23 (375 hiš) 11 le. Od časa do časa je otrobe po- škropil, vrgel vanje kruhove drobtine ali ščepec sesekljane kuhane govedine. Če se črvi niso dovolj naglo množili, je pod mokro krpo naložil jabolčne ali limonine lu- pine in jih s tem privabljal iz otrobov. Vsaka mehka ptica je dobila na dan po tri črve. Poleg črvov pa je ptič dobil še drugo hrano: poleti sveža, pozimi suha mrav- ljinčja jajca ali sesekljano govedino, včasih pomešano s koruzno moko in nariba- nim korenjem. Pri rudarjih, ki so imeli po 20 ali več ptičev, se je neredko zgodilo, da je bilo skoraj vse meso, skuhano v juhi za nedeljsko kosilo, namenjeno samo ptičem. Zanimivi so podatki, kako so rudarji nabirali mravljinčja jajca. V ta namen so ob potoku skopali plitvo jamo, okoli teso nasuli vvreči prineseno mravljišče ter oboje obdali z jarkom, ki so vanj speljali vodo. Srednji poglobljen prostor so prekrili z la- puhovim listom, podprtim s paličicami. V nekaj urah so mravlje same znosile vsa jajčeca pod lapuhov list. Rudar je jajčeca pobral v platneno vrečico ter jih nekaj po- sušil, druga pa sveža dal ptičem. Reja ptičev je največkrat prešla od očeta na sina. če je bil oče ptičar, je bil ptičar tudi vsaj eden od sinov. Tesno stanovanje ni bila ovira za rejo ptičev, prav tako jih niso motile še poslabšane higienske prilike. Pravijo, da bi rudar, ki je svoje ptice vzljubil in bil prepričan, da se znajo pogovarjati z njim, odstopil svojo posteljo in svojo hrano, če bi bilo treba. Marsikateri rudar je svojega priljubljenega ptiča pevca dal nagačiti in ga imel na|,idu netoliko v okras kot v spomin. Zaključek Vzroke za opisano stanje stanovanjskih razmer rudarskih družin v Idriji ob koncu preteklega stoletja tja do italijanske okupacije moremo pojasnjevati z več zornih kotov. Nedvomno je nizko raven stanovanjske kulture v veliki meri povzročala sta- novanjska stiska. Ta ni bila le posledica nesorazmerja med občasnim zviševanjem števila zaposlenih v rudniku in zviševanjem števila razpoložljivih hiš in stanovanj, pač pa je k temu pripomoglo tudo obratno stanje: upad števila zaposlenih, ki je M Fanči Sarf povzročil brezposelnost ^ in zmanjševal možnosti, da bi idrijsl^i rudarji lahko postavili več stanovanjskih hiš. Za poznejša otxlobja (konec 17. in 18. stol.) so znani ukazi o izgonu brezposelnih iz Idrije, 35 dalje zdravniška in druga poročila, ki govore o bedi rudarjev vse 18. in 19. stoletje, poročila o deputacijah rudarjev k vodstvu rudnika in tudi do višjih oblasti, poročila o prošnjah in interpelacijah o socialnih razmerah idrijskih ru- darjev, 36 kar vse dokazuje, da je do stanja na prelomu stoletja privedla prejšnja revščina rudarjev, pa tudi ustaljena nizka stanovanjska raven drugih slojev, pred- vsem bajtarjev, iz katerih je izhajal velik del rudarjev. Težko in nezdravo delo v rudniku je rudarje sililo v obrambo; dnevno so pili "ge- ruš", tj. nekakšen peiinkovec, pripravljen iz špirita, vode in pelina. Navajenost na alkohol jih je vodila tudi v gostilne, kjer so prenekateri pustili že prve dni po izpla- čilu zaslužka del svoje plače. Po ustnih virih je bilo v Idriji pred prvo svetovno vojno nad 30 gostiln; ko je bila "dnarska", dan izplačila, (18. v mesecu), so bile baje vse gostilne polne. Znani so primeri pravega bogatenja nekaterih gostilničarjev, ki so si z zaslužkom nakupili gozdove in druge nepremičnine. Čeprav pri rudarjih navad- no ni šlo za pravo pijančevanje, ampak bolj za družbo in razvedrilo, ki so ga iskali med drugim tudi po gostilnah, so k povečanemu denarnemu obtoku mnogo pripo- mogle tudi gostilne. Kot posledico vpliva alkohola pripisujejo nekateri stari idrijča- ni nadpovprečno število otrok v nekaterih družinah, v posameznih primerih pa celo podhranjenost in izčrpanost rudarskih žena, ki so umrle premlade. Premajhna stanovanjska površina navadno ni dopuščala, da bi si rudarske družine izpopolnile opremo stanovanj, tudi če bi nabava pohištva ne pomenila denarnega problema. Čim manj opreme je bilo v stanovanju, tem več prostora je preostajalo za gibanje družinskih članov zlasti v zimskem času, ko je bila "hiša" dnevni, bi- valni, delovni in spalni prostor. Ugotovitve o izredno nizki stopnji stanovanjske kulture v Idriji niso povsem nove. Dopisnik Slovenskega naroda v letu 1905 poroča o nezdravih in neprimernih razme- rah v idrijski osnovni šoli, ko je bilo v enem razredu 111 deklic in omenja tudi kri- tično stanje rudarskih stanovanj. Med drugim beremo; "Pravil mi je pred par dnevi rudar, da mu je žena spala vso zimo pod pečjo, ker ni drugod prostora zanjo." 37 Ob navedenih podatkih, ki prikazujejo stanovanjske razmere med idrijskimi rudarji, pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da tudi na drugih, zlasti neagrarnih slovenskih območjih v tistem času ni bilo bolje. S tem, da je imel rudar zagotovljen redni za- služek, se je ločil od okoliških bajtarjev in malih kmetov ter bil celo v boljšem polo- ^ L. Božič, prlpomt)e k naši razpravi: Med idrijsko mladino je vladala v tistih časih velika brezposelnost. V začetku stoletja Je bilo okrog 200 mladih brezposelnih. Zato tudi borba za ustanovitev realke. 36 M. Arko, nav. delo str. 101, poroča, da so 1.1717 izgnali iz Idrije 8 družin z otroki, 5 sam- skih delavcev in 29 žensk, I. 1718 pa izdali naredbo, da vodstvo rudnika ni smelo sprejeti nobenega delavca k rudniku, dokler se število zaposlenih ne zmanjša od 356 na 330. 36 1. Mohorič, nav. delo str. 200, 219, 231-238. 37 Slovenski narod, LJubljana 18. aprila 1905, uvodni članek Shod Jednakopravnosti v Idriji. Skrajno slabe gmotne razmere Idrijskega eraričnega delavstva omenja tudi dopisnik uvod- nega članka "Rudarska shoda v Idriji" v Slovenskem narodu z dne 4. 10. 1905, ko pravi: "Vsi govorniki rudarji so podajali verno sliko žalostnega, nevzdržnega gmotnega stanja Idrijskih rudarjev." stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev 31 žaju. Večina okoliških mladih deklet si je štela v zadovoljstvo in ponos, čejedobi- ka "knapa" za moža. Eksistenčni minimum je bil zagotovljen. Obtok denarja je bil v Idriji celo večji kot v drugih slovenskih krajih s približno enakim številom prebival- cev; k temu je v precejšnji meri doprinesla tudi močno razvita čipkarska obrt. 38 Kar je družinam idrijskih rudarjev določalo izjemen položaj, je bila predvsem prostor- ska utesnjenost. Vendar je navajenost na ozko odmerjeni življenjski prostor, pri- vzgojena skromnost, velik smisel za družabnost, nesebično tovarištvo med rudarji tor močno razvita soseščina zelo blažila trdo življenje idrijskih rudarjev. Lado Bo- žič, pisec mnogih prispevkov k zgodovini Idrije, je v pripombah k naši razpravi za- pisal: 'Tudi tedaj ni bilo v življenju Idrijčanov vse samo črno ali vse samo belo", s čimer je hotel predvsem reči, da opisanega stanja ne gre dosledno posploševati. Jasno je, da so bile tedaj kot vedno in povsod nekatere gospodinje bolj, druge manj snažne, nekateri rudarji bolj, drugi manj varčni, nekatere hiše starejše in slabše, druge boljše. Za utesnjenost, v kateri so Idrijčani nekoč živeli, so si znali najti nekakšno kompenzacijo v tem, da so se radi zbirali, si med seboj pomagali in težili h kolektivnosti. Miselnost, da je za hišo in družino bolje in varneje, če je pod isto streho več ljudi kot da bi stanovala vsaka družina zase, moramo upoštevati tudi pri Iskanju vzrokov za nastanek idrijskih večdružinskih hiš. Zusammenfassung Die Wohnkultur der Bergarbeiter von idria um die Jahrhundertwende Der Beitrag befasst sich mit den Häusern der Bergleute in Idria und beschribt den Woh- nungsstandard Im letzten Jahrzehnt des vorigen Jahrhunderts und in der Zeit bis zum ersten Weltkrieg, als der Ort unter italienische Herrschaft kam. Zur Erklärung der charakte- ristischen Miet- und Pachtverhältnisse werden die Mietregelungen beschrieben, und die Gründe der häufigen Wohnungswechsel erörtert. Ferner zählt der Beitrag die Bedingungen für das Erlangen oder das Verlassen der Bergarbeitenwohnungen auf und untersucht die Faktoren, die eine Steigerung der Wohnkultur forderten oder hemmten. Die Arbeit stützt sich grosstells auf mündliche Überlieferung und auf die Ergebnisse einer Umfrage, die das slowenische Ethnographische Museum in Ljubljana unter pensionierten Bergarbeitern in Idria durchführte. Die Entdeckung des Quecksilberbergwerks, Ende des 15. Jahrhunderts, führte dazu, dass sich Idria zum Wirtschafts-, Handels- und Kulturzentrum eines weiteren Gebiets ent- wickelte, obwohl der Ort von seiner geographischen Lage her keine natürlichen Voraus- setzungen dazu hatte. Idria liegt in einer Talenge am Zusammenfluss zweier Flüsse, die an ihren Ufern nur gerade soviel ebenen Grund bieten, dass sich hier ein städtisch gestaltetes Zentrum entwickeln konnte, dass als Resultat der Bedürfnisse und Bemühungen der Berg- werksverwaltung entstand. Für die privaten Häuser der Bergleute bestimmte das Bergwerk, als bestimmender Urbanist, den Platz am Russe und auf den Hängen der Berge, die den Ort umgeben. Diese Häuser, die allesamt ohne Rücksicht auf die Himmelsrichtung In ihrer mehretagigen endgültigen Fassade zum Tal hingewandt sind, geben dem Ort seine beson- dere Note. Neben den geographischen Bedingungen beeinflussten aber auch die klimati- schen Verhältnisse das äussere Bild der Bergarbeiterhäuser. Ausgiebige Schneefälle * M. Makarovič, Klekljane čipke, vodnik po razstavi Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, 1970, str. 11 32 Fwcl Sarf machten steile Dächer notwendig. Auch Im Inneren der Häuser finden wir alle Merkmale, die typisch sind für Häuser in Orten, wo ein Missverhältnis zwischen der steigenden Zahl der Beschäftigten und der steigenden Zahl der Häuser bzw. Wohnungen festzustellen ist. In Idria führte diese Erscheinung zu schwerer Wohnungsnot, die die Bergarbeiterhäuser zu Mehrfamilienhäusern umfunktionierte. Die Möglichkeit eines regelmässigen Verdienstes zog die ärmeren Bauern- und Häuslersöh- ne aus der Umgebung immer nach Idria. Hier machte sich die Wohnungsnot offensichtlich schon zu Ende des 18. Jahrhunderts bemerkbar, als das Bergwerk mehr als 300 neue Art>el- ter einstellte. Zu Anfang versuchte die Bergwerksverwaltung eine Lösung zu finden Indem sie alle Nichtbeschäftigte auswies, später durch eine Beschränkung der Eheschliessungen, und vom Jahre 1872 an durch den Bau von Häuserblocks mit mehreren Wohnungen, im Volksmund "prhaus" (Berghaus) genannt. Der Bau von privathäusern wurde durch den schlechten Verdienst und den dadurch bedingten niedrigen Lebensstandard gehemmt. Im 19. Jahrhundert wohnten in jedem Privathaus in Idria durchschnittlich 16 Menschen. Ein Bergarbeiterhaus in Idria Ist gewöhnlich in den Hang hinein gegraben und hat vom nie- drigen Grund her Eingänge in den Keller und in den Stall. Bis zur Höhe der Ausgrabung ist es aus Stein und Lehm gemauert, der Rest ist aus Holz, mit Latten beschlagen, verputzt und weiss gestrichen. Die Dächer waren herkömmlicherweise aus Schindeln. Eine Besonder- heit dieser Häuser sind die Dachvorsprünge, die den Räumen im oberen Teil des Dachs Luft und Licht gaben. Das gesamte Baumaterial kam aus der Umgebung: der Stein wurde in den nahen Steinbrüchen gehauen, der Lehm kam von der Baustelle, der Kalk wurde in den um- liegenden Wäldern gebrannt, Kies und Sand gab es genügend in den Flussläufen. Das Bau- holz verkaufte das Bergwerk zu niedrigen Preisen, oder es wurde von den Bauern der Umge- bung beigesteuert, jeder eine Fichte. Unter den Faktoren, die den Bau privater Häuser tie- schleunigen sollten, ist noch die Möglichkeit eines Kredits des Knappschaftsfonds, 10-15 Jahre Laufzeit zu 4,5 % Zinzen, zu erwähnen, sowie die gegenseitige Hilfe unter den Bergleuten. Angelernte Maurer, Zimmerleute, Dachdecker und Tischler gab es genug. Sie hatten sich diese Fertigkeiten im Bergbau angeeingnet. Trotz der oben angeführten Möglichkeiten war aber der Bau eines Eigenheims eine gewagte Unternehmung, die der Bergmann nicht selten mit der Gesundheit oder gar mit dem Leben bezahlte. Das Familien- budget eines zur Miete lebenden Bergarbeiter mit einer durchschnittlich 8-köpfigen Fami- lie, reichte nicht einmal für die Lebensnotwendigkeiten. Der Grundriss der Bergarbeiterhäuser war einfach und unterschied sich nicht wesentlich von dem Grundriss der Bauernhäuser. Ein kleineres Haus hatte vier Räume im Erdgeschoss: eine Diele, eine Rauchküche, ein Zimmer ("hiša") und eine Kammer, Im Stock gab es eine Diele, eine Rauchküche, ein Zimmer und zwei kleinere Nebenräume unter dem Dach, denen das schiefe Dach die Decke nahm. Es war ein Zweifamilienhaus. Ein grösseres Haus hatte zwei Wohnungen auf jedem Stock. Die Diele und die Küche in der Mitte wurden von beiden Familien gemeinsam benutzt und jede Familie hatteein Zimmer und eine Kammer auf ihrer Seite. Dieser Grundriss wiederholte sich auf einem oder mehreren Stockwerken, nur an den Selten entstanden wegen des steilen Dachs im Querschnitt dreieckige Dachräume ohne Decke. Auch sie wurden als Wohnräume benützt. Im höchsten Stockwerk gab es kleinere Wohnungen, oft ohne Küche; In solchen Fällen kochten zwei Hausfrauen auf einem ge- meinsamen Herd. Solche Häuser wurden für 4 oder 6 Familien gebaut. Seltene Häuser, im Besitz von Geschäftsleuten oder Handwerkern waren noch grösser. In ihrer Not wurden Fa- milien dazu gezwungen, auch in einzImmer Dachwohnungen einzuziehen. Die Feuerstellen waren offen und so hoch, dass die Hausfrau sich beim kochen nicht bücken musste. Sie warea.,mit dem Ofenvorraum verbunden. Im Winter wurde im Ofen ge- kocht. Die Küche war aber gewöhnlich nicht ein geschlossener, nur der Hausfrau zuge- dachter Raum. Sie war ein Durchgangsraum zu der Speisekammer oder zu dem Keller, zu dem Holzschuppen und zur Toilette. Diese Räume waren dem Haus an der Rückseite zuge- fügt. Der Wohnraum war das Zimmer, wo die Familienmitglieder ihre Mahlzeiten ein- nahmen, arbeiteten und teilweise auch schliefen. Die Kammer war ein zusätzlicher Raum vornehmlich als Schlafraum gedacht. stanovanjska kultura Idrijskih rudarjev 33 Traditionell zogen Mieter zu St Georg (24. April) und zu St. Ursula (21. Oktober) um. An diesen Tagen wurde auch nach ^tem Brauch die Miete bezahlt. Wohnungswechsel waren häufig, die Gründe dafür zumeist objektiver Natur; der Hausherr brauchte die Wohnung für seine erwachsenen Kinder oder der Mieter suchte wegen vergrösserter Familie eine grösse- re oder bessere Wohnung, weil er In der Not auch eine schlechte und kleine Wohnung ge- nommen hatte. Neben der Bezahlung der Miete mussten die Mieter nach altem Brauch dem Hausbesitzer bei den Haus- und Feldarbelten helfen. Deswegen zogen Bergarbeiterfamilien gerne in Bergarbeiterwohnungen, wo die Unterordnung dem Hausherrn entfiel. Der erste Bergarbeiterblock mit 12 Wohnungen wurde 1872 gebaut. Die Wohnungen In diesem Block hatten zwei Zellen — eine Küche im Ausmass von 14 und ein Zimmer mit 20 m^, sie wa- ren also viel zu klein für Familien mit mehr als 6 Mitgliedern, was aber eine Bedingung für die Zuteilung einer Bergarbeitenwohnung war. Die Wohnungen in später erbauten Wohn- blocks waren dreizellig, doch die Quadratur einer Wohnung war über 50 m.^. Insgesamt baute das Bergwerk bis 1932 209 Wohnungen in 17 Blocks. Diese Bauten veränderten das Bild des Ortes sowie die Wohnungsverhältnisse beträchtlich. Nur die Familien aktiver Bergarbeiter hatten ein Anrecht auf eine Bergarbeltenwohnung. Quittierte ein Bergarbeiter den Dienst wegen Krankheit, Tod oder Pensionierung, so musste die Familie die Bergarbel- tenwohnung binnen drei Monaten verlassen. Kleine Wohnungen, die Ausnützung aller Nebenräume, wie der Räume unter dem Dach und in den seitlichen Dacherkern, die Zahl der Familienmitglieder und die schwere materielle Lage — all dies hatte auch bestimmte Auswirkungen auf die Wohnungseinrichtung. Für die letzten Jahrzehnte des 19. Jahrhunderts ist bekannt, dass die Bergarbeiterfamilien nur das Allernotwendigste an Wohnungseinrichtung besessen. Dazu zählten einige Ton- und Holz- gefässe, die gebräuchlichen Vorrichtungen zum Heizen, Kochen und Brotbacken Im Ofen, ein kleinerer Schrank mit Laden und Regalen zur Aufbewahrung von Lebensmittel, ein Schüsselbrett, eine oder zwei einfache kleinere Truhen, einen Tisch, eine Bank, einige Stühle, eine Wiege und ein oder zwei Betten mit Maishülsen gefüllten Strohsäcke. Wegen der Enge des Raums stand die Truhe neben dem Ofen und ersetzte eine Bank, der Tisch stand an der Rückwand des Zimmers, in der Ecke gegenüber dem Ofen stand das Bett. So unterschieden sich die Bergarbeitenwohnungen auch durch die Einteilung der Möbel von den Bauernhäusern der Umgebung. Die Wohnungen der Hausbesitzer unterschieden sich nicht wesentlich von den Mietwohnungen, nur was die Anzahl der Truhen und Betten betraf waren sie etwas besser ausgestattet. Gegen Ende des vorigen Jahrhunderts setzte sich in den Bergarbeitenwohnungen ein Mö- belstück durch, dass wir als Idrische Besonderheit bezeichnen können. Es war dies das "Kanapee", ein bürgerliches Möbelstück aus der Biedermeierzeit. Die Bergarbeiter über- nahmen es von den Wohnungen der Beamten und bessersituierten Händler und Handwer- ker. Auch hohe und niedrige Schränke für Kleider und Wäsche setzte sich In der Zeit bis zum ersten Weltkrieg langsam durch — sie waren grosstells im "altdeutschen" Stil gehal- ten. Eine besonders brennende Frage war die der Liegestätten. Zuerst hatte ein Ehepaar ein Bett, das der Bräutigam besorgte. Wenn das erste Kind aus der Wiege musste, schaffte die Familie gewöhnlich ein zweites Bett an, in dem die Mutter mit dem Kind schlief. Für die weiteren Kinder wurde ein "ladelc", eine Art Schublade gemacht, in der gewönlich zwei Kinder schliefen und die tagsüber unter das Bett geschoben wurde. Heranwachsenden Kindern wurden Notbetten auf der Truhe, auf Stühlen oder auf dem Kanapee bereitet, oft aber auch auf einem Strohsack am Boden. Diese Feststellungen geben uns ein noch klare- res Bild von den brennenden sozialen, hygienischen und gesundheitlichen Problemen jener Zeit. Ein eigenes Kapitel ist den Singvögeln gewidmet, die früher Mitbewohner vieler Bergart>ei- terfamilien waren. Vogelkäfigehingen an den Wänden der Wohnungen oder standen auf den Fensterbretten und Schränken. Die beschriebenen t)escheldenen und kleinen Wohnungen der Idrischen Bergart>eiter konnten aber dennoch Bekannte, Freunde oder Nachbaren aufnehmen, die sich gerne in den Häusern versammelten. Es wurde gesprochen, aber auch gespielt. Domino und Tom- 34 Fanei Sarf bola waren die beliebtesten Spiele, man spielte auch gerne Karten. Die Frauen trafen sich beim Klöppeln. Weil sie bis spät In die Nacht hinein arbeiteten, konnten sie dadurch, dass sie sich abwechselnd in einem oder dem anderen Haus versammelten, auch Petroleum sparen, womjt die Räume bis zur Zwischenkriegszeit beleuchtet wurden. Der Sinn für Ge- selligkeit, das stark entwickelte Nachbarschaftsgefühl, die Kameradschaft unter den Berg- arbeitern sowie eine ganze Reihe anderer Faktoren, wie z. B. anerzogene Bescheidenheit und die Gewöhnung an einen eng t>emessenen Let)ensraum — all dies trug früher viel zur Linderung des harten Lebens der Idrische Bergarbeiter bei. " Marija Maloj in si največkrat le ob večjih delih, ki terjajo več ljudi (npr. ob mlatvi), pomagajo še z drugimi vaščani iz drugih delov vasi. Medsebojna pomoč običajskega značaja, nadalje pomoč ob nepričakovanih nesre- čah pa zajema vso vas, če je potreba. Poglavitne skupnosti, v okviru katerih se odvija v Predgrađu raznovrstna medse- bojna pomoč, so skupnost sosedov in sorodnikov ter občasnejša vaška skupnost in skupnost povabljenih. Skupnost sosedov Skupnost sosedov, ki se tudi v Predgrađu "drži hiše", je tudi še danes najpogost- nejša sodelovalna enota, ki združuje posamezna gospodinjstva v medsebojnih od- nosih. Kolikor je sosed sorodnik, velja prav tako kot sosed. Sosed je v Predgrađu tisti, ki je v bližini, ki "se vidi". Takšnih sosedov se v gručasti razporeditvi nabere povprečno šest. Praviloma pa jih je pri večjem številu sosedov v tesnejši gospo- darski in duhovni povezavi le po dvoje. Velik pomen, ki ga pripisujejo sosedu, najbolj zgovorno odslikujejo naslednji, po- gostokrat izrečeni pregovori: "Dober sosed je boljši kot sorodniki; Ta bližnji sosed je boljši kot vsa žlahta; Dober sosed je več vreden kot oče in mati; Dotjer sosed je več vreden kot tri žlahte." To vaščani utemeljujejo z naslednjimi odnosi medse- tx)jne pomoči: "K sosedu se najprej zatečeš, če zboli otrok, če je nesreča pri živini, če je krava na porodu^ če je treba na hitro kaj privzdigniti ali poriniti, če zmanjka kisa, olja, itn." Končno pa tudi danes sosedje sodelujejo pri večini kmečkih opra- vii, ki smo jih nadrobneje navedli na začetku, če jih še opravljajo skupno. Velikega pomena je bila pred drugo vojno pomoč sosedov predvsem ob rojstvih in je še vedno ob smrti. Do uradno nastavljene babice Mete Štaudoharjeve 1939. leta so si ženske v vasi druga drugi pomagale pri porodih. Mimo vaščanke, ki se je ne- kaj bolj spoznala na porode, so dve do tri sosede še nekaj dni po porodu prinašale vodo, praie, čistile in krmile prašiče. Danes pa tudi Predgrajke rodijo v porodniš- nici. Ob smrti sosedje, če je moški, moški, če je ženska, pa ženske, mrliča umijejo in preoblečejo. Kolikor niso že prej prihiteli k umirajočemu, opravijo navedena dela sami od sebe, ne da bi jih sosedje prišli prosit. Prav tako sosedje običajno obvesti- jo o smrti matičarko, grobarja in župnika, pospravijo po hiši in pripravijo pare. Pred drugo vojno, ko še niso imeli grobarja, so sosedje izkopali tudi jamo. Približno do 1960. leta so prvi sosedje umrlega tudi nosili. Danes ga peljejo z vo- zom na prošnjo domačih tisti, ki imajo konje. Prevozniki denarja ne jemljejo za plačilo, tudi če jim ga domači ponujajo. Prav tako še zdaj soseda bodisi doma ali pa pri drugi sosedi, če nima ustreznega prostora, skuha obed za "karmino", po- grebščino, ki je takoj po pogrebu nadomu umrlega, kamor so povabljeni pogrebci. V zadnjem času pa jih pogosteje povabijo v gostilno v Starem trgu, prav tako takoj po pogrebu. ; Medsebojna pomoč na vasi 57 Pomoč odseljene hčerke staršem Še vedno pa je pomembna posvetovalna vloga sosedov, ko se priložnostno čez te- den ali pa ob nedeljah pogovorijo o bodočem delu. Zlasti v jesenskem in zimskem ¦času, ko je več časa za kuhanje, se sosede mimogrede pomenijo, kaj bodo sku- hale. Tako moški kot ženske pa se s sosedi, s katerimi so v tesnejših stikih, po- svetujejo o nakupu raznih strojev za kmetijstvo in gospodinjstvo, zlasti če sosed že ima enak stroj. se Marija Makarovič Skupnost sorodnikov in botrov Sorodniška mreža, če upoštevamo starše, brate, sestre, strice, tete, bratrance, se- strične ter nečake in nečakinje, je v Predgrađu razmeroma gosta, saj je v navedenih sorodniških odnosih kar 47 družin. In kot nam pokaže anketa, si 26 gospodinjstev, ki so v vasi v sorodu, tudi medsebojno pomaga. Večji del sorodnikov je istočasno vključenih v sodelovalno enoto sosedov, manjši del pa prebiva v drugih delih vasi. Na splošno sodelujejo sorodniki, kolikor so hkrati tudi sosedje, pri istih delih kot sosedje. Bolj oddaljeni sorodniki pridejo pomagat k težjim delom, kot je kopanje v vinogradu ali mlatev, velikokrat pa z njimi sploh ne sodelujejo pri delu, ampak le ob običajskih priložnostih. Tako so imeli v preteklosti (deloma jo imajo tudi še danes) pomembno vlogo krstni in birmanski botri, ki so bili največkrat bližnji sorodniki. Predvsem krstne botre so včasih zelo spoštovali in če so bili s kom v botrinji, je to pomenilo, kot da so v bližnjem sorodstvu. Približno do druge svetovne vojne so obhajale botre in so- rodnice skupaj s porodnico slovesno "kiihienje". Ker so se pojedine, ki je bila na porodničinem domu približno 14 dni po porodu, udeleževale same ženske, so slo- vesnost, kjer se je veliko pilo in pelo, imenovali tudi "babja ohcet". Kihlenje so pri- rejali po pet do šest nedelj, da so se zvrstili botri in sorodniki, ki so prinašali vsakič po hlebec belega kruha, liter masti, 20 jajc in štručko — "pletenko" za vsakega otroka pri hiši. Vsaj premožnejše botre pa so še pred vojno prinesle že nekaj dni po porodu po eno kokoš, jajca, fnaslo in mast. Do zadnje vojne so sorodnike vabili na koline, v navadi je bilo tudi nošenj&kolin sorodnikom. Sorodniki iz sosednjih vasi pa so na vabilo domačih, prav tako do druge vojne, hodili na gostije, med katerimi je bila najpomembnejša na Anževo (27. decembra), ko je vaško žegnanje. Skupaj z drugimi povabljenimi sorodniki tudi še danes prisostvujejo svatbam, posebej če so v domači vasi. Vaška skupnost Za razliko od skupnosti sosedov in sorodnikov, ki vključuje po dvoje ali nekaj več gospodinjstev, so v vaško skupnost vključeni lahko tudi vsi vaščani. Pomoč vaške skupnosti se pokaže ob nepričakovanih nesrečah, predvsem pogo- relcem, ter med letom v zvezi z nekaterimi letnimi in življenjskimi šegami. Tako tudi še danes vsa vas obdaruje v maškare oblečene šolske otroke, ki hodijo po hišah na pustni torek, medtem ko je tepeškanje v zadnjih letih že skorajda izu- mrlo. Srenja je obdarovala nadalje tudi "mladence", ki so hodili pred drugo vojno v ženitovanjskem sprevodu po hišah na Gregorjevo (12. marca), in "polaznike", ki so lazili okrog dan pred božičem (24. decembra). Nabrano (jajca, potico, jabolka) so si razdelili in potem pojedli. Jajca so včasih tudi prodali. Se pred prvo svetovno vojno so hodili predgrajski fantje voščit gospodarjem "imendan". Ko so pred hišo zapeli in na tamburice zaigrali nekaj pesmi, jih je go- spodar povabil v hišo in pogostil. Kot po drugih vaseh pa tudi v Predgrađu hodijo vaščani varovat umrlega. Do zadnje vojne so morala vsa gospodinjstva, po odredbi občine, skrbeti za vaške siromake tako, da so jih po hišah prenočevali in prehranjevali, kadar so pač prišli na vrsto. Medsebojna ponx>č na vasi 59 Povab I jen i V primerjavi z že obravnavanimi sodelovalnimi skupnostmi so povabljeni ne- dvomno manj pomembna, predvsem pa kratkotrajnejša zveza ljudi, ki se oblikuje ob posebnih življenjskih priložnostih, kot so svatba, srebrna in zlata poroka, nova maša in tudi že omenjeno vaško žegnanje. Tako povabijo domači tudi še danes na svatbo, ki jo obhajajo doma v večjem ob- segu, mimo sorodnikov, botrov tudi prijatelje in znance, včasih so to dobri so- sedje, vaščani ali vabljenci iz drugih krajev. Povabijo, kot pravijo, "veliko žlahto in veliko prijateljstvo". Dandanes prinašajo povabljeni v dar na dan poroke servise, pritKDr, posteljno opremo. Pred drugo vojno pa so največkrat le pajdaši in pajdašice prinesli mladoporočencema v dar povesma prediva, platno, rjuhe in brisače. V istem času je bilo tudi še v navadi obredno darovanje mladoporočencev, ki so ga naznanili štirje svatje, ko so "k darom zvali" s pesmijo: "Oče, mati pristoplajte, svojo hčerko darovajte ..." Svatje so denar metali v lesen krožnik, ki je stal pred že- ninom in nevesto. Darovanje so opravili na nevestinem domu takoj po polnoči. Z bogato pojedino je združeno tudi obhajanje nove maše, kamor povabijo sorodni- ke, sosede in prijatelje. V navadi je še danes, da prinašajo vaščani v času priprav- ljanja jedi za svatbo jajca, kure, šunke, sladkor itd. Zaključek Medsebojna pomoč, ki v Predgrađu kaže tako v preteklosti kot tudi še danes naj- različnejše oblike delovnih in raznih drugih medsebojnih sodelovanj, je še posebej v zadnjih letih postala ena izmed poglavitnih institucij, ki vzdržuje največkrat že populacijsko oslabljena in ostarela kmečka gospodinjstva pri vsaj za silo rentabil- nem gospodarskem obratovanu. Tudi za Predgrad smo ugotovili, da so najrazličnejši odnosi zlasti delovne pomoči, pa naj temeljijo na vračanju ali odsluževanju, povsem racionalni, stvarni in reci- pročni. Medsebojne pomoči zatorej ne utemeljujejo kakšni aitruistični nagibi, ampak čisto določeni, največkrat gospodarski. Ljudje si nenehno pomagajo po na- čelu: "Ti meni, jaz tebi. Ce ne boš ti meni, tudi jaz ne bom tebi." Tudi v primeru takolmenovane usmiljene pomoči, ki je v Predgrađu še dandanes v navadi, lahko trdimo, da vaščani vsaj po večini pomagajo zavoljo tega, ker se še vedno čutijo dolžni za usluge, ki so jih takšna gospodinjstva izkazovala v preteklosti. Na splošno si vaščani tudi v ustreznem moralnem smislu pomagajo med seboj toliko časa, dokler sodelavca lahko vlagata, dajeta enako pomoč. Ce katero izmed gospodinjstev te pomoči ne more več vračati ali odsluževati na ustrezni ravni, ga srenja nedvomno prav sebično izloči iz odnosov medsebojne pomoči. Predgrajski vaščani nedvomno tudi še dandanes vzpostavljajo najrazličnejše od- nose medsebojne pomoči predvsem zavoljo tega, da bi zadovoljili lastne potrebe po pridobivanju materialnih dobrin. Veliko bolj kot v preteklosti, ko je bila vaška in z njo povezana družinska populacija v Predgrađu po posameznih gospodinjstvih dokaj številnejša, sili danes predgrajske vaščane k nenehnemu vzpostavljanju 15 Primerjaj ugotovitev dr. Matije Goloba, n. d. I, str. 5. 60 Marija Makarović medsebojnih odnosov in k isl^anju novih oblil< medsebojnega sodelovanja čista gospodarslisal po nekem rokopisu, ki je imel za predlogo Matthiolijevo delo. Leta 1857 je pripisal na 29 straneh "potrebno Popisovanje za Shivinske Arzneje". Janžek na- vaja za neki izraz, da ga uporabljajo pri njih na spodnjem štajerskem. Hrani ga Študijska knjižnica v Novem mestu, fotokopijo pa MD. 111. Wundpflaster i 1 V Romarskih Bukvizah, ki so bile tiskane 1775. leta in obsegajo 67 strani formata 14,4 X 9, je na sprednji spojni strani pripisal neki F. St. leta 1855 Wundpflaster po nekem dr. Josepfu Procobu: sa bolesen če se kakšen ureze ali udar al kakšno i drugo bolesen naredi na nogi, roki Itd. tudi za ozebline in karievko. ^ Hrani ga Etnografski muzej v Ljubljani. Brez sign. š 112. Mavrelovebukveii Rkp. je iz ca. 1850.—60. leta in obsega 202 strani formata 24 x 19. To je stara knji- govodska knjiga s trdimi platnicami, bohoričica. Na prvih straneh so računi z letni- cami 1851 in 52, nato pa kar nadalje piše brez naslova "O vodi". Na str. 164 je o zdravstvu, na 165. str. pa začne: "na dvesto pogmerane skrivnosti alpa vsesorte magiš spagiše simpatetiše antipatetiše ino ekonomiše kunšne reči ali stoki na svitlo dani vlaipcige ali ino Rueloštatu... za zobe bolenje... Magiš arcovanje za vse zacoprane bolezni. Za vse hude coprnije so od te hude Influence teh planetou." Rokopis je bil last Mavrelovih iz Strojne. Hrani ga dr. vet. Jože Rac, Zagreb. 113. Bukue teh Zhudeshou j in skrevnosti Rkp. je iz I. 1856 in obsega 49 strani formata 16,3 x 10, papir, trde platnice, lepa pi- sava. Prve strani so pisane v bohoričici. O boleznih zob, slede molitve za hudo bolečino, pa spet za hudo bolečino in spaka pregnat, zarotitve za živino ino krave, za ogenj zagovoriti, za bodljaje, za bule, metljaj in božjast zagovoriti, krave zago- voriti, če gre mleko od krav; škodo naredit ludem in živini. Na posebnem lističu je: de eniga začne križ al hrbet bolet. Prepisovalec je bil Johann Brenčič, zadnji lastnik pa Johann Dolenc iz Zaplane. Hrani ga Moljk. 110 MIlan Dolenc 114. Vezhna Pratika Rkp. iz srede 19. stoi. obsega 82 listov formata 18,5 x 11,5, še na roko delan papir, preprosta vezava, brez ovitka in naslova. Pisal je Franc Nagel iz Bršiina pri Novem mestu. Prvi del je delni prepis iz Ant. Bresnika, Vezfina Pratika, 1789, drugi del, kjer se začne pratika, pa prepis druge še neugotovijene pratike. Tretji del s pri- četkom 1830 so izvirni Nagiovi zapisi, pomešani z razno vsebino iz prej omenjenifi pratik. Vmes piše: začno koncem zime, katere po leti in jeseni. Na str. 21... Tu leitu se teško arcnuje... Tu leitu tudi živina rada s kugo začne. Vsebuje tudi nasve- te, kaj naj se je in pije, da se obvaruje pred boleznimi spomladi. Opozarja, kako se obvaruje goveja živina o božiču pred boleznimi, kako kokoši držimo, da pozimi bo- lje neso, kako pospešimo tek prašičem pitancem. HranigaAS. 115. Ranecelniške Bukve Rkp. je iz 1856. leta in obsega 268 strani formata 23,5 x 18,5, papir, vezana knji- ga, s sivim platnom prevlečene platnice, gajica. Na sprednjifi platnicah je naslov knjige na izrezanem papirju, ki je prilepljen. Prepisovalec je bil Johann Dollenz iz Zaplane, ki je tudi zdravil. To je prvi slovenski rokopis, ki zadeva kirurgijo. Poleg kirurških bolezni piše še, kako se obvaruje kuge, o spolnih boleznih, raku, če se voda zapira. Na koncu je začel pisati Bukve od bolezni goveje živine, a je napisal ie eno stran. Kaj je rabilo za predlogo, prepisovalec ne navaja. Hrani ga Moljk. 116. Ljudske zdravilske bukve Helene Nagode Rkp. je iz I. 1858 in obsega 107 strani formata 20 x 16,5, papir, črnorjave trde platnice, zelo lepa ženska pisava, gajica. Nagodetova je bila iz Osoj pri Rovtah. Za prvimi 48 stranmi je register na 5 straneh in do 51. strani spet register. Vse skupaj so same vraže. Hrani ga SAZU. 117. Sinkove zdravilske bukve Rkp. je iz ca. 1860. leta in obsega 53 strani, velikost šolskega zvezka, papir. Pred- loga je bil Lipičev rokopis v zelo skrajšani obliki, ker ga je pisec uporabljal le za lastno uporabo. Prepisal ga je Fr. Šink iz Stare Loke. Hrani ga muzej na Gradu v Škofji Loki. 118. Zdravje bolnikov Rkp. je iz 1.1866 in obsega 376 strani formata 14 x 10, papir, trde platnice. Celotni naslov je: Zdravje bolnikov, to je bukve polne navkov za človeško zdravje spisano k Bibllografiia rokopisnih medicinskih bukev 111 pomoči kmeškim ludmi. V Salcbahi (Solčava). Pisec je bil Vid Strgar (Fida) iz Robanovega kota, ki je tudi sam zdravil. Kot navaja, je bila predloga Košeninov rokopis. Hrani ga SAZU, brez sign. 119. Coprarske Bukve Rkp. je iz 1867. leta in obsega 262 strani formata 19x 12, trde platnice, papir, gaji- ca. Lep rokopis Gašparja Dolenca iz Zaplane. V prvem delu piše o negi orožja, v i drugem delu so "spraule usaka sorta Skriunosti Natureznanstva, kter se zna en tal človeške družbe, za en tal pa iz kratkiga časa nucal". Med drugim piše, kako se varuješ, da "se na rajži ne utrudiš", "Kako zvedit če se en bolnik ozdrau al ne" idr. Na str. 187—211 so zagovori, od str 202—217 pa je "En zvezik teh skriunosti Albert Magni od lastnosti teh selš, kamnou in nekatrih živali". Od 217—221 je "Moč teh zelš od cesarja Alexanda, ki jih je imel po toku planetou". Na str. 222 sta še dva za- govora. Hrani ga Moljk. 120. Bučelarstvo Rkp. je iz 1867. leta, obsega 129 listov formata 21 x 16, brez ovitka in nevezan, zelo lepa pisava, izvirna slovenska terminologija. Po izkušnjah in pripovedovanju retlj- skega čebelarja Jožeta Oblaka je napisal Franc Levstik. Delo je bilo pripravljeno za tisk, a ni nikoli izšlo. Do 48 listov je Levstik prepisal čistopis za tisk. Od namerava- nih 30 pol so natiskali samo 6 pol, ki se hranijo skupaj z rokopisom. Na 65v do 67vje napisal o čebelnih boleznih in njih zdravljenju. Hrani ga NUK. Sign. Ms 492. 121. Bukve Planetou Rkp. je iz I. 1870 in obsega 186 strani formata 20 x 16,5, papir, trde izrabljene platnice. Na prvi strani platnic je nalepljen naslov: Bukve od Planetou, kaku se zve, pod katerim planetom al znamenam je člouk rojen in kaku se mu bo godilu; iz nemškega na Kranjsko preloženo skuz F. D. u letu 1857. Na str. 127 piše, da je tega leta prepisal Franc Djujak, drugič pa je prepisal leta 1870 Johann Dollenz iz Zapla- ne. V prvem delu opisuje vpliv planetov in nebeških znamenj na posamezne dele človeškega telesa in katerim boleznim so podvrženi ljudje, rojeni v posameznih ne- beških znamenjih ali planetih in katera zelišča mu koristijo za zdravljenje. Hrani ga Moljk. 112 MIlan Dolenc 122. Jurij Drobn ič Praktisches Arznei Buch Rkp. je iz I. 1870 in ima 92 strani formata 16 x 9,5, papir, gajica. Jurij Drobnič, "kuršmid" iz Sodražice, je napisai v slovenskem jeziku vrsto receptov za živino, pa tudi nekaj za ljudi. Opisuje tudi nekatera zelišča in kdaj se jifi nabira ter suši. Hrani ga MD. 123. Knjiga domačih zdravii Rkp. iz 1871. leta ima 346 strani formata 20 x 13, papir, trde platnice, lepa pisava. Prepisoval je neki Per po Lipičevem rokopisu. Imel pa gaje Janez Gantar-Posečnik iz Malenskega vrha nad Škofje Loko. Hrani ga prof. Janez Dolenc, Tolmin. 124. Vogričeve bukve Rkp. iz I. 1876 obsega 66 strani formata 15 x 10, papir, bohoričica. Jože Vogrič iz Slapa ob Idrijci je imel za predlogo rokopis Johana Reitza, ki je bil iz istega kraja. Piše tudi o boleznih živine, ima pa napisanih tudi nekaj zagovorov. Hrani ga Goriški muzej, oddelek za Tolmin, fotokopijo pa MD. 125. Kaianov rokopis Rkp. je iz 1879. leta in obsega 46 strani formata 21 x 17, papir, gajica. Johann Kallan, verjetno doma iz Puštala pri Škofji Loki, ga je prepisal iz Lipičevega roko- pisa verjetno za svojo uporabo. Hrani ga Ivanka Svoljšak, Škofja Loka. 126. Zdraviiske bukve Rkp. iz 19. stol. obsega 46 strani formata 20 x 17, sivkast papir, brez ovitka, bolj slabo ohranjen, številni listi so odtrgani, zelo lepa pisava, bohoričica. Nima naslo- va, tudi prepisovalec ni znan. Predloga je bil Lipičev rokopis. Hrani gaAS. Sign. 170 r. 127. Gribovškova zagovorna knjižica Rkp. iz 19. stol. obsega 8 listov formata 14,5 x 9, papir. Vsebuje zagovore za pri- sad, za vagen idr. Napisal ga je verjetno Gribovšek iz Zaprevala nad Škof jo Loko, ki je zdravil in zagovarjal. Hrani ga prof. Janez Dolenc, Tolmin. Bibliografija rokopisnih medicinskih bukev 113 128. Domači živinozdravnik li Rkp. iz 1.1884 ima 86 strani formata 20x 16, papir, gajica. Franc Prezelj izžeiezni-j kov je imei za predlogo knjigo dr. Simona Strupija. Nauk spoznanja in ozdravljenja, vunanjih in notranjih bolezni konj, goved, prešičev in pesov, ki je izšla 1.1852. j IHrani ga M D. I 129. Hausapoteke fiir Mensch und Vieh Rkp. iz 19. stoi. obsega 466 strani formata 22 x 20, nemščina, gotica. Pretežno piše o konjereji in bolezni konj. Hrani ga neki slovenski kmet v Doberli vesi (Koroška), fotokopijo ima MD. 130. Zagovorna knjižica Jakoba Bevka ' Rkp. iz 19. stol. obsega 16 nepaginiranih strani formata 10,7 x 7,2, pergamentni^ ovitek. Knjižica je preprosto sešita. 12 strani je popisanih, 4 nepopisane, pisano s ; črnim črnilom, zadnji zagovor je napisan s črnilom vijoličaste barve. Vsebuje 5 j zagovorov. Jakob Bevk je bil iz Zakojce, stric pisatelja Fr. Bevka. Literatura: dr. Milko Matičetov. Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih. Slo- venski etnograf Ili—IV. 1951. ^ Hranil ga je Etnografski muzej v Ljubljani, a zdaj ga ne najdejo. | 131. Jejlerjeva zagovorna knjižica Rkp. je iz druge polovice 19. stol. Prepisal ga je verjetno Jože Kokelj p. d. Jejler iz Mlake nad Škofjo Loko. Vsebuje 5 zagovorov. Knjižica se je izgubila, prepis hrani prof. Janez Dolenc, Tolmin. 132. Shvarc Prevlligion Buch Rkp. je iz druge polovice 19. stoi. in obsega 235 strani formata 19,2 x 13,7, papir, trde črne platnice, lepa pisava. "Bukve so iz useh petih taiou Kolomonovega žegna, iz črnih bukev in tudi iz urba- nus bukev"; vsebuje številne "pane" (zagovore). Hrani ga Moljk. 133. Vrhniške zdravilske bukve Rkp. je iz druge polovice 19. stoi. in obsega 120 strani formata 21 x17, manjka mu prvih 21 strani, papir, kasnejše nove piatnice, čitljiva pisava, gajica. Prvi trije in zadnji list poškodovani. Po vsebini je identičen z Lipičevim rokopisom. Prepisal ga je Johan Hočevar iz Gornoiubian (Vrhnika). Hrani ga AS. Sign. 172. 114 MIlan Dolenc ' 134. Stlike zdravilske bukve II Rkp. je iz druge polovice19. stol. In oDsega80 strani formata 20 x 16, papir, platni- ce iz sivo rumenkaste lepenke, gajica, lepa pisava, nekatere začetne črke so v goti- ci. Nima naslova ne letnice ne imena prepisovalca, ki je bil iz bližine Stične. Začne: Bolezni na vodi poznat, drugi del na žil poznat bolezen. Druga knjiga: zdravila za razne bolezni; sledi poglavje o sadnem drevju in zdravilnih zeliščih. Vmes je napi- san recept proti koleri in antifebril od dro Rodinisa. Pisal ga je gotovo kak du- hovnik. i-Irani ga samostan v Stični. 135. Zdravilske bukve za vse bolezni ozdravijat Rkp. je iz druge polovice 19. stol. in obsega 120 strani formata 22 x 18, papir, gajica. Predloga je bil Lipičev rokopis. Hrani ga prof. France Planina, Ljubljana. 136. Ljudsko medicinske bukve Rkp. je bil iz druge polovice 19. stol. Ta rokopis je imela stara rastlinarica Marija Kerin iz Rake pri Krškem. Po vsebini je bil podoben Kranjskemu Arztu. Ni znano, ali rokopis še obstaja. Literatura: Dr. Edvard Pajnič, Zdravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih, Proteus III, 1936, 8, in V. Móderndorfer; Ljudska medicina pri Slovencih, 1964. 137. Spisek zagovorov iz Libuč Rkp. iz druge polovice 19. stol. Je list papirja iz zvezka formata 21,5 x 17. List je de- loma strgan, deloma močno zamazan s tintnim svinčnikom, tako da se na tistih mestih ne da prebrati. Je iz okolice Libuč. Avtor oz. prepisovalec nI znan. Vpisani so naslednji zagovori: Samalek, zoper protin, savurok in zaogen. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. j 138. Gregornove zdravilske bukve Rkp. je iz druge polovice 19. stol formata 21 x 17, zelo obrabljen zvezek. Prve 4 strani manjkajo, pa tudi od 23. do 26. strani. Brez ovitka, naslova in imena prepi- sovalca. Začne: II Koku more voda lovit. Na 27. strani: 3 kader gvava boli od Flusa. Na 74., zadnji strani: za madron pregnat. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. Bibliograf lia rokopisnih medicinskih bukev 115 139. Hudovernikovi rokopisni zapisi Rkp. je Iz ca. 1880. leta, obsega 172 strani formata 16x10, trde, pisano zelene platnice. Na firbtu je natiskano: Narodno blago. Hudovernik je bil zbiratelj narodo- pisnega blaga iz okolice Stične na Dol. Na 97. strani je ljudska medicina: ako persa bole, za pljuča, zoper božjast, zoper zlatenico. Na str. 145 pa spet ljudska zdravila zoper oteklino in o bolezni "duačni". Hrani ga glasbeno narodopisna sekcija pri SAZU. 140. HImanov zagovorni list Rkp. je iz druge pol. 19. stol., obsega le en list formata 17,5 x 9,5. Lovro Himan iz Libuč si je zapisal zagovor: molitev za Vurak. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. 141. Tri molitve z zlatimi pukStabi Rkp. iz 1884 obsega 20 strani formata 17 x 9,5, nepaginiran modro siv ovitek, listi sešiti z nitko. Te molitve med drugim koristijo "da zdravje vedno pernas ostane in ; ktera žena gabo per porodu imela bo latiko porodiva in jeni otrok bo birčne..." i Prepisal ga je Mateuž Malle iz Kotmare vasi. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. 142. Pesem o borbi bolnika s smrtjo in Angela s hudičem Rkp. iz 1891 obsega 6 orumenelih iistov formata 18x11, brez ovitka. Pesem Prid meni na pomoč v zadnji borbi, O Mati vse milosrčnost. Kako se bolnik s smertjo in Angelj s hudičem boruje. Prepisal jo je I. Tischier iz Sp. Humč. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. 143.IMedličiJska zagovorna knjižica Rkp. je iz konca 19. stol., obsega 7 strani formata14 x10. Knjižico je našel kustos Goriškega muzeja "pri Medliči" na Predmeji. Knjižica izvira sodeč po dialektu z Dolenjskega. Vsebuje 7 zagovorov: Moli Wero za Metlai, za Bramorja, za Wred, za vse sorte prisadov, za vse Sterpenine in za všen ali reže pilo. Hrani jo Goriški muzej, kopijo ima avtor. , 144. Kočarjeve bukve Rkp. je iz 19. stol. in je obsegal 211 strani, papir, bohoričica. Predloga je bil Lipi- čev rokopis. Jakob Gantar p. d. Kočar iz Dolenčic nad škofjo Loko ga je kupil od nekih p. d. Karlovškovih. Rokopis se je izgubil. 116 MIlan Dolenc Literatura: V. Móderndorfer, Ljudska medicina pri Siovencih; informacija prof. Ja- neza Doienca. 145. Kacinova zagovorna knjižica Rkp. je iz konca 19. stoi. Fr. Kacin iz Plužnja na Cerkljanskem je napisal na nenati- skanem listu Bucli der direkten Steuer (Libretto dell 'importo, Bukvize neposred- nega davka) zagovor "za strup izgovorit". Hrani ga MD. 146. Knjižica zagovorov Jožeta Breiilia Rkp. je iz konca 19. stol in je brez naslovne strani. Vsebuje pet zagovorov. Je iz cerkljansko-črnovrškega okoliša. Hrani ga Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU. 147. iMarkietova zagovorna knjižica Rkp. je iz konca 19. stol. V trgovskem notesu z rdečimi črtami na desni strani, v temnem polplatnenem ovitku, je napisal neki možakar Iz Št. Lamt)erta na Dolenj- skem zagovor proti gadjemu strupu "če piči gad človeka ali živinče". Hrani ga Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, Ljubljana. 148. Kramolčeve bukvice Rkp. je iz konca 19. stol. in obsega 48 strani formatale x 10, papir. Zvežčekje brez naslova, ker so prednji listi odtrgani. Na 13. strani piše o zdravilstvu, prej pa so razne molitve. Slede molitve proti prisadu, nato navodila za zdravljenje omedlevi- ce, opeklin, gorčice, itd. Zvežček so našli pri Kramolcu v Šentanelu. Hrani ga Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. 149. Kertove bukve Rkp. je iz prviti let tega stoletja in obsega 48 strani formata 33x 20. Jez Raven na Koroškem. Večji del besedila je isti kot v Kranjskem Arztu, ki ga hrani študijska knjižnica na Ravnah. Lastnik je Jože Kert z Raven na Koroškem. 140. Bukve za zagovarjat svakterih bolezni Rkp. je iz začetka 20. stol. in obsega 48 strani formata 16,5 x 10, nima ovitka, do- bro čitljiv, dve roki. Rokopis je napisal Johan Ceh iz Roca pri Buzetu, to pa je pre- Bibliografija rokopisnih medicinskih bukev 117 pis, ki ga je napisai Ivan Nežič iz Boninov pri Kopru. Na prvi strani je žig Johann Ceh, Rozz, Istrien. Na 25 straneh so molitve in zagovori, preostalo so računi in molitve v italijanskem jeziku. To je napisano z drugo roko in drugim podpisom. Hranijo ga potomci Nežiča v Boninu. 151. Zdravniške bukve iUlarije Prijateij Rkp. je iz 1908. leta in ima 40 strani formata 33,5 x 20, papir, brez ovitka. Po vsebi- ni sodeč je bil za predlogo Lipičev rokopis. Podpisana je Marija Prijateij iz Št. Pavla pri Stični. Datum je 13. november 1908. Hrani ga Etnografski muzej v Ljubljani. 152. Zagovorna knjižica J. Celestina 1 Rkp. je iz I. 1910. Vsebina mi ni znana. Bil je last J. Celestina iz Št. Jurja pod' Kumom. I Literatura: V. Móderndorfer, Ljudska medicina pri Slovencih. n 153. i v a n M o z e t i č 1 Zapiski iz zdravstvenega polja \ i Rkp. je iz začetka 20. stol. in obsega 37 strani formata 20 x 14, papir. Dekan Moze-i tič z Raven nad Cerknim, ki je zbiral zdravilna zelišča in tudi zdravil, je vpisoval pri- mere uspehov zdravljenja z zelišči. Hrani ga župnijski urad v Cerknem. | i 154. IvanMozetič ] Zbirka receptov Rkp. je iz začetka 20. stol. Recepti so shranjeni v 184 pisemskih ovitkih, formata 21 X12. Sestavil in napisal jih je Mozetič, ki je zbiral zelišča in sestavljal recepte. ' 155. Bukvice Angele Zupančič Rkp. je iz ca. 1920. leta. V knjižnici Dienstzeugnis formata 16,8x10, papir, trde pi- sane piatnice iz lepenke. Na zadnjih nepopisanih listih so navodila za zdravljenje živine in ljudi. Vmes so kuharski recepti. Pisala jih je Angela Zupančič iz Malih dol pri Temenici po navodilih očeta, ki je 118 MIlan Dolenc ; zdravil; zagovor pa je napisala in ga uporabljala za zagovarjanje po pripovedovanju starega možaka izpod Primskovega. Hrani jih Angela Zupančič, Male dole. 156. Gregornov ljudsko medicinski zapis Rkp. je iz 1902, formata 18 x 10,5 tj. bil Dienstboten-Buch, v katerega je Valentin Gregom p.d. Mikiavčev v Dulah, fara Žitara vas, na 18 nepopisanih straneh napisal Tri silno lepe molitve pri enem umirajočem; tri božje čednosti; tri recepte; požbe- ranjezatoasvo; recept za žaubo; zagovor zoper šen in molitev zoper švint. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. j 157. Domači zdravnik Rkp. iz 1924 obsega pag. do 146. strani, nato izrezani listi in nadaljuje s str. 173 do 178. Izpisano do str. 141, kazalo pa od str. 174 do 176. Na drugem, nepaginiranem listu je v zgornji četrtini z rdečo tinto napisano Domači Zdravnik. Pod napisom je narisanih 5 rdečih rož. Franc Hanin p. d. Lipej iz Cerkovč pri Pliberku piše, da je bila spisana iz napol nemščine iz leta 1835 od Jožefa Shaga in Štefana Lubeja. Bukve so razdeljene na pet poglavij. Od vode, od Pulius, od glave; za prse; peto; za želodec in druge bo- lezni organov. Hrani ga Franc Hanin, Cerkovče. 158. Pergodbe od 7 sv. nebeških zapahov Rkp. iz 1954, obsega 32 strani formata 21 x 15. Prepisala je Josef ina Pirman iz Kro- šič. Na str. 3 začne Beschreibung einer ganz wunderbarlichen Geschichte in nekaj molitev v nemščini, nato Pogodba od 7 sv. nebeških zapahov. Na koncu so še Silno lepe molitve. Če ena žena roditi ne more, ji položite na prsi al na glavo 7 sv. zapahe tedaj bo lahko rodila in živ sad prinesla. Koristilo je tudi fantu, ki je dosti hudičev v sebi imel. Hrani ga dr. Pavel Zablatnik, Celovec. Dodatek: Zagovor proti mrzlici Kodeks je iz srede 14. stol., obsega 144 listov formata 22x 16, perg. uvezan iz treh delov, gotska minuskula oz. kurziva, ff 17—21 ' en stolpec, ostalo dva stolpca, lese- ne z usnjem prevlečene platnice z železnimi gumbi in deloma odpadlim sklepom. Na desnem stolpcu f. 59 je zagovor proti enodnevni, dvodnevni in štiridnevni mrzli- ci. Po provenienci neznan. Bibliografija rokopisnih medicinskih bukev 119 Literatura: M. Kos, dr. Joža Glonar, Srednjeveški zagovori v ljubljanski licejski, časopis za zgodovino in narodopisje, XVII. Hrani ga NUK. Sign. Ms 34. Kratice: AJA — Arhiv Jugoslavenska akademije znanosti i umjetnosti AS —Arhiv Slovenije ČZN — Časopis za zgodovino in narodopisje Grmek — Mirko D. Grmek, Rukovet starih medicinskih, matematičko-fizičkih, : astronomskih, kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sačuvanih u Hrvatskoj i Slove- niji. Rasprava i gradja za povijest nauka. JAZU, Zagreb 1963 JAZU— Jugoslavenskaakademijaznanosti i umjetnosti MD— Dr. Milan Dolenc, Ljubljana M. Kos — Milko Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana, 1931 Moljk — prof. dr. Anton Moljk, Ljubljana NUK — Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani PAM — Pokrajinski arhiv v Mariboru perg. — pergament Rkp. — rokopis SAZU — Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Sign. — Signatura ŠAL — Škof ijski arhiv v Ljubljani ŠAM — Škofijski arhiv v Mariboru Zusammenfassung Die Bibliographie handgeschriebener VoiksmedizinbQcher Die vorliegende Bibliographie enthält gesundheitliche Aufzeichnungen und hand- schriftliche volksmedicinlsche Bücher. Die Handschriften befinden sich In Bibliotheken, Museen, Archiven und bei Privatbezitzern. Meistenteils sind sie Nachschreibungen, Verar- beitungen, Auszüge und Obersetzungen. Einige Handschriften sind den Inkunabeln, Gebet- büchern und Kalendern hinzugeschrieben. Die ältesten zwei Handschriften sind aus dem 12. Jahrhundert und stammen aus dem Stift Stična. Anfangs wurden die Handschriften In lateinischer, später in italienischer, deutscher und slovenischer Sprache geschrieben. Der Verfasser dieses Beitrags hat Im Ganzen 158 solcher Handschriften gesammelt. Die erste diesbezügliche slovenische Handschrift stammt aus dem Jahre 1641. Als Vorlage für slove- nische Handschriften haben In erster Linie verschiedene Kräuterbücher gedient, und zwar: Gart der Gesundheit (1485), Neukreuterbuch (1557) von H. Bock, Kreuterbuch von J. Taber- nomantanus, besonders jedoch Historie plantarum (1561) von P. A. Matthlolus, be- ziehungsweise deutsche Übersetzungen dieses Werkes wie Neukreuterbuch (1562) und Kreuterbuch (1590) und schliesslich ein Werk von Nicolas Lemery. Nach der Niederschrift des ersten handschriftlichen Buches haben dieses zahlreiche andere Benutzer nachge- schrieben. Slovenische handschriftliche medizinische Bücher wurden gewöhnlich von un- gebildeten Schreibern und nur selten von'|j||istlichen geschrieben. Die meisten Bücher stammen aus der Gegend zwischen Skof&fcokaiitjjJ Rovte, das zweite Zentrum liegt im slo- venischen Teil von Kärnten. ^ *v SE-UDK 398.341 / .342(497.12 Idrija) članek i Etnologija, družboslovne vede, graditeljstvo Šarf F. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20 j Doslej neraziskana stanovanjska kultura rudarjev pri nas I Slovenski etnograf 1974(1976)XXVII, p.7 j slov. (nem.) stanovanjska kultura Mrliških rudaijev ob prelomu stoletja Prispevek obravnava Idrijsko rudarsko hišo, stanovanjske probleme, najemniške odnose in notranjo hišno opremo. Seznani nas tudi z osnovnimi podatki o gradnji rudniških stanovanj- skih blokov. Avtorski izvleček SE—UDK 398.34:301.162.1 (497.12) Članek: Etnologija, družboslovne vede Makarovie M. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova20 Doslej neraziskano področje Slovenski etnograf 1974(1976 XXVII, p.35 Slov. (nem.) j Medsaboina pomoč na vasi na Slovanskem (V Predgrađu v Poljanski dolini ob Kolpi) Članek obravnava medsebojno pomoč na vasi na Slovenskem ob primenj Predgrađa v Po- ljanski dolini ob Kolpi. V članku so ugotovljene spreminjajoče se oblike In pomen medseboj- ne pomoči od konca 19. stoletja do danes in pa vzroki, ki so v obravnavanem obdobju poga- jali medsebojno pomoč na vasi. Avtorski Izvleček j SE-UDK798.2/.6(497.12Ljutomer)"1874/1974" članek i Etnologija, agrarno gospodarstvo ] Bai A. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova20 Doslej neraziskano področje Slovenski etnograf 1974(1976)XXVII, p. 63 slov. (angi.) Začetki ljutomerskih konjskih dirk Poglavitni namen, zavoljo katerega so začeli 1874 prirejati v Ljutomeru konjske dirke, prve na ozemlju današnje Jugoslavije, je bila preizkušnja zmožnosti konj in izbira najboljših živali za pleme. Tu je šlo za kmečke dirke, in kmetje iz okolice Ljutomera so konec 19. st. pričeli uva- jati kasaške konje. To ozemlje je edino območje kasaške reje na svetu, ki je zanjo prišla po- buda od kmetov. In na tem ozemlju so v nekaj desetletjih napravili Iz kasačev konje, ki so bili uporabni tako za d Irke kakor za gospodarske namene. Avtorski Izvleček , SE—UDK 398.341 / .342(497.12 Idrija) Članek Etnologija, družtx5siovne vede, graditeljstvo Šarf F. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20 Doslej neraziskana stanovanjska kultura rudarjev pri nas Slovenski etnograf 1974(1976) XXVil, p. 7 slov. (nem.) Die Wohnungskultur der Bergarbeiter in Idria um die Jahrhundertwende Der Beitrag befasst sich mit dem Bergarbeiterhaus in Idria, den Wohnungsproblemen, Miet- verhältnissen und der Einrichtung der Häuser. Er enthält auch Angaben über den Bau der Bergarbeiterwohnblocks. SE-UDK 398.34:301.162.1 (497.12) Članek Etnologija, družboslovne vede Makarovič M. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20 Doslej neraziskano področje Slovenski etnograf 1974(1976)XXVil, p. 35 slov. (nem.) Gegenseitige Hilfe im l}ort in Slovenien (Am Beispiel von Predgrad an der Kolpa im Poijanetal) Der Beitrag befasst sich mit gegenseitiger Hilfe im Dorf in Slowenien am Beispiel von Pred- grad an der Kolpa im Poijanetal. Der Aufsatz stellt die sich verändernden Formen und die Bedeutung der gegenseitigen Hilfe vom Ende des 19. Jahrhunderts bis heute fest und erör- tert die Umstände, die die gegenseitige Hilfe im erfassen Zeitraum begünstigten. SE-UDK 798.2/ .6(497.12 Liutomer)"1874/1974" Članek Etnologija, agrarno gospodarstvo Baš A. 61000 Ljubljana, YU, Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20 Doslej neraziskano področje Slovenski etnograf 1974(1976) XXVII, p. 63 slov. (angl.) , The Origins of the Ljutomer Horse Races The main reason why the Ljutomer Horse Races, the first such races on the territory of what is today Yugoslavia, were instituted in 1874 was to try out the quality of the horses and to choose the best of them for stud. These were farmers horse races and it was the farmers viiho introduced trotters at the end of the 19th century. This is the only area in the world where trotters were introduced on the initiative of farmers. In a few short decades the far- mers of this area succeeded in turning the trotters into horses which could be used for both racing and farming purposes. SE-UDK m 6:091:615.89(497.12) Članek Bibliografija Dolenc M. 61000 Ljubljana, YU, Pohorskega bat. 41 Slovenski etnograf 1974(1976)XXVII, p.81 slov. (nem.) BMIografla rokopisnih nwdtelnsMh bukw To je bibliografija, v kateri so zbrani zapisi in rokopisne ljudske medicinske bukve s področja Slovenije. Rokopisi so povečini prepisi, priredbe, izvlečki in prevodi. Prva dva rokopisa sta Iz stiškega samostana. Iz 12. stoletja. Največ medicinskih bukev je iz krajev med škofjo Loko in Rovtami ter iz Slovenske Koroške. B. Kuhar SE—UDK 016:091:615.89(497.12a ¦• ClaneK Bibliografija Dolane M 61000 Ljubljana, YU, Pohorskega bat. 41 Slovenski etnograf 1974(1976)XXVI1, p. 81 slov. (nem.) Bibliographie handgeschriebener Medizinbucher Dies ist eine Bibliographie, in der Nlederschriften und Handschriften von Viiksmedizinbu- cher aus dem Gebiet Slov»eniens gesammeit sind. Die Handschriften sind grosstenteiis Be- arbeitungen, Ausziige und Ubersetzungen. Die ersten zwei Handschriften sind aus dem 12. Jahrhundert und stammen aus dem Kioster Stična. Die meisten Medizinbucher sind aus Ge- gend zwischen Skofja Loka und den Rovte Hugein und aus dem slowenischen Teli Karnten. Slovenski etnograf izliaja letno v eni knjigi — parait une fois par an Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange: Slovenski etnografski muzej 61001 Ljubljana, Prešernova 20 poštni predal 73, tel. 22475 Uprava — Administration: Slovenski etnografski muzej 61000 Ljubljana, Prešernova 20 Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Slovenski etnograf XXVII-XXVIII, 1974/75 Izdal in založil Slovenski etnografski muzej Za izdajatelja in založbo dr. Boris Kuhar Oprema: Marjan Loboda, dipl. ing. arh. Tisk Partizanska knjiga Ljubljana Naklada 1000 izvodov Izdajo sta finančno omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije In Kulturna skupnost Slovenije. Publikacija šteje med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Slovenski etnografski muzej ima na zalogi publikacije: Etnolog lil. leto 1929 Etnolog VII. leto 1934 Etnolog XII. leto 1939 — XVII. 1944 Siovenski etnograf II. leto 1949 Slovenski etnograf VIII. leto 1955 — XXVI—XVI. 1972-73 Razen tega so na zalogi vodniki po razstavah Slovenskega etnografskega muzeja: Ljudsko slikarstvo Vraževerje na Slovenskem Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju Kmečki nakit Slikarstvo na panjskih končnicah Včeraj in danes v škocjanskih hribih Ralo in plug Slovensko ljudsko kiparstvo Krška hiša Klekljane čipke Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju Štajerski lectarji in svečar]! Kič Bloške smuči Pletarstvo na Slovenskem Cvetlice v ljudski umetnosti Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes Alma Kariin 53 poštnih postaj na cesti Tokaido Črnska umetnost Vietnam Oblačila Afričanov južno od Sahare Sodobna japonska keramika