CENA 120 din - Leto XL - Št. 13 Kranj, torek, 17. februarja 1987 Ml®EMIMGLAS m LET GLASILC SOCIALISTIČNI •ZVEZE DELOVNEG/ LJUDSTVA TJ GORENJSKO Prve tone kvalitetnega jekla iz nove jeklarne V teh dneh se bo v novi jeklar-ni na Jesenicah začelo »vroče« testiranje peči. Talili bodo prvi sarž in novo elektropeč preskusili. Največja slovenska naložba je tik pred zago- Ljubljanska cesta kot »trgovska os« Za Bled je že dolgo znano, da trgovska ponudba ni na ravni gostinsko-turistične in da je zunajpenzionska poraba majhna. Zato bodo zgradili novo trgovsko in turistično središče. Pošastne razmere zasebnih sobah v Delavci, ki prihajajo za zaslužkom in ki jih vodijo premeteni posamezniki, živijo v obupnih stanovanjskih razmerah, da se celo vsega vajenim inšpektorjem jezijo lasje. Kupec plašč, tat torbico in denar Vsem se salamensko mudi, brezglavo od trgovine do trgovine in pozabljamo, da so med nami tudi ljudje, ki opazujejo našo zatopijenost v lepa oblačila in obutev. stran 3 stran 4 stran 6 -stran 7 Nad 1100 tekačev na Teku treh dežel — Malokdo je verjel, da bo organizatorjem tradicionalnega mednarodnega Teka treh dežel uspelo izpeljati prireditev. Tudi o udeležbi so dvo-mili. Vendar pa je tekma na nekoliko krajši progi med Kranjsko goro in Belo pečjo ter na-*aj do Kranjske gore uspela. Teklo je nad 1100 tekačev iz treh dežel. Več na 8. strpni — Foto: F. Perdan ^ radovljiški mladinski organizacij Brez sprenevedanja in ovinkarjenja ? Bohinj, 14. februarja Delegati občinske konferenc« p* M S Radovljica so za sejo (in nadomestne volitve) ..... bi- * je v soboto v Mladinskem izobraževalnem centru v Bo-!|.lnJu prejeli poleg poročila o delu mladinske organiza v minulem letu in programa za letos tudi oceno o delu P°/>ame/.nili mladincev v organih občinske konference lt posebnega, bi rekli, pu vendarle: v številnih drugih or ^ttn>h, organizacijah in svetih ne le na ravni občine, tem-eč tudi v krajevnih skupnostih in organizacijah združe n^8a dela, se namreč presneto bojijo zamore in praviloma ne uPajo nekomu reči naravnost v obraz: ti si slab delegat. **enialo si delaven in zavzet, nisi izpolnil naših pričako J*nJ • Raje slepomišijo, se sprenevedajo m skušajo ko VoNP° ()V'nk'n Povedati, da z njegovim delom niso zadevni, da mu izrekajo nezaupnico in podobno. y. Radovljiški mladinci ..... člani komisije za kadrovska p**r&šanju m priznanja pri predsedstvu občinske kotile ijjjj?*' ''•SMS, so to storili naravnost, oceno napisali in jo 9* Predložili delegatom občinske konference /a sobotno to*?' ^v /a hnena, pohvalo vredna se nam zdi odkri nPj ' odprtost, javnost dela. Za dva člana predsedstva, na Hj?*l0r' ugotavljajo, da sta povsem odpovedala (eden od ^UU ,St. j\. petnajstih sej predsedstva udeležil le one), v(Jeien° °d članic sekretariata, da je sicer pripravljena so *^|. °vati, vendar ima se premalo izkušenj, /a drugo, tla m J2jTavH-ila zaupanja, za tretjega, da je popustil proti koncu ~~ in tako dalje s. (' /aplotnik Matjaž Zupan za las ob kolajno Bravo, Matjaž Oberstdorf, 17. februarja — Nedeljska tekma na svetovnem prvenstvu v skokih na večji skakalnici se je za Jugoslovane končala srečno in nesrečno obenem. Naš prvi skakalec Primož Ulaga je priložnost za dobro uvrstitev zapravil že v prvi seriji. Matjaž Debelak je bil soliden, Matjaž Zupan, najmlajši v našem moštvu, in Miran Tepeš pa sta imela odlično izhodišče za drugo serijo. Miran je bil drugi. Nasmihala se mu je kolajna, naša prva v klasičnih disciplinah nasploh. V drugi, odločilni seriji, večina naših ni zdržala. Najbolj ga je polomil Tepeš, ki je zdrknil na 13. mesto, zato pa se je izjemno dsŽal mladi 18-letni skakalec iz Spodnjih Dupelj Matjaž Zupan, član skakalnega kluba Iskra Delta Triglav iz. Kranja. Za točko se mu je izmuznila bronasta kolajna. Njegovo četrto mesto je naša najboljša uvrstitev nasploh v klasičnih smučarskih disciplinah. To je izjemen podvig mladega, v smučarskem skakalnem športu novega imena. V nedeljo so bili od njega boljši le Avstrijca Feldner in Vettori ter Norve-/iii Opaas. Če bi bil Matjaž že bolj Uveljavljen skakalec, je bilo slišati mnenja v nedeljo, bi ga sodniki še bolje ocenili in kolaj na bi bila njegova. Vendar pusti mo ta razmišljanja vnemar. Matjaževo četrto mesto je izredno, priložnosti za sam vrh pa bo imel še dovolj. .J. Košnjek Jeklarna odpira vrata V novo jeseniško jeklarno se razen slovenskih železarn in predelovalcev jekla, ki pričakujejo kvalitetno jeklo, še vedno dvomljivo ozira oko preneka-terega slovenskega gospodarstvenika. Jeklarna je pač izredno draga naložba s še neplačanimi obveznostmi, vsi pa občutimo posledice nekaterih jugoslovanskih veliko-naložbenih strasti in grehov in negotovost tokov jugoslovanskega gospodarstva. A tudi jeseniškemu delavstvu, ki si jeklarno želi in jo potrebuje, ni ravno lahko in ne privzdigujejo ga navdušena čustva in aktivistična razpoloženja petdesetih let. Tudi v železarje same se tihotapijo skrbi. Zakaj? Stoletne tradicije plavžev in žuljavih rok je večinoma za vedno in nepreklicno konec. Nova tehnologija z računalniki je odpihnila plameneče simbole jeklarskega garača, ki si v lastnem znoju služi kruh. Postala je le spoštljiv zgodovinski spomin. S sodobnim procesnim računalnikom v novi jeklami se v železarno nasploh ne seli več znanja in strokovnosti, temveč tudi veliko več delovne pozornosti, discipline, kvalitete in učinkovitosti. Za zastarelo tehnologije se je lahko in veliko lažje — povsod, ne le v železarni — skrivala nezavzetost, delovno malodušje, proizvodni in organizacijski spodrsljaji. Zelezar si želi modernejše železarne, svetovno konkurenčne in zato vabljive tudi za potomce, a obenem je razumljiva njegova skrb ob velikem in izjemnem tehnološkem skoku, ki marsikje terja spremembo miselnosti, delovnih in proizvodnih navad. Čeprav je njegova bogata tradicija prednost, jeklarna terja vso možno strokovnostintehnološko znanje vsepovsod, ne le ob elektropeči. Vsaka napaka bo zdaj silno odmevna in za železarne še bolj moralno in finančno usodna. Razvoj je povsod brezčuten, neprizanesljiv, izbire ni. Prva, druga in poslednja možnost je le ta, da se jeklarni odločno in čimprej da vsa polnokrv-nost, ki jo jeseniški železarji znajo dati. Dvome od tod in tam mora razbliniti tržišče, domače in tuje, ki naj bi tudi dokončno dokazalo, da je bil jeseniški jeklarski razvoj tehnološko nujen in ekonomsko upravičen. Tržišče na tujem in predelava doma, ki naj bi s kvalitetnejšimi izdelki postala mednarodno bolj konkurenčna. g ^ . Podeljene so Kurnikove nagrade za leto 1986 — V Lomu pod Storžičem je bila v petek, 13. februarja, slovesnost, na kateri so bile nosilcem ljubiteljske kulture v tržiški občini že petnajstič podeljene Kurnikove plakete in nagrade. Zlato Kurnikovo plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture je prejel Mato Mežek, srebrno nagrado in plaketo kvintet bratov Zupan, bronasto plaketo in nagrado so dobili kitarski duo Bitežnik-Ogris in Janez Smeje, član Pihalnega orkestra, bronasto Kurnikovo plaketo in značko pa Društvo tržiških likovnih amaterjev. Obenem pa je bila predstavljena tudi drobna knjižica pesmi Dorce Kraljeve, ki jo je s pomočjo tržiške kulturne skupnosti in Peka izdal novinarski krožek na osnovni šoli heroja Bračiča. Foto: D. Dolenc Maja bodo začeli s sanacijskimi deli pri dražgoškem spomeniku Denar zagotovljen Skofja I>oka, 12. februarja — Na 1. seji medobčinskega sveta ZZB NOV Gorenjske v Škofji Loki so delegati in številni povabljeni funkcionarji razpravljali o temeljnih spremembah v gospodarskem sistemu SFRJ koncem leta 1986 — novosti je izčrpno razložil Svetko Kobal, — poseben poudarek pa je bil na seji dan problematiki počitniških hišic borcev v 1'ineti in doma na Vo-diški planini ter spominskih Odjuga je načela tudi ceste. — Foto: F. Perdan parkov v Begunjah in Dragi ter sanacije dražgoškega spomenika. Kot ugotavljajo borci, posebnega problema glede f inan-siranja sanacije dražgoškega spomenika ne bo. Polovico potrebnih sredstev — letošnja dela naj bi stala 40 milijonov dinarjev — bodo zagotovile regionalne in občinske interesne skupnosti, ostalo pa naj bi pokrile gorenjske občine; od tega naj bi občina Škofja Loka dala polovico sredstev. Izjema bo pri tem občina Radovljica, ki je že zbrala sredstva za sanacijske posege v Begunjah in se zdaj pripravlja še za ureditev grobišča v Dragi. Z deli pri dražgoškem spomeniku bodo začeli maja in jih ne bodo prekinili dokler ne bo vse končano, to pa bo pri- bližno 4—5 mesecev. Urejeno bo odvodnjavanje, ves centralni spomenik bo dobil novo vrhnjo prevleko in obnovljene bodo tudi ploščadi. D. D. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 17. FEBRUARJA 19J? PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Sovražen namen solidarnostnega sklada Osijek, 13. februarja — Tako je dejal član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Dobrivoje Vidić na seji občinske konference ZKS v Osijeku v govoru o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji Zveza komunistov se mora ne teži- da bi se trdneje pove- odločno zoperstaviti najrazličnejšim poskusom posameznikov ali skupin doma in na tujem, ki prikazujejo položaj v Jugoslaviji kot brezihoden in konfuzen. Takšni poskusi so naprejeni zoper naš sistem. Je pa res, je dejal Dobrivoje Vidič, da imamo dobre in vsebinske programe, ki jasno nakazujejo razvoj socialističnega samoupravljanja, vendar jih dosledno ne uresničujemo, kar je naša največja hiba. Dobrivoje Vidič je ostro obsodil pobudo, da bi oblikovali nekakšen solidarnostni sklad za pomoč domnevnim žrtvam političnega preganjanja in pritiskov v Jugoslaviji. Dejal je, da je sklad samo pretveza za ustanovitev politične stranke, ki bi bila opozicija Zvezi komunistov in drugim organiziranim subjektivnim silam v Jugoslaviji. Dejansko gre torej za izrazito sovražno nastrojenost in deiovanje zoper našo socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Odgovarjal je tudi na nekatera namigovanja iz tujine, da naša država skozi stranska vrata stopa v SEV, gospodarsko formacijo vzhodnoevropskih držav. Takšna namigovanja so ten-diciozna in nesmiselna. Naša država se zanima za program tehnološkega razvoja v okviru vzhodnoevropske gospodarske skupnosti in sploh zala ali celo priključila Varšavskemu paktu. Tudi ni res, da se ne zanimamo za vključitev v Eureko. To je za nas še vedno aktualno. Takšna namigovanja so nesmiselna tudi zaradi tega, ker Jugoslavija dosledno vztraja na načelih svoje zunanje politike, samostojne in neuvrščene. Na plenarnem zasedanju dunajske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi pa je vzbudil precejšnjo pozornost govor vodje naše delegacije, veleposlanika Ignaca Goloba. Predlagal je, da bi sklepni dokument dopolnili še z dvema področjema: s položajem narodnostnih manj-' šin in položajem delavcev na začasnem delu v tujini. Narodnostne manjšine se še vedno srečujejo s precejšnjimi težavami pri priznavanju njihovih pravic, v nekaterih državah pa obstoj manjšin sploh zanikajo, je dejal Ignac Golob. Dati jim moramo vsaj pravico do sodelovanja z matično domovino in uporabo materinega jezika. Glede delavcev na začasnem delu v tujini pa je predlagal, da na Dunaju v dokument zapišejo pravico do enakopravnega položaja delavcev, ne glede iz katere države prihajajo. Razlikovanje je v nasprotju z duhom in stališči helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. J. K. Dvodnevni seminar Naprejevih novinarjev v Bohinju Mladi o novinarstvu Kranj, 14. februarja — V začetku februarja so se v Mladinskem domu v Bohinju srečali novinarji Napreja in gosti Franci Zavrl, odgovorni urednik Mladine, Marko Jenšterle, novinar Dela, Janez Janša, sodelavec Časopisa za kritiko znanosti in sociolog Slavko Gaber. Na okrogli mizi o angažiranem novinarstvu in aktualnih družbenih problemih so se udeleženci pogovarjali o novih družbenih gibanjih, ki so del družbene akcije že s tem, da obstajajo in predstavljajo opozicijo državi. Ugotovljeno je bilo, da tudi osrednje glasilo SZDL Delo preplavljajo novi tokovi, da se lahko piše o marsičem, tudi o tabu temah. Odgovorni urednik Mladine je govoril o delovanju tednika Mladina, ki se bo moral posvetiti predvsem raziskovalnemu novinarstvu, če bo hotel ostati dober časopis. »Mladina bo morala prav tako kot veliko število ostalih časopisov, izbojevati boj na področju ideologije,« je dejal odgovorni urednik. Govorilo se je tudi o teoretičnemu pristopu do pisanja in pomenu in vlogi mladinskega glasila Naprej, ki velja za enega najboljših tovrstnih glasil v Sloveniji. Seminar se je končal delavno, saj so novinarji Napreja vsebinsko pripravili že naslednjo številko, ki naj bi izšla 12. marca. M. Peternelj Prihodnje leto bomo dobili spremenjeno ustavo Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasu so občinske konference >ZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča zdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, iska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni uradnik in direktor), leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volcjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), (veto Zaplo-rritk (kmetijstvo, Radovljica), I^a Mencinger (kultura). Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skofja U>ka. kronika), lože Kos njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport). Dani« a Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Franc Perdan (fotografija). < asopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. 4a,lov uredništva in uprave Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoči ru . un Dri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor m glavni urednik 8 463 novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom-ka pr»P«Mfanda 23"987' računovodstvo 28-463, mali oglasi ... naro-nina 27-960. Wpis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenji. 121-1/72 Saroćnina trn I. polletje 1987 je 4 500 din _„- Temeljnih izhodišč našega sistema ne bomo spreminjali Beograd, 12. februarja — Zvezna skupščina se je pretekli teden seznanila s predlogom za spremembo zvezne ustave (sprejeli smo jo leta 1974), ki ga je pripravilo predsedstvo SFRJ, delegatom pa ga je pojasnil član predsedstva SFRJ Hamdija Pozderac. Zapleteno nalogo pri spreminjanju ustave bo mogoče končati v poldrugem letu Spremembe naše ustave morajo prispevati k hitrejšemu materialnemu razvoju, popolnejšemu uresničevanju razredne in demokratične vsebine našega političnega sistema ter kakovostnemu in pravočasnemu sprejemanju družbenih ter samoupravnih odločitev, prav tako pa tudi k čim popolnejšemu uresničevanju pravic in dolžnosti vsakogar. Tako je glavne cilje spreminjanja leta 1974 sprejete ustave obrazložil član predsedstva SFRJ Hamdija Pozderac. Predlogi za spremembo ustave izhaja iz opredelitev 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in drugih dokumentov, ki smo jih za to področje sprejeli zadnje čase v Jugoslaviji. Osnovna načela sedanje ustave ostajajo nespremenjena, prav tako pa tudi že sprejeta pota razvoja socialističen samoupravne demokracije. Predlog za spremembo ustave je tudi konkretizacija stališč, sprejetih in zapisanih v kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ustave iz leta 1974 nismo dosledno uresničevali, je dejal Hamdija Pozderac. Gospodarsko in tehnološko smo zaostajali, preveč smo se zapirali znotraj države in tudi v odnosih naše države s svetom, institucije političnega sistema niso bile učinkovite, probleme smo reševali preveč formalno, zaostrovali so se mednacionalni odnosi, k nam so začele prodirati različne ideologije, nasprotne ideje socialističnega samoupravlja-nja._ Bistveni cilji sprememb ustave morajo biti po sodbi predsedstva SFRJ naslednji. V političnem sistemu moramo utrditi položaj združenega dela, vzpostaviti sistem racionalnejšega odločanja, marsikaj pa bo treba spremeniti tudi pri odnosih v federaciji, pri pravicah in dolžnostih federa- cije. Zagotoviti je treba pogoje za preobrazbo skupnost ljudi in enakopravnih narodov in narodnosti. Predlog za spremembo ustave dopolnjuje tudi določila o temeljih enotnega jugoslovanskega trga, davčne politike in tehnološkega ter znanstvenega razvoja. Spremembe ustave želijo tudi povečati vpliv združenega dela in drugih subjektov političnega sistema v zvezni skupščini in drugih organih. Predlagatelji sprememb ustave so upoštevali tudi nekatere pobude iz dosedanje razprave, ki obravnavajo na primer zemljiški maksimum, volilni sistem, novi zbor združenega dela v zvezni skupščini in podobno. Do teh vprašanj se bo opredelila posebna komisija za ustavna vprašanja. Če bo tako pokazala razprava, bodo spremenjena tudi določila o položaju republike Srbije in obeh avtonomnih pokrajin. Seveda pa tega vprašanja ne sme nih- če zlorabljati ali na njihov čun ovirati demokratično * enakopravno razpravo ustavnih spremembah. Spreminjanje ustave ne W enostavno, meni predsedo** SFRJ. Delo naj bi končali < poldrugem letu, torej jes^ prihodnje leto. Seveda pa & do morali vsi sodelujoči v r# pravi pokazati veliko ni#* prožnosti in pripravljenosti^ sodelovanje in dogovarjam* prav tako pa tudi veliko od# vornosti. Lotevamo se nantf* tudi težkih vprašanj, ki r moramo s spremenjeno usf vo bolje rešiti in urediti, ne P iz njih napraviti blokade $ razvijanje političnega sistefl" socialističnega samoupravi]* nja. Hkrati s pripravami " spremembo ustave se v Jul" slavij i ukvarjamo tudi s sp# membami »male ustave« ^ pravimo zakonu o združeni delu. V zvezni konferenc SZDL so pretekli teden ug< vili, da bo prihodnji teden izdelan osnutek sprememb & kona o združenem delu, * prav je nanj še vedno pre** pripomb. j. Košnje* TV kabel v zemlji ni mačji kašelj Kranj, 16. februarja — Ko smo pred nedavnim v Gorenjskem glasu pisali o kabelski televiziji in vsaj o grobih obrisih skušali povedati, kaj to je, smo kot zanimiv primer predstavili neke vrste slovenski vzorec za kabelsko televizijo na območju osmih krajevnih skupnosti v Medvodah. Takrat smo posebej poudarili, da pri pripravah in izvedbi poleg interesentov oziroma bodočih lastnikov kabelskih priključkov nekako poskusno sodeluje tudi PTT Ljubljana in, da je RTV Ljubljana dala soglasje pod pogojem, da bosta vključena ljubljanski TV program in TV mreža. Ker se na Gorenjskem tudi i: marsikje lotevajo tako imenovane kabelske televizije, še bolj pa razmišljajo o njej, smo o možnostih za sodelovanje kakršno je v Medvodah, povprašali predstavnike Podjetja za PTT promet Kranj. Zvedeli smo, da stvari tako organizacijsko, pravno-for-malno in tudi deloma tehnično, niso tako enostavne, kot izgledajo. Predvsem spada informativni sistem, ki mu pravimo televizija, pri nas v pod okrilje televizije ne pa pošte. V tujini, na primer na zahodu, ni tako. Pooblaščena in odgovorna za tovrstni informativni sistem (z ostalimi) je običajno pošta. Pri vs>eh poskusih kabelske televizije pri nas, kjer si največkrat predstavljamo satelitsko televizijo oziroma neposredno sprejemanje (tujih) programov preko satelita, pa je še ena ovira. Jugoslovanska PTT je namreč podpisnica mednarodnega sporazuma oziroma konvencije o telefonu, telegrafu, video in drugih programih TV in radijskih hiš. V sporazumu pa je tudi določilo, da neposredna kraja tovrstnih programov ni dovoljena. Sprejemanje takšnih programov preko satelita pa bi lahko nekdo označil tudi za krajo. Predstavniki PTT v Kranju zato menijo, da televizijski ka- v zemlji za zdaj vsekakor* čji kašelj. Ob tem, da je to . Oddelkov za turistične tehnike ne bo Na Bledu le za kuharje in natakarje Bled, 16. februarja — Na gostinski šoli na Bledu bodo ostali le trije oddelki za kuharje in trije za natakarje, medtem ko oddelka za turistične tehnike še ne bo. Čeprav je gorenjsko združeno delo oddelek podprlo in si ga želi, so ga delegati posebne izobraževalne skupnosti brez besed zavrnili. Ko so na gostinski šoli na bledu pred dvema letoma uvedli pouk za tehnike strežbe in kuharske tehnike, so lahko /. zadovoljstvom ugotovili, da se v gostinsko šolo ne vpisujejo le najslabši učenci osnovnih šol, ampak da so privabili tudi nadarjene in sposobne. Šola, ki naj bi kot edina na Gorenjskem preskrbela našemu hotelirstvu dovolj šolanih kuharjev in natakarjev, si je razumljivo želela še več: uvesti šolanje turističnih tehnikov, ki bi po štirih letih lahko šolanje nadaljevali ali pa se zaposlili v turizmu. Minuli teden s predlogom na posebni izobraževalni skupnosti niso uspeli: delegati i/, drugih slovenskih območij so bili tiho, brez besed in proti, da gostinska šola na Bledu odpre enega ali dva oddelka za študij turističnega tehnika. Zakaj so sploh predlagali nova oddelka in čemu so bili delegati proti? I .un smo zabeležili 53 osnovnošolskih namer za študij turističnega tehniku na Gorenjskem, letal 61, za dva oddelka in smo si razumljivo /tleli, da bi nam predlog potrdili,« Bravi ravnatelj šole Bratko Skrlj. »Gorenjski koordinacijski odbor za vpis v mrežo šol je naši- stališče podprl, saj imamo prostorske in ka drovske možnosti, za nova oddelka se zanima predvsem gorenjsko združeno delo, ki večinoma štipendira in želi kvalitetni kader. Kaj ne pove zadosti podatek, da vsak, ki se vpiše na šolo, dobi kadrovsko štipendijo in mu zatorej ni treba skrbeti za zaposlitev? Na Gorenjskem je turizem dejavnost, ki ima vsaj v dveh občinah — Jesenice in Radovljica — prednost in razvojno možnost, zato je se (oliko bolj žalostno, da nimamo oddelkov, v katerih bi usposabljali delavce z višjo izobrazbeno stopnjo. Če je v Ljubljani in na Gorenjskem želelo študirati za tehnika 208 učencev, od tega 60 v Ljubljani, ostane torej na Gorenjskem 118 učencev. Ti bodo za turizem za vedno izgubljeni. Sli bodo v administrativne, ekonomske in družboslovne šole in tako bomo izgubili kvalitetni turistični »priliv«. Na izobraževalni skupnosti so predlog, da bi uvedli oddelak za turistične tehnike, nerazumljivo in brez besed zavrnili. Zato bomo skupaj I gorenjskim združenim delom še naprej vztrajali, da bodo gorenjski učenci v prihodnjih letih imeli možnost, da se tako kot v Izoli, Mariboru ali Ljubljani vpišejo v oddelek za študij turističnega tehnika.« Res je, da je v nekaterih turističnih organi zacijah še premalo navdušenja, saj menijo, da bi ti dijaki študij nadaljevali. Vendar bo povsod v turizmu počasi le treba doumeti, da je nujno kvalitetnejše izobraževanje. Zanimivo je, da na kvaliteti in višji študijski stopnji svojega kadra že nekaj časa dosledno vztrajata HIT* Bled in kranjskogorski Kompas, saj vesta, da brez do brega kadra ni napredka. 1) Sede j bel mačji Kaseij. ud lem, aa vedno draga naložba, so ^ pravno-formalno stvari za zdaJ Jugoslaviji tako nedorečene-je pravzaprav že vsaka že zt> < jena kabelska televizija pri " črna gradnja. To, kar zda} dt ^ v Medvodah, je poskus, ki nftl na različnih področjih Pr'P°^f gel k razrešitvi celotnega Pr0. let..... danes. 17 lehruai j i 1lViv' bodo poleg poročil ° .^e^ vab tudi programske a* t ve /a letošnje leto. ^ JOREK, 17. FEBRUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^K^3M©3MGLAS Vroče testiranje v novi jeseniški jeklarni Prve tone kvalitetnega jekla iz jeklarne pšenice, 16. februarja — V teh dneh bodo v novi elektropeči jeseniške jeklarne talili prve sarže. Namestiti morajo še izolacijsko komoro in nekaj drugih naprav. Velik uspeh naše industrije, saj 1* jeklarna prvi objekt v Jugoslaviji, ki ima največ domače opreme. Visoke interkalarne obresti slednjih pet let. nove y teh dneh se bo v novi jeklarji na Jesenicah začelo »vroče« Utiranje peči, ko bodo talili pr-71 sarž in novo elektropeč prvič Poskusili. Vse razdelilne postaji, »o pod napetostjo (le RTP ^kroglo še ni opremljena z raču-nalnikom), strojna računalniška °Prema je pripravljena, pro-8ramska se bo vključila v proiz-y°dnjo in povezala z laboratori-L .ne^ateri delavci, predvsem ^fjavovodje, že delajo. Prve tone kvalitetnega jekla ?al bi talili do konca aprila, ko °do obenem morali popravljati s,e morebitne napake in name-Tuti še tiste naprave, ki jih še ni. ,°.bo za bližnjo okolico nekaj ^m silno neprijetno, ker izolacij-Ke komore še niso namestili, sarže pa bodo talili med če-•J/°.in sedmo uro zjutraj, ko m^]0 na voljo dovolj energije. Največja slovenska naložba je J0^] tik pred zagonom, saj se eana proizvodnja napoveduje s majem. V marsičem je lahko elezarjem zgled in ponos, v ča-u gradnje pa je pokazala tudi , * številne probleme in pomanj-?'jivosti, ki jih je razreševalpro- svet- ki ga vodi mag" Pe~ *r Kune. • Prodor na tuje »Nova jeseniška jeklarna,« pravi mag. Peter Kune, »danes na Belskem polju ne stoji zato, ker naj bi reševala jeseniško železarstvo, vsi slovenski železarji so jo postavili zato, ker se zavedajo, da brez kvalitetnih jekel in kvalitetnejše predelave ni več in ne bo prodora na tuji trg. Tako kot je karavanški predor okno v svet, kot pravimo, tako pomeni jeklarna železarski in predelovalni prodor na tuja tržišča. Že vrsto let se železarstvo močno spreminja, konkurenca ploščatih profilov (tak asortiment ima jeseniška jeklarna), je izredno Jeseniška železarna je največji porabnik primarne energije v Sloveniji, saj porabi okoli 3 odstotke električne energije, v sami železarni pa sta največja porabnika plavža s 35 odstotki porabljene energije. Po vključitvi nove jeklarne porabe koksa domala ne bo več, povečala pa se bo potrošnja električne energije za 30 odstotkov. Tako bo v slovenski porabi potrošnjo elektrike železarna iz sedanjih 3,1 odstotka povečala na 4,5 odstotka. Jeseniški železarji za varstvo okolja Leta 1988 ne bo več rdečega prahu q » jeseniški Železarni so v brošuri, ki je izšla pri orenjslu'ui tisku v Kranju v 2(MM) izvodih, predstavili /^arska prizadevanja za varstvo okolja na Jeseni-j?v 'n v bližnji okolici. V strokovni publikaciji so ana-0/lruu prizadevanja železarne Jesenice za varstvo j, ter navedli meritve Hidrometeorološkega zavoji* Slovenije, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor železarne Jesenice. Dosedanja prizadevanja za zmanjšanje onesnaže-Ja, tako /raka kot voda in neposrednega okolja, ni (j 'a 'najhna. (''oprav je Železarna namerila veliko narja za nove čistilne naprave, se zaveda, da bo v ^'bodrijo morala še več, predvsem pa bo morala stal-^ ^obrazovati ljudi, ki delajo z njimi. Ni nova ugotovi [ft ' du so /a posledice onesnaževanja večkrat krivi de vfrJu' ki nočejo ali ne znajo ravnati s čistilnimi naprti* V največji delovni organizaciji na (Jorenjskem so Pripravili program naložb iti usmeritev za boljše Kol(>ske razmere do leta 1 000. ^ Ko |eui jjjgg m. |)0 vv{- inartinarne in obeh plav-o ' n« Jesenicah ne bo več rdečega prahu in plav/.ne-Idiiia. Jeklarna 2 ima sodobno komoro /a zajem pli-•''.(»I In..ma,ui r/ P*'*', ki pa je obenem (udi protihrupna V : !u'ia peci. Zaradi bližine stanovanjskega naselja so ^JČI torej predvideli vse ukrepe za protihrupno tri* leklarna ima tudi zaprt krogotok hladilnih in vj JJOloških votla, ki se čistijo v sosednji čistilni napra- ■*> crpalnicl. v0 Savo nameravajo obvarovati pred odplakami z no-ki.s|,'/lln" " /1<'' '' kalnim postopkom luženja v solni ki' i""' <>l> njej bo zgrajena rogeru i naprava za ju ,r,° P" najnovejšem postopku, končna nevtrulizuci r1U{)^en odplak iz lužilnice bo v avtomatizirani i lstilni Ho t/ ki -'•daj Savo večkrat prekomerno onesnažil •*WiJHi*2en ^ga bodo izdatneje zajemali vse škodljive 'hu^1''' lz hladne valjarne Bela ter načrtrieje izbirali ,{ '»«' nalne derivate. ''•uto » ' ■ < < I I II I I < I i V < I n . "in I ^klarnl, ©ni največjih slovenskih naložb, ho kar k,, s,«»tka vseh sredstev namen jenih /a njeno ekolo lfco|2|Jemo" Nasploh bodo dO leta 1990 prispevali za Sb»V? naložbe nad 10 odstotkov investicijskih sred- s^^^tezarne Jesenice. I). Sede j V jeseniški železarni zdaj porabijo 21,35 G J na tono jekla, medtem ko je ta poraba v sodobnih tujih železarnah od 17 do 18 GJ na tono. Po ukinitvi plavža in martino-vih peči bodo porabili le še 12,7 GJ na tono. Vrednostno bo rezultat precej manj ugoden, saj je električna energija med najdražjimi. močna, saj so presežki proizvodnih zmogljivosti že samo v železarnah EGS izredno veliki. Te železarne so praviloma tudi sodobnejše kot železarne vzdolžnih profilov, saj so praktično vse zgrajene v zadnjih dveh desetletjih. Uvoz tujih ploščatih profilov bi konkurenčnost naših izdelkov potisnil globoko navzdol... Na domačem trgu je po njih povpraševanje vedno večje. • Z računalnikom pridobili šest mesecev Projekt izgradnje jeklarne je bil tako velik, da smo ga morali razdeliti na kar 2.300 enot raznih aktivnosti in jih spremljati preko računalnika. Tako smo lahko sproti ugotovili, kje se najbolj zatika: začel se je pri kasnitvi dokumentacije, pojavili so se različni načini projektiranja pri nas in v tujini, zato smo si želeli najboljše sodelovanje med izvajalci. Rudis Trbovlje je prevzel koordinacijo in večkrat se je hudo zataknilo: pogodbe z dobavitelji so bile podpisane prepozno, dobaviteljem je preprečil uvoz opreme novi devizni zakon, menjala so se vodstva projekta v tovarnah, dobaviteljicah naše opreme, spreminjala prednost del. Nekateri dobavitelji so bili silno neresni, a kljub vsemu je jeklarna objekt, v katerem je največ domače opreme doslej v Jugoslaviji in pomeni novo uveljavitev strojegradnje, kovinske in elektropredelovalne industrije. Z računalniškim vodenjem aktivnosti pa smo, tako ocenjujemo, pridobili vsaj šest mesecev, saj bi brez takega vodenja morali gradnjo že v začetku podaljšati. • Stalni dotok finančnih virov Tako, kot je bila jeklarna gradbeno velika preizkušnja in je v marsičem domači industriji lahko v ponos, je za naše jugoslovanske ramere tudi prava redkost relativna stabilnost finančnih virov v času izgradnje. Skrbno pripavljena finančna konstrukcija (denar Železarne, slovenskih železarn, kupcev, posojila konzorcija domačih bank, posojila domačih in tujih dobaviteljev in posojila izvajalcev) in razpoložljiva sredstva so bila izredno pomembna prednost projekta. Izgradnje niso niti v enem samem trenutku zadržavali morebitni likvidnostni problemi. Visoka inflacija je jeklarno zelo podražila: od začetnih 12 tisoč milijonov dinarjev je rasla na 18 tisoč, na 63 tisoč, medtem ko se vrednost dinarja še naprej slabša. Interkalarne obresti se približujejo 15 milijard dinarjev in bo treba letno iz dohodka samo za te obresti dati 3 milijarde dinarjev. Kar pet let bo jeklarna izjemno visoko obremenjena s plačili za interkalarne obresti, poleg rednih odplačil za domače in tuje kredite. Jeseniška jeklarna naj bi že po nekaj mesecih dosegla mesečno proizvodnjo 10 tisoč ton vi-sokovrednega jekla. Kljub nenaklonjenosti nekaterih do naložbe, kljub bojazni, kako se bo izplačevala in obrestovala nova jeklarna, ostaja dejstvo, da brez nje slovenske železarne in vsa kovinska predelovalna industrija že jutri ne bi zmogle več v korak s hudo in vedno močnejšo tujo konkurenco- D. Sedej Maja bosta v Kranju dva sejma Drobno gospodarstvo in civilna zaščita Kranj, 16. februarja — Čeprav je napovedovanje največkrat nehvaležna stvar, programa, ki sta ju sprejela organizacijska odbora za sejem drobnega gospodarstva in sejem opreme in sredstev civilne zaščite, kažeta, da bosta obe prireditvi v maju letos kakovostni, predvsem pa bogatejši od dosedanjih. V primerjavi z zadnjimi leti je bila že lanska sejemska priredi tev drobnega gospodarstva v Kianju Živahnejša, predvsem pa vsebinsko bogatejša. Narejeni so bili prvi, drobni koraki v zamisli, da bi drobno gospodarstvo pokazalo, kaj zna in zmore, industrija pa, kaj potrebuje in pričakuje od njega. Na to temo pa je bilo pri nas izrečenih in napisanih tudi že veliko besed in ugotovitev. Organizacijski odbor 12. sejma kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki ga vodi Jakob Piskernik, si je za cilj in osnovno usmeritev letošnje prireditve, ki bo od 12. do l.r>. maja, zadal prav to. Prireditev naj bi pokazala, da smo končno prenehali zgolj govoriti in ugotavljati, kako potrebno je sodelovanje drobnega in velikega gospodarstva. Da je to sodelovanje tudi dejansko mogoče in do kaj hitro izvedljivo, naj bi sejem predstavil na primerih. V taksen sejemski program se je tokiat poleg Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko vključila tudi GospodarskS, zbornica Slovenije. Sejem naj bi zato pokazal različne možnosti por.lovnega sodelovanja. Tako napovedujejo, da bodo predstavniki »velikega gospodarstvi pokazali In pred lil tiste Izdelke In pollzdel ke, ki jih sami ne proizvajajo m jih morajo zato uvažati. V drob- nem gospodarstvu pa se v takšno proizvodnjo lahko dokaj hitro preusmerijo. Ker je prav tovrstno sodelovanje bila do zdaj šibka točka, pripravljajo o pospeševanju kooperacij v sejemskih dneh poseben strokovni seminar in priročnik. Z izkušnjami na tem področju pa se bodo na sejmu predstavili predstavniki drobnega gospodarstva in industrije iz Jugoslavije in tudi iz sosednjih držav. Za razliko od drobnega gospodarstva pa je sejem opreme in sredstev civilne zaščite že zelo uveljavljena, poznana in priznana sejemska, prireditev doma in v tujini. Zanimanje za letošnjo 15. prireditev, ki bo od 26. do 30. maja v Kranju, je zelo veliko. Poseben poudarek med letošnjo prireditvijo bo na seminarjih namenjen opazovanju in obveščanju ter urejanju prostora v vojnih in drugih izrednih razmerah. Na to temo bodo gradivo pripravili in predstavili jugoslovanski strokovnjaki, zanimanje pa je veliko doma in v tujini. Prav zaradi izrednega zanimanja pa ima organizacijski odbor precej težav. Kranj oziroma kar cela Gorenjska imata namreč premalo postelj, da bi v sejemskih dneh lahko vse goste tudi prenočila. Težave so tokrat še toliko večje, ker bo od 26. do 30. maja na Bledu tudi svetovni kongres gasilcev. A Žalar Združitev dveh tozd Kranj— V delovni organizaciji Kokra v Kranju so se delavci dveh temeljnih organizacij združenega dela in sicer Ve leblagovnice (ilobus in Detajlna rcferendumuodločili za združitev v temeljno organizaciju združenega dela Maloprodaja. Vsi pravno formalni postopki«) poslovanju nove temeljne or ganizacije združenega dela bodo končani ob koncu marca le tos Cenovna neskladnja v kmetijstvu Živinorejci delajo z izgubo Kranj, 13. februarja — »Bo cenovna politika, tako kot že večkrat v povojnem času, spet izbrala za »žrtev« kmetijstvo in živilstvo?« se v pisanju medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, kranjskemu izvršnemu svetu, skupščini gorenjskih občin in medobčinskemu svetu ZKS za Gorenjsko sprašuje Janez Tavčar, direktor Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske. »Že decembra nam je 72 dinarjev razlike med izdatki za prirejo enega litra mleka in odkupno ceno prinesla pri mesečni količini 500 tisoč litrov 36 milijonov dinarjev izgube. V zadružnem sektorju, kjer na mesec oddajo okrog 2,1 milijona litrov mleka, so razmere podobne, le da kmetje dela in denarja ne vrednotijo po tržnih cenah. Podobno neskladje kot pri mleku je tudi pri mesu: pri kilogramu goveda (žive teže) je razlika 220 dinarjev, pri prašičih (92 odstotkov jih kupimo zunaj Gorenjske) najmanj 320 dinarjev. Jože Avsenek, direktor KŽK-jeve temeljne organizacije kooperantov Radovljica, je še prepričljivejši: »Januarja so se tulci za molzni stroj podražili za 162 odstotkov, nadomestni deli za električnega pastirja za 223, traktorske zračnice za 111, bovisal za 42 odstotkov, čistila za molzne stroje (bis) za 78, napajalniki za živino 86, mineralna gnojila KAN za 34 in NPK za 43 odstotkov...« »Kmetijske in predelovalne organizacije na Gorenjskem smo vsak mesec zaradi cenovnih neskladij ob 300 milijonov dinarjev dohodka. To bo že v prvem četrtletju povzročilo izgube — dobri delavci bodo odšli, razmere na farmah se bodo še poslabšale...« pravi Janez Tavčar. »Nedvomno je, da so reprodukcijski materiali predragi in da jih ne moremo vračunati v cene, ki jih določa zvezna vlada. S povprečno mlečnostjo 6300 litrov na kravo smo na evropski ravni, s porabo surovin na enoto proizvoda celo pod evropskim povprečjem.« Živinoreja je, sodeč po izračunih, že zdaj v težavnem položaju — in še v težjem bo, če bo zvezna vlada vztrajala pri obljubi, da mleka in mesa ne bo podražila prej kot 1. julija. Mar to pomeni, da bodo kmetijske in predelovalne organizacije ob polletju največji gorenjski zgubarji? Naj bo tako ali drugače — od kmetijstva po eni strani zahtevamo, da se obnaša kot gospodarska panoga, po drugi plati mu cene nekaterih pridelkov določa zvezna vlada. Tako sicer ščitijo standard delavcev tudi v številnih drugih državah, naj bo njih ureditev meščanska ali socialistična, vendar hkrati zgledno skrbijo, da proizvajalci ne zabredejo v gospodarske težave. Res je, da z novimi, višjimi cenami kmetijstva ne bomo spravili na zeleno vejo in da podražitve dvakrat ali trikrat na leto le napihujejo inflacijo, pa vendarle: če so v državi in v republikah dopustili podražitve gnojil, krmil in drugega reprodukcijskega materiala, potem je jasno, da se »val podražitev« ne more ustaviti pri mleku ali mesu. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Avtomatizacija agregata v HE Medvode Lani so delavci vodne elektrarne Medvode končali z avtomatizacijo drugega agregata. Del stare opreme so zamenjali s sodobno domačo Iskrino in uvoženo (Voithov elektronski regulator). Zdaj sta oba elektrarniška agregata s skupno močjo 20 me-gavoltamperov avtomatizirana in v začetku vodena iz centra vodenja poleg elektrarne, kasneje pa bo to možno iz Območnega centra vodenja v Beričevem. S tem so zmanjšali tudi število zaposlenih v elektrarni in jih premestili v HE Mavčiče ter na delo pri vzdrževanju naprav HE Medvode. D. P. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Varnost potnikov na prvem mestu Žičnica Krvavec, 16. februarja — Čeprav je sobotna odjuga z dežjem marsikje prirediteljem športnih iger in tekmovanj naredila težave, je na spodnjo postajo Žičnice na Krvavec vseeno pripeljala okrog 10 avtobusov. Parkirni prostor je bil tudi precej zaseden z osebnimi avtomobili. Kljub odjugi je bilo na Krvavcu okrog 1000 izletnikov oziroma smučarjev. » Za takšnole gnilo vreme je obisk presenetljivo dober,« je povedal strojnik oziroma žičničar na spodnji postaji Štefan Zupin, doma s Stefanje gore. »Na Gospincu že ves dan dežuje, na vrhu pa sneži. Meja je bila čez dan nekako v Tihi dolini. Nekateri so prišli tokrat na Krvavec samo na izlet, tisti, ki so želeli smučati, pa so tudi (deloma) prišli na svoj račun.« Sicer pa je bil Krvavec to zimo že zelo dobro obiskan med šolskimi počitnicami. Povprečno štiri tisoč mladih in starejših je bilo takrat vsak dan na Krvavcu. Največ jih je bilo iz Ljubljane, Reke in Zagreba. »Zdaj pa,« pravi Štefan Zupin, »se začenjajo tako imenovani domači dnevi. Smuka februarja in marca privabi na Krvavec skupine iz delovnih organizacij iz kranjske občine in tudi iz Ljubljane. Največ obiska je običajno ob četrtkih, sobotah in nedeljah. Številni pa vsak dan v tednu izkoristijo popoldansko smuko.« Glavna skrb strojnika oziroma žičničarja na spodnji postaji je varnost potnikov. Štefan Zupin je na tem delovnem mestu že enajsto leto. Za zdaj se še ni zgodilo, da bi prišlo do nesreče. Lahko pa se kaj hitro zgodi nesreča pri avtomatskem zapiranju kabin; posebno še takrat, ko so morda posamezni potniki malo »nerodni«. »še bolj kot na spodnji morajo biti pozorni na to sodelavci na zgornji postaji. Paziti pa je treba, da recimo ob hudem mrazu, pri prihodu kabin na spodnjo postajo, ne bi prišlo do naleta. Mraza in snega smo imeli letos že kar dovolj Na Štefanji gori smo se morali kar lep čas odkopavati. Več-metrski plazovi so nam namreč zasuli cesto proti spodnji postaji žičnice. Na žičnici pa nismo imeli težav.« Da pozimi pet sedežnic in šest vlečnic ter kabinska žičnica v Alpetourovem rekreacijsko — turističnem centru Krvavec normalno in varno obratuje, poskrbijo zaposleni že poleti, ko urejajo tudi terene na Krvavcu. Štefan Zupin, ki se. kadar je prost, ukvarja še z manjšo kmetijo, ima rad to delo Tudi zaslužek, pravi, je kar dober. A. Žal ar ©MSIM^GLrAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 17. FEBRUARJA 198j KHATKE PO GORENJSKI Med različnimi akcijami tudi cesta — V krajevni skupnosti Jezersko jih čaka letos gradnja vodovoda. Cevi in material so nabavili že lani, prispevali nekaj denarja in s prostovoljnim delom začeli urejati tudi že traso vodovoda. Zdaj jih čaka glavno delo. Celotno akcijo vodi 15-članski gradbeni odbor, katerega predsednik je Milan Kocijan, predsednik sveta krajevne skupnosti. Sicer pa so Jezerjani že lani dokazali, da se s prostovoljnim delom da veliko narediti. Tako so uredili pokrito postajališče in avtobusno postajališče pri Štularju. Med lanskimi pridobitvami oziroma akcijami v kraju pa velja omeniti tudi jezovno pregrado nad Planšarskim jezerom in asfaltirano cesto od Planšarskega jezera proti Ravenski kočni. Na 700 metrov dolgem odseku asfaltirane ceste (na sliki) ob jezeru bodo uredili še bankine. — A. Ž. Slovenski večer v Cerkljah Cerklje — Slovonsko hudomušno besedo je moč pokazati s podoknicami, z gostilniškimi zgodbami, zakonskimi nasveti, ljudskimi smešnicami... Slovenski veseli večer je ob 25-letnici svojega dela pripravil Mito Trefalt. V kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah se bo predstavil v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri. Na klavirju pa ga bo spremljal Andrej Trefalt. Izkupiček od celotne prireditve bo Mito namenil cerkljanskim gasilcem za dograditev doma. Gasilci letos praznujejo namreč 95-letnico delovanja. Vstopnice za četrtkovo prireditev so od včerej naprej v prodaji v bifeju blagovnice Živila v Cerkljah. J. K. Letna konferenca leskih borcev Lesce — Na januarski letni konferenci krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV Lesce, ki je po številu članov in članic ter aktivnosti med najbolj delovnimi v radovljiški občini, so razen organizacijskih vprašanj zavzeto razpravljali o nekaterih negativnih pojavih. Še posebno zaskrbljenost so izrazili zaradi poskusov razvrednotenja našega samoupravnega sistema in pridobitev NOB. Zahtevali so, da pristojni organi onemogočijo škodljivo delovanje. V pismu republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije pa so med drugim terjali tudi objektivno in sprotno obveščanje javnosti o negativnih pojavih. JR Na jeseniških cestah komunalni redar Jesenice — V jeseniški občini so se odločili, da po zgledu kranjske in radovljiške občine ustanovijo komunalno nadzorni-štvo. Zaposlili bodo komunalnega redarja, ki bo skrbel za javni red in nadzor po občini, opozarjal in predlagal ukrepe za kršitelje. Komunalno nadzorništvo bodo organizirali pri sekretariatu za notranje zadeve občine, redar pa bo imel posebno izkaznico, pooblastilo in med opravljanjem službe posebno službeno obleko. -. D- S. Žirovnici za gradnjo mrliških vežic Žirovnica — Jeseniške krajevne skupnosti dobivajo denar za svojo redno dejavnost in po posebnih kriterijih, načeloma tretjino denarja glede na število zaposlenih in dve tretjini denarja po programih. Denar se združuje po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Do konca lanskega leta se je »nateklo« nekaj več sredstev, točno 806.000 dinarjev, zato so se domenili, da se vsa dodatna sredstva namenijo krajevni skupnosti Žirovnica namensko za gradnjo mrliških vežic. Vihar nad Aconcagno D. S. Trata — V krajevni skupnosti pripravljajo za krajane zanimivo predavanje z naslovom Vihar nad Aconcagno. Predavanje bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Cvetka Golar-ja. Predavanje bo povezoval V. Grošelj. Za rože je treba imeti roko Dvajset let stara clivia Anton Strajnšak s Stare ceste v Kranju naj bi se kot otrok doma v Bučečovcih pri Radencih šel učit za krojača, a mu je tik pred koncem vojne, 4. maja 1945, mina pokvarila roko. V kmetijsko šolo je .šel potem v Rakičane, kjer se je poleg kmetovanja naučil tudi precej o sadjarstvu in vrtnarstvu. No, življenje ga je kasneje vodilo po čisto drugačnih potih — pri zavarovalnici Triglav je delal, vseeno pa je imel stal ne stike s kmeti; ocenjeval je razne škode, zavaroval pridelke in podobno. Že od malega pa je imel rad rože. Tudi v svojem malem stanovanju v Kranju sta jih z ženo gojila. Pravi družinski ponos je mogočna clivia, ki je vsako leto obilo cvetela. Pred šestimi leti pa je Anton naredil neumnost, kot sam pravi ko je rožo spomladi presajal, je razbohotene korenine kar pošteno prirezal. Od takrat si roža kar ni in ni mogla opomoči. Celih pet let ni cvetela. Ne bi ji smel porezati korenin, le v večjo posodo bi jo moral presaditi No, letošnjo zimo je spet zacvetela. Kar 16 cvetov je nakazala. Anton je presrečen ob teh cvetovih, kajti roža je tudi živ spomin na ženo, ki mu je umrla pred 5 leti. Skrbno jo je negovala vsa leta. Tudi ven si je ni upala dati, da bi je kdo ne vzel, polomil. Anton ves čas nekaj posku ša. Pečko kanadske slive je prinesel iz Izole, kjer raste zunaj kot grmovnica, njemu pa v lončku lepo uspeva. Liste ima kot fikus, le manjše in gostej še Kasneje jo bo prenesel ven. Morda se mu razraste v lepo sobno zeleno rastlino. D Dolenc Krajevna skupnost Lesce Srečko To man, predsednik sveta krajevne skupnosti Glavna naloga je vsekakor pokopališče Lesce, 16. februarja — »Program razvoja za letos bomo v krajevni skupnosti še obravnavali in sprejeli prihodnji mesec. Bo pa temeljil na že sprejetem srednjeročnem programu in v njem opredeljenih prednostnih nalogah,« pravi pred nedavnim izvoljeni novi predsednik sveta krajevne skupnosti Srečko Toman. »V Lescah smo zdaj vsestransko pripravljeni na razvoj. Imamo v načrtu med drugim tudi dograditev družbenega centra. Ob Zagotovljeni oziroma urejeni infrastrukturi pa se ne bomo borili proti stanovanjski gradnji,« poudarja Zlato Kavčič, ki trenutno med drugim vodi dela na pokopališču. tem tudi samoprispevek. V zadnjem mandatnem obdobju pa smo se spopadli s problemi kot so šola, vrtec, nromet. voda, kanalizacijski zbiralnik, stanovanjska gradnja. Pri tem v krajevni skupnosti sami nismo mogli kaj dosti materialno prispevati. Mislim pa, da je uspeh tega obdobja predvsem organiziranost in sposobnost, da smo v te programe vključili tudi posamezne občinske samoupravne interesne skupnosti. Pravzaprav je to rezultat sporazuma, ki smo ga v krajevni skupnosti podpisali 1983. leta. Da smo v krajevni skupnosti, organih in organizacijah delali in precej naredili, priznavajo in ugotavljajo tudi krajani. Najpomembnejše pa je, da so danes Lesce pripravljene na razvoj.« Živahno in aktivno delo se kaže ob podpori delovnih organizacij in obrtnikov v različnih društvih in sekcijah. Še posebno velja to za gasilce, šahiste, radioamaterje, godbenike... Ponosni pa so še posebej na naravnost zgledno sodelovanje med krajevno skupnostjo, turističnim društvom in delovnimi organizacijami. Imajo namreč samoupravni sporazum o vzdrževanju družbenega centra v Lescah, kjer je središče vsega dogajanja. »Se posebej izstopa v krajevni skupnosti turistično društvo, ki na podlagi organiziranosti in uspešnega poslovanja sodeluje tako rekoč pri vseh akcijah,« ugotavlja predsednik sveta Srečko Toman. »Trenutno smo sredi ene največjih letošnjih akcij v krajevni skupnosti: pri gradnji na pokopališču. Okrog pokopališča namreč gradimo zid, v njem pa prostore za žarne omarice. Tako bomo za lep čas rešili problem utesnjenosti, saj bo v zidu prostora za približno 100 žarnih omaric, v vsaki pa za 5 do 10 žar. Čeprav o letošnjem programu še nismo razpravljali in ga bomo sprejemali prihodnji mesec, bo le-ta temeljil na V zidu okrog pokopališča gradijo prostore za okrog 100 žarnih omaric. To je letos največja akcija v krajevni skupnosti. Ureditev bo veljala okrog 50 milijonov dinarjev. Nekaj denarja bo dala krajevna skupnost, 10 milijonov in premostitveno posojilo pa turistično društvo. Dela bodo končali spomladi. Lesce z naselji oziroma vasmi Stu-denščice, Hraše in Hlebce ter okrog štiri tisoč prebivalci so danes med večjimi krajevnimi skupnostmi v- radovljiški občini. Z uličnimi in vaškimi odbori, številnimi društvi in organizacijami, izredno uspešnim sodelovanjem z delovnimi organizacijami pa sodi ta krajevna skupnsot med tiste zgledne, dobro organizirane v občini. Uspehi, ki so jih v preteklosti beležili, niso majhni. Seveda pa jih marsikaj še čaka. »Več kot deset let se že dajemo z različnimi problemi v krajevni skupnosti,« pripoveduje Zlato Kavčič, ki je posebno v minulem mandatu delal na nekaterih projektnih nalogah, zdaj med drugim vodi tudi gradnjo na pokopališču. »Značilnost predzadnjega mandata so bila nekatera komunalna dela kot so asfaltiranje, kanalizacija, javna razsvetljava, telefonija... Imeli smo pred nekaterih prednostnih nalogah v že sprejetem srednjeročnem programu-Prav gotovo bomo asfaltirali še kakšen pločnik, uredili kakšno cesto... Čaka nas kanalizacija v starem vaškem jedru. Velika dela potekajo v kampu So-bec. In nenazadnje je nenehno prisotna misel na razširitev telefonskega omrežja za Hraše in Studenščice, kjer zdaj sploh nimajo telefona, ter Hlebce, kjer so trenutno štirje priključki. Zadnje čase pa se pojavljajo tudi razmišljanja o kabelski televiziji. Njihov glavni cilj je seveda srednjeročni program. Prepričani so, da imajo priložnosti za to, da ga uresničijo. Imajo namreč usklajene in dogovorjene programe razvoja. Tako na primer točno vedo, kje naj bo priključek na glavno cesto, kje in kakšna bo blagovnica, kako bo z železniškim podvozom, z razJ širitvijo družbenega centra, rekreacijskega prostora na Sobcu itd. »Se nedavno tega je bilo precej očitkov na križišče v Lescah. Zdaj so že mnogi prepričani v pravilnost takšne rešitve. Križišče je namreč povezano s sedanjo in bodočo stanovanjsko gradnjo, z gradnjo nove ceste v Hraše in bodoče blagovnice in (kot kaže tudi že i> bližnjo) gradnjo podvoza pod železnico. V načrtu imamo tudi dograditev družbenega centra. Največji problem pa je telefonija in centrala. Če bi bili proti njej, bi bili proti razvoju. Naše sUriišče je, da moramo za tovrstno gradnjo zagotoviti tudi vso potrebno infrastrukturo,« poudarja Zlato Kavčič. A. Žalar Na Bledu načrtujejo novo turistično-trgovsko središče Ljubljanska cesta kot »trgovska os« Preventivna akcija RK Bled, 13. februarja — Za Bled je že dolgo znano, da trgovska ponudba ni na ravni gostinsko-turistične in da je tudi sicer /u-najpenzionska poraba razmeroma majhna. Novo trgovsko in turistično središče med Ljubljansko cesto in Cesto narodnih herojev (v bližini hotelov Kompas in Golf), za katero je radovljiški Planum že i/delal idejno zasnovo, bo zapolnilo to vrzel — kadarkoli že, verjetno pa še ne tako kmalu, ker blejski turizem brez »šticunge« (zaslužka od prodaje deviz) dela krajše razvojne korake in ker tudi trgovina ni v posebno zavidljivem položaju. Trgovsko-tunstično središče ob Ljubljanski cesti bo zasnovano v obliki dveh trgov. Spodnji bo na mestu sedanjega parkiriš ča in se bo na eni strani odpiral proti jezeru; zgornji je zasnovan kot »mesto v malem,« arkadno obzidan ter s prehodi in stopnišči proti Ljubljanski cesti in Cesti narodnih herojev. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja in izvršni svet radovljiške občinske skupščine sta menila, da je tudi zgornji trg treba bolj odpreti, zagotoviti pogled proti gradu in jezeru in preučiti možnost dostopa iz križišča Ljubljanske in Cankarjeve ceste. Ob Ljubljanski cesti, novi »trgovski osi« Bleda, so predvidene prodajalne krzna, usnja, galanterije in športnih izdelkov, knjigarna in prodajna galerija, poslovalnica lota, delikatesa, i;o stinski lokali in trgovinice. Ob spodnjem trgu bo pet manjših prodajaln in javna stranišča. V stavbi pri vhodu v gornji trg bodo dobili prostor agencija in izposojevalnica avtomobilov, butika in snack bar, ob trgu pa trgovine, zlatarna, prodajalna kristala, kava bar, pivnica, banka, agencija — in še kaj. Parkirišča bodo pod zemljo — v prvem nadstropju bo 80 parkirnih mest za potrebe lokalov in trgovin, v drugem prav toliko za goste hotela Park. C. Zaplotnik Merjenje krvnega pritiska Kranj — Skrb za lastno zdravje, sem pa sodi tudi kontrola krvU^ pritiska, je med občani Kranja vse bolj razširjena. Rdeči križ je 0 ganiziral merjenje že v šestnajstih krajevnih skupnostih. Merjenje krvnega pritiska je ena od preventivnih akcij, ki \°jL pred dvema letoma uspešno uvedla tudi kranjska organizacija B. čega križa. Potem ko je v začetku le nekaj občanov »odkrilo« tx\&* nje krvnega pritiska na sedežu Rdečega križa v Kranju, na JLA, letos pa ga lahko merijo tudi v šestnajstih krajevnih skuf-stih vsaj enkrat na mesec. • Vsak 1. ponedeljek: KS Duplje od 16. do 17.30 ure v osnovni šoli, KS Gorice od 18-19.30 v prostorih krajevne skupnosti, KS Podbrezje Od 16. do 1' ure V prostorih krajevne skupnosti, KS Šenčur od 18. do 19.30 ui* prostorih krajevne skupnosti; • vsak 2. ponedeljek: KS Besnita od 16.30 do 18. ure v osnovni šoli KS Mavčiče od 1' do 17. ure v P" 'stori h krajevne skupnsoti, KS Žab niča od 17. do 1" ure v prostorih krajevne skupnosti; • vsuk 3. ponedeljek: KS Kokrica od 16. do 17.30 ure v prostorih krajevne skupnosti; • vsak 1. torek: ^ KS Center Kranj od 16. do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti. Primskovo od 18. do 19.30 v prostorih zadružnega doma; • vsak 2. torek: KS Kokra od Hi. do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti; • vsako sredo: q$ KS Vodovodni stolp in mesto od 13. do 15.30 ure v predavalnic' činske organizacije KK, Cesta JliA; • \sak 3. četrtek: KS Hrastje od 16. do 17.30 ure v prostorih krajevne skupnosti • vsak I. petek: KS Naklo od 16. do 17.30 ure v prostorih krajevne skupnosti • \ sako 3. soboto KS Jesenko Od 10. do 17.30 v prostorih osno\ ne si >le .Jezersko PISALI S T A M Gorenjski glas mi ugaja Vaša naročnica sem že 31 let pa še nisem bila nikdar izžrebana za izlet. Zdaj sem že upokojena. Najbrž si lahko predstavljate, kakšna je pokojnina tekstilne delavke, ki je 30 let delala na strojih v vseh mogočih rezmerah in izmenah. Šestdeset tisočakov pokojnine imam. Večkrat sem mislila (iorenjski glas že odpovedati, ker je zame postal že precej drag. Vendar pa mi je tudi zelo ugajal. Razjezi pa me, kadar petkovo številko dobim šele v ponedeljek. Ne vem tudi, zakaj že nekaj času ne objavljate več dežurnih trgovin in gorenjske nočne kronike. Pila je zelo za nimiva. Všeč mi je tudi rubn ka za doni in družino /unimi ve so nagradne igre in še kaj. Lepo vas pozdravljam in želim še veliko uspehov pri delu. Tončku Iangerholc, Novi svet, Skofjn loka Kdo so bili ti ljudje? Za Mlako je izdelanih pet novih uličnih tabel, ki bodo v krajšem opisu predstavile ljudem ne le, kako se ulica ime nuje, ampak tudi kdo in kaj so bili posamezniki, po katerih se ulice imenujejo. Tako bo na Ortntkovi poti Btntdičičevi, Pestotnikovi, Stefetovi in Za-grajškoin na Mlaki ter Mačko vi in Sajovicevi v Šenčurju. Preo pobudo za označevanje so dale borčevske organizacije, kajti največ zmede, podvo jenosti in celo potrojenosti je prav pri imenih iz novejše zgo dovine. Na primer: Prešernova, (iregorčičeva, Stefetova ulica; največkrat se ne ve, ali gre za pesnika, posameznika ali za njegovo brigado... K. M. Lepo je potovati s takim šoferjem 1'rri dan po počitnicah smo peljali učence drugih razredov osnovne šole IVanceta Preier-'K/ Kranj na ekskurzijo v Dru (/ose M,-d ro -njo i<- bilo mini tlim učencem slabo Voznik Al petourovega avtobusa Uroš hn-;n pa !>■ p,'ha -al veliku tu zumevanja za njihove težave. Velikokrat je ustavil avtobus, da so si učenci opomogli. Urez negodovanja je tudi sam počistil onesnažen sedež in se ni prav ni, pritoževal nad učen ci. tovarišu se v imenu učen cev in učiteljev zahvaljuje^ in si želimo še več takih vozrt' Učitelji oš I run«* 1'n'M-ren Kranj Mrliške vežiee Mrliške vežice v Gorjah s° bile -grajene pred letom 'j'1. Zeio lepe so. Imajo dve ve*i*£ sanitarne prostore, prostor - postrežbo pokojnikovih %v<". cev in veliko odprto avlo ^ zadnje slovo. V prostoru Prf odrom za pokojnika so tla tl korana s keramičnimi />'<>>'< ram i. Tod je tudi posoda I J //o ha •<• pa. da razsuta , so/i počasi nujedujo ploi*1 Menim, da bi v posodo rn^fZtA na -e-ito lo/l posh-) dajati oziroma pretejan krem'"1'. pesek iako bi ohranili ^a zares lepih vežicah . Jota Ambr«»*kf ,,I>M>>>' PoU^J 1 JSggKj7. FEBRUARJA 1987 KULTURA 5. STRAN @®S^S5^IESGLAS Herman Gvardj ančič PRODORNOST NEDOPADLJMH SLIK — Ce bi začeli pri vsakem slikarju s priznanji, nagradami, potem bi ugotavljali, da le-te včasih pridejo že kmalu, skoraj na L^tku umetniškega ustvarjanja, nekatere na sredi, druge na koncu. »Najbolj zaželjene so pač tiste na koncu, ko svojo pot lahko ^Pogledaš od začetka do konca,« meni akademski slikar Herman Gvardjančič. Slikar, ki je med drugim za svoje delo že prejel ^frado Prešernovega sklada in tudi gorenjsko Prešernovo nagrado, sodi med tiste sodobne slikarje pri nas, katerih dela so vedno _na pomembnejših likovnih razstavah tako doma kot v tujini_ ^ako kot nam je včasih neprijetna la-a Podoba v ogledalu, kadar le — ta od-Va našo tesnobo, napetost, sprtost z ^eyom) svetom in samim seboj, take so $ ^se tudi slike Hermana Gvardj anči-v^'£ njimi nam postavlja na ogled podo-Vzn Jme> naravo, ki ne vzbuja nobene -r^Senosti in občutij ugodja; celo nas-j n° — njegove slike, pa naj bodo seri-^ zadnjega obdobja, ki sodijo v ci-]S Krajin ali pa morda akvareli iz ci-HU Sa Reminiscence — ta je bil letos ja-L r^a proglašen za Likovno delo meseca »aS° kriki tesnobe, strahu, nasilja, ki Harn°sittio v sebi in ki ga preskušamo na 20 vav\-Toda če se lahko umetnik s pote-si^Pjča znebi tesnobe — da jobo že na-k0 ?jj hip lahko nadomestil nov prav ta-n Svoboda, ne fiih . predsednik raz *aik igralSektij, predvsem pa Pčt| ' ki i(> naJveč nastopi v operetah in zabav Cvl°Kah-Vsa U>ta bil v ,;Urru animator v JLA, *tvih, p,š,. pa tudi pe L**ajevni skupnosti. J2j*Wih, piše pa tudi po 3J- Kljub invalidnosti je Sdk6" ni> številnin 11/1 ^ kulturnih področjih, *k^*i Se pri komornem S Peka u2*brno Kurnikovo ^(Keto in nagrado so ^Jeli čiani Kvinteta bra-kw> ?'ul>an za Številne J*tttetn ID za n,i lupe doma \.'v ta kvintet Nji *V0ia Posebnost |<\ (l,t /.a ^Ija n,>ve pesmi upora-tik.}0 U,di besedila doma b r/-'skih pesnikov. bJ, »»»»slo plaketo in nu- 5 b /u uspešne nastope llS^tvarjanje kitai fek, v letu 1986 sta pre »i« gtiška kit,.i i ;tu Sta Vi l,v,uk "i oiiver "iUsi" kl kot kitarski Dno S«4 k Ogris 1,1' '' ^st ** uspehom Veli * »Oncertirala v Trži ču in okolici, nastopila sta na srečanju malih instru mentalnih skupin Gorenjske na Jesenicah in tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani na letni konferenci ZKO Slovenije in podeli tvi odličij Svobode. Z Linhartovim odrom mladih sta nastopila na srečanju gledaliških skupin Slovenije v Novem mestu, go štovala pa sta tudi v po brutenem francoskem mestu Ste Marie aux Mi nes. Njun repertoar je bo gut, presenečata pa / ved no nqvimi skladbami /a kitau). Bronasto Kurnikovo plaketo in nagrado je pre jel tudi Janez Smeje in si cer za 16 - letno pri/ude vno delo v Pihalnem orke stru. Od leta 1982 je tudi gospodar orkestra, ki skr bi, da imajo godbeniki vodno na voljo vse potrebno, poznan pa je tudi kot človek, ki rad poprime za vsako delo in je zato, pravijo prijatelji godbeniki, skorajda nenadomestljiv. Hronasto Kurnikovo plaketo in /naeko je prijelo tudi Društvo tržiških likovnih amaterjev. Ena največjih pridobitev društvu lani je gale nja Atelje 86. Ob občin skem prazniku so v Pavi ljonti NOH pripravili raz stavo del tržiških likovni kov, uspešno pa so orga ni/.irali tudi 3. slikarski Kx Te m poro, na katerem je sodelovalo 2f> slikarje' i/, vse Slovenije. Člani društva so se luni udele/.i li kur r>a skupinskih in 21 samostojnih razstav, na katerih so poželi vrsto po hvalnih ocen. D. Dolenc _Premiera v Gledališču čez cesto_ ZAZNAMOVANI, UJETI VASE... Kranj — Z uprizoritvijo absurdne groteske Semenska gasa 27 Iztoka Alidiča se Gledališče čez cesto potrjuje kot prizadeven, iščoč in raziskujoč amaterski gledališki ansambel V tem pisanju o predstavi Alidičeve »Semenske gase 27« hočem biti tako direkten in neskrupulozen, kot je predstava sama, toda brez kakršnegakoli moraliziranja, dasi v teh, gledaliških pogledih obstaja še neka kategorija, ki se ji pravi — estetika. Iztok Alidič, avtor, režiser, kosturuograf in scenograf predstave o ljudeh v Semenski gasi na štev. 27 je svoj tekst označil kot »obskur-na fikcija«, kar popolnoma drži, je pa njegova »Semenska gasa 27« kot gledališka prispodoba še marsikaj drugega. Predvsem je to groteskna, absurdna burka o »zahojenih« in »zafrustrirunih« ljudeh, če naj bosta uporabljeni avtorjevi oznaki, kreaturah, ki jih je odnos do erotičnega kompleksa, beri seksa, tako dokončno /ah narnoval in bivanjsko opredelil, da zanje ni nikakršne resi tve več. Svoje ujetnosti, zafru-striranosti, nevrotične neobvladljivosti ne občutijo in ne zaznavajo več kot tragični nesporazum, marveč delujejo samo še za ohranitev nastalega stanja. Na tej ravni je potem Alidičeva groteska tudi nekuk-šna kriminalka, ki spektakularno prikazuje umor dveh prišlekov v Semensko gaso, naključnega ljubimca čistilke Urke Zjah — oficirja Sloboda-na Grubišica in kriminalisti čnegu preiskovalca Kvedra. Ta splet razmerij v skrivnostni hiši, ki kot gledališka prispodoba ponazarja svet, si je treba ogledati nekoliko natan čneje: dogaja se namreč to, da na invalidski voziček prikle njena mati onemogoča, da bi se njeni hčerki, pa tudi čistilki in instalaterju kakorkoli izpolnjevale njihove erotične blodnje. To preprečuje prepropsto z umorom. Najprej jo skupi Slovence ocenjujoči oficir Gru bišič, ki se pijun znajde pri či- Popravek V članku Polka je ukazana... objavljenim v petek. 13. februar |a, se je prikradla neljuba poino ta Predsednik KUI) Sava je Prani Italanč in ne Zvone Gan tar - ta je namreč predsednik folklorne skupine Sava. stilki, potem pa še preiskovalec, ki pa tudi ni imun za erotično atmosfero v tej hiši, saj ga pri njegovem raziskovalnem opravilu kaj hitro pripravijo do onanije, se pravi, da je tudi on zaznamovan kot vsi drugi gasarji. V nekdanje dogodke, ki pogojujejo sedanje stanje, pa je vpleten tudi vojno politični primer skrivača, ki so ga v tej hiši varovali in imeli z njim svoje veselje. Ta zaprtost, brezizhodnost, zaznamovanost, nevrotična obsedenost, ki v instalaterji vm sinu Robiju prehaja v totalni razkroj, v debilnost, je seveda do skrajnega roba privedena situacija, upodobljena Z grobimi, stripovsko potenci-ranimi oznakami. Tu se stikajo in križajo refleksi ekspre-sionistično absurdne dramatike, v nekaterih trenutkih se spomniš na motive iz Grumo-ve Goge, potem na Ionesca in Becketta, čigar kratke igre pravkar uprizarjajo v Eksperimentalnem gledališču Glej, na njegov konec igre, tu zaznavaš kafkovske reflekse in elemente Božičnih »paničarjev«, nad vsem pa mogočno gospodari neukrotljivi in neukroćeni seks v pervertiranih blodnjah, seks kot edini in dokončni določevalec usod in označevalec človeških lastnosti, kolikor je pač mogoče govoriti o kakšnih logičnih povezavah. Alidičeva absurdna burleska kot literatura ne pomeni več kot gradivo za strip, omogoča pa predstavo, ki se izživlja v prezentaciji burleskno ironičnega izraznega ekshibicionizma. To pa je uprizoritev v izvedbi osmih igralcev tudi potrdila z doslednim in enotnim izraznim pristopom pri ponazarjanju nesmiselnih, groteskno mračnih situucij. V tej uprizoritvi imi vsaka poteza, naj bo se tako groba in vsiljiva, svoj namen in pomen za razkrivanje zafiustriranih odtujencev. Okvirni senčni prizori, ki pomenijo v predstavi nekakšno nadgradnjo, nekoliko blazno grob ,kni naturalizem izvedbe Sicer pa predstava nudi hvaležno snov za kakšnegu postpsihoanalitika. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ— V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajeci 1971—1973. V Mali galerji in stebriščni dvorani Mestne hiše se predstavljajo člani Grupe 676 iz Murske Sobote. V Galeriji Dom KS Stražišče razstavlja fotografije Dean Du-bokovič. V Delavskem domu, v studiu Kruh, bo v četrtek, 19. februarja, ob 20. uri na sporezdu kinotečni film A. Dvoženko — Zemlja. Prva ponovitev predstave Gledališče čez cesto Semenska gasa 27 Iztoka Alidiča bo v četrtek, 19. februarja, ob 19.30 in sicer v Delavskem domu, vhod 6. JESENICE— V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Arheološka najdišča Ajdna. RADOVLJICA— V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Henrika Marchla. V avli skupščine občine Radovljica je odprta razstava likovnih del članov likovne skupine Veriga iz Lesc. BOH. BISTRICA— V Domu Joža Ažmana je odprta slikarska razstava društva Alpalik. ŠKOFJA LOKA— V galeriji Loškega gradu je odprta razstava Kelti na Slovenskem. Razstavo je pripravil Narodni muzej Ljubljana. Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Tatjana Bertoncelj. Jutri, v sredo, pa bo ob 18. uri Andrej Štremfelj ob diapozitivih govoril o šoli za nepalske gorske vodnike. V salonu pohištva Alples v Železnikih je odprta razstava' č/a-nov likovnega društva iz Ajdovščine Milana Ipavca in Mitje Krasova. RADOVLJICA— V knjiearni Državne založbe Slovenije bo v petek, 20. februarja,ob 19^uri literarni večer s Črtomirom Zorcem, avtorjem knjižice Po Prešernovih stopinjah. Avtorja bo predstavil prof. Franc Drolc, v večeru pa sodeluje tudi Alenka Bole — Vrabec. FOTO KLUB ANDREJ PREŠEREN Jesenice— Pri jeseniškem foto klubu Andrej Prešeren so že sprejeli program za to leto. V likovnem razstavnem salonu Dolik bodo konec meseca, to je od 24. februarja pa do 4. marca, pripravili razstavo mojstra fotografije Stojana Kerblerja. V avgustu bo razstavlal mojster fotografije Edo Marušič, v novembru paboVIII. medklubska fotografska razstava Človek in jeklo. Skupaj s tehničnim muzejem Železarne Jesenice in zasebnimi zbiralci starih razglednic bodo pripravili razstavo Jesenice na razglednicah. Razen tega bodo obiskali tudi več fotografskih razstav po Sloveniji, razstavo fotografij Treh dežel, sejem foto antika v Ljubljani ter organizrali več klubskih izletov. Skupaj s Foto kino zvezo Slovenije bodo na osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli ob 10 —letnici foto krožka na šoli organizirali republiško pionirsko foto razstavo Pionirski foto 87. Ob dnevu žena pa bodo na osnovni šoli na Koroški Beli pripravili pionirsko foto razstavo. A. Kerštan _Teden slovenske drame 87 _ IVAN CANKAR: KRALJ NA BETAJNOVI Kranj— Podobno kot Borštnikovo srečanje v Mariboru tudi Teden slovenske drame gosti eno od predstav, ki jih predlaga republiška Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Tokrat bodo v Kranju gostovali gledališčniki Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, gledališča, ki se pri nas ponaša z najdaljšo amatersko gledališko ustvarjalnostjo. Ob koncu prejšnje sezone so uspešno uprizorili »Kralja na Betajnovi« Ivana Cankarja in tako na svoj načih podaljšali verigo uprizoritev, ki so se v lanskem letu vpele v Cankarjevo dramatiko. Tudi pri predstavi Šentjakobskega gledališča gre za današnje branje in razumevanje slovenskega klasika. Predstavo so pripravili režiser Gregor Tozon, dramaturg Ta, ras Kermaumer, scenograf Janez Kovic, kostumografinja Milena Kumer, glasbeni opremljevalec Marko Stopar ter igralke in igralci: Vlado Zupančič, Sonja Pavčič, Mojca Sesek, Robert Makuc, David Kladnik, Andrej Auersperger, Nataša Gračner, Lidija Ke-ber, Drago Razboršek, Milan Marinič, Marjan Kuret, Danijel Šmon, Tone Bertoncelj, Mojoa Brezar, Dragica Petrovčič, Kajetan More in Mileva Soldat. (ar) PESMI DORCE KRALJEVE Tržič — Že v šoli je pisala pesmi. In potem jih je zapisovala vsa leta. O vsem, kar se je zgodilo v Tržiču, kar jo je osebno razveseljevalo, žalostilo, navduševalo: o planinah, o Tržiču, o ljubezni, o socialnih revah, o otrocih, rojstvu in smrti. Vsak dogodek je obeležila po svoje. Nabralo se je zvezkov, popisanih listov . . . Morda se bo našel kdaj kdo, ki jih bo spravil skupaj v knjižico, je včasih potihem upala. Pa so se našli ottoci in tovarišica iz šole heroja Bračiča. Posebna številka glasila Stezice na osnovni šolj heroja Bračiča v Bistrici je izšla te dni, vsa posvečena Dorci Kraljevi. Ob izboru njenih pesmi so tudi prispevki otrok, ki govore o svojih vtisih o tej priljubljeni tržiški ljudski pesnici. Svoje pesmi pa je pred kratkim predstavila tudi na literarnem večeru v knjižnici. .' , i D- Dplenc GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 17. FEBRUARJA 198? biitra akcija gorenjskih obrtnikov Obrtniki podarili mikroskop Jesenice, 16. februarja — Gorenjski obrtniki so hitro zbrali denar za operacijski mikroskop in ga tako dobili še po »stari« ceni 5 milijonov dinarjev. Medicinske aparature so postale zelo drage in bolnice jih ne zmorejo same kupiti Gorenjski obrtniki so pred desetimi leti organizirali skupno akcijo zbiranja denarja in pomagali jeseniški bolnici, da je kupila medicinske aparature. Letos januarja so se spet dogovorili, da zberejo toliko denarja in kupijo kirurškemu oddelku Bolnice Jesenice operacijski mikroskop. Akcija je bila hitra in učinkovita, saj so v petnajstih dneh zbrali približno 10 milijonov dinarjev. »Pobudo in akcijo obrtnih združenj Gorenjske cenimo in smo jim v bolnici Jesenice hvaležni,« pravi dr. Marjan Fabjan. »Se posebej zato, ker so tako hitro uspeli zbrati denar za operacijski mikroskop, na katerega bi morali sami dolgo čakati, zraven tega pa bi se po nekaj mesecih še občutneje podražil. Bolnica nima denarja za nove medicinske aparature, zato nas vsaka taka akcija razveseli, saj tako lažje sledimo novostim v medicini in naše delo opravljamo kvalitetnejše. Vidi se, da so gorenjski obrtniki dobro organizirani in pripravljeni pomagati. V komaj dveh tednih so člane obvestili in odzvalo se jih je okoli 300, ki so prispevali različne zneske. Šlo je brez dolgih sestankov in dogovarjanj: če se torej hoče, se hitro zmore. V bolnici ga bomo uporabljali za razne operativne posege kot je prišitje odrezanih prstov ali delov rok in nog, živcev in tako dalje. Takšne mikroskope imajo že številne slovenske bolnice. Vsekakor je jeseniška kirurgija bogatejša, predvsem pa se le kako zavedamo, da bi sami le težko prišli do tega dragega instrumenta. Medicinske aparature so postale res zelo drage in so nam postale domala nedostopne.« Jeseniški bolnici so prodajalci postavili rok za dobavo operacijskega mikroskopa do 20. januarja. Tedaj je vebal 5 milijonov 100.000 dinarjev. Gorenjska obrtna združenja so do tega roka uspela zbrati denar, skupaj 10 milijonov 381.000 dinarjev. Za operacijski mikroskop so prispevali obrtniki obrtnega združenja iz Radovljice 3.753.000 dinarjev, Jesenic 3 milijone 400.000 dinarjev, Kranja 1 milijon 550.000 dinarjev, Tržiča milijon 200.000 dinarjev. Zasebnik iz Škofje Loke je prispeval 10.000 dinarjev, Prevoznik Gorenjske 420.000 dinarjev. Akcije zbiranja denarja za nakup potrebnih medicinskih iparatur za medicino, naše bolnice in zdravstvene ustanove bodo torenjski obrtniki še nadaljevali, kar je pohvalno, spodbudno in Dr. Marjan Fabjan josnemanja vredno. D. Sedej Večer ob kmečki peči v Podljubelju Čajne, cokle, cambohi... Podljubelj, 14. februarja — Otroci so imeli svoj naravoslovni lan, starejši so se pa še enkrat spomnili, kaj vse so včasih Judje v Podljubelju in tam okrog izdelovali pozimi ob topli peči. £orka Perko — Dovžan in Mato Mežek sta otrokom kar najbolj nazorno pokazala, kako se pripravlja lojena pogača za ptice. — Foto: D. Dolenc Česa vsega se ne spomnijo ti Podljubeljčani! Poleti imajo pa •tirske dneve, pozimi se vsa vas sanka od Matizovca dol ali pa v 'apotokih, če je pa slabo vreme, se spravijo v svoj kulturni dom n narede — veseli večer. To soboto so bili vsega »uržoh« otroci, ki naj bi imeli svoj na ravoslovni dan, vendar tak, da bi od njega v resnici nekaj odnesli. Pa so si dejali pri Turističnem društvu in pri KUD, da bodo organizirali tak naravoslovni dan, kot ga niso še nikjer in nikoli: v svoj kulturni dom so povabili vse Podljubeljčane, ki še kakšna stara orodja in podobno doma izdelujejo. Nič ni zadržalo vrlih kmečkih gospodarjev in njih sinov, žen, in hčer, prišli so vsak s svojim delom, pa tudi drugi, ki bi radi kaj zanimivega videli in slišali. In zgodilo se je, da je bil dom kljub snegu, megli in dežju nabito poln. Drugače je izgledal, kot sicer ob prireditvah, kajti tokrat je bil ves dom ena sama mizarska in pletarska ali pa šuštarska delavnica. Stari in r.dadi mojstri so izdelovali ptičje hišice, pripravljali hrano za ptice, oblikovali cokle n žlice, delali lestve, peharje, koše, košare, Šuštar je prišel v šte-o in zabijal žbicer kosec je koso klepal, ženske so nogavice plet-e. Povsod ob njih so se seveda gnetli otroci, delali, spraševali pa pet delali. To je bil večer zanje! Romana I^eitinger je že toliko rat tudi ta večer na odru povezovala in predstavljala enega lojstra za drugim. Ženske so poskrbele za domači jedačo in pi ačo ob veseli harmoniki so se pa vsi skupaj potem še zavrteli... D. Dolenc Para ski, ena najmlajših športnih disciplin Mojstri jadranja in smučanja Lesce, 15. februarja — Slabo vreme, predvsem megla, je preprečilo popolno izvedbo državnega prvenstva v paru skiju, ki se je v petek začelo v Lescah in Bohinju. Vendar so uspeli izvesti le tekmovanje v veleslalomu, padalski spored pa je odpadel. Škoda, ker je bilo za pri nas zelo malo znano prireditev vse dobro pripravljeno in ker se je za tekmovanje prijavilo kar 51 padalk in padalcev iz vse Jugoslavije. Med njimi bo izbrana naša reprezentanca, ki bo med 7. in 15. marcem nastopala na prvem svetovnem prvenstvu v para skiju, ki bo na Bjelašnici nad Sarajevom. »Para ski je mlada padalska panoga,« pravi dolgoletni direktor Alpskega letalskega centra iz Lesc France Primožič. »Uveljavila se je v Evropi, pri nas pa smo jo prvi začeli gojiti prav v Lescah. Doslej so bila tekmovanja v evropskem in svetovnem para ski pokalu, sedaj pa slednjega ne bo več, ampak bodo na sporedu le svetovna prvenstva. Prvo bo med 7. in 15. marcem na Bjelašnici nad Sarajevom. Zakaj ravno pri nas. Očitno smo ponudili najboljše pogoje. Imamo urejena smučišča, pa tudi kotizacija (pristojbina za tekmovanje) je bila najboj sprejemljiva. V padalskem športu so namreč te kotizacije zelo visoke, razen tega pa mora vsaka reprezentanca sama pokriti še potne stroške in stroške bivanja. V Avstriji znaša kotizacija za para ski tekmovanje kar 2400 šilingov. Sarajevčani bodo dobro speljali organizacijo. Na čelu organizacijskega komiteja je Dragutin Kosovac, direktor največje delovne organizacije v tej republiki, Energoinvesta. Para ski je kombinacija šestih skokov na cilj in dveh voženj veleslaloma po pravilih FIS. Prvo mesto prinese 1 točko, drugo dve, tretje tri itd. Točke za dosežena mesta v skokih in smučanju se seštevajo. Kdor ima manj točk, boljši je.« Roman Pogačar, 27-letni padalec iz Radovljice, zaposlen v Iskri Delti, je padalec od leta 1980. Za seboj ima okrog 1500 skokov in je tudi stalni član državne reprezentance. »V veleslalomskem tekmovanju sem zmagal, padalske discipline pa so tokrat odpadle. Smučanja mi leži, saj sem včasih smučal, potem pa sem nehal in se navdušil za padalstvo, smučarije pa tudi nisem pozabil. Ta mi prihaja sedaj pri para skiju prav. Koliko smo vadili? Imeli smo običajni padalski trening, smučarijo pa smo vadili na Kobli (pomagala nam je radovljiška ZTKO) in v Kaprunu. Nekaj smo plačali sami, nekaj pa Alpski letalski center. V skokih smo boljši, v smučariji pa slabši. Tu nas prekašajo Francozi, Švedi, Švicarji, Kanadčani in Avstrijci. Kljub temu smo pred svetovnim prvenstvom optimisti, saj imamo že nekaj uspehov.« Med udeleženci prvenstva v Lescah je bila tudi 19*-letna Mira Grčič iz Zadra, ki ima za seboj 589 skokov s padalom, smučarije pa jo je naučil Roman Pogačar. »Kar navdušena sem sedaj nad smučarijo. Vedno boljše mi gre. Med padalce pa sem zašla naključno. Stanovala sem poleg letališča, gledala padalce in prijavila sem se na razpis za padalce. Ko sem prvič skočila, nisem mogla več nehati. To je kar pri- jeten šport in tudi v paraskiju t bom še preizkušala.« Mira študira na ljubljanski >% kulteti za strojništvo. Sedaj I . šolanje plačuje mama, v Zaojl pa je prosila za štipendin Upam, da jo bo dobila, da bon naprej študirala v Ljubljani i1*! Sloveniji tudi še naprej vadi" padalstvo. Zvezni padalski trener D1"*^ Bunčič je izbral kandidate *\ nastop na svetovnem prvensW| v Sarajevu. 21. februarja se W\ do začele priprave v Saraje^J Na njih bodo sodelovali LešČa*| Roman Pogačar, Dušan IntihW Darko Svetina, Bogdan Jug, ™ man Božič in Dušan Franki j* grebčan Nenad Pešut, Džord* Ivanov iz Skopja in Ljubiša 1*J ludžerČič, Igor Vukičevie Snežana Trbonja iz Sarajeva- Upajmo, da bodo imeli v Sar jevu naši več sreče kot so jo W li prireditelji državnega prve stva v Lescah. J. Košnje* Slike: F. Perdan Gojenci v Preddvoru niso mogli verjeti Radostno presenečenje Preddvor, februarja — »V naši ustanovi žal nimamo toliko denarja, da bi za gojence lahko nabavili smuči in drugo opremo. 2*!! smo bili zares presenečeni in smo zelo hvaležni zboru vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja v Kranju,« je povedal ravna* Vzgojnega zavoda v Preddvoru Hinko Nečimer. V imenu gojencev sta se za podarjeno opremo zahvalila Stane Dra-šler (na sliki) in Marko Šimenc Bilo je v začetku februarja, ko je v Vzgojnem zavodu v Preddvoru zazvonil telefon in ravna- telj Hinko Nečimer kar ni mogel verjeti sporočilu. V kolektivu 'zbora vaditeljev, učiteljev in tre- nerjev v Kranju, ki vsako leto v prostorih Gorenjskega sejma organizirajo sejem rabljene smučarske opreme, so se namreč odločili, da bi opremo, ki jim je ostala po zadnjem sejmu, ponudili najprej gojencem Vzgojnega zavoda v Preddvoru. »Seveda sem šel takoj v Kranj in si s predstavniki zbora vaditeljev ogledal opremo. Kar precej parov smuči, čevljev, obleke, škornjev, drsalk je bilo. Ker v zavodu nimamo toliko denarja, da bi za gojence lahko nabavili smuči in drugo opremo, sem bil seveda takoj za to in predvsem zelo presenečen,« pravi Hinko Nečimer. Še bolj presenečeni in veseli pa so bili potem gojenci. Vzgoji telji jim namreč niso povedali, kakšno opremo bodo dobili. Še le, ko so jo pripeljali in razložili kar v jedilnici, so jih povabili, da si ogledajo presenečenje, lju in radosti potem ni bil" konca ne kraja. »Res je, da vse smuči ni okovja in da je bilo treba o\ mo tudi malce pregledati. v*j|i dar so se tega dela takoj '0(ll. vzgojitelji. Obrnili smo se ie di na Titan v Kamnik, kj^j nam obljubili, da bodo P°tf'fj0 tudi za okovjem. Tako se gojenci že to zimo lahk«' > smučali in sankali. Prih«**^ zimo pa bomo pouk in dcja*' lahko seveda še bolj organi*^, li,« je povedal ravnatelj $ Napišite, da se še enkrtt1.^, hvaljujomo zboru vud'^!Jlj' učiteljev in trenerjev sinu'J v Kranju za to darilo, s° ^ obiskom, ko so nam hiteli r» . zovati podarjeno opremo, ^.^ eali ravnatelj, vaditelji in f>°' ii zavoda v Preddvoru. ,.f A. Še inšpektorji so zgroženi, kar vidijo: »Pošastne« razmere v zasebnih sobah Jesenice, Hi. februarja — Delavci, ki prihajajo za zaslu/. kom in ki jih vodijo premeteni posamezniki, živijo v obupnih stanovanjskih razmerah. Na sramotni pojav opo zarja Stane Dolanc in terja od gorenjskih sindikatov, da nemudoma ukrepajo. Kaj, kdaj in kako bodo torej naredili? Nu velika gradbišča prihajajo delavci od vsepovsod. Tisti, ki jih s seboj pripoljajo družbeni graditelji, se neka ko najdejo /.a silo prebivališče, huje pa svoje sezonsko de lo doživljajo tisti, ki prihajajo sami, v skupinah ali z za sobnimi delodajalci. V jeseniški občini veliko gradijo in pričakovali so, da bodo hudi stanovanjski problemi z delavci, ki se selijo kot ptice selivke za zaslužkom. Tegu, kar pa se danes dogaja v občini, pa niti najhujši pesimisti niso mogli pričakovati: pojavljajo se zasebniki, ki tako izkoriščajo svoje delavce, da se domačinom naježijo lasje, vsega navajeni inšpektor ji, ki obiskujejo posamezna na.-elja ali stanovanja, kjer ti delavci prebivajo, pa so zgroženi in le dveh besed: »pošastne razmere!« Z gorenjskim sanitarnim inšpektorjem Justinom Zor kom smo obiskali hišo Podme/.aklo na Jesenicah, kjer je lastnik IM u jad in Imerovski v eno samo sobo postavil deS®' klavrnih postelj in v njej naselil devet delavcev. Skupaj ■ inšpektorjem in sostanovalci, ki prebivajo v zgornjem nadstropju, smo se držali za glavo... I lisa je bila lasi treh lastnikov, spodnje prostore je s0' lastnica prodala. Imerovski je sklenil podstanovalsko P0' godbo na jeseniški občini, češ, da oddajo tri sobe. Insp»'K tor j i so želeli podstanovalsko pogodbo razveljaviti, kaJtJ na prijavno odjav ni službi je bilo le sedem stanovalce*' dejansko pa v sobi devet. Ko so ga ponovno obiskali, jih Je pet ne/.nanokam preselili, štirje so ostali v prostorih. Vseh devet delavcev ni imelo ne vode, ne umivalnic' ne stranišča (hodili so za vogal hiše), v sobi ni bilo nobe"1 omare, le miza, stol in peč. čevlje, obleko ali karkoli so li imeli, so spravljali pod postelje*. V prostoru poleg sob*-' kjer naj bi bila umivalnica ali kaj, so visele sveče, stene * bile zamrznjene pod plastjo ledu... . Delavci so bili pri našem obisku preplašeni in kom« so upali spregovoriti. Vsaj za silo so se včasih lahko urn!rt v Gradisovem naselju, čeprav pri Kovinarju opravljal najtežja in umazana dela. Na skrivaj jih sprejmejo v drv* bene kopalnice naključni delovni znanci, saj se jim /usn?!j lijo. Gledali so nas, ti ljudje s Kosova in drugod, s tu* pretresljivo hvaležnostjo v očeh, da nas je v tisti pasje m zli in zanikrni sobi še bolj pretreslo. Taki hudi primeri stanovanjskega in drugega 1/^°rcj čanja niso značilni le za Jesenice. Vemo, kje so ti del a zaposleni, čeprav obenem nihče ne ve ali noče vedeti, K ko bedno so tudi plučani. • Zato javno, nedvoumno in zelo resno sprašujemo k renjske sindikate. Skupine občanov (grupe gradžana) 11 so nikakršna nadležna muha enodnevnica, na kar j*' # renjske sindikate opozoril Stane Dolanc, član predse««* * SFRJ na nedavnem obisku v Železarni, ki je obenciO *e jal, da sindikati takoj in učinkovito ukrepajo! .,j Kaj, kako in kdaj boste torej ukrepali, da boste v. za silo preprečili podlo in nehumano izkoriščanje teh lavcev, saj ne milica ne inšpekcije nimajo pi isloj"°s!,V| i.: _______i........II i.________:______i__ i.i. ii___i: »uli C* bi spodrezaii korenine- pojava, ki vznemirja ljudi, /al' vekovo dostojanstvo in predstavlja pravo družben«' moto? Sedej {/SjK, 17. FEBRUARJA 1987 KRONIKA 7. STRAN ^K^SScJMEB ^ometna varnost na slovenskih cestah v minulem letu Več nesreč, več mrtvih in ranjenih JUbljana, 13. februarja — Leto 1986, ki je v Evropi veljalo kot mednarodno leto j^osti v cestnem prometu, v Sloveniji ni izpolnilo pričakovanj, saj se je, sodeč statističnih podatkih, prometna varnost na naših cestah še celo poslabšala. m. v Sloveniji domala vsako i' katl g0 uro '-godila prometna nesreča, v (jji ri so bili mrtvi ali ranjeni. Skupno je 1 10 takšnih nesreč 5492 — dvanajstino Vf»Q 1 nf So Predlani. 504 udeleženci v prometu ta let^T11"". oribbžno dvanaistina več kot v Posu j ^47 ljudi je bilo ranjenih in I odstQ amn- kar ie sk°raj dvanajst kar več kot predlani. Si X 'Ul^j0^"^3 m Jugoslavija sta s takšnim .Plckom« nesreč, ranjenih in mrtvih siT-u ^estvice prometne varnosti v ev lefoJJJ . državah. V času med 1981. ii Pošl/ J,e v Zvezni republiki Nemčiji na sto • -Kodov lJ^h državah. V času med 1981. in 1985. Uarwvanin umrl° 2,5 •Judi, v Avstriji 3, 7,9 JJ1 3,7, v Sloveniji 6,5, v Jugoslaviji VeHd °dat^' so resda že nekoliko stari, spr ar se razmerje potlej ni bistveno ^td nfnJa'° ~ PreJ se Je izboljšalo v kodo rUgih držav in poslabšalo v našo ško- Približno 70 odstotkov prometnih nesreč, v katerih so bili tudi mrtvi se je zgodilo v isti občini, kjer so živeli udeleženci nesreče — torej na poznanih cestah, v krogu vsega 15 in 20 kilometrov. Kaj to pomeni? Pri vožnji po »domačih« cestah smo preveč brezskrbni, vozimo, kot da se nam ne more nič zgoditi, medtem ko smo na manj znanih, tujih cestah opreznejši in pazljivejši. Je za nesrečo vedno kriv voznik? O tem, da je za nesrečo vedno kriv človek, pravzaprav ni nobenega dvoma — če ni voznik za volanom, motorist ali pešec, potem so načrtovalci, graditelji in vzdrževalci cest ali domači proizvajalci avtomobilov, ki so prej skrpucala kot var- na prevozna sredstva. Za razlog nesreče je najlaže zapisati: voznik ni prilagodil vožnje razmeram na cesti. S tem se družba zavaruje, »opere« in zvali odgovornost na ramena državljanov. V Jugoslaviji uradno pripisujejo cestam in avtomobilom krivdo za vsega 2,5 do 5 odstotka prometnih nesreč, neuradno 20 do 32 odstotkov, v Združenih državah Amerike, na primer, za 45 odstotkov nesreč, v Franciji in v sosednji Italiji za okrog 40 odstotkov. Krivdo za prometne nesreče bi lahko večkrat upravičeno pripisali stanju cestnega omrežja. V Jugoslaviji je namreč vsega dva odstotka cest, ki so zgrajene po mednarodnih standardih. Od 4900 kilome-tov magistralnih, regionalnih in avtomobilskih cest v Sloveniji je še 2700 kilometrov cest ožjih od petih metrov in pol (ta širina še omogoča varen dvosmeren promet). Od 9400 kilometrov lokalnih cest ima vsega desetina predpisano širino. 400 kilomtrov regionalnih cest je še vedno makadamskih. Kar 50 do 60 odstotkov prometnih znakov v Sloveniji je dotrajanih, poškodovanih ali kako drugače neprimernih in bi jih bilo treba zamenjati. Nekatere ceste so speljane nestrokovno in nevarno, številne označbe na cestah so obrabljene, za odpravljanje črnih točk in odsekov ni namenskega denarja. Koliko so vredna človeška življenja? Najpogostejši izgovor za slabo stanje cest in prometnih označb v Sloveniji in Jugoslaviji je: ni denarja. Zanesljivo je, da ga cestna podjetja in drugi, ki odgovarjajo za stanje in varnost cest, nimajo dovolj, pa vendarle: koliko izgublja družba na račun žrtev prometa in zmečkane avtomobilske pločevine. Čeprav je vsako človeško življenje nenadomestljivo in ga je težko izraziti v denarju, nekatere naše resne raziskave navajajo, da je vredno 5,5 do 6 milijona dinarjev. Zdi se, da je znesek veliko prenizek, še posebej, če vemo, da je po nemški metodologiji človeško življenje vredno 720 tisoč mark, po ameriški pa 250 tisoč dolarjev. Vzemimo v roke svinčnik in izraču-najmo, kolikšno družbeno škodo pomenijo 504 mrtvi v lanskih prometnih nesrečah na slovenskih cestah! Veliko, mar ne?! C. Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST Kupec plašč, tat torbico in denar Vsem se salamensko mudi, brezglavo tekamo od trgovine do trgovine in pozabljamo, da so med nami tudi ljudje, ki opazujejo našo zatopljenost v lepa oblačila in obutev in našo neprevidnost izrabljajo za kraje torbic in za razne »žeparske podvige«. V torek, denimo, je mladenka v Globusu kupovala plašč. Torbico je obesila na stojalo z oblekami, prav tako plašč, ki ga je nosila. Oblekla si je novega, se ogledovala pred zrcalom in se pomenkovala s prodajalko. Plašč ji navsezadnje ni ugajal, že je hotela oditi, ko se je spomnila, da je imela s sabo tudi torbico. No, tokrat se ni zgodilo nič posebnega, torbica je bila še vedno na mestu, kamor jo je odložila. Žal ni vedno tako, torbica je ob tako brezskrbnem nakupovanju že večkrat skrivnostno izginila. Zakaj vse to pišemo? Zato, ker je bilo februarja nekaj takšnih in podobnih primerov (kraj) tudi v kranjskih trgovi- nah s tekstilom. C. Z Disciplinske komii|ije niso brez dela Če delavci »udarijo plavega«... Kranj, 13. februarja — Med pridnimi, poštenimi in zglednimi delavci so tudi takšni, ki menijo, da so zakoni, odloki in drugi predpisi predvsem zato, da se kršijo. Temu primerno se tudi obnašajo: prihajajo na delo pijani ali se predajajo alkoholnim užitkom na delovnem mestu, razmišljajo o tem, kaj bodo ob dveh v žepu, torbici ali vrečki odnesli mimo vratarja, neodgovorno in malomarno delajo, se pretepajo ali prepirajo s sodelavci, goljufajo in podobno. tajsko društvo Veriga praznuje letos 50-letnico M)ro opremljeni in usposobljeni T*« 16 1 N^r'- ruaria ~~ Ppv' zametki varnosti v Verigi segajo v leto 193(5, ko je v mizarnici Izbruh- i^licj^ ln so hitro razširil še na pakovalnico in drgalnico. Po tem dogodku so zastopniki zavaro-t *evan Cne gasilske aparate in drugo opremo. Uprava tovarne je leto kasneje ustanovila gasilen j '.v kateri so m,i Jože Podobnik, Pavel Magdič, Metod Zrnec, Gabrijel Plemelj, Avgust 11 *e živeča Jože Tonejc in Anton Prešeren. ' 0. hJgftvo ska gasilska eki- Disciplinske komisije v delovnih in temeljnih organizacijah imajo v takšnih in podobnih primerih nemalo dela: vsako kršitev delovne discipline morajo posebej raziskati, opredeliti odgovornost in krivdo ter izreči kazen — javni opomin, prenehanje delovnega razmerja, grožnjo o odpustitvi z dela, povrntiev škode... V eni od velikih delovnih organizacij na Gorenjskem, ki ima obrate in poslovalnice tudi drugod v Sloveniji in v drugih republikah, smo pregledali kršitve delavcev in ukrepe, ki jih je izrekla disciplinska komisija. Zanimivo je, da so po pogostnosti na prvem mestu, povedano v delavskem žargonu, »plavi dnevi« in vinjenost, ob izrečenih ukrepih so navedeni tudi razlogi: »štiri dni neopravičeno izostal z dela«, »prenehal hoditi na delo«, »prišel na delo pod vplivom alkohola«, »zapustil delovno mesto in prinesel v delovno organizacijo zaboj piva«, »prišel vinjen na delo in zapustil delovno mesto šele po posredovanju miličnikov«, »prinesel v tovarno liter alkohola in ga užival s sodelavci«, »dva dni neopravičeno izostal z dela in povzročil, da je bilo v tistih dneh narejenega veliko manj«, »prinesel v tovarno tri steklenice piva«.... Nekateri morajo pred disciplinsko komisijo zaradi kraj, go- ljufij, malomarnega dela in neprimernega odnosa do sodelavcev. Ta si je na »škodo tozda prilastil številne predmete« in za ta podvig dobil delavsko knjižico, drugi je »prodajal po višjih cenah, si prilaščal ralike v ceni, imel manjko pri kontrolni inventuri in višek v blagajni«, tretji »ni prihajal redno na delo, malomarno je opravljal dela in naloge in zapo loval dva fanta, ki nista bila v rednem delovnem razmerju«, četrti je »povzročil manjši požar«, dva sta se »v nočni izmeni prepirala, se tepla in s tem povzročala nered v oddelku«, vodja oddelka »ni poskrbel za izvajanje tehnološkega postopka in je prišlo do nekvalitetnih izdelkov«, spet drugi je »udaril izmenovodjo«, »se neto-variško obnašal«... Ženske niso dosti boljše od moških: ena od delavk je prišla na delo tako nabrgljana, da so jo morali napotiti v »domačo nego«, druga je »udarila sodelavko«, tretja je »večkrat zapušila delovno mesto«, četrta je v »obrazec za obračun dela vpisovala netočne podatke o opravljenem delu« — in tako dalje . Spisek je dolg, predolg — verjetno tudi zato, ker v Sloveniji brezposlenost ni problem in ker so izrečene kazni še razmeroma mile. C. Zaplotnik Poletja prerasla v in-V*,0, gasilsko društvo, ki IfHijf 7a članov. 46 jih je . 'H /,t'''"l!l za gašenje | t^to^^vanje ljudi in ime-JS( rf>ynuJst je pionirjev, štiri-J'. bor'Vnih »n štirje čast.u Sše 8 Pionirjev je v dru-J*ni y K^asilc-ev, ki niso za- V1' o 1><)klicn0 se v '£urii/.an|| ukvarja z if"' K.,-.- ,v,,"';,i" h' eden-hNiUtv' P°dPoveljnik, voz-KJjnilr Kl ' ' ' ik, strojnik. ti> gasilcev j.- že deset let ^Cim.Uhl besednik dru 11 Ažman, sedaj tudi Na jubilejnem obenem zboru ob 50 letnici društva so podelili tudi več priznanj. Prejeli so jih: ie Živeča ustanovitelja društva Anton Prešeren in Jože Toneje — častni predsednik in častni poveljnik društva, Majda (bos, Stane Logar si. in Prane Zavra tnik, NKSKKCE k' uHu'BH n<»lrnn,,. ,ttdeve Km"I M W rt,,iW,,,» predstavljal ' *»kt,.vll| .kI njih W «!<» dftftetliinjih p<> •»»fin OKiilji (nI .)S' l>« S, hi ,,s s, ■ »H "bNz 1 ' ''L Ionu Izsledili so ga po dveh urah_ Cerklje, II. februarju M i luni K i mi /<• po cl\ eh in .ili izsledili ti'J. let nega Jakoba Ko/mana i/. Cerke||, ki je v Cerkljah, v bližini križišča / !<■ kalno cesto za /aloi; o/iroma na \ a ni, /bil letnega I)./, i/. Ceikelj, nato p slnenko odpeljal naprej, kot da se ne bi ni«' /godilo IVeisko vulci so /a Ko/mana odredili odvzem krvi I) /. se je \ nesreči la/.je i.iiiiI m so );a odpeljali v Klinični centci v I .pihljam i Streli v stanovanju liled, 13. (eliiuaija — 2'A letni D. I), natakar hotela Krim, ki je n i •.....t.inov al \ < ankai |>'\ i uh. i na liledu, je danes oh pol dveh zjutraj i/slrelil v stanovanju i/ pištole (ha naboja \ '.Mi letno \ A . /atem pa |c naredil ononioi \ A so odpeljali \ jeseniško bolnico in je /un i| /i \ l|en)ske nevarno'.ti predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica. »Društvo je razmeroma dobro opremljeno za gašenje požarov in za pomoč pri drugih nesrečah,« pravi predsednik. »Imamo orodno in komibinirano vozilo, prikolico za gašenje s prahom, štiri dihalne aparate, tri motorne bri/.galne, okrog 1500 metrov gasilskih cevi, tri protipožarne bazene — enega za tovarniško ograjo, dva v Lescah. V bližnji prihodnosti bomo morali nabaviti se nekaj sodobne opreme za zaščito dihal, kajti tovarna uporablja kot energetski vir tudi zemljski plin. Pri nakupu opreme nam poleg zavarovalnice pomagajo tudi druge delovno orga ni/acije /. leškega območja, predvsem Žito, tozd Triglav Go-renjka, in Murka, glavno breme pa seveda nosi Veriga« Lani je v tovarni petkrat zagorelo: v stikalni omarici na varilnem stroju, v vrečah na otresal ni napravi, pri varjenju, na viličarju. Vse požure so hitro zatrli, škode je bilo /a milijon in (>f>() ti soi dinarjev. Dvakrat so poste dovali tudi zunaj tovarniške ogr^'*5, pri gašenju travnišKih I.....)V v kampu Sobot: in v Les- cah Predlani so bdi nu loškem dIiiiiiii 11 j k.u štirje taksni po/a ri, zato so lani uvedli požarno stražo, ki je ob koncu tedna nad zirala kurjenje ostankov na travnikih, pečenje na /aru in po dobno Ponarejanje smučarskih vozovnic in kraje smuči Smučanje s ponarejenimi vozovnicami Kranjska gora, 16. februarja — Že lani so se pojavile ponarejene smučarske vozovnice na smučiščih v Kranjski gori in tudi kraje smuči in opreme iz garderob in zaklenjenih avtomobilov. Prihajajo mladi gostje iz Skandinavije, ki so preveč razpoloženi in so jih letos tuja smučarska središča zavrnila, saj so uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. V naših smučarskih središčih so vozovnice za žičnice vedno dražje, številnim ljubiteljem smučanja domala že nedosegljive. Minili so časi, ko je bila smučarska oprema še dokaj poceni in ko družinskega proračuna ni bremenil izdatek za dnevno smučanje. Danes je vozovnica za en dan kar 4.000 dinarjev, poldnevna le nekoliko manj, zato morajo smučarji temeljito premisliti, kolikokrat v sezoni jim bo denarnica sploh dovolila vstop na smučarske poljane. Vsi tisti, ki skrbijo za varnost, predvsem za red in zakonitost na smučiščih, že nekaj let opažajo, da je vedno več kraj smuči in smučarske opreme, dokaj mno žično pa se je pojavilo tudi ponarejanje smučarskih vozovnic. O tem smo se pogovarjali z Andrejem Kolencem, komandirjem postaje milice v Kranjski gori. »V večjem obsegu se je ponarejanje pred vsem dnevnih vozovnie in tistih, na katerih ni slike in liga upravljalen, pojavilo že v minuli /imski sezoni. Skupaj /. žičnieurji odkrivamo bodisi posameznike bodisi skupine smučarjev, ki se s ponarejenim datumom na vozovnicah želijo zastonj prevažati z vlečnicami in žičnicami. Pri tem gre za ponarejanje uradne listine in zato jih prijavimo sodišču. Nekateri so res zelo spretni in komaj opazno ponaredijo datum: iz številke '.\ se ponavadi in najlažje zaokroži osmica in tako dulje. Drugič spet gre za pravi grafični ponaredek. Ker smo ponarejanje pravočasno opazili, smo skupaj z žičničarji tudi bolj pozorni. Žal pri nas še ni tako, da bi lahko uvedli plastične vozovnice kot na tujih smučiščih. Tam mora smučar ob vstopu na žičnico potisniti vozovnico v poseben aparat in je zato vsakršna goljufija nemogoča. V zimski smučarski sezoni so v smučarskih središčih pogostejše kraje smuči in smučarske opreme, lani smo jih od 14 ukradenih parov našli polovico, letos so smučarjem ukradli več tekaških smuči in vlomili v zaklenjeno vozilo. Storilce smo odkrili in jih prijavili sodišču. Vedeti je treba, da smučarske sezone in dela z nepoštenimi ali objestnimi smučarji še ni konec. Običajno traja do sredine marca in do tedaj Kranjska gora sprejme še precej enodnevnih izletnikov, ki prihajajo z avtobusi. Tudi ob teh gostih moramo pričakovati nekaj težav, kot jih pričakujemo z nekaterimi tujimi mladimi gosti, ki preko agencij prihajajo v Kranjsko goro,« pravi Andrej Kolenc. Kes je, da v prihodnjih dveh tednih kranjskogorski miličniki ne bodo imeli nobenega počitka. Napovedujejo se namreč posebno »razpoloženi« skandinavski mladi gostje, ki bodo preko agencij prišli v Kranjsko goro. Sosednja tuja smučarska središča jim letos niso več hotela nuditi gostoljubja, saj so lani preveč očitno pokazali, da nimajo nobenih »zavor«, če so na tujem. Pred njimi ni varna nobena lastnina in ni jim mar, če uničijo vse, kar jim pride pod roke ali pred oči... D. Sedej GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 17. FEBRUARJA Na Bledu se pripravljajo na svetovno veslaško prvenstvo Prireditelje čaka še veliko dela Bled, 16. februarja — Na Bledu nameravajo do začetka svetovnega prvenstva, ki bo od 2. do 10. septembra 1989, posodobiti veslaške naprave, komunalno urediti Veliko in Malo Zako, obnoviti festivalno dvorano, v kateri bo novinarsko središče, zgraditi nov hotel in trgovsko-turistično središče. Na prvenstvu bo, sodeč po udeležbi na zadnjih tovrstnih tekmovanjih, sodelovalo okrog 900 veslačev in 300 veslačic iz 39 držav sveta, 150 spremljevalcev ekip, 250 članov Mednarodne veslaške zveze in udeležencev kongresa FISA ter okrog 300 novinarjev in tehničnih delavcev radia in televizije — skupno okrog 1800 ljudi, skoraj toliko, kolikor Bled premore kakovostnih ležišč. Prvenstvo bo prenašalo najmanj 29 televizijskih mrež iz Evrope, Združenih držav Amerike, Japonske in Avstralije. Na Bledu, kjer so že doslej izvedli vsa možna tekmovanja v veslaškem športu — leta 1956 evropsko prvenstvo, leta 1969 in 1979 svetovno prvenstvo za člane, 1971. leta za mladince in lani še za veterane — se že pripravljajo na novo svetovno prvenstvo, ki naj ne bi bilo le pomemben športni dogodek, temveč tudi nova priložnost za uveljavitev Bleda kot turističnega kraja. Častni odbor prvenstva bo vodil Janez Zemljarič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Predsednik organizacijskega komiteja bo Vlado Klemenčič, sicer član predsedstva centralnega komiteja ZKS. Podpredsedniki bodo trije — Božo Benedik, predsednik blejskega regatnega odbora, Metod Rotar, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke in Herman Saver, predsednik Veslaške zveze Slovenije. Sekretar komiteja bo Janez Smole iz leske Verige, člani pa številni družbenopolitični, gospodarski in športni delavci z Gorenjske in od drugod. q z. Pogovor z reprezentantom v smučarskem teku, članom Triglava, Ivanom Čarmanom Prehlad in zlom zob me je vrgel s tira Oberstdorf, 15. februarja — Smučarski tekači na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah so imeli v Obersdorfu svoj drugi nastop. Za najboljša mesta so se borili v teku na 15 km. Za presenečenje je poskrbel reprezentant Italije Alboreto, ki je ugnal vso svetovno elito. Nastopili so tudi naši, med njimi tudi član kranjskega Triglava, Ivo Car man, ki je bil 42. Na nedeljski tekmi na 15 kilometrov na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Oberstdorfu je poskrbel za presenečenje reprezentant Italije Alboreto. Na tej najkrajši moški progi je ugnal vse. Med temi, ki so tekli, je bil tudi osemindvajset-letni član kranjskega Triglava Ivo Car-man. »Svojo smučarsko tekaško progo sem začel pri Triglavu in tu jo še sedaj nadaljujem. V Oberstdorfu na letošnjem svetovnem prvenstvu sem nastopil že v teku na 30 km. Ni mi uspelo, da bi prišel do cilja, saj sem moral s proge že pri 21 kilometru. Prehlad in zlom zob, ki sem ga dobil doma, me je vrgel s tira. Teden dni pred odhodom na svetovno prvenstvo nisem mogel dovolj dobro trenirati in tak je tudi moj uspeh na 30 kilometrski progi. V nedeljo je bilo že bolje, za zmagovalcem sem zaostal 4,21 minute in zasedel sem dvainštiridese-to mesto. Največ lahko pričakujemo od naše štafete in lahko se z dobrim tekom uvrstimo na solidno mesto. Prepričan sem, da kljub svojih letom še nisem za »staro šaro«. Kot reprezentant sem nastopil že na mladinskem svetovnem prvenstvu in bil šestnajsti. V članski vrsti sem nastopil na olimpijskih zimskih igrah v Lake Placidu leta 1980 in leta 1984 v Sarajevu. Bil sem tudi na svetovnem prvenstvu leta 1985 v Seefel-du. V teku na 30 km sem bil štirideseti, v teku na 50 km pa oseminštirideseti. Na članskih državnih prvenstvih sem bil petkrat prvak na 15 in trikrat prvi ne 30 km ter enkrat na 50 kilometrov. Osvojil sem tudi več drugi hmest in bil večkratni republiški prvak. V mladinski konkurenci sem bil tudi zmagovalec mednarodne FIS tekme v Bohinju. Sem stalni član državne reprezentance in tekmujem tudi v tekmah svetovnega pokala, Alpskega pokala in na drugih mednarodnih tekmah. Nova tehnika smučarskega tekaškega športa mi bolj leži, čeprav sem začel tekmovati v klasičnem teku. Upam, da bom lahko še tekmoval, saj še ne mislim odnehati, čeprav prihajajo mlajši od mene.« ~ „ D. Humer Tržiški Šuštarji na Zelenici Tržič, 9. februarja — Konferenca osnovnih organizacij sindi kata tovarne obutve Peko iz Tržiča je pripravila v lepem sončnem vremenu na terenih Zelenice letošnje posamično prvenstvo delavcev v veleslalomu. Tekmovanja, ki je potekalo na dobro pripravljeni progi, ki je imela 28 vratic se je udeležilo kar blizu 150 smučarjev in smučark, ki so tekmovali v sedmih starostnih kategorijah. Najboljši so si tudi priborili pravico zastopati svojo delovno organizacijo na tradicionalni Šuštariadi, ki bo letos ponovno na Zelenici in sicer 21. marca v organizaciji Tovarne obutve Peko. Rezultati: ženske do 30 let: 1. Simona Zupan 43,12; 2. Mojca Meglic 44,34; 3. Suzana Ruparčič 45,27; 4. Blanka Ruparčič 45,86; 5. Tatjana Kav čič 46,68; od 30 - 40 let: 1. Milena Dolčič 46,62; 2. Metka Sova 47,68; 3. Olga Bencina 50,41; 4. Ljuba Nadižar 52,90; 5. Anka Kuhar 53,16; nad 40 let: 1. Majda Kramar 48,58; 2. Dora Roblek 51,90; 3. Malči Meglic 1:14,92, 4. Marija Kokol 1;23;88; moški do 30 let: 1. Marko Kravcar 40,27; 2. Alojz Gradišar 42,08; 3. Peter Perko 42,33; 4. Vinko Ahačič 43,63; 5. Peter Meglic 44,16; od 30 - 40 let: 1. Jože Meglic 41,00; 2. Anton Meglic 42,38; 3. Stane Sova 43,28; 4 Zdene Jerman 43,50; 5. Marjan Šlibar 44,08;od 40 — 50 let: 1. Nan de Kramar 42,55; 2. Janez Ahčin 46,90; 3. Pavel Roblek 47,93; 4. Milan Meglic 48,12; 5. Joža Marin 48,78; nad 50 let: 1. Franci Stri-tih 47,90; 2. Janez Kališnik 50,14; 3. Franc Homan 51,28; 4 Marjan Zaletel 52,44; 5. Karol Prešeren 1:36,57 j K,kel- Vrh gorenjskega namiznega tenisa Jesenice. 14. februarja - Na Jesenicah je bila pred dnevi skupščina Namiznoteniške zveze Gorenjske. Delegati gorenjskih namiznoteniških organizacij so ugotovili, da je zveza v okviru možnosti, ki jih je imela, dobro delala. Organizirana so bda številna gorenjska tekmovanja, največ uspeha pa so imeli igralci iz Kranja in Jesenic, kjer je namizni tenis tudi najbolj razvit. Zal mladi na republiških in zveznih tekmovanjih ne dosegajo več ta kih uspehov kot so jih pred leti. Mladim bo zato treba v prihod nje nameniti več pozornosti, vendar to samo z amaterskimi tre nerji ne bo šlo. Mladi napredujejo tam. kjer jih učijo poklicni trenerji Vsaj tam, kjer namizni tenis najbolje kaže, bi jih morah imeti. Na skupščini so se dogovorili, da se bodo vključili v praznovanje 60 letnice namiznega tenisa v Sloveniji. J J Starman Nad 1100 tekačev na Teku treh dežel Odlična prireditev kljub dežju in odjugi Kranjska gora, 15. februarja — Malokdo je verjel, da bo organizatorjem tradicionalnega mednarodnega Teka treh dežel uspelo izp*' ljati prireditev. Tudi v udeležbo je marsikdo dvomil. Vendar je tekma na nekoliko krajši progi med Kranjsko goro in Belo pečjo ttf nazaj do Kranjske gore uspela, udeležba pa je bila presenetljiva: teklo je nad 1100 tekačev iz treh dežel. Lado Marn Jože Hegler Marjan Prosen Ksenija škapin Metka Jošt, naša naj- Miro Lebar, naš naj* boljša med rekreativ- boljši med tekmoval'' kami I. kategorije Najboljši trije: Janach, Standmann in Koch S prireditvijo je že slabo kazalo. Vendar so organizatorji tradicionalnega tekmovanja hitro in učinkovito ukrepali. Odločili so se, da progo skrajšajo, ker so med Trbižem in Podkloštrom na avstrijski strani grozili plazovi. Start je bil zato na običajnem mestu v Kranjski gori. Odtod je proga potekala do Bele peči v Italiji. Tam se je obrnila in vodila nazaj do Kranjske gore, kjer je bil cilj. Kljub temu je bila še vedno dolga nad 20 kilometrov (običajno je 30 kilometrov), bila pa je manj zahtevna in nevarna. Smučina je bila presneet-ljivo hitra in dobro pripravljena, čeprav je marsikje po dolinah že grozila voda zaradi dežja in močne odjuge. Tudi udeležba je presenetila organizatorje. Na start je prišlo nad 1100 tekr.čev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Kranjskogorci so še v soboto zvečer in v nedeljo urejevali progo in njihova odločitev se je izkazala kot dobra. Prav tako so bili v veliko pomoč organizatorjem obmejni organi,-ki so poskrbeli, da je med tekom meja zginila, da ni bilo treba tekačem pri prehodu meje opravljati običajnih carinskih rormalnosti. Tek treh dežel tako ostaja resnična manifestacija prijateljstva, sodelovanja in sožitja ob meji. Branko Dolhar iz Rateč, nekdanji smučarski skakalec, vedno med organizatorji športnih prireditev v zgornjesavski dolini Pred začetkom teka smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci. Marjan Prosen iz Cerkelj je prišel na tek skupaj s prijateljem Petrom Sodnikom, Ivanom Mlakarjem in Mirom Remi- cem. »Dež nas ni zmotil. Smo ljubitelji teka na smučeh in smo tudi med organizatorji cerkljanskega maratona Po poteh Gorenjskega odreda. Žal je vreme preprečilo izvedbo normalne prireditve, s ciljem nad Podkloštrom v Avstriji.« Jože Hegler z -Bleda je pripovedoval: »Na tem teku sem že tekel. Zame je to eden najlepših, najprivlačnejših tekov. Vreme me ni zbegalo, da ne bi prišel na ta tek, čeprav l?tos še nisem bil na nobenem rekreacijskem teku. Škoda, da nagaja vreme in da je proga drugačna in krajša kot je običajno. S tekom na smučeh se rekreacijsko dosti ukvarjam.« Lado Marn iz Stražišča je prišel na t^k skupaj s še šestimi ljubitelji teka na smučeh iz tovarne Sava. »Vsako leto gremo na ta tek. Smo takšna druščina in vedno se udeležujemo teh tekov. Letos smo tekli v Dupljah in na Blokah. Na tek smo prišli tudi zaradi tega, ker smo vključeni v akc1' jo Kaveljci in Korenine. Škoda je, da I slabo vreme in da so morali organizatori1 progo skrajšati in spremeniti.« Ksenija Škapin je prišla v Kranjsko t0' ro iz Celja. »Kar redno tečem na smučejj' vendar ne pretiravam. Tečem toliko, koJr kor je potrebno in kar mi še koristi. 1*' tem teku sem bila že lani, letos pa sefn f kla na Blokah in na Trnovskem mara*"' nu. Današnje vreme? Bo že šlo. Malo pa** moramo tudi utrjevati.« Čeprav na takšnem teku niso naJvf^ nejši zmagovalci, povejmo, da so od staT" do cilja vodili in strnjeno pritekli v cilj fjj£ dolf Janach in Michael Standtmann iz ~; Jakoba v Rožu ter Fritz Koch iz Belj«** Kot osmi je v cilj prišel prvi naš tekntio^* lec, zmagovalec Trnovskega marata* Miro Lebar iz Kranjske gore, med žensk mi pa je bila med našimi spet najhitreP* Metka Jošt iz Dupelj, stalna udeležen* tega teka. »V redu tek. Smučina je bila dosti M* ' proga prijetna,« je dejala na cilju. J. Košnje* Foto: F. Perdan Gorenjska moška kegljaška liga Simon Jenko s Podreče prvak Kranj, 15. februarja — Z devetim kolom se je končal prvi del letošnje gorenjske kegljaške moške lige. V tem delu so naj boljšo igro pokazali kegljači Simona Jenka s Podreče, ki so tako osvojili naslov prvaka prvega dela prvenstva. Le za dve točki zaostajajo kegljači Kranjske gore, na tretjem mestu pa je Lub nik iz Škofje Loke. V sedmem kolu je Bled doma premagal Lubnik. Kranjska gora je bila boljša od Flana, Gradiš je bil uspešen v igri z. Ljubeljem, Jeseničani pa so dobili srečanje s Savo. Sava je bila boljša v osmem kolu od Gradisa, Ljubelj je premagal Flan, Kranjska gora Bled, Lubnik pa je doma podlegal Simonu Jenku. Simon Jenko je nato v devetem kolu doma iztržil ves izkupiček z Bledom, Ljubeljčuni pa so bili boljši od Jesenic, Lubnik od Flana, Kranjska gora pa od Gradisa. Izidi — osmo kolo: Sava (rta dis 5052:486«, Ljubelj : Klan 4729:4595, Kranjska goru : Bled 5063:4879, Lubnik : S. Jenko 4875:4978; deveto kolo: Ljubelj : .Jesenice 4653:4585, Kranjska go ra : Gradiš 5002:4793, Lubnik : Klan 4955:4721. S. Jenko : Bled 4931:4852. Vrslni red po prvem delu — L S. Jenko 14, 2 Kranjska gora 12, 3. Lubnik 10, 4. Sava 8. 5. Lju belj, 6. Jesenice 6, 7 Bled 4, 8. Klan 2. D. H. Upokojenci sankali Tržič, 10. februarja ;ke sekcije I)i upokojencev iz Tržiča so letos še bolj aktivni kot lani. Dogovo Pili so se, da bodo pripravili kar tri merjenja moči, in sicer v Podljubelju, Krizah in v Ijomu. Prva tekma v sankanju za tržiške upokojence in upoko jenke je bila v Podljubelju. Po cesti od Matizovca do Podljube lja seje sankalo 10 upokojenk in 11 upokojencev. Nu 1300 me trov dolgi progi je bila med ženskami najhitrejša Kristina Meghč pred Francko Klemene, Marijo Kolenc, Marijo Meglic in Ivano Polajnar, med upokojenci pa je bil najhitrejši Tomaž Ahačič, drugo mesto je osvojil Janez Stefe, tretje Janko Ste gnar. Četrto Tilko Ahačič in peto Drugo Stefe. Nu.slednje tekmovanje bodo pripravili predvidomu v petek, 20. februurja 1987 v Limu. Tržiški upokojenci so tudi po buuniki in prvi organizatorji gorenjskega sankaškega prvenstva upokojencev, ki bo 5. murni 1987 nu znuni suukuški progi Zapotoki v Podljubelju, izvedli pu gu bodo s pomočjo San kaške sekcije TVD 1'urti/an Tržič. J. Kikel Naši na mednarodnih smučarskih tekmovanjih V odločilnih trenutkih popustimo K run j, 16. februurja — Pruv neverjetno, kako znajo naši smučarji v odločilnih trenutkih zapraviti priložnost za dobre, ali celo najvišje uvrstitve. Prvi primer je smučarski skakalec Miran Tepeš, ki je v nedeljo v drugem skoku zapravil kolajno in zdrknil kar za deset mest navzdol. Drugi primer je sobotni slulom v Marksteinu. Po prvi vožnji so bili naši izredni Benedik četrti, Križaj šesti in Petrovič osmi. Nasmihale so se izjemne uvrsti tve, Bojan pa bi lahko z. uvrstitvijo med tri najboljše že dokončno osvojil zluto koluj no v skupni razvrstitvi sve tovnoga pokala v slalomu. Pa smo vse zapravili. Bojan je padel na osmo mesto in s u tem »dovolil«, da se \ Stenmark približal na točko, Benedik je zdrsnil , deseto mesto, Petrovič p* 1, enajstega. Tudi Mateja W Q. Mojca Dežman in sotek'1 h iviojca uezman in sou >»■ > valke so na zadnjih ''^^»f-odpovedale. Pri Mateji oo^e gan ščitnik na rokavic«**^ bi smel biti prevladujoč vor. Ne vozijo tuko kot 7fX ^ premah 1 bi irbeno, prevez ^ žerno. Ali je to utrujenO*j»0 je to posledica prenU'J jJJ zbranosti in psihične vljenosti, je težko ročk ^ so bile proge na zadnji'1 !|t. movanjih slabše prip';lV L ne, vendar to ne sme hd' v govor. Bile so konec k"1'!,,' za vse enake in tudi to je ba upoštevati. k J. Košnj«\ V soboto in nedeljo v Kranjski gori Jubilejne zimske igre slovenskih gradbincev Krunj, 13. februnrju — Če bo vreme zdržalo, bodo v soboto in nedeljo, 21 in 22 februurja v Kranjski gori 25. jubilejne zimske športne igre slovenskih gradbincev Organizacija in izvedba je bila zaupana kranjske mu Gradbincu, saj so bili on in njegovi predhodniki začetniki tovrstnih iger Spored bo obse gal tekmovanja v tekih in vele slalomu, pričakujejo pa rekord no udeležbo nad 1000 teku.oval cev iz 80 slovenskih $T ^1 m sorodnih podjetij jhiff s.nd ' ■-- ' "" plati ikalne ij;re 1 '<> < ^0*'. so te igre tudi <|rl JmA' vlianpi 40 "letnice tJr*?|l [ igri let pričakujejo pa tudi tekmovalni plah. saj *" *| l"J ski gradbinci vedno u^ boljšimi Začetek tekm°» ^jjj , ...|,otM »h devetih ^l;1;,,.^' do na sporedu teki, v bo veleslalom ?EK, 17. FEBRUARJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN PARK HOTEL BLED SE SLABO POČUTITE? 81 SE RADI SPROSTILI. RAZGIBALI? j*AiBiM® V//hB9 m ©10 ŠČITE M/hŠ OVALNI BAZEN fJU®ss1I® i) I 10 = liRlV^M® JEIEM^LM® ¥©0® (@& HSi® ste p, o inij ©j) Špn&li P/A ii i®STI ©OLOČOLO » SAVNO STROKOVNO MASA-20TELESA. IPIP^T© B/kM ©O 7. 0© 1S. TUDI Ml SKRBIMO ZA VAŠE ZDRAVJE! 'Formacije vam nudimo po tel.: ?7-945. j SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, Hajdrihova 2 j^ZD HE MEDVODE ''"sija DS za odprodajo sredstev obr^+a^u z Zakonom o pogojih odpisa osnovnih sredstev in a«*ih sredstev zunaj uporabe Ur. list.SFRJ 24/86 objavljamo PONUDBO ZA ODPLAČNI PRENOS OSNOVNIH SREDSTEV DRUGIM UPORABNIKOM DRUŽBENIH SREDSTEV IN JAVNO LICITACIJO: 1, 7 i zid!,esene stan. barake ST 40 po 240 m2 s pripadajočimi "animi sanitarijami 2. 4, 71.989.000 din ziH^ 'esene stan- barake ST 40 po 240 m2 s pripadajočimi a*nimi sanitarijami 27.918.000 din 3. lu 1 «om lesena baraka ST 40 kuhinja 240 m2 ' 1 kom lesena baraka ST 40 jedilnica 240 m2 5.200.000 in 4.100.000 din K°m zidani objekt kurilnice 41 m2 z 2 , 3.249.000 din d hom toplovodni kotel TAM ZE 350 s 3 bojlerji in jeklenim , •anikom ter 1 kom cisterna za olje 20 m3 — izolirana z ^ nim nadstreškom ^nfV^ena sredstva tvorijo delavsko naselje HE Mavčiče. V Sta ^ uPoštevano podiranje. Bodoči uporabnik bo moral od-D^^ti objavljena sredstva do 15. aprila 1987. z^ro ^0nu(^De za vsa osnovna sredstva bomo sprejemali do 2. i?br * ^87 na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, Grupa za l^njo HE Mavčiče, 64211 Mavčiče. lO. 5 as,tev najugodnejšega ponudnika bo 4. marca 1987 ob % ri v prostorih Grupe za izgradnjo HE Mavčiče v Mavči- ^nit^^'1' no bOQ,° odplačano prenesena na druge upo-je 4 K° družbenih sredstev, bo izvedena licitacija isti dan, to ^četmarCa 1987 nu istem mestu 00 n- uri-^avka e Cene- objavljene v tej ponudbi, so brez prometnega Pr0(ja._~7 prometni davek plača kupec. Objavljena sredstva se \ I JUJ° P° načelu, videno — kupljeno. to^teciji luhko sodelujejo uporabniki družbenih sredstev, r*J0 do'()vni 'Judje in občani. Pred začetkom licitacije mo OsejPravne osebe za varščino položiti barirani ček, fizične W)a gotovino v višini 10% od začetne cene sredstva, ki ga 0l>citirali.% fEKSTILINDUS Iliiffl svet TOZD Prehrana in oddih TEKSTI LIN I )US . -• .ivn i v y/, 11 i i cm u o ti ni uuum ...... ............ r>eR''lra/I)isu|e pur,to delo m naloge individualnega poslovod Volana ' b, ^M. TO/i) PREHRANA IN ODDIH 1je * sPlošnih pogojev mora kandidat izpolnjevali se nasled JSpje ^ 'mu VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe gostinski kUSen nomske ali organizacijske smeri, pet let delovnih iz na področju takšne ali podobne dejavnosti kot jo vP,'ilvll;i temeljna organizacija združenega dela. da ima *«tveno m organizacijske sposobnosti /a uspešno vode Jtt hmeljne organizacije, kar dokazuje /. dosedanjim de w^rtwa d°Da traJU ,,nM leta il- 1 OOlllo kandidate obvosl stili v 30 dneh po opravljeni izbi-j!tt?dati morajo k prijavi predložiti tudi dokazila o izpolnje SlUif^ojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delov JS|,| <" delovanju nu druzbenopolitli področju %(;.. "'' Pošljejo prijave v I5 dneh po objavi razpisa pri ^<2t° ntt nasl()V 1'ekstilindus Kranj kadrovski sektor, l,» .'J * , humov ich.1uhiiuu . in '"'j •nako »razpis T( >Z1 > Prehrana in oddih le OSLOVNA SKUPNOST ()db,„ *" n(i D 't" r^ar,,v;,Mske pn.lovne skupnosti Jesenice ra/.pi ^ ^itvj "I m 451 (lena Samoupravnega sporazuma o jfck^, V Poslovno skupnost dela m naloge ' A»UA KARAVANSKE POSLOVNE SKUPNOSTI * 2a 4 leta ,1^'ka o,-1,,,,,,,, . i ,p.šolska izobrazba, na iman| tri leta Ovnih izkušenj, ■ dosedanjim delom dokazane or lz*»cijske sposobnosti *1it. S* de| **t, liti ''Iti •> • qiKii„ "■'»i prijave t. dokazili o izpolnjevanju pogojev m •• «kuJrv'J«njepisom pošljejo na n islo\ K iravanika pošlo K1"1,i.iv,"">'' za Izvrši.....Ibor, lesenice,Titova41 v8dneh Oodo o i/hiri obveščeni v M) dneh po opravljeni izbi Osnovna Šola JOSIP BROZ TITO PREDOSLJE Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Josip Broz Tito, Predoslje razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA POUKA RAZREDNEGA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 2. marca 1987. Rok za prijave je 8 dni po objavi razpisa. Kranj KOKRA, Trgovska DO, n. sol. o., KRANJ, Poštna ul. 1 objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus, Kranj prosta dela in naloge: Čiščenje prostorov Posebni pogoji: 5 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec Vloge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh od dneva izbire. ffh alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: DSSS GASILEC Pogoji za zasedbo: IV. stopnja zahtevnosti — varnostne smeri , 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, izpolnjevanje zahtevane zdravstvene sposobnosti za opravljanje del in nalog poklicnega gasilca v TOZD PROMET BLAGA IN STORITEV NATAKAR II Pogoji za zasedbo: IV. stopnja zahtevnosti — KV natakar, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki v 8 dneh po objavi. Delavski svet sozd »GLG« BLED razpisuje na podlagi 10. člena Statuta sozd GLG Bled prosta dela in naloge VODJE GOSPODARSKO-FINANČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delovnih nalogah v gospodarstvu, znanje enega svetovnega jezika. Mandat opravljenih razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Sozd GLG, Radovljica, Kranjska cesta 13. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi na delavskem svetu sozd. Informacije o razpisanih delih in nalogah dobite po telefonu št. 064/75-962, od 7. do 15. ure. S I : Na osnovi sklepa delavskih svetov tozdov delovne organizaci-je Železarne Jesenice, in sicer to/da Talilnica, toz.da Ploščati program, toz.da Okrogli program in tozda Tehnične dejavnosti in v skladu s 145., 146. in 147. členi Statutov navedenih tozdov objavljalo razpisno komisije skupni razpis prostih de! in nalog: 1. VODJA TOZD TALILNICE 2. VODJA TOZD PLOŠČATI PROGRAM :«. VODJA TOZD OKROGLI PROGRAM 4. VODJA TOZD TEHNIČNE DEJAVNOSTI Kandidati za vodje navedenih tozdov morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev, za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visokošolsko izobrazbo — pet Let delovnih izkušenj Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznuko »za razpisno komisijo za vodjo TOZD (sledi navedba ustrezne TOŽI))«, v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta zelezarjcv II, 64270 Jesen ne i ti . 14 Na osnovi sklepa 11 seje delavskega sveta delovne organizacije Železarne Jesenice in v skladu s 144., 145. in 146. členom Statuta TOZD Komerciala objavlja razpisna komisija razpis prostih dol m nalog VODJA TOZD KOMERt IAIA Kandidat oz. kandidati za vodjo tozd Komerciala morajo pole,; splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev, za navedena dela m naloge izpolnjevati se naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo, — pet let delovnih izkušen in zunanjetrgovinsko rog ;tra< ijo Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo zu vodjo TOZD Komerciahuv H dneh po objavi razpisa na naslov: Ka drovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, Jeseni ce » hote*, (j 1 qra|sfci duar RADOVLJICA vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog FINANČNEGA KNJIGOVODJA Pogoji: V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca. Stanovanja ni. Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja Hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ TOZD TRGOVSKA MREŽA objavlja prosta dela in naloge Čiščenje in PRODAJANJE BLAGA v prodajalni Planika Kranj III. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — za prodajalca: končana trgovska šola ali srednje usmerjeno izobraževanje trgovinske usmeritve — IV. stopnja — smer prodajalec, eno leto delovnih izkušenj, imeti morajo sposobnost komuniciranja in veselje za delo z ljudmi, poskusno delo 2 meseca. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: Prodajalna obutve Planika, Kranj, Savska loka 21. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave. INTEGRAL DO EUROTRANS 61310 RIBNICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v poslovni enoti KRANJ 1. VODENJE PE KRANJ - 1 delavec zahtevani pogoji: — višješolska izobrazba ustrezne smeri « — poznavanje špeditersko-transportne dejavnosti, zaželjena praksa — ZRT registracija 2. CARINJENJE BLAGA - 1 delavec zahtevani pogoji: — srednješolska izobrazba ustrezne smeri — poznavanje carinskih predpisov, zaželjena praksa 3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV zahtevani pogoji: — možnost sklenitve pogodbenega razmerja — delo v popoldanskem času — 2 uri dnevno Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL DO EUROTRANS GORICA VAS, Spi. kadr. služba, 61310 RIBNICA. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva, ko bo iztekel rok za prijavo na razpis. INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ TOZD TRGOVSKA MREŽA objavlja prosta dela in naloge PRODAJANJE BLAGA v prodajalni Planika Kranj I. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: končana trgovska šola ali srednje usmerjeno izobraževanje trgovske usmeritve -— IV. stopnja — smer prodajalec, eno leto delovnih izkušenj, imeti morajo sposobnost komuniciranja in veselje za delo z ljudmi Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: Industrijski kombinat Planika Kranj, Kadrovski oddelek, Savska loka 21. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave. ASTRA ENGINEERIGN KRANJ Komisija za delovna razmerja DO Astra Engineering Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. PROJEKTANTA ELEKTRO USMERITVE 2. VEC MONTERJEV strojnih ključavničarjev (lahko pripravniki). Pogoji za opravljanje del oz. nalog: pod 1.: visoka izobrazba elektro usmeritve — elektronika, strokovni izpit (možnost opravljanja izpita po sklenitvi delovnega razmerja, 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola ali KV delavec ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Objavljena dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati polljejo v 8 dneh po objavi na naslov Astra Engineering Kranj 64000 Kranj, Šuceva ulica 23. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. GLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 17. FEBRUARJA]! KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD MEJNI TURISTIČNI SERVIS LJUBLJANA, Pražakova 4 ODDA v najem prostore na Mednarodnem mejnem prehodu JEZERSKO za opravljanje mejno turističnih in gostinskih storitev. Kasneje bo možnost sklenitve rednega delovnega razmerja. Podrobnejše informacije lahko dobite na upravi TOZD Mejni turistični servis v Ljubljani, Pražakova 4, telefon: 061 319—284. Zainteresirani naj pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh od objave na gornji naslov. SOZD MERCATOR KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. c. KRANJ, JLA 2 Na podlagi Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. 1. SRS, št. 19/76) in sklepa delavskega sveta z dne 10. novembra 1986, razpisuje Mercator— Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20, JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov opuščene predeleve v Škofji Loki, Mestni trg 20, ki stoje na parcelah 152/1 in 152/2 k. o. Škofja Loka in sestoje iz kompresorske postaje v kleti v izmeri brutto 40,54 m2, vratarnice, sprejema blaga, izkoščevalnice, strojne obdelave, tehnične obdelave, skladišča izdaje, hladilnice in pisarne v prtličju v izmeri brutto 452,92 m-, podstrehe v izmeri brutto 90,58 m.2, ter asfaltiranega dvorišča v izmeri 190 m2, za izklicno ceno 25.000.000,- Kupec mora plačati prometni davek in druge stroške v zvezi s pogodbo in prepisom nepremičnin. Javna dražba bo dne 6. marca 1987 ob 12.00 uri v prostorih Uprave TOZD Meso— izdelki v Škofji Loki, Mestni trg 20. Ogled nepremičnin je možen na dan javne dražbe pred pričetkom dražbe. Vsak ponudnik mora najkasneje tri dni pred javno dražbo plačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene na žiro račun Mercator — KŽK Gorenjske, TOZD Meso —izdelki Škofja Loka, št. 51510-601-15666 pri SDK ŠK. Loka in na dan javne dražbe predložiti potrdilo o plačilu varščine dražbeni komisiji. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari Podrobnejše informacije — telefon št. 62-171. ^gpolikg žiri Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DO POL1KS TOZD KOVINARSTVO Ziri objavljamo naslednja prosta dela in naloge L REFERENTA ZA KOOPERACIJE - 1 de)a\ Pogoji: — strojni ali ekonomski tehnik — 4 leta delovnih izkušenj 2. VARILEC - 2 delavca Pogoji: — KV delavec kovinske usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj 3. STRUGAR - 1 delavec Pogoji: — KV strugar ali KV delavec kovinske usmeritve z možnostjo priučitve — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delo. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO POLIKS TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja. Jezerska ul. 7, 64226 Žiri. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za objavo. Kil., industrija papirja in embalaže, Ljubljana, n. sol. o. TOZD »LEPENKA« TKZIC. n suh. o Komisija za delovna razmerja TOZD»LEPENKA« Tržič objavlja prosta dela in naloge: KUHANJE TOPLIH OBROKOV (kuhar) - 1 delavee Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: — zaključeno IV. stopnjo VIP (kuhar) — 2 (dve) leti delovnih izkušenj — izpolnjevanje higienskega minimuma Zaposlitev je možna takoj oziroma po dogovoru. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati ntj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave v časopisu Gorenj ski glas. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinski* podjetje n. sol. o. Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge v TOZD«PEKS - PROIZVOD NJA L treh PEKOV 2. enega PKEDPEČNIKA za delo v slaščičarni trdo peeivo Za opravljanje del peka se zahteva končana poklicna /i vilska šola — smer pek oziroma polkvalilikac ija. POZD JELEN - GOSTINSTVO 3. SNAŽILKE za delo v prostorih uprave na Ljubljanski 1 in gostinskom obratu Gaštej ( v vsaki enoti polovico delovnega časa) Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja »LOKA« DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka 8 dni po objavi. Poskusno delo za vsa dela traja 45 koledarskih dni. jf= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. I. Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru zbora delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj razpisuje prosta dela in naloge VODENJE ODDELKA TRANSPORTNIH ZAVAROVANJ, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Mandat traja 4 leta. Za opravljanje razpisanih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri 2. da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj 3. da pasivno obvlada angleški jezik 4. da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor kadrovske politike občine Kranj. II. Odbor za medsebojna razmerja pri Delavni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. OGLED IN OCENJEVANJE AVTOMOBILSKIH ŠKOD 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO MANIPULANT-SKIH DEL V ZVEZI Z LIKVIDACIJO AVTOMOBILSKIH ŠKOD 3. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO MANIPULANT -SKIH DEL V ZVEZI S SKLEPANJEM AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ 4. KONTROLA POLIC IN OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO MANIPULANTSKIH DEL V ZVEZI S SKLEPANJEM PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ 5. KONTROLA INKASA PREMIJ ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ (ponovna objava) 6. OPRAVLJANJE ANALITIČNIH KNJIGOVODSKIH EVIDENC (ponovna objava) 7. IZTERJAVA DEPOZITNIH SREDSTEV, NAKAZOVANJE OBVEZNOSTI IN VODENJE BLAGAJNE 8. ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ (v zastopu) ŠENČUR 9. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ (v zastopih) — CERKLJE — VELESOVO — BREZNICA — za tri delavce Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom: — pod 1, 2, 3. 4, 7, 8 in 9 za nedoločen čas — pod 5 in 6 za določen čas, za čas nadomeščenja odsotnih delavk zaradi porodniškega dopusta. Poskusno delo traja — pod 1 do 90 dni — pod 2 do 9 pa do 60 dni. Za opravljanje navedenih prostih del in nalog morajo delavci poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — pod 1, da ima višjo strokovno izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj — pod 2 do 7, da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj — pod 8 in 9, da imajo dokončano srednjo ali najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 2 leti delovnih izkušenj, da so stari najmanj 18 let (moški, odslužen vojaški rok) in, da imajo posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma razpisanih prostih del in nalog naj lastno ročno napisane prošnje pošljejo na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek ži\ Ijenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja objavljenih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bo do kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Na podlagi pravilnika o podeljevanju nagrad INOVATOR LE TA in nagrad za pomembne inovacijske dosežke in pospeševanje množične inovacijske dejavnosti objavlja razpis ZA DOSEŽKE NA INOVATORSTVA PODROČJU Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila leta 1986 priznana pravica so nadomestila in še niso bili prijavljeni na razpis Raziskovalne skupnosti Radovljica. Prijavi mora prijavitelj obvezno priložiti naslednje dokumen te: —osebne in splošne podatke kandidata (ime in priimek, izobrazba, delovno mesto in OZI), v kateri je kandidat zapo slen), — kratek opis ali risbo inovacije in čas nastanka (leto), — podatke, potrebne za vrednotenje inovacije. . ismo prihranka oziroma povečanje dohodka, ki ga daje inovacija v OZD v enem letu, vpliv prihranka oziroma povečanje dohodka na dohodek OZD v enem letu, — uporabnost dosežka (na enem ali več delovnih mestih, v oni ali več OZD), — izvirnost (izum, nova rešitev z znanimi postopki, prenos znanih rešitev), — pogoji nastanka (zunuj področja svojih del in nalog ali na področju svojih del in nalog), — dosežek se nanaša na zamenjavo uvoženih surovih ali iz dedkov z. domačimi, /. izvedbo inovacije se zmanjša ali ukini« uvoz, — dosežek omogoča izvoz ali povečanje izvoza, — dokument, ki dokazuje, da je inovacijo obravnavala p risto j na komisija ali drug ustrezen organ. Kandidate za priznanja hi nagrade lahko prijavijo: Komisija za inovacije in drugi odbori za inventivno dejavnost m delavski svet v organizacijah združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ustrezna strokovna društva, delavci zaposleni v obrtni dejavnosti m posamezniki v občini Radovljica. Prijave pošljite na naslov: RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA. Ko pahska 10, Radovljica do vključno 31. marca 1987 Raziskovalna skupnost OBČINE RADOVLJICA Obrtna zadruga »PREVOZNIK GORENJSKE« Naklo, Cvetlična 10 objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA POSLOVNE ENOTE KRANJ 2. TEHNIČNO-OBRAČUNSKI REFERENT v enoti stroj* zemeljska dela Pogoji: Pod točko L: — dokončana srednja šola, prometna šola, ali druga us šola — 3 leta delovnih izkušenj — komunikativnost, organizacijske sposobnosti, operativi izkušnje, poznavanje zasebnega dela Pod točko 2.: — dokončana srednja ekonomska, gradbena ali druga ustt* jj; zna šola — 2 leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim som. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave pošljite v dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga »Prevoznik Goteti ske Naklo, Cvetlična 10. Industrijski kombinat Planika Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko serv>'[^ sni službi Zahtevamo: — visoko strokovna izobrazba strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja, — poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijski ga kombinata Planika Kranj v 8 dneh po ^bjavi. O izbiri bo«, kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev P1 jav. m Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, TOZD Pozamenterija Bled, TOZD Konfekcija Bled in DS Skupne službe, h: h i objavljajo naslednja prosta dela in naloge: DS Skupne službe 1. VODJA OPERATIVNE PRODAJE Pogoji: — dipl. ekonomist ali drug ustrezen poklic — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih v gospodarstV" — družbeno politično aktiven TOZD Pozamenterija Bled 1. VODJA ADJUSTIRANJA ČIPK Pogoji: — teksti'ni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 2. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri IV- stopnja strokovne izobrazbe — 3-mesečno poskusno delo 3. VEZILJA II. - 3 delavci Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri — 3 mesečno poskusno delo TOZD Konfekcija Bled 1. ŠIVANJE I. - 6 delavcev Pogoji: — šivilja, oziroma tekstilni konfekcionar II: — 3-mesečno poskusno delo Rok za prijave je 8 dni po objavi. Interesenti naj P°š'^f,| prijave na naslov: »Vezenine« Bled, kadrovsko splošni s** k" Kajubova 1, Bled VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ IN „ , VZGOJNO VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOl^H IS V OBČINI KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER ( Jbveščamo starše, da lahko do 30. 4. 1987 prijavijo P1*^. šolske otroke za naslednje oblike predšolske vzgoje in ^ stva v VVO Kranj: L JASLI (od H. do 24. meseca) 2. VARSTVENE DRUŽINE (od 8. do 21. meseca) 3. VRTEC (od 2. do 7. leta) — vzgoja in varstvo s tremi obroki hrane . vzgojni program vključno s kosilom (od 8. do 11.30 Uf*J vzgojni program brez prehrane (od H. do 11. ure) .jjj vzgojni program brez prehrane od 12. do 1T>. ure na ''''",Y,ti, vzgojni program z malico od 7. do 13. ure v Čričku nfl ^ v viteih Voklem in Trhojah popoldanski oddelek v vrtcih Tugo Vidmar m Moj*'" 13,30 do 19.30 ure) y PRUAVE ZA VPIS LAHKO DOBITE IN IZIOLN^I ENEM IZMED naslednjih vrtcev VSAK PONEDELJEK °* do 12. ure ter ob SREDAH od 12 do Ki ure - NAJDIHOJCA (pe,: ... ...i i služba) za vrtce na Plani«11 (\ pis tudi v petek od t), do 12. ure) - MAKSA RO/.MAN TATJANA za vrtce v Strazišču , JANINA (za vrtce na področju Vodovodnega .tolpa, & in Primskovega) GOLNIK (za Golnik) - PAVLA MEDE KATARINA za Naklo A % ČRIČEK Bela, Voklo, Tri...... (vpis vsak dopoldan o do 13. ure) Vpis otrok v oddelke vrtcev pri osnovnih šolah bt>: sJj«- - V upravah centralnih šol: Josip Broz Tito — Pred0 Stanko Mlakar — Šenčur, Matija Valjavec — Preddvor fi - V podružničnih osnovnih šolah Jezersko, Duplje, B«1* Zuhmcu, Orehek, Mavčiče v - V vrtcu kurirček Robi Cerklje (za Cerklje in Zu[og'>) - V vrtcu Janina (za Simon Jenko — Prunskovo in Kokr Prijavo lahko oddate tudi pisno na naslov: ^rt^ VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ. Najdihojca, Kranj, Nikole Tesla 4 ..ij & INFORMACIJE O VPISU DOBITE PO TELEFON^ !l 769 Obvestila o sprejemu otrok bodo starši dobili <* dO 13, junija 1987 1« IJ5SU7. FEBRUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (MMS&MEEGLAS Ažurni veterinarji I J{.l3. februarja do 20. februarja •ji_____ ^ občini Kranj in Tržič I 6- do 22. ure Živinorej-veterinarski zavod Gorske, tel.: 22-781 ali ZTpV od 22. do 6. ure po tel.:42-175 J občino Škofja Loka avorin Vodopivec, dipl. vet., Menjavaš 186, tel.:68-590 J °bčini Radovljica in Tržič 55«n Plestenjak, dipl. vet., Prešernova 34, tel.: 828 ali 77 - 863 7,«. rre r-828 al: mi OGLASI ^27 960 IbaJI KRAVO, 7 mesecev brejo z uv mleka. Partizanska 18, Bled P|.---—___1628 *Sl?30k9 težke PRAŠIČKE in k P; , ^ ' tednov stare. Janez Sod-IgaiNaklo Cram nemškega OVČARJA z k a*01*- Šubic, Zminec 53, Šk 1629 z ro-ofja 1357 inJS 10 dni starega BIKCA si-a Srednja vas 10, Golnik. Tel.: cO^--- , 1630 A t "eniann 10 dni staro TELIČKO za ,ri'»l■ «n,n starega BIKCA simentalca. yHj56_ _1631 i mlade OVCE. Senično 17 A_1632 vp^irIPRA5lČA. Voklo 73 1633 6]7daniTELIČKO težko 220 kg. Tel. 1634 jjbiino vas na veselo Kovanje VH°tel bor in Grad HRIB £ Preddvor ^oboto 28.11. in na Nstnj torek, 3.111. J^mbel MAGDALENA ,s bo zabaval od 20. do 1 ure. Sboljše maske bomo gradili! tpj0rrnacije po l °SM' *0*no. 'etnik 1976, prodam ^[ie6v™rStudentski dom, soba 214, 1618 letnik 85 Tel : 1619 EN m Po delih ali celega FORD ^!?a ,,e,tn,k 70 Štefan Neduljka, f Wgjy3Zojesenice_1620 ""K? Afcu prodam BMW 2002, letnik f5M| u Faidiga, Gmajnica 45, Ko ^vfS^_ *™ pir^ MERCEDES 220 D. letnik Mu M* Tt 137« Podlubnik 292. 1622 »■> reo Pf°dam DIANO, letnik JanKtrirano do 25 septembra v nar. Brode 11, Škofja Loka , t^>^. _1623 *S 1RtŠ,lri mul° rabliene nmsko Puštal 93, 1624 Me/.4. Prodam 2 Storman, .'5rlf prodam' OPEl cadett. lo RT6| Ivo Jalen, HU)e 2 ^-^•42 333 leti star JUGO Godešič 14/a, Hi/!> tnik 23/a, 1626 TT S" 2?*bn« »vto VW GOLF JGL, V Te'| O()00km / dodatno opro " \hr 81 132 v »orek. od 1627 D0TS ork, ZDA) V^.,ru evropske Si *e rockn roll V%y;26.febru- VnjSki dom r. glasbeni vstopnic: 0K r,ni tel.: 26 388 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. J Prodam Z 128, staro 15 mesecev. Jože Stular, Kranj, Golniška 58. Prodam Z 101, letnik 1975. Tel.: 28 - 808, popoldan aparafMtfoji Prodam bavni TV gorenje elektro-nik. Mali, Trg svobode 31 /a, Tržič 1612 Prodam barvni TV gorenje. Cena ugodna. Tel.: 064 81 -700, dopoldan 1613 Prodam pralni STROJ G 301. Tel.: 37-800 popoldan gorenje 1614 Prodam glasbeni CENTER gorenje. Tel: 22-423 dopoldne_1615 Prodam AVTOSTOLP znamke clari-on ima: ojačevalec 2x25 V, dolbi sistem, grafit eqilaiser, avtoreverz in digitalni radio. Cena po dogovoru. Tel.: 27-310 _1616 OJAČEVALEC technies su-Z 150 in KASETOFON technies RS-D250. prodam. Tel: 82-971 1617 Gledališče čez cesto Kranj SEMENSKA GASA 27 Ne zamudite Alidičeve kriminalke o perverznostih v nori hiši! ČETRTEK, 19. februarja ob 19.30 v Delavskem domu Kranj Število vstopnic je omejeno! razno prodam kupim HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 28. februarja. Za ples in razvedrilo bo od 20. do 2. ure igral ansambel NOČNA IZMENA. Pridite v maskah, najboljše bomo nagradili! Informacije po tel.: 44-007. Kupim CAMP prikolico adria (5 + 1). Šifra: PRIKOLICA_1594 Kupim tračni ZGRABALNIK za traktor tomo vinkovič ali OBRAČALNIK sonce. Stane Marklej, Lancovo 9, Ra-dovljica. Tel: 74-859 _1595 Kupim starejšo H IŠO ali začeto gradnjo v okolici Kranja pod nujno. Tel.: 28-249__1596 Kupim stroj za izdelavo cementne strešne opeke — špičak. Tel.: 79-598 _1597 Kupim športni voziček PEG in chico stolček. Tel.: 27-702_1598 Kupim BIKCA simentalca 10 dni starega. Tel.: 80-415_1599 Kupim TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Tel.: 61-404 1600 iCan.oprema Prodam ohranjeno sedežno GARNITURO. Boris Kerstein, Krajevna pot 10, Stražišče_1378 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 1,5 KW. Andreje. Tel.: 22-221 int. 24-92_1605 Poceni prodam sedežno GARNITURO, električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na trda goriva. Tel.: 82-664 dopoldan_1606 Ugodno prodam dve otroški POSTELJICI z vzmetnicami. Tel.: 77-445 od 7. do 15. ure_1607 Temno SPALNICO poceni prodam. Tel.: 21-579 _1608 Prodam KUHINJO šipad, dolžine 4 m s pomivalno MIZO, kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 4) in jedilni KOT. Ja-nez Krajne, Vodnikova 10, Lesce 1609 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Šte-fe, Cirilova 11, Orehek_1610 stanovanja Prodam lastniško novo dvosobno STANOVANJE Planina III. Ponudbe pod: 80-odstotni kredit_1397 Dve dekleti iščeta sobo v Kranju ali okolici. Šifra: REDNO PLAČILO 1601 Zamenjam družbeno dvosobno STANOVANJE za eno enosobno in eno garsonjero Suzana Miklavčič, Trg Prešernove brigade 2_1602 Zamenjam družbeno dvosobno stanovanje brez centralne na Zlatem polju (45 m1) za večjega. Tel.: 25-423 _1603 Vzamem v najem garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje s telefonom v Kranju za daljšo dobo. Možno predplačilo. Šifra: ZDOMEC 1604 Prodam NOV TRAKTOR doic 7506 10% ceneje, rotacijsko KOSILNICO 165 vikon, novo, 10% ceneje in črno beli TV. KoSnik, Jezerska 65 1635 Prodam semenski KROMPIR igor in zgodnji erla, rezi, saksi Feliks Miho vec, Sp Senica 2/a Medvode 1636 Prodam 800 kg repe za krmljenje ži vine in 300 kg drobnega KROMPIRJA. Jugovic, Reteče 72, Škofja Loka 1637 V Javorjah prodam 15 ARMATUR NIH MREŽ 8x5. Tel : 61 088 popol dan_1638 Prodam nov STEBEUNI vrtalni STROJ Čarman. Brode 18, Šk Loka _1639 Prodam ZLATO za zobe Tel.: 42-700 popoldan_1640 Najboljšemu ponudniku prodam vi sokokaratne oceanske BISERE Ku-pljene v inozemstvu Tel.: 39-089 1641 Prod.im PRTUAŽNIK za smuči za fi at Uno. KAMERO, zvočni PROJEKTOR in SPALNICO staro eno leto v zeleni barvi Tel : 51 358_1642 Prodam /.ki.iiii I \ S /,i ostmš|»! 7 kom. Sp. Besnica 134_1643 Kupim BCS KOSILNICO Tel 68-171 _15JH V centru Škofje Loke ali v bližini KU-PIM 3 sobno ali podobno stanovanje Šifra: GOTOVINA_1592 Kupim BIKCA simentalca 10 dni sta ropa Vidic. Preddvor 32 Tol 45 262 1593 tapoilitve Če želite sodelovati pri zbiranju na-ročil za družinske knjižne zbirke, tudi sobote in nedelje se javite pod šifro: PLAČILO TAKOJ!_1645 Zaposlim marljivega delavca-ko v kovinski galanteriji za določen čas, pozneje možna redna zaposlitev. Informacije od 14. do 17. ure. Peter Ber-gant, Moša Pijade 42, Kranj_1423 HONORARNO delo nudimo pridnim osebam (zaželjen lastni prevoz) za prodajo zelo iskanih novih priročnikov na področju Slovenije. Šifra: REŠITE SE DENARNIH TEŽAV_1583 Hišni svet Šorlijeva 11, išče čistilko. Delo dvakrat tedensko._1584 V redno delovno razmerje sprejmemo natakarico in dekle za pomoč v kuhinji. Tel.: 26-960_1585 V SITOTISKU-ofsetu, takoj zaposlim delavca (po možnosti aranžer, fotograf, oblikovalec) iz okolice Kranja. Tel.: 27-757, vsak dan od 6. do 8. ure _1586 HONORARNO zaposlitev nudimo mladim, delovnim, komunikativnim osebam na področju Slovenije. Šifra: 35 SM_1587 Takoj zaposlim KV ali PKV elektroin-stalaterja z večletno prakso. OD 200 000 din do 250.000 pod šifro: SLOVENCE^_1588 Iščem kooperanta za elektroinstala-cijska dela. Šifra: ZANESLJIV 1589 PPIPEPITVE Strelska sekcija Čirče prireja PU-STOVANJE, ki bo v družbenem domu KS dne 28. februarja 1987 s pričetkom ob 20. uri. Rezervacije v pisarni KS v soboto 21. februarja 1987 od 17. do 19. ure in nedeljo 22. februarja 1987 od 10. do 12. ure. Informacije po telefonu 28-151 popoldan! NAJBOLJŠE MASKE BODO NA-GRAJENE - VABLJENI! 1590 OBVE1IUA Cenjenim strankam sporočamo, da je naša tel. številka: 27-610. V novem telefonskem imeniku je pomotoma objavljena naša stara telefonska številka. OPTIKA Vervega, Kranj, Tavčarjeva 1 1644 VODOINSTALACIJO vam izdela obrtnik. Tel: 28-427 1413 OSTALO poieiti Prodam zazidljivo parcelo v Selški dolini. Šifra: UGODNO_1611 Prodam zazidljivo parcelo za vikend ali stanovanjsko hišo nad motelom Čatež Tel: 064 38-657 1612 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje za večje Tel: 36-701 1646 GARAŽO najamem v Kranju na širšem območju Vodovodnega stolpa Nudim predplačilo! Begunjska 6, Kranj (stan. 9)_1419 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Imam primeren prostor za mirno obrt (70 m'). Tel: 42-700 _1611 SOZD ALPETOUR DO GOSTINSTVO ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI BOHINJ razpisuje prosta dela in naloge KNJIGOVODJE (1 delavec) /.a nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 2 meseca Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati nuj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo nu naslov: Alpetour TO/I) Hoteli Bohinj, Itibčev laz 50, Bohinjsko Jezero, najkasneje v 10 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. A KD-DP MmSTRRNfl KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Odbor za medsebnojna razmerja v DO Kovinska oprema Moj strana objavlja prosta dela in naloge: KANtlNERSKA OPKAV1I.A Pogoji: poklicna šola gostinske stroke, smer kuhar in en mesci delovnih izkušen j ali popolna osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo bo trajalo 2 meseca. TRANSPORTNA OPRAVILA V skuuhsCih Pogoji: osnovna šola, 1 mesečne delovne izkušnje, poskusno delo bo trajalo 1 mesec Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po obja vi oglasa na n; slov delovne organizacije Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Habiča 58, 642K1 Mojstrana. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandi dali bodo obveščeni o izbiri v JO dneh po izteku prijavnega ro ka ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, vnuka in strica JOŽETA VOLČJAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Iskre Videomatika, Gasilskemu društvu Virmaše, delavcem iz Alpetoura tozd Mehanične delavnice, vsem zaposlenim iz Dispanzerja za medicino dela ZD Kranj, Servisu avto-gum Škofja Loka in vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Vsem ljubiteljem nogometa in športnikom sporočamo žalostno vest, da je v 73. letu starosti umrl najstarejši ustanovitveni član predvojnega naprednega nogometnega kluba »SK SLOVAN« - Naklo ALBIN GROBOLŠEK Bcrnadov ata iz Nakla V znak priznanja se bomo nogometaši in ljubitelji športa iz Nakla od pokojnika poslovili v sredo, 18. februarja 1987 ob 15.30 na pokopališču v Naklem. TVD »Partizan« — Nogometni klub Naklo Naklo, 16. februarja 1987 V nedeljo, 15. februarja 1987 smo se poslovili od dolgoletnega predsednika, člana upravnega odbora, inštruktorja * JOŽETA CVENKLJA iz Podnarta Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu! AVTO MOTO DRUŠTVO - PODNART Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma v 58. letu starosti preminul dolgoletni delavec našega kolektiva MARJAN BRAJNIK delavec v DE Plemenitilnica I Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv in Sindikalna organizacija »Tekstilindus« Kranj Kranj, dne 10. februarja 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil sodelavec DRAGAN DRAGOMIROVIČ Vestnega in prizadevnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu Delavci kolektiva hotela Krim BLED ZAHVALA Ob izgubi dragega sina — brata JOŽETA PIRKA se najlepše zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sosedom, sorodnikom, fantom in dekletom ŠP-Polet, g. župniku, cerkvenim pevcem, pevcem LTH, celotni DO LTH. Posebno zahvalo sodelavcem Orodjarne, ter tov. Bertoncelj nu za poslovilne besede. Žalujoči: ata, mama ter sestra z družino Sv. Duh, Stari Dvor, 9. februarja 1987 NOVICE IN DOGODKI Kranjsko srečanje lutkarjev Lutke ne tekmujejo, ampak zabavajo Kranj — Od lani so lutkovne skupine, ki so se predstavile na občinskem srečanju, izredno napredovale, predvsem v tehniki, nekoliko pa jim manjka režijskega znanja. »Napredek na vsej črti,« je v kratkem ocenil lutkovne nastope iz kranjske občine letošnji gorenjski selektor Saša Kump, ki mora za gorenjsko srečanje izbrati nekaj kranjskih lutkovnih skupin. Ne bo pa nič nenavadnega, če bo izbral kar vse skupine. Še posebej so od lani lutkarji napredovali tako pri izboru glasbe za svoje predstave, včasih jo celo sami napišejo, lutke so sijajno izdelane in tudi te že po pravilu izdelajo lutkarji sami. Tudi scena, pa "tehnična pomagala, s katerimi se v predstavi pričara želene učinke, vse to je že od lani velik skok naprej. »Nekaj pa še manjka lutkovnim predstavam,« je kritičen Saša ' Kump. »Predstavam manjka gledališke zakonitosti, tempo je šibek, skratka manjka tudi režiserskega znanja.« Vse to pa pomeni, da bo treba na seminarjih, ki jih za lutkarje v kranjski občini prireja Zveza kulturnih organizacij govoriti prav o tem. Vse doslej so bili namreč seminarji za lutkarje začetnike, posvečali so pozornost likovni izvedbi lutk, zdaj so razmere takšne, da lutkarji že potrebujejo znanje na višji stopnji. Prav zanimivo bo zato morda že drugo leto ugotavljati napredek pri sedanjih in morda še pri kateri novi lutkovni skupini. Te v zadnjih letih kar rastejo — še pred desetimi leti pa o kakem občinskem lutkovnem srečanju ni bilo mogoče govoriti; zdaj lutkarstvo postaja tudi pri nas vse izrazitejši medij, ki dopolnjuje otroško domišljijo — včasih tudi domišljijo odraslih. L. M. Med lutkovnimi skupinami, ki se bodo v začetku marca udeležile gorenjskega srečanja lutkarjev v Boh. Bistrici, je tudi Lutkovna skupina Gledališča čez cesto s Trnka-Kumpovo predstavo Vrata. — Foto: L. M. Pravzaprav tudi to ni povsem točno, saj vendarle lutke ne igrajo sebi in drugim le za zabavo. Že od nekdaj so lutke uporabljali, da so nevsiljivo lahko povedali otrokom kaj lepega, kaj vzgojnega, odraslim prav tako, le da so odraslim lutke lahko povedale še kaj kritičnega, a zavitega v zabavo in smeh. In kaj se je dogajalo z lutkami konec preteklega tedna v Delavskem domu? Najprej so dopoldne v vrtcu Mojca lutke »prodajale gumbe«, nato se je »goskica« učila peti, »ježek« pa se je potepal. Nato je v Delavskem domu čarodej Fičifik začaral nagajivega kužka, najbolj modra je bila »sovica« Oka, senčna je bila »anekdo- ta«, skozi »vrata« pa sta fantička vstopala v svet iger in pravljic. Z njimi vred pa so po svetu pravljic hodili lutkarji, v njihovih rokah so lutke postale poskočne, pele so, se igrale, si pripovedovale zgodbe, bile poredne in spet boli pridne — skoraj takšne kot so bili otroci, ki so lutke gledali in takšne kot so bili lutkarji sami, ko so bili še sami otroci. Sedem predstav, šest lutkovnih skupin, to je bilo kranjsko občinsko srečanje lutkarjev. Le-ti se pripravljajo na gorenjsko srečanje, ki bo 4. marca v Boh. Bistrici, najboljše skupine pa se bodo kasneje lahko udeležile republiškega srečanja lutkovnih skupin, ki bo prav tako pregledno in ne tekmovalno. Mladi smučarji iz 14 držav na Soriški planini_ V veleslalomu zmage Jugoslovanom Včerajšnje tekmovanje v veleslalomu na Soriški planini (organizatorji so poskrbeli za dobro prevoznost ceste do So- riške planine) je prineslo zmagoslavje Jugoslovanom, pa tudi po izvedbeni plati so Loeuni odlično izvedli priredi Reprezentance na otvoritvi. Med njimi je prvič Japonska Častni foctje na slovesni otvoritvi Boris Frlec odpira prvenstvo tev. V vseh štirih kategorijah so slavili naši tekmovalci: Barbara Brleč med mlajšimi pionirkami, Aleš Piber med starejšimi pionirji, Brigita Basa med starejšimi pionirkami in Damjan Paščinski med starejšimi pionirji. Startalo je kar 176 mladih smučarjev iz 14 držav, kar potrjuje sloves rekordnega tekmovanja na Soriški planini, kjer je snega še na pretek. REZULTATI - mlajše pionirke: 1. Barbara Brleč (Jugoslavija), 2. Klke Ertlschvvei- ?;er (Avstrija), 3. Isolde Gruber Avstrija), 4. Corine Rey Bel let (Švica), f). Klena Camiolo (Italija); mlajši pionirji: 1 Aleš Piber (Jugosluvija), 2. Gerhard Knaus (Avstrija), 3. Matej Mu jerič (Jugosluvija), 4. Vincent Monnet (Švica), 5. Gašper Kontrec (Jugoslavija); starejše pionirke: 1 Bngita Baša (Ju goslavija), 2. Urša Hrovat (Ju gosluvijal, 3. Lm Hibarič (Jugoslavija), 4. Urška Ude (Jugoslavija), 5. Polona Blažič (Jugoslaviju); starejši pionirji: 1 Damjan Paščinski (Jugoslavija), 2. Mark Zepnek (ZRN), 3 lure Košir (Jugoslavija), 4. Primož Jazbec (Jugoslaviia), 5. Mano VVeingartler (Avstrija). Danes oh desetih bo na Soriški planini tekmovanje v slalomu. J. Košnjek Za Jeseničane ženske držimo pesti Kranj, 15. februarja—Jeseniškim hokejistom je v zadnjih dveh tekmah državnega hol ga prvenstva uspel podvig, ki so ga le redki pričakovali. V Ljubljani so premagali OH v soboto pa še na Jesenicah beograjskega Partizana. Uvrstili so se v superfinale, kal je pred tem že uvrstil beograjski Partizan. Tokrat smo za mnenje o hokeju, športu in * manju za šport povprašali štiri predstavnice nežnejšega spola, ki kar redno spremlj* gajanja v našem športu. Jasmina Mušic z Jesenic, zaposlena na Postaji mejne milice v Ratečah: »Za šport se zanimam, odvisno od sezone. Pozimi sta to smučanje in hokej, poleti pa košarka. Včasih sem se za hokej bolj zanimala, sedaj pa ni čas tega ne dopušča. Vesela sem bila, da so jeseniški hokejisti zmagali v Ljubljani in da so porazili tudi Partizana. Upam, da bodo tudi v superfinalu igrali dobro, če bodo dobro vadili, igrali in se tekem lotevali resno.« gajničarka v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici: »Zanimam se za hokej in navijam za Jeseničane, čeprav igralcev skoraj ne poznam in tudi na njihovi tekmi še nisem bila. Upam, da bodo še naprej zdržali in da bodo trmasti kot se Gorenjcem spodobi. Zanimam se tudi za nogomet. Sem navijač Hajduka. V Splitu sem hodila v osnovno šolo in šla z očetom večkrat na tekmo. Od tedaj sem navijač Hajduka. Če imam le čas, gledam televizijske prenose športnih dogodkov. Košarko rada pogledam, pa seveda smučanje. Bojan Križaj je še vedno naša prva klasa. Takšnega smučarja še dolgo ne bomo imeli. Tudi Mateja je odlično začela. Žal imamo samo tad- boljši. Seveda pa bi prav nisem pretiran loJ ot, da bi Jeseničani konca prvenstva igrali 1 bro kot so v zadnjih dv mah. Na hokejski teknojj nisem bila. Od ostalih se zanimam za si umetnostno drsanje in ko. Nogometa in boksal gledam. Boks že kot klanjam. Zdi se mi pt človeški.« Tatjana Brce, tajnica in bla- Erika Leš iz Kranja, zaposlena v Zdravstvenem domu Kranj: »Za hokej se sicer zanimam, vendar nisem tako strasten navijač. Vedno naj zmaga Mojca Brezar s Pri ga pri Kranju, zaposl Zavodu za socialno in higieno dela v Kranj**', kej je eden od špo spremljam. Zmag Je.*-- . se veselim. Nisem verj^ bodo v Ljubljani zmag*^ prav je Olimpija že vodi'*" To je dokaz, da lahko do^ igrajo, če hočejo. Zanifl" se tudi za smučanje i" nJe>€ , M* J. Kos™, Urška Hrovat iz Ljubljane, druga med starejšimi pionirkami Kakšna je uvrstitev? Ugibanja mladih smučarjev ob zultati na eilju. — Foto: F. Perdan Aleš Piber /. Bleda, zmagovalec med mlajšimi pionirji Urška Ude iz Tržiča, četrta med starejšimi pionirkami Garaže Vile Bled bodo še letos vklju^1' v turistično ponudbo Visoka moda v Blejski pristav1 Bled. 13. februarja - Republiški izvršni svet je po Vil' jfj predal radovljiški občini še drugi pro.nkolai ni objeM- h,^ Vile Bled, v katerih bo radovljiška Almira skupaj s mi delovnimi organizacijami uredila maloprodajo" * slovenske mode. »To ne bo navadna trgovina, temveč ponudba sre< soke in ekskluzivno slovenske mode.. |« dejal Bogo"1 _ man direktor Almire. »V času med poletno m zimsko ^ no sezono bosta tu dvu sejma visoke jugoslovanske ^c\Ji-i časno bomo prirejali modne revije in pripravili vse P° ^ za druge propagandne akcije. Tu bo tudi več gostinski ^ lov, svoji" mesto bodo dobili i/.delki domače m uinetn* |(il spominki, druga drobna in nenazadnje tudi kakovost*1 turno zabavne prireditve« jj*' Med tekstilnimi in drugimi delovnimi organizaeiJarJ\rjjC preureditev gara/ v nakupovalno, modno, gostinsko-*** no in kulturno zabavno središče precejšnje zani'"1*1^.^ večje, kot bi pričakovali, zato bodo moruli nekatere kloniti »Gara/c bomo začeli preurejati aprila letos, v septembra, pa nameravamo trgovski del odpreti >'i v nL predstaviti jesensko zimsko modo. Računamo, d« b° ^1 lo/.bo izvedb brez večjih posojil in da bo poslovanje *e g1 vega dne dalje donosno,« je dejal Bogomir Rozman lt\,ft)* krat poudaril, da gre pri vsem tem zu skupino (kon/° lovnih organizacij, nu čelu kuterih je Almira bf«Ji Preurejene garaže, za katere so sj na Bledu «*•«• '^-M po slovensko ime Blej ;ka pi istava, hudo popestril«5 1 vostno izboljšale /unajpen/.ionsko ponudbo. C]