Slovenski glasnik. 247 ,kobila moja':. prelagatelj je izpustil ,dobraja rysistaja', torej: moja debela in nagla kobila. —¦ 1279: ,lepetale' je rusizem; slovenski je ,šepetale'. 1283: ,za dno drožek': ;za podušku drožek' ima ruščina. ,Poduška' je po Dalji (s. v. poduška): ,,podgolovje, mešok, nabitvj puhom, perijami, šerstiju solomoj podgolovu ili dlja sidenija, dlja podložki nabitoe čem libo i pokrvtoe sidenie styla, kresel, divana"; torej ,blazinica na sedeži' (Sitzpolster). — 12811: ,sredi dvora': ,sredi obširnega dvora' je tačno po originalu. — 12819: ,deklica je gledala', original ima ,gljanula', torej prav: deklica me pogleda in gre. — 12827: ,srce mi je zamrlo', netačno, bolje: „milo se mi je storilo pri srci." — 12838: ,mokre srajce', izvirnik: ,mokroj za-mašnoj rubaški'; glej opomnjo k str. 761G. — 12923: ,z nečim meščanom', ruski: ,s prohožim meščaninom'; torej: ,,z mimo prišedšim meščanom" .... Ali — claudite iam rivos! Dovolj stranij smo pregledali. Ne hotel bi, da bi zaradi najdenih napak imel kdo prelogo za slabšo, nego je v resnici; tega, kar se je pisatelju posrečilo in je lepo podal, nisem hotel omenjati. Posebno v dijalogih je veliko menj napak, nego v opisih. Ako bo kedaj treba knjigo še jedenkrat natisniti, mora se, se ve da, ves prevod še dobro in natanko pregledati in popraviti, da se vseh napak otrese in približa dovršenosti. Vender menimo, da bodo slovenski bralci tudi v tej nedovršeni obliki te veličastne študije in povesti Turgenevlje z veseljem in slastjo prebirali. Na Dunaji, januvarija meseca 1884. K. Štrekelj. Slovenski glasnik. Slovenska književnost. Na svetlo je prišla knjiga: Josipa Jurčiča ,,Zbrani spisi." Založil in na svetlo dal ,,odbor za Jurčičev spomenik", uredil Fi\ Leveč, II. zvezek: Pripovedni spisi. Natisnila ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1884, mala 8ka, 296 str. Cena 70 kr. Ta zvezek obseza Jurčičeve spise iz 1863. in 1864. leta, in sicer: 1. „Jurij Kozjak", slovenski janičar. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. (Na svetlo dala ,,družba sv. Mohorja", 1864). — 2. „S p o m i n i na ded a". Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. („No-vice", 1863). — 3. ,.Jesensko noč mej slovenskimi polhar j i." Črtice iz življenja našega naroda. (,,Slovenski Glasnik", 1864). — 4. Spomini starega Slovenca" ali črtice iz mojega življenja. Spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak, bojni ujetnik na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času. (,,Slovenske večernice", 1865). — V teh spisih se nam mladi Jurčič, takrat še gimnazijami dijak, kaže še le začetnika, a vender že izvrstnega pripovedovalca. Po presledku blizu poldrugega leta prihaja II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov za I. zvezkom na dan. Da se je tako zakasnil, iskati je uzroka v tem, da odbor za Jurčičev spomenik za I. zvezek ni stržil toliko, da bi bil mogel s skupilom založiti II. zvezek ; 248 Slovenski glasnik. kajti „Desetega brata" se je do zdaj prodalo samo okoli 400 izvodov. Preverjeni smo, da je temu slabemu razpečavanju uzrok nekoliko visoka cena I. zvezka, nekoliko zanemarjeno knjigotrštvo slovensko. Vender se ne da tajiti, da tudi slovensko razum-ništvo ni izpolnilo svoje dolžnosti in zahvalnosti proti prvemu svojemu pripovednemu pisatelju Josipu Jurčiču. Nadejamo se, da zavedni slovenski narod vsaj pri II. in pri naslednih zvezkih popravi, kar je zamudil pri prvem, in da omogoči z obilnim naročevanjem, izdavati še na dalje Jurčičeve zbrane spise. V ta namen se je cena nadaljnim posamičnim zvezkom znižala na 70 kr. ter uvedlo se je tudi n a r o č e-vanje po poštnih nakaznicah, na katero se vabijo s tem pozivom vsi Slovenci. Ukrenili smo tudi to leto izdati še III., IV. in V. zvezek, nadejoči se potrebne podpore od slovenskega čitateljstva. Odslej stoji: I. zvezek, nevezan po 1 gld., v platno elegantno vezan 1 gld. 50 kr., II. zvezek nevezan po 70 kr., v platno elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Ako se pa tudi oddaje vsak posamičen zvezek, vender se priporoča pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri elegantno vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek L, II., III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih pet zvezkov 6 gld. Naročnina se pošilja pod naslovom: dr. J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki prejemajo knjige fr anco. — Opozarjamo tudi na Bonačev in Giontinijev inserat v denašnjem listu. Nemški šulverein. Ljubljenim Slovencem spisal v pouk in svarilo Desterniški. Ponatis iz „Slov. Gospodarja''. Cena 5 kr. Založilo Slovensko društvo, natisnil J. Leon v Mariboru 1884, 8, 23 str. Tako se imenuje zbirka izvrstno pisanih uvodnih člankov, katere smo brez zadržka čitali v „ Slovenskem Gospodarji", a kakor čujemo, knjižico samo je zaseglo c. kr. pravdništvo v Celji. Fizika v nižjih šolah. Metodična razprava. Spisal F r. H a u p t-man. Ponatis iz „Popotnika". Založil M. Nerat, tisk J. Leona, Maribor 1884, velika 8, 26 str. Cena 15 kr. Vsebina: Uvod. I. Zgodovinski razvoj. II. Metoda. 1. Opazovanje; 2 Zakon; 3. Delujoča sila; 4. Uporabljevanje. III. O izbiranji gradiva. IV. O obliki pouka z ozirom na učenca. V. O obliki pouka z ozirom na učitelja. 1. O prašalno-razvijalni obliki; 2. O poskuševanji: 3. O gojitvi učnega jezika. VI. O fizikalnih aparatih. To je prekrasno darilce, katero je obče priznani strokovnjak in pisatelj naš g. Fr. Hauptman, profesor na c kr. učiteljišči v Gradci, poklonil učiteljem slovenskim. V vsakem oziru izvrstno metodično razpravo živo priporočamo učiteljem našim in sploh vsem, ki imajo z našim šolstvom kaj opraviti. Eibičev sin. Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal F. St. Poleg narodne pripovedke, zapisane v „ Sloveniji" leta 1848. po Lovru Pintarji. Natisnil M. Šeber v Postojini, založil in prodaje Janez Giontini v Ljubljani 1884, 8, 36 str. Cena? — „Ribičev sin" je 1. zvezek „Domače čitalnice", katero je začel izdavati za povzdigo naših šolskih in priprostemu narodu namenjenih knjig preza-služni knjigar Janez Giontini. Preverjeni smo, da bode tudi „Ribičev sin" med mladino in priprostim narodom našel mnogo bralcev. Zgodovina fara, ljubljanske škofije. Izdaje A. K ob 1 ar. Prvi zvezek: Zgodovina sorske in preške fare (Ponatis iz „Laib. Diocesanblatta"). Natisnila »Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1884, 8, 131 str. Cena 30 kr., po pošti 35 kr. Knjiga se dobiva pri g. pisatelji in založniku Antonu Koblarji, škofijskem arhivarji v Ljubljani. Danes samo opozarjamo naročnike svoje na to imenitno, jako j Slovenski glasnik. 249 prijetno pisano ter vestno in pregledno sestavljeno knjigo, s katero se sme po vsej pravici dičiti književnost naša; o priliki izpregovorimo kaj več o njej. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal *** Stat nominis umbra. Ponatisnem listki iz „Slovenskega Naroda". Založil Ivan Železnikar. Natisnila „Na-rodna Tiskarna" v Ljubljani 1884, 16, 294 str. Cena 70 kr. Knjiga je porodila v Slovencih že toliko zasluženega in nezasluženega hrupa in pretiranega besedovanja, da nam ni treba še posebej govoriti o njej, zlasti ne, ker je večinoma politično-polemične vsebine. Nova šolska knjiga. V založbi O. Bamberga v Ljubljani je prišla te dni na svetlo nova slovenska knjiga za naše srednje šole, namreč: ,,Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal Fr. dr. vitez Močnik. Po dvajsetem natisku poslovenil J. Celestina, v 8ki, 146 str., II. del. Cena broš. 90 kr., v platno vezana 1 gold. 20 kr." Knjiga se odlikuje po svojem lepem zlogu in pravilnem jeziku, po svojem razločnem tisku in prijetni vnanji obliki. Posebno v zadnjem oziru slovenski prevod daleč preseza nemški original. Ker ima knjiga vsa svojstva, katera zakoni zahtevajo od šolske knjige, nikakor ne dvojimo, da se bode takoj odobrila ter uvedla v naše srednje šole, kjer se aritmetika poučuje v slovenskem jeziku. V isti založbi je te dni izšla istega pisatelja ,,Geometrija za nižje gimnazije, II. del." — In tako sta nam v kratkem neumorni gospod prof. Jos. Celestina in podjetni gospod založnik Bamberg oskrbela vse matematične knjige, kojih potrebujemo za nižje razrede slovenskih srednjih šol. Kdo je mojster in kdo — skaza. Odgovor „Slovenčevemu" podlistkarju. Založil Fr. Wiesthaler. Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani 1884, 8, 8 str. V „Ljublj. Zvona" 2. zvezku t. 1. je g. prof. Fr. Wiesthaler ocenil Mar-novega „Jezičnika" XXI. letnik ter se o tej priliki uprl — in vsak prijatelj resnice in pravice mu bode hvaležen za to! — krepko uprl tistim gospodom, ki, govoreči o jrotestantovskih pisatelj ih naših, v svojih književno-zgodovinskih spisih njih pisateljevanja ne sodijo objektivno z zgodovinskega in jezikoslovnega, ampak s subjektivnega verskega stališča ter tako le preradi očitne in splošno priznane literarne zasluge Trubarjeve, Kreljeve, Bohoričeve in Dalmatinove prikrajšujejo zaradi njih krivoverskih grehov. Ker g. prof. Wiesthaler svoje ocene ni podpisal, ampak samo s šifro Fr. V. zaznamenoval, mislil je najbrž „Jezičnikov zvest citate lj", da ima nekega drugega prepohlevnega moža pred seboj; zato se je oblastno razkoračil ter v 35. št. „Slovenčevi" začel udrihati po njem. Veliko je bilo tedaj strmenje in čudenje v oblasti ljubljanskega „Slovenca", ko je napadeni ocenjevatelj v posebni prilogi k „Slov. Narodu" (št. 57.) odgovoril „Jezičnikovemu zvestemu či-tatelju", in ko so gospodje videli, da nimajo možica od slame pred seboj, ampak istinitega — prof. Wiesthalerja! Nekdo izmed „Slovenčevih" vojščakov se mu je prišel celo opravičevat: ,,Ne zamerite, odgovor se je tiskal zoper mojo voljo. Tudi bi bil drugačen, ako bi bili vedeli, da ste Vi oceno pisali; toda mislili smo, da jo je pisal X. ali celo Y." — Alijii to karakteristično? In res je „Jezičnikovega zvestega čitatelja" odgovor v „Slovenci" 63. št. ves drugačen, t. j. vsaj dostojen; nekoliko ugovorov Wiesthalerjevih naravnost priznava in potrjuje. Uredništvo „Slovenčevo" mu je sicer dodalo neslano opazko, a pomisli naj, da, kdor pride na nasprotnika s cepcem,naj nikar ne pričakuje, da ga bode napadeni božal z gladkimi rokavicami.— Ker ^Slovenec" obeta, da bode prečestiti g. prof. Marn v letošnjem „Jezičniku" še sam izpregovoril o tej stvari ter pojasnil vse, v čemer so ga napačno unieli drugi, imela bodeta g. prof. Wies-thaler, kakor tudi „samo po vnanji obliki najlepši leposlovni in znanstveni list" /¦ slovenski še dovolj prilike, da ali branita svoje stališče, ali pa da dobro poučena 250 Slovenski glasnik. spoznata svoje napake. Za danes z ozirom na g. Xa v 13, in g. ,,Jezičnikovega zvestega čitatelja" v 35. št. „Slovenčevi" in z ozirom na nekatera druga ,,znamenja" na nebesu slovenskem samo še dve tri besede. Napadali in grdili ste Preširna, češ, da je moralični — propalica; uničevali ste Levstika ter dosegli, da so bile njegove že tiskane „Pesmi" celih jednajst let ,,prostovoljno" pod ključem; zabraniti ste hoteli tisek Jenkovih poezij, s panteistom ste pitali Stritarja, zaganjali se v Gregorčiča. In ko ni izdala ničesa niti govorjena, niti tiskana, niti slovenska, niti latinska beseda, poklicali ste na pomoč ogenj ter sežgali ste literarno ostalino Preširnovo in Rodoljuba Ledinskega! A kaj ste dosegli? To, da Slovenec ravno te pesnike cesti za največje narodne svetinje svoje! Naravno! Kaj pa mu hočete dati v roke, ako uničitie te velikane našega pesništva? Kdo naj ga povzdiguje, kdo navdušuje, ako mu iztrgate iz rok cvet poezije slovenske? Vso čast in hvalo našim Umekom in Koseškim, našim Svitoslavom in Radoslavom, a oprostite, našega Preširna in Stritarja, našega Levstika in Gregorčiča mu taki pesniki vender ne morejo, ne smejo nadomestovati! In, hvala Bogu, razumni in razsodni narod naš vas ne , sluša in v tem oziru hodi pravi svoj pot! — In zdaj ste se iz istega namena, toda mislim, da z isto srečo lotili protestantovskih pisateljev naših! Politične zgodovine nimamo, in kolikor je imamo, je ne znamo. Kaj naj pa povzdiguje in za narodnost našo in jezik slovenski navdušuje mladega,' zavednega Slovenca, ako ne zanimiva kulturna in literarna zgodovina naša? Gosta tema in nevednost je pred tri sto leti ležala na tlačenem narodu našem; nihče ni spoštoval jezika njegovega, nihče pisal t besede njegove. In v tej splošni bedi in samoti začno pisati zaničevano in spsovano besedo domačo čestiti možje ter s svojimi knjigami polože osnovni kamen knji-;„ževnosti naši. Kdo bi jih hvaležen ne čestil, kdo bi se jih s spoštovanjem ne spo-^minal? Koga naj bi njihov veličastni vzgled ne bodril v sedanjih časih? Celo slovenski Janzenisti, kakor imenuje Preširen svoje literarne nasprotnike, celo ti, tako gorki Preširnu, ohranili so v svojem srci hvaležnost in spoštovanje do pričetnikov slovenskega slovstva, kajti če tudi slovenskemu narodu oni niso bili blagovestniki, bili_ so mu vender veliki dobrotniki. „Primus Truber, unser literarischer Columbus !" vzklikuje celo Metelko (Lehrgebaude, Vorrede XIX.) In celo temu zdaj že ugovarjate? Kako naj se zove tako početje, patriotično ali — herostratično ? Slovensko-nemški slovar. G. prof. M. Pleteršnik je na podstavi do zdaj nabranega gradiva uredil črke A, B, C, Č, in D. „Slovenska biblioteka". Ljubljanski tiskar in knjigar Otomar Bamberg v kratkem začne izdavati ,,Slovensko biblioteko", katera bode v prozi in poeziji objavljala izvirne spise obče priznanih in priljubljenih pisateljev slovenskih. Začeti misli g. Bamberg ^Slovensko biblioteko1* s Preširnom, katerega mu v ta namen uredi g. Fr. Levstik, mož, ki mi je temu poslu kos, kakor nihče drug v Slovencih. Potem pridejo na vrsto pesni Simona Gregorčiča, od katerega je g. Bamberg že kupil pravico, da sme ponatisniti L, zdaj razprodani zvezek njegovih „Poezij" ; a g. Gregorčič je obljubil v kratkem za tisek prirediti tudi II. zvezek. Želeli bi, da bi se g. Bambergu posrečilo tudi druge priljubljene pesnike in pisatelje pridobiti za svojo rSlovensko biblioteko" in da bi mu n. pr. Levstik, Stritar, Va-ljavec, Erjavec, dr. Mencinger, Cegnar i. dr. izročili svoje po raznovrstnih knjigah in časopisih raztresene leposlovne spise. „ Slovenska biblioteka" bi bila slovenskemu narodu potem res to, kar mu je nameravalo biti „Klasje z domačega polja" in dobili bi svoje klasike v roke v dostojni in kritični obliki, kajti g. Bamberg hoče to zbirko v tipografičnem oziru kar najlepše odičiti. Slovenski glasnik. 251 JOVAN VESEL KOSEŠKI, o. k. finančni višji svetovalec v pokoji i. t. d., i. t. d. je danes ob 4'/2- uri popoludne v 85. letu po kratki, a težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Podpisani žalujoči naznanjajo to tožno vest v svojem in v imeni tudi drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem. Pogreb drazega pokojnega bode v petek, 28. t. m. ob 5. uri zvečer izpred hiše št. 6, Via Ghega. Trst, 26. marcija 1884. Julija Kugy, Marija Tschurtschenthaler, Justina Neuhofer, Ivana Panfilli, Matilda Escher, hčere; Viktor Vesel, Viljem Vesel, sinova j Jos. Tschurtschenthaler, Anton Panfilli, korvetni poveljnik, Dr. Theodor Escher, zetje. Porojen je bil Koseški dne 12. septembra 1798. v Kosezah, v fari moravški in političnem okraji kamniškem na Gorenjskem. Srednje šole je obiskoval v Celji in v Ljubljani, pravoslovje je študiral na Dunaji in v Gradci; potem je stopil v službo pri kameralnem uradu v Ljubljani, od koder je pozneje prišel v Gorico, Tolmin in Trst, kjer je zadnja leta c. kr. višji finančni svetovalec živel v pokoji. Učakal je redko starost 85ih let. V_mladosti svoji je občeval z Vodnikom, nekoliko tudi s Preširnom, a vender se je udal pozneje nemškemu pesništvu, katero mu je prevzelo vso dušo, in ko so se združili vsi pesniki slovenski pred dobrimi petdesetimi leti okoli ,,Kranjske Čebelice", Koseškega ne nahajamo med njimi. Še le 1844. leta se oglasi s svojo ,,Slovenijo", za katero objavi hitro nekoliko izvirnih poezij in dolgo vrsto lepih, največ iz Schillerja preloženih balad; a po šestletnem prepevanji zaradi nevarne obolelosti zdajci utihne. Nenavadna, bobneča retorika, do tedaj neznana spretnost v stihotvorstvu, posebno v šestomeru, in vzvišene domoljubne ideje v izvirnih njegovih poezijah so po bliskovo razvnele srca Slovencem ter navdušile jih za novega pesnika. Nihče takrat ni vprašal za to, da Koseški v svojih pesnih poveličuje zgodovinske neresnice, da svojevoljno kvari jezik slovenski ter zavija po hrvatski, kadar mu ne ugaja domač izraz. Baš poslednja lastnost ga je močno priljubila nekaterim Slovencem, da so ga slavili za ,,slovanskega" pesnika, ko jim je bil Preširen, naš dični Preširen, zaradi svoje pristne in priproste slovenščine samo „gorenjsko-kranjski" slavček! ,,Novice", proti Preširnu nikdar pravične, so neprestano hvalo pele Koseškemu, ka-i\^_ < terega so se oklenili vsi, "katerim ni prijal erotični in „moralično pokvarjeni" Preširen. Koseški je v teh časih močno vplival na razvoj slovenskega pesništva, a še -, močneje ,na razvoj slovenske politične in domorodne zavednosti in njegove zasluge \ v tem oziru vse čase ostanejo nesmrtne. A da se* ga nekateri postavili celo na vrhunec slovenskega Parnasa, temu se ne bomo čudili. „Wahre Kenner der Dicht- S ; :< 252 Slovenski glasnik. kunst", pravi nemški kritik, „sind zu_ allen Zeiten und bei allen Volkern so selten, wie wahre Dichter selbst gewesen." In nebesa so nam poslala pravih pesnikov in pravih poznavateljev poezije! Vrhu tega so se Slovenci zadnja leta učili, mnogo učili svoji zgodovini in svojemu jeziku. Ustanovitila se je v tem slovenska književna slovenščina, ustanovitila tudi slovenska prozodija, katera na tanko določa skrajne meje jezikovne vsakemu pesniku in pisatelju našemu. Ko se je tedaj 1. 1868. Koseški spet oglasil s svojim ,,Mazepo" ter pozneje izdal svoja ,,Razne dela pesniške in igrokazne (1870)", jako jako se je skrčilo poprej toliko število njegovih navdušenih čestilcev. Njegove zbrane pesni in pretirana njih hvala so vzbudile glasen upor in ostro kritiko. ,,Noviška", Cigaletova in Wies- ) thalerjeva hvala, kakor Stritarjeva, Levstikova, Rutarjeva in Žvabova graja, posebno pa živi vzgledi večnolepih poezij drugih pesnikov slovenskih, dali so Slovencem priliko pravično soditi Koseškega: hvaliti na njem, kar je hvale, a grajati, kar je 1 graje vrednega. In ako tudi dan danes Koseški ne stoji več na vrhunci slovenskega Parnasa, vender slovenski narod na veke v svojem srci ohrani hvaležen spomin vsem mnogovrstnim in pravim zaslugam njegovim! Dva nova časopisa slovenska sta začela izhajati te dni. Prvi je „Kme-tovalec". Glasilo c kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačujejo s poštnino vred po 2 gld. na leto. ,,Kmetovalec", ki ima biti gospodarsko-poučen list vsem slovenskim kmetovalcem, prinašal bode vsakovrstne gospodarske članke, izrekoma o vsem, kar more pospeševati umno kmetovanje sploh, živinorejo, rastlinorejo, sadje- in vinorejo, pa tudi o obrtnijstvu, izrekoma še o onih obrtnijah, katere so v ozki zvezi s kmetijstvom, nadalje vsa družbena naznanila, gospodarske skušnje in novice, tržne cene i. t. d. Uredništvo „K metov al ca" bode radovoljno odgovarjalo in razmotravalo vprašanja zadevajoča vse kmetijske stroke, katera bodo stavile čast. podružnice, družbeniki in naročniki lista do uredništva. — Jako spretno uredovani list je pravo za pravo ponatis gospodarskih člankov iz „Novic", ki tudi odslej ostanejo glasilo družbe, in osnoval se je za tega delj, da se ustreže tistim članom kmetijske družbe, katerim sedanja osnova „Novic" ni ugajala. Zatorej svetujemo tistim gospodarjem našim, ki si poleg ^Kmetovalca" ne morejo naročati kakega večjega političnega lista slovenskega, da si tudi odslej namestu „Kmetovalca" naročajo rajši „Novice", ki za ude kmetijske družbe stoje samo po 3 gld. 60 kr. na leto; kajti v njih najdejo vse, kar prinaša ,,Kmetovalec" in vrhu tega še mnogo drugih domačih in političnih novic. — Drug nov časopis je ,,Slovenski Vinorejec", list za sadje- in vinorejstvo in kletarstvo. Izhajati je začel 1. aprila v Maribora. Pisal bode o omenjenih gospodarskih strokah, bojeval se proti ponarejalcem vina (ki so le fabrikantje, a ne vinorejci) in proti žganju, oziral se pa tudi na hmeljarstvo, vinorejce pa bode seznanjeval z vinsko kupčijo, vinsko ceno, kupci itd. Cena listu je 3 gld. na leto. Kdor pošlje denarjev za deset naročnikov, dobo list zastonj. Naročnina se pošilja upravništvu ,.Slovenskega Vinorejca" v Mariboru v Tegethofovi ulici št. 17. Zanimive nemške knjige. Ravno kar je prišla na svetlo razprava: „Die slovenischen protestantisehen Gesangsbticher des XVI. Jahrhunderts. Von Dr. T h. Elze, evangelisehemPfarrer in Venedig, 1884, 8, 59 str." — G. Elze v tej knjižici razpravlja početke novoslovenskega umetnega pesništva in kakor vsi spisi Elzejevi, odlikuje se tudi ta s posebno temeljitostjo in bogatim zgodovinskim Slovenski glasnik. 253 znanjem. — „Čakavisch-kroatische Studien von D. Nemanič\ Erste Studie. Accent-lehre (I. Fortsetzung). Wien 1884, 8, 70 str." — Ta razprava je natisnena v poročilih filološko-zgodovinskega razreda dunajske cesarske akademije znanostij in učeni rojak naš razpravlja v njej naglas v čakavsko-hrvatskih subst. gen. neutr. et. fem. — »Ljubljanski Zvon" je v 11. št. lanskega leta opozoril svoje Čitatelje na preza-nimivo knjigo „die Anfange des Handels u. der Industrie in Oesterreich", katero je spisal prof. dr. Fr. Martin Maver v Gradci in katera poseza tudi v kulturno zgodovino naših slovenskih pokrajin. Zadnje mesece je pa ta kaj učeni in ravno tako prijetno kakor vestno in temeljito pišoči zgodovinar spet na svetlo dal dve knjigi, ki sta v ozki dotiki z zgodovino Kranjske in drugih slovenskih dežel. Prva knjiga je: „Der innerosterreichische Bauernkrieg des Jahres 1515. Nach altern und neuen Quellen dargestellt von Fr. Martin Maver, Wien 1883, 8, 82 str." Predmet tej razpravi je grozoviti kmetski upor 1. 1515., ki se je razširil čez Štajersko, Koroško in Kranjsko in o katerem je prof. Maver našel mnogo novih, do zdaj še nikjer porabljenih virov po deželnih arhivih v Gradci, Celovci in Ljubljani. — Druga še imenitnejša knjiga istega pisatelja je: „Die ostlichen Alpenlander im Investitur-streite. Innsbruck, Wagner 1883, 8, 251 str." Cena 2 gld. 40 kr. Tudi v tej prelepi knjigi vsak strokovnjak in vsak prijatelj naše domovine najde na izobilje deloma čisto novih zanimivih podatkov o politični, cerkveni in kulturni zgodovini naši v srednjem veku. Za tega delj obe knjigi svojim rojakom živo priporočamo in o priliki hočemo o njiju spregovoriti še kako besedo. Čehi o Slovencih. G. Lego je v „Zlati Prahi" priobčil prav zanimivo razpravo o slovenski književnosti v zadnjih letih; v »Slovanskem Sbor-niku", 1884, zvezku 4. pa g. dr. Edmund Kaizl opisuje svoje potovanje po soški dolini, ter seznanja svoje rojake z lepimi goriškimi kraji in njih vrlimi prebivalci. „Podpiralna zaloga slovanskih vsenčilišnikov v Gradci" razpošilja o svojem delovanji in stanji tretje poročilo, iz katerega zvedamo, da ima glavnica 4600 gld. imetja v pismih denarne vrednosti in 67 gld. 65 kr. v gotovini. Dohodkov je imela 1883. leta 446 gld. 89 kr. in stroškov 270 gld. 30 kr. Prošenj za podporo se je vložilo 59 in podpiranih je bilo 12 slovanskih vseučilišnikov in to 5 modroslovcev in 7 pravnikov. Največjega dobrotnika zalogi se je do zdaj skazal g. Josip Gor up, veletržec na Reki; podaril jej je velikodušno papirno rento v nom. vrednosti 1000 gld. A da more zaloga svojo nalogo vspešno zvrševati, za to gre največja hvala blagemu vseučiliškema profesorju gospodu dru. Gregorju Kreku, kajti ta izvrstni narodnjak in prijatelj mladine že vodi, odkar se je zaloga ustanovila, kot. predsednik odbor po najboljši poti in marsikrat doseže pri svojih znancih in drugih veljavnih osebah to, kar bi se drugemu težko kedaj posrečilo. Med dobrotniki zaloge čitamo malo številce Slovencev; naj bi naši imoviti rodoljubi pomislili, kako plemenit namen ima ta zaloga in naj bi se je dejansko spo-minali vsaj tisti izmed njih, ki so nekdaj sami skušali gorje ubogega vseučiliškega dijaka, a se jim zdaj dobro godi. Hrvatska književnost. Zadnjemu našemu poročilu o novih hrvatskih časopisih nam je dodati, da od novega leta izhajata dva nova leposlovna lista in sicer „Dan" po trikrat na mesec v Oseku in „Iskra" v Zadru, med tem ko je »Nada" v Spletu jenjala. Hrvatskih leposlovnih listcv je torej zdaj ravno sedem, a to je gotovo preveč, kajti drobe in slabe se materijalne in duševne moči ob jed-nem, a to gotovo ni dobro. Lože se da opravičiti večje število lokalnih listov, ki bolj zanimajo, nego splošni. Zadnjič omenjeni »Hrvatski narod" ni mogel oži- ¦ 254 Slovenska književnost. viti, zato ker lastnik g. Francelj ni dobil spretnega urednika, sam pa zaradi bo-lehnosti ni mogel prevzeti uredništva. Zato pa imamo omeniti dva druga krajna lista, „Narod" po dvakrat na teden v Spletu, a »Kvarner" po dvakrat na mesec v Bakru. Znamenje časa je, da so si hrvatski tiskarji v Zagrebu utemelili svoje glasilo »Tipografija", ki jo izdaja zagrebško tipografiško društvo po jedenkrat na mesec in so jo tudi slovenski tiskarji razglasili za svoj organ. Tu naj povemo še to, da se je »Slavon ska pčela" v Oseku izpremenila v „Hrvatsko pčelo" in tako je prav. — Razven omenjenih koledarjev za letošnje leto sta prišla še dva na svetlo: »Žepni koledar za katolički kler" v Zagrebu in »Bunjevačko-šokačka Danica" v Subotici. — »Hrvatska biblioteka" pomnožila se je za dva nova zvezka, v 15. zvezku so »Črtice iz hrvatskega života" od J. Draženoviča, a v 16. zvezku Feuilletov „Roman siromašna mladiča" (nadaljevanje) v prevodu od G. Grubera. — V Oseku je izdal mladi pisatelj Pajo Žetic svoj prvi roman »Žarko i Jelka", a Kauk Robert v Vukovaru »Milico", pripovedko iz ljudskega življenja. — V Zagrebu je L. J. pohrvatil in izdal francoski roman »Gospodin Lecoq" od Gaboriana Emila; Milan Grlovič je spisal zanimivo črtico, »Zimski dan u toplicah"; a V. Marik je izdal I. zvezek (od šestih nameravanih) „Iza-branih narodnih pripoviedaka", t. j. najboljih od raznih slovanskih narodov V I. zvezku sta dve slovenski. —. Od neznanega pisatelja je prišla na svetlo komedij a-alegorij a »Zaruke hrvatske". Hrvatska in Dalmacija sta dve deklici, kateri snubita Nemec in Madjar, a dobi ji Hrvat. — Marija Jambrišakova je spisala razpravo ,,Viša naobrazba koristna ženi", a pedagogijsko-književno društvo je izdalo obširno studijo, „o reviziji školskoga zakon a". — Na Sušaku je tiskana nova knjiga o „P o 1 j o d el s t v u" od P. pl. Tartaglie. — Dr. Lobmaver je spisal zopet novo higijeniško brošuro ,.N a š i z u b i", v kateri prav zanimivo in razumljivo uči, kako si moramo varovati in ohraniti zobe. — Pravo-slovnih del imamo danes oglasiti kar četvero: „P o m o č n i k a z a j avnu upr avu" od M. Veziča, „P u č k o g a pravnika" ili pravni katekizam za trgovce, obrtnike i. t. d. od Rušnova, »Pravo rodbine glede odsvoja nekretninapo starom grmanskom i staroslovenskom pravu" od dr. F. J. Spevca, in ,.M j e n b e n i zakon" od dr. F. Vrbaniča. — Strokovnjake opozarjamo na publikacije hrvatskega statističnega ureda, od katerih so najnovejše: ,,Miena žiteljstva god. 1878, 1879 i 1880", „Popis žiteljstva u Hrvatskoj i Slavoniji god. 1880" in „R udar ska produkcija u Hrvatskoj i Slavoniji od godine 1874. do god. 1881." Znanstvena literatura se je zadnjo četvrt leta pomnožila za nekoliko prav lepih del. Dr. J. Kršnjavi je izdal ,,Oblike graditeljstva u starom vieku"; a dr. G. Pilar veliko delo ,,Fosilna flora Susedska", ki je plod mnogoletnega truda učenega g. profesorja. Akademija znanosti je dala na svetlo 5. zvezek t. j. 1. zvezek II. dela svojega „Rječnika", v katerem se razlagajo besede od „četa" do „dali". Začetek tega zvezka je uredil še ranjki Daničič, nadaljeval ga je prof. M. Valjavec, a dovršil sedanji urednik prof. Budmani. Od starih hrvatskih pisateljev je izdala akademija XIV. zvezek, v katerem je 3. del P a 1 m o t i č e v i h s p i s o v, ki jih je uredil akademik prof. Pavič. LXV1II. knjiga akad. časopisa ,,Rad-a" ima to-le vsebino: „Prinos k naglasuu (novo) si ovenskomj eziku"od prof. V al j a v c a; „Junij e Palmo ti č" od prof. Paviča; „V. A. Maciejovski" od dra. Račkega; Govor predsednika dra. Račkega v svečani seji akademikov dne 24. novembra 1883; letno poročilo tajnika dra. Matkoviča; „0 rudarstvu uHrvatskoj" od dra. G. Pilara. D XV. knjigi Slovenski glasnik. 255 „Starin" pa črtamo to-le: „Poslanice dubrovačke na mletačku republiku" od Ljubica, „Izvještaji Splječanina M. Karamana o Rusiji" od Pierlinga, „Njekoliko priloga za poviest urote Petra Zrinskoga i Franje Frankopana" od Lopašiča, „Prilozi za poviest starih plemičkih porodica senjskih" od Magdiča, „Njekoliko južnih Slo-viena zapisanih od 1478—1520 u bratovštinu sv. Duha v Rimu" od Črnčiča, „Iz-vodi za jugoslavensku poviest iz dnevnika Marina ml. Sanuda za 1526 — 1533" od Račkega. — Novih šolskih knjig je prišlo na svetlo troje: „Zemljopis" za više dekliške šole od. J. Hoiča, „Slike iz obče poviesti" za više dekliške šole od J. Hoica, in Pokornvjev „Prirodopis" za meščanske šole v prevodu od J. Jande. — Naposled naj prijateljem glasbe omenimo lepo transkripcijo slovenske pesni „Po jezeru" in hrvatske „Sunce žarko" za klavir od Stohra v Varaždinu. — Češka književnost. Turnovskf, o katerem sem poročal v zadnjem zvezku ,,Ljubljanskega Zvona", podal nam je pri Reinwartu v Pragi nekoliko potopisnih črtic v knjigi: Putovani po vlasti (potovanje po domovini), katero moremo z mirno vestjo uvrstiti med boljše potopise češke, kakor so jih napisali K. Neruda („Obrazi iz tujih dežel"), Jos. Wunsch („Po suhem in po morji"), Štolba („Za oceanom"), Adamek, Brabek. Tretji del Turnovskega knjige je najbolj obširen in podroben; tu opisuje svoje izlete v Sumavo (Češki les) in piše naj o čemer koli: o kraji, prebivalcih, šegah in navadah..., v vsem se nam kaže praktičnega, pozornega in resničnega opazovalca, prijetnega pripovednika, dobrega prijatelja in občudovatelja pri-rodnih lepot. — XI. zvezek Nerudinih „Poetickih besed" je prinesel pesen Svato-pluka Čecha, pevca „Adamitov", „Evropeu, „Vaclava z Michalovic", „Petrkličev", kateri se smatra za jednega prvih pisateljev čeških, ako sploh ne za prvega. V omenjeni pesni, nazvani „Lešetinsky kovaf" (Lešetinski kovač), kaže nam pisatelj z dramatično živostjo srečno idilo dveh ljubečih src; iz lepih, dovršenih verzov zveni prijetni odmev čvrste narodne pojezije češke, s čimer pesen premnogo pridobi. — Antonin Koukl je izdal v Jičinu pri Sehnalu zbirko humorističnih pesnij: „Pisne o mozolech" (o kurjih očesih), ki hranijo v sebi mnogo zdravo zrno in čvrst dov-tip pa humor, samo preveč jednolične se zde, ako jih človek najedenkrat prebere; treba je citati jih le posamez. — „Ztracene volane-1 (izgubljen poklic), naziva se zbirka pesnij Bohdana Kaminskega, mladega pesnika, ki je zdaj prvič stopil v javnost. Talenta ne more se mu odrekati, ali manjka mu, kar je pravemu pesniku najbolj potreba — življenja. — V narodnem gledališči v Pragi se z velikim vspehom predstavlja tragedija „S al o m en a", katero je spisal mladi pisatelj Boh. Adamek v Hlinskem ter je bila obdarovana s prvim darilom, razpisanim od „Narodnega di-vadla" za najboljšo dramo. Tekmovalo je pet in trideset pisateljev. Darila za dobre drame so bili sicer tudi Slovenci že razpisali, ali žal, da ga nimamo, ki bi jih le količkaj zaslužil! — »Počatkove duševniho života lidskeho" (začetki duševnega življenja človeškega), naziva se zanimiva knjiga Kaprasova. Pisatelj si je izbral jako težaven predmet za svoje obravnavanje: psihologijo otroško, ali reči se mora, da kaže mnogo vaje v psihogenetičnem opazovanji. — V Cehih se je krog omikanega občinstva v zadnjih letih tako razširil, da jim je mogoče že za vse vede izdajati strokovnjaške liste. Prirodoslovci imajo svoj „Vesmir", matematiki svoj „Časopis českych mathematiku", filologi svoje „Listy filologicke a paedagogicke" i. t d. Prošlega leta so dobili tudi historiki svoj poseben list „Sbornik historickf", katerega ureja vseučiliški profesor dr. Ant. Rezek. List prinaša samo izvirne in samo-stalne razprave najboljših čeških zgodovinarjev in sicer iz vseh strok zgodovinskih, tako iz politične, pravne in cerkovne, kakor iz kulturne zgodovine in historične 256 Slovenski glasnik. geografije. Med sodelavci nahajamo te le pisatelje: Dr. J. Kalousek, Kezek, Masarvk, Martin Kolaf in drugi. Ferd. Menčik in Ferd. Fadra pišeta o „ naj novejši historični literaturi, s posebnim ozirom na zemlje češke." List stane za vse leto 4 gold. in in pride na svetlo na 24—30 polah. — Čechy. — Pisatelji in umetniki češki namenili so se podati češkemu občinstvu podroben in lep opis dežele Češke. To delo, katero izhaja pri J. Ottu v Pragi, dospelo je sedaj že do 15. sešitka. Prvih 13 se-šitkov in nekaj listov v 14. slika nam prelepo Šumavo (ali Češki les) z njenimi vrhovi, gozdi, vodami, mesti, gradovi, drugimi zanimivostimi in domače življenje v njej. V 14. sešitku se pričenja 2. oddelek, kateri podaja opis življenja in prirode nad Vltavo od njenih izvirov pa do Labe. Kakor Sumava, spada tudi Vltava med najlepše dele zemlje češke. — Popisi v tem delu so izvrstni in so iz peres najboljših čeških pisateljev; pa tudi podobe ne zaostajajo prav nič za tekstom. —t—¦ Poljska književnost. „Historya reformacvi v Polsce" (zgodovina reformacije na Poljskem) zove se krasno delo, v katerem preiskuje Lubowicz, profesor varšavskega vseučilišča, zgodovino poljsko proti koncu 16. stoletja, večinoma po virih, dosedaj netiskanih. „Z žycia Polakovv we Francyi." (Iz življenja Poljakov na Francoskem.) — Lubomir Gadon, mnogoletni tajnik ,,towarzystwa historvczno-literackiego" in ob jednem knjižničar znamenite biblijoteke poljske v Parizu, podaje nam v tej 169 stranij obsezajoči knjigi zgodovino in vesti o življenji tistih Poljakov, ki so po vstanku 1. 1831. na gostoljubnih francoskih tleh ustanovili si že omenjeno društvo (1. 1832.). Gaslo temu društvu je bilo „Dla Poljski!" in delavnost njegova tako na političnem, kakor na literarnem polji je obrodila mnogo sadu. Zdaj šteje to ognjišče poljskih emigrantov sicer menj členov, nekaj zato, ker so starejši udje pomrli, nekaj pa zato, ker so se že povrnili v domovino. Ali v prejšnjih časih so zahajali v društvene prostore možje, kakor Mickiewicz, Slowacki, Krasinski, Kniaziewicz, Le-lewel, Niemcewicz, Adam Czartoryski, Chopin, Bohdan Zaleski in mnogi drugi, katerih imena so Poljakom še vedno mila in nekako sveta. Velike važnosti je torej Gadonova knjižnica ker hrani v sebi mnogo gradiva za kulturno, posebno pa za literarno zgodovino poljsko. Knjiga je izšla v zalogi biblijoteke poljske, ki ima okoli 42.000 zvezkov in vrhu tega še okoli 20.000 pol rokopisov, obsezajočih posebno posnetke iz londonskega State paper office in iz različnih arhivov in biblijotek francoskih. — Kaszubi. Kilkaslow o ich žyciu i poezyi, napisal Wiktor Czajewski. Varš. 1883. — Mladi pisatelj razklada v tej mali brošuri živo in zanimivo tega odlomka poljskega zaroda tisočletno zgodovino, ob jednem pa se posebno ozira na življenje, običaje in pojezijo Kašubov, kateri žive ob baltiškem morji in so Poljakom najbližnji sorodniki. Oslanja se na dela Lorka, pastorja kašubskega, dra. Brylows-kega, Prejsa in Cenove, kateri je tako rekoč vzbudil kašubsko literaturo. Na konci podaje nam tudi vsebino pesni, katero je v kašubskem jeziku napisal Jarasz Der-dowski „0 gospodu Czarlinskem, ki se je do Pucka peljal po mreži". —r— ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: celo leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30. četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamični zvezki se oddajejo po 40 kr. Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Novih ulicah 5. Tiska ^Narodna Tiskarna" v Ljubljani.