NOVI TEDNIK
ST. 21 • LETO 57 - CELJE, 23.5.2002 • CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
KAMENJANJE
V KOMPOLAH
Stran 4.
DOBROTNIKI
OSREČILI ŽANA
Stran 7.
DIREKTORJI IN
ŽUPANI NA TRAVI
Stran 24.
i Foto: GREGOR KATIČ
Za Juretom
niti sledu.
Stran 9.
Taubi skočil
v smrt.
Stran 8.
Bron
Petre Nareks.
Stran 21.
2
DOGODKI
uvodnik
Na referendum
tudi davke?
Slovenija ima eno najbolj liberalnih ureditev referendum-
skega preverjanja ljudske volje. A, žal, ne samo liberalno,
tudi zelo ohlapno, nedorečeno, tako da vsakemu referen-
dumskemu rezultatu sledijo mučne razprave - kako, na kak-
šen način, če sploh, udejaniti ljudsko voljo.
V ponedeljek so v upravnih enotah začeli zbirati podpise
podpore zahtevama za razpis dveh referendumov; po 40
tisoč jih potrebujeta policijski sindikat za vnovično glasova-
nje o plačnem zakonu javnih uslužbencev, društvo za teori-
jo in kulturo hendikepa pa za predhodni zakonodajni refe-
rendum glede zakona o invalidskih organizacijah. Na po-
budo parlamentarne SNS in Nove stranke naj bi sledil še
referendum o začasni prepovedi privatizacije NLB in NKMB.
Poplava referendumskih pobud; kar tri naenkrat! In to
ne tako dolgo po tistem, ko smo v razpravah o pravici do
medicinske pomoči pri oploditvi žensk brez stalnega part-
nerja vendarle družno ugotavljali, da vsako vprašanje ni
primemo, da bi odgovor nanj iskali pri ljudskih množicah.
So torej plače res tiste, o katerih naj »odločamo« državljani?
Pa prodaja bank? Bodo sledili še davki, morda pobuda za
spremembo obračuna dohodnine?
Pred dnevi je bilo v časopisju objavljeno, da stane vsak
zapornik državo dnevno 12.500 tolarjev, mesečno torej 375
tisočakov. Koliko je to v primerjavi s stroški, ki jih ima slo-
venska družina s svojim (i) otrokom(i)? Ni ga, ki bi znal
natančno odgovoriti; vsi vemo le, da je družin, ki bi lahko
svojim najmlajšim privoščile toliko, hudimano malo. Vse
večje, žal. takšnih, ki se jim bo morebiti spremenjen odsto-
tek dohodninske olajšave za vzdrževane otroke še kako poz-
nal. .. A dejstvo je, da nihče v državi ne ve, kolikšen naj bi
bil znesek, ki bi ga družinam lahko realno priznali za vzdr-
ževanje otrok!
Bomo kar ljudje sami, na referendumu, iskali odgovor?
Evropske parlamentarne demokracije poznajo referen-
dum kot eno oblik neposredne demokracije; a roko na srce,
še v državah, kjer je tudi v praksi relativno dostikrat upo-
rabljen, poznajo omejitve glede tem. Zato, c^a ljudska volja
ni zlorabljena!
Za Slovenijo bi bilo dobro, če bi referendumsko vprašanje
zakonsko natančnejše uredili že zato, da bi ljudje resnično
govorili in razmišljali o temah, ki bi nas morale skrbeti.
Med temi so zagotovo tudi stroški, ki jih mora državna bla-
gajna zdaj poravnati za brezplodno ugotavljanje ljudske
volje.	IVANA STAMEJČIČ
Energija pred
vstopom v Evropo
Šejemski dvojček Energetika in Terotech-Vzdrževanje si je v štirih dneh
ogledalo 23.400 obiskovalcev
Minuli petek se je na celjskem sejmišču zaključila se-
jemska prireditev, ki je združila 11. sejem Energetika in
10. sejem Terotech-Vzdrževanje. Sejma je doslej v Mari-
boru pripravljalo podjetje Step, ki je v stoodstotni lasti
družbe Celjski sejem, letos pa je bila organizacija v ro-
kah Celjskega sejma. Stepa in Območne obrtne zbornice
Maribor. Kot je povedala direktorica Stepa Breda Obrez
Preskar, po uspešni prireditvi razmišljajo o tem, da bi
sejemski dvojček, ki bo do nadaljnjega ostal v Celju,
pripravljali vsaki dve leti.
»Organizatorji smo s prire-
ditvijo zadovoljni, dobri pa so
tudi odmevi s strani razstav-
ljavcev, saj so sejem obiskali
predvsem predstavniki stro-
kovne javnosti in poslovni obi-
skovalci,« je povedala Breda
Obrez Preski in dodala, da
so bili po mnenju razstavljav-
cev tudi pogoji razstavljanja v
Celju boljši kot prejšnja leta,
ko je bil sejem v Mariboru.
Na sejemskem dvojčku se
je na 16.000 m^ predstavilo 525
razstavljavcev iz osemnajstih
tujih držav in Slovenije. Se-
jemsko. dogajanje so sprem-
ljali številni posveti in preda-
vanja o ekoloških temah, ra-
cionalni izrabi energije, prob-
lemih spreminjanja podneb-
ja in Kjotskem protokolu ter
o vlogi lokalne energetike v na-
cionalnem energetskem pro-
gramu.
Zadnji dan sejma je bil v
znamenju učencev strokov-
nih šol, ki se izobražujejo za
poklic inštalaterja strojnih in-
štalacij. Šest ekip se je po-
merilo v vezanju radiatorjev,
pri čemer so se najbolje odre-
zali Mariborčani. S tem in z
okroglo mizo o novem nači-
nu izobraževanja za poklic
inštalaterja je tudi tokratna
sejemska prireditev dokaza-
la, da se tako organizatorji
sejmov kot razstavljavci vse
bolj zavedajo vloge sprem-
ljevalnih prireditev, med ka-
terimi je še posebej pomem-
bno področje izobraževanja
ALMA M. SEDLAR
Slovenski parki v Evropi
22. maja je minilo deset let, kar je
preko sto držav, med njimi tudi Slove-
nija, v Riu de Janeiru podpisalo Kon-
vencijo o biološki raznovrstnosti, 24.
maja pa je evropski dan parkov kot
spomin na leto 1912, ko so na Šved-
skem ustanovili prvih devet nacional-
nih parkov v Evropi, ki so danes zdru-
ženi v organizaciji Europarc. Tema le-
tošnjega dneva parkov je »Zavarova-
na območja in sprejemljivi turizem«.
Ministrstvo za okolje in prostor je v
torek v krajinskem parku Logarska do-
lina pripravilo potujočo novinarsko
konferenco. Na tak način so četrtič obe-
ležili evropski dan parkov, novinarjem
pa so predstavili zaščiteno območje Lo-
garske doline, njene lepote in poseb-
nosti ter še posebej opozorili na po-
men zavarovanih območij. Najslikovi-
tejša ledeniška dolino v Kamniških in
Savinjskih Alpah je zavarovana od leta
1987, vsebuje rastišča redkega lepega
čeveljca, uspevajo pa tudi nekatere en-
demične rastlinske vrste. Na širšem ob-
močju Logarske doline gnezdita dva pa-
ra planinskih orlov, dolina pa je tudi
življenjski prostor sokola selca. Pred-
stavniki ministrstva in novinarji so si
ogledali multivizijsko predstavitev Sol-
čavskega in se podali na panoramsko
vožnjo po Logarski dolini in solčavskem
območju. Dolino jim je predstavil Gu-
sti Lenar iz podjetja Logarska d.o.o.
V praznovanje so se vključili tudi Tri-
glavski narodni park, Park Škocjanske
jame in Regijski Kozjanski park. V Pod-
sredi so v sredo pripravili tiskovno kon-
ferenco s predstavitvijo zaključkov in
predlogov strokovnih pogovorov, ki so
potekali v okviru razstave Kozjanskega
parka »Odmaknjena bližina« v Mestnem
muzeju v Ljubljani. V petek, 24. maja,
bodo v Kozjanskem parku pripravili dan
odprtih vrat z otvoritvijo razstave »Bodi-
ka v Kozjanskem parku« avtorice Katari-
ne Požun - Brinovec. V soboto pa v parku
pričakujejo na celodnevni strokovni ek
skurziji člane furlanskega društva za ra-
ziskovanje flore GREF iz Vidma v Italiji.
US, TV
Na Macesnikovem plazu samo nujna dela
v torek so delavci celjske-
ga podjetja za urejanje vo-
da (PUV) pričeli z deli na
Macesnikovem plazu, kar
bi morali storiti že pred do-
brimi 14 dnevi, vendar do-
mačini posega niso dovoli-
li, saj se niso strinjali s pred-
videno sanacijo.
Po načrtih naj bi namreč
začeli z deli na sredini pla-
zu, enemu od kmetov vzeli
vodo in jo speljati mimo dru-
ge domačije, kjer naj bi po-
rušili gospodarsko poslopje.
Vrednost del, s katerimi bi
zaustavili drsenje plazu in
pripravili temelje za dokonč-
no sanacijo, so oceniU na 52
milijonov tolarjev. Ogrože-
ni kmetje so nasprotno pre-
pričani, da bi morali s sana-
cijskimi deli pričeti na vrhu
plazu in kljub odločbi sodiš-
ča, ki jim nalaga podpis so-
glasja za izvajanje del in na
katero so se pritožili, niso do-
volili predvidenih sanacij-
skih del.
V torek so delavci PUV z
deli začeli, vendar bodo iz-
vajali samo tista dela, s kate-
rimi se strinjajo kmetje ozi-
roma lastniki zemlje in gos-
podarskih objektov. Hkrati so
obljubili, da bodo povrnili
škodo, ki jo bodo povzroči-
li. »Z nekaterimi deli v načr-
tovani sanaciji Macesnikove-
ga plazu se domačini strinja-
jo, in opravili bomo to, kar
so dovolili,« je povedal Dra-
go Povh iz celjskega PUV. Ta-
ko naj bi za začetek izvedli
globoke drenaže in uredili do-
stop. Sicer za dogovore z do-
mačini skrbi investitor, torej
ministrstvo za okolje in pro-
stor, vseeno pa Povh zatrju-
je, da bodo zaenkrat opravi-
li najbolj nujna dela, saj se z
vsakim odloženim dnevom,
ko ne izvajajo del, poveču-
jejo nevarnost in stroški.
Z načrtovanimi deli naj bi
vodo potegnili iz plazu, po-
tem pa naj bi narava sama po-
kazala, kako naprej. »Mogo-
če se bo v nadaljevanju izka-
zalo, da površinskih voda ne
bo potrebno preusmerjati,«
je včeraj predvideval Drago
Povh. Domačini z okoHce
Macesnikovega plazu načrto-
vanim posegom sicer ne bo-
do nasprotovali, vseeno pa bo-
do po napovedih vložili tož-
bo zoper izvajalca.
U. SELIŠNIK
Za začetek iger so obesili zastavo specialne olimpiade.
Specialna olimpiada na Glaziji
v Osnovni šoli Glazija v Celju so včeraj pripravili, celjsko-koroško regijsko specialno
olimpiado. Prijavljeni tekmovalci so prišli iz enajstih varstveno delovnih centrov in oddel-
kov Osnovne šole Glazija. Igre specialne olimpiade so zajemale različne disciplin^ atleti'
ke, namizni tenis in košarko. Odprl jih je predsednik športne zveze Celje Igor Topole, ki
ob tej priložnosti opozoril na poseben pomen specialne olimpiade.	S.B., foto: GK
34. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje
župan Bojan Šrot sklicuje v četrtek, 30. maja, ob 13. uri 34. sejo Mestnega sveta Mestne občine
Celje, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma.
Za sejo je predlagan naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11. H. 1999 do
27. 5. 2002 in potrditev zapisnika 33. seje mestnega sveta z dne 25. 4. 2002; pod 4 - Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Mestne občine Celje za leto 2002 - druga obravnava;
pod 5 - sprejem premoženjske bilance Mestne občine Celje po stanju 31. 12. 2001; pod 6 - sklep o
izdaji soglasja za izplačilo povečane delovne uspešnosti v letu 2002 v Javnem zavodu Celjske lekarne
Celje; pod 7 - Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine
Celje - druga obravnava; pod 8 - poročilo o poplavni varnosti v MOC v letu 2002; pod 9 - uskladitev
višine takse po Odloku o taksi na onesnaževanje vode; pod 10 - Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o ZN Dolgo polje III - kare 6, prva obravnava; pod 11 - a) predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ZN Glazija - Srednja zdravstvena šola,
b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija - Srednja zdravstvena šola - prva obravna-
va; pod 12 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek »Zazidalnega načrta
za stanovanjsko cono Zagrad«, b) Odlok o »Zazidalnem načrtu za stanovanjsko cono Zagrad«, prva
obravnava; pod 13 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb
in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje I in CRC Golovec - prva obravnava; pod 14 - Predlog stališč do
pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok I -
Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna; pod 15 - Predlog stališč do pripomb in predlogov na javno
razgrnjeni osnutek »Ureditvenega načrta za območje čolnarne Muzelj«; pod 16 - Sklep o ukinitvi statusa
zemljišč v splošni rabi v k. o. Celje; pod 17 - Sklep o neodplačanem prenosu stavbnih zemljišč v k. o.
Celje in k. o. Spodnja Hudinja v Celju za Republiko Slovenijo ter pod 18 - a) odgovori na vprašanja,
pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
Št. 21 - 23. maj 2002
]N>godki
3
S četiforko
do rekorda
^ desetih slovenskih mestih bo hkrati zaplesalo 12 tisoč
maturantov
Celo dopoldne in še da-
Ipf v popoldne bo tudi sre-
iliŠče Celja jutri v zname-
nju maturantske parade. Ta
je bo odvijala hkrati v de-
jetih slovenskih mestih, tu-
di v Celju in Velenju, na njej
pa bo okoli 12 tisoč letoš-
njih maturantov točno
jpoldne odplesalo največ-
jo četvorko na svetu.
V Celju naj bi zaplesalo
jied 1500 do 1600 maturan-
[ov celjskih in srednjih šol
iz Zreč in Šentjurja, ki se bo-
jo pričeli zbirati ob 10. uri
jaTrgu Celjskih knezov. Tam
bodo pri stojnicah prevzeli
majice in za vsak primer še
fcžnike, ob 11. uri pa bodo
vpovorki krenili po Gospo-
ski ulici, ter čez Glavni trg
oa Prešernovo ulico, kjer jih
tio malo pred poldnevom poz-
dravil celjski župan Bojan
kot. Poldne bodo naznani-
le fanfare, zatem maturant-
ska himna Gaudeamus igitur,
sledila pa bo slavnostna če-
tvorka.
Zabava maturantov se bo
nadaljevala ob glasbi skupi-
ne Nude, zvečer pa priprav-
ljajo še zabavo in druženje v
diskoteki Casablanca, kjer
naj bi opolnoči celjski ma-
turanti še zadnjič letos od-
plesali slavnostno četvorko.
Organizator Maturantske
parade je Plesna zveza Slo-
venije, organizator celjske-
ga dela Plesni val, na njiho-
vo povabilo k paradi pa so se
odzvale vse celjske srednje
šole z izjemo I. Gimnazije Ce-
lje. Maturantsko parado je
podprla tudi ministrica za
šolstvo dr. Lucija Čok.
Z največjo četvorko na sve-
tu naj bi se slovenski matu-
ranti vpisali v Guinnesovo
knjigo rekordov, postala pa
naj bi vsakoletna prireditev
slovenskih maturantov in si-
cer vsak četrti petek v maju.
Zaradi Maturantske pa-
rade bo v petek dopoldan
moten promet po Trgu Celj-
skih knezov, kjer bodo del-
ne zapore prometa, Prešer-
nova ulica pa bo za ves pro-
met in tudi za parkiranje za-
prta celo dopoldne.
V Velenju se bo v organi-
zaciji plesne šole Devžej pri-
reditev pričela ob 12. uri na
Titovem trgu. Zaplesalo bo
od 800 do tisoč maturantov
iz Gimnazije Ravne na Ko-
roškem, Šolskega centra Slo-
venj Gradec in Centra sred-
njih šol Velenje. Pozdravil jih
bo velenjski župan Srečko
Meh.
BRST
Vital čaka na
vročino in žejo
Prodaja sadnih pijač iz mestinjskega podjetja v prvem
četrtletju nekoliko slabša od načrtov - Novi sokovi z balasti
Lastniki mestinjskega Vi-
tala, med katerimi ima ve-
činski delež Pivovarna Laš-
ko, bodo na jutrišnji seji
skupščine obravnavali po-
slovno poročilo za leto 2001
ter odločali o delitvi lanske-
ga čistega dobička. Uprava
in nadzorni svet predlaga-
ta, da ostane 13,5 milijona
tolarjev dobička nerazpore-
jenega.
Minulo leto je bilo za Vi-
tal eno najuspešnejših v zad-
njem obdobju, saj so proda-
h okrog 9 milijonov litrov
različnih sadnih pijač in us-
tvarili milijardo 145 milijo-
nov tolarjev prihodkov. Prib-
ližno takšno prodajo in pri-
hodke načrtujejo tudi letos,
čisti dobiček pa se naj bi povz-
pel na 27 milijonov tolarjev.
Kot je povedal direktor pod-
jetja Zvonko Murgelj, so v
prvem četrtletju prihodki ne-
koliko zaostali za načrtova-
nimi. Marca je na prodajo
vplivalo slabo vreme, pa tu-
di sicer je letos na trgu iz-
jemno močna konkurenca.
Čeprav so tudi pritiski trgov-
cev na znižanje cen vse več-
ji, Murgelj upa, da jim bo gos-
podarski načrt uspelo uresni-
čiti, saj se glavna sezona za
njihove izdelke še ni začela.
Po besedah vodje trženja
Mire Močnik so do konca
aprila prodali več kot tri mi-
lijone litrov razUčnih sadnih
pijač, kar je približno toliko
kot v enakem obdobju lani.
Najbolj je zrasla prodaja si-
rupov, ki je s 600 tisoč litri
za 21 odstotkov presegla ko-
ličinske podatke iz primer-
ljivega obdobja lani. Sicer pa
so v Vitalu, kjer so v prvih
štirih mesecih izdelali in pro-
dali več kot dva milijona li-
trov sokov in 250 tisoč litrov
ledenega čaja, največji porast
dosegli pri prodaji pijač v pla-
stenkah, ki jih tržijo pod bla-
govno znamko Fora. Marca
so potrošnikom ponudil no-
vo sadno pijačo Frupi IQ z
dodatkom balastnih snovi, za
letos pa pripravljajo še ne-
katere druge novosti.
Letos so v Vitalu okoli 7
odstotkov celotne proizvod-
nje prodali na hrvaškem tr-
gu, zelo uspešni pa so letos
tudi v sarajevskem podjetju
Teleoptik, ki ima licenco za
izdelavo in prodajo Frupi so-
kov. V prvem četrtletju so
prodali 300 tisoč litrov pi-
jač, lanska celotna prodaja
pa je znašala 500 tisoč litrov.
Kot je povedala Močnikova,
so si letos začeli utirati pot
tudi V Srbijo. Na nedavnem
novosadskem sejmu so se se-
stali z mnogimi kupci na teh
trgih, konkretnejše pogovo-
re in tudi rezultate pa priča-
kujejo v prihodnjih mesecih.
JANJA INTIHAR
Pol
stoletja
ekonomi-
stov
s posvetom o aktual-
nem trenutku slovenske-
ga in celjskega gospo-
darstva je Društvo eko-
nomistov Celje proslavi-
lo včeraj petdeset let de-
lovanja.
Celjski ekonomisti so se
organizirali v društvo 28.
marca 1952, ko je bilo lju-
di iz te stroke v Celju še
zelo malo. Večina je bila
zaposlena v šolah, v gos-
podarstvu pa so bili bolj
izjema kot pravilo. Druš-
tvo je prva leta pomagalo
občini pri načrtovanju v
podjetjih, kasneje pa se je
v stroki in tudi širši jav-
nosti začelo uveljavljati z
vse bolj glasnim razmiš-
ljanjem o tržnem gospo-
darstvu. Mag. Ludvik Re-
beušek, eden od ustano-
viteljev društva, je, na pri-
mer, leta 1966 napisal pr-
vo knjigo v Sloveniji o trž-
nih raziskavah.
Od leta 1985 do 1999 je
bilo celjsko društvo eko-
nomistov najbolj znano po
tribunah tržnega gospo-
darstva, ki so jih vsa leta
pripravljali na Rogli, zad-
nje obdobje pa v društve-
no delo sodi predvsem or-
ganiziranje seminarjev in
okroglih miz, na katerih
opozarjajo na številne so-
dobne težave. Društvo
ekonomistov Celje šteje
danes 168 posameznih in
20 kolektivnih članov.
Zvonko Murgelj
Devetnajst
odpuščenih
v celjskem Gradisu so v
lorek zaključili pogovore z
devetnajstimi delavci, ki bo-
lo v prihodnjih dneh dobi-
i sklepe o prenehanju de-
lovnega razmerja.
Kot je povedal pomočnik
uprave Boris Grivič, se je ve-
fina delavcev, ki bodo še šest
mesecev na čakanju s 70-od-
stotno plačo, že sprijaznila
z odhodom iz Gradisa. Mar-
sikdo si je že sam poiskal no-
vo službo, nekaterim pa bo
pri tem pomagalo vodstvo
podjetja. Grivič je tudi po-
vedal, da še vedno čakajo na
še eno pravno mnenje o tem,
ali za tolikšno število delav-
cev, kot jih bodo odpustili,
potrebujejo soglasje sveta de-
lavcev ali ne. V upravi pod-
jetja so prepričani, da so rav-
nali prav, ko so program pre-
sežnih delavcev sprejeli kljub
temu, da ga je svet delavcev
zavrnil. Upoštevali so na-
mreč, trdi Grivič, vse pripom-
be in mnenja sveta in sindi-
kata, na ponovno zahtevo, naj
svet delavcev navede konkret-
ne razloge za zavrnitev soglas-
ja k programu presežkov, pa
niso dobili odgovora. Zato tu-
di niso pristali na postopek
pomirjanja, ki ga je predla-
gal sindikat.	JI
Boris Grivič
Vrelci življenja v
Sloveniji
v Laškem se jutri, v pe-
tek, začenja predkonfe-
fenčni del 6. letne konfe-
fence ISPA, Sektorja za
Evropo. Osrednji del kon-
Ifrence z več kot 400 ude-
leženci iz vsega sveta bo v
^ariboru med 29. majem
ii 2. junijem, pomeni pa
•dlično priložnost za pro-
'iocijo Slovenije in njenih
epot.
ISPA, International Spa As-
^ciation, je strokovna orga-
tizacija zdravilišč in na zdra-
'iliško dejavnost vezane in-
lustrije iz vsega sveta, s se-
ležem v ZDA. Za predkon-
erenčni del med 24. in 29.
lajem v Laškem so se med
Tvimi prijavili udeleženci iz
I)A, Južne Amerike, Azije,
^glije in Švedske. Na kon-
^renci, ki se bo 2. junija za-
ključila v Termah Maribor,
pričakujejo več kot 400 ude-
ležencev.
Glavni organizator kon-
ference je Zdravilišče Laš-
'ko, predsednik konference
ISPA Europe 2002 mag. Ro-
man Matek, sicer direktor
laškega zdravilišča in član
upravnega odbora ISPA Eu-
rope, pravi, da bodo udele-
ženci predkonferenčnega
dela bivanje v Zdravilišču
Laškolahko izkoristili na
dva načina: »Lahko bodo v
celoti preizkusili našo po-
nudbo zdraviliških storitev
ali pa spoznavali Sloveni-
jo. Zanje smo pripravili obi-
ske Dolenjske z Zdraviliš-
čem Šmarješke Toplice, Go-
renjske z Bledom in Bohi-
njem, Ljubljane z okolico
in Postojnske jame, Lipice,
Mozirskega gaja. Primorske
s Piranom in Portorožem,
Rogaške Slatine in Term Oli-
mia. Seveda pa tudi okoli-
ce Laškega ter knežjega me-
sta Celja.«	*
Združenju so se Laščani
pridružili leta 1998, od pred-
lani pa so iz Slovenije čla-
nice še terme Olimia, Mari-
bor in Portorož. Osrednji na-
men konference, ki jo pod-
pirajo ugledna svetovna in
domača podjetja, je izobra-
ževanje; članov združenja in
javnosti, ljudi, ki so jim na-
menjene zdraviliške zmog-
ljivosti. Evropska zdraviliš-
ča temeljijo na tradiciji ter-
malne vode, zato je tudi vo-
dilna tema konference Vrelci
življenja - Evropska termal-
na tradicija.
I. STAMEJČIČ
Srebro letos
Celjanki
Nocoj bodo na slovesno-
sti v Grand hotelu Emona
v Portorožu, kjer so se že
dopoldan pričeli Dnevi
strokovnega izpopolnjeva-
nja tajnic, podelili tudi la-
skavi naslov tajnice leta.
Med najboljšimi je letos
Celjanka Marija Petrič, za-
poslena kot tajnica v pod-
jetju Bass iz Celja, ki ji je
naslov najboljše ušel le za
las, prejela pa bo srebrni
znak.
Tekmovanja za tajnico le-
ta, ki je bilo 6. aprila v Ljub-
ljani, se je letos udeležilo 29
tekmovalk, med njimi so bi-
le štiri Celjanke, ki so se vse
dobro uvrstile, najboljša, dru-
ga, pa je bila Petričeva.
Aleksander Bastl, direk-
tor podjetja Bass, ki se uk-
varja z načrtovanjem in iz-
vedbo računalniških projek-
tov in programske opreme,
je ob uspehu svoje uslužbenke
dejal »...da imamo dobro taj-
nico sem vedel, da imamo
eno najboljših v Sloveniji pa
si nisem predstavljal. Njena
vrlina je, da vsako stvar iz-
pelje do konca, pa naj bo na-
loga še tako zahtevna. Dru-
go mesto naše Marije je veli-
ka nagrada za njen trud in
spodbuda za naprej.«
Na slovesnosti bodo med
dobitnicami priznanj s Celj-
skega še Silva Zimšek in Nu-
ša Dvoršek, ki bosta prejeli
zlati. Dragica Šekoranja in
Ema Kladnik srebrni ter Ma-
rija Petrič, Alenka Mrzdov-
nik, Špela Jerman in Majda
Simler, ki bodo prejele bro-
nasta priznanja Zveze klubov
tajnic Slovenije. Klub tajnic
s Celjskega pa je letos tudi or-
ganizator jutrišnjega družab-
nega večera, na katerem bo-
do tajnice iz vse Slovenije za-
bavale Vesele Štajerke.
MOJCA MAROT
Vitezi Ceijsifi v
partnersicem Singenu
Harmonikarski zbor iz celjskega partnerskega mesta
Singen v Nemčiji je konec prejšnjega tedna praznoval
50-letni jubilej.
Ob tej priložnosti so pripravili gala koncert in v goste
povabiU Viteze Celjske. Na dveh koncertih v soboto in ne-
deljo so Celjani navdušili nabito polno dvorano poslušal-
cev. Nekateri so bili tako navdušeni, da so sodelovali kar na
obeh koncertih, med njimi naši zdomci. Stiki med partner-
skima mestoma se tako s sodelovanja članov Rdečega križa,
srednjih šol, zborov in športnikov širijo tudi na področje
glasbe in zdravstva. V imenu Mestne občine Celje je poslu-
šalce v Singenu pozdravil Jože Bučer.	JB
Št. 21 - 23. maj 2002
4
aktualno
Rutarjev dom kamenjajo
V Kompolah vre - Družina Rutar vztraja na šolskem gradbišču, čeprav je ostala brez tekoče vode
Med krajani Kompol in
okoliških vasi vre, zato je
policija v nekaj dneh posre-
dovala kar dvakrat. Najprej
po mirnem zboru krajanov
na vaškem parkirišču, kjer
se je zbrala tristoglava mno-
žica. Večinoma mirnih lju-
di ter kakšne desetine, ki
so ji pozneje očitno popu-
stili živci.
Pri vsem skupaj krajani
najtežje razumejo vztrajanje
družine Rutar, ki se še ved-
no ni odločila za preselitev
v sosednjo, povsem obnov-
ljeno ter delno novo hišo,
kjer bi stanovali na 81 kva-
dratnih metrih stanovanj-
skih površin. Zaradi njiho-
vega vztrajanja so obnovo šo-
le prekinili, krajane pa je
strah, da bodo sčasoma os-
tali brez šole.
Razbita steicia
o tem jih je veliko pisalo
že v posebni številki Štor-
skega občana, kjer je bilo
tudi povabilo na zbor kra-
janov. Zanj so se dogovori-
li že na aprilski seji občin-
skega sveta v Štorah, kjer
je svetnik iz Kompol pred-
stavil odločitev domačinov
za sklic zbora krajanov, s
povabilom županu Francu
Jazbecu in ravnatelju Pra-
nju Rumpfu.
V	dneh pred sredinim zbo-
rom je resnično prišlo do ne-
katerih provokativnih dogod-
kov, ki niso v neposredni zve-
zi z zborom. Najprej do ano-
nimnih letakov na javnih me-
stih, ki so pozivali krajane,
da Rutarjeve preselijo sami.
Potem je nekdo na eni od
celjskih pošt naročil in pla-
čal raznos 150 nepodpisanih
obvestil, s pozivom Kompol-
čanom, da bi se zadnjo so-
boto sestali v vaški gostilni
in govorili o prihodnosti šo-
le. ■
V	uradnem delu zbora kra-
janov na parkirišču potem ni
bilo mogoče opaziti nobenih
javnih pozivov proti družini
Rutar oziroma podobnega po-
džiganja. Ravnatelj, župan in
predstavnik nadzornega or-
gana investitorja so obrazlo-
žili težave, udeleženci so svo-
je strinjanje oziroma nestri-
njanje izražali zgolj s ploska-
njem. Še najbolj je nekatere
krajane vznemirila udeležba
Janeza Rutarja. Ta je pred
zborom krajanov delil leta-
ke s svojimi »stališči«, zbor
pa je spremljal v spremstvu
svojega odvetnika, dveh var-
nostnikov in dveh policistov.
To, da ga nekateri krajani ne
marajo več, so dali vedeti s
transparentom z napisom
»Hočemo nazaj svojo šolo«.
Na njem je bil naslikan pe-
klenšček, s pojasnilom »To
je Janez Rutar«. Dotakratni
kompolski mežnar je kljub
temu vztrajal do konca mir-
nega zbora. Udeležil se ga je
celo priljubljeni krajevni
župnik, pri katerem je bil Ru-
tar do prejšnjega tedna cer-
kovnik. Na njegovo udelež-
bo so bili krajani še posebej
pozorni, razumeli so jo kot
težko pričakovano podporo
njihovim prizadevanjem za
obnovo šole.
Po zboru se je manjša sku-
pina močno približala Rutar-
ju ter mu nekaj glasno dopo-
vedovala. Nekateri ljudje, ki
so manj strpni, so Rutarjevo
udeležbo na zboru očitno ra-
zumeli kot provokacijo. Še
posebej, ko se je na njego-
vem obrazu pojavil nasmeh.
Rutarjev odvetnik Igor Inkret
je pred razburjeno skupino
javno beležil besede prepro-
stih ljudi, ki jih niso posebej
izbirali. Odvetnik trdi, da so
nato začeli groziti še njemu.
»Grozili so mi, da me bodo
pretepli. Zato sem zbor s po-
močjo policistov zapustil,«
pojasnuje Inkret. Vsekakor
pogumno dejanje Rutarjeve
strani, ki se pred besnim de-
lom množice ni umaknila že
prej. V krajih, kjer so Slo-
venci bolj hude krvi, bi se vse
skupaj končalo bistveno hu-
je.
Janez Rutar se je po odho-
du umaknil v svoja tri stano-
vanja, od koder ga želita ob-
čina in šola preseliti v sosed-
njo hišo. Vmes se je stemni-
lo in proti Rutarjevemu vho-
du je stekel prvi šolarček, ki
je razbil steklo vhodnih vrat
z golimi rokami. Za njim je
steklo še nekaj otrok, nato
je prekipelo nekaterim žen-
skam, tako da je ena od njih
stekla proti vhodu s kolom
ter udarila po vratih. Polici-
sta, ki sta spremljala zbor od
vsega začetka, sta se zato po-
stavila pred Rutar jeva vrata.
Pri tem je prišlo do hude poš-
kodbe roke enega od njiju,
kar pa naj ne bi bila nepo-
sredna posledica dejanja kak-
šnega protestnika. Večina lju-
di je bila mirna, tik pred po-
licistoma je vztrajalo približ-
no deset bolj ali manj glasnih
ljudi. Policista sta bila z nji-
mi očitno zelo zaposlena, saj
so v tistem času šolarčki ste-
kli na spodnjo stran šole ter
kakšne pol ure razbijali ste-
kla po mili volji. Nekateri
protestniki so metali kame-
nje in jajca.
Po dolgem času so prispe-
le v Kompole močne policij-
ske ukrepitve. Po blizu dveh
urah se je med protestnike
vrnil župan Franc Jazbec ter
jih pozval, naj se razidejo.
To se je tudi zgodilo.
Miting
resnice?
Rutarjev odvetnik je po
vsem tem ogorčen. Na pet-
kovi tiskovni konferenci je
dejal, da ga dogodki na zbo-
ru krajanov spominjajo na
»miting resnice«, ki ga je po
njegovem mnenju organizi-
rala občina. »Grožnje s fizič-
nimi napadi in metanje kam-
nov se je v naslednjih dneh
nadaljevalo,« pravi Igor In-
kret. Posebno hudo naj bi bilo
v soboto, ko je bilo spet po-
trebno policijsko posredova-
nje. Družina Rutar kljub vse-
mu vztraja v treh stanovanjih
s šestimi sobami, ki so poleg
vsega že nekaj časa brez te-
koče vode, ter bere grozilna
pisma.
Pri vsem skupaj odvetnik
trdi, da bi morala občina
skleniti z Rutarjevimi glede
stanovanj v šoli pogodbo za
nedoločen čas. Kljub temu
zahteva občina trajno izseli-
tev, družina pa je pripravlje-
na zapustiti dom v šoli le za-
časno, do končane obnove.
Družina Rutar ni tista, ki ovira
obnovo šole v Kompolah, sta
zatrdila novinarjem tako Ja-
nez Rutar kot njegov odvet-
nik, pri čemer kažeta s pr-
stom na občino. Sicer pa bi
se z Rutarjevo preselitvijo v
sosednjo hišo njegovo najem-
no razmerje poslabšalo. Hi-
špi vhod z vaške ceste je ne-
varen, stanovanjski prostori
prehodni, poleg vsega naj bi
blizu gradili gostilno, meni
odvetnik Inkret. Novinarje je
zanimalo za katero od treh
stanovanj pripada trem stal-
no prijavljenim družinskim
članom stanovanjska pravi-
ca, na kar je odvetnik odgo-
voril, da po njegovem mne-
nju za vsa tri. O tem, če so to
kadrovska stanovanja naj od-
loči sodišče.
Odvetnika obeh strani ni-
kakor ne moreta najti skup-
nega jezika. Tako se je poja-
vila Rutarjeva zahteva po pla-
čilu odškodnine zaradi od-
klopa centralne kurjave, one-
mogočanja dostopa, zaklepa-
nja vrat in celo zaradi »me-
dijskega pritiska«. Na novi-
narsko vprašanja, za kaj gre,
je bilo pojasnjeno, da za »ne-
resnice«, ki jih je občina o
Rutarjevih posredovala me-
dijem.
Nov lapiet
Omenjene Rutarjeve zah-
teve so bile v petek popol-
dan umaknjene, vendar je
prišlo zaradi odškodnin do
novega zapleta. Tako se ob-
čina in njen odvetnik Mitja
Lamut v novi ponudbi obči-
ni nista strinjala s povrnitvi-
jo prevoznih selitvenih stroš-
kov, vseh odvetniških stroš-
kov ter da ne bo občina zah-
tevala od njih »nikakršne odš-
kodnine zaradi kakršnekoli
škode«. Prav tako je bilo za
Rutarjeve nerešeno vprašanje
višine bodoče najemnine. Ti
naj bi namreč plačevali za ob-
novljeno oziroma delno no-
vo hišo 23 tisoč tolarjev na
mesec, kar naj bi bilo zanje
zaradi tega, ker hiša ni po-
vsem nova, preveč. Družina
je namreč po lastnem izra-
čunu plačala za vsa tri stano-
vanja (180 kvadratnih me-
trov) za celotno lansko leto
15 tisoč tolarjev najemnine,
ki je v matični šoli zaradi zah-
teve po izselitvi niti niso ho-
teli terjati.
Pri vsem skupaj je prejel
Rutarjev odvetnik od občine
v ponedeljek popoldan nov
osnutek morebitne izvensod-
ne poravnave, o katerem se
je zvečer na redni seji dokonč-
no odločil občinski svet. Ta
je dal županu napotke glede
nadaljnjih pogajanj z Rutar-
jevo stranjo, pri čemer so bili
svetniki različnih strank so-
glasni naj vztraja pri občin-
skem predlogu izvensodne
poravnave.
Menili so, da je ta pred-
log za družino dovolj ugo-
den, saj ji nudi začasno na-
jemno pogodbo za stanova-
nje v sosednji obnovljeni hi-
ši, nato pa v primeru more-
bitne sodne odločitve v prid
Rutarjevim, vrnitev v šolska
stanovanja ter podpis stano-
vanjske pogodbe za nedolo-
čen čas. V primeru, če bi v
sodnem sporu zmagala ob:
čina, pa bi lahko Rutarjevi
vnaprej ostali v hiši, kamor
jih želijo začasno preseliti-
saj jim je občina pripravlje-
na izdati pogodbo za nedo-
ločen čas. Vse druge zahte-
ve po različnih odškodninah
so za občinski svet v Štorah
nesprejemljive.
BRANE JERANKO
Janez Rutar je pred začetkom zbora krajanov, kjer se je zbrala približno tristoglava množica, delil letake s svojimi »stališči«.
Po koncu mirnega zbora krajanov. Janez Rutar v spremstvu odvetnika, policistov in varnostnikov, ko je bil
del množice vse bližje. Odvetniku naj bi grozili, da ga bodo pretepli, Rutarju z vsem mogočim. Je bil usoden
Rutarjev nasmeh?
Miting resnice? Janez Rutar in odvetnik Igor Inkret na tiskovni
konferenci (z desne proti levi).
Št. 21. - 23. maj 2002
AKTUALNO
5
Ognjeni pohod po
Velenju
v noči s sobote na nedeljo je v Velenju kar šestkrat zagorelo - So bili požari namerno podtaknjeni?
čeprav naj bi bile noči name-
njene predvsem spanju, so bili ne-
Icateri prebivalci Velenja v noči s
jobote na nedeljo nemalo prese-
nečeni, ko so kar nekajkrat vi-
deli po ulicah divjati gasilske av-
tomobile. To noč so imeli gasilci
toliko dela, kot skoraj nikoli do-
slej. Zagorelo je namreč kar na
jestih mestih, policisti in krimi-
nalisti pa za neznancem oziro-
nia neznanci, ki so si privoščili
požigalski pohod po Velenju, za
zdaj še poizvedujejo.
Vsi požari so se zgodili na zelo
majhnem območju in so si sledih
vkratkem časovnem zaporedju. Ve-
lenjčani, predvsem tisti, ki živijo
blizu krajev, kjer je zagorelo, so
ogorčeni, saj si ne znajo predstav-
ljati, kdo bi lahko to storil.
Piromanov urnik
Kot navaja policijsko poročilo,
je okoli 22.30 ure neznanec v skup-
nem kletnem prostoru stanovanj-
skega bloka na Efenkovi cesti z nez-
nanim zažigalnim sredstvom zaž-
gal letve na eni od kleti. Gasilci so
se hitro odzvali, tako da je nastalo
le za okoli deset tisočakov škode.
Približno pol ure kasneje pa je nek-
do v sosednji ulici, na Tomšičevi
cesti, zažgal cerado, s katero je bil
pokrit osebni avtomobil.
Storilec ali storilci so nato nekaj
časa počivali, čas za predah pa so
si najbrž vzeli tudi gasilci. Nekaj
po poldrugi uri zjutraj pa se je za-
čelo zares. Skoraj ob istem času je
gorelo kar na štirih mestih hkrati.
Po policijskem poročilu se je na-
mreč drugi polčas tekme o podti-
kanju ognja odvijal med 1.40 in
2.20 uro. Na Tavčarjevi cesti je go-
relo kar dvakrat. Na dvorišču prve
stanovanjske hiše so se ognjeni zub-
lji lotili blazine stola, prta in foli-
je, ogenj podtaknjen na kartonu v
manjši shrambi druge stanovanjske
hiše pa se je lotil delovnih škornjev,
rokavic in cevi.
Gorelo je tudi na Cesti bratov
Mravljak. Tisti, ki je požar podtak-
nil, pa je tako rekoč zadel glavno
nagrado. Pod nadstreškom je na-
mreč našel kantico z bencinom, ga
polil po tleh in zažgal. Ogenj, ki ga
je pogasil lastnik sam, je zajel le-
seno gajbico, vrtno kosilnico in stop-
niščno ograjo.
Največ škode je ogenj povzročil
na delavnici in nadstrešku delav-
nice Moto Mario na Gregorčičevi
cesti. Nepridipravi so zanetili ogenj
na ceradi, s katero sta bili pokriti
dve kolesi z motorjem. Ogenj se je
nato razširil na celoten nadstrešek,
zatem pa še v notranjost delavnice
in na skladišče.
Lahko bi zgorelo
vse
»še vedno ne morem verjeti, lahko
bi zgorela cela hiša,« nam je dva
dni po dogodku pripovedoval Ma-
rio Pavlin, katerega delavnica je v
pohodu ognjenih zubljev po Vele-
nju utrpela največjo škodo. Zgore-
li sta dve motorni kolesi, sprednji
del avtomobila Jugo, prikolica za
prevpz motornih koles, več rezerv-
nih delov, orodje in nadstrešek, og-
njeni zublji pa so ožgali tudi del
fasade. »Zbudil sem se okoli druge
ure, ko sem se zavedel, da gori, sem
se takoj lotil gašenja in reševanja
tistega, kar še ni gorelo. Najprej
sem hotel na varno spraviti avto-
mobil, vendar je bil tako vroč, da
se ga nisem upal dotakniti, zato sem
gasilni aparat usmeril proti ognju
in upal, da bo kaj zaleglo,« se je
spominjal najbrž najbolj grozne no-
či v svojem življenju.
Na srečo so tudi gasilci prišli hi-
tro, tako da so ob izdatni pomoči
sosedov in domačih požar dokaj hi-
tro pogasili in rešili tisto, kar se je
še rešiti dalo. Ogenj je namreč za-
jel že notranji del delavnice, v ka-
terem so bili shranjeni razni laki
in druga vnetljiva sredstva. Ko je
po požaru prišel v delavnico, je bi-
lo vse skupaj že grozljivo napih-
njeno, tako da si nihče ni upal niti
predstavljati, kako bi bilo, če bi vse
skupaj zagorelo ali celo eksplodi-
ralo.
Tudi za gasilce je
bilo prvič
Ob našem obisku je delavnica že
dobivala »novo«, svetlejšo podobo.
Vendar pa so bile posledice poža-
ra, predvsem na nadstrešku in ne-
katerih delih delavnice, še vedno
vidne, po zraku pa se je vil tudi še
neprijeten vonj po ožganem. No-
benemu pa ni bilo jasno, zakaj se
je nekdo odpravil na nočni poži-
galski pohod. Tudi velenjski gasil-
ci so se s tolikimi podtaknjenimi
požari v eni noči soočili prvič.
Vodja poklicnega jedra Prostovolj-
nega gasilskega društva Velenje Boris
Brinovšek nam je povedal, da je več
kot očitno, da so bili požari podtak-
njeni. V svoji gasilski karieri namreč
še ni doživel, da bi na takšen način
zagorelo petkrat v eni noči.
Čeprav je gorelo na toliko mestih,
pa po njegovih besedah ni bilo no-
bene nevarnosti, da bi na primer
zmanjkalo gasilcev ali da bi bil za-
radi tega kdo dodatno ogrožen. Ta-
ko je tudi zanikal govorice, ki so se
po požarih pojavile v Velenju, da je
nekdo podtikal požare zato, ker so
bili člani PGD Velenje minuli vikend
na dvodnevnem izletu. Kot je dejal,
je njihova naloga, da se odzovejo
na vsak klic, če bi bilo potrebno, bi
takoj aktivirali sosednja društva, ki
bi jim priskočila na pomoč. »Izlet
prav gotovo nima nobene povezave
s požari, v vsakem trenutku je na
voljo toliko naših članov, da lahko
posredujemo povsod tam, kjer je to
potrebno.«
Epilog
Policisti in kriminalisti za storilci
še poizvedujejo. Če ne drugega, je
sled za njim ali njimi - vroča.
PETER RAKAR
Foto: GREGOR KATIČ
Mario Pavlin: »Preživel sem eno najhujših noči v svojem življenju«.
Motorja sta popolnoma uničena.
Kljub neznosni vročini je sosedom in gasilcem avtomobil uspelo spraviti na varno, še preden bi do konca zgorel.
Med drugim je na noči s sobote na nedeljo zagorelo
tudi v skupnem kletnem prostoru stanovanjskega
bloka na Efenkovi cesti. Stanovalci še vedno ne morejo
razumeti, kako se je to zgodilo.
Št. 21 - 23. maj 2002
6
INTERVJU
Človek za
vse (čase)
Edini nagrajenec Borze humorja Rogaška Slatina 2002 s
Celjskega Anton Šepetavc je mnogo več kot le profesor
slovenščine
Simpatičen, duhovit, iz-
viren, vsestranski. Tako bi
lahko na kratko povzeli vti-
se o 44-letnem profesorju
slovenskega jezika na I.
Gimnaziji v Celju, ki ima
za sabo skoraj dve desetletji
pedagoškega dela. Pa še
marsikaj drugega, bi lah-
ko rekli po nedavnem po-
govoru z njim. Dijaki smo
ga poznali kot enega naj-
prijetnejših sogovornikov
na šoli, profesorja, ki ni tr-
masto vztrajal pri predpisa-
nih učnih načrtih, ampak
je znal uro slovenščine - za
razliko od mnogih pedago-
gov - narediti celo zanimi-
vo. Kot je zanimiv tudi sam.
Na videz morda nekohko
sramežljiv, a dejansko brez
dlake na jeziku. Njegov re-
pertoar dejavnosti obsega vse,
od pisanja najrazličnejših li-
terarnih zvrsti, do udejstvo-
vanja v umetnosti, športu in
še čem. Njegovo ime je v jav-
nosti ponovno prišlo na po-
vršje ob zaključni prireditvi
Borze humorja, na kateri je
s svojim-šaljivim in malce
ironičnim načinom pisanja
na temo Politični kabaret oča-
ral komisijo in se uvrstil med
prvih šest. Pravzaprav nič pre-
senetljivega. Je pač človek,
ki je zanimiv za vse (čase).
Kako to, da ste se prija-
vili na Borzo humorja?
Pravzaprav je to nekolikq_
daljša zgodba. Že leta 1980'
sem izdal pesniško zbirko,
ampak ni bila humoristična.
Zatem sem nekoliko utihnil,
ker sem v Celju naletel na to-
variša, ki se je pisal Dane De-
bič in je bil v letih prejšnje-
ga režima »bog i batina« na
tem področju. Preko njega
smo se morali potrjevati mla-
di, aH pa tudi ne. Njemu moja
poezija ni bila všeč - namreč
bil je strasten ljubitelj Cirila
Zlobca, jaz pa nikoli. Kot
mlad in naiven sem menil,
da je vse zanič, kar delam in
tako sem odnehal. Kasneje
me je Janez Menart fino »ogo-
slal« zaradi tega. »Kdo pa je
ta Dane, da ste vi zaradi nje-
ga prenehali pisati?« Ampak,
pustimo sedaj to. V poeziji
sem takrat torej utihnil, a sem
se znova pojavil po letu 1990.
Tokrat z bolj aforističnimi'
stvarmi, humorističnimi tek-
sti, in sicer v Novem tedni-
ku, kjer sem jih objavil kar
lepo število. Ampak pod
psevdonimom. Šlo je za ru-
briko Tiha šepetanja. Sledi-
le so razne kozerije, ki sem
jih pisal nekaj let.
»Vedno pravim, da bi za
marsikaterega slovenskega
politika dal roko v ogenj.
Pod pogojem, da je njego-
va.«
Leta 1998 me je Jana Kvas,
ki je zaposlena na Šolskem
centru in tudi sama piše, po-
vabila k sodelovanju v žiriji
Borze humorja. Na ta način
sem prišel v prvi stik z ome-
njeno prireditvijo. Z dr. Jo-
žetom Lipnikom s Pedagoš-
ke fakultete v Mariboru smo
bili člani žirije. Letos sem ob
objavi razpisa razmišljal o
tem, zakaj ne bi tudi sam kaj
poslal, ko imam pa toliko
stvari. Tako sem nastopil bolj
v Prešernovskem smislu. Od-
dal sem več prispevkov in če
bi bilo po mojem okusu, bi
nagrajenega postavil na tret-
je, ali pa celo četrto mesto
od skupno štirih. Vse ostalo
se mi je namreč zdelo bolj-
še, ampak, kaj hočeš, okusi
so različni.
Pa je verjetno kar težko
napisati satirično ali humo-
ristično besedilo, čeprav se
sprva zdi enostavno, kaj-
ne?
Pri tem je bistvenega po-
mena ideja. V svojem prime-
ru sem naredil neke vrste tra-
vestijo - da znaš Prešerna ne-
kako »obrniti« in ga aktuali-
zirati, narediti novodobnega.
Vendar pa to še ni vse...
Občasno vedno kaj pišem,
sodelujem pri nastanku Zgo-
dovine za vse kot lektor in
občasni avtor, leta 1997 s ško-
fom Gezo Ernišo pri koledar-
ju, za katerega sem napisal
primerjalno razpravo - pri-
merjavo med Gregorčičem in
Trubarjem. Kaj misUš, da je
bila stična točka obeh?
Ne vem.
Oba sta imela strašne te-
žave s katoliško cerkvijo, ha,
ha.
Kako gre vse to skupaj z
vašo službo?
Ja, marsikdaj je potrebno
ukrasti del prostega časa. De-
lam ogromno različnih stva-
ri, ker bi me sicer v šoli po-
bralo. Jaz nisem človek za
inercijo in suhoparno ponav-
ljanje, zato poskušam vsake
toliko časa poiskati drugač-
no polje, da se mi življenje
izpolni na drug način. Zad-
nja leta sem bil na primer or-
ganizacijski mentor orkestra.
Šolskega?
Ja, na gimnaziji imamo že
pet let orkester. Leta 1997
smo se zbrali trije, eden te-
danji in eden nekdanji dijak
ter jaz in tako se je vse zače-
lo. Orkester je bil iz leta v
leto boljši in zadnji koncert
je bil po mojem fantastičen.
Pa to še ni vse, s čimer se
ukvarjate?
Imam skupino za boj pro-
ti drogi, s katero redno ho-
dimo v don Pierinovo komu-
no. To je neformalna skupi-
na ljudi, saj se ne nagibam k
temu, da bi ljudi uniformi-
ral. Priključijo se lahko, če
jih to zanima oziroma pri-
vlači. Jaz na primer dam og-
las, da gremo v Razborje in
da se nam lahko kdorkoli pri-
druži, če to želi. S patrom
Karlom Geržanom, ki je si-
cer duhovni vodja te komu-
ne, dobro sodelujeva, poma-
gal pa sem mu tudi pri dveh
knjigah, ki jih je napisal.
In kaj pravzaprav tam
počnete, se izobražujete, po-
magate?
Mi gremo tja bolj zato, da
ljudje vidijo, kaj komuna de-
jansko po'meni, da jim tam
živeči povedo, kako težko je
priti nazaj, ko zabredeš, itd.
To so praktične izkušnje, ki
jih nikoli ne more nadome-
stiti nobena teorija. Največ
ti lahko pove tisti, ki je vse
to doživel. Zdaj imajo tam
tudi punce.
Zanima vas tudi šport.
Sem nekdanji nogometaš
sedanjega Publikuma. Od te-
ga je že kakšnih 25 let. Po-
stal sem trener šolske nogo-
metne reprezentance, ker se
na šoli nihče ni želel resneje
ukvarjati s fanti, da bi se lah-
ko udeležili tudi kakšnega tek-
movanja. To je bilo leta
1998. V štirih letih nam je
uspelo dvakrat priti do držav-
nega polfinala. Je pa konku-
renca zelo močna. Žalostno
je, da je nogomet pri nas mno-
go slabše organiziran kot de-
nimo košarka. Tam je liga,
tukaj pa en turnirček, in če
izgubiš tekmo, si oplel.
Po uspehu naših nogome-
tašev je ta šport postal pre-
cej popularen, kajne?
Tako je. Pri nas imamo tudi
žensko košarkarsko ekipo, ki
je bila celo druga na državnem
prvenstvu in so v finalu izgu-
bile bolj po nerodnosti. Zelo
dobre so, tako da lahko rečem,
da so celo boljše od fantov.
Zelo dobro obvladate tu-
di francoski jezik.
Pravzaprav sem pod A štu-
diral francoski jezik in knji-
ževnost, pod B pa slavenski
jezik in književnost. Francoš-
čino sem na gimnaziji učil do
leta 1995, po tem pa sem s
tem prenehal in se posvetil sa-
mo slovenščini. Vzrok je po
eni strani v maturi, ki je priš-
la in s tem tudi nove zahteve,
drugi, morda še bolj izrazit
vzrok za to pa je bil, da je fran-
coščina žal v upadanju in da
je pravzaprav vse več težav s
t.i. francoskimi razredi. V
gimnaziji namreč sedaj uči
francoski jezik le še profeso-
rica Carmen Deržek, nekoč
pa nas je bilo kar nekaj. Fran"
coščina je krasen jezik, na ža^
lost pa nekoliko zapostavljen
Slovenci pri tem delamo etf
veliko napako, ki je splošne
znana. Evropska unija iin^
dva uradna jezika: angleški
no in francoščino, žal pa Slf^
venci na slednjo pozabljamo
Iz nekih zgodovinskih razlo
gov poudarjamo nemščino
kot da je svetoven jezik, P^
dejansko ni tako. Kar žal ^
je, da francoščine ne učW
več, ker človek s tem izgut?
Ija nit. Da pa ohranim stil^
berem, tako da vsega še
sem pozabil.
BOJANA JANČli
Foto: GREGOR KATI'
Sonet nesrečnega delavca
o socializem, srečni, dragi moj režim,
ko sem zaslužil še za preživetje,
da h'me kdaj še vzel v zavetje,
srečnejša leta bla so ž njim!
Ah nisem vedel, da se tak sprevrže vse,
kar bilo je naše, tvoje, moje,
postali raja smo in žrtve svoje,
iz službe vsak lahko me vrže.
Privatizacija le drugo je ime
za kraje, ko gosposki lopov vse prevara,
brez kazni vse pobere in bogat odide;
na cesti pa ostanem jaz, uboga para,
ki naj počaka vdano, da v nebesa pride -
vsaka oblast trdi, da boljša je kot stara.
(eden od nagrajenih prispevkov Antona Šepetavca na
Borzi humorja)
Št. 21 - 23. maj 2002
REPORTAŽA
7
Žanovo kraljestvo
ima obliko srca
z dobrodelno akcijo rešen problem družine Vipotnik in malega Žana - Pomoč je prihajala od vsepovsod
Prejšnji teden je petletni
^n Vipotnik iz Šmartna v
Kožni dolini dobil svojo hi-
jo, po kateri se lahko v in-
yalidskem vozičku neovira-
no giblje in iz katere se lah-
lio sam, brez tuje pomoči, od-
pelje na dvorišče. Lansko po-
letje, ko smo bili na obisku
pri Vipotnikovih in se sez-
lanili z njihovo usodo, smo
vse ljudi dobrih src pozvali,
jaj se vključijo v akcijo Rde-
fega križa iz Celja in po svo-
jih močeh pomagajo, (Ja b^
Vipotnikovi lahko zgradili
prizidek k obstoječi hiši, na-
menjen invalidnemu sinu.
Danes je prizidek zgrajen,
Dotranjost primerno oprem-
ljena, Žan pa se kot kakšen
kraljevič pomika po kraljes-
tvu, zgrajenem iz samih zi-
dakov dobrote.
Prošnja na
pravo mesto
Julija lani smo zapisali
zgodbo o družini Vipotnik,
d se mora dan za dnem in
noč za nočjo soočati z resni-
co: njihovega Žana bo neoz-
dravljiva bolezen, spinalna
mišična distrofija, spremljala
lo konca življenja. Fantku se
le v prvih letih stanje že toli-
ko poslabšalo, da je postal
popolnoma odvisen od dru-
gih. Dobil je invalidski;^ozi-
{ek.
V letih pred fantkovim rojs-
tvom sta Vipotnikova zgra-
dila hišo, takšno s stopnica-
mi do vhodnih vrat. Zdaj so
te stopnice postale veliko bre-
me. Ker je bil Žanov očka od
jutra do večera na delu, je vo-
ziček z Žanom, ki je posta-
jal vse težji in težji, po stop-
nicah prenašala mamica Ivan-
ka Vipotnik. Žana je bilo treba
vsak dan odpeljati v vrtec v
Celje, pa občasno k zdravni-
ku in na fizioterapijo. Vpra-
šanje je, kako dolgo bi njena
hrbtenica vzdržala.
Vipotnikova sta se odloči-
la, da k obstoječi hiši zgra-
dita prizidek, v katerem se
bo Žan lahko nemoteno pre-
mikal, predvsem pa bo to ob-
jekt brez mučnih stopnic, v
katerega bo mogoče vstopiti
naravnost z dvorišča. Naba-
vila sta nekaj gradbenega ma-
teriala in lansko spomlad za-
čela graditi, a sta kar kmalu
ugotovila, da njuni prihran-
ki kopnijo kot majski sneg
in da tej investiciji sama še
dolgo ne bosta kos. Obrnila
sta se na organizacijo Rde-
čega križa v Celju, tam pa so
takoj ocenili, da gre za pri-
mer, ki ne more čakati. V na-
šeni časopisu smo napisali
zgodbo o družini Vipotnik,
objavili bančno številko in
dobrodelna akcija je stekla.
Pomoč od
vsepovsod in
vseh oblik
Pomoč je začela prihaja-
ti z različnih koncev Slove-
nije. Na žiro račun Rdeče-
ga križa so imenovani in
neimenovani dobrotniki
(posamezniki) nakazali 184
tisoč tolarjev. Klicu druži-
ne v stiski so se odzvale šte-
vilne dobrodelne organiza-
cije, društva, družine, pa
Mestna občina Celje, Zavod
za planiranje in izgradnjo,
celjska geodetska uprava.
Vodovod -Kanalizacija Ce-
lje. Prihajala je pomoč v
gradbenem materialu, na
majhnem gradbišču v Šmart-
nem so bili številni obrtni-
ki, ki so se odrekli plačilu
za opravljeno delo, poma-
gaU so sosedje, sorodniki in
drugi, vsak po svojih mo-
čeh. Pozneje so ljudje da-
rovali notranjo opremo in
razne naprave. Na pomoč
so priskočile proizvajalne
in trgovske organizacije v
obliki popustov in drugih
ugodnosti (Gorenje - notra-
nja oprema in keramika, Le-
snina, Slovenijales), pomoč
je prihajala od različnih or-
ganizacij in društev, v Šmart-
nem v Rožni dohni... Julija
lani je bil prizidek pozidan
do prve plošče, prejšnji te-
den se je Žan vselil v »svo-
jo« hišo.
Zdaj ima Žan svojo sobi-
co, pa njegovim potrebam
prirejene sanitarije, v prizid-
ku, ki je povezan s staro hi-
šo, sta še manjša kuhinja in
spalnica ter velik dnevni pro-
stor, kjer Žan največ časa
preživi za računalnikom, ki
mu ga je podaril prijatelj iz
vrtca. Ko se naveliča raču-
nalnika, pa se z vozičkom
zapelje naravnost na dvoriš-
če k svojim živalcam, ved-
no v spremstvu psička Ba-
ka. Pred kratkim je mama
koza, imenovana Rozi, po-
vrgla dva mladička, ki ju je
Žan krstil za Janka in Met-
ko, majhnim angora zajč-
kom pa mora še izbrati ime-
na.
Vipotnikovi so zdaj na no-
vo zaživeli, kljub številnim
kreditom in odrekanjem so
rešeni nenehnega bremena
stopnic ter drugih ovir. In
neizmerno so hvaležni vsem,
ki so jim pomagali. Pred sla-
bim letom dni smo reporta-
žo o štiriletnem bistrem fan-
tiču iz Šmartna v Rožni doli-
ni naslovili Zgradimo Žanu
lepši svet. Zdaj je ta svet zgra-
jen. Vsi smo lahko nanj po-
nosni.
MARJELA AGREŽ
Žan ima v vrtcu v Celju prijatelja Vida. Vidov očka mu je podaril pravi računalnik, ki se nahaja v pravi veliki dnevni sobi, kjer vse diši po novem.
Na obisku pri kožicah.
Na dvonscu bo zdaj treba položiti tlakovce, da bo vožnja z vozičkom
prijetnejša.
V dobrodelno akcijo za družino Vipotnik so se vključile
kevilne dobrodelne organizacije in društva: humanitar-
ni zavod Žarek iz Celja (300.000 sit), humanitarni za-
^od Vid iz Kranja (200.000 sit), društvo distrofikov Slo-
venije (300.000 sit), Karitas Šmartno v R. dolini (20.000
sit), Karitas Manbor (25.000 sit), RK Šmartno v R. doli-
ni (25.000 sit) Mi Vam iz Ljubljane (15.000 sit). V akciji
iskrica Nedeljskega, ki je tekla sočasno z akcijo Rdečega
križa Celje in Novega tednika pa so bralci Nedeljca zbra-
li 300.000 sit.
Št. 21 - 23. maj 2002
8
REPORTAŽA	8
Črna serija
se nadaljuje
Znova samomor s prerezanim vratom - 43-letni Dušan Golob je v soboto
zjutraj skočil skozi okno v tretjem nadstropju bloka
v soboto zjutraj je sosede
z Brodarjeve ulice 2 in 4 v
Celju pričakal nenavaden
prizor. Eden od sosedov je na
travi za blokom zagledal tam
ležečega soseda Dušana Go-
loba. »Izgledalo je, kot da spi
in obvestil sem sosede. Priš-
li smo bliže in videli, da je
povsem krvav. Soseda je ta-
koj poklicala reševalce, ven-
dar je bilo prepozno.« 43-let-
ni Dušan Golob, ki je v sta-
novanju na Brodarjevi po
materini smrti živel sam, je
izgubil upanje.
Nekaj čez sedmo uro zju-
traj se je z nožem pičil v vrat,
si skušal prerezati žile na ro-
ki in se, da bi dosegel svoj
poslednji cilj, pognal z okna
stanovanja v 3. nadstropju na
Brodarjevi.
Obležal je z zlomljeniin til-
nikom, tik ob drevesu, ki ga
je prej toliko let gledal z ok-
na svojega stanovanja. V tra-
vi, na mestu, kamor je pa-
del, je še vedno luknja. In sve-
če, ki so jih zanj prižgali so-
sedi in prijatelji. Bil je po-
sebnež in bil je bolan, vedo
povedati številni sosednje.
Je kdo, ki bo za njim žalo-
val? So govorice o Dušanu Go-
lobu resnične? Res ni bilo ni-
kogar, razen sosede, »tetice
Mirice«, ki bi ga v njegovem
posebnem svetu vsaj malo ra-
zumel? Vsaj toliko, da ga ne
bi obsojal? In mu morda v
trenutkih, ko mu je bilo naj-
huje, stal ob strani ali prisko-
čil na pomoč?
Dolžan na
vseh koncih
v bloku, kjer je živel Du-
šan Golob, živijo večinoma
upokojenke, ki si imajo na
klopi pred blokom pogosto
veliko povedati. Tem nikoli
ne zmanjka, prav tako pa je
vsakdo od stanovalcev toli-
ko poseben na svoj način, da
so se skozi leta skupnega živ-
ljenja naučili težave prema-
govati skupaj. Ali se vsaj
sprejemati, do mere, kolikor
je to sploh mogoče, ne da bi
svoboda posameznika ogro-
zila svobodo drugega. Neka-
ko tako so v bloku sprejeh
tudi Dušana Goloba, pripo-
veduje blagajničarka Zden-
ka Drev, ki je Dušana videla
uro pred tragičnim dogod-
kom, ko je, kot tolikokrat,
ob šestih zjutraj na klopi pred
vhodom v blok kadil cigare-
to.
V stanovanju je živel z ma-
mo Pavlo, ki je umrla leta
1993. Težko otroštvo je imel,
in kmalu je zbolel. »Že od
otroštva je živel v svojem sve-
tu, bolj zaprt, nikoli ni imel
kaj veliko prijateljev,« vedo
povedati sosedi, ki so ga poz-
nali še kot otroka. Hudo je
zbolel, večkrat se je zdravil
v vojniški bolnišnici, vendar
je s pomočjo terapije, zdra-
vil in občasnih hospitaliza-
cij kar nekako šlo. »Dokler
ni pred letom dni rekel, da
je zdrav, da ne bo več hodil v
bolnišnico in da ne potrebu-
je zdravil,« pravi njegova so-
seda iz prvega nadstropja.
Dušan jo je klical »teta Miri-
ka« in večino časa je preži-
vel pri njej. »Pred štirimi le-
ti se je invalidsko upokojil
in od takrat je živel v veliki
socialni stiski. Nekaj dolgov
mu je zapustila še mama in
na velik del invalidske pokoj-
nine je imel sodno prepo-
ved.«
Kot ve povedati blagajni-
čarka Zdenka Drev, so po
smrti ugotovili, da številnih
računov sploh ni več odpi-
ral. »Stroške za blok je dol-
goval kar za šest let, menda
pa je bil veliko denarja za
najemnino dolžan tudi sta-
novanjskemu skladu,« pra-
vi Zdenka Drev in dodaja,
da je večkrat sosede za kaj
prosil. »Včasih je prišel po
sladkor, olje ah po sol. Do-
stikrat so mu dajali, tu in
tam pa se ga je kdo tudi na-
veličal in mu povedal, kar
mu je šlo. Večinoma pa smo
se ga kar navadili in ga spre-
jeli takšnega, kot je bil,«
pravi Drevova, ki je ob dre-
vesu, kamor je padel, zanj
prižgala prvo svečo.
Edina
prijateljica?
Najbrž je dejstvo, da je tu-
di gospa Mira preživela svo-
jo življenjsko kalvarijo, pri-
pomoglo, da ga je sprejela z
vsemi njegovimi »muhami«
in nočnimi obiski vred. Da
je »napade bolezni«, tudi ti-
stega, ko jo je nekoč skušal
napasti z nožem, preprosto
spregledala in mu, ko se je
pomiril, pač skuhala kakšno
juho ah kavo. »Večkrat je pri-
šel ponoči, ob dveh, treh zju-
traj, saj ni mogel spati, in
potem sva igrala karte ali šah.
Res je imel svoje muhe, ven-
dar ni nihče brez napak, ra-
zen tega pa je bilo vehko nje-
govih »napadov« bolezenske-
ga značaja, in to sem vede-
la. Ko so minih in se je po-
miril, je bil zelo dober člo-
vek,« pravi gospa Mira in do-
daja, da je Dušan pogrešal
družbo sebi enakih ljudi.
»Mislim, da je včasih pri-
krival resnico o sebi, njego-
va bolezen je bila tema, o
kateri se ni želel pogovarja-
ti. Na samega sebe ni gledal
objektivno in mislim, da se
je bolj realen pogled razvil
šele, ko je nehal jemati zdra-
vila. Takrat se je s težavami
tudi toliko težje soočil, ni
pa si znal pomagati. Zato si
je sodil sam,« skuša gospa
Mira najti razloge, zaradi ka-
terega ne bo Dušan, prijate-
lji in sosedi so ga klicali »Tau-
bi«, nikoli več sredi noči po-
trkal na njena vrata. »Pogo-
sto sem razmišljala, da ga
prijatelji samo izkoriščajo.
Povabili so ga, da so ga na-
pili in da jim ni bilo dolg-
čas, potern pa jim je posta-
lo vseeno zanj.«
Ljubezen do
gora
Dušan Golob je bil zelo
razgledan, prebral je ogrom-
no knjig in redno je sprem-
ljal politični položaj v sve-
tu. »Razglabljala sva o po-
ložaju v svetu, o družbenih
razmerah, o tem, kam vse
to pelje in obema je hitreje
mineval čas,« pravi Mira, ki
ne pozabi omeniti njegove
največje strasti. »Nikoli ni
imel resne punce, le tu in
tam je za kakšno pogledal.
Imel pa je hribe, ki jih je
oboževal.« Vsak konec ted-
na je bil v hribih, tam ni bi-
lo sledu o bolezni, vedo po-
vedati njegovi gorski prija-
telji, verjetno edini, ki so ga
imeli zares radi.
Ko je Dušan Golob odšel,
je za sabo pustil le dvoje. Po-
vsem udomačenega papaga-
ja (zadnje leto ga je sprera
Ijal povsod, ves čas je prežii
vel na njegovem ramenu) i|
napol pripravljen nahrbtnik
za v hribe. Namesto v hribi
pa se je odločil oditi drugam
Da bi našel svet, morda vsaf
na videz podoben občutku,
ko sam, sredi gora, opazuj
ješ sončni vzhod in je vse,
kar začutiš, osvobojenost od
vsakodnevnih težav, notra^
nji mir in svoboda. Če Du-
šan Golob vsega tega ni mo-
gel najti v tem življenju, ho
morda našel vsaj tam, ka-
mor je odšel. Ah je bilo nje-
govo življenje vredno tako
velike žrtve, pa je vpraša-
nje, na katerega ne more v
njegovem imenu odgovori-
ti nihče. Niti od tistih, ki
bi ga morda lahko pogreša-
li.
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Dušan Golob je svojo kalvarijo končal kar sam.
Golob se je pognal skozi okno v tretjem nadstropja bloka na Brodarjevi.
Na mestu, kamor je priletel z glavo, je v travi še vedno luknja.
Št. 21 - 23. maj 2002
REPORTAŽA
9
Ža Juretom
niti sledu
Itcija »Slovenski potapljači iščemo Jureta« je v tehnič-
smislu uspela, čeprav reševalci niso našli, kar so
iskali
obrali so se v soboto ob desetih. Štab je bil na Jezerski
^jici, zasidrani na Šmartinskem jezeru. Mišo Madro-
I načelnik Podvodne reševalne službe pri Slovenski
^pljaški zvezi, jih je naštel 98. Potapljačev, fantov iz
P Slovenije, ki so se v naslednji uri porazdelili. Naj-
del ekipe se je v popolni potapljaški opremi vkrcal
liSolne na Šmartinskem jezeru, ostali so prečesali pod-
|0i svet ribnikov v okolici Šmartnega v Rožni dolini,
jab dobremu vzdušju je ves čas trajanja akcije vlada-
posebna napetost. Še posebej v materi pogrešanega
jeta, Iki Plevnik.
povsem se je zanesla na
lenje astrologinje in bioe-
(getika, ki sta zatrjevala,
je Juretovo truplo v eni
[stoječih voda na Celjskem,
tfologinja Roža Kačič je
vztrajala pri svojem, tudi pro-
ti večeru, ko se je akcija bli-
žala koncu in je bilo jasno,
da Jureta tudi tokrat ne bo-
do našli. Astrološka karta je
pokazala, da je Jure mrtev.
pri njegovem študiju je bilo
zaznati prekinitev. Je bila Ka-
čičeva i-azočarana, ker potap-
ljači niso ničesar našli? »Ne,
mi samo opravljamo svoje de-
lo,« je povedala. Tako kot po-
licisti in kriminaUsti, ki, če-
prav jim Ika Plevnik očita,
da naredijo premalo, nika-
kor ne mirujejo. Vsake toli-
ko časa dobijo nove informa-
cije, pravi dežurni krimina-
list Stane Brglez, ki pri is-
kanju Jureta sodeluje že od
vsega začetka. Medtem ko je
bila že pred letom dni mož-
nost, da je Jure živ, enaka.
kot da je mrtev, se odstotek
zdaj nagiba v drugo, bolj pe-
simistično smer.
Pri iskalni akciji »Potap-
ljači Slovenije iščemo Jure-
ta« so sodelovali: Emil Gre-
gorčič, koordinator vodenja
akcije. Danilo Praprotnik,
namestnik načelnika Civil-
ne zaščite pri Mestni obči-
ni-Celje, Podvodna reševal-
na služba pri Slovenski po-
tapljaški zvezi, kriminali-
sti Policijske uprave Celje
ter številni prostovoljci in
posamezniki.
Vendar bodo kriminalisti
raziskovali, dokler ne bodo
izvedeli, kaj se je v resnici
zgodilo z Juretom. Dve mož-
nosti sta. Ali je pobegnil v
tujino, ker se je želel umak-
niti, ali pa je umorjen.
Ika Plevnik je prepričana,
da je Jure žrtev kaznivega de-
janja in bo to, pravi, tudi do-
kazala. Zato bo iskala naprej,
ne glede na to, kakšne meto-
de bo potrebno uporabiti pri
tem, ali koUko jo bo to stalo.
Ugotovitvam, da se je njen
sin ukvarjal s stvarmi, o ka-
terih se ji ni sanjalo, ne ver-
jame. »Zame obstaja odprta
le možnost, da ga je nekdo
izsiljeval in od njega zahte-
val, da počne nelegalne stva-
ri,« pravi in dodaja, da ni iz-
ključeno, da se je njen sin ne-
vede zapletel v mrežo, iz ka-
tere se je hotel rešiti, in bil
zato umorjen.
Pogrešanega Jureta Plev-
nika so iskali tudi prebold-
ski jamarji, ki so pred krat-
kim pregledali več jam v
okolici Starih stanov na
Golteh. Eden izmed radio-
stezistov namreč meni, da
je Jure končal svojo živ-
ljenjsko pot v eni izmed šte-
vilnih jam na našem območ-
ju, vendar pa preboldski ja-
marji pri dosedanjih razi-
skavah niso našli ničesar,
kar bi pomagalo razrešiti
uganko, kje je Jure Plev-
nik. Preboldski jamarji so
njegovi mami Iki obljubi-
li, da bodo nadaljevali z is-
kanjem in pregledovanjem
jam tudi na drugih lokaci-
jah.
Pozno popoldne so začele
prihajati informacije in vse
bolj je bilo jasno, da potap-
ljači ne bodo našli, kar so is-
kali. Razen utopljene mačke,
ki jo je nekdo v plastični vrečki
vrgel v vodo in zarjavelega mo-
torja, so ostali praznih rok.
Pa vendar, pravijo, je prva
tovrstna akcija v Sloveniji iz-
jemno uspela. Zdaj vedo za
drugič. Čeprav raje pomaga-
jo pri organiziranju priredi-
tev, kot pa da iščejo trupla.
Iz vode jih, pove predsednik
Slovenske potapljaške zveze
Mitja Slavinec, potegnejo
približno deset na leto. Pred-
vsem utopljencev. Odvisno
od sezone.
In čeprav negotovost osta-
ja, so v soboto številni pro-
stovoljci ponovno dokazah,
da v ljudeh še obstajata so-
čutje in pripravljenost na po-
moč. Razumevanje za stisko
sočloveka - čeprav Iki Plev-
nik zaradi tega nf nič lažje.
Vsaj kriminalisti so bližje od-
govoru. V iskanju pogrešane-
ga lahko izločijo najmanj štiri
lokacije, zatrdno pa so pre-
pričani tudi, da v vodah, ki
so jih v soboto preiskali slo-
venski potapljači, ni ničesar,
ob čemer bi si lahko odgo-
vorili na kakšno vprašanje v
zvezi s komerkoh od tistih
150 pogrešanih ljudi, ki v
Sloveniji vsako leto izginejo
neznano kam.
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Iz vode in nazaj pod vodo, kjer je temno kot sredi noči. Dno jezera so potapljači preiskovali predvsem s
pomočjo posebnih »grabelj« in tipanja.
V iskalni akciji je sodeloval tudi helikopter podjetja Hudournik.
Roža Kačič, astrologinja, katere mnenje je spodbudilo iskalno akcijo
v stoječih vodah.
Št. 21 - 23. maj 2002
10
GOSPODARSTVO
Klasje se pobira
Letošnja izguba ob četrtletju za polovico manjša od lanske - Nižje plače do
konca leta?
v Klasju so včeraj z na-
kazilom zadnjega obroka
odplačali skoraj 50 milijo-
nov tolarjev dolga celjske-
mu podjetju Biodom, ki je
vrsto let imelo v najemu nji-
hov Pocajtov mlin na Tehar-
jah. Biodom je dolg izterjal
s tožbo, nepričakovani stro-
šek pa je izničil zategova-
nje pasu vseh zaposlenih,
ki so se zaradi težkih finanč-
nih razmer v podjetju za tri
mesece odpovedali dvanaj-
stim odstotkom plače.
Predsednik uprave Matjaž
Pavčič bo zato sindikatom
predlagal, da dogovor o
zmanjšanju plač, ki se izte-
če junija, podaljšajo do konca
leta. S tem bo podjetje vsak
mesec prihranilo okrog 15 mi-
lijonov tolarjev, kar bo, sku-
paj z vsemi ostalimi ukrepi,
ki jih izvajajo že nekaj časa,
pripomoglo k hitrejšemu
okrevanju podjetja. Čeprav
so v Klasju že lani občutno
znižali dolg, je zadolženost
največjega celjskega mlin-
sko-predelovalnega podjetja
še vedno velika. Matjaž Pav-
čič o konkretnih številkah ne
Po zadnjih dostopnih po-
datkih so poleg Pekarne Ja-
ger in MT Centra, ki imata
nekaj manj kot 50 odstot-
kov vseh delnic, pomem-
bnejši lastniki Klasja še DZU
Probanka, Trimo, NFD1, Ed-
vard Stepišnik, Klasje
(sklad lastnih delnic) in Me-
lita Murko Jezovšek.
želi govoriti, pravi pa, da
znašajo približno toliko kot
dve mesečni realizaciji. To
pomeni okrog 700 milijonov
tolarjev. Če bi jim uspelo pro-
dati novo poslovno stavbo v
Trnovljah, katere knjigovod-
ska vrednost je nekaj več kot
pol milijarde tolarjev, bi ta-
koj lažje zadihali. .
Vendar prodaja razkošne-
ga objekta, starega le dobri
dve leti. Klasja še ne bo re-
šila rdečih številk. Čeprav se
je na račun zapiranja pekarn
in s tem povezane koncen-
tracije proizvodnje ter uki-
njanja nerentabilnih progra-
mov v zadnjem letu finanč-
na slika podjetja že izbolj-
šala, čaka Klasje še en trd
oreh. Lotiti se morajo kadrov-
ske sanacije. Koliko ljudi je
preveč in koliko premalo, bo
znano sredi poletja, ko bo
narejena nova sistemizacija
delovnih mest. »Zaskrblju-
joče je,« pravi Pavčič, »da
ima kar tretjina zaposlenih
dokončano največ osnovno
šolo. Ne potrebujemo dok-
torjev znanosti, vendar tako
nizka izobrazbena struktu-
ra ni najbolj obetavna, če že-
limo podjetje spraviti iz krize
in mu zagotoviti normalen
razvoj.«
Samo še osem
pekarn
Med prvimi ukrepi, ki se
jih je Matjaž Pavčič lotil po
prihodu v Klasje 1. julija la-
ni, je bila reorganizacija pe-
karn. Že lani so zaprli pekar-
no v Ljubljani, letos so že ali
pa še bodo prenehali s peko
kruha v Štorah, na Dobrni, v
Adi in pri Mlakarju v Celju
ter v Hrastniku. Te dni se po-
gajajo tudi za prodaji mlina
in skladišča v Sevnici, ki za
podjetje nista več strateško
pomembna. Vse zaposlene v
naštetih pekarnah so preraz-
poredili na druga delovna me
sta, izjema so le trije presež-
ki v sevniškem mlinu. S kon-
centracijo proizvodnje in z
ukinitvijo nezanimivih pro-
gramov bodo v Klasju v enem
V Klasju so v prvih štirih
mesecih ustvarili milijardo
760 milijonov tolarjev čistih
prihodkov od prodaje, kar
je za 6 odstotkov manj kot
v enakem lanskem obdob-
ju. Ker nižje prihodke pri-
čakujejo tudi na celoletni
ravni, bo uprava na skupš-
čini, ki bo prihodnji mesec,
predlagala rebalans letoš-
njega finančnega načrta.
letu privarčevali 66 milijo-
nov tolarjev, napoveduje Pav-
čič.
Vsi dosedanji ukrepi iz sa-
nacijskega programa, ki ga
je nadzorni svet Klasja spre-
jel decembra 1999, so letos
že obrodili prve sadove. V pr-
vem četrtletju se je v primer-
javi z enakim lanskim obdob-
jem izguba iz rednega delo-
vanja zmanjšala s 93,5 na 35
milijonov tolarjev, celotna iz-
guba, ki je v lanskih prvih
treh mesecih znašala 124,5
milijona tolarjev, pa se je le-
tos znižala na 58 milijonov
tolarjev. Kolikšna bo izguba
ob koncu leta, Pavčič še ne
upa napovedati, saj bodo šte-
vilke odvisne tudi od kadrov-
skega prestrukturiranja in
predvsem od cene pšenice,
ki je že lani v veliki meri za-
krivila skoraj 300 milijonov
tolarjev izgube. Je pa letos,
pravi Pavčič, zadnje leto, ko
si v Klasju še lahko privošči-
jo rdeče številke.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik uprave Klasja Matjaž
Pavčič je prepričan, da sedaj, ko je
podjetje še v krizi, ni nobene ne-
varnosti prevzema. Bodo pa po us-
pešno zaključeni sanaciji gotovo
zanimiva tarča tako za domača kot
tuja podjetja, saj v celjski regiji
obvladujejo pomemben tržni delež.
Tuš
prestopil mejo
Največje celjsko trgovsko podjetje
se je razširilo tudi izven slovenskih
meja. Na Reki, v neposredni bližini
obvoznice, so včeraj odprli nov trgov-
ski center Tuš, v katerega so vložili
deset milijonov in pol evrov.
Center, ki se razprostira na 7.500 kva-
dratnih metrih in je med največjimi na
Reki, ima v treh nadstropjih 6.800 kva-
dratnih metrov prodajnih površin, v njem
pa je delo dobilo 150 ljudi. V Tuševem
supermarketu, drogeriji in restavraciji
so jih zaposlili 88, ostali delajo v 24 dru-
gih trgovinah v okviru centra. Od uspe-
ha prvega trgovskega središča na Hrvaš-
kem bo, kot je povedal direktor Engro-
tuša Aleksander Svetelšek, odvisna na-
daljnja širitev podjetja v tej državi. Nji-
hov cilj je, da bi razvili mrežo trgovin, ki
bodo poslovale po enakih načelih kot
slovenske.
Reški trgovski center pomeni le peti-
no letošnjih Tuševih naložb, ki v celoti
znašajo več kot deset milijard tolarjev.
Podjetje bo večino denarja porabilo v
Sloveniji, ^oziroma v Celju, kjer bodo
kmalu odprli novo skladišče za sadje,
zelenjavo in zamrznjeni program, do no-
vembra pa bodo zgradili še trgovski cen-
ter z muhikinom.
V Tušu, ki je v dvanajstih letih odprl
po Sloveniji 95 poslovnih enot in se uve-
ljavil kot tretja največja trgovska veriga,
so lani zabeležili 51-odstotno rast pro-
daje in število zaposlenih povečali na
1.140. Letos načrtujejo 54 milijard to-
larjev prometa, kar je za 38 odstotkov
več kot lani.	JI
Dobiček v razvoj
Dokapitalizacija Zdravilišča Laško še maja - Izpad
prihodka od varovanih stanovanj
v Zdravilišču Laško so te dni zaključili
celovito prenovo vseh zdraviliških ob-
jektov. V dobrih petih letih so za na-
ložbe, nazadnje je prišla na vrsto 500
milijonov tolarjev vredna prenova Zdra-
viliškega doma, namenili 5,5 milijar-
de tolarjev. Na skupščini pa so delni-
čarji v torek dopoldne potrdili predlog
uprave, da 148,2 milijona tolarjev bi-
lančnega dobička iz leta 2001 razpore-
dijo rezerve.
S tem nadaljujejo tradicijo zadnjih let,
ko delničarji niso dobih dividend, am-
pak se je ves ustvarjeni dobiček vlagal v
razvoj zdravilišča. Po besedah direktor-
ja mag. Romana Matka bodo do konca
meseca izpeljali še dokapitalizacijo, ta-
ko da bo imelo Zdravilišče Laško skupaj
940 tisoč delnic po nominalni vrednosti
tisoč tolarjev za delnico. V lastniški struk-
turi bo Občina Laško največji, nekaj nad
51-odstotni lastnik zdravihšča, sledijo pa
ostali delničarji, med katerimi po pro-
daji dela zdraviliških delnic Gradiš Celje
ni več na drugem mestu. Zaposleni sku-
paj z upravo imajo v lasti 5 odstotkov
družbe, po besedah direktorja Matka, pa
bi želeli delež povečati.
V Zdravilišču Laško so lani povečali
skupne prihodke za 17 odstotkov na 1,9
milijarde tolarjev, kar je pet odstotkov
nad načrtom. Dobiček je sicer porasel
na 35 milijonov tolarjev in je od pred-
lanskega višji za tretjino, vendar za sko-
raj polovico pod načrtovanim. Slednje
pripisujejo visokim stroškom financira-
nja naložb, vlaganjem v turistično infra-
strukturo, ki se finančno neposredno ne
vračajo, višjim stroškom poslovanja ter
izpadu načrtovanih prihodkov iz naslo-
va oskrbe starejših zaradi dolgotrajnega
postopka pridobitve koncesije. Kot je zna-
no, so v Laškem lani končali gradnjo va-
rovanih stanovanj, vendar povpraševanje
po tovrstnih stanovanjih še ni takšno, kot
so v zdravilišču pričakovali.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
V Zdravilišču Laško so zaključili naložbeni ci-
kel, v katerem so v dobrih petih letih število
ležišč povečali z 220 na 456, z 252 sobami pa
se uvrščajo med večja slovenska zdravilišča.
L-okalni
podjetniški
center d.o.o.
Trg celjskih knezov 8, 3000 Cei
tel.: 03/426 51 80
fax.: 03/426 51 87
e-mail: lpc@celje.si
1. Obveščamo vas,
da so odprti naslednji javni razpisi, ki jih objavlja
Ministrstvo za gospodarstvo
(Uradni list RS št. 39/02)
-	javni razpis za spodbujanje razvoja turistične infrastrukturi
rok za prijavo 5.6. 2002
-	javni razpis za spodbujanje domačih investicij v regije,
ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelno
rok za prijavo 26. 6. 2002
-	javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij
rok za prijavo 4. 10. 2002
Ekološko razvojni sklad
Republike Slovenije, javni sklad Ljubljana
(Uradni list RS št. 41/02)
-	Javni razpis za kreditiranje naložb za zmanjšanje
onesnaževanja zraka in drugih okoijskih naložb
občanov 260B02A
Rok prijave od 10.5.2002 do porabe sredstev vendar
najkasneje do 30.4.2003
Mariborska razvojna agencija p.o. Maribor
(Uradni list RS št. 41/02)
-	Javni razpis za prijavo projektov iz Sklada za male projekt
Slovenija/Avstrija 2000
Rok za prijavo je 12.7.2002
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(Uradni list RS št. 42-43/02 )
-	Javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratni
sredstev za razvojne programe podeželja ter promocijo in
druge dejavnosti, pomembne za razvoj podeželja za leto 20fl
1.	razvojni programi podeželja
rok prijave 7.junij 2002	•
2.	promocija in druge dejavnosti, pomembne za razvoj podežej
rok prijave 7.junij 2002
-	javni razpis za sofinanciranje uvajanja sledljivosti porekla
govejega mesa
rok prijave 28.6.2002
-	javni razpis za sofinanciranje ustanavljanja in oblikovanja
povezav od hleva do mize z razvojem novih kolektivnih
blagovnih znamk za obstoječe in nove posebne kmetijske
pridelke oziroma živila za mesno-predelovalno panogo
rok prijave 28.6.02
-	razpis za razdelitev dela carinskih kvot, ki se deli po meto(
dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot v sklai
z Uredbo o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med ReputDl
Slovenijo in Republiko Makedonijo
(Uradni list RS, št. 110/01)
rok prijave je v roku 15 dni od dneva objave
Republika Slovenija
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
(Uradni list RS št. 42-43/02)
-	javni razpis za sofinanciranje znanstveno raziskovalnih
projektov v okviru slovensko -poljskega znanstvenega
sodelovanja v letih 2003 in 2004
rok prijave 1.7.2002
Zavod republike Slovenije za zaposlovanje
(Uradni list RS št. 42-43/02 )
-	javni razpis za nadomestitev plače invalidu in težje zaposli
brezposelni osebi
rok prijave; 5.6.2002, 5.7.2002, 5.9.2002, 4.10.200
5.11.2002 in 5.12.2002 oziroma vse do zaključka javnes
razpisa
-	javni razpis za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju potno
na domu ter osebne asistence in oskrbovanja invalidnih ose
-program »invalidi invalidom«
rok prijave: 5.6.2002, 5.7.2002, 5.9.2002, 4.10.200i
5.11.2002 in 5.12.2002 oziroma vse do zaključka javne?
razpisa
-	javni razpis za
A)	sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za brezpoself
invalide in
B)	sofinanciranje prilagoditve delovnih mest za brezposeln
invalide za leto 2002
rok prijave: 5.6.2002, 5.7.2002, 5.9.2002, 4.10.2002
oziroma do zaključka javnega razpisa
-	javni razpis za nadomestitev dela stroškov za ohranitev
delovnih mest
rok prijave do 14.6.02
3.	Lokalni podjetniški center d.o.o. vabi podjetja k sodelovali
v programu Leonardo da Vinci.
Program je namenjen poklicnemu izobraževanju in
usposabljanju. Del programa predstavljajo projekti mobilnos
v katerih posamezniki s pomočjo sredstev programa
opravljajo praktično delo v tujini.
Tekoče in napovedane javne razpise lahko spremljate na ni
spletni strani htto: //www.Ipc-celie.si.
Nudimo vam pomoč za pripravo dokumentacije kot prijavo)
navedene razpise, zato izkoristite svojo vključitev v vavčer!
sistem svetovanj, ki vam nudi možnost sofinanciranja tako
področju svetovanja kot izobraževanja s strani Pospeševalne
centra za malo gospodarstvo v višini 50% za kvoto, ki jo laN
izkoristi vsako delujoče podjetje v skladu z navodili za izvaja"
vavčerskega sistema svetovanj.
V kolikor vidite svojo priložnost se oglasite pri nas!
Kontaktna oseba: Tatjana Štinek, univ.dipi f
Št. 21. - 23. maj 2002
GOSPODARSTVO
11
Kapis osvojil
Bosno
Petrovško podjetje uspešno postavilo na noge tovarno kablov v
Tomislavgradu - Letos blizu 3,8 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje
lilednarodno podjetje za
pizvodnjo in prodajo kab-
p Kapis iz Petrovč bo v za-
tlcu prihodnjega meseca
adno odprlo svojo tovar-
iv Tomislavgradu, ki jo
avgusta lani kupilo pre-
, javnega razpisa. Kapis,
se je do lani ukvarjal le
distribucijo kablov in
fktričnega materiala, je
fva želel lastno tovarno
staviti v Zaloški Gorici,
udar pri lokalnih obla-
fh ni naletel na posluh pri
idobivanju gradbenih do-
iljenj. Zato se je podal na
g in namesto v Žalcu za-
gloval v BiH.
Petrovško podjetje je
jodstotni delež Tovarne
blov v Tomislavgradu ku-
0	za 13 milijonov mark,
rje bila v preteklem letu
jvečja slovenska naložba v
sni in Hercegovini. S tem
Slovenija dobila tudi last-
1	proizvodnjo kablov, žic
[aluminijskih in železnih
n, ki je doslej ni imela. Kot
povedal glavni direktor in
tnik Kapisa Iztok Piki, so
osodobitev tovarne, ki do
hovega prihoda zaradi po-
injkanja obratnih sredstev
D leto in pol ni delala, do
daj vložili okrog 170 mili-
lov tolarjev. Največ denarja
dali za prenovo dvajset let
irega objekta in za remont
rojev. Proizvodnjo so začeli
70 ljudmi, zdaj jih je zapo-
Enih že 140, če jim bo us-
(lo skleniti posel z Nigeri-
l,bo delo dobilo še trideset
Bdi.
Ko bo tovarna delala s polno
zmogljivostjo, pričakujejo,
da bodo imeli okrog 22 mi-
lijonov evrov prihodkov od
prodaje na leto. Zdaj na me-
sec izdelajo za 1,3 milijona
evrov vseh vrst kablov do ene-
ga kilovolta ter vrvi iz železa
in aluminija, ki jih prodajo
večinoma na bosanskem, hr-
vaškem in slovenskem trgu.
Ker je zanimanje za njihove
izdelke vse večje tudi na srb-
skem trgu, preko sarajevske-
ga Energoinvesta pa naj bi
kable prodajali tudi v neka-
terih državah na bližnjem
vzhodu. Piki pričakuje, da se
bo v nekaj naslednjih letih
obseg proizvodnje povečal še
za 30 odstotkov.
Zaloška
Gorica ostaja
v predalu
Iztok Piki ocenjuje nalož-
bo v Bosni kot zelo uspešno
in tudi zelo pomembno za na-
daljnji razvoj podjetja. »Se-
veda je bilo pri zagonu to-
varne potrebnega veliko de-
la, ki pa smo ga opravili brez
kakšnih posebnih težav. Pri
tem nam je bila v precejšnjo
pomoč tudi lokalna oblast v
Tomislavgradu, s katero, za
razliko od žalske, zelo do-
bro sodelujemo.« Kot je zna-
no, so v Kapisu sprva name-
ravali sami postaviti tovarno
kablov. V Zaloški Gorici so
leta 1999 kupili štiri hektare
veliko nekdanjo Hmezadovo
farmo, jo temeljito očistili in
enega od objektov preuredi-
li v skladiščno-logistični cen-
ter. Ko pa so hoteli postaviti
še novo proizvodno halo, v
kateri bi že ob zagonu dobi-
lo delo najmanj štirideset lju-
di, se je zataknilo pri prido-
bivanju gradbene dokumen-
tacije. Piki pravi, da načrtov
sicer še niso »vrgli v smeti«,
vendar so se zdaj osredoto-
čili predvsem na proizvod-
njo v Bosni.
V petrovškem delu Kapi-
sa je zaposlenih trideset lju-
di, večinoma mlajših stro-
kovnjakov z višjo ali viso-
ko izobrazbo. Glavni direk-
tor Iztok Piki pravi, da so
dobri kadri pri njih vedno
dobrodošli. Trenutno naj-
bolj potrebujejo finančne-
ga strokovnjaka.
Razmišljajo tudi o razvo-
ju novih vrst kablov in pove-
čanju zmogljivosti, česar pa
se bodo, saj gre za velike na-
ložbe, lotili zelo premišlje-
no. »Nadaljnja vlaganja v To-
mislavgradu bodo odvisna od
zanimanja naših kupcev za
nove izdelke. Trenutno želi-
mo predvsem dokončati po-
sodobitev obstoječih proi-
zvodnih zmogljivosti in po-
večati konkurenčnost na ju-
goslovanskem trgu, kjer že
sedaj veljamo za dobre proi-
zvajalcev,« pojasnjuje Piki. O
tem, da bi se podali na za-
hodne trge, niti ne razmiš-
ljajo, saj se jim območje nek-
danje bivše skupne države
kljub konkurenci domačih in
tujih podjetij zdi zadosti za-
nimivo. Največ kablov iz To-
mislavgrada trenutno proda-
jo v Bosni in Hercegovini,
drugi najpomembnejši trg je
Hrvaška, kjer so za lažje ob-
vladovanje terena prejšnji te-
den v Zagrebu ustanovili last-
no podjetje, šele na tretjem
mestu je Slovenija.
V Kapisu, ki sodi med na-
juspešnejše gospodarske
družbe v žalski občini in se
uvršča tudi med slovenske ga-
zele, so lani imeli 2,4 mili-
jarde tolarjev prihodkov, kar
je za dobro polovico več kot
leta 2000, in kar štirinajst-
krat več kot leta 1996, ko je
bilo podjetje ustanovljeno.
Izvoz, ki predstavlja dve tret-
jini celotne prodaje, se je po-
večal za 84 odstotkov, pro-
daja doma pa je bila od pred-
lanske večja za 18 odstotkov.
Iztok Piki ocenjuje, da bo
podjetje letos ustvarilo okrog
3,8 milijarde tolarjev konso-
hdiranih prihodkov od pro-
daje.
JANJA INTIHAR
Iztok Piki
Vir: FIPO, Kapis
Razprodaja
Korsa
v drugi polovici prihodnje-
ga meseca bo znano, koliko
so vredne premičnine in ne-
premičnine podjetja Kors iz
Rogaške Slatine, ki je od 4.
aprila letos v stečaju.
Kot je povedal stečajni
upravitelj Tomaž Kos, so z
zbiranjem denarja za stečaj-
no maso za sedaj zadovolj-
ni. Na razprodaji, ki se je pri-
čela pred nekaj dnevi, jim je
namreč uspelo prodati že
skoraj polovico od 52 mili-
jonov kosov oblačil in repro-
materiala, ki so ostali v pod-
jetju ob uvedbi stečaja. Kos
za sedaj še ne ve, ali bo Kors
prodal v celoti, kot pravno
osebo, ali pa se bo odločil za
prodajo po delih. Rok za pri-
javo terjatev je 12. junij, pr-
vi narok za njihov preizkus
pa bo 26. junija. Kot je zna-
no, je ob uvedbi stečaja vods-
tvo podjetja razmišljalo, da
bi preko invalidskega podjet-
ja Korsa najelo prostore in
opremo matičnega podjetja
ter s sto delavci nadaljevalo
proizvodnjo. Po besedah ste-
čajnega upravitelja se k sre-
či za takšen korak niso odlo-
čili, saj so še pravočasno ugo-
tovili, da za nadaljevanje
proizvodnje nimajo dovolj
trdnih ekonomskih podlag.
JI
Laško in Gorenje med
ugledneži
Agencija Kline&Kline je že osmo leto zapored opravi-
Iraziskavo ugleda 255 največjih slovenskih podjetij.
i^ezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 805 mene-
erjev in 1018 predstavnikov splošne javnosti, so zopet
trdili visok ugled farmacevtske panoge, saj sta se tako
mnenju splošne kot strokovne javnosti na prvi dve me-
uvrstila Lek in Krka. V skupini najbolj imenitnih pod-
j sta s širšega celjskega območja tudi letos Pivovarna
^ko in Gorenje. Splošna javnost je pivovarno uvrstila na
'^rto mesto. Gorenje pa na šesto, po ocenah menedžerjev
So Laščani na tretjem mestu. Gorenje pa na petem. JI
finance
Vrednostni papiiji delniških družb
št. 21 - 23. maj 2002
12
NAiSI KRAJI IN LJUDJE
Več varnosti
v prometu
Zaključila se je vzgojna preventivna akcija celjskih
srednjih šol
Večje ozaveščanje o pome-
nu prometne varnosti in še
več preventivnih akcij bo
zmanjšalo strahovit krvni
davek, ki ga zahtevajo ce-
ste. Samo lani je bilo na celj-
skem območju v prometnih
nesrečah poškodovanih 150
mladostnikov, trije so umr-
li. Zavarovalnica Triglav iz-
plača kar 44 odstQtkov vseh
odškodnin zaradi prometnih
nesreč. Lani je bilo to 4,2 mi-
lijarde tolarjev. Zato preven-
tive ni nikoli dovolj.
Avtorji in sponzorji akci-
je Skupaj za večjo prometno
varnost - Policijska uprava Ce-
lje, Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu. Zava-
rovalnica Triglav in Mestna
občina Celje - so veseli, da
akcija že daje učinke, pa tu-
di, da so jo uvrstili v repub-
liški projekt Odprte šole. V
akciji so od lanskega okto-
bra do začetka maja tri celj-
ske srednje šole s tremi raz-
redi izpeljale 28 različnih
prometno-preventivnih aktiv-
nosti. Dijaki so pripravljali
okrogle mize, prometni var-
nosti posvečali šolske ure, pi-
sali, slikali, ustvarjali plakate,
video spote in celo posneli
dokumentarni film.
Zmagovalcem med razre-
di je zaslužena priznanja po-
deljevala v lično policijsko
uniformo oblečena olimpij-
ka Alenka Bikar, ki je priz-
nanje za tretje mesto izroči-
la 3. h razredu L gimnazije
Celje, za drugo 2.d razredu
srednje zdravstvene šole in
za prvo 4.e razredu L gim-
nazije Celje. Nagrajenci so
dobili denarne nagrade 100,
200 in 300 tisoč tolarjev, ki
jih je akciji namenila Zava-
rovalnica Triglav Celje.
Strelka Natalija Prednik je
podelila nagrado šolam. Priz-
nanja za tretje mesto je dobi-
la Poslovno komercialna šo-
la Celje, za drugo srednja
zdravstvena in za prvo I. Gim-
nazija Celje. Šole so dobile
enake denarne nagrade, ki jih
je prispeval drugi sponzor ak-
cije - Mestna občina Celje.
Dijakinje 3. ha razreda L
Gimnazije so vsem prisotnim
pripravile zabaven glasbeno-
literarni program, ki so ga za-
ključile z zborovsko izved-
bo pesmi Samo ljubezen.
BRST
Foto: SHERPA
Olimpijka Alenka Bikar in Tone Pavšer, vodja oddelka za oceno in prevzem rizikov Zavarovalnice Triglav, o.e.
Celje, sta podelila zasluženo priznanje za osvojeno 1. mesto predstavnikom 4.e razreda I. gimnazije Celje.
Most slednjič odprt
Most preko Savinje, ki povezuje Čopovo ulico v Celju z Mestnim parkom, je j
zahtevni obnovi, ki je trajala od I. marca do včeraj, slednjič spet odprt.
Most so temeljito prenovili in ga razširili, kar je omogočilo tudi izgradnjo kolesarsl
steze. Med prenovo so učvrstih opornike, več del, kot so načrtovali, je bilo tudi z obno^
komunalnih vodov. Most je sedaj sodobnejši, varnejši, povečali so tudi njegovo nosilnos
Celotna obnova, izvajalo jo je podjetje CM Celje, je proračun mestne občine stala okoliš
milijonov tolarjev. Prvotno načrtovan znesek obnove so presegli za dobrih 20 milijone
tolarjev zaradi nenačrtovanih del, ki jih je zahtevalo slabo stanje enega najbolj prometni
celjskih mostov in nova ureditev razsvetljave.	BS, Foto: TRIARTE
Brezplačno le še med tednom
Na komunalni deponiji v
Bukovžlaku bodo poostri-
li nadzor nad odlaganjem
odpadkov, ki jih pripeljejo
občani sami.
Razveseljivo je, da se za
to odloča vse več ljudi, saj
se s tem zmanjšuje število
črnih odlagališč. V podjet-
ju Javne naprave pa pri tem
ugotavljajo, da občani pogo-
sto kršijo pravila odlaganja
odpadkov, s čimer povzro-
čajo precej škode. Zato bo-
do odlaganje poslej organi-
zirali v zbirnem centru za lo-
čene frakcije in ne več na pla-
toju pred vhodom. S L ju-
nijem bodo lahko manjše ko-
hčine odpadkov - napolnje-
no prikolico osebnega avto-
mobila - dvakrat na leto
brezplačno odlagala le ^ia
gospodinjstva, ki so vklji
čena v redni odvoz odp^
kov. Odpadke bo mogoče oi
ložiti le v času obratovanj
deponije, ob delavnikih a
6. do 20. ure, ob sobotah p
od 6. do 14. ure. Ob nedi
Ijah in praznikih odlaganj
ne bo mogoče.
Domijada je uspela
Nekaj čez 400 dijakov iz 33 slovenskih dijaških domov
se je dva dni družilo v Celju, na jubilejni 40. Domijadi.
Osrednji del srečanja je bil namenjen športnim tekmova-
njem v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem te-
nisu, šahu, streljanju z zračno puško in memorialnemu te-
ku, ki ga vsako leto izvedejo v spomin na Franja Klojčnika,
zaslužnega domskega delavca. Izpeljali so tudi več pogovo-
rov in delavnic, kar nekaj časa pa so namenili tudi druženju
in zabavi. Športniki celjskega dijaškega doma so v košarki
so osvojih tretje mesto.	BS
NAŠI MATURANTI
Maturanti 4.a Gimnazi-
je Celje-Center iz programa
predšolska vzgoja.
Stojijo od leve proti desni
od zgoraj navzdol: Katja Ja-
godič, Aleš Točaj, Urška Fon-
da, Urška Podpečan, Petra
Stupar, Darija Pišek, Natali-
ja Drovenik, Mojca Sedmi-
nek, Tadeja Turnšek, Mirjam
Kampuš, Manja Koren, An-
dreja Tepeš, Karmen Kunst,
Irena Lavbič, Tanja Novak,
Vesna Dvornik, razredničar-
ka Lidija Fegic-Miiller, Adri-
jana Lipar, Monika Pepel-
njak, Anja Čretnik, Mojca Me-
ke, Andreja Halužan, Lina
Umek in Mateja Povh.
Maturanti, pošljite na
svoje fotografije, pripišite
imena sošolcev, vsak pa naj
k svojemu imenu pripiše še
glasbeno željo. Vse skupaj
pošljite s kupončkom na
naslov: Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje. Glas-
benim željam boste lahko
prisluhnili vsak četrtek od
20.30 ure dalje.
Naloge na
razstavi
Oddelek za družbene 4
javnosti Mestne občine O
Ije je objavil rezultate, ki!
jih pri zagovorih svojih I
tošnjih raziskovalnih iii
log dosegli celjski osnovo
šolci.
Na zagovorih, ki so bili n
nulo sredo v IV. Osnovni š
li, so predstavili 47 razisk
valnih nalog z osmih razli
nih področij. Pripravilo f
je 134 učencev ob pomočil
mentorjev. Dve nalogi, ol
iz biologije in obe iz Osno
ne šole Hudinja, pod me'
torstvom Boštjana Štiha, S
dosegli vseh možnih 100 tofl
Sicer pa se je v prvo skupin
uvrstilo 28 nalog.
Danes bodo v osredn
knjižnici v Celju odprli ra!
stavo vseh srednje- in osn(J
nošolskih raziskovalnih n
log, ki jih je skupaj 143 in
bodo po zaprtju razstave, 2
junija, prešle v last Osredn
knjižnice. Tam so med nj
bolj izposojanim študijski
gradivom.	^
Št. 21 - 23. maj 2002
13	NAiSI KRAJI IN LJUDJE

Celjani pijejo
dobro vodo
Po letu 2003 bo tudi kakovost vodotokov v Celju bistveno boljša
Razmeroma slab obisk
I okrogle mize o kakovosti vo-
da v Celju, ki so jo v ponede-
ljek v lapidariju Pokrajin-
[skega muzeja pripravili celj-
ski lionisti, članom ne more
biti ravno v čast. Je pa vsebi-
na, ki sta jo pred prisotne čla-
ne kluba razgrnila Nina Ma-
jat iz Zavoda za planiranje
in izgradnjo in še zlasti Mar-
ko Cvikl, direktor podjetja
VO-KA, zaslužila javno
obravnavo na okrogli mizi.
Uvodna nastopa obeh go-
stov sta namreč pred prisot-
ne postavila kopico proble-
mov, ki zadevajo varstvo vo-
da in celovit pregled stanja.
Ta pokaže, da se vse bolj za-
vedamo pomena čiščenja od-
padnih voda in še bolj kako-
vosti pitne vode. Kar zadeva
stanje vodotokov, se ta po le-
tih izboljšav ponovno neko-
liko slabša. Vzhodna Ložni-
ca ostaja v četrti, Voglajna je
iz tretjega nazadovala v četr-
ti, Savinja, Hudinja, Ložni-
ca in Koprivnica pa ostajajo
v tretjem kakovostnem raz-
redu. Tako ostaja cilj, da bi
celjski vodotoki do leta 2003
prešli v drugi kakovostni raz-
red, še vedno zgolj cilj. Naj-
več nesnage v vodovode še
vedno prinesejo komunalne
odplake z območij, kjer še
ni urejena kanalizacija, pre-
livanje vode iz deponije sa-
dre in iz komunalne deponi-
je, mestna kanalizacija, ki
ima sedaj le en izpust na so-
točju Savinje in Voglajne,
šentjurska klavnica in še kdo.
Odkar deluje čistilna napra-
va v Škofji vasi, pa se je znat-
no izboljšala kakovost Hudi-
nje. Šmartinsko jezero osta-
ja v tretjem kakovostnem raz-
redu, njegovo samoočiščeval-
no moč pa duši j o zlasti ko-
munalne odplake okoliških
zaselkov in Šmartnega, kjer
kanalizacija še ni urejena, če-
prav jo obljubljajo že v krat-
kem.
Izgradnja centralne čistil-
ne naprave, ki naj bi pričela
delovati konec leta 2003 in
intenzivna izgradnja kanali-
zacijskega omrežja in zbiral-
nikov, ki bodo komunalne
odplake dovajali do central-
ne čistilne naprave, vendar-
le kaže na izjemne napore za
izboljšanje stanja vodotokov.
K temu pa je, kot tudi k manjši
porabi vode, predvsem pris-
pevala stroga zakonodaja in
uvedba komunalnih taks, ki
zdaj znašajo že okoli 130 to-
larjev na kubični meter od-
plak. Prav izgradnja central-
ne čistilne naprave za 85 ti-
soč populacijskih enot naj bi
prispevala, da bomo v Celju
do konca leta 2003 sposob-
ni očistiti tri četrtine komu-
nalnih odplak.
Odlična pitna
voda
Precej bolj spodbudni so
podatki o kakovosti pitne vo-
de, katere poraba se sicer, po
propadu velike industrije in
še zlasti po uvedbi taks, zmanj-
šuje, zato pa se viša njena ka-
kovost in tako v Celju pijemo
eno čistejših vod iz mestnega
vodovoda. Predvsem je raz-
veseljivo, da so skoraj že v ce-
loti odpravili problem pesti-
cidov in herbicidov, ki so se
pojavljali v zajetju podtalni-
ce v Levcu. Problem ostajajo
nitrati, vendar ti tudi na naj-
bolj kritičnem zajetju, v Med-
logu, ostajajo na 14 miligra-
mih na liter, kar je blizu spod-
nje dovoljene meje v evrop-
ski skupnosti in dosti niže od
koncentracij, ki jih dopušča
svetovna zdravstvena organi-
zacija. Pa še te vode nihče v
Celju ne pije, saj jo mešajo s
čistejšo, vitanjsko vodo, v ko-
ličinah največ 30 sekundnih
litrov na 200 litrov vitanjske
vode. Imajo pa pri oskrbi Ce-
ljanov z vodo še vedno nekaj
manjših težav. Ena je v tem,
da voda, ki prihaja iz štirih
vitanjskih zajetij rada kali.
Druga je t.i. bela voda, za ka-
tero potrošniki mislijo, da je
preveč klorirana, pa ni. Po-
jav nastaja zaradi visokega
pritiska v ceveh, ko se iz vo-
de zaradi tega močno izloča
kisik. Tretja težava je prisot-
nost »peska«, ki pogosto ma-
ši pipe. Ta nastaja zaradi iz-
ločanja mineralnih snovi iz
vode in nastajanja oblog na
cevovodih, ki se občasno luš-
čijo in tako pridejo v obliki
peska v pitno vodo.
BRANKO STAMEJČIČ
Bazen bo kmalu odprt
Na celjskem letnem kopališču hitijo z obnovitvenimi
deli, ki so pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Otvoritev načrtujejo predvidoma zadnje dni maja ali
prve dni junija.
Ob prenovi hotela Merx je ZPO, zavod za urejanje par-
kirišč in gospodarjenje z javnimi objekti v Celju, ki uprav-
lja tudi s kopališčem, obnovil vodovodno napeljavo in
prenovili notranjost garderob. Trenutno vrtajo luknje v
vmesno steno med velikim in manjšim bazenom, kar bo
omogočilo boljše mešanje vode, obnovili pa so tudi kopa-
liško strojnico. Čaka jih še nekaj manjših del. Igrišče za
košarko nameravajo preplastiti, postavili bodo tudi nekaj
igral. V gostinskem delu obljubljajo novo ponudbo, ki bo
privlačna predvsem za mlade.	BS
Št. 21 - 23. maj 2002
SPOMIN
Marija Kasteiic
Tega. da naše poti po-
tekajo po skrivnostni
krožnici, se zavemo, ko se
katera izmed njih sklene,
kot se je pred nekaj dne-
vi sklenila pot naše sode-
lavke, profesorice mate-
matike. Marije Kasteiic.
Poznali smo jo po njeni
matematični prodornosti
in doslednosti ter po viso-
kih merilih, ki jih je po-
stavljala svojim dijakom
in sebi. O tistem, kar se je
kot mehko, občutljivo tki-
vo skrivalo za njeno krh-
ko zunanjo podobo in ener-
gičnim nastopom, vemo
malo. Ta del njene oseb-
nosti smo na začetku več-
krat prezrli, ko pa je čez
čas pogosteje našla stik z
nami, smo ga po koščkih
odkrivali v zbornici ali na
potovanjih po različnih de-
želah. Tudi sama je bila
kot ena teh dežel: svojim
najbližjim ljudem je raz-
krila sence in sijaj, stu-
dence in puščave, ožarje-
ne gore upanja in tiha
brezna strahov, za nas pa
je vse to zastrla s tančico
skrivnosti. Te tančice ni-
smo ne mogli ne smeli od-
straniti... Morda pa bi se
ji lahko bolj približali in
večkrat pogledali skoznjo,
da bi laže razumeli, za-
kaj smo se včasih pozdra-
vili z nasmehom, včasih
pa s sklonjeno glavo.
Vsak nekrolog, tudi ta.
zveni kot zapoznela bese-
da. ki mora na dan, ker
nekateri vendarle verja-
memo, da je življenje (ce-
lo po smrti) enako ne-
skončno, drugi pa vsaj lo,
da je večje od nič. Tako bi
rekla tudi Marija, vendar
bi morda hotela še dokaz...
MARIJA MAROVT,
direktorica in kolektiv
Šolskega centra Celje
Majda Brenčič
Ko v človeku ugasne luč
življenja, vsaj za trenutek
postojimo in ne moremo
doumeti krute resnice. Od-
hod Majde Brenčič se je z
globoko bolečino pogrez-
nil v naša srca, v srca so-
rodnikov, prijateljev in
znancev, zlasti še v celj-
ski organizaciji RK, kjer je
bila dolgoletna predsedni-
ca.
Rodila se je leta 1932 v
Ljubljani, staršema tržaš-
kima Slovencema. V hudih
časih je brezposeln oče šest
ust preživljal s priložnost-
nim delom, družina pa se
je leta 1939 preselila v Ptuj,
kjer je dobil redno delo. Med
okupacijo so se začasno vr-
nili v Ljubljano. Po srednji
medicinski šoli se je zapo-
slila v Pediatrični kliniki v
Ljubljani, šolanje nadalje-
vala na višji medicinski šo-
li, uspešno diplomirala,
končala šolo za socialne de-
lavce in kot izredna štu-
dentka vpisala še študij so-
ciologije. Z odredbo mini-
strstva za zdravstvo je bila
leta 1952 premeščena v Ce-
lje.
Celjani jo pomnijo iz am-
bulante tovarne Metka, de-
lala je kot socialna delav-
ka. v patronažni službi in
kot glavna sestra v zdravs-
tvenem domu. Od leta 1975
se je kot tajnica SIS za so-
cialno skrbstvo izkazala z
uvedbo svobodne menjave
dela z gospodarstvom. Med
leti 1977 in 1981, ko se je
upokojila, je vodila vzgoj-
no posvetovalnico centra za
socialno delo.
V delo Rdečega križa se
je Majda vključila že v mla-
dih letih; od leta 1958 je
kot prostovoljka delovala v
raznih organih v RK Celje.
tudi kot predsednica komi-
sije za krvodajalstvo. Leta
1984 je bila izvoljena za
predsednico RK Celje in jo
vodila 18 let, vse do zad-
njih dni svojega življenja.
RK se je z njo na čelu pri-
lagodil novim družbenim
razmeram, delo je krepila
na temeljih humanizma,
solidarnosti in nudenja
vseh oblik pomoči tistim ob-
čanom, ki so jo potrebova-
li. To se je izrazilo tudi ob
poplavah leta 1990 in
1998, nič manj truda ni bi-
la vloženega v delo z be-
gunci. »Človek človeka
spozna v sili,« je Majda ve-
likokrat rekla in naveza-
la stike s prijateljskim RK
iz partnerskih mest Singen
in Grevenbroich-Weveling-
hofen.
Kjerkoli je Majda dela-
la, nikoli ni dajala vtisa,
da je zgolj vodilna delav-
ka. vselej je pokazala čut
do soljudi. Kljub obilici dela
je imela smisel za zdrav hu-
mor, vselej je bila v toku
dogodkov, ni ji manjkalo
smisla za glasbo in poslu-
ha za petje. Bila je nosil-
ka številnih funkcij v ob-
činskih in republiških or-
ganih. zd svoj trud in delo
je prejela številna občin-
ska in republiška prizna-
nja. tudi diplomo in srebr-
ni znak RKS.
OZ RK CEUE
14
NAiSI KRAJI IN LJUDJE
Puzzii navdušili
icomisijo
Učenci L OŠ Žalec, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice in POŠ Gotovlje na
vseslovenskem podjetniškem forumu Uresničenih polovica poslovnih idej
Minuli teden so v I. osnov-
ni šoli Žalec pripravili pod-
jetniški forum, na katerem
je svoje podjetniške ideje
predstavilo 21 podjetniških
krožkov iz osnovnih šol šir-
šega celjskega območja.
Projekt Podjetniški krožek
v Sloveniji izvajajo že sedmo
leto, namen pa je predvsem
pridobivanje prvih izkušenj
s področja podjetništva. V ta
namen učenci sedmih in os-
mih razredov izberejo pod-
jetniško idejo, izdelajo načrt
realizacije ter ocene tveganja,
bilance in trženja. Večino de-
la opravijo učenci sami ob po-
moči strokovno usposoblje-
nih mentorjev. Za konec pri-
pravijo podjetniške forume,
na katerih petčlanska komi-
sija ocenjuje poslovni načrt,
predstavitev poslovne ideje ter
tudi turistični kotiček, v ka-
terem posamezne šole pred-
stavijo turistične posebnosti
okolja, iz katerega prihajajo.
Projekt za celjsko območ-
je vodi podjetje Tutela, na re-
gionalnem podjetniškem fo-
rumu v Žalcu pa so učenci med
drugim predstavili način so-
delovanja med mladimi, ra-
ziskali možnost izposoje ce-
dejev v šoli, izdali brošuro o
receptih babic, se lotili sne-
manja dokumentarca, pripra-
vili modno revijo, raziskova-
U pomoč na domu... »Po-
membno je, da pri izdelavi
poslovnih načrtov sodeluje-
jo tudi različna podjetja ter
da učenci s svojimi poslovni-
mi idejami naletijo na posluh
v občini oziroma, kot je pri-
mer za štiri šole iz Celja, pri
Lokalnem podjetniškem cen-
tru. Neredko so v podjetjih
presenečeni zaradi zanimivih
in dobro izdelanih poslovnih
načrtov in predstavitev, nena-
zadnje pa tudi idej, ki se po-
rodijo učencem. Poudariti je
treba, da je vsaj polovica iz-
delanih poslovnih idej zaži-
vela tudi v praksi,« pravi di-
rektorica podjetja TUtela Ma-
teja Dolar.
Širše celjsko območje bo-
do na 7. vseslovenskem pod-
jetniškem forumu, ki bo L ju-
nija v Gornji Radgoni, zasto-
paU I. OŠ Žalec ter OŠ Ob Dra-
vinji Slovenske Konjice, sed-
mo in osmošolcem pa se bo-
do pridružili še učenci L in 2.
razreda iz POŠ Gotovlje, ki so
komisijo navdušili z sestav-
ljankami oziroma puzzH. V
slovenskem prostoru so pod-
jetniške krožke pripravili v 105
šolah, na širšem celjskem ob-
močju pa je v 21 šolah sodelo-
valo 250 otrok, ki so regional-
ni podjetniški forum v Žalcu
zaključili z rekreativno spoz-
navnim popoldnevom.
URŠKA SELIŠNIK
Mateja Dolar
Privezovanje hmelja na najmanjših savinjskih hmeljiščih v Levcu.
Nasada za spomin
na stare čase
Ob vstopu v občino Žalec in pred domom IL slovenske-
ga tabora že tretje leto rasteta nasada hmelja, ki spomi-
njata na preteklost, ko je ta grenka rastlina rasla in do-
zorela na lesenih drogovih, hmeljevkah.
Nasada sta tudi najmanjši »njivici« zelenega zlata v Sa-
vinjski dolini, ki ostaja prepoznavna tudi zaradi grenke ro-
že. Pred kratkim so delavci Inštituta za hmeljarstvo Žalec,
ki bo letos v sredini junija obeležil 50 let dela, njivici pog-
nojili in okopali, obrezali hmeljske sadike ter postavili hme-
Ijevke. Ob dobrih pogojih bo hmelj dozorel, avgusta pa ga
bodo obrali na star način.	D. N.
Žalski
mladinci brez vodje
žalski občinski svetniki na eni minulih sej vodji
Mladinskega centra Žalec Dominiki Sambolič niso
podaljšali delovne pogodbe, saj naj bi vsebina dela
centra ne opravičevala tako visokih sredstev, kot
jih je predstavljala polna plača visoko izobražene-
ga vodje.
Po sklepu svetnikov se bo delo v centru nadaljevalo z dve-
ma zaposlenima preko sistema javnih del, delo mladinske-
ga centra pa naj bi v delu, ki se nanaša na pomoč mladim,
združili s Podmornico, za drug, zabaven del, pa poiskali
primernejše prostore. Za iskanje novih prostorov je žalski
župan Lojze Posedel imenoval poseben odbor, do konca
maja pa naj bi poiskali tudi novo osebo za vodjo Mladinske-
ga centra Žalec.	US
Zlati zgornjesavinjski godbeniki
Godbeniki, združeni v Kulturnem društvu Godba Zgor-
nje Savinjske doline, so pred kratkim proslavili 25 let
dela, jubilej pa so kronali z zlato plaketo, ki so jo osvo-
jili na državnem tekmovanju godb minuli konec tedna v
Ilirski Bistrici.
Zgornjesavinjski godbeniki nastopajo v prvi težavnostni
stopnji. Zaradi smrti dolgoletnega dirigenta Francija Go-
ljufa so lani spustili nekaj tekmovanj, sedaj pa so pod vods-
tvom Tomaža Gučka ponovno dokazali, da sodijo med naj-
boljše slovenske godbe. V godbi Zgornje Savinjske doline
je uradno 47 godbenikov, s povprečno starostjo 20 let. Veči-
na godbenikov je obiskovala nazarsko glasbeno šolo, tako
da se glede na znanje ter mladost za prihodnost godbe ni
bati. Seveda so drug problem finančna sredstva, s pomanj-
kanjem katerih se v godbi ukvarjajo že več let. Kljub temu
pa godbeniki vedno obogatijo večje prireditve, ki jih pri-
pravljajo v vseh šestih občinah Zgornje Savinjske doline.
U. SELIŠNIK
Novost v
dolini muzejev
V	okviru praznovanj
Vranskega občinskega praz-
nika med pomembnejše pri-
dobitve so^ odprtje Schwent-
nerjeve hiše v središču kra-
ja.
V	Schvventnerjevi hiši, ki
je dolga leta pripadala bogati
trški družini, so zaenkrat na
ogled prostori in bogata opre-
ma, hiša z vsemi predmeti pa
je potrebna temeljite obno-
ve. Tudi zato so odprtje poi-
menovali razstava pred raz-
stavo. Voljo in entuziazem
Vranšanov je pohvalila Darja
Pirkmajer, direktorica Pokra-
jinskega muzeja Celje, ki je
sodeloval pri obnovi in pre-
ko ministrstva odkupil, pred-
mete v notranjosti. Za odkup
Schvventnerjeve hiše je poskr-
bela vranska občina in s tem
dodala kamenček v nastaja-
joči mozaik Savinjske doline
- doline muzejev.
»Zgodovina Slovencev se ni
začela z generali, temveč s
knjigo,« je menil podsekretar
v ministrstvu za kulturo Goj-
ko Zupan in s tem povzdignil
vlogo založnika Lavoslava
Schvventnerja, kustos pokra-
jinskega muzeja Aleš Stopar
pa je poudaril, da je spomin-
ska hiša ena najbogatejših hiš
v kraju in da se iz razstavlje-
nih predmetov iz leta 1900 vi-
di kultura bivanja trške gos-
pode.
V delu zgradbe, ki je za obi-
skovalce še zaprt, naj bi po na-
povedi Vranskega župana Fran-
ca Sušnika uredili manjši raz-
stavni prostor za priložnostne
kulturne prireditve. Sicer naj
bi s temeljito prenovo hiše pri-
čeli v prihodnjem letu, saj je
ministrstvo za kulturo za ob-
novo Schwentnerjeve hiše na-
menilo 15 milijonov tolarjev.
V kulturnem programu ob od-
prtju Scwentnerjeve hiše so so-
delovale mažoretke pod vods-
tvom Mire Les in godalna za-
sedba Glasbene šole Risto Sa-
vin Žalec.
U. SELIŠNIK
Ob prazniku Občine Vran-
sko so na slavnostni seji ob-
činskega sveta podelili tudi
priznanja. Grb občine Vran-
sko so prejeli Jožef Goltnik,
Jožef Križnik in Javni zavod
Osnovna šola Vransko - Ta-
bor, plakete občine Rado Vir-
jent, Dominik Beršnjak, Mi-
ha Golob, Prostovoljna ga-
silska društva Ločica - Zaje-
sovnik - Zahomce - Limovce
ter Boštjan Šmid, priznanja
občine pa kolektiv Zdravs-
tvene postaje Vransko, Alojz
Skok, Nikola Vujasinovič in
Max Koroschetz.
SPIRALA
CENTER ZA KVALITETO ŽIVUENJA
Šaranovičeva 2 a, 3000 CEUE
PRAZNUJEMO 6. OBLETNICO DELOVANJA
V tem času si je mnogo udeležencev našega centra razrešilo
številne težave kot so: težko ozdravljive bolezni, migrene,
nerazumevanje v družini ali službi, zasvojenost, slaba
koncentracija, depresije, strahovi, stresi in mnoge druge.
RAZREŠITE SVOJE TEŽAVE TUDI VI!
Obiščete nas lahko vsak dan s pričetkom ob 8.30 in 18.15
PRVI OBISK JE BREZPLAČEN!
Tel.: 03/5452632,031/781 090, e-mail: info@spirala.org
Člani KD Godba Zgornje Savinjske doline z dirigentom Tomažem Gučkom.
Št. 21 - 23. maj 2002
15	NAiSI KRAJI IN LJUDJE

Za državo obstaja
samo Gorenjska
Turistična karta Spodnje Savinjske doline eden boljših informativnih
prospektov
v torek so v gostišču Pir-
v Letušu predstavili no-
jo turistično karto Spodnje
javinjske doline, ki je izš-
la v 60 tisoč izvodih in je
oblikovana kot zloženka,
primerna za vsak žep.
Spodnjesavinjski turistič-
;ii delavci ugotavljajo, da do-
lino obišče veliko turistov,
lendar pa ponudba ni pove-
dana. Na karti je označenih
39 kulturnih, naravnih in zgo-
dovinskih spomenikov ter tu-
ji gostišč in drugih turistič-
nih ponudnikov. V legendi je
i-saka točka na kratko pred-
jtavljena, dodane pa so tudi
lelefonske številke. Poseb-
nost zloženke je časovni trak,
Id ga je prispeval mag. Bran-
ko Goropevšek, karto je iz-
delal Mladen Melanšek, za
oblikovanje in organizacijo
pa je poskrbel Janko Pirnat.
Karta je nastala v sodelova-
nju z vsemi šestimi spodnje-
savinjskimi občinami ter ob-
čino Šmartno, Razvojno
agencijo Savinja in Turistič-
no zvezo Spodnje Savinjske
doline.
Turistično karto Spodnja
Savinjska dolina delijo brez-
plačno, z njo so opremili kar
precejšnje številu šol, dru-
štev, turističnih agencij, po-
sebej pa jo delijo obiskoval-
cem Rimske nekropole in ja-
me Pekel ter Mozirskega ga-
ja in Logarske doline. V sled-
nji po besedah Pirnata lokalni
gostinci dovolijo delitev le ob
vikendih in v konici sezone.
Na nepovezanost ali že kar
konkurenco turističnih po-
nudnikov so opozarjali tudi
turistični delavci, ki so se ude-
ležili torkove uradne presta-
vitve karte. Po mnenju Pe-
tra Groma iz Vranskega mo-
tociklističnega in gasilskega
muzeja je turistična karta do-
slej najboljši turistični pros-
pekt, hkrati pa je izpostavil
vprašanje preživetja v turiz-
mu. Božo Plesec iz EHD Mo-
zirski gaj je ponovno opozo-
ril na pomanjkanje stacionar-
ja za goste ter tudi težave z
državo, za katero obstaja sa-
mo Gorenjska. Napovedal je
tudi novo, tako imenovano
smaragdno pot, s katero bo-
do turiste pred Kamnikom us-
merili z avtoceste in jih pre-
ko Gornjega Grada, Mozirja
in Spodnje Savinjske doline
popeljali nazaj na avtocesto.
Janez Kroflič iz Turistične
zveze Spodnje Savinjske do-
line je povedal, da bodo nji-
hov projekt S kolesom po
spodnji Savinjski dolini 1. ju-
nija vključili v evropsko ko-
lesarsko omrežje. Zbrani na
torkovi predstavitvi so pou-
darili, da turistična prizade-
vanja želijo obuditi čas pred
tremi desetletji, ko je Spod-
nja Savinjska dolina živela s
turizmom.
URŠKA SELIŠNIK
Evropa v braslovški šoli
v oš Braslovče so pripra-
vili prireditev Evropa v šoli
pod geslom Naša zgodovi-
na - naša evropska prihod-
nost. Predstavili so se učen-
ci, ki so sodelovali v držav-
nem projektu z enakim na-
slovom.
Učenci braslovške osnov-
ne šole so tokrat sodelovali
Irugič, sicer pa v projektu so-
deluje milijon evropskih
učencev in dijakov, med nji-
mi je tudi 28 tisoč slovenskih.
Učence braslovške šole so pri
literarnem in likovnem us-
tvarjanju vodile mentorice
Bernarda Predovnik, Jolan-
da Tomazin, Štefka Ručigaj,
Anita Rojnik, Damjana Luk-
man in Julijana Veber. Učenci
Vvonne Petek, Žan Kranjc,
Damjana Špor in Katarina
Hanjšek so na regijskem tek-
movanju osvojili prvo mesto.
Geslo letošnjega projekta je
učence spodbujalo k razmiš-
ljanju o dogodkih in ljudeh,
ki so v preteklosti zaznamo-
vali čas in zgodovino evrop-
skega prostora ter pomem-
bno vplivali na prihodnost.
V času prireditve so si učen-
ci lahko ogledali tudi evro-
bus.
T. T.
Najboljši žalski gasilci
Na avtopoligonu ZŠAM
Savinjska dolina v Ločici ob
Savinji je bilo v soboto dr-
žavno mladinsko gasilsko
tekmovanje za memorial
Matevža Haceta 2002.
Tekmovanje, ki sta ga od-
lično pripravila GZ Sloveni-
je in GZ Žalec s svojimi ope-
rativnimi člani, je potekalo
ves dan, nastopilo pa je ne-
kaj manj kot dva tisoč mla-
dih gasilcev iz cele Sloveni-
je. Največ uspeha so imele
desetine iz GZ Žalec. Pionir-
ji in pionirke so nastopili z
vajo z vedrovko in štafeti s
prenosom vode. Pri pionir-
kah je zmagala desetina iz
Šmartnega na Pohorju pred
Andražem nad Polzelo in To-
polšico, 6. je bila desetina iz
Prevorja, 7. Kostrivnica... Pri
pionirjih je zmagala deseti-
na iz Svetega Štefana, 6. je
bila desetina iz Rečice ob Sa-
vinji, 7. pa Pobrežje.
Mladinke in mladinci so
tekmovali z vajo z motorno
brizgalno - mokra izvedba in
štafetnim tekom z ovirami na
350 m. Zmagala je desetina
iz Šentilja, 3. je bila deseti-
na iz Grajske vasi... Med mla-
dinci je zmagala desetina iz
Grajske vasi pred Gomilskim,
5.	je bila desetina Dobrne,
6.	Andraža nad Polzelo, 8.
Nova Cerkev. Glavna pokro-
vitelja sta bili občini Žalec
in Polzela, polzelski župan
Ljubo Žnidar pa je za vods-
tvo tekmovanja pripravil po-
seben sprejem.
T TAVČAR
Najboljši mladinci so v PGD Grajska vas.
NA KRATKO
Rečičani in
Braslovčani
med
zmagovalci
Na Slovenskem planinskem
orientacijskem tekmovanju,
ki je bilo v nedeljo v okolici
Ivarčkega jezera, je v katego-
riji F, kategoriji družin, že
drugič zapored slavila druži-
na Teržan z Rečice ob Savi-
nji. Letos so Teržanovi delili
prvo mesto z Rušami. Med
zmagovalce je se vpisalo tudi
Planinsko društvo Braslovče,
ki so slavili v kategoriji E. V
tej kategoriji tekmujejo pla-
ninci, starejši od 39 let.
Ilustracije in
cesta
v okviru Vranskega kultur-
nega praznika bo v knjižnici
Vransko do ponedeljka od-
prta razstava knjižnih ilustra-
cij. Ob tem so v žalski ma-
tični knjižnici pripravili li-
terarno uganko, mladim pa
namenili knjižne nagrade. Za
konec bodo ob prazniku ob-
čine Vransko v soboto doma-
či gasilci krstili novo vozilo,
v nedeljo pa bodo odprli pre-
novljeno cesto v Limovce.
Simpozij z
ugledom
v ponedeljek se bo v Logar-
ski dolini pričel mednarodni
slikarsko kiparski simpozij
IMBS, ki se ponaša z eno naj-
daljših tradicij in sodelovanjem
svetovno priznanih slikarjev in
kiparjev. Iz Slovenije je edini
član IMBS celjski slikar Jure
Cekuta, ki je pred petimi leti
gostil umetnike v gradu Pod-
sreda, tri leta kasneje v Žalcu,
sedaj pa se bodo slikarji in ki-
parji dva tedna mudili v Lo-
garski dolini. Poleg Cekute bo-
do sodelovali Erika Klos, Re-
nate Kohl, Renate Polzer, Horst
Reichle, Liesbeth Wohrizek,
Walter Wohrizek, Maria The-
resia List ter Slovenca Alek-
sander Drakulič in Erna Fer-
jančič Fric.	US
Za vsako bolezen raste rožica
v prostorih knjižnice L OŠ Žalec so predstavili pesniško zbirko Za vsako bolezen
raste rož'ca, ki je nastala«kot rezultat Pehtinega kulturnega maratona tretje in četrto-
šblcev L OŠ Žalec.
Zbirka je rezultat sodelovanja otrok, učiteljev, staršev in nenazadnje donatorjev. Pesmi in
ilustracije, ki knjižnico krasijo, so nastale pod vodstvom mentoric Damjane Kolšek, Ksenije
•Kuzma, Brede Stepan, Karmen Štusej, Irene Volk - Atelj in Irene Zaje.	T. TAVČAR
Mladinski pevski zbor OŠ Prebold, ki ga vodi Bojana Hrovat.
Ta nagajiva pesmica
v dvorani Doma IL slovenskega tabora v Žalcu sta Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti - območna izpostava Žalec in I, OŠ Žalec pripravila območno revijo pev-
skih zborov osnovnih šol iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in
Žalec.
Na reviji, ki so jo naslovili Ta nagajiva pesmica, je v dveh delih v sedemnajstih pevskih zborih
pelo nekaj manj kot osemsto otrok. Nastopili so mlajši otroški pevski zbor Pedenj ped I. OŠ
Žalec, otroški pevski zbori osnovnih šol Prebold, Petrovče, Šempeter, Braslovče, Griže - Libo-
je, Žalec, Sonček OŠ Polzela, II. OŠ Žalec in mlajši otroški pevski zbor OŠ Vransko - Tabor ter
mladinski pevski zbori OŠ Prebold, Šempeter^ Žalec, Vransko - Tabor, Braslovče, Polzela in
Griže. Tako organizatorja kot poslušalci so bili navdušeni zaradi množičnosti in kakovosti
zborovskega petja.	T. TAVČAR
Št. 21 - 23. maj 2002
16
Fnaši kraji in ljudje
Delati je treba, potem
pa se bo videlo!
V podjetju Thunder v torek predali prve izdelke nemškemu naročniku
Podjetje Thunder naj bi
s približno 110 delavkami
nadaljevalo z delom šent-
jurskega E-Športa, ki je v
programiranem stečaju; za
stroje se je najprej vrnilo 30
delavk iz programa lahke
konfekcije, ki so v torek že
predale prve izdelke nemš-
kemu podjetju Nicovva. Te
dni naj bi jim sledila dru-
ga, večja skupina, ki bo ši-
vala v Celju.
Direktor podjetja Thunder
Jernej Osole je kar precej dol-
go iskal primerne najemniš-
ke prostore, v katerih bi lah-
ko šivilje nadaljevale z de-
lom. Za program lahke kon-
fekcije jih je našel na Dobju
pri Planini, v starem šolskem
poslopju. S tem je zelo za-
dovoljen tudi župan Občine
Dobje Franc Salobir, ki pra-
vi, da se tudi na tak način vra-
ča življenje v kraj. Glede na
to, da so na Dobju zadnja le-
ta bivše šolske učilnice že od-
dajali dvema šiviljskima pod-
jetjema, preureditvena dela
.niso bila potrebna - prostore
so le očistili in vanje name-
stili 28 šivalnih strojev. Vod-
ja obrata Sonja Bračko pra-
vi, da se je na Dobje presta-
vila velika večina šivilj iz pro-
grama lahke konfekcije - le
dve sta našli službo drugje,
ena pa se je upokojila. Zdaj
delajo po pogodbi, te dni ozi-
roma v začetku prihodnjega
tedna naj bi jih v Thunderju
redno zaposlili.
V ta čas seže tudi napoved
o začetku dela v športnem
programu; za slednjega v
Thunderju proizvodnih pro-
storov niso našli v šentjurski
občini, zato se bodo šivilje
vozile na delo v Celje. Šent-
'^urski župan Jurij Malovrh
pravi, da so iz občinske uprave
v ponedeljek dopoldne vno-
vič pozvali stečajno upravi-
telj ico Eleganta, naj jim čim-
prej pošlje evidenčni oziro-
ma inventurni popis, da lah-
ko poravnajo okoli 8 milijo-
nov tolarjev kupnine za sto
šivalnih strojev. V občini so
jih v brezplačen najem od-
dali podjetju Thunder, pogoj
pa je zaposlitev večine delavk
bivšega E-Športa.
O tem, ali so napovedi o
zaokrožitvi obeh šivalnic v
prostorih bivšega šentjurske-
ga podjetja Tolo - potem, ko
bo zalcljučen denacionaliza-
cijski postopek - realne, di-
rektor Osole ne želi govori-
ti. Pravi le: »Najprej je treba
delati, potem pa se bo vide-
lo!« Upajmo le, da bo poslo-
vanje Thunderja uspešno in
se zgodba šentjurskih šivilj
ne bo znova zaključila s ste-
čajem. Preveč jih imajo že
za seboj - Sonja Bračko, ki
vodi proizvodnjo na Dobju,
denimo, kar tri: najprej To-
per, zatem pa Elegant in E-
Šport.
IVANA STAMEJČIČ
V nekdanjih šolskih učilnicah na Dobju dela 30 šivilj zaenkrat v dopoldanski izmeni; od šestih do dveh, če pa
bo treba, bodo delovnik prilagodile naročilom. Malico si zaenkrat prinašajo na delo s seboj, večina se vozi iz
Šentjurja, Slivnice in Loke pri Žusmu, takoj prve dni pa so se domenile tako, da se nobena ne vozi sama.
Ekipe prve pomoči za vzor
Na šolskem igrišču v Laš-
kem so v soboto preverjali
usposobljenost ekip prve
pomoči civilne zaščite in
drugih ustanov v občini, ki
so po zakonu dolžne imeti
v kolektivu usposobljene
bolničarje za nudenje prve
pomoči ob elementarnih in
drugih nesrečah.
Čeprav so se prvega prever-
janja na občinski ravni ude-
ležile le štiri ekipe, so v Ob-
čini Laško s štabom za civil-
no zaščito in Območnim zdru-
ženjem RK Laško kot organi-
zatorji kljub vsemu zadovolj-
ni. »Enkrat je pač treba zače-
ti,« meni župan in predsed-
nik organizacijskega odbora
tekmovanja Jože Rajh, ki ver-
jame, da se bo število nasled-
nje leto z dodatnim usposab-
ljanjem članov ekip vsaj pod-
vojilo.
Letošnje preverjanje uspo-
sobljenosti ekip prve pomo-
či so pripravili v počastitev
mednarodnih dnevov civilne
zaščite in Rdečega križa. Pred-
sednik komisije Jure Bizjak
je bil skupaj z ostalimi oce-
njevalci zadovoljen z dobri-
mi rezultati in znanjem, ki so
ga pokazale ekipe, prav tako
pa je pohvalil organizatorje,
ki so se po šestnajstih letih,
ko je bilo zadnje tekmovanje
ekip prve pomoči, znova iz-
kazali. Prvi dve mesti sta os-
vojili ekipi OŠ Primoža Tru-
barja Laško pred ekipama šta-
ba CZ občine Laško.
VLADO MAROT
Foto: MOJCA MAROT
Pomoč poškodovancu pred budnim očesom ocenjevalcev.
Novo
vodstvo za
konec
razprtij
V Mladinskem kultur-
nem centru Klub ustvarjal-
cev Laško so v nedeljo po-
poldne dobili novo vodstvo.
S tem, upajo mladi Lašča-
ni, so presežena tudi neso-
glasja, ki so se v društvu
spet bolj intenzivno poja-
vila v zadnjem času.
MKC KUL bo poslej kot
predsednik vodil Boštjan Kle-
menčič, ki je dobil 27 glasov
podpore, eden od članov druš-
tva se je v glasovanju za nove-
ga predsednika vzdržal, sogla-
sno pa sta bila izvoljena Aleš
Vodišek za tajnika in Kondi
Zeme za blagajnika.
Dosedanji blagajnik Črto-
mir Stare je po zaključenih
volitvah v Kislingerjevi hiši v
Laškem, kjer ima društvo svo-
je prostore, povedal, da so
mladi brez zapletov in izjemno
hitro izvolili novo vodstvo. V
najožjem vodstvu so predstav-
niki obeh nasprotnih struj, ki
sta imeli na delo in aktivno-
sti v društvu različne pogle-
de, zato je pričakovati, da bo
mladim Laščanom le uspelo
narediti konec razprtijam.
IS
Sirena za ŠmocI
v soboto, 25. maja, točno opoldne, bo v Laškem siren^
naznanila začetek splošne ljudske nevarnosti - zabave,
ki se mladim Laščanom napoveduje z odprtjem Šmocla v
kletnih prostorih občinskega poslopja v središču Laške.
ga.
Okoliške stanovalce bo s postopki zaščite in reševanja
med to splošno ljudsko nevarnostjo seznanil laški župan
Jože Rajh, zabava s številnimi gosti otvoritvene zabave Šmoc-
la. Študentskega, mladinskega otroškega centra Laško,
so jo poimenovah Nič nas ne sme presenetiti -1. vaja, pa se
bo nadaljevala pozno v noč.	is
Razplesano Laško
Več kot 160 mladih plesalcev, ki vadijo v okviru glas-
benih šol, se je prejšnji teden predstavilo na 16. plesni
reviji glasbenih šol Zasavja.
V dvorani Kulturnega centra Laško so s točkami od klasič-
nega baleta do sodobnega, izraznega plesa, nastopili mladi
plesalci iz glasbenih šol" Radeče, z oddelkoma v Laškem in
Rimskih Toplicah (na sliki), Litije, Trbovelj, Zagorja in Hrast-
nika, organizator revije pa je bila Glasbena šola Radeče, ki
je v lanskem šolskem letu praznovala 20-letnico obstoja.
IS,
Foto: MOJCA MAROT
Soočanje z vzroki
naših težav
Naše misli, čustva, želje in ambicije oblikujejo našo oseb-
nost. Od tega, kakšna je moč te energije, je odvisno stanje
telesa in duha. Vir življenjske energije je v nas, poiskati je
treba pot do aktiviranja te brezmejne moči.
Vsaka stresna misel, vznemirjenosti, bolečine, žalosti,
zaskrbljenosti, strahu... nekje v telesu naredijo blokado.
Moč te blokade vpliva na naše zdravje in psihofizične spo-
sobnosti. S pomočjo energetskih tretmajev se najprej umi-
rijo misli in nato vzpostavi ravnovesje med fizičnim tele-
som in energetskimi telesi. Postopno, na subtilen način,
se preide na prepoznavanje blokad v naši osebnosti, nji-
hovo sprejemanje in nato odpravo njihove moči, ki jo ima-
jo na naše življenje. Dolžina tega procesa je odvisna od
nivoja zavesti posameznika. Ko sprejmemo resnico, da
smo odgovorni za življenje, vzpostavimo stik s svojo intui-
cijo. Naša intuicija nikoli ne naredi napake. Sposobna je
razbiti miselne vzorce in nas voditi h kvalitetnejšemu živ-
ljenju.
Metoda samospoznavanja in samoozdravitve je metoda
dr. Zdenka Arsenijevica, ki deluje v Ameriki. Šole, v kate-
rih uči svojo metodo, so organizirane v New Vorku, Phila-
delphiji, Portlandu, Marylandu, Washingtonu... V Cen-
tru za duhovno rast ALTER bosta predpisano metodo izva-
jali terapevtki s certifikatom dr Zdenka Arsenijevica.
Št. 21 - 23. maj 2002
17	NAiSI KRAJI IN LJUDJE

Kenik, ki je postal
binkoštna iuknca
Na Pilštanju so na binkoštno nedeljo tudi letos uspešno obudili stare
pastirske običaje
Nebo je bilo še polno zvezd,
je trg Pilštanj na Kozjan-
jkem že oživel. Domačini so
tiiteli postavljati stojnice in
piize, zakurili so peči za ku-
liaiije drnulovega čaja in pe-
liO cvrkov. V velikem loncu
je že počasi vrela pastirska
juha. Jutro na binkoštno ne-
deljo, ki je za veliko nočjo
in božičem tretji največji krš-
čanski praznik, je bilo toplo,
pa čeprav smo bili šele sredi
maja. Na travniku ob robu
vasi je bilo lepo urejeno pri-
zorišče s pastirsko kolibo,
gašperjem za pripravo pastir-
ske hrane in mizo s klopmi,
kjer bodo pastirji malicali in
se pomenkovali.
Čepmv je bil umdni zače-
tek 11. binkoštovanja na Pil-
Jtanju napovedal za 4. uro zju-
traj, pa so prvi obiskovalci
prišli že mnogo prej. Med nji-
mi je bilo največ pohodnikov,
ki so se že po tradiciji na Pil-
štanj odpravili peš. Najdlje tisti
iz Celja, ki so pohod začeli
že v soboto zvečer po 19. uri
vPečovniku ter ga nadaljeva-
li preko Svetine in Šentruperta
do Pilštanja. V dolžini več kot
40 kilometrov, največ po as-
faltu, nekaj malega tudi po
gozdu in travnikih. Iz celjske
smeri je letos hodilo 127 po-
hodnikov, večja skupina Tu-
rističnega društva Celje s pred-
sednikom Alešem Stoparjem
pa je startala na Svetini. Po-
hodniki so prišli iz smeri Do-
brina, Podčetrtek, Polje ob
Sotli, Senovo, Planina pri Sev-
nici, Šentjur, skupaj okoli
170! Najbolj razveseljivo je,
da je bilo med pohodniki naj-
več mladih, ki so se veselili
prijetnega srečanja.
Osrednja pozornost je bi-
la tudi tokrat namenjena pri-
kazu paše živine, kot so to
vaški fantje in dekleta poče-
li pred več kot sto leti na trav-
nikih okoli Pilštanja in Le-
sičnega. Ker so se tudi takrat
na pašo odpravili ob umiku
zvezd vzhajajočemu soncu,
se tudi turistična prireditev
začenja zgodaj. Žal je bilo le-
tos krav, ki so bile nekoč
osrednje »osebnosti« na pa-
ši, samo še za vzorec, saj sta
pastirja pripeljala samo dve,
ostalo pa so bile koze in konj.
Prvi se je s kravo Ričko po-
javil na prireditvenem pro-
storu Martin Čepin iz Dren-
skega Debra. »Po devetih le-
tih mi je končno uspelo po-
stati kenik,« je bil vesel. Si-
cer pa je Martinova sestra
Alenka postala prvi ženski ke-
nik že pred petimi leti.
Zadnji je tokrat prišel na pa-
šo Branko Jug iz Krivice in po-
stal binkoštna Iuknca. Zadnji
pride tisti, ki se zaspi ali se po
poti preveč obotavlja. Name-
sto zmagovitega venca iz polj-
skih rož mu drugi pastirji poti-
snejo na glavo venec iz kopriv
kot opozorilo, da bo v prihod-
nje prej vstal in ne bo zamujal.
Kakšna ironija! Branko Jug je
bil pred tremi leti prvi na paši
in je postal kenik! Preden pa
so mu na glavo nataknili peko-
či venec so se morali pastirji
pošteno potruditi, da so ga ulo-
vili, saj jim je hitro ušel na vi-
soko drevo. Z drevesa so ga zva-
bili z dobrimi domačimi oc-
virki! Branko si je zadnje me-
sto prislužil ne s kravo, ampak
s kozličkom!
Za. najlepšo vprego s ko-
zama in trojčki - enoteden-
skimi kozliči na vozu pa je
dobil nagrado Miha Užmah.
Fantje so zapeli jutranjico in
pilštanjsko himno, v cerkvi so
trjančili, dekleta so si v rosi
umivala obraz, ki naj bi tako
še dolgo ostal lep in svež. Pa-
stirji so se prestavili na »šport-
na« igrišča ter se pred radoved-
nimi očmi obiskovalcev pome-
rili v mnogih pastirskih igrah,
letos prvič tudi v pastirskem gol-
fu na tri luknje, pa metanju pre-
kel in podobno, kar so včasih
počenjali na paši.
Spekli so 700 jajc in jih
dopolnili s cvetovi bezga in
akacije ter drobnjakom in
ocvirki. V cerkvi je bila bin-
koštna maša, na ogled so
bili razstava v likovni ko-
loniji ustvarjenih slik ter
mnoge krajevne zanimivo-
sti^
Že opoldne pa je bil trg Pil-
štanja tak, kot je večino dni
v letu. Tih in miren, kjer se
tudi pogovarjanje listja v ve-
tru dobro sliši in dobro de.
Domačini pa si vsekakor za-
služijo veliko petico za ime-
nitno pripravljeno zanimivo
krajevno prireditev.
TONE VRABL
Pastirski kenik je postal zgovorni osmošolec Martin Čepin. Zmagoviti
venec iz poljskih rož mu je nadel Miha Jazbinšek.
Med pastirji je vsako leto več otrok, skupina na sliki pa je uživala s kozlički trojčki Mihe Užmaha (od leve): Natalija in Matej Jazbinšek, Andrej
Jazbec ter Jernej in Robi Černec.
Dan mladosti v
Šentvidu pri Planini
Kozjansko je zadnje dni dobesedno preplavljeno s pla-
kati, ki vabijo na prireditev, ki bo v soboto, 25. maja v
Šentvidu pri Planini.
Srečanje so povezali z udeleženci nekdanjih mladinskih
delovnih brigad, ki so imele brigadirsko naselje tudi v Šen-
tvidu pri Planini. V programu so športna srečanja in razsta-
va na temo mladinskih delovnih brigad ter celo prihod šta-
fete mladosti. Vse skupaj se bo nadaljevalo in končalo s
koncertom skupine Orlek. -	TV
iz občinskih svetov
Končno
sprejet
proračun
PODČETRTEK - Svetniki
Občine Podčetrtek so minuli
teden znova sprejemali pro-
račun občine za letos. Za-
radi odhoda nekaterih čla-
nov občinskega sveta so na-
mreč teden poprej sejo pre-
kinili. Največ očitkov gle-
de'letošnjega proračuna je
bilo na račun premajhnih
sredstev za naložbe v krajev-
tiih skupnostih, čeprav je ob-
čina ravno iz teh razlogov
globoko v dolgovih. Prora-
čunski primanjkljaj za letos
znaša dobrih 12 milijonov
tolarjev, za odplačilo dolga
pa bp občina letos nameni-
la še dobrih šest milijonov
tolarjev. Izgubo bo pokrila
s sredstvi na računih prete-
klega leta. (BoJ)
Dražja
vodarina
PODČETRTEK - S 1. juli-
jem bodo začele veljati no-
ve cene vodarine, zbiranja,
odvoza in odlaganja komu-
nalnih odpadkov ter čišče-
nja odpadnih vod. Na pred-
log slarinskega komunalne-
ga podjetja je namreč občin-
ski svet Podčetrtka na zad-
nji seji sprejel predlog po-
višanja cen. Vodarine se bo
tako povišala za skoraj 7,5
odstotka, zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih od-
padkov za 14,6 in cena čiš-
čenja odpadnih vod za 8 od-
stotkov. Dvig cen naj bi bil
posledica povečevanja stroš-
kov poslovanja. (BoJ)
Najmlajši med nastopom.
Uspešna šolska prenova
Osnovna šola Rogatec je minuli petek pripravila dan odprtih vrat, ki je pritegnil
številne obiskovalce. Rogaško šolo je med drugim obiskal tudi ravnatelj Osnovne šole
Hum ob Sutli, ki se prav tako pripravlja na prehod v devetletko.
Devetletno šolanje so na OŠ Rogatec uvedli že pred temi leti, s pripravami pa pričeli že
pet let nazaj, je povedal ravnatelj Viljem Prevolšek. Pouk po programu devetletne osnov-
ne šole Rogatčani izvajajo že v celotnem 1. in 3. obdobju, da pa jim odlične gre, so dokazali
učenci prve triade, ki so požeU lepe uspehe na nacionalnih preizkusih.
Petkovo popoldne se je pričelo z odprto učno uro, v okviru katere so lahko starši in drugi
gostje prisostvovali pouku. Za zaključek so učitelji in učenci pripravili še zanimiv kulturni
program.	Bo.J.
Št. 21 - 23. maj 2002
18
NASI KRAJI iN LJUDJE
Mladi raziskovalci
se predstavijo
Izdelali so kar 66 raziskovalnih nalog - Vse od domače obrti do genetike
z javno predstavitvijo na-
log in s podelitvijo nagrad
najboljšim se je prejšnji te-
den v Velenju zaključil na-
tečaj z naslovom Mladi ra-
ziskovalci za razvoj Šaleš-
ke doline. Tokrat so pred-
stavili kar 66 nalog, mladi
raiskovalci pa so se ukvar-
jali tako rekoč z vsem kar
nas obdaja, poglobili so se
namreč tako v domačo obrt
kot tudi v genetiko.
Na sklepni prireditvi v Ve-
lenju so povedali, da je bil od-
ziv na letošnji natečaj zelo do-
ber. Enainšestdeset osnovno-
šolcev je izdelalo kar triintri-
deset nalog, petdeset srednje-
šolcev jih je prispevalo enain-
trideset, dve študentki pa sta
pripravili dve nalogi. Tudi
mentorji in ocenjavalci niso
imeli lahkega dela. Mladim
je pri njihovem raziskovanju
pomagalo šestdeset mentor-
jev, v komisijah za ocenjeva-
nje dela in nalog pa je sode-
lovalo triinpetdeset strokov-
njakov s posameznih podro-
čij. Slaba polovica nalog je bi-
la s področja humanistike,
preostale pa so iz biotehni-
ke, naravoslovja in tehnike.
Na sklepni slovesnosti v Ve-
lenju so ocenjevalci med di-
jake in študente razdelili se-
dem Iretjih nagrad, tri druge
in dve prvi. Matjaž Verbič in
mentorica Jožica Razbornik
Kukovičič iz Šolskega centra
Velenje sta prvo nagrado do-
bila za nalogo o življenju šo-
štanjskih usnjarjev med pr-
vo in drugo svetovno vojno.
Avtor Klemen Steblovnik iz
Šolskega centra Velenje z
mentorjema Borutom Peter-
letom in Danijelom Petrovi-
čem pa si jo je prislužil za
nalogo z naslovom Vpliv ge-
netske variabilnosti na reti-
nopatijo pri sladkorni bolezni
tipa 2.
Osnovnošolcem so podeli-
li šest tretjih nagrad, štiri druge
in tri prve. Dve nagradi sta šli
na Osnovno šolo bratov Leto-
nje v Šmartno ob Paki. Za na-
logo o domači obrti v občini
v 20. stoletju sta jo dobila av-
tor Aljaž Zajamšek in men-
torica Marija Vodovnik; za na-
logo z naslovom Različnost -
pot k drugemu pa avtorici Ma-
ruša Tamše in Tina Primožič
ter mentorici Damjana Mo-
drijan in Irena Sobočan. Med
prvo nagrajenimi je bila tudi
naloga Sandre Laznik imnen-
torice Tatjane Jelen z Osnov-
ne šole Braslovče z naslovom
Zakaj je včasih težko biti najst-
nik.
Predsednik programskega
sveta gibanja Mladi razisko-
valci za razvoj Šaleške doli-
ne Franc Avberšek meni, da
so mladi raiskovalci že z od-
ločitvijo, da sodelujejo nam
tečaju, naredili pomembl
korak k izboljšanju svoj«
razmišljanja in dela. Pri r^
skovalnem delu so goto^
spoznali tudi to, da sta uspe!
ali neuspeh odvisna predvsen
od njih samih. Zato so zaii
vsi, ki so svoje raziskovalni
naloge uspešno pripeljali de
konca, zmagovalci. pj
NA
Hmmo
Dobrodelni
koncert
Mladi forum ZLSD Šaleš-
ka dolina organizira dobro-
delni koncert generacij, m
katerem bodo nastopile sku-
pine Siddharta, Zaklonišče
prepeva, SenZa, Zeus. Kon-
cert bo v petek, 24. maja, ol
20. uri v Beli dvorani v Vele-
nju. Cena karte v predprodaji
je tisoč tolarjev, izkupiček od
vstopnine pa bodo namenil
Zvezi prijateljev mladine Ve
lenje za letovanje otrok.
Gostovanje na
strežniku
Na strežniku Mestne občine
Velenje lahko s svojimi splet-
nimi stranmi brezplačno go-
stujejo neprofitna društva iz
velenjske občine, fizične ose
be pa si lahko priskrbijo elek-
tronski naslov. Pravila, način
uporabe in prijave si lahko
ogledate na spletnih stranefi
www.velenje.si ali pa vpra
šanja posredujete na e-poši
ni naslov: bojan.lipnik@ve
lenje.si.
Portaii krajine
v Kuiturnici
v Kuiturnici v Velenju so
sinoči odprli likovno razsta-
vo z naslovom Portaii kraji-
ne. Razstava je nastala lani
na začetku poletja, ko so štu
dentje Pedagoške fakultetev
Mariboru ustvarjali v Štanje-
lu in njegovi okolici. Na ot-
voritvi je nastopila skupin^
Rujni trs, likovna dela mari
borskih študentov pa je pred
stavila Marjeta CigleneČki
Razstava bo odprta do 7. ju-
nija, in sicer vsak dan meii
8. in 19. uro.
PF
Danijela Tamše, Tjaša Krusnik m Spela Sušeč iz Osnovne šole Šalel«
Velenju so pripravile razskovalno nalogo z naslovom Mladi in med|
Izkušnje so tokrat prišle prair
Za razvoj turizma v Sloveniji je ključnega pomena odprto srce ljudi
Turistična zveza Sloveni-
je (TZS) je v soboto skupaj
z velenjskim turističnim
društvom pripravila sreča-
nje delavcev turističnih dru-
štev Slovenije. Več kot 2000
udeležencev je kot osrednji
govornik nagovoril pred-
sednik državnega zbora Bo-
rut Pahor.
Priprave na tako veliko in
pomembno srečanje so ste-
kle že v začetku marca. Kot
je povedal predsednik orga-
nizacijskega odbora Vlado
Verdnik, so srečanje pripra-
vili na svetovni dan muzejev,
18. maja, zato, ker so hoteh
poudariti pomen spoštovanja
preteklosti in tradicije. »V Ve-
lenju imamo bogate izkušnje
z množičnimi srečanji, saj so
prav velike prireditve, festi-
vali in športni dogodki ena
izmed možnosti, da v mesto,
ki se ponaša z zlato plaketo s
tekmovanja srednje velikih
evropskih mest po urejeno-
sti, pritegnemo več domačih
in tujih gostov,« je ob sreča-
nju dejal Verdnik.
Osrednje dogajanje je si-
cer potekalo na Titovem tr-
gu, kjer se je več kot 500 tu-
rističnih društev iz vse Slo-
venije predstavilo s pestrim
kulturno-zabavnim progra-
mom, njihovo dejavnost pa
si je bilo moč ogledati tudi
na številnih stojnicah.
V slovesnem delu srečanja
sta poleg Pahorja spregovo-
rila tudi velenjski župan Sreč-
ko Meh in predsednik TZS
Marjan Rožič, ki je dejal, da
je osnovna naloga srečanja
poudariti vlogo turističnih
društvenih delavcev v priza-
devanju za vseslovenski raz-
voj turizma in ohranitev tu-
rističnih zanimivosti. Rožič
je sicer z ravnatelji enajstih
srednjih gostinsko-turistič-
nih šol podpisal dogovor o
sodelovanju, s katerim želi-
jo spodbujati kakovosten raz-
voj turizma.
»TZS letos praznuje 97 let
svojega obstoja. Današnje ve-
lenjsko srečanje je najbolj
množično druženje turistič-
nih delavcev v zgodovini na-
še organizacije. Izražamo pri-
pravljenost in sposobnost, da
se z dobrimi programi in pro-
jekti razvijamo in napredu-
jemo kot sodobna organiza-
cija, odprta za vse, ki so pri-
jatelji, ljubitelji in soustvar-
jalci turizma,« je dejal Ro-
žič in opozoril, da je za Slo-
venijo turizem izjemna raz-
vojna priložnost, vendar jo
prepočasi uresničujemo.
Razvoj turizma, tako Ro-
žič, ne smemo prepuščati sti-
hiji ali tistim posameznikom,
ki turizem razumejo kot lo-
višče za čim večje in hitre do-
bičke. V svojem govoru je Pa-
hor dejal da je turizem naj-
večja svetovna gospodarska
dejavnost in ima kot takšna
multiplikativen učinek. »Za-
kon o pospeševanju turizma,
ki smo ga v DZ sprejemali
prepočasi, je potrebno pre-
vetriti. Sicer je za turizem
ključnega pomena odprto sr-
ce ljudi,« je poudaril. "
V popoldanskem delu sre-
čanja so si udeleženci lahko
ogledali znamenitosti Vele-
nja in Šaleške doline, med
drugim muzej na Velenjskem
gradu, Kavčnikovo domači-
jo v Zavodnjah, cerkvico sv.
Andreja v Šaleku in velenj-
ski Muzej premogovništva
Slovenije.	PR
Srečanje Repnikovega rodu
v Vinski gori so se na sedmem srečanju zbrali člani Repnikovega ro-
du. Rod izhaja iz šestnajstega stoletja, in sicer iz Slomškove veje, trenut-
no je živih še 382 potomcev, na srečanju pa se jih je zbralo kar 218.
Repnikov rod sta nadaljevala zakonca Ivan Meža in Terezija Miklavžina
ter Marija Meža in Baltažar Ževart, iz njega pa so izšle številne rodbine:
Ževarti, Skazi, Meževi, Šilihi, Repnikovi, Breclovi, Špitali, Strahonkovi in
Ferderji. Vsi, razen nekaterih izjem, živijo v Šaleški, Mislinjski ali Savinj-
ski dolini. Rod se srečuje vsakih pet let, za organizacijo srečanj skrbi Tanja
Meža, iz vsake rodbinske veje pa ji pomaga vsaj po en član.
LOJZE OJSTERŠEK
Št. 21 - 23. maj 2002
19	NAiSI KRAJI IN LJUDJE

Preden se je dražba začela (v prvi vrsti od leve proti desni): Janko Lešnik, direktor konjiškega Zlatega griča,
Harija Deu Vrečer, vodja zreških Term, direktor Unior Turizma Maks Brečko in konjiški podjetnik Franc Riemer.
Slike in vino
za študente
Osma likovna prijatelje-
vanja v Slovenskih Konji-
cah so letos gostila deset vr-
hunskih slikarjev iz Slove-
nije, ki so pod Konjiško go-
ro ustvarjali in prijateljevali
od 15. do 18. maja.
Letos so sodelovah aka-
demski shkarji Jože Denko,
Janez Knez, Anka Hribar Koš-
merl, Andrej Pavhč, Branko
Simčič, Apolonija Simon,
Viktor Šest, Ivana Andrič To-
dič in Peter Vernik ter doma-
činka Jelka Višnar, mentori-
ca oplotniških likovnikov.
Vrh so ta prijateljevanja tudi
letos dosegla v soboto zve-
čer z dražbo slik, nastalih v
lej vse bolj znani in priljub-
ljeni likovni koloniji, in pol-
nitve najboljšega konjiškega
vina Zlatega griča. Izkupiček
vsako leto namenijo za šti-
pendije najbolj nadarjenim
mladim iz konjiške občine.
K desetim podjetnikom s Ko-
njiškega in Celjskega so odš-
la dražena dela in posebne
polnitve vina.
Največ, 240 tisoč tolarjev,
je za olje Golič, akademske-
ga slikarja Branka Simčiča,
odštel konjiški podjetnik
Franc Riemer (lastnik obšir-
ne zbirke umetniških del, ki
so na očeh javnosti v galeriji
Riemer in eden izmed pobud-
nikov konjiških likovnih pri-
jateljevanj, ki so ji potem do-
dali še zgodbo o vinu in šti-
pendiranju).
Sicer pa je tudi letos na
dražbi kot za med šlo tudi
vseh deset ponujenih slik in
petnajst steklenic vina. Naj-
dražje prodane steklenice po-
sebne vinske polnitve so bi-
le tri: po 100 tisoč tolarjev
so odšteli za steklenico Ko-
njičani: Janko Križnič, Franc
Riemer in Vojko Zidanšek.
V sklad za nadarjene štu-
dente Dravinjske doline so na
dražbi zbrali več kot milijon
tolarjev. Doslej so slike in vi-
na na Konjiškem pomagala pri
študiju že desetim nadarjenim
študentom.	MP
Foto:
Ileset slikarjev, ki so sodelovali na letošnjih osmih Likovnih prijateljevanjih skupaj z nekaterimi organizatorji.
Bazen od začetica junija?
Občina Vojnik je za prihodnja tri leta
za upravljavca letnega kopališča oa
Frankolovem izbrala Športno rekrea-
cijski klub Koši Kristjana Košaka iz
Šentjurja.
Izbirala je med dvema ponudnikoma,
pri čemer je bila Košakova potreba za so-
financiranje dejavnosti v višini približno
450 tisoč tolarjev ugodnejša. Sicer pa se
najemniki bazena na Frankolovem menju-
jejo iz leta v leto. Občina ga je pred dvema
letoma dala v najem za pet let, vendar z
izbranim upravljavcem ni bilo skupnega je-
zika, tako da je bila lani najemnica franko-
lovska gostinka Marija Romih.
Novi upravljavec je napovedal, da bo ba-
zen odprt predvidoma že od začetka junija.
BJ
Iz samostanske
kuhinje
Prehrana kartuzijanov in jedilniki žičkih menihov
čeprav je bila prehrana
za zidovi žičke kartuzije
v prvi polovici 18. stoletja
skromna, še posebej v ča-
su postov, teh pa je bilo v
letu tudi do 50 dni, je, po
taistih receptih pripravlje-
na dandanes, okusna, diet-
na, mikavna za oko, dru-
gačna, predvsem pa izvrst-
na za brbončice na jeziku.
Te stare recepte sta za
knjigo Samostanske kuhi-
nje zbrala dobra poznaval-
ca prehrane in življenja me-
nihov v tistih časih, etno-
log dr. Boris Kuhar in aka-
demik dr. Jože Mlinarič.
Zajetna knjiga z risbami, fo-
tografijami z orisi o kartu-
zijanskem redu in življenju
in recepti je izšla pri založ-
bi Kmečki glas s pomočjo
občine Slovenske Konjice.
Ob pokušini jedi pod tak-
tirko kuharskega mojstra
Roberta Zorka so jo pred-
stavili v Gastužu, najstarej-
ši gostilni v Evropi.
Iz knjige izvemo, da so ve-
liko jedi »izumili« v samo-
stanih in sta jih kasneje prev-
zeli podeželska in meščan-
ska kuhinja. Kot na primer
preste, potice, paštete, torte
in štruklje.
O belih bratih znanega žič-
kega samostana, pri katerih
sta bila v gosteh tudi Santo-
nino in škof, stari zapiski po-
ročajo, da so se beli bratje
strogo držali pravila: samo
ob določenih dneh so govo-
rili med seboj ali z drugimi,
mesa pa tudi v hudi in smrt-
ni bolezni niso uživali, ven-
dar pa jim ni manjkalo do-
brih rib in druge hrane. Iz za-
piskov poznejših jedilnikov
pa dr. Kuhar poroča, da so
žički menihi pripravljali ob
sladki repi s polži, ob peče-
nem grahu, dušenem zelju in
repi, ob ječmenovi kaši tudi
žgance z mlekom in vsaj pet-
deset vrst različnih juh. Med
jedmi pa ni bilo mesa štiri-
nožnih živali. Ob sobotah so
skuhali štruklje, zraven pa so
za sladico pripravljali še pe-
čene štruklje, mlečni riž, pe-
čeno proseno kašo, dušene
hruške in jabolka, jabolčni
ter zdrobov narastek, mleč-
ni praženec, flancate ter riž
z medom!
In kaj je teknilo gostom
na pokušini ob predstavitvi
knjige? Vse po vrsti. Tudi
koprivna juha, za katero po-
trebujete 10 dag masla, 50
dag mladih kopriv, 3 stro-
ke česna, muškatni orešček,
Idi sladke smetane, sol, po-
per, olje, izluščene bučnice,
5 dag prekajenega lososa ali
prekajene postrvi. Vse osta-
le skrivnosti skriva knjiga.
MATEJA PODJED
Dr. Jože Mlinarič
Dr. Boris Kuhar
Odicriii staro
posiiicavo
Ijajo, da je cerkev, ki se ome-
nja že v zvezi s celjskim gro-
fom Friderikom II., še starej-
ša, kot so sprva mislili. V pri-
hodnjih dneh bodo nadalje-
vali še z obnovo ostrešja nje-
ne glavne ladje. Investitor ob-
nove je župnija Vojnik, ki ji
pri nekaterih aktivnostih po-
maga občina.
Gre za eno od štirih cerk-
va, ki dajejo občinskemu sre-
dišču značilno podobo. Preo-
stale tri so obnavljali v de-
vetdesetih letih.
BJ
Tabor spet
naprodaj
Grad Tabor v Višnji Vasi
pri Vojniku bo zopet napro-
daj. Občina Vojnik name-
rava v uradnem listu pono-
viti razpis za prodajo gra-
du, ki je na poslovno zani-
mivi lokaciji na križišču cest
proti Dobrni in Frankolo-
vem. Kljub temu ga občini
doslej ni uspelo prodati, zato
se je občinski svet odločil
za znižanje prodajne cene,
ki je znašala 50 milijonov-
tolarjev. Svetniki so dovo-
lili prodajo za 10 milijonov
tolarjev manj, saj je občina
vložila v obnovo že precej
denarja.	(BJ)
Najstarejšo cerkev v
župniji Vojnik, posvečeno
zavetniku gasilcev, obnav-
ljajo. V podružnični cerk-
vi sv. Florjana, ki stoji na
strmi skalni vzpetini na
starim jedrom Vojnika, so
tako prejšnji teden zaklju-
čili z obnovo zvonika, kjer
so poskrbeli za ostrešje ter
fasado.
Pri tem so pod starim ome-
tom naleteli na poslikavo z
ornamentiko, ki čaka na re-
stavratorski poseg. Po njenem
odkritju strokovnjaki ugotav-
S turizmom naprej...
. Minuli četrtek zvečer so
konjiški svetniki dobršen
del večerne seje občinskega
sveta namenili konjiškemu
turizmu, ki je v razcvetu.
Oceno stanja, usmeritve in
cilje konjiškega turizma je
predstavil član nadzornega
sveta GIZ Dravinjske doline
župan Janez Jazbec. Z za-
dovoljstvo je opozoril na ka-
kovosten razvoj in ponudbo
v konjiški občini. »Prepoz-
navnost naših krajev postaja
vse večja, nekatere izletniš-
ke točke pa postajajo že bla-
govna znamka. Prijazna po-
doba Konjic pod imenom me-
sto cvetja in vina stopa iz ano-
nimnosti, razmišljanja o tu-
rizmu kot podjetniškem iz-
zivu pa postajajo vse pogo-
stejša in glasnejša,« je dejal.
V orisu razvoja turistične
ponudbe je kot razvojno po-
memben korak ocenil usta-
novitev GIZ Dravinjske do-
line v letu 1997, čemur je sle-
dil sprejem strateško razvoj-
nih turističnih ciljev v občin-
skem svetu v istem letu. Kot
pomemben dejavnik v razvo-
ju turizma je navedel turistič-
na društva z vključevanjem
Zavoda za kulturo Slovenske
Konjice, šol in vrtcev. Turi-
zem je ena izmed možnosti,
kjer lahko občina s spodbu-
dami ustvari dobre učinke v
turizmu s prodajo kmečkih
izdelkov, z urejenostjo kra-
ja in ustvarjanjem možnosti
investiranja in zaposlovanja.
V razpravi so občinski svet-
niki podprli nadaljnji razvoj
turizma v občini, dosedanjo
pot ocenili kot pravo in pred-
lagali določitev prioritet in
umestitev kvalitetne ponud-
be poslovnega turizma na ob-
močju občine.	MP
Št. 21 - 23. maj 2002
20
ŠPORT
Celjankam ni uspelo
Ježica zasluženo prvak - Merkur brez domače lovorike - Žvižaj odstopil
Košarkaricam celjskega
Merkurja ni uspelo izbo-
riti pete tekme in izenači-
ti števila zmag v boju za
pTvaka. V četrti tekmi na
Savljah je bila Ježica bolj-
ša s 63:56 in si je s 3:1 v
zmagah zasluženo pribo-
rila že deseti državni na-
slov v samostojni Slove-
niji.
Ježica je vodila skozi vso
srečanje in tudi zato je nje-
no zmagoslavje povsem za-
služeno. Zdaj je povsem ja-
sno, da je bila odločilna pr-
va tekma v Celju, kjer so Ce-
Ijanke izgubile v rednem de-
lu pridobljeno prednost do-
mačega igrišča. Ježica je po
tej zmagi še dvakrat slavila v
domači dvorani in kljub ne-
prepričljivi igri znala izko-
ristiti številne napake Mer-
kurja. Prav takšen razplet, s
porazom v dvorani Gimna-
zije Center na tretjem dvo-
boju, je napovedala košarka-
rica Ježice Daliborka Jocič,
prva igralka finala končnice
DP.
Celjanke je pokopalo
predvsem slabo izvajanje
prostih metov (55 zgrešenih
na štirih srečanjih), številne
tehnične napake, ki si jih ta-
ko kakovostne igralke ne bi
smele privoščiti, in nezbra-
nost v odločilnih trenutkih.
Gledalci finalnih tekem, ki
se jih v Celju zbere precej več
kot v Ljubljani, so bili pri-
krajšani za kvaliteteno konč-
nico prvenstva. Vse tekme so
bile namreč slabše od priča-
kovanj, predvsem najboljše
igralke so igrale precej pod
svojimi zmožnostmi. Košar-
karice Merkurja so svoj pra-
vi obraz prikazale le na tret-
ji tekmi, ki je bila v Celju,
kjer so dosegle edino zma-
go-
Trenerju Ježice Dragomir-
ju Bukviču se je očitno obre-
stovalo trdo delo na trenin-
gih, kjer igralkam ni pustil
»dihati«. Njegove varovanke
so v odločilnem obdobju priš-
le v najboljšo formo in ob iz-
jemni borbenosti in agresiv-
ni obrambi povsem zasenči-
le Celjanke. Ob številnih ko-
mentarjih, da je Merkur le-
tos najboljša slovenska eki-
pa, so bile Ljubljančanke še
dodatno motivirane, da do-
kažejo nasprotno. Celjanke
so ponovno zatajile v odlo-
čilnih trenutkih. Po dveh pre-
pričljivih zmagah v rednem
delu državnega prvenstva so
tako v finalu pokala kot tudi
v prvenstvu ostale praznih
rok.
Kar močno se širijo go-
vorice, da je celjski ženski
košarkarsld klub v globo-
kih dolgovih, ki jih bo ne-
koliko pokril z dobrim lo-
biranjem pri pokroviteljih.
V Celju so pred sezono na-
povedovali dvojni naslov in
na koncu ostali brez obeh.
Razočaranje je veliko in ra-
zumljivo, delež krivde je prev-
zel trener Gojko Žvižaj,
uprava pa bo morala premi-
sliti tudi o igralski zasedbi,
ki je kakovostna in perspek-
tivna, vendar brez pravega
tekmovalnega naboja, ki je
potreben za naslov najbolj-
šega v državi. Mirna Deak,
najboljša strelka in skakal-
ka državnega prvenstva, v tek-
mah z Ježico ni prišla do po-
trebnega učinka, razočarali
sta tudi Katja Temnik in
Alenka Potočnik, od kate-
rih se je zaradi številnih iz-
kušenj pričakovalo veliko
več.
Mladi novinki iz tujine, Be-
lorusinja Natalija Tratsiak
in Čehinja Lucija Čonkova,
sploh nista bili okrepitvi v
pravem pomenu besede, tem-
več poskus kopiranja recep-
ta, ki ga uporablja NK CMC
Publikum. Z dobro prodajo
sicer dokaj obetavnih igralk
zaenkrat seveda ne bo nič.
Bolj problematične naj bi bile
tujke iz Hrvaške, ki se več ni-
so znale obrzdati, predvsem
Deakova in Ivona Kuštro, in
Žvižaju je upravičeno preki-
pela kri. Njegovega odstopa
vodilni v klubu v torek še ni-
so sprejeli. Če bo ostal, bo
najprej prijel za metlo. Do-
ločeno vlogo pa je odigral tudi
premeteni hrvaški trener
Željko Ciglar, ki je edini do-
slej Celjanke popeljal do na-
slova, prepričan pa je bil, da
bi jih tudi letos. Selektor hr-
vaških mladink, ki si je og-
ledal prvo finalno tekmo, ima
zelo ugodno ponudbo Želez-
ničarja iz Sarajeva, kjer bo v
naslednji sezoni zaključni tur-
nir Lige dobrodošlice.
PŠ., D.Š.
Foto: TRIARTES
Temperamentna Ivona Kustro. s komolcem v Daliborko Jocič.
na piki
Odstop je najbolj .
smiselno dejanje
Po neuspehu na sloven-
ski sceni, kjer so ostali brez
obeh načrtovanih lovorik,
je trener celjskega Merkur-
ja Gojko Žvižaj ponudil svoj
odstop, ki ga bo vodstvo
kluba najverjetneje spreje-
lo.
»Zaradi neuspeha v letoš-
nji sezoni, v kateri nismo os-
vojih niti pokalne lovorike
niti državnega prvenstva, je
moje dejanje logično in mi-
slim da se bodo s tem stri-
njali tudi vodilni možje klu-
ba. Naš cilj pred sezono je
bil jasen, vendar nam ga žal
ni uspelo izpolniti. Delež
krivde za neuspeh prevze-
mam nase, ker sem imel preb-
lag kriterij za tako kvalitet-
ne igralke,« meni Žvižaj.
Kljub temu pa neuspeh ni
le vaša krivda?
Naše najboljše igralke ni-
so pokazale tistega, kar smo
od njih pričakovali. V odlo-
čilnih trenutkih so odigrale
povsem neodgovorno in de-
lale preveč tehničnih napak.
Nemogoče je, da se tako iz-
kušenim in zelo dobro pla-
čanim igralkam zgodi, da
igrajo zelo dobro na eni tek-
mi, že čez dva dneva pa je
slika povsem drugačna. Mi-
slim, da so pri njih prisotni
predvsem drugi interesi in ne
le športni, kot bi moralo bi-
ti.
In kakšno je bilo letoš-
nje državno prvenstvo v va-
ših očeh?
Zame seveda razočaranje,
saj nismo osvojili žaljenega
naslova. Prvenstvo smo izgu-
bili na prvi tekmi v Celju, ki
smo jo odigrali preveč neod-
govorno. Če bi to tekmo do-
bili, bi bil zmagovalec ver-
jetno že takrat odločen. Celj-
ske košarkarice so pravi
obraz pokazale na tretji tek-
mi, ki je bila edina kvalitet-
na v letošnjem finalu. Izgub-
ljali smo predvsem zaradi pre-
malo borbenosti, ki je v nas-
protju z nami krasila ljub-
ljansko ekipo. Tudi Ježica v
finalu ni blestela, tako da
obračuni z izjemo tretjega \
Celju niso bili na dovolj vi
soki ravni. V Sloveniji že pr
vo mesto ne pomeni veliko"
drugo pa je gotovo veliko ra
zočaranje.
In kaj po tem razočara
nju povedati o sezoni?
Imeli smo zelo visoke am
bicije in veliko priložnost, di
bi potrdili našo miselnost c
najboljši slovenski ekipi. Ko
kaže smo precenili kakovos
našega kadra, saj tiste igral
ke, ki so bile v Celje pripe
Ijane zato, da nas popeljej(
do željenega rezultata, zau
panja niso upravičile. Mirni
Deak v treh finalih nikoU n
bila ključna igralka. Ekipo bi^
bilo potrebno za prihodnjo
sezono povsem prevetriti in
o tem bo moralo sedaj raz-;
mišljati vodstvo kluba.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Gojko Žvižaj
Laščani v polfinalu s Krko
Poraz Pivovarne Laško doma, zmaga v Šentjurju - Hopsi višje od Kemoplasta - Tovornikova mladost se nadaljuje
najbolj zaslužen za zmago Ko-
deljevčanov Šempetran Sa-
nio Udrih, ki so ga pred se-
zoncrtjdslovili prav iz Laške-
ga-
Popravni izpit so Laščani
imeli ta vikend v Šentjurju,
kjer pa oslabljeni domačini
brez Ilije Petroviča in Hu-
seina Kahvedžiča niso bili
pretežak nasprotnik. Zato niti
ne čudi končna razlika 26
točk za pivovarje, pri kate-
rih je Kruščič že uigraval sed-
merico igralcev za polfinale
s Krko.
Šentjurčani
sedmi
Ekipa Alposa Kemoplasta
je tako s porazom v svoji dvo-
rani zaključila sicer zelo us-
pešno sezono. Sedmo mesto
je namreč največji uspeh šent-
jurske košarke, še posebej v
luči daleč najmanjšega pro-
računa vseh ekip Hypo lige.
Zelo dobro sestavljeno in od-
lično vodeno moštvo Kemo-
plasta je bilo eno večjih pre-
Ligaški del tekmovanja
najboljših slovenskih ko-
šarkarskih ekip se je za-
ključil sinoči, preostane pa
še končnica za prvaka. Pe-
klenski ritem, kakršnega je
določila košarkarska zve-
za za konec sezone, ko so
klubi v 22 dneh morali odi-
grati kar osem krogov, je pri-
nesel dokončen razplet red-
nega dela prvenstva.
O prvaku bodo odločale
ekipe, ki so v prvem delu se-
zone nastopale v Jadranski li-
gi. Da je temu tako, so v veli-
ki meri »pripomogli« tudi Laš-
čani, ki so minulo sredo ne-
pričakovano izgubili doma s
Slovanom, ta pa si je z zma-
go zagotovil četrto mesto na
lestvici. Slaba in nenatanč-
na igra v napadu (met iz igre
le 45-odstoten) varovancev
Predraga Kruščiča je botro-
vala porazu, ki bo ob priča-
kovanem razpletu prinesel^
dvoboj istih ekip za tretje me-
sto in s tem tudi za igranje v
Jadranski ligi v naslednji se-
zoni. Zanimivo je, da je bil
senečenj lige in sploh sloven-
ske košarke, zato je upati, da
bodo v klubu v najkrajšem
času še poravnali zaostale ob-
veznosti (dolg igralcem in
trenerjem za dva meseca) in
da bodo imeli dovolj moči
in želja, da tudi za prihod-
nje zagotovijo dovolj sred-
stev za sestavo moštva, ki bo
ostalo v zgornjem domu do-
mače konkurence.
Boj za peto
mesto
Savinjski Hopsi so po dveh
zaporednih zmagah, v sredo
odločali o uvrstitvi na peto
ali šesto mesto na lestvici.
Zmaga za tri točke proti He-
liosu bi jim prinesla peto me-
sto, kar bi bil nedvomno ve-
lik uspeh, kajti po nekaj le-
tih padanja, se je košarka na
Polzeh uspela dvigniti, za kar
gre vsekakor največ zaslug tre-
nerju Milošu Sagadinu in pa
neuničljivemu Matjažu To-
vorniku-Diglu, čeprav ne
gre nikakor podcenjevati de-
leža preostalih igralcev. Pol-
zelani so med tednom v zelo
izenačenem dvoboju prema-
gali Kemoplast, s trojko Mat-
jaža Cizeja v zadnji sekun-
di pa v soboto na gostovanju
še Zagorje. Obakrat je ble-
stel »Digl«, ki je dosegel 31
(uspešnost meta iz igre 62-
odstotna) oziroma 33 točk
(60-odstoten met). Velja pa
za Hopse, ki so tudi prijetno
presenečenje lige, enaka ugo-
tovitev kot za Kemoplast, kaj-
ti finančne razmere niso rož-
nate, za kaj več bi bilo po-
trebno marsikatero stvar v
klubu postaviti na trdnejše te-
melje. Predvsem založenost
z denarjem.
Polfinale končnice se pri-
čenja v nedeljo (26. maja),
igra se na dve dobljeni tek-
mi, ob paru Krka - Pivovar-
na Laško je drugi par Union
Olimpija - Geoplin Slovan.
Ekipi Krke in Olimpije ima-
ta prednost igranja morebit-
ne tretje tekme v svoji dvo-
rani.
JANEZ TERBOVC
Ernest Novak pod šentjurskim košem, z redko videno poslikavo na
notranjem delu roke.
Št. 21 - 23. maj 2002
Mm>rt
21
»Moje življenje je enoličnoff
Petra Nareks tretja na EP v judu - Vizija Marjana Fabjana se uresničuje - Tudi ostale Celjanke zelo dobre
fja zboru najboljših judoi-
^ Evrope v Mariboru sta
jloveniji ostali dve kolaj-
Eno je osvojila članica
|skega Sankakuja Petra
^cks v kategoriji do 52 ki-
jgramov. Urška Žolnir in
jves Pere sta bili peti, Lu-
polavder pa sedma,
petra, v boju za bron ste
f v prvi minuti opravili z
jlijansko predstavnico. Po
Ognjenih rokah še v leže-
položaju, ste potem, ko
fse vstali, imeli na obra-
I doslej še neviden izraz?
V hipu je bilo vsega konec,
levzela me je velika radost.
Bila sem dejansko presreč-
na in obenem utrujena. Ob-
čutki so se kar mešali, solze
sreče niso bile daleč...
Kaj pa tiste ta prave, po po-
razu v polfinalu s Španko?
Ne, kajti pred prvenstvom
zaradi viroze, ki mi je pobra-
la precej moči in predvsem
časa, nisem pravzaprav več
načrtovala vrhunske uvrsti-
tve. Kb pa sem bila pred tem,
da si zagotovim vsaj srebrno
medaljo, je bilo vse skupaj
le preveč zame in nisem vzdr-
žala, tudi zaradi dejstva, da
v članski konkurenci nimam
odmevnejših izidov, če izv-
zamem tekme svetovnega po-
kala. Izkušnje so pač opravi-
le svoje.
Kaj pa trener?
Marjanu Fabjanu se moram
še posebej zahvaliti, pa tudi
vsem drugim, ki so me sprem-
ljali doslej. Po moji bolezni
je trener spremenil ritem in
vsebino treningov in očitno
je zadel v polno. V prvem kro-
gu sem bila prosta, v drugem
pa Ukrajinko, ki je sicer ni-
sem poznala, uspela lepo pre-
lisičiti. Proti Nemki sem kma-
lu povedla, potem pa taktič-
no spretno naskok zadrževala
do izteka časa. Sledil je dvo-
boj s Španko, ob moji pre-
veliki želji po zmagi.
Ste zapisani bronu?
Upam, da ne. Res je, da sem
bila kar trikrat tretja na mla-
dinskih evropskih prvens-
tvih, še prej pa prav tako tretja
na olimpijskih igrah mladih.
V tej sezoni sta le sledili prvi
mesti na tekmah svetovnega
pokala, ki so včasih še zah-
tevnejše od EP, a ne sodijo
med »velika tekmovanja«.
Olimpijske igre ali diplo-
ma?
Oboje me zelo mika, to sta
moja velika cilja, medalja na
EP pa je zagotovo lepa spod-
buda dve leti pred Atenami.
Po šolanju na I. Gimnaziji Ce-
lje, kjer so imeli dovolj razu-
mevanja do obveznosti šport-
nikov, sem se odločila za štu-
dij na Visoki upravni šoli, ki
ima podružnico v Žalcu.
Prosti čas?
Pravzaprav ga nimam. Mo-
je življenje je enolično, saj
seveda vsak dan vadim, vča-
sih tudi po trikrat. Preostali
čas je posvečen učenju. Star-
ši so zelo razumevajoči in ne
pretiravajo z željo po moji
višji izobrazbi. Zaupajo mi.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Prikupna Petra Nareks ni
skrivala občutkov.
Celjanke so »prva ligatc
Rokometašice Celeie so se
tez poraza v 1. B državni
p zasluženo veselile uvr-
litve med najboljše ekipe
Sloveniji. Edino točko so
p odvzele rokometašice iz
jdovščine, vendar pred-
sem zaradi nezbranosti
tljank, ki so že imele vi-
)ko Vodstvo pred zasledo-
alkami.
Ta spodrsljaj so popravile
a zadnji tekmi z Zagorjem,
i so jo visoko dobile in ta-
ole še potrdile premoč v 1.
ligi. Dobro usklajena eki-
1 s Tonetom Goršičem, tre-
erjem Milanom Ramša-
om in direktorjem Erne-
tom Margučem na čelu je
^lolnila zastavljene cilje,
tekleta so svoj razvoj zače-
ipred osmimi leti v Šport-
išoli, na vrata prve A lige
jaso potrkala že lani, ko so
Ka druga v B konkurenci.
!aprvo mesto so prejela spo-
linske prstane: Jerica Pin-
ff, Danijela Savič, Danije-
BMitrovič, Tina Sotler, Želj-
iaDragišič, Maja Bilič, Ni-
ia Jeriček, Vesna Lipovčič,
lelena Kikanovič, Maja
Irnšek, Anja Koren, Maja
tovak. Duška Nenič, Mar-
lina Strmšek, Albina San-
bvič in Martina Lobnik.
Prijateljske tekme s prvo-
igaškimi ekipami so poka-
rale, da se lahko Celjanke
iiiakovredno merijo z dru-
f) polovico elitne konkuren-
Zato za prihodnjo sezo-
•o načrtujejo uvrstitev v sre-
lestvice. Domače igral-
isbodo tudi v prihodnje je-
dro ekipe, okrepljene z le-
voroko igralko in izkušeno
vratarko, saj bo za kadetsko
reprezentantko prva liga pre-
veliko breme. Predsednica
ŽRK Celeia, ki še nima glav-
nega pokrovitelja, Beata
Kanduti - Šumej pravi: »V na-
slednjih štirih letih želimo
doseči mnogo več. Najprej
se moramo utrditi v družbi
najboljših, nato se prebiti
med peterico, v četrtem letu
pa resno potrkati na vrata
Evrope in tudi na vrata Kri-
ma v boju za naslov sloven-
skih prvakinj!«
P.Š., J.K.
Foto: G.K.
Veselo slovo od »druge lige«
Želite
soditi?
Medobčinsko društvo no-
gometnih sodnikov Celje
poziva vse, ki bi želeli po-
stati nogometni sodniki, na
seminar, ki se bo začel v
ponedeljek, 27. maja
(16.30), v prostorih druš-
tva v Celju v Ulici XIV. di-
vizije 14 (stavba Razvojnega
centra). Prijavite se lahko
po telefonu (031-508326)
ali v prostorih društva.
športni
koledar
SOBOTA25.5.
NOGOMET
3. SNL - sever, 26. krog: Inde
Vransko - Stojnci, Kozjak - Zreče,
Hajdina Šmarje pri Jelšah, Mons
Claudius - Gerečja vas, Paloma
-UsnjarŠoštanj (17).
MČL - Celje, 20. krog: Laško
- Oplotnica, Kozje - Vojnik,
Šentjur 2001 -Pos. Brežice (18).
NEDEUA^TS!
NOGOMET
2. SNL, 30. krog. Ruše:
Pohorje - Dravinja (16.30).
KOŠARKA
Hypo liga, polfinale, prva
tekma. Novo mesto: Krka -
Pivovarna Laško (17.30).
SREDA29.5.
KOŠARKA
Hypo liga, polfinale,
druga tekma. Laško:
Pivovarna Laško - Krka (20).
Celjski atleti
ponovno najboljši
Letošnje ekipno državno
prvenstvo v atletiki je mi-
nilo v znamenju Celjanov.
V organizacijf atletskega
društva Kladivar Cetis sta
oba naslova ostala doma.
Celjski atleti so tako edino
moštvo z vsemi naslovi v
samostojni Sloveniji.
Vendar pa so imeli tokrat
zelo močnega nasprotnika,
saj so atleti Slovenske Bistrice
vodili pred zadnjo preizkuš-
njo, vendar pa so jih Celjani
v štafeti 4x400 metrov pre-
hiteli in ekipni naslov je z 39
točkami prednosti ostal do-
ma. Posamične zmage so do-
segli Teršek (met kopja), Ko-
cuvan (400 m ovire), Jeraša
(2000 m zapreke), Topolov-
čan (troskok) in Medič (met
diska).
Atletinje so zmagale pre-
cej bolj prepričljivo, saj so
si s 15 posamičnimi zma-
gami (Nose 100 in 200 m),
Tomovič (1500 in 3000 m),
Tomič (100 m ovire), Valant
(troskok, daljava). Majcen
(disk), Džumič (800 m) in
štafeti 4x100 in 4x400 me-
trov) priborile 887 točk
prednosti pred ŽAK Mas-
som iz Ljubljane. Direktor
atletskega društva Helmut
Hartman je bil z organiza-
cijo tekmovanja zadovo-
ljen, navdušili pa so ga tudi
mladi celjski atleti, ki bo-
do lahko čez nekaj let po-
novno vrhunska ekipa, kot
je bil Kladivar v času Can-
karja, Acmana, Kocuvana...
Za prihodnost celjske atle-
rike se torej ni potrebno ba-
ti, saj so mladi tekmovalci
že uspešrto nadomestili nji-
hove predhodnike,
PETRA ŠAFRAN
Turnir A2S
Minulo soboto je podjetje A2S Spectra Orbit organizi-
ralo četrti tenis turnir A2S, na katerem je sodelovalo 76
tekmovalcev. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Bošt-
jan Dimitrijevič, v konkurenci dvojic sta bila najboljša Boštjan
Dimitrijevič in Roman Kasenburger. Nagrado za najmoč-
nejši udarec je prejel Vladimir NendI, za umetniški vtis pa
Sara Poteko.
Št. 21 - 23. maj 2002
22
šport
Nogometne zvezde
novega tisočletja
Šesti mednarodni turnir v Celju za mlade nogometaše - 350 igralcev na
štirih igriščih - Dve ekshibicijski tekmi
Na štirih celjskih nogo-
metnih igriščih (Olimp,
Skalna klet, IV. osnovna šo-
la, novi stadion na Hudi-
nji) se bo v soboto in nede-
ljo odvijal obsežen turnir,
ki ga organizirata nogomet-
na šola Mali šampion in
CMC Publikum.
V soboto se bodo na IV. os-
novni šoli in na Olimpu po-
merile ekipe U-8 in U-9 (za-
četek ob 10. uri), naslednji
dan pa pretežno na Olimpu
še nogometaši stari 14 let (za-
četek ob 9.30). Zaradi zgoš-
čenega programa bodo dolo-
čene tekme tudi na igrišču bo-
dočega stadiona na Hudinji
in na Skalni kleti. Publikum
- Mali šampion bo nastopil s
petimi ekipami, sodelovali pa
bodo še: reprezentanca Slo-
venije, Maribor, Triglav, HIT
Gorica, avstrijski Karnten, hr-
vaška Hajduk in Varteks, ju-
goslovanska Crvena zvezda in
Royal ter madžarski ZTE. Oba
dneva bodo nagrade in priz-
nanja najboljšim podeljeva-
h po 19.uri.
Vse organizacijske niti v ro-
kah drži Jani Žilnik: »Tik
pred začetkom svetovnega pr-
venstva je vzdušje pravšnje,
tako da pričakujemo veliko
radovednežev, ki jih bodo
starši pripeljali na ogled za-
nimivih obračunov. Ekip bo
veliko, sodelovalo bo okoli
350 mladih nogometašev, ta-
ko da je zalogaj precejšen in
zahteven.
CMC Publikum je zapu-
stil Oliver Bogatinov, na
Skalni kleti pa so že blizu
dogovora z novim napadal-
cem. Domen Beršnjak po
preizkušnjah pri Heeren-
veenu (Niz) in Arminiji
(Nem) utegne ostati v Ce-
lju.
Program bomo popestrih
z atraktivnima tekmama. V
soboto se bodo srečali župa-
ni in direktorji, v nedeljo pa
se bomo nekdanji igralci
CMC Publikuma in tudi
Kladivarja pomerili z vete-
rani beograjske Crvene
zvezde. Na eni strani bodo
skupaj z mano, ki se bom
uradno poslovil od celjske-
ga dresa, predvidoma Hri-
bernik. Koren, Marinček,
Savič, "Bevc, Knez, Kuder,
Štancar, Pranjič, Stanko-
vič, Ratkovič, Blatnik, Gor-
šek, Zupan in Koželj, na
drugi strani pa Milosavlje-
vič. Borovnica, Durovski,
Savič, Blagojevič, Jovano-
vič...«
D.Š.
PANORAMA
NOGOMET
2. SNL
28. krog: Dravinja - Nafta
1:1 (0:1); Potočnik (48);
Gerenčer (6). Vrstni red:
Dravograd 68, Aluminij 67,
Ljubljana 66, Ivančna Gorica
57, Drava 48, Bela krajina 42,
Dravinja 41, Jadran Šepič 37,
Železničar, Zagorje 36, Nafta
35, Goriška Brda 32, Tabor,
Bakovci 32, Pohorje 14, Elan
7.
3. SNL - sever
24. krog: Hajdina - Zreče
0:3, Usnjar - Bistrica 3:2,
Inde Vransko - Kozjak 1:1,
Mons Claudius - Pobrežje
Gradiš 5:0, Malečnik-Šmarje
pri Jelšah 1:0. Vrstni red:
Krško 61, Mons Claudius 59,
Hajdina, Stojnci 35, Paloma,
Šmarje pri Jelšah, Kozjak 34,
Usnjar 33, Bistrica 29,
Malečnik 29, Vransko 27,
Gerečja vas 26, Zreče 25,
Pobrežje 15.
MČL-Celje
18. krog: Šentjur 2001 -
Laško 1:1, Posavje Brežice -
Kozje 1:3, Vojnik - Oplotnica
3:1. Vrstni red: Brežice 35,
Šentjur 2001, Laško 28,
Vojnik 24, Kozje 22,
Oplotnica 17.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 8. krog:
Šmartno - Pelikan 2:4, Maček
tisk - Adriatik 6:3, Telsim -
Frangros 6:2, Skavti policija -
Sončni studio Sun 3:0, Veflon
- Kozmos 7\1, Klateži -
Marinero 1:1. Vrstni red:
Pelikan 21, Klateži 16, Maček
tisk, Veflon, Adriatik 13, Skavti
Policija 12, Frangros, Prijatelji
10, Marinero 7, Telsim 6,
Kozmos 5, Šmartno 4, Sončni
studio Sun 2.
Občinska liga Štore, 6.
krog: Kanarčki - Gadi 23, Sveti
Lovrenc - Pečovje 2:8, Sokoli -
Laška ya5 1:3, Inern - Kovinar
3:2. Vrstni red: Sokoli 12,
Lipa, Laška vas 11, Pečovje 10,
Sveti Lovrenc 9, Gadi 7, Inexa
6, Kovinar 3, Kanarčki 0.
ROKOMET
1. SRL - ženske
9.	krog, za uvrstitev od
5. -10. mesta: Gramiz-Žalec
20:33 (7:17); Potočnik 9, V.
Dolar 6, Zidar 5, Černjak,
Randl 3, Irman, Čulibrk 2,
T. Dolar, Breznikar, Jukič,
Marinček 1.
10.	krog, za uvrstitev od
5.	- 10. mesta: Žalec - Izola
Bon 22:20 (13:11); V. Dolar
6,	Potočnik 5, Jukič 4, Zidar,
T. Dolar, Čerenjak 2, Randl
1. Končni vrstni red: 5. Žalec
37, Izola 34, Sava 23, Gramiz
21, Burja 11, Škocjan 2.
KOŠARKA
HYPO LIGA
12.	krog: Pivovarna Laško
-	Geoplin Slovan 79:84
(48:57, 30:38, 19:21);
Duščak 21, Jurak 14, Novak
13, Lerič, Vujičič 8, Pavič 6,
Djulovič 5, Brolih 4.
Savinjski Hopsi - Alpos
Kemoplast 82:80 (62:60,
37:42, 19:23); Kočar 21,
Ribežl, Kahvedžič 14, Novak
10, Rovšnik, Novakovič 7, A.
Maček 5, Jovanovič 2.
13.	krog: Alpos Kemoplast
-	Pivovarna Laško 75:101
(59:77, 38:54, 17:28);
Novakovič 23, Kočar 13,
Ribežl 12, Novak 11, Spahič
10, P. Maček 5, Jovanovič 1;
Duščak 23, Novak 18, Lerič
17, Jurak 15, Vujičič 12,
Brolih 9, Pavič 7. Zagorje BZ
-	Savinjski Hopsi 84:87
(58:65, 36:48, 10:30);
Tovornik 33, Perkovič 20,
Ručigaj 15, Cizej 12, Gržina
7. Vrstni red: Union Olimpija
26, Krka 23, Pivovarna Laško
22, Geoplin Slovan 19,
Helios, Savinjski Hopsi 18,
Alpos Kemoplast 17, Zagorje
BZ 13.
1. SKL - ženske
Finale, četrta tekma: Lek
Ježica - Merkur Celje 63:56
(47:39, 31:21, 17:10); Deak
16, Temnik 14, Perlič 9,
Kuštro 6, Čonkova, Potočnik,
Ramšak 3, Tratsiak 2.
Bloudek ostaja
V nogometnem klubu Era
Šmartno je že znano, da bo
zdajšnji trener Marijan
Bloudek ekipo vodil tudi v
prihodnji sezoni. V tem ted-
nu v klubu opravljajo še
razgovore z vsemi igralci,
ki so jim potekle pogodbe.
Danes pa bodo na športno-
družabnem srečanju urad-
no zaključili zgodovinsko
nogometno sezono.
Kakšno ekipo bo imel na
voljo Marijan Bloudek, še
ni znano, saj se z igralci v klu-
bu še niso dogovorili. Direk-
tor Jože Krajnc je povedal,
da bodo zagotovo prekinili
sodelovanje s Predragom
Divljakom in Ilijo Radženo-
vičem, ki nista zadovoljila
pričakovanj, najverjetneje pa
bo odšel tudi Dalibor Teino-
vič, ki ima ugodno ponudbo
iz Avstrije, čeprav bi ga v
Šmartnem želeli zadržati. So-
delovanja z Nenadom Ula-
go in Alešem Turkom zara-
di poškodb ne bodo podalj-
šali, ostalim igralcem pa so
predstavili svoja izhodišča in
načrte za naslednjo sezono.
ki jih bodo morali sprejeti
ob sklenitvi pogodbe.
Medtem ko so nogometa-
ši na zasluženih počitnicah,
pa bodo ostali ljubitelji Ere
Šmartno uradno zaključiH
nogometno sezono, v kateri
so brez težav dosegli zastav-
ljen cilj - obstanek v ligi. Na
dobrodelnem turnirju v no-
gometu se bodo pomerili
sponzorji, novinarji, estrad-
niki in politiki, ki jim bo so-
dila pevka Natalija Verbo-
ten. Glavni pokrovitelj Era
bo izkupiček (vrednosti
»nog« današnjih igralcev) na-
menila Osnovni šoli Šmart-
no ob Paki za nakup šport-
ne opreme. Organizatorji pa
bodo izžrebali tudi deset
glavnih nagrad iz bobna, v
katerem so vsi nagrajeni gle-
dalci posameznih tekem. Po
koncu turnirja bo sledilo dru-
žabno srečanje. Zabavo bo-
do popestrili plesno-navijaš-
ka skupina iz Polzele ter or-
ganizirani navijaški skupi-
ni Hmelj boys in Šmarški
Martini.
PETRA ŠAFRAN
NA KRATKO
Osma Gučkoifa zvezdica
Škofja Loka: Kadeti Celja Pivovarne Laško so kij
številnim poškodbam in bolezni igralcev uspeli obraniti nas
državnih prvakov. Premagali so Termo (24:19) in Trii
(27:21), nato pa izgubili z Inlesom (24:25). Celjan Sin
Razgor je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Trei
Matjaž Guček je naslov prvakov osvojil v osmih sezonah
devetih.
Celjanke državne prvakinje
Zagorje: Starejše deklice Rokometnega kluba Celja so po zmagah nad Krimom (21:15),
Jelovico (31:13) in Zagorjem (29:18) ponovno osvojile naslov državnih prvakinj. Od leve
stojijo: Nia Majcen, Tara Filipovič, Iva Jug, Sabina Globočnik, Kaja Soršak, Ula Toplak,
Zala Bojovič, Sara Štuklek, Nuša Skutnik, najboljša igralka turnirja Maja Šon, Sanja
Potočnjak, Dijana Lipovčič, Tamara Bregar, Branka Kosič, Sara Kokotec, Alja Jankovič,
Romana Čolič, Adela Požežnik in trener Sebastjan Oblak.
Vzpon na Smoiior
Laško: Preizkušnjo za kolesarje in tekače so priprai^
Penzion Park, Pizzerija Špica in Rossi šport, z željo, da
prireditev postala tradicionalna v mesecu maju. Robert Vre^
iz Škofje vasi je s kolesom porabil dobrih 20 minut, Laščj
Zdenko Mraz pa je progo pretekel v 29 minutah. Ms
kolesarkami je bila po pričakovanju najhitrejša Sabina Rez
iz Štor (na sliki desno), tretja pa je bila Celjanka Brani
Leber (levo).
Plesni val zajel odličji
Grosuplje: Dino Ivanuša in Igor Krhlanko sta postala članst
podprvaka med pari v break dancu, med malimi skupinan
so bili plesalci Plesnega vala tretji. Dejan Gregi je osvd
šesti mesti v break dancu in electric boogiju, Tanja Črepinš«
in Simona Vidovič pa sta bili deseti v hip - hopu.
Pet Celjank na SP
Osijek: Na svetovnem prvenstvu v kegljanju je v žens
reprezentanci, ki jo vodi Celjan Lado Gobec, tudi pet keglja'
Miroteksa. Na ekipni tekmi so Slovenke po obetavne
začetku zaostale za pričakovanji in končale na devetem mes
(Andreja Razlag 490, Brigita Strelec in Jožica Šeško 43
Marika Kardinar 476, Biserka Petak 440).	j
Pionirski festival
Slovenske Konjice: Osnovna šola Pod goro je organizat
finalnega turnirja v košarki za pionirke. V ponedeljek!
bodo pomerile OŠ Božidarja Jakca Ljubljana, OŠ Cveti
Golarja Škofja Loka, OŠ Mengeš in domače košarkarice.
Tkalec ponovno najboljši
Celje: V drugem krogu državne lige v streljanju je Pet
Tkalec iz Rečice pri Laškem zmagal s pištolo in osvojil sedn
mesto z revolverjem. Strelsko društvo Dušan Požene!
osvojilo ekipno prvo mesto v kategoriji pištola in tretje mes
v kategoriji revolver.
Gorenjada
2002
Velenje: Društvo 2
športno rekreacijo Goren
v soboto pripravlja športi
igre, ki se jih bo udeleži
650 tekmovalcev.
Pomerili se bodo v malei
nogometu, streljanju z zraču
puško, namiznem tenif
odbojki, tenisu in kegljanj'
Istega dne bo iz Šmartnel
ob Paki organiziran planins
pohod na Goro Oljko.
Igre šolarje^
Celje: Šolarji se bodo juj
merili v atletiki, tenis
plavanju in rokometu
dečke.
Organizatorji pričakuje
200 tekmovalcev iz osni
mest, ki so vključena
Slovensko združenje m^
narodnih iger šolarjev.
Št. 21 - 23. maj 2002
KULTURA
23
Grad v razcvetu
Zgleden primer obnove prek javnih del
jtari grad nad Celjem je v
času zelo dobro obiskan
I čeprav obnovitvena dela
jjskib ruševin še niso kon-
jja, očak dobiva novo sta-
ipodobo. Za to so zaslužni
^vsem delavci, zaposleni
pk javnih del. V sredo, 15.
jja, je minilo natanko
(fin let od začetka javnih
1 na gradu, ki jih ves čas
di Zdenko Vončina pod
(okovnim nadzorom Zavo-
iza varstvo kulturne de-
lfine Celje. S svojo prisot-
5tjo je skupino 18 delav-
fi na ta dan počastil tudi
jpan Mestne občine Celje
jjan Šrot in bil z opravlje-
ni delom vidno zadovoljen.
Ta sreda je bila po bese-
ih Zdenka Vončine že 1907.
»lovni dan skupine, v kate-
je od 16 do 20 delavcev, ki
)se gradbenim delom v glav-
em priučili. Opravljajo tu-
ivsa druga dela, ki sodijo v
[jop obnove gradu. Delav-
iprek javnih del, mnogi so
'V teh letih že upokojiU, ob-
navljajo obzidje, Pelikanov
stolp, ki so ga uspeli preno-
viti sami (potrebno bo izde-
lati še lesene stropove in stop-
nice), streho so prekrili Re-
montovi delavci.
Za obnovo jim ostaja še juž-
ni, zelo dotrajan del obzid-
ja, zato bo delo izredno zah-
tevno. Po besedah Zdenka
Vončine čaka ekipo še obno-
va severnega obzidja pod pa-
lacijem, ki bo prav tako zelo
težavno, saj bo prenova zah-
tevala prave plezalne vešči-
ne. Med drugim bo treba za-
menjati pred leti narejeno sa-
nacijo (betonsko plombo).
Zadnji in največji zalogaj, tu-
di pri potrebnem denarju, pa
bo Friderikov stolp.
Vrednost del, ki jih name-
ravajo opraviti letos, je oce-
njena na okoli 30 milijonov
tolarjev. Tretjino prispeva dr-
žava, oziroma zavod za za-
poslovanje, ostalo pa obči-
na Celje.
Stari grad po zaslugi de-
lavcev javnih del spet postaja
najbolj obiskana turistična
točka nad mestom, poleti pa
ga oživijo še grajske prire-
ditve. Letos bodo na graj-
skem prizorišču celjski gle-
dališčniki obudili še spomin
na znamenite Celjske s Kref-
tovo predstavo Celjski grof-
je.
MATEJA PODJED
Čiščenja obzidja pod zgornjo razgledno ploščadjo severnega obzidja
sta se lotila Viktor Hele in Ljubo Grešak
Pelikanov let v mestu
Dva dni bo Celje spet živelo v prejšnjem stoletju
Fotografski atelje mojstra
jsipa Pelikana v Razlago-
i ulici in staro mestno sre-
išče v Prešernovi in Sta-
etovi ulici bosta jutri (v pe-
k) zvečer in v soboto od
ure dopoldne živela v zna-
lenju podob iz časov, ko
živel in ustvarjal zname-
ti celjski fotograf.
Muzej novejše zgodovine
elje pripravlja v sodelova-
la s Fotografskim društvom
Mje in Mestno občino Peli-
anov dan, po zgledu tistega
i leta 2000, ki je navdušil
»prevzel Celjane.
Atelje, državni tehnični
ipomenik, ki se ga je že pri-
Ho ime »celjski biser«, sodi
lot stavba v konec 19. sto-
ttja. Leta 1919 jo je kupil Jo-
šp Pelikan, ko je prišel v Ce-
le, in jo preuredil v za tiste
Ssse moderen fotografski ate-
le.
Muzeju novejše zgodovine
felje, posebej tedanji direk-
Md muzeja in zdajšnji mi-
fistrici za kulturo Andreji
Rihter, je v tesnem sodelo-
vanju z gospo Boženo Peli-
kan, hčerko mojstra Pelika-
na, uspelo ohraniti ta biser
in z dogajanji ustaviti čas v
njem. Od odprtja ateljeja pred
dobrimi petimi leti pa do da-
nes je razstave obiskalo ali
pa se prišlo »na star način«
fotografirat kar 13 tisoč lju-
di. Z vsako tako akcijo, kot
jo v muzeju napovedujejo za
ta konec tedna, si muzealci
obetajo še večji obisk.
V petek ob 18. uri bo raz-
stavo Josip Pelikan v plani-
nah odprla ministrica za kul-
turo Andreja Rihter, ki je raz-
stavo v sodelovanju z Radom
Golograncem tudi pripravi-
la. Gledalca bodo fotografi-
je Josipa Pelikana, ki je bil
sicer odličen portretist in je
veliko fotografiral tudi v zdra-
viliških krajih, prikazale še
v luči planinca in ljubitelja
gora.
Pelikanov dan se bo nada-
ljeval v soboto z nizom pri-
reditev, ki bodo tudi prava
paša za oči, napoveduje do-
godek Vladimira Skale, ki bo
s svojo ekipo mladenk in
mladeničev poskrbela za
sprehod v preteklost.
Muzealci se obračajo tu-
di na lastnike originalnih
Pelikanovih starih fotogra-
fij z oznako »Foto Pelikan«,
da jih vzamejo iz družin-
skega albuma in jih prine-
sejo v Fotografski atelje Jo-
sipa Pelikana. Vsem, ki jih
bodo prinesli, obljubljajo
presenečenje!
Za mnoge bo zanimiva fo-
tografska tržnica pred atelje-
jem, kjer bo mogoče kupo-
vati in prodajati staro foto-
grafsko opremo, literaturo,
fotografije in podobno, pra-
vi predsednik Fotografske-
ga društva Vinko Skale. Za-
nimivost, ki bo pritegnila k
dogajanjem Pelikanovega
dne, bo tudi prodaja repro-
dukcij Pelikanovih fotogra-
fij in možnosti naročila re-
produkcije, izbrane po lastni
želji. Foto delavnica na te-
mo Celje in Celjani na 25.
maj bo prav gotovo k fotoa-
paratu pritegnila mnoge Ce-
ljane, ki bodo Pelikanov dan
fotografirali.
Na Pelikanovem dnevu bo-
do uživali tudi otroci, saj jim
bodo člani Fotografskega
društva predstavili zanimivi
fotografski tehniki, kemogra-
fijo in starografijo. Pa s tem
dogajanj na Pelikanovem
dnevu še ne bo konec. Raz-
stava Celje nekoč in danes bo
predstavila Pelikanove foto-
grafije, ki jih bodo zbrali na
ta dan, otroške izdelke s fo-
tografskih delavnic in utrin-
ke s Pelikanovega dne. Vse
pa bo na ogled v občasnih pro-
storih Muzeja novejše zgodo-
vine Celje od 29. maja do 12.
junija. Razstavo bo na pot pos-
premila predstavitev in de-
monstracija fotografski no-
vosti.
MP
Foto: GREGOR KATIČ
Komorni sestav
je prepričal
v torek, 21. maja, se je u
dvorani Narodnega doma v
Celju z nastopom komorne
skupine Lelephant zaključi-
la koncertna abonmajska se-
zona 2001/02, ki jo priprav-
lja Zavod za kulturne prire-
ditve Celje.
Kvartet kontrabasov Lelep-
hant iz Hrvaške je edini to-
vrstni kvartet v sosednji dr-
žavi. V zasedbi igrajo Mario
Ivelja, Jurica Štelma, Dubrav-
ko Palanovič (deluje tudi kot
skladatelj) in Marko Ruka-
vina; na torkovem koncertu
pa se jim je pridružila tudi
pianistka^ Barbara Bego.
Literatura, namenjena ko-
mornim zasedbam, se je od
klasicizma dalje izpopolnje-
vala, kar je povezano tako s
tedanjo izvajalsko prakso,
kakor tudi z razmahom ko-
morne glasbe. Predvsem skla-
datelji 19. stoletja so v svoje
opuse vključevali tovrstna
glasbena dela. Glasbeniki so
bili tako postavljeni v pose-
ben položaj, predvsem zaradi
načina podajanja glasbe sa-
me. Na torkovem koncertu
smo imeli možnost slišati
skladbe v interpretaciji šti-
rih glasbenikov, ki so mora-
li prepričati tako kot »soli-
sti« kot ubrana celota. Pro-
gram torkovega koncerta so
sestavljala dela, napisana za
tovrstni instrumentalni se-
stav, kot tudi priredbe zna-
nih in popularnih skladb in
pesmi. Suita za štiri kontra-
base Colina Brumbya;
Strauss in the Doghouse /
American Basses Daryla
Runswicka ter Dve skladbi
za štiri kontrabasiste in Fan-
tazija »Grožnjan 2000« za
kvartet kontrabasov in kla-
vir Dubravka Palanoviča so
skladbe, ki s svojo vsebin-
skostjo posegajo v različne
glasbene žanre.
Tako smo slišali klasično
pa vendar moderno in eklek-
tično zasnovano tristavčno
Suito za štiri kontrabase; sle-
dili sta Strauss in the Dog-
house in American Basse,
kjer sledimo odkritemu spo-
gledovanju s kraljem valčkov
Straussom ml. kot tudi pri-
redbo popularnega napeva;
Dve skladbi za štiri kontra-
basiste in Fantazija "Grožnjan
2000« pa sta skladbi vse bolj
uveljavljenega predstavnika
mlajše generacije hrvaških
skladateljev. Drugi del spo-
reda je bil zasnovan bolj lah-
kotno vendar je imel kljub
temu svojo težo. Priredbe zna-
nih pesmi Besame Mucho in
Strawberry Fields/Forever in
skladb Libertango, Fifth Bos-
sa nova so bile lahkotne, po-
slušljive pa vendar tako zna-
ne, da so zahtevale odlično
izvedbo.
Ker tovrstne zasedbe ter-
jajo visok izvajalski nivo, se
lahko kaj hitro spremenijo v
koncertno monotonično prei-
gravanje, saj usklajenost in
»pogovor« štirih terja natanč-
no poznavanje glasbene ma-
terije, ki pa mora v izvajal-
ski praksi zaživeti v sklad-
no celoto, kajti le s tem dose-
žejo svoj namen. Kvartet
Lelephant je z izvajalsko do-
vršenostjo, z repertoamo sve-
žino, zagnanostjo in preda-
nostjo izkazal, da lahko tu-
di tovrstni komorni sestav
prepriča.
KK
Slolfo godalcev
Celjski godalni orkester, ki ga vodi Nenad Firšt, kon-
čuje 28. maja s petim abonmajskim koncertom v Na-
rodnem domu v Celju uspešno koncertno sezono. Po-
sebnost prireditve bo zagotovo izvedba Šoštakovičeve-
ga klavirskega koncerta, ki bo v Celju prvič izveden.
Na koncertu pa bodo dolgoletnega člana orkestra raz-
glasili za častnega predsednika.
Izvedli bodo Koncert za klavir, godalni orkester in tro-
bento v C-molu in delo Astora Piazzolla, Dance salvaje/
Oblivion/Ave Maria/Libertango.
Solista bosta trobentač, sohst Slovenske filharmonije in
profesor na Akademiji za glasbo Tibor Kerekes in pianist
Hinko Haas, po rodu Celjan, ki ga strokovna kritika uvrš-
ča med vodilne slovenske pianiste srednje generacije in je
od leta 1992 prav tako profesor klavirja na Akademiji za
glasbo v Ljubljani.	MP
Pelikanov dan leta 2000.
Odkrivam in se učim
V nedeljo, 19. maja, se je
v centru Interspar v orga-
nizaciji Fit medie končal še-
sti knjižni teden. Letos je
organizator k dogajanju
med s knjigami obloženi-
mi stojnicami sedemnajstih
založb pritegnil Osrednjo
knjižnico Celje, ki je pred-
stavila svoje podatkovne
zbirke in elektronski kata-
log COBBIS.
Obiskovalci, zlasti mladi,
so lahko spoznali, kaj je to
»Epi Reading Badge« (bralna
značka DZS, Šolskega epi-
centra) in se srečali z amba-
sadorko angleške bralne
značke Aleksandro Furlan.
Letošnji knjižni teden se je
odvijal pod sloganom: berem
in odkrivam. Lahko bi ga tu-
di preoblikovali v: berem in
se učim... V vsakem prime-
ru je potrdil, da je knjiga še
vedno naša »najboljša prija-
teljica« in da je na priredi-
tvah, kakršna je bil tudi knjiž-
ni teden, tudi cenovno bolj
dostopna. Zgoščena ponud-
ba pomeni pjihranek časa in
tekanja od knjigarne do knji-
garne.
Organizatorji in založni-
ki so v luči krize in padca
kupne moči knjižni teden
ocenili za uspešnega, založ-
niki so bili dokaj zadovolj-
ni tudi z odzivom kupcev
knjig. Obrestoval se je zla-
sti tistim, ki so ponudili
ugodne popuste. Pokazalo
pa se je, na kar so organiza-
torja opozorili založniki, da
mesec maj ni najbolj prime-
ren za organizacijo knjiž-
nega tedna, saj tedaj zani-
manje za knjige nekoliko
upade, prav tako je kupna
moč pred počitnicami
manjša, kar je izkušnja tu-
di z drugih tovrstnih sej-
mov.
MATEJA PODJED
Št. 21 - 23. maj 2002
24
AKCIJA
Kdor ne brca žoge, ni
direictor ne župan!
Kapo dol, prihaja spektakel
pred spektaklom, prvenstvo
pred mondialom; Korejci so
zadaj za teden dni - mi star-
tamo že v soboto, 25, maja,
ob štirih popoldne na Skal-
ni kleti v Celju. Nastopili bo-
do direktorji in župani, da
razčistijo prastaro dilemo,
kdo je hitrejši, bolj zvit,
skratka boljši. Igrali bodo no-
gomet, seveda.
Spektaklov na dan patrona
Gregorja - 25. maja smo že
vajeni. Le da so se včasih od-
vijali na stadionu v Beogradu,
tokrat pa bo na stadionu na
Skalni kleti. Parade ne bo, bo
pa plehmuzika, telovadk ne
bo, bodo pa mažoretke in pa,
seveda, osrednji spektakel -
nogometna tekma med direk-
torji in župani s Celjskega.
Dva dni pred tekmo je še vse
zavito v meglo; ponavadi tre-
nerji do zadnjega trenutka
skrivajo začetno postavo eki-
pe, mi smo skrili tudi trener-
ja. Tik pred zdajci se bo odlo-
čilo, kdo bo vodil katero eki-
po.
Igralo se bo zagrizeno, do
zadnjega diha oziroma vrčka
piva. Laškega. Pivovarna jih je
prispevala tisoč, tudi za navi-
jače, da ne bodo ostali suhih
grl. Za manj zagrizene bo na
voljo uradna pijača tekme, laš-
ka Oda.
Naši ogledniki poročajo, da
so vsi akterji vzeli tekmo skraj-
no resno- nekateri (imen ne
bomo izdali) že štirinajst dni
na skrivaj trenirajo, eden je bil
celo na višinskih, trije igralci
pa na nižinskih pripravah.
Ker so takšne tekme deset-
letja v mestu ob Savinji red-
ke, pričakujemo, da se bo na
Skalno klet zgrnila množica
navijačev in kibicev. Torej, vi-
dimo se v soboto ob štirih po-
ooldne. Vabheni!
IZJAVE PRED TEKMO
Bojan Šrot, župan MO
Celje:
»Težko ocenim ekipi vna-
prej... Glavno je, da bo šlo
za fer plej in potem naj
zmaga boljši. Sicer pa, za-
kaj iie bi rekel - glede na
močno ekipo bomo zago-
tovo zmagali."
Marjan Pušnik, trener
št. 2:
»Zame bo sobotna tekma
v glavnem promocija nogo-
meta. Upam, da se bomo
imeli >fajn<. Glede rezulta-
ta pa... računam, da bo eki-
pa, ki jo bom treniral, ko-
likor toliko dobro priprav-
ljena. Mislim, da bodo vsi,
tako direktorji kot župani,
dobro zastopali svoje bar-
ve. Kdo bo zmagal, je zdaj
težko reči.«
Drago Kostanjšek, tre-
ner št. 1:
»Trenutno si še ne pred-
stavljam kako bo zgledala
tekma, ker še nikoli nisem
bil trener na takšni tekmi.
Bom videl v soboto. Vse-
kakor se zanašam na svoje
izkušnje in pravilno oce-
no situacije. Izida ne bom
napovedoval. Saj veste, ka-
ko je z nogometom: igra
ga vehko ljudi, še več si jih
misli, da se nanj razume-
jo, v resnici pa ni tako eno-
stavno. Mi bomo dali vse
od sebe.«
Davorin Škrinjarič, di-
rektor Steklarne Rogaška
je bil kratek, jedrnat in od-
ločen, tako kot v poslovnem
življenju: »Sesuli jih bo-
mo.«
Janez Jazbec, župan ob-
čine'Slovenske Konjice:
»Ko oblečemo župani dre-
se istih barv, smo močni.
Cilj nam je neodločen izid,
tako da ostanejo direktorji
v resnici najpomembnejši,
mi pa tisti, ki skušamo ra-
zumeti, kaj je za vse dobro.
Pomembno je, da ne bo rde-
čih kartonov, da bo po tek-
mi tretji polčas in da bo-
mo v ponedeljek spet vsi v
službah.«
Peter Hribemik, sodnik:
»Pričakujem fer plej. Po-
goji na Skalni kleti so do-
bri, če bo lepo vreme, pa
sploh ne bo težav. Ekipi sta
dovolj močni, da igralcem
ne bo treba prehudo gara-
ti. Sicer pa si bomo privoš-
čili malo več počitka. Vsem
želim veliko uspeha in no-
gometne sreče.«
Stanko Stepišnik, Emo
Orodjarna:
»Mislim, da se bo tekma
končala s pomanjkanjem
kondicije in kratko sapo. Za-
se se ne bojim, ker tudi si-
cer igram nogomet in bi to
tekmo morali pravzaprav
igrati na velikem igrišču.
Glede zmage pa: mislim, da
bo rezultat 2:2, neodloče-
no, ali pa drugače poveda-
no, končalo se bo s sožit-
jem politike in gospodars-
tva.«
Dušan Zorko, Kovintra-
de Celje:
»Ja, stepli se ne bomo,
drugače je pa vse mogoče.
Glede izida pa - mi bomo
zmagal ne, to je jasno.«
Ljubo Žnidar, župan ob-
čine Polzela:
»Ideja je naravnost odlič-
na! Mislim, da je nogomet-
na tekma tako za župane kot
za direktorje pravi uvod v
svetovno prvenstvo. Veseli
me optimizem direktorjev
pred tekmo in vem, da bo-
do močan nasprotnik. Tak-
šnih nasprotnikov pa smo
župani vajeni, saj se z nji-
mi srečujemo vsak dan.
Znajti se moramo na vsa-
kem terenu, zato verja-
mem, da se bomo znašli tu-
di z žogo na travnatem te-
renu.«
Toliko torej o napove-]
dih. Obeta se zanimivo,!
vroče in bojevito sreča-J
nje, ki ga ne gre zamudi-|
ti. Da pa bi se možje činil
bolj skoncentrirali na srei
čanje, bo s svojim nasto-;
pom poskrbela tudi laš-;
ka pihalna godba in nji-
hova mažoretna skupina.
Za to priložnost je Pi-'
vovarna Laško podarila ti-
soč vrčkov piva, medtem t
ko bo uradna pijača tek-j
me Oda.	I
Št. 21 - 23. maj 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
25
' Zvezdniki na
vransici trav'ci
Kdor ne skače (se ne spozna na fuzbal), ni Slovenec
Vau, smo rekli, ko smo
pedali seznam sodelujočih
pa nogometnem popoldne-
vu Slovenija gre naprej, ki
ga je ob prazniku občine
Vransko pripravil tamkajš-
nji nogometni klub.
Navdušile so nas napove-
dane teme med starejšimi do-
mačimi dečki ter selekcijo iz
Ljubljane, imena napoveda-
nih igralcev na tekmi med pop
zvezdniki (uradno ime Slo-
venske glasbene zvezde - SLO
POP ROČK TEAM ni dosti po-
magalo) in slovensko vete-
ransko reprezentanco ter
osrednja tekma med selekci-
jo Vranskega in reprezentanco
Slovenije z letnikom 199L
Nogometno druženje so pri-
pravili tudi v spomin na umr-
lega reprezentanta Matjaža
Cvikla, zato so pred zadnjo
tekmo pripravili krajši pro-
gram, sin Luka (ki je repre-
zentant v košarki) pa je izve-
del začetni udarec.
Četrtkovo popoldansko
dmženje na Vranskem je v
resnici minilo v znamenju no-
gometa, in nekateri so stvar
vzeli zares. Verjetno so jo pop
zvezdniki, ki so jih veterani
brez milosti namahali, tudi
zato po koncu tako hitro po-
durhali, da nismo uspeli niti
ugotoviti, kateri igralci s sez-
nama so se tekme v resnici
udeležili. Vranšani so se na-
mreč izkazali za krute gosti-
telje - namesto lagodnega te-
kanja za žogo so morali igral-
ci v žgočem popoldanskem
soncu kar nekajkrat preteči
veliko nogometno igrišče. Ker
je pop ikonam zmanjkalo sa-
pe in ker so tekmo vzeli »za
5port«, tudi rezultat ni bil naj-
bolj spodbuden. S 6:0 so ve-
terani pokazali, da še znajo
vedno dobro brcniti in zade-
ti. Kako je s tem, je pokazal
že semafor, na katerem so
Vranšani slovenske veterane
vodili pod rubriko »domači«.
Ob igrišču se je na travnati
naravni tribuni zbralo kar pre-
cej gledalcev, presenečalo pa
je izjemno veliko število
otrok, ki so oblečeni v drese
zavzeto spremljali tekme,
med premorom na zadnji tek-
mi pa izvajali vaje za t. i. no-
gometno značko. Sicer nič
čudnega, saj je NK Inde Vran-
sko savinjski ligaš. V kraju
deluje tudi šola nogometa, ki
jo obiskuje več kot sto nade-
budnih žogobrcarjev. »Ker
nekdaj (za nepoznavalce po-
jasnjujemo, da se ve kdaj - v
času skupne občine Žalec,
op. p.) nismo prišli na vrsto
za telovadnico, nam je za šport
in razgibavanje ostal samo
travnik. Zato pa imamo na
Vranskem tako dobre nogo-
metaše,« je razložil župan
Franc Sušnik. Mimogrede,
poleg vseh načrtov, ki jih ima-
jo v občini, je tudi gradnja
telovadnice oziroma večna-
menskega prostora - v kraju
se morajo samo še odločiti.
v kako zajetno investicijo se
bodo spustili.
Sedaj bi na vrsto morala
priti imena sodelujočih z Vran-
skega nogometnega festivala.
Vseh, ki so s Slovenijo šli na-
prej, niti ne moremo omeni-
ti, zna pa se zgoditi, da bi ko-
ga spustili. Zato tisti, ki so bili
na Vranskem, vedo, kdo je bil,
ostali pa so zamudili kar pre-
cej zanimivih podrobnosti -
od tega, da so veterane priha-
jali pozdravljat nekdanji soi-
gralci do številnih druženj, ki
so se zgodila v senci ob vran-
ski osnovni šoli. In ne boste
verjeli, večina pogovorov se
je vrtela okrog nogometa, »sreč-
kolova«, Koreje in Japonske.
Menda bomo skakajoči Slo-
venci blizu finala - kdor ver-
jame!
U. SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Bojan Prašnikar je navadno na tekmah kot trener bliže »avtu«.
Žena in sin Matjaža Cvikla s »popovcem« Vilijem Resnikom.
Št. 21 - 23. maj 2002
26
KRONIKA
Kamenik bo
ostal v priporu
Sredi junija naj bi odpravili pripor Konradu Kameniku, Sašu Fijavžu in
Alojzu Založniku, Kristijanu Kameniku pa ne
»Ker z vrhovnega sodiš-
ča še nismo prejeli nobene-
ga sklepa oziroma mnenja
o izločitvi sodnikov, ki jo
je predlagal Kristijan Kame-
nik in ker ni pričakovati,
da se bo to zgodilo v teh
dneh, z obravnavo danes ne
bomo začeli. Ponovno je
razpisana za prihodnji po-
nedeljek, 27. maja,« je na
sojenju Konradu Kameni-
ku in soobtoženim v pone-
deljek dejal predsednik se-
nata, sodnik Milko Škober-
ne, eden od sodnikov, ka-
terega izločitev je v minu-
lem tednu zahteval obtože-
ni Kristijan Kamenik.
Ob Milku Škobernetu je Ka-
menik zahteval še izločitev
predsednika okrožnega sodiš-
ča Andreja Pavline, predsed-
nika višjega sodišča v Celju
Franca Dušeja in njegovega na-
mestnika Jožeta Požuna, vsem
pa je očital pristranskost. Med
zagovorniki obtoženih in
predsednikom senata se je, če-
prav glavna obravnava ni bila
razpisana, v ponedeljek raz-
vnela burna razprava. Zagovor-
nica obtoženega Kristijana Ka-
menika Marjetica Nosan na-
mreč meni, da bi morali nje-
nega klienta izpustiti 16. juni-
ja oziroma najpozneje 6 dni
kasneje. Po mnenju sodnika
Škoberneta pa se lahko Kristi-
janu Kameniku ta čas podalj-
ša za 6 do 7 mesecev, saj je bil
v času, ko je proti njemu pri-
čel teči drugi postopek, v za-
poru in ne v priporu. Škober-
ne je obrambo tudi opozoril,
naj v javnosti ne širijo nere-
sničnih govoric, če ne vedo,
kje je bil Kristijan Kamenik v
času, ko so mu vročili obtož-
nico.
Zagovornik obtoženega Sa-
ša Fijavža, odvetnik Daniel Pla-
ninšec, ki je se je v minulem
tednu pritožil na ustavno so-
dišče, ker mu je senat dodelil
še zagovornico po uradni dolž-
nosti, je vprašal, kaj slednja
še vedno počne na sodišču in
povedal, da se počuti, kot da
na obravnavi ni zaželen.
Kot smo neuradno izvede-
li, je mogoče sredi junija pri-
čakovati, da bodo iz pripora
izpuščeni obtoženi Sašo Fijavž,
Alojz Založnik ter prvoobto-
ženi Konrad Kamenik. Sestra
Konrada in Kristijana, Klavdi-
ja Fideršek, se že ves čas brani
s prostosti, sodišče pa bo naj-
brž skušalo narediti vse, da bo
Kristijan Kamenik, proti ka-
teremu je še vedno odprta
obravnava »primer Tekačevo«,
do nadaljnjega ostal za zapa-
hi.
ALMA M. SEDLAR
Zavrnili pritožbo pedofiia
Višje sodišče je v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Mata
Jagra obsodilo na 11 let zapora in 10 let izgona iz države
Višje sodišče v Celju je v
celoti potrdilo sodbo prvosto-
penjskega sodišča, W je 46-
letnega Mata Jagra, držav-
ljana Hrvaške, zaradi spol-
nega izživljanja nad štirimi
deklicami, ogrožanja varno-
sti ter posedovanja orožja de-
cembra lani obsodilo na 11
let zapora in 10 let izgona iz
države.
Sodišče pod vodstvom pred-
sednika senata Milka Škober-
neta je dosodilo, da je Mato
Jagar z uporabo sile spolno ob-
čeval z deklicami, ki še niso
bile stare 14 let, ogabna deja-
nja pa je večkrat ponovil. Eni
od mater je pred glavno obrav-
navo grozil, da ne bo nihče od
njene družine preživel, če bo
obsojen. Preko nekdanje že-
ne ji je večkrat grozil tudi iz
pripora v celjskih zaporih, gro-
zil pa je tudi nekaterim dru-
gim pričam. Zavrnjena je bila
tudi zahteva tožilstva, ki je me-
nilo, da je kazen, ki jo je Ja-
gru dosodilo prvostopenjsko
sodišče, premila.
Mato Jagar je mladoletno de-
klico prvič zlorabil spomladi
pred osmimi leti. Ena od zlo-
rabljenih deklic je bila v času,
ko jo je zlorabil, stara celo
manj kot sedem let, Jagar pa
je deklice ponavadi zlorabljal
kar v svojem stanovanju Pod
kostanji, kjer je živel skupaj z
družino.
Višje sodišče je sodbo pred-
sednika senata Milka Škobr-
neta v celoti potrdilo, Mato Ja-
gar pa je dolžan plačati pov-
prečnino v znesku sto tisoč to-
larjev zaradi stroškov pritož-
benega postopka. Kot so v ute-
meljitvi zapisali sodniki viš-
jega sodišča v Celju, ne gre
dvomiti v navedbe oškodo-
vank, kar so potrdili izveden-
ci klinične psihologije, gine-
kologije in drugih medicin-
skih strok.
ALMA M. SEDLAR
MINI KRIMICI
Pozor, huda
tatica!
v torek popoldne se je 27-
letna M. H. na Celestinovi
ulici v Celju pripeljala za
hrbet 71-letne N. K. ter ji
skušala iztrgati nakupoval-
no vrečo.
Ker se je oškodovanka upi-
rala in kričala, jo je napadalka
ugriznila v roko, zatem pa je
brez plena pobegnila. Oško-
dovanka je pri tem dobila lah-
ko telesno poškodbo. Pri zbi-
ranju obvestil so policisri
ugotovili, da je osumljenka
nekaj minut prej na Frideri-
kovi ulici v Celju od 9-letne-
ga otroka zahtevala, naj ji
izroči mobilni telefon. Ker
tega ni storila, ji je telefon,
vreden 15 tisoč tolarjev, na
silo iztrgala iz rok in odšla.
Policisti so osumljenko izsle-
dili, čaka pa jo kazenska ovad-
ba.
Okradel Rajski
otok
Minuli četrtek ponoči je
nekdo na Proseniškem vlo-
mil v gostinski lokal Raj-
ski otok.
Odnesel je večjo količino
alkoholnih pijač, cigaret in
sokov ter registrsko blagaj-
no z menjalnim denarjem.
Neznani predrznež je odne-
sel tudi glasbeni stolp in te-
levizor, kar je odvrgel v rib-
nik, odtujeni faks pa je pu-
stil na obrežju. Lastnika, D.
L. je oškodoval za okoli 210
tisoč tolarjev.
Ilegalni
gozdarji
v prvi polovici maja so
neznanci posekali trinajst
smrek na območju Podvo-
lovljeka.
Posekan les so na kraju ok-
lestili in odpeljali neznano
kam, Zgornje-savinjsko kme-
tijsko zadrugo Mozirje in Slo-
vensko zadružno kmetijsko
banko Ljubljana pa so s tem
oškodovali za okoli 400 ti-
soč tolarjev.
AMS
Zajadral med
vrhove dreves
v soboto popoldne je 4G-letni D. J. iz Celja med pole-
tom jadralnim zmajem s Konjiške gore skušal zasilno
pristati, pri čemer se je hudo telesno poškodoval.
Okoli šestnajstih je med jadranjem po dolini Hudinje med
Socko in Vitanjem pričel izgubljati višino in začel iskati
primeren prostor za zasilni pristanek. Med pristankom je
trčil v vrhove dreves ter padel v reko Hudinjo, pri čemer se
je hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolni-
šnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Zadelo ga je
deblo
Minuli petek okoli osme
ure zjutraj se je v gozdu v
kraju Sevčnik pripetila de-
lovna nesreča, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala.
Policisti so pri zbiranju ob-
vestil ugotovili, da se je pri
podiranju dreves hudo tele-
sno poškodoval 25-letni J. B.
iz Šmiklavža pri Taboru. Do
nesreče je prišlo, ko je sode-
lavec, 44-letni I. K. podrl več-
jo bukev, katere deblo se je
odbilo od že podrtega dre-
vesa. Pri tem je deblo zadelo
J. B., ki je stal v neposredni
bližini. J. B. je bil z reševal-
nim vozilom odpeljan v celj-
sko bolnišnico, kjer je ostal
na zdravljenju.
PROMETNE NEZGODE
Trčila v
avtobus
v petek zvečer se je v kri-
žišču regionalne ceste izven
naselja Tepanje zgodila pro-
metna nesreča, v kateri je
ena oseba izgubila življe-
nje.
59-letni M. D. iz Miklavža
na Dravskem polju je vozil
avtobus po regionalni cesti
izven naselja Tepanje, iz smeri
Slovenskih Konjic proti Draži
vasi. Ko je pripeljal do odce-
pa za avtocesto, je namera-
val v križišču zaviti v levo. V
tistem trenutku je iz smeri
Draže vasi pripeljala vozni-
ca osebnega avtomobila, 31-
letna S. P. iz Slovenskih Ko-
njic, ki je skušala trčenje pre-
prečiti z zaviranjem, vendar
je s prednjim delom vozila
čelo trčila v levi del avtobu-
sa. Po trčenju je voznica os-
tala vkleščena v vozilu in je
poškodbam na kraju nesre-
če podlegla.
Trčil v motor
v petek zvečer se je na re-
gionalni cesti izven nase-
lja Šentjanž zgodila promet-
na nesreča, v kateri sta bili
dve osebi hudo telesno poš-
kodovani, materialne ško-
de pa je za okoli 500.000
tolarjev.
27-letni F. K. iz Grušovelj
je vozil osebni avto po do-
vozni cesti izven naselja Šent-
janž in se vključeval v pro-
met na regionalno cesto. Ta-
krat je po regionalni cesti pri-
peljal 28-letni M. T. iz Reči-
ce ob Savinji s sopotnico, 25-
letno H. T. Voznik motorne-
ga vozila kljub umikanju v
levo trčenja ni uspel prepre-
čiti. Pri vključevanju na ce-
sto je s čelnim delom vozila
trčil v desni bok motornega
kolesa, katerega voznik je pa-
del po vozišču, oba s sopot-
nico pa sta se hudo telesno
poškodovala.
Padla je med
tire
V soboto popoldne se je
na cesti Dobriša vas - Ža-
lec zgodila prometna nesre-
ča, v kateri je bila ena ose-
ba hudo telesno poškodo-
vana.
62-letna N. S. iz Žalca se
je s kolesom peljala po lo-
kalni cesti iz smeri Dobriše
vasi proti Žalcu. V bližini To-
varne krmil, kjer se cesta križa
s tovornim železniškim ti-
rom, ki vodi v smeri tovar-
ne, je zapeljala čezenj, pri če-
mer je s prednjim kolesom
zapeljala rned tirnice in pad-
la. Pri padcu se je kolesarka
huje telesno poškodovala.
Zapletene
vrečke
v soboto zvečer se je na
regionalni cesti Jurklošter-
Rimske Toplice zgodila pro-
metna nesreča, v kateri je
bila ena oseba huje telesno
poškodovana.
33-letni J. K. iz Dola pri
Laškem se je s kolesom, na
katerem je prevažal več pla-
stičnih vrečk, peljal iz smeri
Jurkloštra proti Rimskim To-
plicam. V kraju Lokavec se
je ena od vreč zapletla med
žbice prednjega kolesa, tako
da je voznik preko krmila pa-
del na vozišče in se huje te-
lesno poškodoval.
AMS
itoCItoCVETKE
•	Damo v Brezovi je fizič-
no napadel vikendaš. Ker
naj bi brskala po njegovi le-
seni uti, jo je pretepel, kar
je dokaz, da radovednost ni
vedno lepa čednost - ali pa
vsaj ne ravno najmanj bo-
leča.
•	Čuvaj Jože s Šmartinske-
ga jezera je obvestil polici-
ste, da ima težave z dvema
fantoma, ki lovita ribe brez
dovoljenja. Vrli možje v
modrem so krivolov prepre-
čili, proti ribičema pa bo-
do ustrezno ukrepali.
•	Stanovalec Trubarjeve
ulice v Celju je policiste ob-
vestil, da manjša skupina
razgraja po parku. Polici-
sti so našli skupino mlade-
ničev, ki je mesec mladosti
proslavljala z glasnim vpit-
Radarske kontrole bodo...
•	v petek, 24. maja, Žalec, Slovenske Konjice in Celje
preko celega dne;
•	v soboto, 25. maja, območje celotne regije Šmarje pri
Jelšah;
•	v nedeljo, 26. maja, območje celotne regije, Rogaška
Sladna;
•	v ponedeljek, 27. maja, Velenje, Laško;
•	v torek, 28. maja, območje celotne regije, Celje;
•	v sredo, 29. maja, območje celotne regije, Šentjur;
•	v četrtek, 30. maja, območje celotne regije, Šmarje pri
Jelšah;
•	v petek, 31. maja, območje celotne regije, Velenje.
jem, s čemer so kršili javni
red in mir.
•	V petek je na cesti nas-
proti trgovine Sonček pod
alkoholnimi hlapi omahnil
možak, ki so ga policisti naj-
prej pospremili domov, še
enkrat pa se bodo srečali pri
sodniku za prekrške.
•	Znani Celjan je policistom
zatožil gospodično, ki je
menda že devet let prepri-
čana, da je njegova žena. Ne-
nehno ga kliče, mu nosi hra-
no in se nasploh trudi, da
bi lepo skrbela zanj. Zakaj
se mu je pozornost nesoje-
ne soproge na vrh glave
povzpela šele po toliko le-
tih, policistov ni zanimalo,
so pa možaka napotili na za-
sebno tožbo. Tam bodo ugo-
tovili, koliko pravic ima ne-
sojena soproga do skrbi za
to, da subjekt njenega obo-
ževanja ni lačen in sam...
•	Soprogu z Ljubečne se je
zgodilo nekaj nezashšanega,
saj ga je v zadnjo plat brcnil
ženin ljubček. Čeprav je
ljubčka zatožil policistom,
ki so ugotovili, da je šlo za
prepir med razširjeno dru-
žinico, je krajšo potegnil
prav on sam. Ob tem, da so
mu zrash rogovi, je pomo-
drela še njegova zadnja plat-
Št. 21 - 23. maj 2002
pisma bralcev
27
iprejeli
; smo
r
Šola bo
ostala
Sem oče dveh otročičkov,
Id bosta svojo izobraževalno
pot kaj kmalu začela v OŠ Kom-
pole, ki sem jo obiskoval tudi
sam. Znano je, da so to častit-
ljivo stavbo, ponos kraja, konč-
no začeli obnavljati.
Veselje in ponos ob tem do-
godku sta se kmalu sprevr-
gla v žalost in jezo. Dela na
objektu so izvajalci prekini-
li. Le zakaj? Je mar zmanj-
kalo denarja? Se je zatakni-
lo pri dovoljenjih? Ne, pa-
pirji so v redu, le neki gos-
pod Rutar nikakor noče za-
pustiti treh stanovanj (!), v ka-
terih kot najemnik živi že dlje
časa. Osebno ga ne poznam,
zato sem skušal biti ob tem
zapletu kar se da objektiven.
Minulo sredo sem se ude-
ležil zbora krajanov, sklica-
nega zaradi osvetlitve okoliš-
čin, ki so narekovale zausta-
vitev obnovitvenih del. Po-
slušal sem stališča Občine
Štore in ravnatelja, prebral
tudi Rutarjevo mnenje, a naj
se še tako trudim, ne najdem
niti ene same točke, ki bi bi-
la v prid gospodu Rutarju.
Najemne pogodbe nima
urejene. Očitek, da je za to
kriva šola, me ne prepriča.
Nekdo, ki dolgo časa živi v
prostornem stanovanju, že
mora imeti interes, da se nje-
gov status uredi. Zakaj niste,
gospod Rutar, vztrajali in si
v vseh teh letih uredili doku-
mente? Morda zato, ker bi tak-
šna pogodba vsebovala tudi
višino najemnine?
Občina vas ne meče na ce-
sto! Ponuja vam popolnoma
adaptirano hišo nekaj deset
metrov stran. Lokacijo, ki bi
jo z veseljem sprejela kakšna
mlada družina, zavračate. Pa
to ni prva hiša, ki jo je Obči-
na Štore odkupila posebej za-
radi vas. A očitno ste res hu-
do izbirčni.
Govorite, da ste predlagali
samo začasno izselitev, potem
pa bi se radi vrnili. Kako ne
razumete, da so stanovanja v
šoli kadrovska, namenjena
učiteljem, ne pa komurkoli.
V ta namen so bila zgrajena
in temu naj tudi služijo.
Toda ne! Ves trud, ki so ga
župan, krajani Kompol in tu-
di župnik vložili v mirno in
dostojno rešitev problema, je
bil zaman. Rutar trmasto od-
klanja vse ponujene rešitve.
In kaj je dosegel? Namesto
na zabavi ob otvoritvi prenov-
ljene šole, se občani sreču-
jemo na zboru krajanov. Čus-
tva pa ob takih priložnostih
naredijo svoje... V tem času
grozijo razne alergije, v Što-
rah imamo čisto posebno aler-
gijo, alergijo na priimek Ru-
tar. Kompole še nikoli ni obi-
skalo toliko policistov, kot v
minulih dneh. Krajani smo
enotni, kot že dolgo ne. Na
strani gospoda Rutarja je le
njegov odvetnik, pa še ta je
za to plačan.
Skratka, nastala situacija
ne koristi nikomur. V kraj se
je naselila prituhnjena ner-
voza, prisotna sta bolj ali
manj prikrit gnev in celo so-
vraštvo. A očitno se Rutarje-
vi sploh ne zavedajo, kaj so
storili. Le kako bodo živeli
med ljudmi, katerim so sku-
šali »vzeti« šolo, srce kraja?
Skušali pravim zato, ker jim
to gotovo ne bo uspelo! Ru-
tarjevi se bodo iz šole prej
ali slej izselili, slabo ime, ki
si ga je gospod Rutar prido-
bil, pa bo ostalo.
ROMAN JERNEJŠEK,
Štore
Kako
postati
slaven?
Kompole, prijazna vasica
nad Štorami, že dober teden
polnijo strani časopisov. Po-
stale so celo pomembne tu-
di za nekatere radijske in te-
levizijske postaje. Zdaj nas
pozna že skoraj vsa Sloveni-
ja.
Sredi maja je bila v Novem
mestu 43. obletnica mature
celjskih učiteljiščnikov, ki
smo danes raztepeni po vsej
Sloveniji in ki so bili so šolo
v Kompolah pred letom 1960
tesno povezani, saj je bila to
vadnica celjskega učiteljišča
za kombiniran pouk. Prvo
vprašanje, ki so mi ga posta-
vili, je bilo, kaj v Kompolah
počenjamo. Hoteli so vede-
ti, kdo je zvezdnik, ki je za-
kuhal to zvezdništvo. Ko sem
jim povedala, da nihče drug
kot Janez Rutar, sin pokoj-
nega in vsega spoštovanja
vrednega učitelja, upravite-
lja in kulturnega delavca, ki
so ga v Kompolah vsi pozna-
li, niso mogli verjeti.
Krajani Kompol smo zdaj
ponovno pokazali enotnost,
značilno za čas po letu 1960,
ko smo se izkazali na števil-
nih prostovoljnih delovnih
akcijah. Zvezdnik Janez Ru-
tar, ki ga pri teh akcijah ni
bilo zraven, je v sredo, 15.
maja 2002, poskušal razbiti
enotnost Kompolčanov. Pa se
je krepko zmotil. Občina Što-
re je namreč tega dne sklica-
la zbor krajanov na parkiriš-
ču v Kompolah.
Kdor ni prišel na ta zbor,
je veliko zamudil. Že sama
mnogoštevilčna udeležba
(kot tudi dogodki med, zla-
sti pa po uradnem delu zbo-
ra) je bila pravi plebiscit, s
katerim so krajani šolskega
okoliša Kompole jasno izra-
zili voljo in zahtevo, da se
dela na šoli takoj nadaljuje-
jo. Ni ga scenarista, ki bi bil
sposoben napisati boljši sce-
narij za akcijski film, kot se
je pisal iz minute v minuto
na kraju samem. Morali bi
videti pokončno stoječega
gospoda Rutarja ob svojem
odvetniku Igorju Inkretu,
dveh policistih v uniformi in
varnostnikih na eni strani, na
drugi strani pa množico kra-
janov iz vseh zaselkov, ki spa-
dajo v šolski okoliš Kompol.
Zbor je potekal zelo mirno,
na visoki kulturni ravjii, saj
je bil sklican zaradi nadalj-
nje usode šole.
Gospod Rutar in njegovi od-
vetniki, ki se gredo igro daj-
dam, verjetno mislijo, da
imamo Kompolčani čustva in
živce na zelo dolgi elastiki.
Pa ni tako. Tega večera je ela-
stika počila. Iz ust razjarje-
nih občanov so privrela čus-
tva: Takoj ga je treba izseli-
ti! - Kompolčani, mi smo pok-
varjeni, ne on, če mu damo
na razpolago takšno hišo, ki
jo sicer zavrača, ker ne us-
treza njegovim zahtevam. Ni
je vreden, na cesto z njim!
Kdo pa je nam kaj ponudil?
Domove smo si ustvarili z
lastnimi žulji. - Bog, kje je
tvoja šiba, ki je baje ustvar-
jena za vsako zadnjico?...
Ob takšnih izbruhih bi se
moral gospod Rutar zamisliti.
Gospodje odvetniki in
sodniki, komu naj še verja-
memo? O, pravna država, zo-
pet si padla na popravnem
izpitu! Če si odpovedala na
»aferici« Rutar, ti ni več po-
moči.
(naslov avtorja
je v uredništvu)
Prihodnost
šole v
Kompolah
Spoštovani gospod Janez
Rutar! Pišem vam v imenu
41 otrok in še enkrat toliko
staršev, ki si iz vsega srca
želimo, da bi naši otroci 2.
septembra 2002 vstopili
skozi šolska vrata, in to ne
vrata katerekoli šole, tem-
več skozi vrata šole v Kom-
polah.
Dopustite našim otrokom,
da se, tako kot je bilo vseh
127 let (toliko je stara šola
v Kompolah) še naprej ve-
selijo in šolajo v svojem
okolju.
Gospod Rutar, tudi sami
ste oče dveh otrok, ki sta
sedaj že odrasla. Zagotovo
ste se v letih njunega šola-
nja, ko sta Vaša otroka obi-
skovala kompolsko šolo,
kdaj zalotili ob misli, kako
lepo, prijetno, enostavno in
varno je, ker imata šolo
»pred nosom«.
Pa vendarle vam bomo po-
skušali obrazložiti vsaj ne-
kaj naših težav. Vsi naši otro-
ci, ki letošnje šolsko leto go-
stujejo na osnovni šoli v Što-
rah, morajo vstati najmanj
uro prej, kot bi bilo zadnje
običajno. Gospod Rutar, to
so sedem, osem in devet let
stari otroci, ki bi morali ob
6. uri zjutraj še sladko sa-
njati, pa morajo zjutraj hi-
teti in doživljati prve stre-
sne situacije, ali bodo do-
volj zgodaj oz. pravočasno
prišli na kombi, ki jih vsak
dan odpelje z dogovorjenih
postaj. Prepričana sem, da
mnogi med njimi ravno za-
to, da bi si podaljšali spa-
nec, niti ne zajtrkujejo in
je njihov prvi obrok dopol-
danska malica.
Naši otroci se vsak dan
vozijo s kombijem in hva-
ležni smo matični šoli, da
je tako lepo poskrbela za-
nje. Pa vendarle, pomislite
na nas, starše. Vsak dan nas
skrbi, ker je njihova šolska
pot precej daljša in s tem
tudi nevarnejša. Pogosto
sem se v tem šolskem letu
zalotila ob misli: ali bo da-
nes vse v redu? Ali bo dela-
vec ob železniški progi pri
Godcu ali v Štorah zaprl za-
pornice? Joj, da ne bi bilo
hude zime in spolzkih cest
in da bi se naši otroci varno
pripeljali v šolo!... V novem
šolskem letu naj bi se tem
otrokom pridružili še leto
dni mlajši, 6-letni otroci.
Nikakor ne moremo in ne
želimo pa biti razsodniki v
vaši pravdi v zvezi z uredi-
tvijo vaše stanovanjske pra-
vice in to, kar se je zgodilo
na koncu zbora krajanov v
Kompolah, nikakor ne odo-
bravamo. Smo za strpen,
kulturen dialog, saj vemo,
da nasilje rodi samo nasi-
lje, mi pa ne želimo naših
otrok vzgajati na tak način.
Zavedamo se, da je del re-
snice tudi na vaši strani. Na-
vsezadnje je vam v prid to
potrdilo tudi sodišče v Ce-
lju.
Pa vendarle - delo se je
ustavilo! Gospod Rutar, po-
zivamo vas kot starša-oče-
ta, kot občana, ki je pred
leti kandidiral za mesto žu-
pana v občini Štore, kot glo-
bokega vernika in nenazad-
nje kot sokrajana, ki je pri-
jatelj in znanec mnogih ljudi
v Kompolah: zberite toliko
razuma, volje in moči in se
(vsaj začasno) izselite iz sta-
novanja, da se bodo dela
lahko nemoteno nadaljevala
in s tem prenova šole v
Kompolah.
Poskušamo se postaviti v
vaš položaj in vas na nek na-
čin razumeti. Verjetno ste
se navezali na dom, v kate-
rem ste preživeli mnogo let,
na kraj, v katerem živite in
na ljudi okrog sebe. Pa saj
vas ne »podimo« daleč. Sa-
mo preko ceste, kjer vas ča-
ka lepo urejena hišica.
Vaš pogled skozi okno bo
ostal tako rekoč enak, os-
tal pa bo tudi živžav otrok
kompolske šole,,na katere-
ga ste se nedvomno v teh le-
tih navezali tudi Vi.
Predstavnica staršev
Podružnične šole Kompole
■kMODRI telefon
Kdaj v kino?
»Zanima me, kako obli-
kujejo dnevni spored pred-
vajanja filmov v Celjskih ki-
nematografih. Zadnje čase
se namreč dogaja, da isti film
igra zdaj v Unionu, nasled-
nji dan v Metropolu, pa ni-
ti dvakrat zapored ob isti
uri,« se je pritožila Petra iz
Celja, ki je bila še nedolgo
tega vajena stalnih ur za-
četka filmskih predstav v
celjskih kinodvoranah.
Odgovor smo poiskali pri
vodji programa Celjskih ki-
nematografov Jasni Žmahar:
»Časi, ko so veljale stalne ure
začetkov filmskih predstav v
celjskih kinodvoranah, so do-
končno mimo. Razlogov za
to je več. Program filmskih
predstav oblikujemo teden-
sko; od četrtka do srede, ka-
ko dolgo in v katerih dvora-
nah bodo posamezne filmske
projekcije pa je odvisno zla-
sti od obiskanosti posamez-
nega filma ter konkurence
med filmi, ki jih imamo v ti-
stem tednu. Stalne ure začet-
kov filmskih predstav so
praktično nemogoče, saj mo-
ramo začetke predstav prila-
gajati dolžini posameznega
filma. Vemo pa, da je zadnje
vse več filmov, ki trajajo tu-
di po dve uri. O programu v
naših kinodvoranah obisko-
valce redno obveščamo, vse-
lej pa lahko filmski program
preverijo tudi po telefonu, na
številko 492-61-60.«
IS
Kdaj odkup
zavarovanja?
Naša bralka Karolina je
leta 1993 sklenila 12-letno
življenjsko zavarovanje v
Zavarovalnici Triglav, zdaj
pa ugotavlja, da so pogod-
beni pogoji v primerjavi s
tistimi, ki jih zavarovalni-
ce ponujajo danes, dokaj
neugodni. Zavarovalno po-
godbo je želi prekiniti ter
dvigniti vplačani denar,
vendar naj bi vplačane pre-
mije dobila vrnjene šele le-
ta 2005, ko poteče pogod-
beni rok.
Da je res tako, nam je po-
trdil tudi Andrej Marolt iz
sektorja osebnih zavarovanj
celjske poslovne enote Zava-
rovalnice Triglav: »V zavaro-
valni pogodbi so navedeni
splošni pogoji, pod katerimi
je mogoč odkup (in takojš-
nje vračilo vplačanih premij)
pred potekom zavarovanja.
To je mogoče, če zavarova-
nec in hkrati sklenitelj po-
godbe izgubi zaposlitev, ob
smrti ožjega družinskega čla-
na, izselitvi iz Slovenije, 100-
odstotni trajni invalidnosti.
izgubi poslovne sposobnosti
ali v primeru, ko sta na poli-
ci navedena oba partnerja kot
zavarovanca, tudi ob ločitvi
oziroma razpadu zakona.«
Ob tem v Zavarovalnici Tri-
glav dodajajo, da je zavaro-
valno pogodbo mogoče pre-
kiniti s takojšnim odkupom
še v nekaterih primerih zah-
tevnejših zdravljenj. Zavaro-
vanec se lahko odloči tudi za
skrajšanje zavarovalne dobe.
Slednje je omejeno na 5 let,
zavarovanec mora skrajšanje
najaviti za leto v naprej, ve-
lja pa z mesecem, ko poteče
polno leto od sklenitve za-
varovalne pogodbe.
IS
Zaklenjeni
vozički
Bralec Milan Lužar iz Ce-
lja se je pritožil, ker so na-
kupovalni vozički v Sparovi
trgovini na Ljubljanski ce-
sti v Celju zaklenjeni ter jih
je treba odpreti s kovancem
(kavcijo). Takšen ukrep mu
ni všeč, zato pričakuje od-
govor.
Povprašali smo v celjskem
Sparu, kjer so povedali, da
so se njihovi vozički večkrat
našli v Savinji, Na gričku ter
drugih neprimernih lokaci-
jah. Gregor Štubelj iz Spar
Slovenija v Ljubljani je po-
skrbel za uradni odgovor: »V
objektu, kjer se nahaja naša
Spar poslovalnica, ne poslu-
jemo sami. Vedno poskuša-
mo prisluhniti željam in zah-
tevam vseh in ugoditi vsake-
mu. Tako smo morali in že-
leli narediti red pri manipu-
laciji z nakupovalnimi vozič-
ki. Pritožbe ostalih so se na-
našale na neurejenost garaž-
ne hiše in zunanjega parki-
rišča. Ukrep je, kot nam je
znano, pripomogel k večje-
mu redu in izgledu garažne
hiše in okoUce. Gospoda Mi-
lana naprošamo, da se nam
oglasi, da skupaj ugotovimo,
kaj ga moti.«	BJ
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urška Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Št. 21 - 23. maj 2002
Bog je mrtev,
rastafari živi naprej
Z glasbo Boba Marleyja je versko gibanje z Jamajke postalo znano po vsem svetu
Po skoraj osamljeni peš-
čeni obali se je prismejal do-
mačin z dolgimi kačastimi
lasmi, segajočimi skoraj do
pasu. Sledil je spontan poz-
drav s pestmi, ki pri rasta-
farijancih pomeni več kot
formalnost. Glasno ali zgolj
v mislih želijo poudariti
enakost vseh ljudi: vsi smo
enake krvi, naj nas zdru-
žuje ljubezen in enakost.
Mimogrede mi je prodal ka-
seto z vročo jamajško glas-
bo in podaril izkupiček fan-
tiču, ki je priracal za njim.
»Moj sin,« ga je ponosno"
porinil predme in v isti sapi
priznal, da trenutno živi z ma-
mo pri novem izbrancu. »Po-
roka na Jamajki ne pomeni
veliko, lepo pa je, če potem
skrbiš za otroke,« je nadalje-
val, ko je mali že izginil na
poti do vaške trgovine.
Kot mnogi rastafarijanci se
tudi Steve ukvarja z glasbo.
Sicer bolj ljubiteljsko, toda
očitno je dovolj dober, da vsa-
ke toliko časa za nekaj mese-
cev z reggae skupino obide Za-
hodno Evropo in Avstrijo, kjer
ga čaka bela oboževalka. Za-
služek z igranjem je dober in
potem zadošča za mesece aH
celo leta lenarjenja na Jamaj-
ki. Že kar na začetku je pou-
daril, da ni eden tistih rasta-
farijancev, ki še vedno hrepe-
nijo po vrnitvi v Afriko in bolj-
šem posmrtnem življenju.
Steve hoče uživati življenje že
na tem svetu, a za to ne potre-
buje gore denarja. Zaenkrat
si želi le terenski motor, ki bi
bil za luknjaste jamajške ce-
ste nadvse primeren. Kar pred-
stavljal sem si ga, kako drvi
naokrog z v vetru plapolaj o-
čimi kačastimi lasmi, rahlo
omamljen z marihuano.
Nenavadno
versico gibanje
Steve je eden izmed pripad-
nikov verskega kulta rastafa-
ri, ki je nastal na Jamajki v
tridesetih letih. Za začetni-
ka gibanja velja Marcus Gar-
vey (1887-1940), ki je v svo-
jih govorih napovedoval kro-
nanje črnega kralja, ki bo os-
vobodil zatirano temnopol-
to ljudstvo. Ko so leta 1930
za cesarja Etiopije kronah
Haila Selassia, katerega so-
rodstvene vezi naj bi segale
vse do svetopisemskega kra-
lja Davida in Salomona, so
se zapostavljeni revni črnci
na Jamajki takoj oprijeh Gar-
veyeve prerokbe. Razširila se
je misel, da je Haile pravza-
prav bog v človeški podobi,
ki je prišel na zemljo, da bi
izbrane črne otroke pripeljal
domov. Selassie se je pred
kronanjem imenoval Tafari
Makonnen, etiopska beseda
ras pa pomeni vladati in ta-
ko je gibanje dobilo svoje
ime.
. Rastafarijanci so sprva ži-
veli v odmaknjenih gorskih
komunah. Oblasti so jih dol-
go časa preganjale, saj so ve-
ljali za nevarne delomrzne-
že in drogirance. Toda giba-
nje se je nezadržno širilo med
revnimi, saj je v sebi nosilo
protest proti nepravičnim
družbenim razmeram. Med-
tem je etiopski cesar leta 1975
umrl, kar pa so rastafarijan-
ci sprejeli kot propagando
pokvarjenih belcev. Tako ne-
kateri še vedno čakajo na svoj
veliki dan odrešitve, ko jih
bo bog popeljal v obljublje-
no deželo Sion. Versko giba-
nje je postalo znano po vsem
svetu predvsem zaradi Boba
Marleyja, ki ga je ponesel v
svet skupaj s še danes popu-
larno reggae glasbo.
Rastafarijanci
Za rastafarijance so značil-
ni lasje, spleteni v vitice, ime-
novane »dreadlocks« (strah
vzbujajoči kodri), kakršne so
nekoč nosili etiopski vojšča-
ki. Rastafarijanci se radi po-
stavljajo, da je njihovo giba-
nje pozitiven način življenja,
neodvisen od lažne socialne
svobode in družbenih norm.
Še vedno se radi vračajo k na-
ravi in čimbolj naravnemu
življenju. Mnogi privrženci
kulta se izogibajo hrani ži-
valskega izvora in se pretež-
no prehranjujejo kot vegeta-
rijanci. Radi uporabljajo raz-
ne zdravilne rastline, h kate-
rim uvrščajo tudi ganjo (ma-
rihuano). Imajo tudi svoj na-
čin govorjenja, v katerem
poudarjajo sebe kot osebo, s
katero je vedno prisoten bog.
Jaz (angleško -1) pogosto na-
domesti vse ostale zaimke,
kar je razpoznavno tudi iz šte-
vilnih Marleyevih pesmi.
Razpoznavne barve rasta-
farijancev so rdeča, zlata in
zelena, ki so tudi barve etiop-
ske zastave. Rdeča za kri, ki
združuje, zlata za blagosta-
nje vseh ljudi in zelena za ro-
dovitnost zemlje. Oblečeni so
radi čim bolj udobno, v ši-
roke hlače in majice.
Pari živijo svobodno, do-
kler plamen ljubezni pač tra-
ja. Pri tem otroci niso nika-
kršna ovira. Za poroko se od-
ločajo redko, saj tako kot
mnogim Jamajčanom ne po-
meni veliko. Najbrž to iz-
haja iz suženjske preteklo-
sti, ko se krščanskim duhov-
nikom ni zdelo vredno po-
ročati »manj vrednih« črn-
cev. Tako se je uveljavil ne-
kakšen naravni zakon, na ka-
terega še danes mnogi, pred-
vsem na deželi, radi prise-
gajo.
Rastafarijanci so za razli-
ko od nekaterih vsiljivih Ja-
majčanov v svojem pristopu
do tujcev veliko bolj umir-
jeni in sproščeni - najbrž za-
radi bogatega duhovnega živ-
ljenja in marihuane, ki jim
pomaga doseči duhovne vi-
šave. Pravi rastafarijanci vsak
dan prebirajo Biblijo. Pri sti-
kih s tujci, za razliko od mno-
gih domačinov, nimajo v mi-
slih le zaslužka, temveč tudi
širjenje svojega verskega kul-
ta, ki se je od iskanja črnih
korenin in poudarjanja črne
rase spremenil v strpen od-
nos do ljudi vseh ver, ras in
prepričanj.
IGOR FABJAN
TomlacCjrnnaša nove začetke.
Tudi za nas se začenja novo oBdbBje,
tokrat v Ce0ii, kjer odmiramo
jrn^ojfoslbvno enoto 'Banke Xqper
v tem deCu SCcrvenije.
OBisčite nas
v novihj)os(bvnihjrrostorifi
od 24. maja da^e,
v CeCju na Stanetovi vRci 31.
Št. 21 - 23. maj 2002
Lepi dnevi
vabijo v hribe
Tokrat opozarjamo na Savinjske Alpe in Karavanke - Kako in kdaj do
postojank
v prejšnji številki smo
01 predstavili osnovne po-
like o planinskih posto-
okah v Posavskem hri-
ivju in na Pohorju, danes
na vrsti Savinjske Alpe
predgorjem in Karavan-
i Kako do tamkajšnjih
finskih domov in koč,
laj so odprte ter kje izve-
0	vse nadaljnje informa-
iavinjske Alpe
KOCBEKOV DOM NA KO-
DŠICl (1808 m): iz Luč na
bino Ravne 16 km (od tam
uri in pol hoje), iz Luč na
lanino Podvežak 14 km (od
im2 uri hoje), iz Luč do za-
®pa doline Za loncem 12
m (od tam 2 uri in pol ho-
1	iz Luč 5 ur hoje ali od
ogovilca 5 ur hoje. Od pri-
hodnjega vikenda odprto v
primeru lepega vremena v so-
boto in nedeljo, najpozneje
po 10. juniju bo dom stalno
odprt (tel. 050/615-625 in
031/749-811).
FRISCHAUFOV DOM NA
OKREŠUU (1396 m): od sla-
pa Rinka 1 uro, od planin-
skega doma 2 uri. Stalno od-
prt že od 27. aprila (tel. 838-
90-70 in 031/300-421).
DOM PLANINCEV V LO-
GARSKI DOLINI (837 m):
ob cesti čez Logarsko dolino
proti slapu Rinka. Dom je
stalno odprt (tel. 584-70-06).
KOČA NA KLEMENČI JA-
MI POD OJSTRICO (1208
m): od doma planincev v Lo-
garski dolini 1 uro. Ob so-
botah in nedeljah že odprta,
od predvidoma 1. junija stal-
no odprta (tel. 041/605-813).
KOČA NA GROHATU
POD RADUHO (1460 m): iz
Solčave po cesti mimo Bu-
kovnika 10 km, iz Solčave 3
h hoje. Odprta ob sobotah,
nedeljah in praznikih, od 1.
junija bo stalno odprta, (tel.
050/611-364 in 041/968-
022)
KOČA NA LOKI POD RA-
DUHO (1540 m): iz Strug
med Ljubnim in Lučami po
cesti 16 km, iz Luč do Radu-
šnika 10 km ter še eno uro
hoje, iz Strug 3 ure ali 2 uri
in pol hoje ter iz Luč 3 ure.
Od 21. maja stalno odprta
(tel. 050/612-678).
KOČA NA TRAVNIKU
(1548 m): po cesti iz Luč čez
Robnikovo planino 18 km ter
nato še 45 minut hoje, z Ljub-
nega mimo Robnika 3 ure in
pol oziroma mimo Furlan-
da 4 ure in pol hoje. Od za-
četka junija odprta ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih
(tel. 584-15-10).
DOM NA SMREKOVCU
(1375 m): z avtomobilom z
Ljubnega čez Rastke 16 km
ter iz Šoštanja čez Bele Vode
20 km oziroma čez Krama-
ricp 26 km, z Ljubnega peš 3
ure in pol ter iz Šoštanja 4
ure in pol. Dom je odprt ob
sobotah in nedeljah, od 1. ju-
nija bo vsak dan (tel. 050/
632-459).
MOZIRSKA KOČA GOL-
TEH (1356 m): po gozdni ce-
sti do parkirnega prostora 5
km (nato pol ure hoje), iz Mo-
zirja 3 ure, iz Žekovca 2 uri
in pol, z Rečice 3 ure, z Ljub-
nega 3 ure in pol, iz Šoštanja
4 ure. Koča je stalno odprta
(tel. 583-11-21).
ANDREJEV DOM NA
SLEMENU (1086 m)j iz Šo-
štanja 18 km in iz Črne 12
km, iz Zavodenj 1 uro in če-
trt, iz Topolšice 2 uri in če-
■ trt, iz Šoštanja 4 ure ter iz
Črne 3 ure. Odprt vsak dan
(tel. 589-51-54).
DOM NA MENINI PLA-
NINI (1453 m): iz Bočne po
cesti 15 km, iz Tuhinjske do-
line mimo vasi Češnjice 19
km, iz Gornjega Grada prek
Ovčje planine 3 ure, iz Gor-
njega Grada čez Borovnico
2 uri in pol, s prelaza Črni-
vec 4 ure, iz Golic v Tuhinj-
ski dolini 2 uri in pol ali 3
ure, z Vranskega prek Bibe 4
ure. Ob sobotah in nedeljah
že odprta, od 1. junija bo stal-
no odprta (tel. 584-32-49 in
041/783-668).
PLANINSKI DOM NA
ČRETI (870 m): z avtom z
Vranskega 9 km, iz Letuša 15
km ter iz Zadrečke doline 10
km, z Vranskega 1 uro in pol
hoje. Odprta ob sobotah, ne-
deljah in praznikih (tel. 572-
52-85 in 572-51-41). Planin-
sko društvo Vransko se pri-
pravlja na izgradnjo prizid-
ka, kar na odpiralni čas pla-
ninske postojanke ne bo vpli-
valo.
PLANINSKI DOM NA GO-
RI OUKI (725 m): iz Podvi-
na pri Polzeli po cesti 4,5 km,
s Polzele 2 uri in četrt, iz
Šmartnega ob Paki 1 uro, iz
Šoštanja 2 uri in pol in iz Ve-
lenja 3 ure. Odprto ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih
(tel. 541-77-34)
KOČA NA VIMPERKU
(444 m): iz Spodnjega Pod-
viAa pri Polzeli do koče 2 km,
s Polzele pol ure hoje. Odpr-
ta ob nedeljah in praznikih
(tel. 572-01-08)
PLANINSKI DOM ŠENT-
JUNGERT (565 m)^ z Lopa-
te po cesti 5 km, iz Šmartne-
ga v Rožni dohni 1 uro, z Lo-
pate 1 uro in četrt ter iz Veli-
ke Pirešice 1 uro in četrt. Od-
prta ob nedeljah in prazni-
kih (tel. 572-84-02)
Karavanke
KOČA POD OLŠEVO
(1232 m): po cesti iz Solča-
ve 7 km, iz Logarske doline
13 km, iz Solčave peš 1 uro
in pol ali 2 uri, iz Logarske
doline 2 uri in pol. Koča bo
letos zaprta, ker za obrato-
vanje nima vseh potrebnih po-
gojev.
BRANE JERANKO
Št. 21 - 23. maj 2002
30
FILM
Vojna zvezd - Epizoda
II: Napad klonov
Vprašajte Hero-
ja s tisoč obrazi;
George Lucas ni
izpraševalec,
temveč filter za
mite, mite kot
simbolične okvir-
je vsakemu posa-
mezniku lastnih čustvenih faz.
Četrta, peta in šesta epizoda
so se osredotočale na »mit«
lika očeta kot sinovega tek-
meca in ovire. V sedanjih epi-
zodah se predvsem filtrira
»mit« notranje razdvojenosti;
faza odločanja o prihodnosti.
Epizoda 1 naj bi bila, citiram,
o odhajanju od doma (?), v
Napadu klonov pa - ne citi-
ram - je najprej razdvojen
glavni junak, Anakin... med
ubogljivostjo in trmo, med
neizkušenostjo in rastočimi
močmi, med dolžnostjo in že-
ljo, med nezmožnostjo biti po-
vsod in »hudičevsko« strastjo
po vsemogočnosti.
Potem je razdvojena njego-
va Republika... Republika, ki
razpada zaradi vcepljenih
različnih ciljev, ki vsi služijo
enemu človeku. Bodočemu
Imperatorju. Zanimivo, daje
tudi sam film razdvojen: sko-
rajda nenehno namreč sprem-
lja po dve zgodbi naenkrat in
tudi lokacije zgodb so zelo in-
tenzivno ločene na ali klinič-
no čiste ali pa barvito razi-
grane. Osnovni motiv se raz-
teza po vseh plasteh filma. V
naslednjem delu bo padla od-
ločitev, razdvojenosti ne bo
več: Darth Vader bo rojen.
Lucas je v minulem času
praktično postal Darth Vader
- mogočnež filmske industri-
je, ki je imun na kritike in
na nelogičnosti glede svojih
filmov in ki lahko diktira po-
goje celo lastne-
mu distributerju.
Republika in Im-
perator v enem.
Morda je ravno
zato. ker mu tale
film pomeni vra-
čanje v obdobje
mladostniške upornosti, rav-
no zato, ker se namesto »od-
hajanju od doma« posveča
razdvojenosti in »prestopanju
na Temno stran«, torej, v pre-
vodu, _bbnastajanju mogoč-
nega poslovneža«, bolj sproš-
čen. To je namreč najboljša
plat tega dela sage: domišlji-
ji je snet varnostni ventil in
pozna se uživanje v mešanju
karakterjev in okoliščin. Še
postavitve kamere so bolj ži-
vahne, raznolike. Način
umeščanja razdvojenosti v so-
dobnost, toboganski deli fil-
ma, pospremljeni z neverjet-
no tehniko snemanja in po-
sebnimi efekti, pa tisto, kar
se nazadnje dogaja z Jediji,
bo zaigralo na duše tistih, ki
jim je film najbolj namenjen:
mladini in oboževalcem. Ki
bodo ignorirali slabe plati:
precejšen del filma še vedno
izredno lesen... dialogi itak...
Ewan McGregor včasih zgle-
da, kot da ga je sram, ker ubo-
ga, ko mu je rečeno, da ne
sme igrati... ljubezenska
zgodba je preveč taktično in
grobo vstavljena v film... film
je preresen za svoje dobro...
itn. Končna sodba gre tako-
le: boljši od prve epizode, slab-
ši od originalne trilogije, to-
da premore dovolj zabavne-
ga zagona, da si zasluži še-
stico. Iz perspektive gledano-
sti in zaslužka pa bo itak kult.
PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
Slovenski otroci videsi
Kdo so in kako delajo
Ideja in denar sta dva po-
glavitna pogoja za začetek
snemanja filma. Čeprav v mi-
zernih delovnih pogojih in-
ventivnost kar brsti - in to so
dokazovali mnogi filmarji,
od Comuma preko Rodrigue-
za pa do THerja - je vendar
vsak od teh delal v mizernih
pogojih samo zato, ker je mo-
ral. In pograbil denar ter teh-
nologijo, ki ga spremlja, z
obema rokama - takoj, ko je
mogel.
Video tehnika je raven po-
trebne količine denarja zmanj-
šala. .. in v tujini pomagala lan-
sirati poceni uspešnice kot Ča-
rovnico iz Blaira. Poskusimo
potegniti črto pod najbolj za-
nimive podobne poskuse... ali
uspehe... pri nas.
Vincijev Poker je skušal vne-
sti Tarantinovske situacije v
Slovenijo, jim odvzeti humor
in jih obenem nadgraditi z ne-
močjo, ki najde izhod šele v
nasilju. Morda preveč nalog za
en film; pri gledalcih se je ope-
kel. Na svoji Vesni Francija Ke-
ka je bolj močna v nagovarja-
nju različnih »zvezdnikov«, naj
sodelujejo, kot pa v idejah in
izvedbah; tipični amaterski
film, ki ga niti množica sode-
lavcev niti občasno Monty
Pythonovstvo ne rešuje od za-
nesljive pogube. Lokalna za-
nimivost.
AmirMihe Čelarja, ki se kot
malce zmedeni električni duh
sprehaja po vseh dosegljivih
video inštalacijah, ve več o teo-
riji kot o praksi filmanja. Vaja
za prihodnost, katero bo men-
da moralo pojesti tudi širše ob-
činstvo. Zadnja večerja je, kar
se ideje, proračuna in uspešno-
sti (pa tudi promocije) tiče,
slovenska Čarovnica. Najbolj
intenzivno je povezana z vi-
deom; pripovedovanje je z
orodjem snemanja pogojeno.
Gledalec vidi samo tisto, kar
vidi nosilec kamere; slika je
postala in priznala subjektiv-
nost. Vojko Anzeljc je tisto, kar
bi mnogi šteli kot slabost, brez
sramu izkoristil kot svojo glav-
no prednost. In naredil enega
najbolj gledanih lanskoletnih
filmov.
Letošnje Šelestenje poveči-
ni noče biti okarakteriziran kot
video, ves čas kaže, da bi raje
bil »pravi« film, in da je bil pri-
siljen v tole taktiko zaradi po-
časnosti birokracije. K sreči se
je Lapajne zavedal, da si mo-
ra, če že ima video v roki, iz-
brati temo, ki bo »majhnosti«
orodja primerna. Malo bolj ep-
ski film bi se v tovrstni pro-
dukciji osmešil, izpadel pre-
več pretenciozen. Šelestenje se
iz težav izvleče... tudi zato, ker
v filmu obstajajo momenti, ko
se film videu »preda« in se z
njim igračka. Toda film bi za
večjo gledanost potreboval
učinkovitejšo promocijo (tre-
nutno se je ustavil na približ-
no 10.000. gledalcev v Slov
niji...).
Takšni projekti po eni str,
ni nižajo standarde gledalce
- po drugi strani pa je tehn
ka videa vedno zmogljive
ša. Video postaja cenejši,
kvalitetnejši... in vedno bo
dostopen. George Lucas
potrebe najnovejše Vojn
zvezd razvil video kameri
katere slika se od slike klj
sične kamere komajda raj
likuje. Ko bo ta tehnika n
tržišču, se bo množica ustvai
jalcev filmov zopet poveča
la. Predvsem pa je dobro te
da bodo režiserski nadobud
neži lahko brez pretiraneg
zapravljanja in brez mučenji
preveč obiskovalcev ki«
dvoran - vadili. In v raju vei
je denarne svobode skrista
lizirali tisti drugi faktor do
brega filma... idejo.
PETER ZUPANI
Slovenska Čarovnica iz Blaira - Zadnja večerja Anzeljca in Javšni|q
Vincijev Poker: film, ki si je naložil preveč naenkrat?
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (13. 5. do 19. 5.)
Gremo v kino!
Josh Hartnett, ki se trdo posti v 40 dneh, 40 nočeh, je pred
tem nič manj trpel v Pearl Harbourju in v Sestreljenem čr-
nem jastrebu. Izžrebali smo Kristino Gradič iz Laškega ter
Mihaelo Jelene in Natašo Mastnak" iz Štor.
21. nagradno vprašanje:
je tokrat resnično lahko. Kdo
je oče Vojne zvezd, trilogije
v šestih delih?
Odgovore na dopisnici poš-
ljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19,3000 Celje, do ponedelj-
ka, 29. maja (do takrat mora-
jo prispeti!). Ne pozabite nale-
piti kupona in napisati naslova.
Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za ogled filma.
PRIHAJAJO
Dekleta zgoraj (brez)
Madchen, Madchen!
IGRAJO Diana Amft, Felicitas Woll,
Karolina Herfurth,
REŽIJA Dennis Gansel
SCENARIJ Maggie Peren, Martin Probst
ZVRST komedija
DOLŽINA 89 minut
Sedež na kolesu se lahko uporabi v več namenov, ne samo
za vožnjo s kolesom... Film nas popelje v ljubezenske pu-
stolovščine treh srednješolk Victorie, Lene in Inken. Vse tri
imajo eno željo - doživeti prvi orgazem. Medtem ko Lena
sanja o prvi ljubezni, se Victoria zaplete z lezbijko, Inken
pa se med seksom s svojim fantom, ki misli, da je pravi
mačo, na smrt dolgočasi. Edina stvar, ki funkcionira, je ome-
njeni sedež na kolesu... Zadeva se nepričakovana razplete.
Izkaže se, da je najpomembneje prisluhniti svojim čustvom
in se ne zanašati na brbljanje in »strokovne nasvete« v žen-
skih revijah...
Moje ime je Sam
I am Sam
IGRAJO Sean Penn, Michelle Pfeiffer, Dakota Fanning
REŽIJA Jessie Nelson
SCENARIJ Kristine Johnson in Jessie Nelson
ZVRST drama
DOLŽINA 132 minuti
Moje ime je Sam je ganlji-
va zgodba Sama Davvsona
[Sean Penn - nominacija za
Oskarja), duševno nestabilne-
ga očeta, ki svojo hčerko Lucy
[Dakota Fanning) vzgaja s
pomočjo nenavadnih prija-
teljev. Ko Lucy dopolni se-
dem let in začne intelektualno prekašati očeta, jo želi so-
cialna služba dati v rejo. Sam se zaobljubi, da se bo do
konca boril proti pravnemu sistemu, pri tem pa sklene ne-
navadno zavezništvo energično odvetnico Rito Harrison [Mic-
helle Pfeiffer). Ta se odreče honorarju, da bi pomagala oče-
tu, ki svojemu otroku lahko podari samo brezpogojno lju-
bezen.
Kačji pastir
Dragonfly
IGRAJO Kevin Costner, Joe Morton, Ron Rifkin,
Linda Hunt, Susanna Thompson
REŽIJA Tom Shadyac
SCENARIJ David Seltzer, Brandon Camp,
Mike Thompson
ZVRST triler
DOLŽINA 103 minute
Dr. Joe Darrow [Kevin Costner) je vod-
ja oddelka za nujno medicinsko pomoč v
čikaški bolnišnici in ugleden strokovnjak
za travmatologijo. Njegov svet se podre,
ko v tragični nesreči izgubi ženo Emily
Darrow [Susanna Thompson), ki je v ve-
nezuelskih gorah delala kot zdravnica pro-
stovoljka. Darrow kmalu spozna, da imajo
otroci na onkološkem oddelku, za katere
je skrbel v njeni odsotnosti, stik z njego-
vo pokojno ženo, saj mu pravijo »Emilyjin Joe«. Ko se neto
teri od njih srečajo s smrtjo, Joe verjame, da mu želi Emil!
nekaj sporočiti. Njegovi sodelavci pa nejeverno zmajujejt
z glavami...
Snežni psi
Snow dogs
IGRAJO Guba Gooding jr, James Coburn,
Sisqo, Nichelle Nichols
REŽIJA Brian Levant
SCENARIJ Jim Kouf, Tommy Swerdlow,
Michael Goldberg, Mark Gibson, Philip Halprin
ZVRST komedija
DOLŽINA 99 minut
Floridski zobozdravnik Ted
Brooks [Guba Gooding jr.) na
Aljaski dobi dediščino - eki-
po vlečnih psov. Ted vseeno
sklene, da se bo naučil vozi-
ti sani s pasjo vprego, življe-
nje pa mu ves čas greni Gro-
moviti Jack [James Cobum),
ki bi rad pse imel zase.
Št. 21 - 23. maj 2002
T v VODIC
31
ME PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
PETEK, 24. MAJA, OB 24.00:
NOČNI PROGRAM
Polona - »Povejfc!
v noči iz četrtka na petek bo Simona Br-
jlez v SNOP-u gostila simpatično pevko Po-
ono iz Ajdovščine. Z albumom Iskrenosti
jf marsikaj odkrila o sebi, sicer pa je Polona
pase opozorila že večkrat. Najbolj ji je to
uspelo s skladbo Obrni se, s katero je zma-
gala na Novi sceni festivala Melodije morja
ju sonca, pohvali pa se lahko še s številnimi
ilrugimi uspehi na različnih festivalih. Po-
vej je naslov Poloninega najnovejšega po-
jnetka. Skladba je slovenska inačica itali-
janske uspešnice Dimmi come, ki jo je Ale-
jia predstavila na letošnjem Sanremskem
festivalu.
SREDA, 29. MAJA, OB 18.00:
FULLCOOL
Sten Vilar kot Gusar Berto na
Metuljčku Radia Celje
sten Vilar se na različne načine že vrsto let
profesionalno ukvarja z vzgojo otrok. Kot pe-
dagog je vrsto let deloval v tujini, pri nas pa
smo ga poznali kot urednika Cicibana. Da-
nes aktivno sodeluje v vzgojno izobraževal-
nih dejavnostih kot avtor različnih pedagoš-
idh delavnic. Sten ima v svoji ponudbi že šti-
ri predstave, od katerih ima vsaka poleg vse-
binske pestrosti in vzgojne note tudi glasbe-
no popestritev. Najbolj poznan je kot Gusar
Berto, otroci pa dobro poznajo tudi njegovo
Skrinjico želja, Pikin rojstni dan in četrto pred-
stavo Hop, Cefizelj. Z jezikom uUčnega gle-
dališča poskrbi za kar najbolj žlahtno upo-
dobitev Butalcev in nas pripravi do tega, da
se nasmejemo lastnim napakam.
V sredo bodo otroci lahko v živo klepetali
s Stenom, z njim pa se bodo srečali na prire-
ditvi Metuljček Radia Celje, ki bo 15. junija v
Ledeni dvorani v celjskem mestnem parku.
Sten se bo na Metuljčku predstavil kot vodi-
telj in animator prireditve ter seveda tudi kot
pevec. Simona Brglez, ki pripravlja priredi-
tev, vam obljublja še druge zanimive goste,
številna igrala in delavnice. Vstopnine ne bo.
Radio Celje na
Eurosongu 2002
Evrovizijsko prireditev, kjer letos Sloveni-
ja prav gotovo ne bo ostala neopažena, v Tal-
lirmu spremlja sodelavec Radia Celje Aleš Mat-
ko. Aleš je predsednik organizacije OGAE,
ki združuje ljubitelje Eurosonga, in je dobro
seznanjen tudi z dogajanjem v zakuhsju te
prireditve, tako da nam vsak dan že od torka
posreduje zanimive informacije o nastopa-
jočih in seveda o naših Sestrah. V soboto, ko
bomo držali pesti za naše predstavnice, se
nam bo Aleš oglasil že dopoldne in bo na
zvezi ostal vse do konca prireditve.
Aleš Matko s Sestrami.
TEDENSKI SPORED
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 23. mala
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Pofotilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Porofik) Pli Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Med zopro-
šenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.20 Odmev, 14.00 Utrip $ Celjskega, 14.20
Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje
Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordano in Dolores, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 24. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih In regio-
nalnih radijskih postoj Slovenije
SOBOTA, 25. maja
5.00 Zočetek jutranjega progromo, 5.30. Narodncnzobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročila, 8.45Jack pot, 9.30Vvrtec no obisk, 10.00 Novice, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo
melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In
odmevi RoSlo, 16.15 ŠKl, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 26. maja
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zobavna me-
k)dlja tedna, 5.50 Potx)čllo AMZS, 6.00 Poroalo OKC 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kroniko RoSb, 8.00 Poročiki, 8.45 Jock pot.
9.15Lučsvetivteml, 10.00 Novice, 10.10Znand pred mikrofonom,
11.00 Domočih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Gbsba iz studio Rodki Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 27. mafa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna me-
lodija tedna, 5.50 Poroab AMZS, 6.00 Poroalo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSk), 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročilo,
8.25 Poroalo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedeljkovo športno
dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 BIngo
jock, 13.15 BIngo jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSb, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše naj-
ljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15Vrtiljokpolkin
valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in reglonol-
nih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 28. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz
županove pisarne (oddojo vsakih 14 dni), 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravsWena od-
dojo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki In odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Radi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 29. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Moli
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih In regionalnih
radijskih postaj Slovenije
Št. 21. - 23. maj 2002
32
TV VODIC
Št. 21. - 23. maj 2002
TV VODIC
33
Št. 21. - 23. maj 2002
34
TV VODIC
Št. 21. - 23. maj 2002
NASVETI
35
Izkoristite vsako priložnost za gibanje In težav s kilogrami ne bo.
Moderno hujšanje
Moderno hujšanje ne pri-
iga več na trpeče odpove-
nranje hrani in izjemoma
ipuš^ tudi skoke čez plot
trenutke, ko si privošči-
lo najljubši posladek, ne
ede na kalorije, ki jih le-
vsebuje. Pomembno je,
IV času shujševalne die-
ne pretiravamo s pregre-
Bmi.
Tako na zabavah in ob dru-
fcnih priložnostih (skuša-
li jih čimbolj omejiti) na-
esto žganih pijač in vina pi-
mo raje brizganec, gazira-
esladke pijače pa nadome-
imo z naravno limonado ali
Ineralno vodo. Pečen krom-
pirček, oreščke in suhome-
snate izdelke zamenjamo s
svežo zelenjavo, suhim sad-
jem in ribami ali perutnino.
Namesto sladkarij pa se na
koncu razvajamo s svežim
sadjem. Nevarno je tudi ob-
dobje stresa, ko človek v psi-
hični stiski podzavestno se-
ga po visokokaloričnih (mast-
nih in sladkih ) prigrizkih;
pri ženskah pa je kritično tu-
di obdobje pred in med men-
struacijo. Namesto čokola-
de uživajte raje med ali suho
sadje, močnata živila pa
omejite na tista manj kalo-
rična. Pri kuhi namesto sme-
tane uporabljajte raje jogurt.
maslo nadomestite z delno
posneto smetano, beli slad-
kor z rjavim ali z medom.
Ob volčji lakoti
Opazujte svoje prehrambe-
ne navade, poglobite se v svoj
presnovni bioritem in ugo-
tovite, kdaj nastopi za vas kri-
tičen čas volčje lakote. Po-
skrbite, da boste tedaj imeli
na voljo dovolj nizkokalorič-
nih prigrizkov, ki vam bodo
zagotovili občutek sitosti. Ve-
čina ljudi potrebuje najmoč-
nejši zalogaj in energetsko
spodbudo med 15. in 17. uro.
Pazite, da boste jedli večkrat
na dan (kadar niste lačni, po-
pi j te vsaj kozarec nizkoka-
lorične pijače oziroma pojej-
te kos sadja). Kadar se ne mo-
rete premagati, si le privoš-
čite košček čokolade, keks,
rezino smetanove torte ipd.
Posladek si točno odmerite
ter ga uživajte počasi in čim-
bolj zavestno. Bodite strogi
do samih sebe in nikar ne se-
zite po dodatni porciji. Ka-
dar se kljub dobri volji in trd-
nemu namenu, da boste shuj-
šali, v enem izmed obrokov
pregrešite in pojeste več, kot
ste nameravali, nikar ne obu-
pujte in se potolažite z dejs-
tvom, da ima teden najmanj
21 obrokov, zato vam enkra-
ten spodrsljaj ne bo ogrozil
vitke prihodnosti. Navsezad-
nje imate na razpolago še 20
priložnosti za hujšanje.
Bodite aktivni
Redno telovadite oziroma
bodite čimbolj aktivni; teme-
ljito izkoristite vsako prilož-
nost za gibanje. Pri telesni
vadbi ne mislite samo na kur-
jenje kalorij in hujšanje, mar-
več se skušajte zavedati, da
gibanje krepi telo in duha,
vam vrača gibkost, svežino
in prepotrebno dinamiko ter
vas navdaja z navdušenjem
in optimizmom, kar vse pri-
pomore k uspešnejšemu huj-
šanju in skrbi za privlačno
zunanjost. Vitkost mora
predstavljati užitek že med
hujšanjem - geslo, ki ga tre-
nutno propagirajo ameriški
vedenjski psihologi.
Zdravniki, dietologi in nu-
tricionisti ugotavljajo, da se
sodobni človek bolj kot od
glavnih obrokov in živil, ki
sodijo v njegov železni pre-
hrambeni repertoar, redi od
naključnih prigrizkov in ka-
lorij v hrani in pijači, ki jo
skoraj nevede pospravi mi-
mogrede, med delom, klepe-
tom po telefonu, v kinu, na
nogometni tekmi, pred TV
sprejemnikom, na obisku pri
prijateljih, med pripravo ko-
sila, peko sladice ipd.
Včasih so krivi
hormoni
Debelost in prekomerna te-
lesna teža pa sta večkrat po-
vezana tudi s hormoni, zlasti
pri ženskah, ki trpijo zaradi
sprememb v času pred, med
in po menstruaciji. Najnovejše
ugotovitve pričajo, da je pred
menstruacijo najbolje uživa-
ti čim lažjo hrano, bogato z
vitamini, minerali, balastni-
mi snovmi in tekočino. To-
vrstna hrana naj bi prepreče-
vala ali pa vsaj omilila zna-
čilne tegobe, ki jih precejš-
njemu delu nežnejšega spola
povzroča PMS (občutek utru-
jenosti, brezvoljnosti, okore-
losti, napihnjenosti, odvečne
teže, melanholičnost, depre-
sivnost, razdražljivost ipd.).
Ameriška prehrambena tera-
pija pri PMS zato prisega na
muesli, perutnino, manjšo ko-
ličino mlečnih proizvodov,
grobozrnate žitne proizvode,
pa sadje in zelenjavo ter obi-
lico sadnih sokov in čajev ozi-
roma mineralne vode brez
CO2. Hkrati pa po potrebi še
multivitaminski ali mineral-
ni preparati. Vsekakor pa je v
drugi polovici ciklusa in v dne-
vih pred menstruacijo najbo-
lje uživati čim manj črne ka-
ve, hitre, na pol pripravljene
hrane (fast food), nikotina,
pravega čaja in alkohola, kar
vpliva tudi na vzdrževanje ozi-
roma pridobivanje vitkosti.
Tabela kalorij
Oglejmo si tabelo kalorij, ki jih potrebujemo dnevno za
normalno rast in razvoj organizma (brez nevarnosti de-
belosti):
Ženske
Starost	Število kalorij/dan
10-17............... 12,2 X telesna teža + 746
18-29............... 14,7 X telesna teža + 496
30-59............... 8,7 X telesna teža + 829
60 in več.......... 8,7 x telesna teža + 713
Moški
Starost	Število kalorij/dan
10-17............... 17,5 X telesna teža + 651
18-29............... 15,3 X telesna teža + 679
30-59............... 11,6 X telesna teža + 879
60 in več.......... 11,1 x telesna teža + 687
Redimo se predvsem od naključnih prigrizkov.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o
upokojevanju
Rojena sem leta 1958. Le-
tos oktobra bom imela 29 let
delovne dobe. Imam enega
otroka. Začela sem delati pri
15-ih. Zanima me, kdaj bom
lahko šla v pokoj in če se za
delovno dobo od 15. do 18.
leta starosti priznajo kakšne
dodatne ugodnosti?
Začnimo reševati vaše vpra-
šanje upokojitve od zadaj na-
prej, glede na to, da vas zani-
majo dodatne ugodnosti zaradi
zaposlitve pred 18. letom sta-
rosti.
Potrebno je poznati osnov-
ne pogoje upokojitve, kajti za-
varovanec pridobi pravico do
starostne pokojnine pri staro-
sti 58 let, če je dopolnil 40 let
pokojninske dobe, zavarovan-
ka pa pri isti starosti z 38 leti
pokojninske dobe. Da ne bo
prišlo do pomote, to so pogo-
ji po prehodnem obdobju, kajti
v tem koledarskem letu se za
žensko zahteva le 54 let staro-
sti in 35 let ter 3 mesece po-
kojninske dobe, za moške pa
že sedaj veljajo opisani pogo-
ji starosti in pokojninske do-
be. Upokojitev je možna tudi
s 15 leti zavarovalne dobe oz.
20 leti pokojninske dobe, ob
ustrezno višji starosti, ki se raz-
likuje glede na spol zavarovan-
ca. Medtem ko je zahtevana
pokojninska doba v naprej toč-
no določena, je starostna me-
ja nekakšna spremenljivka,
kajti le-to lahko posamezniki
ob izpolnitvi dodatnih pogo-
jev znižujejo zaradi otrok oz.
zaposlitve pred 18. letom sta-
rosti. Če se starostna meja lahko
zniža tako za moškega kot za
žensko iz naslova otrok, se le-
ta ne more znižati pri moških
zaradi zaposlitve pred 18. le-
tom starosti, kajti zakon o po-
kojninskem in invalidskem za-
varovanju jasno določa, da se
ženski, ki se je v obvezno za-
varovanje vključila, preden je
dopolnila 18 let starosti, sta-
rostna meja lahko zniža za ves
čas trajanja obveznega zava-
rovanja pred dopolnjenim 18.
letom starosti, če ob upokoji-
tvi izkazuje izključno 38 let
pokojninske dobe (letos 35 let
in 3 mesece). Ne velja pa to-
vrstno znižanje starostne me-
je za tiste ženske, ki bi ob upo-
kojitvi izkazovale le 15 oz. 20
let pokojninske dobe. Zniže-
vanje starostne meje velja le
za čas pred 18. letom starosti,
ko je bila zavarovanka obvez-
no pokojninsko in invalidsko
zavarovana oz., ko je bila de-
jansko vključena v zavarova-
nje. Znižanja starostne meje
ni mogoče zahtevati za čas mo-
rebitnega dokupa oz. nekda-
njega štetja zavarovalne dobe
pred 18. letom starosti.
Da celotna zadeva ni povsem
preprosta, je dodatno poskr-
bel zakonodajalec, ko v pre-
hodni določbi določa, da za-
varovanke celotne zaposlitve
pred 18. letom starosti ne bo-
do mogle uveljaviti takoj, tem-
več postopoma. Letos se lah-
ko starostna meja zniža le za
1/12 celotne dobe zaposlitve
pred 18. letom starosti. V letu
2003 se bo starostna meja lah-
ko zniževala za 2/12 in v ena-
kem zaporedju se bo ta ciklus
zaključil leta 2013, ko bo za-
varovanka, ki je začela delati
še pred 18. letom starosti, v
celoti izkoristila znižanje sta-
rostne meje.
V primeru, ko ima vlaga-
telj ica možnost znižanja sta-
rostne meje zaradi otrok in
zaposlitve pred 18. letom sta-
rosti, se starostna meja naj-
prej zniža zaradi otrok, šele
nato za čas zaposlitve pred
18. letom.
Po podatkih, ki ste jih zapi-
sali in predpostavki, da ste ro-
jeni nekje sredi leta 1958, se
boste lahko predvidoma upo-
kojili v julija leta 2012, če bo-
ste do takrat ves čas zaposleni
oz. zavarovani. Dopolnili bo-
ste 54 let starosd in 15 dni,
kajti vaša starosma meja se vam
bo lahko znižala iz naslova
otrok za 6 mesecev in 15 dni
in iz naslova zaposlitve pred
18. letom starosti za 2 leti in 9
mesecev, ko se bo upoštevalo
11/12 celotne vaše zaposlitve
med 15. in 18. letom starosti.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. januar-
ja 2000, je prinesel v sloven-
ski pokojninski sistem veli-
ko sprememb. Čeprav se bo-
do določila zakona uveljav-
ljala postopoma v naslednjih
desetih letih, marsikoga že
sedaj zanima, kdaj se bo lah-
ko upokojil. Na vaša vpra-
šanja zato odgovarja Peter
Šalej, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje pri celjski enoti
ZPIZ.
Št. 21 - 23. maj 2002
36
ZAAVTOMOBILISTE
Prihajajo močni,
zmogljivi in dragi
Kljub temu, da vsaj na
Stari celini prodaja novih
avtomobilov ne gre posebej
dobro (zlasti ne v Nemčiji),
je očitno, da prihajajo na
trg tudi super dragi in iz-
jemno močni avtomobili. To
pa seveda pomeni, da bo tre-
ba zanje odšteti izjemno ve-
liko denarja.
Tako se bodo v kratkem pri
Mercedes Benzu rodih trije
(dva zanesljivo) avtomobili,
ki bodo stali v redkih gara-
žah. Za sedaj še ni jasno, ali
se bo na trgu pojavil super
športnik CLK GTR roadster.
To izjemno vozilo naj bi po-
ganjal V12 motor s 612 KM,
stal pa naj bi vsaj milijon do-
larjev. Če bodo avto res iz-
delovali, potem bo to vseka-
kor zelo omejena serija. Pri-
hodnje leto bo pripeljal mer-
cedes SLR v kupejevski izved-
bi. Avto bo poganjal motor s
560 KM. Na leto naj bi nare-
dili vsega po 500 vozil, zanj
pa bodo hoteli približno 400
tisoč evrov. Podobna bo ce-
na slovitega maybacha, limu-
zine, ki se na trge prav tako
pripelje prihodnje leto. No-
bena skrivnost ni, da naj bi
vsaj enega maybacha proda-
li tudi pri nas.
Pri Ferrariju snujejo ferra-
rija F60, cestni bolid s teh-
niko formule 1. Imel bo mo-
tor s 650 KM, najvišja hitrost
bo več kot 330 km/h. Cena?
Nekako 500 tisoč evrov. Prav
tako prihodnje leto bo Porsc-
he ponudil carrero GT. Mo-
tor: V10 z gibno prostornino
5,5-litra in s 558 KM. Avto
naj bi stal 320 tisoč evrov.
Pri Bugattiju, ki je pri kon-
cernu Volksvvagen, že dolgo
pripravljajo veyrona 16.4.
Številke oziroma oznaka po-
ve veliko. Avto bo poganjal
W 16-valjni motor s kar 1001
KM. Najvišja hitrost bo 403
km/h. Kot napovedujejo, bo
avto stal točno milijon evrov,
pri VW pa menda niso v za-
dregi za kupce.
Matra je naprodaj
Evropski mondeo za ZDA
Fordov mondeo je na evropskih trgih dokaj ali zelo us-
pešen. Prav zaradi tega pri tej veliki ameriški korporaciji
razmišljajo, da bi začeli avto ponujati tudi na ameriškem
trgu. Kot pravijo, naj bi ga preimenovali in opravili nekaj
karoserijskih popravkov ter ga prodajali pod imenom mer-
cury. Seveda bo nekaj sprememb tudi pri motorjih, kajti
za začetek naj bi bil mondeo v ZDA na voljo le z V6 ben-
cinskim motorjem z gibno prostornino 3,0-htra.
Pripravljajo novi megane
že precej časa je znano, da se Renault pripravlja na
zamenjavo megana. Ta avtomobil nižjega srednjega raz-
reda se v zadnjem času ne more več uspešno kosati z
veliko konkurenco novih ali pa vsaj prenovljenih tek-
mecev. Po sedanjih napovedih se bo novi megane na tr-
gih pojavil konec letošnjega oziroma v začetku prihod-
njega leta.
To sicer ni nič šokantnega, bolj šokantna naj bi bila podo-
ba novega avtomobila. Ta se bo očitno precej zgledoval po
dveh novih renaultih, ki jih je tovarna postavila na ogled v
zadnjih mesecih. Megane bo namreč prevzel karoserijske
poteze avantima in večjega vel satisa. Za začetek bodo po-
nudili izvedenki s tremi in petimi vrati, kasneje se pripelje-
jo še druge. Kdaj se novi megane naprodaj na slovenskem
trgu, pa ta hip še ni mogoče povedati.
Francoska tovarna Matra ni
posebej znana, saj se z izde-
lavo vozil ukvarja skoraj mi-
mogrede. Veliko bolj je zna-
na v svetu orožja. Je pa Ma-
tra že dolga leta dokaj tesno
povezana s francoskim Re-
naultom, kajti zanj izdelujejo
tržno zelo uspešni espace.
Očitno pa se časi spreminja-
jo, kajti novi esace, ki je bil
na ogled na letošnjem ženev-
skem avtomobilskem salo-
nu, bo po novem nastajal v
Renaultovi tovarni.
To je hud udarec za Ma-
tro, saj bo pri njih nastajal le
renault avantime, vendar ne
gre za velike serije. Prav za-
radi tega je Matra sedaj na-
prodaj, vendar se morebitni
kupci še niso pojavili. Kljub
temu pa bo tovarna sredi pri-
hodnjega leta poslala na trg
svoje vozilo z oznako M72.
Gre za roadster, ki je bil že
nekajkrat na ogled na neka-
terih najpomembnejših avto-
mobilskih salonih. Za zače-
tek bodo ponudili izveden-
ko z motorjem, ki bo zmo-
gel 20 KM in jo bodo lahko
vozili tudi šestnajstletniki
(kar velja za Francijo), v
preizkušnji pa je tudi izve-
denka z motorjem s 50 KM.
Transitu pomembno
priznanje
Ford je lani temeljito prenovil svoje gospodarsko vo;
transit. To se je poznalo tudi pri prodaji, saj se je zanj j
na Stari celini odločilo več kot 163 tisoč kupcev. Sedaj j'
ford dobil tudi priznanje za svojo uspešnost, saj je v Nen
ji, nedvomno najpomembnejšem trgu v Evropi, osvojil
slov nemško gospodarsko vozilo 2002 v razredu vozil {
skupno maso 2,8 tone.
Kia rio je cenejši
Pri Kia Adria Motores Group, podjetju, ki pri nas skrbi
južnokorejsko avtomobilsko tovarno Kia, so začeli pro
jati rio v limuzinski in kombilimuzinski varianti s poj
stom. Tako je kia rio RS pop cenejša za 390 tisoč tolat
(maloprodajna cena je 1.670 milijona tolarjev). Enak an
mobil, vendar letnika 2001, pa je cenejši še za 70 ozirq
120 tisoč tolarjev.
Kolikšna bo škoda
zaradi stavke?
v -Nemčiji se je izjemno
močni in vpUvni sindikat IG
Metali, ki ima v svojih vrstah
tudi delavce v avtomobilski
industriji, odločil za stavko.
Tako so stali stroji vseh nemš-
kih avtomobilskih tovarnah,
ob tem pa so Nemci že izra-
čunali, kaj vse to pomeni v
številkah.
Tako recimo v Audijevih
tovarnah vsak dan naredijo
dobrih 3000 vozil, pri
Beemveju je dnevna proi-
zvodnja 3345 vozil, pri Mer-
cedes Benzu pripelje s teko-
čih trakov vsak dan 4455;
tomobilov, pri Fordu dobi
3000 ipd. To torej pome
da bo obseg izdelave zarj
stavke toliko manjši. Hki
ti so izračunali, da je vs
dan proizvodnje v Audi
vreden dobrih 46 milijoni
evrov, pri BMW 56, pri M
cedes Benzu 75, pri Vc^
wagnu 58 milijonov evm
ipd. Za sedaj še ni podaji
koliko škode bo zaradi ^
ke, ve pa se, da IG Metali d
teva povečanje plač za šti
odstotke.
Št. 21. - 23. maj 2002
Eden od prestižnih - mercedes SLR.
Na sliki: audi A2.
IlimillfTOMOBILISTE
37
Nova primera za
slovenske kupoe
Japonski Nissan je že ne-
jtaj let tako rekoč v Renaul-
lovi lasti in zdi se, da je tu-
iji to (ali prav to) pripomo-
k boljšim časom. Tovar-
na sedaj postavlja na svet-
lo novo primero (uradno je
prodaja stekla 15. maja), ki
jo bodo lahko slovenski
|[Upci kupovali (ali vsaj ob-
čudovali) v dveh karoserij-
skih različicah, in sicer kot
jtirivratno limuzino ter kot
itragon, medtem ko se pe-
[vratna kombilimuzina pri-
pelje nekaj kasneje.
Nedvomno je res, da je no-
va primera zaradi svoje dru-
gačne zunanjosti dokaz, da
se je Nissan nekohko »odle-
pil« od tradicionalno dolgo-
časnega in nezanimivega ob-
likovanja svojih avtomobilov.
Dimenzijsko je nova prime-
ra s svojimi 4,5 metra dolži-
ne res avtomobil srednjega
razreda in priznati je treba,
da je njena podoba kljub
kombinaciji ostrih in oblih
robov oziroma površin har-
monična. Svojevrstna je tu-
di notranjost oziroma arma-
turna plošča, kajti vse ali sko-
raj vse je na sredini. Tam so
trije okrogli merilniki in in-
formacijski center z velikim
zaslonom. Za doplačilo po-
nujajo tudi posebno kame-
ro, ki je vgrajena na zadku
in pomaga vozniku pri par-
kiranju, saj kaže, koliko je
oddaljen od cestnega roba,
parkiranega avtomobila ipd.
Na tem zaslonu so izpisani
tudi drugi podatki, pomem-
bni za voznika ter varno vož-
njo.
Avtomobilu so namenili
štiri motorje. Bencinski ima-
jo gibno prostornino 1,6-li-
tra (109 KM), sledi 1,8-litr-
ski motor s 116 KM ter 2,0-
litrski, ki razvije 140 KM. Se-
veda ponujajo tudi 2,2-litr-
ski dizelski motor z oznako
Tdi in 126 KM. Menjalnik je
ročni petstopenjski, pa tudi
štiristopenjska prestavna av-
tomatika, pri najmočnejši iz-
vedenki si je mogoče omisliti
še 6-stopenjski ročni menjal-
nik in brezstopenjski CVT.
Za slovenski trg so vse iz-
vedenke serijsko opremlje-
ne s po štirimi zračnimi var-
nostnimi blazinami in dve-
ma varnostnima zavesama,
protiblokirnim zavornim si-
stemom ABS, klimatsko na-
pravo ipd. Letos naj bi se za
novo primero odločilo kak-
šnih 250 slovenskih kupcev,
najcenejša primera (1^6 li-
muzina) pa stane 3,9 milijo-
na tolarjev.
Na sliki: nissan primera.
Punto ostaja v Italiji
Italijanski Fiat je že nekaj časa v velikih težavah, kar seveda ni posebna novost. V
zadnjem času se je začelo govoriti, da bo Fiat prav zaradi tega morda preselil izdelovanje
kakšnega fiata v svoje druge tovarne, denimo na Poljsko ah v Turčijo. Sedaj iz Torina
prihajajo novice, da tega ne bodo storili in da bodo denimo punta kot najbolje prodajani
fiat še naprej izdelovali v torinskem Mirafioriju. Lani je Fiat izdelal dobrih 505 tisoč
puntov v svojih treh tovarnah (Mirafiori, Melfi, Termini). Vendar pa je res, da bodo
ustavili izdelovanje pande v Mirafioriju. Jeseni 2003 bo namreč Fiat predstavH svoje
novo malo vozilo, s katerim bo zamenjal tako pando kot seicenta. Avto bo nastajal v
tovarni na Poljskem.
Med desetimi najbolje prodajanimi je tudi VW polo.
April znova z minusom
Vsi tisti, ki upajo, da se bo
prodaja avtomobilov v Slove-
niji popravila, postajajo vse
bolj pesimistični. Aprila so na-
nu-eč pri nas prodali 5049 no-
vih osebnih vozil. To je bilo
za 13 odstotkovmanj kot aprila
lani. Zato tudi na lestvicah naj-
bolje prodajanih ni kakšnih
posebno velikih sprememb.
V ospredju je bil Renault s
prodajo 1234 avtomobilov. Do-
sežek je bil za 8,6 odstotka
skromnejši kot aprila lani. Na
drugemmestujebil tokrat Volks-
wagen s prodajo 698 avtomo-
bilov, kar je bilo znova manj
kot lani (za 18,6 odstotka),
medtem ko je Peugeot s pro-
dajo 584 avtomobilov dosegel
16,6-odstotni plus. Med tovar-
nami, ki so imele aprila naj-
večji minus v prodaji, je Ško-
da, ki se ubada s 60-odstotnim
minusom.
Najbolje prodajano vozilo je
še naprej renault clio (614 vo-
zil), sledil mu je peugeot 206
(421), na tretjem mestu je bil
fiat punto (398). Med desete-
rico najbolje prodajanih avto-
mobilov aprila so bili še VW
golf in polo, opel corsa, renaulti
laguna, scenic in megane, peu-
geot 307 in audi A4.
Št. 21 - 23. maj 2002
38
GLASBA
Sestre želijo
Nobelovo
nagrado
Brez Celjanov bi bila zgodba o moško-ženskem
glasbenem triu drugačna
v dveh nočeh jim je us-
pelo, čeprav so bile na me-
dijski sceni že prej. Sestre
Marlena, Daphne in Empe-
ratrizz, ki so začele kot
Štrumpanti sisters so zelo
povezane s Celjem. Oba me-
nedžerja sta Celjana in si-
cer Milan Gregom, ki je do
pred kratkim delal na Ra-
diu Celje, in Robert Lebar.
O povezavi Sester s Celjem
in njihovi zasebnosti smo
se pogovarjali z Marleno.
»Komunikacija je naprej
stekla z Robijem, potem smo
spoznale še Milana in tako
smo zelo uspešno začeli de-
lat. Za nami so trije meseci
sodelovanja, pa tudi ogrom-
no naporov, prilagajanja, stre-
sov, spoznavanj. Vzpostavili
smo pravi odnos, poznamo
dobre in slabe plati vsakega
in tako lahko odzovemo na
najbolj primeren način, da
se ne 'spičimo' in stepemo.«
Za koreografijo, s katero
se bodo predstavile ne Eu-
rosongu, je poskrbel Celjan
Igor Jelen, ki o Sestrah pra-
vi, da ste zelo natančne
učenke.
Naredili smo odlično ko-
reografijo. Res sodelujemo s
samimi vrhunskimi sloven-
skimi umetniki, ki vedo, ka-
ko se dela v tujini in za tuji-
no. Prej smo vse počele sa-
me, zdaj pa imamo sodelav-
ce, ki nas poznajo do zadnje-
ga atoma. Vedo, kaj hočemo,
kako se počutimo in svoje de-
lo naredijo temu primerno.
Koreografije je odlična, če-
prav minimalistična. Na
Evrovizijski večer bomo ob-
lečene kot stevardese. Lah-
ko izdam, da bodo to zelo
drage obleke, sicer pa naj ta-
ko kot koreografija ostanejo
skrivnost.
Za remiks Samo ljubezen
je poskrbel HouseMouse -
glasbeni urednik Radia Ce-
lje Stane Špegel.
Odličen remiks. Zelo poh-
valno. S tem remiksom smo
tudi nastopile na prireditvi
najbolje oblečeni, {navduše-
no zavpije) Celje, Celje, šam-
pijon!
Obstaja pa še ena pove-
zava s Celjem...
Naša vrtnarka Daphne je
tu naredila srednjo Vrtnarsko
šolo in se vpisala v Ljublja-
no na agronomijo, ki jo kon-,
čuje. Jaz sem absolventka de-
lovne terapije na Visoki šoli
za zdravstvo. Lani sem, mo-
ram se malce pohvaliti, štu-
dirala v Belgiji. To je ogrom-
na prelomnica v mojem živ-
ljenju, spoznala sem kdo, kaj,
kako, zakaj. Emperatrizz pa
je maskerka in končuje fri-
zersko šolo.
O Sestrah je bilo napisa-
no, da ste tranvestiti, tra-
vestiti, transvestiti in po-
dobno.
Mi smo travestiti - fantje,
ki se oblačimo v ženske zgolj
zaradi nastopanja, promovi-
ranja, izražanja naše umet-
niške žilice in smo samo za
potrebe promocije skupine
Sestre oblečeni kot ženske.
Sicer smo čisto preprosti fant-
je v kavbojkah, adidaskah,
jakni. Od časa zmage do se-
daj je bilo veliko kritike, v
živo pa nam tega še nihče ni
očital. Tudi kot fante so nas
ljudje ustavljali, prosili za
podpise. Človek bi pomislil,
da si zaslužimo Nobelovo na-
grado. V ljudeh smo naredi-
le premik v glavah.
Kakšne ženske si želite
biti?
Daphne je bolj free style.
Emperatrizz je bolj glamu-
rozna, jaz pa se ne znam opi-
sati. Emperatrizz je naša le-
potica. Ima tudi naslov dru-
ge sprernljevalke miss trave-
stita Evrope leta 1997. Ona
že bolj vleče na transvestita,
čeprav smo se odločile, da
tega ne bomo več uporablja-
le. Ona je uniseks. Vizuelno
je lahko zelo moški ali zelo
ženska.
Kaj te je pravzaprav spe-
ljalo na to travestitsko pot?
Sama ta transformacija, ti
čevlji, šminke. Vse mi je di-
šalo. Šminke sem jedla.
Dišalo? Kakšne parfume
uporabljate?
Jaz uporabljam samo moš-
ke ali pa uniseks, Emperatrizz
uporablja tudi ženske, Daph-
ne pa tudi moške. Trenutno
uporabljam parfum Hugo
Boss.
Kaj pa depiliranje nog?
Ni lahko. Srčno upam, da
bodo ljudje začeli spoštovat,
da to ni lahko.
Kako pa skrbite za svoj
obraz?
Brijemo se enkrat na dan,
včasih tudi dvakrat. Meni je
to najtežje, ker imam zelo ak-
nasto kožo. Pred odhodom
v Tallinn smo delale razne te-
rapije. Omeniti moram tudi
razne pilinge in druge vlažilne
kreme.
Kaj vse bi našli v tvoji tor-
bici?
Danes imam malo kozme-
tike, dodatne uhančke, lepi-
lo, če se kaj naredi, pa tele-
fon, denarnica, robčki...
Lase si barvate samo s ka-
no.
Midve z Emperatrizz se bar-
vava, Daphne pa se ni treba,
ker je obrita oziroma čisto
na kratko postrižena in upo-
rablja lasulje.
Ste razmišljale o kakšni
lepotni operaciji?
Samo v zdravstvene name-
ne. Že od svojega drugega let-
nika srednje šole imam zlom-
ljen nos. Moji sošolci iz Ve-
lenja so bili krivi, ker smo
se šli neko neumno igro.
Spravljali smo se v nezavest.
Še vedno imam posledice in
zelo težko diham, kar me
moti pri petju.
Ste pazile kaj na prehra-
no pred Eurosongom?
To bi bilo po mojem že pre-
tiravanje.
Posebna telovadba je bi-
la pravzaprav kar ples?
Zelo trpi ta krojaška miši-
ca med nogami, med stegni
in pa meča, zaradi visokih
pet. Plesat, skakat v teh pe-
tah ni enostavno. To ženske
dobro veste.
Kako visoke naj bi bile
petke?
Zelo visoke imamo vedno
manj rade. Zelo zoprne so za
hodit, navadile smo se na se-
dem centimetrov. Čevlje nam
zdaj delajo po naročilu, vse
imamo številko noge 43.
Kaj pa partnerski odno-
si. S kom?
Z ljudmi, ki jih imamo ra-
de. Predvsem to. Vsi bi radi
slišali moški ali ženska, me-
ni pa se zdi, da to sploh ni
pomembno, zato ker tudi me-
ne ne zanima, s kom se ti da-
ješ dol. Čisto preprosto.
Kako si Sestre naredite pr-
si?
Te so iz Nege d.o.o. iz Ljub-
ljane, kfer so nas sponzori-
rah z oblinami, ki jih mora-
mo poudariti. So profesional-
ne silikonske proteze. Upo-
rabljajo jih tudi ženske po
amputaciji dojk. Me pa ima-
mo še obhke, ki jih moramo
skriti. Kako to naredimo, je
poslovna skrivnost. Gre za po-
sebne pripomočke, s kateri-
mi se da vse neženske priti-
kline skriti. Nekateri so to
že videh, ha,ha...
Kaj pa prava številka?
Emperatrizz ima največje
prsi, Daphe ima za eno šte-
vilko manjše, jaz imam pa
najmanjše, zato pa jih imam
najdlje. To so posebne šte-
vilke.
Poleg oblin in tistega, kar
morajo skriti, so se Sestre na
letošnji festival odlično pri-
pravile. Odhod slovenskega
predstavnika še nikoli ni bil
tako dovršen, drag, pa tudi
ovit v skrivnost. S skladbo Sa-
mo ljubezen, kot je naslov
tudi njihovega albuma, jim
to soboto ob 21. uri želimo
srečo!
SIMONA BRGLEZ
EKSPRES, EKSPRES
• Celjski Nude so s svojega lanskega, še vedno aktualnega
tretjega albuma »Drugačna gravitacija«, sneli še četrti single.
Gre za pesem »Budala«, ki jo lahko poslušate tudi na naši les-
tvici 20 vročih, v bližnji prihodnosti pa bo zadeva dobila tudi
video različico.
Drugi album »Nord« naše najbolj priljubljene skupine Sidd-
harta je leto dni od izida še vedno prisoten na lestvici Slo Top
30, dosegel pa je tudi prodajni rekord, saj je bil najhitreje in
najbolje prodajan album v zgodovini lestvice. Trenutno je pro-
danih nekaj več kot 21.000 izvodov, kar mu daje dvakratni
platinast status. V tem letu so bili posneti trije spoti, in sicer »B
Mashina«, »Samo Edini« in »Klinik«, Siddharta je skupaj s fin-
sko Apocalyptico napolnila ljubljanske Križanke, odigrala ze-
lo uspešen koncert na Kodeljevem, nastopila na vseh večjih
koncertnih prizoriščih v Sloveniji, dobila Zlatega petelina za
najboljšega izvajalca leta 2000, Bumeranga za bend leta 2002,
Viktorja za najpopularnejšega glasbenega izvajalca, ter dala
nešteto intervjujev za večino slovenskih medijev.
Godba iz Wiesna
Leto je naokoli, počitni-
ce pred vrati, VViesen na ob-
zorju. Tisti, ki jim je všeč
malce drugačnejša glasba,
boste spet lahko prišli na
svoj račun. Festivali v Wie-
snu se začenjajo.
V	juliju bo na odru velike-
ga šotora v dobrem tednu dni
nastopilo več kot trideset bolj
in manj znanih glasbenih sku-
pin v okviru Groove Quake
festivala in pa Jazzfesta. Že v
juniju pa se obetata nastopa
Jamiroquai (9.) in Rogerja
VJatersa (14.).
V	juliju velja poudariti ko-
nec tedna od 13. do 14., ko
bodo godli Jestofunk, Stereo
Mc's, Bauchklang, DePhazz,
Waxolutionists, Gee K, Ma-
nu Chao in Tito & Tarantu-
la. Sicer pa bo spored tak-
šen:
17. julij, Jazz Im Haydn-
saal: ChuckManigione, Harry
Stojka Express
19.	julij: Air, Morcheeba,
Jovanotti, Attwenger, Sofa
Surfers Sneaker Pimps
20.	julij: Cassandra Wil-
son, Gotan Projekt, Marla
Glen, Mardi Gras BE, Power-
grade, Jimmy Scott Qu., Nils
Landgren Funk Unit
21.	julij: Van Morrison,
Randy Crawford, James
Blood Ulmer, Candy Dulfer,
Funky Brotherhood, Till
Bronner
Ne pozabite, VViesen po-
nuja na svojih gričkih v ne-
posredni bližini koncertne-
ga šotora možnost šotorjenja.
Čisti flower-power, zanimi-
vo tudi za vse tiste, ki so za-
mudili Woodstock 1. Cene so
po dosedanjih izkušnjah ze-
lo ugodne. Vse ostale infor-
macije lahko poiščete na nji-
hovi spletni strani www.wie-
sen.at. Na svidenje v Wiesnu,
56. šotor levo.
TOMAŽ ČRNEJ
Št. 21. - 23. maj 2002
GLASBA
39
Zaigrala bo
Zlata harmonika
Organizacijski odbor
pri KUD Ljubečna je pri-
pravil program za letoš-
nje tekmovanje Zlata har-
monika 2002, ki se bo z
velikim finalom končala
v soboto, 7. septembra.
Tudi letos (zdaj že tret-
jič!) vodi organizacijski od-
bor Martin Grosek, sicer
ravnatelj na OŠ Ljubečna:
»Letos bomo pripravili de-
vet predtekmovanj, med ka-
lerimi sta dve prvič v Bo-
doncih (16. junij) in Jev-
nici (22. junij), sicer pa bo-
do še v Besnici (9. junij),
Nazarju (22. junij). Studen-
cu (29. junij), Babni gori
(30. junij), Krki (6. julij),
Branoslavcih (7. julij) in Ra-
težu (21. julij).« Prvo pred-
tekmovanje v Besnici na Go-
renjskem je vedno najbolj
množično, saj sodeluje tu-
di po več kot 80 harmoni-
karjev v štirih starostnih ka-
tegorijah in med veterani.
Po koncu predtekmovanj
bosta dve polfinali v Postoj-
ni (11. avgust) in prvič v Sa-
vinjskem gaju v Mozirju
(17. avgust). Veliki finale bo
v soboto, 7. septembra. Vsa
predtekmovanja si bodo og-
ledali selektorji Albert Za-
vršnik, Tomaž Guček in Zo-
ran Kolin.
Določene so tudi obvez-
ne skladbe, ki jih bodo mo-
rali zaigrati najboljši har-
monikarji. V prvi katego-
riji se bodo lotili skladbe
Mira Klinca Ob kozarčku,
v drugi Braneta Klaužarja
V galopu, v tretji Franca
Miheliča Ostani vedno ve-
sel in v četrti kategoriji
Franca Delčnjaka Pod go-
rami.
Lani sta bila najboljša Ti-
na Bohak (absolutna zma-
govalka) in Dean Del Gui-
sto (plaketa Avgusta Stan-
ka). Kdo ju bo zamenjal le-
tos ali bosta morda uspeh
ponovila? Na vseh predtek-
movanjih bodo nastopili tu-
di harmonikarji veterani,
najboljši pa v finalu na Lju-
bečni za »godca leta«.
TV
Natančnejše podatke o
posameznih tekmovanjih
je moč dobiti pri organi-
zatorjih in pri Kulturno
umetniškem društvu Lju-
bečna, Kocbekova 45,
3211 Škofja vas, telefon
03-5461-236.
Veseljaki iz Dobja ne
kupujejo melodij
V studiu Mimik Mira
Klinca v Libojah je mlada
glasbena skupina Veselja-
ki iz Dobja končala snema-
nje prve kasete in zgoščen-
ke z dvanajstimi melodija-
mi, ki so izključno avtor-
sko delo članov v ansamb-
lu. »Mi skladb ne kupuje-
mo,« je v pogovoru v glas-
beni oddaji Vrtiljak polk in
valčkov ob predstavitvi no-
vega albuma povedal eden
izmed članov, Boris Mlakar.
»V skupini sami poskrbimo
za melodije in tekste in na
to smo tudi ponosni.«
Veseljaki iz Dobja so prvič
zasloveli na 29. prireditvi Po-
kaži kaj znaš leta 2001 v do-
mačem Dobju, ko so osvojili
1. mesto skupaj z ansamblom
Unikat iz Gorice pri Slivnici.
Že pred tem so igrali v manj-
ših zasedbah, na Pokaži kaj
znaš pa jih je povabila Jožica
Salobir. Njej so hvaležni, da
jih je takrat spodbujala, saj
se jim je to že obrestovalo.
Ansambel za nastop v Dobju
so sestavili tako rekoč nekaj
dni pred prireditvijo, pa tudi
melodijo so se naučili zadnji
trenutek. Vseeno je bilo tudi
to dovolj, da so prepričali več
sto obiskovalcev ter komisi-
jo občinstva in strokovno ko-
misijo.
Ansambel vodi Stane Že-
kar, harmonikar, mlad fant,
ki mu je glasba pisana na ko-
žo in podarjena v srce: »Dva-
najst skladb za kaseto in zgoš-
čenko smo posneli v zasedbi
Matjaž Vodišek (saksofon.
klaviature, vokal), Matjaž Ko-
želj (trobenta, vokal), Zlat-
ka Lipovšek (vokal), Jani
Šmid (kitara), Boris Mlakar
(bariton, bas kitara in vokal)
in jaz. Melodije in tekste pa
sta prispevala naša člana Mat-
jaž Vodišek in Jani Šmid,
mentorsko pa nam pomaga
Matej Mastnak. Pomembno
je bilo tudi delo Mira Klinca
pri snemanju. Veliko naredi-
mo sami v pogovorih na va-
jah.«
Veseljaki iz Dobja so kot
sozmagovalci iz Dobja nasto-
pili na koncertu Avsenikov
abonma polk in valčkov v
Laškem, na turistični prire-
ditvi Holcerija v Vitanju in
na drugih zabavno glasbenih
srečanjih. Čez poletje si bo-
do pomagali z dvema zuna-
njima sodelavcema, saj sta
pred tedni odšla na služenje
vojaškega roka v Ilirsko Bi-
strico Matjaž Koželj in Janez
Šmit. Zato so se tudi odloči-
li, da bodo promocijo nove
plošče pripravili v začetku je-
seni v domačem Dobju. Ve-
seljaki iz Dobja igrajo vse zvr-
sti glasbe in imajo tudi bo-
gat zabavni program. Stane
Žekar pravi, da imajo viso-
ke cilje, saj »želimo igrati do-
bro in biti poslušalcem všeč-
ni. Hvala vsem, ki nam po-
magajo, še posebej zakonce-
ma Salobir, župahu Francu
in ženi Jožici. Sicer pa vse
vabimo na festival na Graš-
ko goro, 18. avgusta, kjer bo-
mo tudi nastopih.«
TONE VRABL
Med dišečimi
šmarnicami
Zadnjo nedeljo v mesecu, 26. maja, bodo pri gostišču
Draksler v Tremarjih pripravili tradicionalno glasbeno
prireditev Med dišečimi šmarnicami. Organizatorju Fran-
cu Drakslerju, ki tudi uspešno igra v ansamblu Tre-
marski dukat, je uspelo zbrati zanimive glasbene sku-
pine, ki bodo poskrbele za prijetno vzdušje.
Zaigral bo vse boljši ansambel Primoža Založnika iz
Vitanja, zraven bodo Polka punce, ki so v glasbeni oddaji
Domačih 5 na Radiu Celje s pomočjo poslušalcev zmagale
in gladko premagale Klinca, Klaužarja, Rokovnjače in Vaške
veseljake. Med gosti b'pdo tudi Ljudski pevci s Prevorja z
Jernejem in Markom, Veseljaki iz Dobja, dvojčici Lenko s
citrami iz Tera pri Ljubnem, Olgica Terbovc, ansambel
Pok iz Laškega, trio Franje Marguč iz Loč pri Poljčanah in
domačini, Tremarski dukat z Rečiškimi pevci. Prireditev
se bo začela točno opoldne, torej ob 12. uri.	T V
Elica ŠantI vabi
na festivale
Predsednica Kluba ljubi-
teljev Vrtiljaka polk in valč-
kov Elica Šantl ima v teh
dneh veliko dela, saj se
približuje obdobje, ko si bo-
do v kratkem razdobju sle-
dili kar štirje slovenski fe-
stivali narodno zabavne
glasbe. Že 15. junija bo 11.
Vurberk 2002, 22. junija 2.
Gorenjski festival v Škofji
Loki, od 5. do 7. julija 32.
festival v Števerjanu in 12.
julija 33. Ptujski festival.
Že 14. junija bo na Dobrni
pred Zdraviliškim domom
velika promocija priljublje-
ne glasbene skupine Modri-
jani. Šantlova napoveduje, da
se bodo udeležili vseh prire-
ditev, če bo le dovolj zani-
manja: »Modrijani so nam ob-
ljubili prost vstop na prire-
ditev, kjer bodo nastopili tu-
di Slaki, Klaužar, Bratje iz Op-
lotnice. Svit z Majo, Unikat,
Vesna in Vlasta z Janezom in
drugi.« Prednost bodo imeli
tisti, ki so najbolj redni obi-
skovalci izletov Kluba.
15. junija se bodo udele-
žili festivala na Vurberku, to-
krat bodo na večerni in ne
popoldanski prireditvi. »Če
bo dovolj prijav, si bomo og-
ledali tudi najmlajši sloven-
ski festival v Škofji Loki, na
katerem bo nastopilo deset
ansamblov, s Celjskega pa Pol-
ka punce in Fantje izpod Ro-
gle. Vsa i)otovanja bomo
združili še z ogledom neka-
terih zanimivih točk, ki jih
je naši majhni, vendar lepi
Sloveniji, veliko. Moj tele-
fon: 5484316,« vabi Šantlo-
va.
TV
TV OKO ZA ODROM
Ogledalce,
ogledalce povej...
Znana pevka v ansamblu Vitezi Celjski Polona Podovac
nameni veliko časa svoji urejenosti, preden stopi na oder
pred občinstvo. Zanjo poskrbi sama, saj pravi, da je tega
najbolj navajena. Sicer pa se je Polonca, kot jo vsi ljubko-
valno imenujejo, v zadnjem času začela pojavljati tudi kot
voditeljica različnih kulturnih prireditev. Na reviji pevskih
zborov v Šentjurju je ob veznem tekstu nekatere pesmi iz
programa zborov tudi zapela. Kdor to zmore, pač zmore.
Poloncina starša sta povedala, da se je na vodenje koncerta
temeljito pripravljala kar v domači kopalnici.
VOtc
št. 21 ■ 23. maj 2002
40
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Ko salama
nadomesti meso
Rečemo salama in pomislimo na sendvič, čeprav se
dajo iz klobas, salam in gnjati skuhati okusne mesne
jedi. Iz navadnega mesnega sira pripravimo imeniten
ocvrt zrezek s pikantnim nadevom, hrenovke polnimo s
sirom ali pa jih ovijemo s porom in prelijemo s pikantno
omako, iz mortadele in pločevinke kuhanega fižola pri-
pravimo omako, s katero prelijemo testenine. Možnosti
je veliko, le premalo jih znamo izkoristiti.
Ražnjiči iz mortadele in
pariške salame
Za 4 do 5 oseb potrebujemo: 200 g piščančjih jetrc, 250 g
mortadele in 200 g pariške salame, narezane na debelejše
rezine, 80 g prekajene slanine, olivno olje, poper, sol, ne-
kaj listov žajblja.
Jetrca in pariško salamo narežemo na 2 cm velike koc-
ke. Slanino narežemo na zelo tanke pramene, mortadelo
na manjše koščke. Menjaje nabadamo na lesene špile jetr-
ca, slanino, salamo in mortadelo. Obložimo z olivnim ol-
jem in spečemo v ponvi nad precej močnim plamenom.
Med pečenjem ražnjiče obračamo. Ko so pečeni, solimo
in popopramo jetrca. Ponudimo zelo vroče, s polento in
zeleno solato.
Teletina in mortadela z
mlekom
Za 4 osebe potrebujemo: 150 g teletine (lahko tudi piš-
čančjega mesa), 150 g mehkega sira, 200 g mortadele, mle-
ko, moko, olje, maslo in paradižnikovo omako.
Meso in mortadelo narežemo na enako velike kocke. Sir
narežemo na malo manjše kocke. Meso pomokamo in na
hitro popečemo v ponvi na olju, ki smo mu dodali malo
masla. Kožico izdatno namastimo z oljem, nato zložimo
vanjo meso, mortadelo in sir. Zalijemo s toliko mleka, da je
meso pokrito. V mleko zamešamo malo paradižnikove oma-
ke. Pristavimo na štedilnik in kuhamo na majhnim plame-
nu in med mešanjem toliko časa, da se mleko zgosti v kre-
masto omako.
Hrenovke v srajčki
Za 4 osebe potrebujemo: 4 pare hrenovk, 100 g sira, 150
g prekajene slanine, olje, maslo, kis (po okusu). 250 g mor-
tadele in 150 g ementalca.
V hrenovke zarežemo po dolžini. V zarezo vložimo top-
ljeni sir. Hrenovke ovijemo s tanko narezano slanino. Spne-
mo z zobotrebci. Mortadelo razgrnemo, v vsako rezino za-
vijemo podolgast košček ementalca. Zvijemo in spnemo. V
veliki ponvi segrejemo malo olja in masla. Na maščobi pe-
čemo ovite hrenovke in mortadelne zvitke tohko časa, da se
sir raztopi in slanina hrust-
ljavo zapeče. Jed ponudimo
s krompirjevim pirejem in z
zeleno solato. Po okusu lah-
ko pečene hrenovke in mor-
tadelo okisamo z nekaj kap-
ljami vinskega kisa.
Špageti s
fižolom in
mortadelo
Za 4 do 5 oseb potrebuje-
mo: 500g špagetov, 500 g ku-
hanega fižola v zrnju, 180 g
mortadele, 5 žlic olivnega ol-
ja, 1 čebulo, malo peteršilja
in rožmarina, drobnjak, sol,
poper in nastrgan sir, en fe-
feron.
Na štedilnik pristavimo lo-
nec s soljeno vodo, v kateri
bomo skuhali špagete. Mor-
tadelo narežemo na kocke.
Fižol odcedimo. V ponvi pre-
pražimo tanko narezano če-
bulo. Ko zarumeni, ji doda-
mo mortadelo in premešamo.
Nato dodamo še fižol, zali-
jemo z malo fižolove vode
in pustimo, da prevre. Potre-
semo s peteršiljem, rožma-
rinom in sesekljanim drob-
njakom. Nazadnje dodamo
še sesekljani feferon. Kuha-
ne špagete odcedimo, strese-
mo v ogreto skledo, prelije-
mo z omako in potresemo z
obilico nastrganega sira. Pre-
mešamo in takoj ponudimo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 21 - 23. maj 2002
NASVETI
41
Ljubezen do mode z
grenkim priokusom
Mladi tekstilci in oblikovalci predstavljajo svoje znanje in izdelke
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
pred učenci in dijaki je vse
fje konec šolskega leta, za
latere tudi zaključek sred-
^Iskega oziroma poklic-
^ izobraževanja. S tem
je tu tudi čas za priredi-
ina katerih mladi modni
idušenci prikažejo svoje
llobljeno znanje.
\fsekakor novopečenim ši-
jam oziroma modnim ob-
pvalkam (žal so fantje med
jli še vedno prej poseb-
jt kot pravilo) ne manjka
prjalnosti, mladostnega
mziazma in ljubezni do us-
iijanja modnih oblačil.
Povsem druga pesem je se-
da, kje bodo - glede na kri-
I, na trenutni gospodarski
iožaj, ki ne obeta nič do-
ega v slovenski tekstilni in
odni industriji - lahko do-
IzaposUtev oziroma v ka-
rt višji šoli bodp lahko na-
Ijevali izobraževanje. Opa-
no namreč, da se vse več
darjenih mladih te izobraz-
preusmerja v druge, so-
dne poklice, kot so aran-
r, stilist, komercialist...
Tovrstne modne revije
bdih ustvarjalcev sponzor-
D oziroma z metrskim bla-
im pokriva le peščica več-
jih tekstilnih proizvajalcev.
Tako globoka kriza ali zgolj
nezanimanje do perspektiv-
ne, kreativne delovne sile?
Na prireditvi Moda kot ma-
vrica v ljubljanski Festivalni
dvorani, kjer so se predstavile
slovenske srednje tekstilne in
usnjarske šole, so bili prika-
zani modeli, ki jih dijakinje
in dijaki pod mentorstvom svo-
jih učiteljev najprej oblikuje-
jo v skladno kolekcijo, nato
zašijejo in na koncu sami pred-
stavijo tudi kot manekenke in
manekeni. Najbolj je izstopala
kolekcija Srednje tekstilne šole
Muta, ki je zmagala tudi na tek-
movanju Zlati vulkan v Mari-
boru, v kategoriji kolekcij.
Trendovska kolekcija - plete-
na in s sparanimi robovi v neo-
grunge stilu zaokrožena obla-
čila v močnih barvnih kontra-
stih - je bila dodelana z ročno
oblikovanim nakitom iz gli-
ne.
Dijaki oddelka za modno
oblikovanje Srednje šole za
oblikovanje in fotografijo v
Ljubljani so že kot 23. gene-
racija pod mentorstvom aka-
demske slikarke Darje Vidic
in profesorice Mojce Rus, pri-
pravili odmevno modno re-
vijo ob zaključku štiriletne-
ga šolanja. Na prireditvi v
Ijubljansldh Križankah so do-
kazali, da so osvojili veliko
oblikovalskega znanja, ki so
ga nadgradili z všečno, mla-
dostno iskrenostjo in ogrom-
no vloženega truda z ročni-
mi izdelavami kreacij. Sled-
nje je tudi v popolnem sožit-
ju s trenutnimi' modnimi
smernicami, ki črpajo nav-
dih iz narave; struktur dre-
vesnega lubja, vej, trave, cvet-
ja, listja, semen...
Mentorici sta pohvalili tu-
di dve dijakinji s Celjskega;
Sergejo Bevc iz Gornjega Gra-
da, ki se je z draperijami poi-
grala na temo Evolucija ter
Barbaro Stergar iz Prebol-
da. Slednja je povsem nos-
Ijivo krilo ročno poslikala,
navdihnjena s travami, ki še-
lestijo v vetru.
Foto: STANE JERKO
Sergeja Bevc iz Gornjega Grada: Evolucija.
Barbara Stergar iz Prebolda: Trave.
Št. 21 - 23. maj 2002
42
r^MALI OGLASI - INFORMACIJE	42
Št. 21 - 23. maj 2002
r^MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 21 - 23. maj 2002
44
r^MALI OGLASI - INFORMACIJE	44
Št. 21 - 23. maj 2002
INFORMACIJE
45
Št. 21 - 23. maj 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 21 - 23. maj 2002
INFORMACIJE
47
DESKANJE
PO SPLETU
Krogotvorci
ile rahlo nespretna sko-
v naslovu je mišljena
Kot šala, sicer pa bi lah-
iidem, katerim je posve-
, spletna stran Circlema-
(www.circlemakers.org)
lovensko rekli izdelovalci
pv. Precej misteriozno na
pogled, bi rekel. Kakšne
le, za božjo voljo, izde-
0? Hja, tiste v žitu. Se
(Ulite bombastičnih no-
V tisku, ki so govorile o
(ino'Stnih krogih na an-
[ih žitnih poljih? Povzro-
naj bi jih nihče drug kot
lani leteči predmeti,
jih niso, veste. Teptanje
in drugih poljščin na tak-
način, da potem iz zraka ti
telno zakrivljeni vzorci iz-
ijo kot odtisi pristajajočih
jskih ladij, so pravzaprav
i konjiček, ki se mu pre-
vedno več Otočanov. Vse
aj se je začelo že v šestde-
i nihče pa ne ve natančno
dati, kdo je pravzaprav na-
prvi takšen odtis v žitnem
l. Mnenja so deljena, za-
niti ni povsem legalna in
Ina masa za legendo je na
u. Kako popularna stvar je
alo vse skupaj, najbrž ilu-
a podatek, da je iz Disney-
1 studiev prišel film o žit-
kogih, v katerem igra Mel
Bon.
lo smo že pri legendah: če
pislimo, da ti šaljivci ustvar-
I osupljivo natančne geo-
pke like zgolj s pomočjo
k vrvi in domišljije, posta-
jtoliko bolj zabavno, s kak-
iinavdušenjem so se nad te
ie spravili zapriseženi ufo-
iPred leti sem na televiziji
iedil celo oddajo, v kateri
ien izmed slednjih z zaple-
mi aparaturami preiskoval
iieril sevanje na mestih, kjer
je bilo žito poteptano. In ob tem
razpletal hude izvenzemeljske
teorije. Predstavljam si, kako
so se ob gledanju te oddaje kro-
hotali tisti, ki so te kroge nare
dih.
No, za tiste, ki jih zanima
kaj več, bo ta spletna stran kot
nalašč. Stran namreč urejata
dva umetnika, izdelovalca kro-
gov. Na njej boste zato lahko
našli pravi insiderski vpogled
v to čudaško druščino, ki je v
zadnjih letih postala pravo kult-
no gibanje v sodobni pop kul-
turi. Da ne bo pomote - čeprav
gre v naših očeh za rahlo ob-
skumo zadevo, kajne, sem v
spremnem besedilu zasledil, da
je financiranje izdelave in po-
stavitve te spletne strani kril
Sony Music. Torej lahko pri-
čakujemo, da bomo v nasled-
njih letih še dosti slišali o tem.
Industrija zabave ne vlaga ka-
pitala kar tja v en dan. Zanima
me le, kaj na vse to porečejo
kmetje, ki so žito posejali? Ško-
da najbrž ni velika, a vendar.
Sicer pa je spletna stran sa-
ma po sebi zelo dobro nareje-
na. Design je odličen, vsebine
je veliko, na voljo je trgovina z
majicami, knjigami in fotogra-
fijami, moti me le rahlo krip-
tična navigacija, kar pa je naj-
brž del šova, saj se končno po-
govarjamo o skrivnostnih kro-
gih in neznanih letečih pred-
metih, ne pa o špeceriji. Vse-
kakor vam priporočam obisk
te strani - če ne zaradi drugega,
zgolj zaradi zabave.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
) Zemljo še ni prepozno
eh dneh so prejeli knjižne nagrade izbrani osnovnošolci Iz
feke regije, ki so s svojimi literarnimi deli aH praktičnimi Izdelki
delovali na natečaju Ponovna uporaba odpadnih materialov,
la je pripravila projektna skupina v okviru projekta Otroci za
iyilno ravnanje z odpadki. Na literarnem področju so se naj-
le izkazali: Jakob Jurkošek (OŠ Lava, 4.b), Špela Lorger
pŠ, 4.a), Tomaž Selčan (iy. OŠ, 2.b), Nuša Pristovšek
Hudinja, 6.a). Barbara Žlavs (OŠ Frankolovo, 6.r.) In
6n Žibret (III. OŠ, 8.c). Na tehničnem področju je komisija
elke ocenjevala v treh skupinah - najuporabnejše Izdelke so
elali učenci OŠ Glazija, OŠ Vojnik In OŠ Frankolovo, največ
filselnosti so pokazali učenci OŠ Dobma In III. OŠ, nagrado
Skupinsko delo pa so prejeli učenci OŠ F. Krajnca. Projekt je
ekal v sodelovanju podjetij Javne naprave, Dinos Celje, Za-
' za zdravstveno varstvo Celje, Mestne občine Celje in men-
na osnovnih šolah.
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče - 29. 5. ob 18. uri dra-
ma Drakula, v izvedbi dija-
kov Splošne in strokovne
gimnazije Lava; 25. 5. ob
19.30 za abonma sobota ve-
černi in za izven ter 27. 5. ob
17. uri za abonma sobota po-
poldan in izven Chicago;
predstava Ločitev pa bo na
Odrupododrom, 20.5. ob 20.
uri, 23. 5. ob 11.30, 24. 5. in
28. 5. ob 20. uri ter 29. 5. ob
11.30, slednji predstavi sta za
abonma združeni mladinski.
Gasilski dom Nova Cer-
kev - 24. 5. ob 19.30 kbme-
dija Štajerc v Ljubljani.
Mladinski center Velenje
26.	5. ob 20. uri gledališka
igra Jasna stvar. Šaleškega
študentskega kluba.
Plesni forum Celje 24. 5.
ob 21. uri monospolno gle-
dališče Debbie da dol dallas.
25.5. ob 21. uri pesniško glas-
beni performance Med in sol-
ze.
Koncerti
Narodni dom 23. 5. ob
19.30 letni koncert Mešane-
ga pevskega zbora Pevskega
društva upokojencev Celje.
27.	5. ob 19.30 koncert Mla-
dinskega Pihalnega orkestra
Glasbene šole Celje. 28. 5.
ob 19.30 5. abonmajski kon-
cert Celjskega godalnega or-
kestra, kjer bodo izvajah dela
D. Šostakoviča, A. Piazzol-
le, solista bosta pianist Hin-
ko Has in trobentač Tibor Ke-
rekes.
Kulturni center Laško 23.
5. ob 17. uri območno sreča-
nje otroških in mladinskih
pevskih zborov. 28. 5. ob 18.
uri zaključni koncert podruž-
nične Glasbene šole Laško.
Atrij na Velenjskem gra-
du 23. 5. ob 19. uri literarni
večer in džez koncert Rober-
ta Jukiča z gosti. 24. 5. ob
20. uri etno koncert Šaleš-
kega študentskega kluba in
25. 5. ob 21. uri rok koncert.
Glasbena šola Velenje 24.
5. ob 18. uri koncert komor-
nih skupin velenjskih študen-
tov glasbe.
Dom kulture Velenje 25.
5. ob 19. uri večer plesne sku-
pine Švrkle z gosti.
Razstave
Osrednja knjižnica 23. 5.
ob 12. uri otvoritev razstave
raziskovalnih nalog Mladi za
Celje. Na ogled bo do 20. 6.
Savinov likovni salon 23.
5. ob 11. uri otvoritev raz-
stave likovnih del učencev OŠ
Spodnje Savinjske doline. Na
ogled bo do 8. junija.
Fotografski atelje Josipa
Pelikana 24. 5. ob 18. un
otvoritev razstave Josip Pe-
likan v planinah in priredi-
tev Pehkanov dan, ki bo 25.
5. od 9. do 14. ure.
Galerija Mozaik razstava
del Štefana Marflaka.
Mladinski center Celje
»Strip« Venezuelca Alexa M.
Gassola, do 31. 5.
Knjižnica Vojnik razsta-
va domače obrti »Čipke iz ba-
bičine skrinje«.
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto razstava izdel-
kov Društva klekljaric in lju-
biteljev čipk - umetnikov be-
lih niti, do 24. 5.
VODNIK
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - center razstava fotogra-
fij s petih celin Francija Hor-
vata.
Galerija zavoda za
zdravstveno varstvo razsta-
va otroških likovnih del iz 43
držav sveta, 7. mednarodne-
ga razpisa likovne revije »Li-
kovni svet« na temo Konj.
Likovni salon umetniški
projekt Anima Meditans, Ma-
teje Krašovec Pogorelčnik.
Grad Podsreda razstava
Okus po shki.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava »V podobe ujeti indigo«.
Galerija Volk »Celje v sli-
karjev! podobi«.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Mesna galerija Šoštanj
slikarska dela francoskega sli-
karja Jacquesa Bernarda Ber-
jaca.
Galerija Volk Celje Špela
Cvetko, do 31. 5.; hotel Evro-
pa Zdenka Vinšek, do 15. 6.;
hotel Štorman Raj ko Boga-
taj, do 31. 5.; galerija Mik
Celje Milan Todič, do 22. 6.;
Etol Slavica Lovenjak, do 31.
5.; avla splošne bolnišnice
Celje »Mednarodni dan me-
dicinskih sester «, do 30. 5.;
Galerija Borovo Saša Grad,
do 11. 6..
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Promet-
na pot v Hermanov brlog«.
Stari pisker »Zatirani, a nik-
dar poteptani«; atelje Josi-
pa Pelikana »Celje, ki ga ni
več«.
Delavnice,
seminaiji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog.
Mladinski center Celje 23.
5. od 16. do 17.30 anglešči-
na; 24. 5. od 17. do 19. ure
španščina, ob 21. uri Club-
bing, 25. 5. od 14. do 16. ure
španščina, od 16. do 18. ure
novinarska delavnica; 27. 5.
od 20. do 22. ure tae-bo; 28.
5. od 17. do 19.30 likovna de-
lavnica za odrasle in od
15.30 do 20. ure plesna šola
Power dancers; 29. 5. od 16.
do 17.30 nemščina, od 20. do
22. ure tae-bo.
Ostalo
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 23. 5. ob 19. uri
tretja Besednica z gostom An-
drejem Blatnikom, enim naj-
boljših poznavalcev ameriš-
ke književnosti in urednikom
Cankarjeve založbe.
Knjižnica pri Mišku
Knjižku 29. 5. ob 17. uri
pravljična ura.
Mladinski center Celje 23.
5. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Luke Pozniča »Kame-
lji festival v puščavi«. 25. 5.
ob 20. uri pa večer islamske
kulture s predavanjem z dia-
pozitivi Maje Lamberger - Al
Khatib o položaju žensk v is-
lamu. Gostja bo trebušna ple-
salka Alja Shaar.
Knjižnica Laško 27. 5. ob
19. uri domoznansko preda-
vanje dr. Angelosa Baša o Sa-
vinjskih splavarjih.
Krekov trg Celje 25. 5. ob
10.30 medobmočno srečanje
odraslih folklornih skupin.
SLG 26. 5. ob 19. uri 10.
republiško tekmovanje mla-
dih plesnih ustvarjalcev in
razstava umetniških fotogra-
fij.
Zdravilišče Laško 23. 5.
ob 20. uri potopisno preda-
vanje Tomaža Majcna z dia-
pozitivi o potovanju po Ita-
liji.
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 23. do 26. 5. ob
16., 18.30 in 21. uri ter od
27. do 29. 5. ob 18.30Jn 21.
uri pustolovščina Napad klo-
nov. 24. in 25. 5. ob 23.30
predpremiera romantične ko-
medije Načrtovalka porok.
Mali Union od 23. do 26.
5. ob 17. in 19. akcijska ko-
medija Snežni psi, od 23.
do 26. 5. ob 21.15 in od 27.
do 29. 5. ob 20. uri triler-
drama Kačji pastir ter od 27.
do 29. 5. ob 17.30 roman-
tična komedija 40 dni, 40
noči.
Metropol od 23. do 29. 5.
ob 17.30 najstniška komedi-
ja Dekleta zgoraj (brez), ob
19.30 romantična komedija
40 dni, 40 noči ter ob 21.30
drama Moje ime je Sam. 25.
5. ob 10. uri pa akcijska ko-
medija Snežni psi.
Kino Žalec 24. ob 20.30
in 26. 5. ob 18.30 akcijska
komedija Shovvtime. 25. ob
18.30 ter 26. 5. ob 16.30 dru-
žinska komedija Asterix in
Obelix: Misija Kleopatra. 25.
ob 18.30 ter 26. 5. ob 20.30
pa pustolovski film Grof
Monte Cristo.
Kino Vransko 24. 5. ob
20. uri romantična komedi-
ja Amelie.
Kino Velenje - velika dvo-
rana od 23. do 28. 5. znans-
tveno-fantastični film Vojna
zvezd - Napad klonov, roman-
tična komedija 40 dni in 40
noči in drama Vroča večer-
ja; mala dvorana 26. 5. ob
17. uri animirani film Tiger
in medvedek Pu, 27. in 28.
5. ob 20. uri pa romantična
drama Čudoviti um.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
. Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 21 - 23. maj 2002
KINO
48
ZANIMIVOSTI
Ljubezen je premagala vse ovir<
Ohcet po stari šegi v žički kartuziji - Šranganje, boji vitezov, sanjska poroka z latinsko mašo, trgovanje, rajanje
v najlepši evropski vasi z znamenito žičko kartuzijo
v dolini svetega Janeza, v Žičah, se je minulo sončno
soboto kolo časa zavrtelo nazaj v temperamentni sred-
nji vek in se ustavilo na dan poroke po tedanjih šegah in
navadah...
Z mladoporočencema iz Mengša na Gorenjskem, 25-let-
no nevesto, absolventko ekonomije Sonjo Merčun in leto
dni starejšim ženinom Igorjem Kuharjem, mizarjem, je
praznovalo domala njuno celo mesto, pa tudi številni drugi
obiskovalci in radovedneži te doslej največje turistično-et-
nološko obarvane poroke na Slovenskem. Tekle so solze
sreče, jedlo se je, pilo, pelo, plesalo in veselilo, bojevalo in
trgovalo vse od jutra. »Naj poroka po srednjeveških dogaja-
njih«, kot jo je poimenoval organizator. Spominčica iz Slo-
venskih Konjic, se je začela že večer prej v Slovenskih Ko-
njicah s postavljanjem mlaja v čast mladoporočencev, de-
kliščino in fantovščino. Vrhunec je dosegla s civilno in nato
še cerkveno poroko z mašo v latinščini.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Vnel se je hud in neizprosen boj. Zmagala je ljubezen
Po »šranganju« v Špitaliču sta viteza prekrižala pot in dostop čez most.
Mlada družica bo nekoč tudi
nevesta.
V majski pripeki so srednjeveški trgovci ponujali vse: od srednjeveških
kulinaričnih dobrot, zeliščnih napojev do lutk na vrvicah... Vsak more
bitni pomislek na zakonski jarem izključujemo!
Po civilni poroki, ki jo je opravil vitez, župan Janez Jazbec, in nato še s
cerkvenim obredom z latinsko mašo, ki jo je vodil arhidiakon h/an Pajk, sta
si mlada izmenjala zlata prstana kot simbol večne zvestobe in ljubezni.
Potem sta se smela poljubiti tudi pred ljudmi in bogom in nazdi
ljubezni... Nato je na ohceti teklo vino v potokih.
Št. 21 - 23. maj 2002