Leto XI.
¥.b.š>.
Dunaj, dne 20. maja 1931
Št. 20.
KS9
Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Kiagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Kiagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka t5 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25*—;	celoletno: Din. 100'—.
Preprečen polom.
Sicer je imelo avstrijsko prebivalstvo nekaj časa sem mir pred bančnimi polomi, ki razgrevajo kri do najvišje stopnje, drugače pa je že dosti navajeno na bančne krahe, ki so postali po vojni že nekaj vsakdanjega. Saj imamo zaznamovati po vojni same polome : rakova pot kmetijstva, obrti, industrije, trgovine, bankar-stva itd. To je posebno pri bankarstvu naravna posledica razvoja, zakaj po vojni je nastalo veliko novih denarnih zavodov, ki se jim gre samo za dobiček, vse polno bank, ki niso imele pogojev za obstoj in so vsled tega krahirale. Dokler so bile razmere še ugodnejše, se je iz-žemalo ljudstvo z visoko obrestno mero, ki je še vedno previsoka, ko pa je masa ljudstva obubožala, so morale zapreti tudi banke svoja vrata in mali vlagatelji so imeli čast, da napravijo križ čež svoje z znojem prepojene prihranke. Koliko bank je šlo že v samem malem Celovcu na boben, še več pa na Dunaju, ki obvlada avstrijski denarni trg.
Čudna so pota usode. Velika banka Boden-kreditanstalt je prevzela pred leti izplačil nezmožno Štajersko banko; na pritisk vlade je Prevzela pozneje istotako izplačil nezmožno Bodenkreditanstalt ena največjih avstrijskih bank, Kreditanstalt fùr Handel und Gewerbe. Ista usoda kot prvi dve in še mnogo drugih je zadela sedaj Kreditni zavod. Lahko trdimo, da je stalo avstrijsko gospodarstvo pred propadom, če ne bi priskočila na pomoč zvezna vlada, zakaj Kreditni zavod obvlada 70 odstotkov avstrijske industrije in obrti, poleg tega še mnoga podjetja v inozemstvu.
Čudno pa se nam zdi, da je postalo stanje banke očitno neposredno pred zasedanjem Sveta Društva narodov v Ženevi. To da misliti, ker Povdarja poleg avstrijskega tiska tudi rajhov-s'ki tisk, kako potrebna je naslonitev Avstrije na večje gospodarsko ozemlje, avstrijsko-nem-ška carinska unija. Kolikor vemo mi, morajo banke mesečno polagati izkaze o izgubi in dobičku in je moralo biti vsled tega znano stanje banke že v prvih mesecih letošnjega leta.
Uradno sporočilo pravi, da je Kreditni zavod sporočil vladi, da so znašale izgube zavoda v letu 1930 okroglo 140 milijonov S. Zavod je moral kriti izgube Zemljiško-kreditnega zavoda v znesku 60 milijonov S. Ostala izguba je nastala, ker so padle delnice nekaterih podjetij tega zavoda in se je vsled tega znižala delniška glavnica, v ostalem pa je morala banka odpisati mnogo posojil, ki so z ozirom na gospodarsko krizo neiztirljiva.
Napram izgubam stoji 125 milijonov S delniške glavnice in 40 milijonov S rezerve, skupaj 165 milijonov S lastnih sredstev. V kritje izgube je potrebno 160 milijonov S. V svrho kritja se zniža v prvi vrsti delniški kapital za 35 odstotkov ali 31 milijonov S, od 125 milijonov na 94 milijonov S, 40 milijonov tvorijo rezerve, da ostane nepokritega še 69 milijonov S. Delničarji izgube samo četrtino vrednosti svojih delnic, kar je zelo malo. Država da za kritje izgub 100 milijonov S. in sicer, kakor pravi dr. Bauer, 58,6 milijona S za povečanje delniškega kapitala in 41,4 milijona S kot prispevek, dar ljudem, ki so spravili zavod na rob propada. Kar da država, je več nego je znašala zasilna podpora celotnemu avstrijskemu kmetijstvu. Novi delniški kapital bo znašal 185 mili-ionov S in vlada postane veledelničar banke ter dobi pravico do višjih dividend nego stari delničarji. Prispeva še poleg države Narodna banka z 30 milijoni in Rothschild 30 milijoni S.
Vlada je takoj telegrafično sklicala narodni svet, ko se je-prej tri dni in tri noči pogajala z vodstvom zavoda o sanaciji, da sprejme tozadevne zakone. Da je treba priskočiti banki na
pomoč, o tem so si bile vse stranke takoj na jasnem, ker bi drugače izgubilo svoj denar ve-likoin vlagateljev, od b^flke od-vismi podjetja bi morala ustaviti delo in v kratkem času bi se pomnožilo število brezposelnih za 150.000. To bi pomenilo konec avstrijskega gospodarstva. Vlada je predlagala zakon o izdaji zakladnic in o spremembi pravil Narodne banke, da se porabi del čistega dobička, ki pripada državi, za obrestovanje zakladnic. Letno breme države, akp se izvede vladni načrt v polnem obsegu, bo znašalo 8 do 9 milijonov S. Vlada je tudi prepovedala, da bi se izplačale za lansko leto dividende, deleži na dobičku. Sploh bo moralo' priti v banki do marsikaterih izprememb; izpremeniti in na novo urediti se morajo pogodbe glede prekomernih plač in upo-kojnin uradništva in posebno ravnateljev.
Kreditni zavod ima poslovne stike z vsemi evropskimi državami. Vest o stanju banke je na borzah trenutno vplivala zelo neugodno; nekatere inozemske borze so notiranje delnic Kreditne banke sploh ukinile, na drugih borzah pa so znatno padle. Na dunajski borzi so padle samo za 25%, katero vrednost bodo imele stare delnice po sanaciji. Vendar se je razburjenje kmalu poleglo, ko se je izvedelo za dogovor med vlado in vodstvom zavoda glede sanacije. Kako velik interes ima nad zavodom inozemstvo, kaže, da sta takoj priletala na Dunaj ravnatelj in še en zastopnik Mednarodne banke, dalje zastopnik Anglešk^ banke, da izvršijo točen pregled poslovanja banke in kritja. S sanacijo pa se bo bavila tudi kontrolna komisija Društva narodov. Pa tudi vlada bo morala poslovanje banke natančno kontrolirati in odpraviti nedostatke, saj bo imela v upravnem svetu kot veledelničar gotovo odločilno besedo.
Je čudno na svetu, da velekapital zahteva, kadar mu gre slabo, državen denar, kadar pa mu gre dobro in dela dobičke, si dobičke prisvoji in da državi samo to, kar ji postavno pripada. „Arbeiterzeitung“ piše, da je zasebni kapital zopet enkrat pokazal svojo nesposobnost, vsled česar se mora umakniti državnemu kapitalu ter izvesti nacijonalizacija podjetij. Samo ob sebi je razumljivo, da bo morala vlada priskočiti banki na pomoč s težkimi milijoni, toda dogodek naj bo obenem zopet vsem opomin, da zasebni kapital ne sme imeti svobodnih rok. To je seveda samo mnenje socijalnih demokratov, dočim stojijo vse druge stranke in tudi narodni gospodarji na stališču, da je treba pustiti zasebnemu kapitalu prosto roko.
Mislili bi, da se male vlagatelje bančni polomi že dosti izučili, da že vedo, da v bankah denar ni vedno varno naložen, ampak samo v domačih hranilnicah z neomejeno zavezo, kjer jamči vsak deležnik z vsem svojim premoženjem. V tem slučaju vemo, da delničarji prispevajo samo 25 odstotkov delniške vrednosti. Poleg negofovosti podpirajo banke predvsem podjetja, dočim pride v domače hranilnice naloženi denar zopet v dobro domačemu kmetiškemu prebivalstvu. Je zanimiv naš kmetiški človek, da tujcu vse prej verjame nego domačinu. Četudi se je polastila vlagateljev pri Kreditnem zavodu bojazen za svoj denar in je bilo prvi dan dvignjenih 40 milijonov S vlog, vendar z ozirom na pomoč države zaenkrat ne obstoja nikaka nevarnost in se izplačujejo na zahtevo tudi vezane vloge. Najslabše je za denarni zavod, če se pričnejo prekomerno dvigati vloge. Zato bi priporočali, da se vloge pri Kreditnem zavodu, ki ima svojo podružnico tudi v Celovcu, ne dvigajo.
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božjo zapoved!
I POLITIČNI PREGLED ~|
Avstrija, Krčevito se vzdržujejo vesti o vladni krizi. Vlada hoče rešiti v prihodnjih dneh reformo brezposelnega zavarovanja in izvesti zakone o varčevanju, ki so najnujnejši in bodo takoj vplivali.na, državne finance. Tukaj pride v poštev najprej črtanje posebnih doklad in uvedba davka na plače. Prizadeti se temu upirajo in niti vsi ministri s tem ne soglašajo.
Pri obolenjih vsled prehlada, revmatičnih, skrninastih in živčnih bolečinah so Togal-tablete neprckosljive. Toga! izloča scalnično kislino in deluje vsled tega direktno na koren bolezni. V vseh lekarnah. Cena S 2,40.	1/2
Zato preti ostavka vlade, ako za svoje načrte ne dobi večine. — Avstrijo zastopa v Ženevi zunanji minister dr. Schober s primernim številom izvedencev. Pri odhodu je dr. Schober izjavil novinarjem med drugim, da kdor noče, da nastane sredi Evrope sama ruševina, mora končati zamude preteklosti in Avstriji dati, kar potrebuje za življenje.
Španija. Izprememba načina vladne oblike potom revolucije doslej še nikdar ni prinesla dobrih posledic. O tem nam govori francoska revolucija, ruska in v novejšem času španska. Dosti lažja je izprememba državne oblike potom naravnega razvoja, potom evolucije. Predstavniki te ali one vladne oblike se skušajo vzdržati na površju z vsemi. sredstvi, dokler to gre. Ko pa se izpremeni vladna oblika, pričnejo novi vlastodržci z zatiranjem onih, ki so jih prej zatirali. To je za državo posebno v novejših časih zelo nezdravo. Četudi stoji bivši španski kralj na stališču, ker se je pri zadnjih občinskih volitvah izrekla večina proti monarhiji, da je republikanska državna oblika izraz naroda in da naj monarhisti ne rujejo proti državi, je vendar prišlo do nepotrebnih dogodkov. Prišlo je v Madridu do spopadov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Trije avtobusi so bili sežgani, izvršil se je napad na tiskamo lista „ABC“, zažgani so bili jezuitski samostan in cerkev, karmelitanski samostan in obrtna šola. Ves promet je ustavljen in nad Madridom je bilo proglašeno obsedno stanje. Vsi delavci so stopili v stavko. Isto se je poizkušalo v Sevih. Zdi se, da so dobili radikalnejši komunistični elementi premoč, ki hočejo izkoristiti položaj in vpostaviti sovjete. Po novejših poročilih so bile v Sevili sežgane 3 cerkve, v Granadi so morali zbežati vsi menihi in nune v zasebne hiše, v Alicante je bilo zažganih, več samostanov, isto v Saragosi in Malagi. Nad vsemi temi mesti je bilo proglašeno obsedno stanje. Vsi ministri bivše vlade so romali v zapor, poleg tega 80 komunistov. Ponavlja se tedaj stara pesem.
Belgija. Našim čitateljem je znan spor med Flamci in Valonci glede jezikovnega vprašanja. V zadnjem času je podpisal kralj zakon, ki za vedno rešuje vse spore. Po njem se priznava kot belgijski državni jezik poleg francoščine tudi enakopravna flamščina. V francoskem delu države bodo odslej vse šole francoske in francosko ostane tudi bruseljsko vseučilišče, francoščina bo tam edini uradovalni jezik. V flamskem delu pa bo nasprotno učni jezik flamski, in sicer od osnovne šole do univerze, flamsko se bo uradovalo v vseh uradih in poslovalo tudi z uradi vlade in parlamenta. V mešanem ozemlju se pa uvede takozvana osebna avtonomija, to se pravi, da se bodo državljani lahko po svobodni odločitvi posluževali bodisi francoščine bodisi flamščine. Sble bodo tu dvojne in vse uradništvo bo moralo poznati
oba jezika enako. Valonci so kulturno močnejši element in oprti na veliki francoski narod v republiki bili vedno prevladujoči belgijski element, zato je razumljivo, da malo flamsko ljudstvo, ki je jezikovno v najbližjem sorodstvu s Holandci, ni moglo doseči enake pomembnosti. Tako je bila francoščina prvotni državni jezik Belgije. Vsi flamski inteligenti, pa tudi večina preprostih ljudi, so poleg svojega maternega jezika obvladali tudi francoščino, do-čim so bili le redki oni Valonci, ki so znali flamsko. Ureditev jezikovnega vprašanja je za srečno bodočnost in moč Belgije največjega pomena.
Politične vesti. Dne 13. t. m. so se vršile v Versaillesu volitve predsednika francoske republike. Predsednika volita senat in zbornica skupaj za sedem let. Dobiti mora dvotretjinsko večino. Pri prvi volitvi noben kandidat ni dobil potrebne večine. Ker je Briand pri prvi volitvi propadel, je odstopil od kandidature za ožje volitve. Takoj nato je podal Briand ostavko na svoj položaj in odšel v Ženevo šele na izrecno prošnjo ministerskega sveta. Po vrnitvi se baje ne bo pustil več pregovoriti, da bi ostal še naprej zunanji minister. Pri ožji volitvi je bil izvoljen predsednikom francoske republike Pavel Doumer, rojen 1857, dosedaj predsednik senata. — Briandu je odgovoril kancler Briining in izrazil svoje obžalovanje, da je nastalo toliko razburjenje v zadevi carinskega sporazuma z Avstrijo, ki da je zgolj gospodarskega značaja. Inozemstvo je dobilo tako popolnoma napačen vtis o nemških ciljih. Bruning je nadalje obžaloval besedo „vojna“, ki jo je rabil Briand v svojem govoru, ter povdaril, da bi se morala ta beseda črtati iz besednjaka, kar da bi najbolje koristilo miru. —
I DOMAČE NOVICE I
Franc Kobentar mrtev. Ravno v času, ko so gostovali šentjakobski diletanti v ljubljanski drami z ..Miklovo Zalo“, je v ljubljanski bolnici preminul Franc Kobentar, bivši posestnik Vid-manove kmetije v Št. Jakobu v Rožu in 16 let župan šentjakobske občine. Gostoljubnost Vid-manove hiše je bila znana daleč naokrog. Rajni Kobentar pa je stal tudi vedno v prvi vrsti, kadar se je šlo za narodne pravice in dobrobit Slovencev. Tako je s č. g. Ražunom organiziral slovensko požarno brambo, osnoval posojilnico, pomagal graditi Narodno šolo itd. Po plebiscitu je moral vsled svojega delovanja za jugoslovansko stvar zapustiti svoj lepo urejeni dom in zbežati. Ostala je na domu le njegova žena. Takrat so podivjane druhali dvakrat izropale Vidmanovo hišo. V zadnjem času se je prehladil in moral iskati pomoč v bolnici, a tudi operacija ga ni mogla več ohraniti pri življenju. Sedemdeset let star je izdihnil svojo blago dušo in bil pokopan 16. t. m. pri Sv. Križu. Koroški Slovenci ga bomo ohranili trajno v spominu. Počivaj v miru!
Galicija. (Cerkveno.) Gališka cerkev, ki ima po zaslugi rajnega Naradovega strica in sedanjega župana najlepši zvon vse Podjune, je dobila tudi nove cerkvene pevce, oziroma se je razredčeni mešani pevski zbor izpopolnil z novimi mladimi močmi. Naš vrli Vivoda se ne straši truda, da izvežba lep zbor, ki si ga vsi farmani že dolgo želimo. Ko bo pravilen zbor, je več upanja, da se bodo tudi popravile orgle, ki so popravila zelo potrebne.
Rtnkole. (Pot.) Če greš iz Šmihela v Rin-kole, naletiš na nekaterih krajih na tako slabo pot, da je groza. Nekdo se radi poti ni posebno lepo izrazil o nas. In Rinkoljani se pustijo obkladati s takimi priimki ! V vasi sta tudi 2 odbornika. Pri občini leži menda 200 S za popravo te poti. Veliko to seveda ni, ampak upoštevati se mora, da je dobro za vse, če je pot lepa. Zgoraj nad Rutami so pravi strelski jarki. Samo začeti je treba, pa gre.
Iz Podjune. (Razno.) Tudi v Podjuni je pobiral Schulverein v prvi polovici meseca doneske za raznarodovalne svrhe s pomočjo šolarjev. Šolarji so pobirali od hiše do hiše pod raznimi pretvezami, da se mora zidati šola itd. Sicer dobi tudi Koroška nekaj od tega denarja, vendar gre večina drugam. Sram je lahko veliki nemški narod, da berači za svoje šole pri tako malem, obubožanem in brezpravnem narodu kot smo koroški Slovenci in še za svrhe, ki škodujejo naši manjšini. Ni lepo od Nemcev, da si med svojim narodom ne upajo spraviti denar skupaj za svoje šole in druge potrebe. — Kakor slišimo, ruški župan ni posebno navdušen za
nedeljsko mašo, ker je 3. t. m. sklical občinsko sejo ob uri, ob kateri se začne sv. maša. Na tej seji se je dovolila podpora Schulvereinu. Ko se je govorilo o tem, da bo treba plačati za gluhonemo in pohabljeno žensko, ki se nahaja v u-božnici, 45 S mesečno, se je postavil zastopnik internacijonale na stališče, ki ga zastopajo narodni socijalisti, da je velika neumnost, da se pusti pohabljene otroke sploh živeti. Kako se to stališče strinja s povdarjanjem socijalne demokracije, ki pravi, da je zaščitnica ubogih in slabotnih, tega mi ne vemo.
Šmihel nad Pliberkom. (Razno.) Le bolj poredko pridejo od nas novice v svet, četudi je naša vas v Podjuni najbolj sloveč kraj. V nedeljo 3. maja je doživel Šmihel nekaj, česar še ne najdemo v zgodovini našega kraja. Naša slovenska požarna bramba je ustanovila pred dvema letoma godbo 19 mož. Godba je dosegla že lepe uspehe, za kar gre posebna hvaEa g. kapelniku iz Celovca. Višek vsega je bil 3. maj, ko je godba svirala prvič pri sv. maši, ki se je darovala za gasilce. Posetili so nas tudi člani globaške brambe. Da so naši fantje res na mestu, so pokazali pri požaru v Brežki vasi. Popoldne istega dne se je vršil občni zbor požarne brambe, ki je bil buren in vihrav, kar je pač dobro znamenje, da je med gasilci močna volja do dela za bližnjega. To daje gasilski organizaciji notranjo moralno moč in silo. Odbor se je potrdil stari. Dva člana sta bila izključena in sprejetih nekaj novih. — Dne 4. maja je nas moral nenadoma zapustiti naš priljubljeni kaplan Joško Wutte. Zelo težko je bilo slovo od kaplana, zakaj mož ni bil samo goreč in delaven, ampak se je našim ljudem tudi radi svoje šegavosti močno prikupil. Posebno ga bo pogrešalo izobr. društvo. Želimo mu, da bi našel v Slovenjem Plajberku obilo sreče in blagoslova. — Pa tudi ženimo se. V Strpni vasi se je najprej vpregla v zakonski jarem Islova Urška s Francom Podgornikom iz Komla. Tudi Travnov! Micki v Podgori se je zljubilo po možu. Pogledala je v Globasnico za Francom Bavče-jem, ki naj bi vodil gospodarstvo. Mladima paroma želimo obilo sreče! — Izdelovalec sodavice, Ažman,' si je postavil lepo novo hišo, ki bo v kratkem gotova. Tako bo Šmihel zopet za eno številko večji.
Št. Lipš pri Ženeku. (Razno.) Po dolgem času se je zopet oglasila kruta smrt in si izbrala za svojo žrtev Tancerjevega očeta. Sicer je že dolgo časa bolehal, pa nobeden še ni mislil, da bo moral že vzeti slovo od tega sveta. Rajni oče je bil izredno delaven in priden gospodar, skrben za svojo družino in vedno šaljiv družabnik. Bližnjemu je pri delu1 rad prihitel na pomoč. Izpolnjeval je vedno svoje krščanske dolžnosti in skrbel za dobro vzgojo svojih otrok. Vsled tega je bil ugleden mož, kar je pričal tudi lep pogreb v petek 7. majnika. Končal si svoje zemeljsko delo in šel po svoje nebeško plačilo. Počivaj v miru! — V torek 5. t. m. popoldne je bilo Janezu Cergoju, p. d. Petru, ko so bili vsi domači1 pri delu na polju, ukradenih 300 S. Tatu, ki se je moral dobro spoznati pri hiši. da je kmalu našel dobro shranjen denar, orožništvo še Išče.
BHčovs. (Razno.) Dne 15. majnika smo izročili materi zemlji ostanke Mihaela Krajnerja, p. d. Lenartiča v Kajzazah. Veliko število pogrebcev ga je na njegovi zadnji poti spremljalo k zadnjemu počitku. Rajni je bil tudi podporni član tukajšnje požarne brambe, zato ga je tudi ta počastila s svojo navzočnostjo. Vse svoje življenje je rajni ljubil petje, sploh je bil v svoji mladosti zelo dober pevec. Zato mu je tudi na njegovi zadnji poti donela naša pesem v slovo. Nihče ni mislil, da nas bo tako hitro zapustil. Šel je še 10. majnika eno uro daleč na Sodra-ževo po opravkih, ker je bil varuh mladoletne posestnice pri p. d. BaŠteju. Zvečer domov grede pa ga je zadel na levi strani telesa mrtvoud. Našli so ga šele drugo jutro vsega onemoglega ležati ob potu. Nezavestnega so prepeljali domov, kjer se pa ni več zavedel in izdihnil 13. t. m. svojo dušo. Počivaj v miru v zemlji naših slovenskih prednikov! — Kot smo že poročali, se pogreša hlapec Martin Pečar že od 19. aprila. Imenovanega so dne 15. t. m. našli v Dravi blizu Resnika. Dne 17. t. m. je bil v Kapli ob Dravi pokopan. Vedno pa je še uganka, je li vzrok smrti* nesreča, umor ali samomor.
Drobne koroške novice. Listi poročajo, da bo 12. julija obiskal „Grof Zeppelin*4 Koroško in krožil nad glasovalnim ozemljem. — Boljšega, da si ohrani svoje Čisto ime, general Hiil-
gerth ni mogel storiti, kakor da je odložil svoj deželnozborski mandat in v zadnjem času še deželno vodstvo koroškega Heimatschutza. Deželno vodstvo je prevzel vdikovški sodnik dr. Poetsch. Najboljše bo, kar more on storiti, da Heimatsehutz likvidira. — Za celovške občinska volitve se je združila stanovska zveza z vsenemško stranko. Svobodomiselstvo se je zopet znašlo. — Trgovec Kornke v Velikovcu je napovedal konkurz. — 11. aprila je bil sejem v Wolfsbergu. Prignalo se je tedaj 61 volov, 36 krav in 10 telet; prodani pa samo 4 voli in 1 krava. Dne 2. t. m. je bilo prignanih 21 volov, 24 krav in 6 telet; prodan niti en komad. Kljub nizkim cenam kmet ne more prodati svoje živine. — Posestnik Josef Miilnerič v Bačah je napovedal konkurz; trgovec z usnjem v Celovcu, Anton Hanšic, je prijavil sodnijsko poravnavo, isto Dominik Schusser, mizar v Grebinju. —• Alpinska montanska družba v Huttenbergu je odpovedala delo 100 delavcem, polovici vseh delavcev, ker inozemstvo ni obnovilo dobavnih pogodb. — V Št. Martinu pri Beljaku sta na klancu trčila skupaj avtomobil in motorno kolo. Obe osebi, ki sta se vozili z motornim kolesom, sta mrtvi. Baje je vzel žaromet avtomobila vid motornima kolesarjema, ki sta se zapeljala v sredo avtomobila. Motorno kolo je popolnoma razbito. — V Čajni so 3. t. m. neznani vlomilci vdrli v kolodvorsko poslopje in odnesli 372 S železniškega denarja in iz poleg stoječe okrepčevalnice vrednosti 350 S. Bogve koliko tatovi niso dobili. — Uposobljenostni izpit so napravili v spomladnem terminu učitelji in učiteljice : Franc Andrič v Št. Petru na Vašinjah, Friderik Dimnik v Vovbrah, Volbenk Romauch v Železni Kapli, Pavla Kropivnik v Št. Jakobu v Rožu, Marija Lepušic v Podroščici, Marija Mateidl v Rožeku, Ida Porupski na Djekšah, Terezija Schellander v Bilčovsu in Avguština Wieser v Apačah.
| DRUŠTVENI VESTNIK 8
Društvene prireditve. Povodom šestdesetletnega jubileja življenja slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja bo priredila Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško dne 14. junija t. L v Šmi-.helu nad Pliberkom „Finžgarjevo proslavo**. Vsa društva se opozarjajo, da 14. junij rezervirajo za Finžgarjevo proslavo. Sporočamo, da bo na sporedu poleg slavnostnega govora ena najbolj znanih Finžgarjevih iger „Divji lovec**; petje oskrbi priznani pevski zbor in nastopi domača godba. Natančnejši spored v prihodnji številki. — Pevski odsek izobr. društva „Gor-janci“ v Kotmari vasi, ki ima zaznamovati na „tamburaškem in pevskem koncertu** v Celovcu, dne 10. maja odličen uspeh, gostuje na bin-koštni pondeljek, dne 25. t. m. na šmihelskem odru s slovenskimi koroškimi narodnimi pes-mami in Finžgarjevo ljudsko dramo ..Razvalina življenja**.
Sveče. (Materinski dan.) Dne 31. t. m. na praznik preš v. Trojice obhajamo v naši fari materinski dan s sledečim sporedom: Zjutraj ob 6. pridiga in sv. maša za matere, popoldne ob 3. izvencerkvena slavnost v dvorani pri Adamu: govor, deklamacije mladine, igra verske vsebine „Bela nedelja**. Vstop prost, pač pa se sprejemajo prostovoljni darovi.
Brnca-Zmotiče. Pevsko in tamburaško društvo „Dobrač“ na BrnCi je priredilo 14. maja svojim mamicam za materinski dan lepo slavnost z igro ..Goslarica naše ljube Gospe**. Na sporedu so bile tudi pevske točke, prizor „Na materinem grobu**, govor in deklamacije. Velika dvorana pri Prangarju je bila nabito polna. Ker je bila prireditev tako sijajno obiskana in je za igro ..Goslarica ...“ splošno zanimanje, se ista ponovi zadnjo nedeljo v maju, to je 31. t. m. Na sporedu bo tudi enodejanka „Kaz-novana nečimurnost** in petje.
Gostovanje. Šentjakobski diletanti so gostovali 14. t. m. v ljubljanski drami s koroško narodno igro ..Miklova Zala** po Špicarjevem besedilu v rožanskem narečju. Prireditev je sijajno uspela in menda gledališče še ni 'poselilo nikoli toliko ljudstva. Videti je bilo zastopane vse sloje od služkinje do najvišjega uradnika banovine. Ocena predstave je za Šent-jakobčane zelo laskava. V petek 15. t. m. zvečer so gostovali igralci v Celju in v soboto 16. t. m. zvečer v Mariboru. Povsod so bili deležni navdušenih sprejemov.
Sele. (Materinski dan.) Kako hitro se je materinski dan pri nas udomačil in kako ga vse z veseljem praznuje, je pokazal 10. majnfk. Po-
teklo je sicer samo 7 mesecev po lanski prosla- | vi, pa je bilo zopet vse vneto za letošnje slavje. Dopoldne so se zbrale naše dobre matere, ki so se količkaj mogle odtrgati od doma, v cerkvi Pri obhajilni mizi, popoldne pa so napolnile dvorano in z njimi mali in veliki otroci. Spored je j bil mikaven in raznovrsten. Za uvod so prijuc-kali na oder dečki in oznanili materinski dan. Slavlje je veljalo nebeški in zemeljski materi. To je kaj srčkano povedala v ljubki deklamaciji 4 letna županova hčerkica Marta. Nato so se vrstile razne deklamacije, govor, samospevi dveh malih deklic, ljubka otroška igrica .,'Mamičin najlepši dan“. Ti otroci! Saj so bili v svojih živobarvnih oblekcah res kot angelčki, in kako so peli in rajali! Med posameznimi točkami pa je pela cela dvorana. Slovesnost je zaključila 4 dejanska igra „Goslarica naše ljube Gospe11. Igra močno vpliva na srce in je ganila do solz. Celo slavlje je bilo prisrčno in je zapustilo gotovo blagodejne vtise v srcih mater in otrok. Tako trud onih, ki so sodelovali, ni bil brez uspeha.
| ZADRUŽNI VESTNIK ~|
40 let Hranilnice In posojilnice v Velikovcu.
(Nadaljevanje.)
V pranemškem Velikovcu je seveda že od nekdaj vse, kar je slovenskega, osovraženo. Tako je razumljivo, da je postal lastni dom hranilnice takoj „Narodni dom“, kjer je bilo zbirališče in središče prosvetnega delovanja slovenskega življa širše okolice, kar je bilo vsenemškim prenapetnežem zmiraj trn v peti. Ne mrzi jim pa denar, ki se da pri Slovencih zaslužiti. Vsako sredo, ko je tržni dan, se spremeni nemški Volkermarkt v slovenski Bikove, še pred nekaj leti brez slovenske trgovine. Že v seji dne 3. oktobra 1906 se je razpravljalo o nakupu hiše za trgovino. Ker se pa ni našlo nič primernega, se je leta 1925 s prezidavo prostorov v lastni hiši napravil trgovinski lokal, ki pa je bil že kar od začetka za našega trgovca France ja in za odjemalce Premajhen in torej ne ustreza popolnoma vsem zahtevam. Po geslu „svoji k svojim11 se bo Posrečilo polagoma odpraviti tudi ta nedo-statek.
Kakor pravljica se čita zapisnik z dne 23. oktobra 1907, ko si je načelstvo belilo Slave, kam naložiti odvišni denar, da bi bil varno naložen. Celjska zveza, pri kateri je bila hranilnica včlanjena, je plačevala prenizke obresti. Tako je v zapisniku zabeleženo: »Vendar je upanje, da se posreči dovoliti posojilo 200.000 K na Huberjevo posestvo v Birnbaumu Proti vknjižbi.11 Od leta 1907 je dajala posojilnica tudi hipotekarna posojila proti amortizaciji v 47 in pol letih. V seji 4. novembra 1908 se sklene izstopiti z letom 1909 iz Celjske zveze in pristopiti k zadružni zvezi v Ljubljani. Ravno v tem času se je propagiral pristop k nemški »Zentralkassa11 (Kaiser, Weiss) in tu nna zopet velikovška hranilnica velike zasluge, da je s svojim odločno odklonilnem stališču zabranila usodepolni korak slovenskih hranilnic in posojilnic na Koroškem. Kljub temu, da slovenske hranilnice in posojilnice niso pristopile k tej nemški centrali, so občutile vsled bujskarij nasprotnikov njen polom. Vlagatelji so se bali za svoje vloge in jih dvigali. V letih 1910 in 1911 je stanje vlog padlo in začelo šele °d let 1912 zopet naraščati.
De 29. junija 1909 je kupila hranilnica Hor-Parjevo posestvo v Grebinju, katero je leta 1920 zopet prodala. Le enkrat in sicer leta 1913 je bila hranilnica prisiljena prevzeti hišo Pa dražbi, katero je prodala leta 1916 brez iz-Kube. Vojna doba in radi nje nastala inflacija sta uničili vso imetje, ki je tekom 30 letne dobe stalno naraščalo.	v*
Leta 1923 je bilo treba začeti znova. Le lastni dom je ostal, ki predstavlja trdno rezer-vo, četudi ni izražena v visokih številkah letnih [ačunov. Težaven je bil pričetek po plebiscitu, ho je nahujskana druhal gonila vrlega načel-Pika iz lastne domače grude in se drugi odbor-P*ki niso upali prihajati k sejam. Niti oblasti s svojimi šikanami prva leta niso mogle zabra-Pitl nadaljnji napredek, ko pet let niso hotele Potrditi nobenega najemnika gostilne ter hote-
zaseči gostilniške prostore za stanovanja, niša je stala pet let prazna brez donosa. Naj-
nujnejše poprave se niso mogle izvršiti, ker so bili letni prebitki hranilničnega poslovanja premajhni. Ako bi hranilnica še nekaj časa ne zmogla vzdrževanja hiše, bi bila prisiljena hišo prodati, a vlagatelji so ji ostali zvesti. Prinašali so svoje nove prihranke, promet je raste! in tudi prebitki so postali večji. Končno se je izsilila tudi potrditev najemnika in hiša je zopet v prometu, popravljena in prenovljena ter se sama vzdržuje. Še večji je postala. Nad hlevi na južni strani pri cerkvi se je nazidalo eno nadstropje, ki bo v kratkem dogotovljeno. Kljub vsem tem zaprekam je hranilnica in posojilnica v Velikovcu tudi od novega početka v četrtem desetletju napredovala od leta do leta tako sijajno, da je ob svoji 40 letnici najmočnejša slovenska in na petem mestu vseh zadrug na Koroškem.	(Konec sledi.)
M GOSPODARSKI VESTNIK |
Važni momenti za izplačljivosl živinoreje.
(Konec.)
Obema pogojema odgovarja francoska pahovka. Cena ji je okoli 3 S en kg, torej precej dobra. Tudi pridelek semena je obilen in se da dobro zaslužiti, če imamo zemljo dobro obdelano in nagnojeno.
V	neki občini je gospodar pridelal seme francoske trave in prav dobro zaslužil. Dobil je tudi, ker je bilo seme posebno lepo, 50 S nagrade od deželnega kulturnega sveta. V prvem letu pridelamo lahko, kakršni so pač pogoji, 500 do 800 kg semena, kar znači vrednost 1500 do 2400 S. V drugem letu bo pri primernem gnojenju in' dobri njivi 600 kg semena ali 1800 S sirovega dobička. Gotovo prav lepa vsota. Njiva mora pač biti glede obgnojenosti in plevela temeljito pripravljena, ker drugače lahko doživimo razočaranje.
Še bolj stalno in višjo ceno ima zlati oves (Goldhafer). Cena se mu stalno suče okrog 14 do 16 S. Pridelek semena znaša na hektar 200 do 300 kg, sirovi dobiček tedaj 2800 do 4200 S, kar se nam zdi skoraj neverjetno. Da bi mu padla cena na 7 S, še tedaj se bo pridelovanje dobro izplačalo. Našim čitateljem bo znano, da je dobil posestnik in gostilničar Arnejc v Ledincah nagrado za kakovost od njega pridelanega zlatega ovsa. Žal nam ni znano, koliko on povprečno pridela semena na en hektar.
Zlati oves zahteva bolj lahko in toplo zemljo, solnčno lego, je tedaj gotovo primeren za naše kraje. Vendar je pridelovanje tega semena jako kočljivo, ker seme jako rado odpade.
Za pridelovanje semena daje deželni kulturni svet travna semena za polovično ceno.... Tudi umetna gnojila za ta namen da za polovično ceno. Radi tega se lahko primemo pridelovanja travnih semen. V korist nam bo to. Vsekakor pa je potrebno, da očistimo njivo pred sejanjem trave plevela, da nam travo ne uniči in da moremo pridelati čisto seme, in da imamo dobro gnojeno.
Travam primešamo tudi nekaj detelje, ker se dolgotrajnejše trave počasnejše razvijajo in pridelek tedaj deteljo izpopolnjuje. Pridelava semena se prične itak šele v tretjem letu in tedaj detelja že izgine. Znan nam je slučaj, da se je v drugem letu pustila druga košnja za pridelavo deteljnega semena in je dala 360 kg deteljnega semena na hektar, ker prevladuje v drugem letu še detelja.
Dobra zelena krma je tudi mešanica. Najbolj v navadi je pri nas grahorica z ovsom ali jaro ržjo. Mešanico naj ne sejemo vso na enkrat, ampak v razdobju po 14 dni, ker hitro ostari in jo živina na žre rada. Mešanica daje visok pridelek, izboljša zemljo, zatira srnico in je tudi radi tega priporočljiva, ker za njo jako dobro uspevajo žitarice.
Jako dobra krma je tudi naš bar (ber). Posebno spodnja Podjuna ga spoštuje, ali zdi se nam, da boli radi pridelave semena nego pridelave krme. Gotovo je vse časti vredna krmska rastlina, tako zelena kakor posušena.
V	zadnji dobi je prišla v veljavo kot krmska rastlina tudi koruza. Ni sicer posebno redila, a pridelek je velikanski. Koruzo upošteva napreden kmet v sedanjem času vsled tega veliko bolj nego prej, ker se da prav lahko
> insilirati, to je skisati, kakor pri nas zelje.
Znano nam je, da pri zeleni krmi krave boljše molzejo nego pri suhi. Da si ohranijo gospodarji svežo krmo tudi za zimo, skopljejo posebno v krajih, kjer se pečajo s sladkorno peso, jame in stlačijo v nje pločje, ki ga toliko naenkrat ne morejo pokrmiti, kakor mi stlačimo zelje v kadi. Soliti jim seveda ni treba. Isto se napravi z izrezki pese, ko jim je izlužen sladkor.
Če se ohrani potom kisanja pesino pločje, zakaj bi se ne druga zelena krma. Tako se je pričelo kisati tudi druge zelene krme. Posebno zelena koruza se zrezana tudi v jamah prav dobro vzdrži. Zemlja mora biti nepropustna, ilovnata, ker če kad ne drži, nam tudi zelje segnije. Za silo bi v propustni zemlji odgovarjala tudi jama s stenami in tlom iz zbite ilovice. Preden jamo napolnjujemo, jo moramo nastlati s slamo, da se nam koruza ne onesnaži. Istotako pride slama na vrh in na njo zbita prst, ki ne propušča zraka. Boljša je seveda betonirana jama.
Za kisanje zelene krme se v novejši dobi stavijo železobetonski stolpi, takozvani sili. Silo se je najprej razširil v Ameriki, potem v Švici in Nemčiji in se postavljanje sila sedaj tudi v Avstriji močno širi. S stavbo se pečajo posebne tvrdke in država daje 25% podpore. Ker so pa pravi sili kljub podpori precej dragi, se siromašnejši kmet zadovoljuje z betonirano jamo.
Kisanje krme je važno posebno v jesenskem času, ko je dostikrat vreme za sušenje neugodno in se otava ob deževju, če mora ostati dolgo zunaj, ne samo izpridi, temveč lahko popolnoma pokvari. Znano je tudi, da da ravno koruza na hektar največ zelene krme. Sušiti je ne moremo, za kisanje je pa ravno zelena koruza najsposobnejša in se nam pri njej sploh ni treba bati, da se nam pokvari, če jo dosti stlačimo. Pridelovanje zelene koruze in nje kisanje bi bilo posebno v naših krajih velikanskega pomena za razvoj naše živinoreje. Pa tudi kot zelena krma zasluži več upoštevanja. Setev za ržjo je še dosti v navadi. Ali ravno to setev nam v jeseni dostikrat uniči slana.
Kar se tiče zelene krme, je važno, da si uredi vsak gospodar tako, da ima vedno celo leto v izobilju zelene krme. Urediti si mora tako, da ima zopet drugo, ko mu zmanjka ene. Kjer ni dosti paše, je to jako važno. V to svrho se priporoča tudi zimska grahorica v zmesi z ržjo. To je prva pomladna krma, potem lucerna. detelja itd.
Na ta način bodo krave dobro molzle in doraščajoča živina se nam bo dobro razvijala. Če še skrbimo za dobro živinsko krmo in izločimo slamo kot krmo, potem moremo pričakovati, da nam bo živinoreja vendar nekaj nesla.
Zmanjšamo pridelovanje žita! Ne sejmo žito za žitom, temveč uvedimo neko kolo-barenje (menjavo plodov). Na ta način tudi ne bomo pridelali manj žita, ker bo zemlja ostala bolj plodna, ker se nam ne bo tako oplevelila.
Posebni tekstilni oddelek je nameščen na letošnjem XI. ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. junija v eni novozgrajenih razstavnih stavb, ki stoji ob levi strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu Č. S. R. — Tekstilne razstave se udeleže skoraj vse večje in najuglednejše domačo tekstilne tvornice. Razstavljena bo bombaževina^ (različno barvano in tiskano bombaževo blago, belo blago, kmetsko platno, hlačevina, bambaževe odeje itd., platno,
25. razredna loterija se prične!
Va yefke S 6*—	V* srečke S IS*—
Plača se Sele po sprejemu srečke pri
GeicidUlstelleJ. PROXOPP, Baden, N.-i).
Razpošlljalnica za zvezne dežele.
laneno blago, platno za šotore, jadrovina), raznovrstno volneno blago, črtasti in tiskani žameti, pliš, pletenine (puloverji, jopice, damske obleke, kopalne obleke, nogavice, razne rute, šale, kra-
vate, itd.), čipke, vezalke, elastika, vrvarski izdelki, konjske odeje in perilo. — S sejmsko legitimacijo, ki velja Din. 30,— je upravičena polovična vožnja po železnici in parobrodih. Legitimacije se dobe v upravi našega lista, ki preskrbi tudi vizum. Velesejmski vizum stane Din 20,0. Priporočali bi našim obiskovalcem velesejma skupen obisk ali 4. ali 7. junija.
Lesna borza. Iglasti les: hlodi 18—21, dolgi hlodi 18—26, splavljeni hlodi 11-—14, jamski les 12—16, jambori 16—20, rezano blago 56—60, mizarsko blago 78—85, stavbno rezano blago 50—54, deske za zaboje 38—42, mecesnovi trami in podlančnice 90—95 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 21—25, hrastovi hlodi 70—80, jesenovi hlodi 70—80, bukovo rezano blago 60—65, hrastovo rezano blago 130— 140, jesenovo rezano blago 130—140 S za kubični meter na nižjeavstrijski postaji. Mehka drva, 100 kg, 3,20—3,60, trda drva, 100 kg, 2,40—2,80 S.
I RAZNE VESTÌ ~j
Drobne vesti. Naša vlada namerava uvesti davek na samce in samke. Ta načrt je naletel na viharne proteste prizadetih, posebno pa pri dekletih, ki si same služijo kruh. Ženske organizacije pripravljajo proti temu davku velike demonstracije. — Španija: Ministerski svet je sklenil, da verski pouk na šolah ni več obvezen predmet, temveč se bo vršil le na željo staršev. Kjer ne bi mogli poučevati verouka učitelji, bodo to delo opravljali duhovniki, ki pa za to ne bodo dobili nobene plače. — Odkar je Španija republika, so prevratni elementi vpe-pelili 200 cerkev v Madridu in 90 v Sevilli. Tudi veliko samostanov je bilo sežganih. Redovniki bežijo preko meje. Ni verjetno, da bi mogli vse to napraviti komunisti sami, ampak je gotovo, da pomagajo nekoliko tudi socijalisti, ki s cerkvijo ne stojijo na bogve kako dobrih nogah. — V Španiji je 75%. nepismenih ljudi in se zato ni čuditi, da je ljudstvo tako hitro dovzetno za vsako novotarijo. — Ostale države: Po poročilih iz Harkova v Rusiji je bilo 22 višjih častnikov ukrajinskega vojaškega okrožja, ki so bili pred meseci obdolženi, da so poizkušali zanetiti vojaško vstajo, usmrčenih. — Jugoslavija je dobila v Franciji posojilo 1025 milijonov frankov za dobo 40 let, obrestna mera 7%, za stabilizacijo valute in potrebne gradnje v državi. Vsled tega si je dinar v zadnjih tednih na borzah nekoliko opomogel. — Iz Nemčije poročajo o velikih poplavah, ki so nastale vsled silnega neurja. Več mest in krajev je bilo pod vodo, istotako letališče pri Badnu. Veliko mostov
je podrla voda in plazovi, porušeni so železniški nasipi in na več progah je bil železniški promet ustavljen. Utonilo je 6 oseb in več sto glav živine. — V New Yorku je bila na slovesen način posvečena in otvorjena upravna palača mesta in države New York, ki je sedaj naj višji nebotičnik na svetu. Ogromna stavba ima 86 nadstropij in je z zaključnim stolpom vred visoka 415 m. Vrata nebotičnika, ki ga bo vsak dan posetilo okoli 85.000 ljudi, so se na dan otvoritve avtomatično odprla, ko je predsednik Hoover pritisnil na električni gumb v Washingtonu. — Pri St. Pavlu v Franciji je strmoglavil v 7 m globok prepad avtobus s 30 osebami in se popolnoma razbil. Pri tem je eksplodiral bencinski tank in je zgorelo 5 oseb, ostale pa so dobile težke poškodbe. Odpovedala je zavora. — Mesto Melfi v Italiji je potres ponovno porušil. Porušenih je na stotine po lanskem potresu nanovo zgrajenih hiš in cerkev. Baje je tudi mnogo človeških žrtev. — V Lizboni na Portugalskem je porodila neka žena 7 otrok naenkrat, kar se je zgodilo v zgodovini
DAHLIfl POSNEMALNIKI
posnemajo dobro, opravljati in čistiti jih je lahko. Prinašajo višje dohodke, \?aše mlekarstvo bo do-bičkanosnejše in Vi zadovoljni. Olajšave pri plačilu. Prospekti zastonj.	«
DAHLIA-SEPARATOR-GESELLSCHAFT
M. B. H.
WIEH, XII./,, WAGENSEILGASSE Nr. 4/48
Odprodaja ,,Vse cenejše"
v manufakturni trgovini Scialici*tinger, Celovec, Wienergasse 4, se je pričela :
moške kratke nogavice v vseh barvah za štrapaciranja . S	0'49
moške Oxford-srajce.....................................S	2-78
spodnje hlače ..........................................S	1-98
moške športne čepice . .................................S	1-98
moški samovezhiki.......................................S	0/49
moške naramnice, gumi...................................S	0-98
ženske nogavice za štrapaciranje........................S	0-69
ženske svilene nogavice..........................S 1-59
ženske kratke nogavice za zaviti............. S 0-58
ženske srajce s čipkami........................ . S l-38
ženska kombineža..................................S	1-98
ženske reformne hlače	iz trikota..................S	0‘98
moški in ženski dežniki...........................S	4‘90
ženski predpasniki................................S	l-38
kakor perilo, volneno blago, pletenine in modno blago zelo poceni.
93
porodov le enkrat. Žena je soproga nekega železničarja in je stara 27 let. Vseh 7 otrok so deklice.
Zelje kot plačilo za davke. Nemški listi se močno bavijo z gospodarsko krizo, ki je zadela severnonemškega kmeta. Osobito težak položaj je v Holštajnu, kjer so se kmetje že par-krat odpravili in v velikih množicah šli protestirat v mesta, kjer stolujejo oblasti. Iz Hol-štajnske tudi poročajo o kmetu, ki je dobil nalog, da plača davke. Mož ni imel denarja, pa je naložil poln voz rdečega zelja, ki je predstavljalo vrednost predpisanega davčnega zneska, ter zapeljal zelje na dvorišče davkarije. Tam je izložil svoje blago, javil uradnikom, da je pripeljal davek, in odšel domov. Potrdila sicer ni dobil in malo verjetno je, da bo davkarija priznala tako izvirno plačilo.
VABILO
na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 31. majnika 1931 v Bilčovsu ob 3. uri popoldne s sledečim
DNEVNIM REDOM :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Odobritev letnega računskega zaključka za leto 1930.
3.	Volitev načelstva in dveh računskih pregledovalcev.
4.	Poročilo načelstva.
5.	Slučajnosti.	89 NAČELSTVO.
Pevski odsek Izobr. društva „GORJANCI<‘
vabi na
pevsko prireditev
ki jo priredi na binkoštni pondeljek, dne 25. maja 1931 ob 3. uri pop. pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom.
Na sporedu je poleg slovenskih koroških narodnih pesmi tudi ljudska drama
Razvalina življenja. 9«
Prijazno vabijo „GORjANCI.“
Pianino, 0^° prodam
Naslov pove upravništvo lista.	91
Na prodaj|e vinogradska klet,
10 m dolga in 47, m široka z lepo obokano kletjo. Zraven je 2 parceli prejšnjega vinograda, zdaj travnika-Stavba se da z malimi stroški predelati v stanovanje in je cerkvena last. Kupci naj se oglasijo pri župnem uradu v St. Lipšu.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Prostovoljna požarna bramba za Št. Janž v Rožu.
ZCofe/ 3lam* Jialtl
V Št. Janž na
veliko ljudsko tombolo
ki se vrSi dne 31. majnika 1931 ob 3. uri popol' dne na prostem tik Senljanške šole z dragocenimi dobitki, in sicer:
1.	mlada krava,
2.	popolnoma nov kmečki voz,
3.	novo kolo,
4.	zaboj sladkorja,
5.	panj čebel,
5. blago za moško obleko,
7.	moški čevlji,
8.	okoli 100 manjših dobitkov.
Sreška komad 80 g.
Predprodaja srečk v na lepakih označenih gostilnah in trgovinah.
Čisti dobiček se porabi docela za novo motorno briz-galnico in novo zidani gasilni dom.
Ob slabem vremenu se vrši tombola dne 7. junija ob isti uri.
Za obilen obisk prosi načelstvo. 90
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.