Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (9/16 °C), soboto (9/23 °C) in nedeljo (11/24 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 26. aprila 2018 številka 17 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € TAKO mislim g MESTNA OBČI NA VELENJE Festival Velenje sket PRVOMAJSKO SREČANJE GRAŠKA GORA 2018 -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o t\VEt I. MAJ od 11. do 17. ure 11.00 Osrednji program (Slavnostni govornik: Bojan Kontic, župan MO Velenje) 11.30 Polaganje venca k Spomeniku XIV. diviziji in enotam IV. operativne cone 11.30 Trim pohod z Graške Gore na Jesenjakov hrib 11.30 - 17.00 Zabavni program z ansamblom Rosa Velenje, 21. april - 2ivopisni Pomladni sejem je v središče mesta privabil številne ponudnike raznih sadik, rokodelce, pridelovalce in druge, pri katerih so se pomudili radovedni obiskovalci. Ti bodo lahko na svojih cvetličnih gredah ali balkonih negovali in občudovali tudi cvetoče sadike, ki jim jih je podarila Mestna občina Velenje, s tem pa spodbudila začetek akcije Velenje, mesto cvetja. Več na strani 17. ■ tf Čestitamo ob praznikih. Uredništvo Koliko, da pridemo? Milena Krstič - Planine Na volitve gremo na prvo junijsko nedeljo. Volilna kampanja se začne takoj po prvomajskih praznikih. A počitka za snovalce strategij čez praznike ne bo. Kaj je tisto, kar lahko prepriča? Najbolj preizkušeno - denar. Čim več ga bo obljubljenega, več glasov bo. Ker pa na volitve prihaja vedno manj volivcev, v kampanjo pa se podaja vedno več tistih, ki bi si želeli vladati, bo treba dobro preračunati, koliko in kaj obljubiti, da bo privlačno. Za zdaj je boj za parlament in naskok v vlado napovedalo že skoraj dvajset strank. Ob aktualnih parlamentarnih tudi nove. Me prav zanima, kakšne penzije bodo obljubile in koliko bodo dale za vsakega novorojenčka... A volivci niso naivni. Če kaj niso, pa naivni res ne. Zato bo treba dobro premisliti, kako realne bodo obljube, ki bi jim verjeli in bi dali glas za to. Do ustanovitvene seje novoizvoljenega sklica državnega zbora mandat aktualnemu še traja. V njem hitijo s sprejemanjem nove zakonodaje. Tudi take, s posledicami katere se bo morala soočiti nova oblast. A jih to bolj malo briga. Treba je najti glasove, ki lahko oblast podaljšajo ali pa jo na novo ustoličijo. Pred tednom dni je bil sprejet Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ministrica za delo je predlagala dvig socialnih pomoči iz 297 evrov na 331 evrov, državni zbor jih je povišal na 385 evrov, kar je prah dvignilo tudi znotraj koalicije. Za tolikšno povišanje je namreč kljub nasprotovanju in opozarjanju ministrice, ki točno ve, koliko denarja ima za svoj resor, glasovalo dovolj poslancev iz vrst koalicije, da je bil sprejet. So si že preračunali. Ministrica pa pravi, da bo državni proračun to povišanje od junija do decembra (ko naj bi se ga ponovno pretehtalo), stalo 50 milijončkov več. Čeprav jih v proračunu ni. Pa naj jih najde nova vlada... Da ne bo pomote. Tudi 385 evrov je malo. Zelo malo. A potegne za seboj še druge stvari. Zanj bodo recimo lahko zaprosili tudi tisti (samski) upokojenci, ki imajo pokojnino višjo od 485, in manj kot 566 evrov. Torej tudi vsi tisti, ki so jim oktobra lani zvišali starostno pokojnino - pa da spet ne bo pomote, še na vedno mizernih 500 evrov. In sproži nova vprašanja. Kakšno ceno ima delo? To se sprašujejo posebej velikokrat tisti, ki delajo za minimalca. Med prazniki, sploh pa na praznik dela, bodo imeli čas, da preračunajo. Ne samo, kakšno ceno ima delo, ampak tudi, če se splača? Zagoreli bodo kresovi Kurjenje kresov na večer pred 1. majem je del tradicije po vsej državi - V Šaleški dolini jih bo veliko, največja obljubljajo na Gorici in Gaberkah Milena Krstič - Planine V Šoštanju tradicionalno na predvečer dneva upora Socialni demokrati Šoštanja bodo na predvečer dneva upora proti okupatorju, torej že drevi, v četrtek, 26. aprila, na trati za Ribiško kočo v Šoštanju pripravili tradicionalno kresovanje. Začeli ga bodo ob 20. uri. Udeležence kresovanja bosta nagovorila vodja poslanske skupine SD v državnem zboru Matjaž Han in poslanec Jan Škoberne, za veselo razpoloženje bodo poskrbele članice in člani Pihalnega orkestra Zarja. Če bo vreme slabo, kresovanja ne bo. Na Gorici v Velenju že devetnajstič Krajevna skupnost Gorica bo v sodelovanju z Mestno občino Velenje kresovanje na travniku pod Belim dvorom na Gorici pripravila že devetnajstič. Začelo se bo v ponedeljek, 30. aprila, ob 19. uri, trajalo pa vse do 2. ure prvomajskega jutra. Za praznično razpoloženje bo poskrbela godba na pihala, za razpoloženje ansambel Kaval. Udeležence bo nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot sporoča predsednik sveta KS Gorica Jožef Kandolf, bo medkresovanjem zaprta Cesta na Lipo, dostop bo omogočen le prebivalcem naselja in interventnim vozilom. Za parkiranje bo dovolj prostora v garažni hiši in na zunanjih parkiriščih. V Gaberkah na območju Šoštanja obljubljajo največjega Za kresovanje v Gaberkah na območju občine Šoštanj bodo že dvanajsto leto zapored na predvečer 1. maja - v ponedeljek, 30. aprila - pred gasilskim domom poskrbeli v Mladinskem društvu Gaberke. Kot je povedala predstavnica organizatorjev Mojca Kotnik, pri pripravi kresa sodeluje od dvajset do štirideset mladih in se pohvali, da je njihov kres največji v Šaleški dolini. »Gori vsaj pet ur, tli pa še naslednja dva dneva.« Mladinci začno pripravljati kres en teden pred dogodkom. Nanj naložijo odpadno vejevje iz vsega kraja. Prižgali ga bodo ob 20. uri, ko se bo začela tudi zabava z ansamblom Smeh. a ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 26. aprila 2018 LOKALNE novice Nadomestni most čez Pirešico poleti Prometna zanka na regionalni cesti čez potok Pirešica pri partizanskih grobovih z obvoznim začasnim montažnim železnim mostom z dvosmernim prometom bo po besedah vodje gradbišča Vojka Kramarja upočasnjevala promet še kar nekaj časa, saj naj bi bila končana šele sredi poletja. Takrat bo odstranjen tudi začasni. Naložbo, ki je bila potrebna zaradi dotrajanega prejšnjega mostu, izvaja Direkcija za infrastrukturo. Večjih zastojev na tem delu ceste ni. a JM Tržnica z eno stojnico Velenje - Očitno smo se skupaj s prebivalci mestne četrti Desni breg prehitro veselili, ko smo si tržnico nasproti Mercator-jeve trgovine ob Kidričevi zamislili z dvema lesenima hiškama, kakršne so na Cankarjevi v Velenju. A tržnica bo v resnici le stojnica. Ena. To pa zato, ker bi bilo za postavitev lesene hiške treba spremeniti občinski odlok. V Mestni četrti Desni breg pa obljubljajo, da bo dobro založena in da bodo, če se bo prijela, šli »v boj« tudi za spremembo odloka. a mkp Vpis otrok v zdravstvene kolonije Šaleška dolina - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je uspešno kandidirala na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pridobila subvencijo za zdravstveno letovanje 144 otrok iz Šaleške doline. Tako bodo predšolski in šolski otroci med 24. junijem in 4. julijem letovali v Poreču, šolski otroci pa med 17. in 27. julijem v Savudriji. Vpis v kolonijo poteka vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure v Vili Rožle v Sončnem parku. Na MZPM Velenje pa si prizadevajo, da bodo s pomočjo donatorjev in sponzorjev omogočili tudi brezplačno letovanje za otroke iz socialno šibkih družin iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako bodo v času letošnjih poletnih počitnic na brezskrbno in zdravo letovanje ob morju peljali več kot 150 otrok. a tf Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije Delu čast in oblast! Povrnimo geslu svojeV, vrednote, tudi tradicijo. Vidimo se na kresovanjih in prvomajskih shodih. ' J Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije Sindikat Premogovnika Velenje Prijetno praznovanje 1. maja! Za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov ZZB NOB Slovenije predlaga, da bi se tudi Slovenija pridružila krogu protifašističnih in protinacističnih držav in prepovedala uporabo njihovih simbolov Mira Zakošek Velenje, 23. aprila - Zveza združenj borcev je začela s pobudo in zbiranjem podpisov peticije za prepoved uporabe nacističnih in fašističnih simbolov ter simbolov organizacij, ki so med 2. svetovno vojno kolaborirale s fašističnim in nacističnim okupatorjem. Na to temo organizirajo pogovore po Sloveniji, v ponedeljek je ta potekal tudi v Velenju. Pobudo je številnim zbranim predstavil podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križ-man. Poudaril je, da je čas, da se Slovenija pridruži tistim protifašističnim in protinacističnim državam, ki so to že postavile v svojo zakonodajo. Dodal pa je tudi, da bo potrebno spremeniti tudi razmišljanje in miselnost in jasno povedati, da je zlo druge svetovne vojne prišlo s fašizmom in nacizmom ter njihovimi pristaši. Seveda pa s pobudo pričakujejo tudi, da se bo v Sloveniji znova na glas povedalo, da so bili osvoboditelji partizani in ne domobranci. Ostro je kritiziral šolski sistem, ki je po letu 1991 dobesedno črtal iz učnega programa obdobje 2. svetovne vojne, kar je povzročilo, 8 da mladi pod trideset let o tem praktično ne vedo ničesar, torej tudi tega ne, kdo je zaslužen za svobodo. »Od politike v naslednjem mandatu pričakujemo, da bo zmogla toliko politične moči, da bo sprejela za to področje nov zakon, vključno s prepovedjo nacističnih in fašističnih simbolov, in dala tudi priznanje temu delu slovenske zgodovine,« je še poudaril Križman, ki se nikakor ne strinja, da bi s pobudo hitreje uspeli, če bi se tudi sami odrekli rdeči zvezdi. »Tudi če bi se ji odpovedali, bi potem nasprotniki našli kaj drugega. Zvezda je delavski simbol in kot takšnega so si ga nadeli tudi partizani, torej kot simbol bodoče socialne države, v kateri bodo vsi oblečeni, siti in bodo imeli delo. Zdaj zvezdo nasprotniki povezujejo s Stalinom, čeprav dobro vedo, da mi nikoli nismo imeli takšnega režima,« je še dejal Križman. Zbranim je njihove težave predstavil tudi tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar, še posebej akcijo za preprečitev ustaškega srečanja v Pliberku. Čeprav ima Avstrija sprejeto določilo o prepovedi uporabe sovražnih simbolov, tega najbrž ne bodo mogli doseči. Govorili so tudi o skrunitvi partizanskih spomenikov, pri tem pa z zadovoljstvom ugotavljali, da tega v tem okolju ne beležijo. Seveda si želijo čim večjo podporo oziroma podpis peticije, kar je možno narediti na njihovi spletni strani. Zbrani v dvorani so pobude podprli in se strinjali, da bi jih morali glasno zahtevati že veliko prej Savinjsko-šaleška naveza Zahtevna razmišljanja o imenih in obljubah Mamljive volitve - Pogled v vesolje - 'Plinski' avtobusi - Kislo in zlato - Prazne dvorane Ljudje se vedno učimo. Zdaj, ko imamo spet predvolilni čas, se učimo imen strank, ki bodo sodelovale na letošnjih (predčasnih) volitvah. Kar precej bomo morali napeti sive celice, da si bomo zapomnili vsa. Dosedanjim se namreč pridružujejo nova in nova. Pa čeprav za nekatere gotovo velja, da gojijo upanje brez upa zmage. Ali vsaj vstopa v parlament. A za nekatere je politika pač mamljiva. Če že nimajo upanja, da bi se izkazali, se bodo zagotovo vsaj pokazali. V času, ko še vedno govorimo o dolgih vrstah čakajočih bolnikov, je pozornost ljudi vzbudila objava podatkov o visokih plačah mnogih zdravnikov. Med slovenskimi javnimi delavci močno prednjačijo. Takih plač si niso zaslužili le z rednim delom, tudi z dodatnimi delom, tudi dežurstvi. Čeprav so tako plače zaslužene, se vseeno zdijo mnogim pretirane. Kaj zmorejo naša podjetja, pa se je pokazalo tudi na posebni mednarodni konferenci Vesoljska tehnologija za digitalno ekonomijo. Kot konferenčni center se je izkazalo tudi Vitanje oziroma tamkajšnji Noordung center. Konferenco je ob javni agenciji Spirit pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo Zdravka Počivalška ter rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Pokazala je tudi udeležbo gospodarstva v vesoljski tehnologiji in razveseljivo je, da je v to že vključenih tudi več kot štirideset različnih slovenskih podjetij. V Celju pa je zagotovo zamrlo še zadnje upanje, da bi lahko še »sedanja oblast« sprejela zakon o sanaciji onesnažene kotline. Čeprav je ena od poslank zakon vložila v obravnavo že pred časom, ga je, kot se je pokazalo, vložila prepozno. Prepozno v negotovem času predčasnih volitev, pa tudi zaradi neenotnosti podpore, obstrukcij in drugačnega, po mnenju nekaterih,»nagajanja«. Politika pač gre svojo pot in se (vedno) niti ne ozira na potrebe ljudi. Si pa občina sama prizadeva za vsaj čistejši zrak v mestu. K temu naj bi pripomogla tudi uvedba čistega javnega potniškega prometa. Odločba, ki so jo te dni prejeli, jim bo to tudi omogočila. V Celje bo namreč »kapnil« skoraj milijon evrov za nakup »plinskih« mestnih avtobusov. Občina je prejela odločbo Eko sklada o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za nakup desetih avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Ta finančna spodbuda pomeni osem desetin zneska posameznega vozila. MOC je celostno prometno strategijo sprejela lani, med ukrepi je tudi uvedba javnega avtobusnega potniškega prometa. Stekel naj bi do konca leta, tedaj bodo v Trbovljah tudi zgradili polnilno postajo za avtobuse na stisnjen zemeljski plin. Zakon o sanaciji celjske kotline bi po predlogu nekaterih zagotovo moral zajeti tudi šentjursko občino. Nesprejetje pa je gotovo tudi malo pokvarilo njihovo jurjevanje, morda je bila tudi njihova tradicionalna Jurijeva kisla župa res bolj kisla. A kuhalnica, priznanje za najboljše kuharje in kuharice, je bila vseeno vsaj po imenu zlata. Pa tudi sicer je bilo posebno na sejmu zelo veselo. Prav veselo je bilo jurjevanje tudi v Slovenskih Konjicah. Od tradicionalne Jurijeve povorke mladih skozi mesto do festivala kulinarike in domače obrti. Pa še najnovejše iz knežjega mesta. V ponedeljek so - nekateri bodo rekli končno - odprli novo telovadnico pri I. osnovni šoli. Mnogi se strinjajo, da to ni le telovadnica, ampak kar prava mala športna oziroma večnamenska dvorana. Ne bodo je uporabljali le mladi te osnovne šole, tudi mnogi drugi. Naložba je veljala 3,8 milijona evrov, večino denarja bo zagotovila občina. To je v kratkem času že druga nova športna dvorana v Celju. Lani so namreč odprli pravi športni center pri I. gimnaziji v Celju. Zato župan Bojan Šrot ponosno poudarja, da imajo v Celju največ kvadratnih metrov športnih površin na število prebivalcev v Sloveniji, spodbujajo pa šport in rekreacijo vseh generacij. Pa še to: v Šentjurju zadnji čas precej govorijo o dokaj praznih dvoranah. Malo ljudi se je zbralo na praznovanju mestne skupnosti, malo je bilo domačih navijačev na košarkarski tekmi, na kateri so se domačini spoprijeli s Slatinčani. Pa ne le to - sodnik je malo pred koncem tekmo prekinil in želel, da bi bila dvorana še bolj prazna. Da jo zaradi neprimernih vzklikov domači navijači zapustijo! Ker je niso, jo je dokončno prekinil. V ponedeljek bi tekmo morali nadaljevati in dokončati. Vendar v prazni dvorani. A domači navijači tega niso »dovolili«. Tako se bo ta tekma še nadaljevala. Drugače. In ne v dvorani. Športni. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 3 19. aprila 2018 Govorijo isti jezik, a se ne slišijo Temo razvojne konference so označili kot »razpravo o naši prihodnosti s poudarkom na človeškem kapitalu« Regijska razvojna konferenca Kako navdušiti strokovnjake, da bodo svoje življenjsko poslanstvo uresničili v Saša regiji -Nujno sodelovanje vseh udeleženih -Zavezujoč akcijski načrt Tatjana Podgoršek Velenje, 19. aprila - V Vzorčnem mestu v Velenju so Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica, Območna razvojna agencija Saša, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Center za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje in tukajšnja območna služba Zavoda RS za zaposlovanje pripravili razvojno konferenco. Na njej so predstavniki gospodarstva, šolstva, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij z več zornih kotov predstaviti ter ovrednotili aktivnosti v regiji, na osnovi katerih naj bi navdušili strokovnjake, da bi svoje življenjsko poslanstvo uresničili v Saša regiji. Po besedah predsednika organizacijskega odbora dr. Franca Žerdina je temo konference narekovala razprava o raziskavi Kakšne so priložnosti za delo in življenje mladih v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini do leta 2030, v kateri so razpravljalci izpostavili odhod strokovnjakov iz regije. Na leto diplomira v njej blizu 400 mladih, vanjo se jih vrne manj kot polovica. Poleg tega ni mogoče spregledati dejstva, da se v programe srednjih, višjih in visokih šol v Velenju vpisuje vse manj mladih, čepravje zaposljivost maturantov in diplomantov višja od 90 odstotkov. Po mnenju Žerdina bi se bilo treba dogovoriti o pred- nostnih področjih in jim nameniti več pozornosti. Lokalna skupnost ne more stopiti v čevlje gospodarstva Predsedujoči sveta županov Saša in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je med drugim dejal, da lokalne skupnosti ne morejo stopiti v čevlje gospodarstva. To bi moralo nameniti več za plače, da bi obdržalo ali privabilo strokovnjake, sicer bodo prihajali v okolje ljudje, ki bodo pripravljeni delati za manj denarja, kar pa ni razvojna prihodnost. Še kakšen korak naprej bi moral narediti izobraževalni sistem. Po mnenju Kontiča in direktorja uprave Mestne občine AKTUALNO Velenje Iztoka Morija daje občina »vse od sebe« za dosego zastavljenega cilja s projekti z različnih področij, s sodelovanjem z gospodarstvom, izobraževalnimi institucijami, štipendiranjem nadarjenih študentov, prihodnje šolsko leto tudi štipendiranjem za deficitarne poklice, z načrtovanjem prostora ... V naslednjih dveh, treh letih načrtuje za izvedbo investicijskih projektov blizu 15 milijonov evrov. Željeni cilj mogoče doseči le s sodelovanjem vseh udeleženih »Naše gospodarstvo je bistveno drugačno kot pred krizo,« je o značilnostih in razvojnih trendih gospodarstva ter obrti v regiji Saša razmišljal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. Z izgubo 4500 delovnih mest se je temu ustrezno zmanjšal delež regijskega v strukturi celotnega slovenskega gospodarstva. Zaradi prevladujoče predelovalne industrije, ki skupaj z energetiko in gradbeništvom predstavljajo kar štiri petine regijskega gospodarstva, prevladujejo potrebe po tehničnih poklicih. Menil je, da jih bo možno doseči le s sodelovanjem vseh udeleženih: lokalnih skupnosti, sektorja izobraževanja in gospodarstva, pri čemer bi delodajalci morali poskrbeti za to, da bi v podjetjih mladi prepoznali svojo prihodnost. Za to pa gospodarstvo potrebuje - je menil Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno - stabilno okolje, spodbudno davčno, fleksibilno delovnopravno zakonodajo, hitrejše postopke pri izgradnji objektov, dober izobraže- 5 valni sistem ... »skratka okolje, ki bi nam pomagalo metati polena izpod nog, ki jih imamo kar naprej, ko poskušamo napredovati in uvajati projekte.« Leta 2047 vsak tretji prebivalec regije Saša starejši od 65 let Na skrb vzbujajočo demografsko sliko je opozoril Zoran Pav-šek iz Eurofins ERICo Velenje. Po najbolj pesimističnih napovedih bo leta 2047 vsak tretji prebivalec regije starejši od 65 let. Naraščanje števila starejših in manj mladih pomeni, da v regiji ne bo potrebnih več novih stanovanj, šol, vrtcev, ampak bo treba misliti bolj na širitev služb, ki se ukvarjajo s starostniki. »Mladi so pripravljeni prevzeti odgovornost, če jim bo za to dana priložnost. Eno od pomembnih dejstev je zaupanje, ki ga mladi ne čutijo do podjetij, in obratno,« je bilo osrednje sporočilo Islama Mušica, profesorja na Šolskem centru Velenje, v odgovoru na vprašanje, kako mladi razmišljajo o kakovosti življenja v Saša regiji. Kot je še dodal, pričakujejo, da jim bodo prišli nasproti podjetja, organizacije, lokalne skupnosti. Mladi prinašajo nov veter, nove ideje, ki pa v tukajšnjem okolju včasih niso najbolje razumljene. »Gospodarstveniki, izobraževanje, lokalne skupnosti govorijo isti jezik, a se med sabo ne slišijo.« Po zagotovilih dr. Franca Žer-dina bodo na osnovi mnenj, ki so jih dali prisotni, v naslednjih dveh mesecih izdelali akcijski načrt, ki bo zavezujoč za lokalne skupnosti, gospodarstvo ... Skratka za vse, ki so tako in drugače odgovorni za razvoj regije. a Po poteh spominov in tovarištva Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Podkraj-Kavče v sodelovanju z območnim Združenjem borcev za vrednote NOB Velenje, ŠKUD Kavče, DPM, še nekaterimi drugimi društvi in Slovensko vojsko, organizira pohod po poteh spominov in tovarištva. Pohod bo v petek, 27. aprila. Pohodniki bodo na pot krenili s treh različnih lokacij, in sicer v Starem Velenju od spomenika talcev, od gostišča Hartl v Pesju in od Doma krajanov v Kavčah. Povsod se bo pohod začel ob 11. uri. Vsi pohodniki bodo šli po markiranih poteh do spominske plošče konference SKOJ pod cerkvijo sv. Jakoba v Podkraju. Po kratkem kulturnem programu bodo združeni nadaljevali pohod do Klavževe sušilnice v Tajni, od koder bodo po kratkem počitku krenili proti cilju pohoda, Domu krajanov v Kavčah, na partizanski golaž. Pred Domom krajanov v Kavčah bo ob 16.00 zaključna slovesnost s svečano predajo kurirč-kove pošte. Pri spomeniku na Jakcu bo pohod-nike pozdravil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, pri spominskem obeležju v Tajni pa svetnica v svetu MOV Aleksandra Vasiljevič. Slavnostni govornik na zaključni slovesnosti pri Domu krajanov v Kavčah bo poslanec v Državnem zboru RS Jan Škoberne. Zaradi sindikata skei imam... Nahrbtnik z dobrotami in vodo je dobrodošel. Obvezni so visoki pohodni čevlji. Dobrodošli tudi vaši družinski člani in prijatelji. Zaradi lažje organizacije se prijavite kar takoj: 041 448 727 (Metka) ali 041 676599 (Tanja). Praznike bodo počastili pod novim prireditvenim šotorom Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki že nekaj let organizirajo prireditev v počastitev treh praznikov, in sicer 27. aprila - dneva boja proti okupatorju, 1. maja - praznika dela, ter 9. maja - dneva zmage nad fašizmom. Tudi letos bo tako. Prireditev bo jutri (v četrtek) ob 19. uri pod novim prireditvenim šotorom na ploščadi pri tamkajšnji Hiši mladih. Priložnostni kulturni program bosta pripravila domači moški pevski zbor in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, slavnostni govornik pa bo Jan Škoberne. Prireditveni šotor je lokalna skupnost kupila v okviru operacije sodelovanja med LAS-i. Na razpis LAS-a regije Saša je prijavila projekt Festival domačih okusov in tradicije. Prireditveni šotor je stal blizu 35 tisoč evrov. a tp Živel 1. maj! SOLIDARNO POMOČ [MALICO JUBILEJNO, NAGRADO pODATEK^ , DELOVNO i t DOBQ A REGRES O Bodi fer, postani naš član. Skupaj smo močnejši! JM. gorenje up'j I. MAJ i praznik dela čestitam'®! mtm jfj Župan, Svet in Uprava j Mestne občine Velenje ■ iMlBl Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 26. aprila 2018 Vrhunska vina, ki bi jih lahko ponudili kjerkoli na svetu Na ocenjevanju vin letnika 2017 najvišja povprečna ocena doslej - Skrb od rezi v vinogradu do kozarca je velika Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 16. aprila - Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki deluje 22 let in prav toliko društvenih ocenjevanj vina svojih članov je pripravilo v teh letih. Na zadnjem pred dobrim tednom dni so ocenjevali letnik 2017, rezultati pa so presegli pričakovanja. Dosežena povprečna ocena 18,19 je najvišja doslej. »Nisem pričakovala takšnih rezultatov in vsi smo bili prijetno presenečeni. Sami ocenjevalci so dejali, da so vina tako vrhunska, da bi jih lahko ponudili kjerkoli na svetu. To je za člane našega društva še večji izziv in priložnost, da končno začnemo ceniti domača vina in jim damo še dodano vrednost,« je komentirala rezultate predsednika Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik. Sosed, prijatelj, znanec - to je največja konkurenca Na letošnje ocenjevanje so vinogradniki prinesli 96 vzorcev, kar je eden več kot preteklo leto. Izločili so jih pet, pa še tu so bila mnenja, ali so primerni za trg ali ne, zelo deljena, ker so bile napake majhne. 73 vzorcev so nagradili z zlatim, 18 pa s sre- brnim priznanjem. Predsednik ocenjevalne komisije mag. Anton Vodovnik, svetovalec za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor ter predsednik strokovne komisije za dodeljevanje zaščitne znamke Slovenskih vin za vinorodno deželo Podravje, nam je dejal, da je ocenjevanje vin eden pomembnejših dogodkov, saj gre za rezultat prizadevanj vinogradnika v vinogradu in nato kletarja. Ocena mu pove, ali mu je uspelo ali je zgrešil cilj. » Kakovost vin je v veliki meri prav zaradi ocenjevanja tako visoka. Ko teh ne bo več, saj jih nekateri ne razumejo in imajo v zvezi z njimi neprimerne pripombe, bo kakovost stagnirala ali celo nazadovala. Največja konkurenca je nekomu sosed, prijatelj, znanec. V družinah se pogovarjajo: če zmore on, zmoremo tudi mi in si naslednje leto prizadevajo, da ga dosežejo ali celo presežejo.« Po besedah sogovornika so rezultati letošnjega ocenjevanja pokazali, da je letnik 2017 za šmarške vinogradnike odličen. Prva stopnička za vrhunsko kakovost je 18,10, pravi Vodovnik, dosežena povprečna ocena za letnik 2017 18.19 pa je toliko nad njo. Pozna se, da društvo organizira vsa izobraževanja, povezana s pridelavo grozdja in uživanja vin. Če nekdo pozna te stvari, lažje doseže cilj, saj zna bolje izkoristiti strokovne zakonitosti v vinogradu in kasneje v kleti. »Šmarški vinogradniki naj le na tako daljujejo.« Na ocenjevanju letnika 2017 so vina šmarških vinogradnikov dosegla v 22 letih najvišjo povprečno oceno. Vodovnik je še dejal, da so bili ocenjevalci, med katerimi so bili nekateri od drugod in območja ne poznajo, začudeni, kako je mogoče na skrajnem obrobju vinorodne dežele Podravje doseči takšno kakovost vin. Nekaj so že k temu pripomogle vremenske razmere, prizadevni pa so vinogradniki tudi v kleti. »Na klasičnih vinorodnih območjih so prizadevanja manjša, ker vinogradniki menijo, da je z njimi narava, a ni tako. Šmarški vinogradniki jemljejo stvari zelo resno, skrb od reza trte do kozarca je pri tem velika,« nam je še dejal Anton Vodovnik. Tudi šampioni Najvišje ocene na ocenjevanju vzorcev vin letnika 2017 so dosegli: zvrst bela: Alojz Slemen-šek (18,34); ranfol: Jože Kova-čič (18,20); šipon: Ivan Goršek (18,10); laški rizling: Alojz Sle-menšek (18,40); beli pinot: Vr-bovšek (18,16); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (18,30); char-donay: Jože Kugler (18,38): sivi pinot: Zdravko Ramšak (18,34); kerner: Danilo Pokleka (18,50); renski rizling: Mihael Fajfar (18,32); savignon: Jože Kugler (18,38); rumeni muškat: Jože Kugler (18,38); dišeči traminec: Mojca Praprotnik (18,42); zvrst rdeča: Roman Lesjak (18,04); modra frankinja: Zvone Šmon (18,28); modra frankinja rose: Mojca Praprotnik (18,04); zweigelt: Rajko Sotler (18,14); modri pinot: Peter Krajnc (18,18); naziv šampion je med belimi vini prejel kerner (18,50) Danila Pokleka, med rdečimi vini pa za modro frankinjo (18,28) Zvone Šmon. GOSPODARSKE novice Bodo terme dobile večinskega lastnika? Topolšica - V začetku tedna je družba Intus Invest, investicijske rešitve, katere po 50-odstotna lastnika sta Peter Krivc in Axor holding oziroma hotelska veriga nekdanjega Rigelnikovega ACH-aja, objavila v osrednjem slovenskem častniku prevzemno namero za odkup delnic družbe Naravno zdravilišče Terme Topolšica. Omenjena družba že ima v termah 32-odstotni delež. Pričakovati je, da se bo na namero odzvala vsaj DUTB oziroma slaba banka. Govori se, da bi lahko ponudila v odkup delnice nekaterih podjetij Tomaža Ročnika. Če se bo to zgodilo in če bo Intus Invest omenjene delnice kupil, bodo Terme dobile novega večinskega lastnika. Doslej je največji posamezni lastnik družbe Zveza multiple skleroze Slovenije. Več naj bi bilo o tem znanega sredi prihodnjega meseca. ■ tp Gorenje na sejmu EuroCucina Skupina Gorenje je z Askom predstavila svoje najnovejše inovativne dosežke v Milanu, na bienalnem sejmu EuroCucina 2018, specializiranem za vgradne aparate za vrhunske kuhinje. V središču pozornosti so bili letos novi pomivalni stroji Asko z največjo zmogljivostjo pranja na svetu, Askov patentirani gorilnik za vok, ki doseže temperaturo kuhanja tudi nad 200 °C, ter nova linija vgradnih hladilnikov Nordic Fresh. Na Askovem razstavnem prostoru so si obiskovalci sejma lahko ogledali tudi aktualno nadgradnjo linije Asko Craft, ki se ponaša z novo zunanjostjo v dizajnu črnega jekla (Black Steel). Red Dot za ulično svetilko GeoEnergetike Petrovče - Med letošnjimi prejemniki nagrade Red Dot: Product Desing Winner je bila tudi ulična svetilka GeoLux Plain podjetja GeoEnergetika iz Novega Celja. Inovativno ulično svetilo je oblikoval oblikovalec Gašper Puhan, tudi direktor in solastnik omenjene družbe, sodelovala pa sta še družba Media kreativ in razvojni oddelek GeoEnergetike. Podjetje GeoEnergetika z blagovno znamko Geolux sodi med vodilne razvojne družbe s področja cestne, urbane in industrijske razsvetljave v regiji. V Sloveniji je s produktno skupino Plain že opremilo nekaj občin, med njimi tudi mestno občino Velenje. ■ tp ri 1 Ii 1 Iii Al u 1 Ifi ■ ■ ■M U BUSHS! Zlato priznanje GZS za inovacije • Najbolj energetsko učinkovito podjetje • Najbolj okolju prijazno podjetje • Invalidom prijazno podjetje 5 nagrad Red dot za vrhunsko oblikovanje • Najbolj zaupanja vredna blagovna znamka gospodinjskih aparatov ■ mz www.gorenje.com Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 9 19. aprila 2018 GOSPODARSTVO '"WAS 5 Kar ustvarimo, ustvarimo s svojim znanjem in razvojem Podjetje PIA Informacijski sistemi in storitve iz Velenja eno vodilnih podjetij v razvoju spletnih aplikacij za digitalizacijo poslovanja Tatjana Podgoršek O digitalizaciji kot poti do učinkovitejšega poslovanja je v zadnjem času veliko slišati. Podjetje PIA Informacijski sistemi in storitve iz Velenja je pri tem že daleč v ospredju. Podjetje je bilo med pionirji v državi na tem področju in tudi po več kot 25 letih delovanja ostaja eno vodilnih pri razvoju spletnih aplikacij za brezpapirno poslovanje, kar med drugim potrjujejo tudi številne reference in nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za IT inovacije. Sistem ODOS uporablja več kot četrtina občin v državi, druge javne ustanove, podjetja »Smo na pomembnem mestu v državi zlasti na področju sistemov upravljanja z dokumenti in procesi, ki uporabnikom naših aplikacij prinašajo kakovostno, uspešno in učinkovito poslovanje,« pojasnjuje direktorica podjetja z 18 zaposlenimi Saša Kovač in nadaljuje: »Naš sistem ta trenutek uporablja več kot četrtina slovenskih občin, tako da nam pripada največji tržni delež med ponudniki. Vsako leto imamo več naročnikov, zato moramo tudi ekipo zaposlenih temu prilagajati, kar nam je v veselje, saj dajemo mladim priložnost za zaposlitev.« Vzpostavitev urejenega, preglednega in zanesljivega vodenja poslovanja (pri tem so vpeti v številne partnerske odnose s strokovnjaki z različnih področij) omogočajo s sprotnim spremljanjem zakonodaje in predpisov ter vnašanjem sprememb v sam sistem. Tako, dodaja Kovačeva, lahko uporabniki delajo po zakonodaji, hkrati pa jim sistem omogoča odpravo človeških napak, hitrejše in cenejše postopke dela, večji nadzor nad opravljenim delom in podobno. »Pomembno je spremljanje potreb in zahtev strank, ki jih v naših aplikacijah zelo upoštevamo.« Poleg domačega se vse bolj ozirajo tudi po tujem trgu. Pet let uspešno poslujejo z največjo občino v Sarajevu, Novi Grad Sarajevo. Lani so se v sodelovanju z ambasado RS v BiH predstavili na konferenci za občine v Bosni in Hercegovini in že nave- zakonodajnim spremembam. V 5-letnem programu pa smo predvideli razvoj povsem nove verzije produkta ODOS sistema za upravljanja dokumentov in procesov, na novi platformi, z novo arhitekturo, ki bo tehnološko primerna tudi za implementacijo »Naše delo ni nikoli zaključeno, saj smo zavezani stalnim izboljšavam in inovacijam,« zagotavljajo zaposleni v podjetju PIA Velenje. Na sliki del ekipe. Prednost - produkti kot rezultati lastnega razvoja Po zagotovilih sogovornice je prednost podjetja PIA pred vse večjo konkurenco v IT tehnologijah to, da so produkti v celoti rezultat lastnega znanja in razvoja in zato izjemno fleksibilni. Druga njihova prednost je njihova služba podpore uporabnikom, kar ti zelo cenijo. Poleg kratkega odzivnega časa za reševanje napak in iskanja rešitev naročnikov se lotevajo še področij, ki niso njihova obveza, pomenijo pa lažje izvajanje procesov njihovim naročnikom. Eno takih je - na primer - priprava notranjih vzorčnih pravil za občine, uporabnice njihovega sistema ODOS. zali nekaj stikov, prisotni so tudi na srbskem trgu. Spodbud države v podjetju ne čutijo. »Opiramo se na svoje sile in vse, kar ustvarimo, ustvarimo s svojim razvojem in sredstvi. Je pa čutiti rast gospodarstva, saj smo lani zaznali pojav večjih vlaganj, širjenje poslovanja naših strank v sistemu poslovanja, kar se odraža tudi na naših poslovnih rezultatih.« V podjetju zatrjujejo, da prestavljajo mejnike v razvoju aplikacij za optimizacijo poslovnih procesov in postavljajo nova merila kakovosti na tem področju. Na vprašanje, kateri bodo njihovi novi izzivi, je Saša Kovač odgovorila: »Večji del razvoja v tem letu bo namenjen prilagajanju naših aplikacij številnim v državni računalniški oblak, ki je prihodnost poslovanja v javni upravi. Sicer pa naše delo ni nikoli zaključeno, saj smo zavezani stalnim izboljšavam in inovacijam.« SDRES se povabilu ni odzval Velenje, 23. aprila - Poslovodstvo Premogovnika se je v ponedeljek ponovno sestalo s socialnimi partnerji v zvezi s podpisom dogovora o efektivnem delovnem času. Prisotni so v odsotnosti sindikata SDRES, ki se povabilu na pogajanja ni odzval, obravnavali regresne zahtevke za pretekla obdobja. Poslovodstvo se je obvezalo, da bo pripravilo predlog delovnega časa v trajanju 7 ur in 45 minut, saj je treba organizirane avtobusne prevoze na delo in z dela čim prej urediti s prevoznikom. Obenem bo v pogajanja vključilo tudi poslovodstvo HSE. Uprava Premogovnika Velenje je ob tem zanikala vse navedbe in namigovanja, da je na čelu z generalnim direktorjem družbe Ludvikom Golobom ovirala sindikalne dejavnosti v času pred in med stavko prejšnji teden ter kakorkoli pritiskala ali grozila zaposlenim. Ob tem so v vodstvu podjetja zapisali tudi, da stavke ni podprlo več kot 95 odstotkov zaposlenih. Poudarili so, da je bil stavkovni odbor Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), ki je organiziral stavko, 18. aprila razpuščen, vse njihove zahteve, naslovljene na poslovodstvi Premogovnika Velenje in hčerinske družbe HTZ Velenje, pa so bile umaknjene. a mkp Novim področjem se morajo prilagoditi z novimi znanji Zaradi prestrukturiranja v Eurofins ERICo ob zaposlovanju novih profilov prihaja tudi do kadrovskih presežkov Milena Krstič - Planine Velenje - V ERICo, podjetju, ki je bilo pred četrt stoletja ustanovljeno za potrebe izvajanja storitev okoljske sanacije Šaleške doline, se sedaj, ko je ta zgodba delno sklenjena, intenzivno preusmerjajo na nova področja in nove trge. Zaradi tega prihaja na eni strani do potreb po novih profilih strokovnjakov, na drugi do presežkov. Doslej so večino storitev izvajali za Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje. »Pred petnajstimi leti je bilo 80 odstotkov celotnega prometa ustvarjenega s tema dvema podjetjema, pred desetimi leti več kot polovica. Po končani ekološki sanaciji se je obseg storitev v Šaleški dolini bistveno zmanjšal. Za največjega naročnika TEŠ danes opravimo in ustvarimo le še slabih 15 odstotkov celotnega prometa,« pojasnjuje direktor Eurofins ERICo mag. Marko Mavec. V zadnjih letih je zato intenzivno potekalo prestrukturiranje in preusmerjanje svetovalnih storitev na druga področja in druge trge. Lani julija je v ERICo vstopil nov strateški lastnik, mednarodno podjetje Eurofins, z več kot 35.000 zaposlenimi v več kot 400 podjetjih, ki delujejo v 44 državah. Poleg okolja deluje na področjih prehrane, testiranj produktov v agronomiji, genomiki, kozmetiki, forenziki ... »Mi počasi vstopamo na nekatera od teh področij. Prilagoditi se jim moramo tudi z novimi znanji. Ker jih nimamo, prihaja do potreb po strokovnjakih drugačnih profilov. Letos smo že zaposlili dva nova sodelavca, čez dva tedna prihaja k nam tretja sodelavka s področja prehrane. V četrtek smo namreč na Dunaju podpisali pogodbo za izvajanje teh storitev na slovenskem trgu za Eurofins Avstrija.« Hkrati se morajo trgom, ki se manjšajo zaradi manjšega povpraševanja po določenih storitvah, kadrovsko prilagoditi. »Posledično je po izvedeni reorganizaciji prišlo do kadrovskih presežkov. Morali smo prekiniti pogodbo o delu s tremi delavci, s četrtim smo se dogovorili za sporazumno prenehanje delovnega razmerja in tega nismo storili z veseljem,« pravi mag. Mavec. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »«WAS 26. aprila 2018 OD SREDE do torka Sreda, 18. aprila Domači raziskovalci so s shodom za znanost pod geslom »Zakaj ne za znanost?« opozarjali na težave raziskovalnega dela v raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah. Fiskalni svet je ugotavljal, da se Slovenija spet oddaljuje od cilja uravnoteženih javnih financ. Opozorili so, da je treba ukrepati ter da mora izdatke omejiti že vlada v odstopu. Policisti so med tekom celega dne merili hitrost voznikov na 617 lokacijah po vsej Sloveniji. Mojca Štruc Žabja perspektiva Policisti so hitrost v prometu preverjali na več kot 600 lokacijah po državi. Izvedeli smo, da se bodo morala tri belgijska podjetja, ki so Siriji izvažala kemikalije, zaradi tega zagovarjati na sodišču. Na dvodnevnem ustanovnem zasedanju se je sestal novi sklic kubanskega parlamenta. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je za 24. junij napovedal predčasne parlamentarne in predsedniške volitve, ki bodo leto in pol pred rednimi. Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia in kandidat za zunanjega ministra ZDA Mike Pompeo se je v Pjongjangu na skrivaj srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Četrtek, 19. aprila Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela Srednjeročni obrambni program 2018-2023, s spremembo uredbe pa je za približno 400 evrov povišala prejemek prostovoljcev na služenju vojaškega roka. Državni zbor je Boštjana Jazbeca razrešil z mesta guvernerja Banke Slovenije. Notranja ministrica Vesna Gyor-kos Žnidar je opozorila na očiten porast klasičnih nezakonitih migracij. Državni zbor je s 33 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona Boštjanu Jazbecu je ob odhodu iz NLB pripadla visoka odpravnina. o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Kuba je po bratih Castro dobila novega predsednika, saj je kubanska narodna skupščina na to mesto izvolila edinega predsedniškega kandidata Miguela Diaza-Canela. Nemška kanclerka Angela Merkel se je sešla s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in pozvala k iskanju kompromisa pri reformi evrskega območja. Petek, 20. aprila Ustavna komisija Državnega zbora je zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona, s katerim bi dodatno zaščitili premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Voditelji britanske skupnosti narodov Commonwealth so se na zasedanju v Londonu strinjali, da bo britansko kraljico Elizabeto II. na čelu organizacije nasledil njen sin princ Charles. Francoska policija je pred prihajajočim izpitnim obdobjem pregnala okoli sto študentov, ki so protestirali proti reformam visokega šolstva. Severna Koreja je izrazila pripravljenost za popolno jedrsko razorožitev in za to ni postavila nobenih pogojev. Severna Koreja je sporočila, da bo prenehala testirati jedrsko orožje. Grško sodišče je odločilo, da se prebežnikov, ki iz Turčije pridejo v Grčijo, ne sme več zadrževati na otokih v Egejskem morju, ampak lahko pridejo v celinsko Grčijo. Sobota, 21. aprila Na zasedanju članov stranke NSi je Matej Tonin po pričakovanjih postal novi predsednik stranke. Nekaj časa v. d. je zdaj postal predsednik stranke. Na območju Gaze ob meji z Izraelom se je na protestih znova zbralo več tisoč Palestincev. V Budimpešti pa se je pred parlamentom zbralo okoli deset tisoč Madžarov, ki so izrazili nestrinjanje z vladnim nadzorom nad mediji, ki je po njihovih navedbah premi-erju Viktorju Orbanu pomagal do zmage na nedavnih volitvah. V Nikaragvi so potekali nasilni protesti proti predlagani pokojninski reformi. Umrlo je vsaj deset ljudi. Šolarji v mnogih ameriških mestih so znova protestirali proti nasilju z orožjem ter se zavzeli za strožjo orožarsko zakonodajo. Nedelja, 22. aprila Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se je mudila na zasedanju IMF in Svetovne banke. Ob sklepu dogodka je poudarila, da se strinja s pozivom direktorice IMF Christine Lagarde, da je treba »popraviti streho, ko sije sonce«, in torej v času gospodarske rasti sprejemati modre finančne ukrepe. Znova smo se spomnili Ahmada Šamija, saj je po odločitvi upravnega sodišča šestmesečni rok za njegovo predajo Hrvaški potekel, kar pomeni, da je pristojnost presoje o mednarodni zaščiti za sirskega prebežnika padla na Slovenijo. V nekdanjem koncentracijskem taborišču Jasenovac na Hrvaškem V Jasenovacu je potekala žalna slovesnost v spomin na žrtve. je potekala žalna slovesnost v spomin na žrtve. Pred uradom za registracijo volivcev v Kabulu se je razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bilo ubitih najmanj 75 ljudi in več kot 100 ranjenih. V Jemnu pa je bil za svate na poročni zabavi usoden zračni napad savdske koalicije. Ubitih je bilo vsaj 20 ljudi. Ponedeljek, 23. aprila Predsednik republike Borut Pahor je na uradnem obisku v Ljubljani gostil slovaškega kolega Andreja Kisko. Milan Balažic, predsednik novoustanovljene stranke Novi socialdemokrati, pa je prav ta dan vložil kazensko ovadbo zoper Pahorja, ker naj bi, takrat še kot premier, pri sklenitvi arbitražnega sporazuma zapostavljal slovenske interese. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic se je odpravil na Hrvaško in v Srbijo, da bi se s tamkajšnjima kolegoma po-govaijal o razmerah na področju migracij. V Torontu je kombi zapeljal v množico in povozil več ljudi. Armenski premier Serzh Sar-gsyan je po 11 dneh hudih protestov v državi podal svoj odstop. Sodišče v Londonu je odločilo, da bo nekdanjega lastnika in direktorja hrvaškega koncerna Agrokor Ivico Todorica izročilo Hrvaški. V Hagu se je začel prizivni postopek proti nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Ka-radžicu, ki je bil zaradi genocida in vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini leta 2016 obsojen na 40 let zapora. Torek, 24. aprila Odvetnik slovenskih ribičev na Hrvaškem Ivica Senjak je potrdil, da se bo v zakonskem roku osmih dni pritožil na kazni hrvaškega ribiškega inšpektorja, ki so jih dan pred tem prejeli slovenski ribiči. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic se je na delovnih pogovorih s kolegi pogovarjal o razmerah na področju nezakonitih migracij. V Državnem zboru se je zgodilo pričakovano. Izredne seje ni bilo, saj so poslanci zavrnili dnevni red, po katerem bi morali obravnavati 14 zakonskih predlogov. Trump je gostil prvi državniški obisk, odkar je na položaju. Donald Trump je gostil prvi državniški obisk, odkar zaseda mesto predsednika ZDA. Obiskal ga je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je po sestanku v Beli hiši dejal, da sta imela s Trumpom odkrit pogovor o iranskem jedrskem sporazumu. Kitajska policija je na jugu države prijela moškega, kije priznal, da je podtaknil požar v baru s ka-raokami, v katerem je umrlo 18 ljudi. Bogovi interneta Jure Trampuš Ko sem nekega vročega poletja, bil sem ravno sredi študija faksa, ki je od mene zahteval prakso, in ker sem po spletu okoliščin postal novinar, je bila to novinarska praksa, po izpraznjenem Velenju lovil zgodbe, da bi jih zapisal za tale tednik; in sem ostal brez njih. Saj veste, kakšno je Velenje - no, domnevam, da je danes enako kot takrat - sredi poletja, izpraznjeno, vroče. Čas moje prakse je bil čas porajajočega se interneta in ves besen sem napisal pater-nalistični sestavek o tem, da sredi informacijske revolucije, bilo je leta 1997, Velenje nima predstavitvene strani, takrat »virtualno Velenje« ni obstajalo, Slovenija je imela Mat'kurjo, Velenje pa ničesar. Dvajset in še kakšno leto kasneje so razmere razumljivo drugačne. Vmes se je zgodil internet, mladi, ki gredo danes spat s pametnimi telefoni, se v času Mat'kurje še niso niti rodili. Iskalnik Google za geslo »Velenje«ponudi 5,3 milijona zadetkov, na Youtubu je z Velenjem tako ali drugače povezanih 71.000 posnetkov, eden od njih v živo predvaja dogajanje na Titovem trgu in okolici, ki jo zajeme vrteča se kamera, ponoči je posnetek temen, podnevi pa bel. Z mestom povezanih objavljenih fotografij z dramatičnimi filtri se na Instagramu ne more niti prešteti, da Facebooka, Twitterja in drugih nebodigatreba omrežji ne omenjam. Današnji svet ni enak svetu iz časa neke študentske prakse, vse to je popolnoma prav in logično, minljivost, spremembe so osnovno načelo napredka. A kot bi se v času bogov Trojanci morali bati Danajcev, četudi so jim prinašali darove, bi se morali tudi mi v času bogov interneta bati stvari, o katerih ne želimo razmišljati. Afera o Facebooku, zgodba o tem, da Facebook, Google, inter-netni ponudniki, ameriški NSA, kdor koli pač že o nas vedo več kot mi sami, je pred dnevipljusknila na naslovnice zgroženih medijev. Ogorčenje je seveda smešno, sprenevedajoče, poslovni model, izhodišče, na katerem je Facebook zrasel v eno najmočnejših svetovnih korporacij, temelji na ideji uporabe osebnih podatkov. Facebook zbira, analizira, predvideva naše lastnosti, želje, strahove, odločitve ter jih prodaja oglaševalcem. To, da so prostovoljni uporabniki tega javnega stenčasa naivnosti in slepe vere zdaj spoznali, da je nekdo zlorabil njihove fotografije, všečke, podobe muck in otrok, da pozna spisek iger, ki jih igrajo, mest, ki so jih obiskali, koncertov, ki so jih poslušali, da je zlorabil vso to zbirko spominov, ekshibicionizma, veselja, osamljenosti, jeze in malodušja ter političnim naročnikom prodal osebnostne profile milijonov ljudi, da so jim potem lažje pošiljali zrežirana politična sporočila, vse to pomeni, da uporabniki tega družbenega omrežja prej ovoji zasebnosti niso razmišljali. Večini je preprosto vseeno. Uporaba Facebooka ni brezplačna, vse to je napisano v »Pogojih uporabe« (ki jih nihče ne prebira), uporaba se ne plačuje v evrih, temveč v počasnem razkrinkavanju osebnih skrivnosti. Vse te stvari ne zbirajo radovedni posamezniki, temveč računalniški, samoučeči se algoritmi, ki so jih napisali slabo plačani programerji v kakšnem filipinskem hangarju ali njihovi šefi v sončni Kaliforniji. Sliko naše osebnosti torej zarisuje in oblikuje računalniška koda, resnična koda, ne pa tisti pomirjajoči glas Hala 9000, ujet v orbito Jupitra. Namen Facebooka je uspešna prodaja uporabnikov, produktov nevednosti in želje po ugajanju. In ravno zato gre. Facebook ne želi povezati sveta, kakor trdijo njegovi ustanovitelji, namen Facebooka je nadzor nad njim. Pretiravam?Ne. Kdo že določa, po kakšnem vrstnem redu se na vaši Facebook strani pojavljajo zgodbe prijateljev in poljubna sporočila?Kdo določa, katere zgodbe so zanimive, katere niso, po kakšnem ključu se oblikuje tisto, kar vidimo? Imamo nad vsem tem nadzor? Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, vsebino ji vedno dajemo ljudje, velika moč prinaša veliko odgovornost. Marku Zuckerbergu je danes žal, opravičuje se tistim, ki so bili zlorabljeni, iskreno naj bi se boril s pošastjo, ki jo je ustvaril. Ne moreš povezovati in odpirati sveta, če ga hkrati razbijaš, so Zuckerbergu svetovali v reviji Wired. Vprašanje, če je Zuckerberg ta nasvet razumel, če so ga razumeli tudi tisti, ki uporabljajo njegov stvor. ■ www.nascas.si Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 GOSPODARSTVO 7 Zadnje mesece podjetja trese GDPR Vendar ne le podjetja, na uvedbo GDPR se pripravljajo tudi društva - Informacijski pooblaščenec pričakuje porast prijav kršitev - Kazni so lahko velikanske Mojca Štruc Morda vam je kdaj v zadnjih mesecih (če še niste, najbrž kmalu boste) na uho prišla kratica GDPR. No, prav mogoče je, da se vam je to zgodilo že prej -GDPR je namreč uredba (General Data Protection Regulation), ki je začela veljati 25. 5. 2016. Da nismo aktualni? Pravzaprav smo: ko je pred skoraj dvema letoma s to uredbo prišlo do reforme evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov, je bil sprejet tudi sklep, da se bodo morale določbe uredbe neposredno uporabljati v vseh državah članicah v roku dveh let. Torej, najkasneje 25. maja letos. Čeprav ZVOP-2 ni bil sprejet, GDPR vstopi v veljavo 25. maja letos Ker smo Slovenci seveda pridni, so naši politiki hitro zavihali rokave. Zakon o varstvu osebnih podatkov smo sicer imeli že prej (ZVOP-1), je pa bil kmalu po objavi GDPR spisan nov predlog zakona (ZVOP-2). Začele so se javne razprave in nekateri so bili prepričani, da bo nov zakon sprejet najkasneje do januarja. Da - minulega. Toda čeprav se je zdelo, da bomo Slovenci še enkrat več uspešni, nam novega zakona januarja ni uspelo sprejeti. In ga nismo niti do danes. Po odstopu premierja Cerarja je vlada sicer predlagala obravnavo ZVOP-2 po nujnem postopku, a so predlog podprli le v poslanski skupini SMC, v ostalih poslanskih skupinah pa so opozorili, da je zakon tako zahteven in občutljiv, da nikakor ne more biti sprejet po hitrem postopku. V tem mandatu vlade ga torej ne bomo dobili, vmes pa se bo zgodil 25. maja dve leti kasneje. In GDPR bo stopil v veljavo ne glede na usklajenost z ostalimi našimi zakoni. In treba ga bo spoštovati. »Informacijski pooblaščenec je zaradi prijav kr- Aktivni do upokojitve Spodbude za zaposlovanje starejših Milena Krstič - Planine Ljubljana, Velenje - 14. aprila je Zavod Republike Slovenije objavil javno povabilo, s katerim želi spodbuditi delodajalce k trajnejšemu zaposlovanju starejših brezposelnih oseb za nedoločen čas oziroma za čas najmanj do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno zaposlitev ter jih tako delovno in socialno aktivirati. Ciljna skupina so brezposelne osebe, ki so stare 58 let in več ter prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Zavod bo v ukrep prednostno vključeval prejemnike denarnih nadomestil za primer brezposelnosti ali socialnovar-stvene prejemnike. Na voljo 14 milijonov evrov Trajanje javnega povabila se izteče 30. junija leta 2020, zanj je za Slovenijo na voljo (sofinancira ga Evropski socialni sklad) blizu 14 milijonov evrov. Kaj v zameno za zaposlitev starejše brezposelne osebe dobi delodajalec? »Subvencijo, ki za zaposlitev za nedoločen čas znaša 11.000 evrov za zaposlitev za polni delovni čas oziroma sorazmerno manj v primeru zaposlitve za krajši delovni čas,« je povedala Darinka Pečnik Sovič iz Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje. Pri čemer delodajalcu prvi del v višini 5.500 evrov izplačajo takoj po realizaciji zaposlitve, drugi del subvencije pa po izplačilu plače za 18. mesec zaposlitve oziroma za zadnji mesec zaposlitve, če je ta trajala več kot 12 mesecev in manj kot 18 mesecev. šitev varstva osebnih podatkov leta 2015 vodil 615 postopkov inšpekcijskega nadzora, leta 2016 pa je bilo takšnih postopkov 601. Točnih podatkov za leto 2017 še nimamo pripravljenih, hiter pogled prejetih prijav pa kaže, da je bilo teh v letu 2017 podobno, kot je bilo v letih 2015 in 2016,« so nam pojasnili iz urada Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije. Prav oni bodo pristojni za ukrepanje ob morebitnih ugotovljenih kršitvah. Kot pravijo, pričakujejo »porast prijav kršitev varstva osebnih podatkov, in sicer zaradi dolžnosti iz člena 33 GDPR, po katerih so upra- vljalci dolžni Informacijskega pooblaščenca obveščati o kršitvah varstva osebnih podatkov ter zaradi povečanega zavedanja posameznikov o pravicah, ki jim jih zagotavljajo predpisi s področja varstva,« so dodali. Kaj prinaša GDPR v praksi? Po GDPR je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Splošna uredba, ki prihaja v veljavo, odpravlja vse dvome in med osebne podatke šteje tudi spletne identifikatorje, ID piškotov, RFID oznake in IP-naslove. Vsak posameznik bo imel pra- vico biti informiran in seznanjen s vojimi osebnimi podatki, imel bo pravico do popravka in izbrisa - »pravico do pozabe«, pravico do omejitve obdelave osebnih podatkov, pravico do ugovora in pravice v zvezi z avtomatizirano obdelavo in profiliranjem. Bistven namen uredbe je onemogočiti, da bi se podatki obdelovali za namen neposrednega trženja. Tako vas trgovci in drugi ponudniki storitev brez vašega izrecnega dovoljenja odslej ne bodo mogli več obveščati preko SMS sporočil, če bodo želeli vaše osebne podatke uporabiti za kateri koli namen, pa ta namen ne bo mogel biti le zapisan pri njih in vam dan v podpis, temveč boste morali vsako privolitev izrecno izpisati oz. posamično obkljukati. Prav tako strinjanje s pomnjenjem vašega IP-naslova odslej ne bo mogel biti več pogoj za nakup. Če prinaša GDPR predvsem veliko moč potrošniku, je podjetjem in upravljalcem velik izziv. Poleg že naštetega je v primerih podjetij, ki imajo v osnovno dejavnost vključeno obdelavo osebnih podatkov, in v primeru državnih organov po uredbi obvezno imenovanje uradne osebe za varstvo osebnih podatkov. Kot že ome- njeno, so upravljalci dolžni Informacijskega pooblaščenca obveščati o kršitvah varstva osebnih podatkov. Če se npr. zgodi, da izgubite prenosnik z bazo osebnih podatkov ali pa vam vdrejo na spletno stran in ukradejo osebne podatke strank, morate o tem v roku 72 ur obvestiti urad Informacijskega pooblaščenca. Zagrožene kazni so lahko izjemno visoke Kazni za morebitne kršitve so zastavljene izjemno visoko. Ob lažjih kršitvah si je mogoče obetati upravne globe tudi v znesku do 10 milijonov evrov ali v primeru podjetja v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu (odvisno, kaj je več). V primeru težjih kršitev pa upravne globe lahko dosegajo znesek do 20 milijonov evrov ali v primeru podjetja v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu (odvisno, kaj je več). Da bi se globam izognili, mnogi podjetniki in predstavniki društev te dni obiskujejo seminarje GDPR. Tudi v naši dolini. Na uveljavitev uredbe se je namreč treba dobro pripraviti, 25. maj pa je vse bliže. ■ Zelena luč za prvo etapo projekta Še aktualna povabila Odprtih pa je še več drugih javnih povabil. Med njimi Delovni preizkus 2017/2018, s katerim lahko brezposelni pred zaposlitvijo preizkusijo svoja znanja in veščine na konkretnem delovnem mestu, delodajalci pa bodočega sodelavca spoznajo in preizkusijo pred sklenitvijo delovnega razmerja. Usposabljanje na delovnem mestu je namenjeno tistim brezposelnim osebam, ki jim obstoječa znanja ne omogočajo neposredne zaposlitve, Učne delavnice pa usposabljanju brezposelnih oseb za socialno podjetništvo, torej za zaposlitvene centre ter socialna in invalidska podjetja. Med odprtimi povabili sta tudi Spodbuda za trajno zaposlovanje mladih, za katero pa se zaradi skorajšnje porabe sredstev v kratkem pričakuje zaprtje za letos oziroma do novembra - Zaposli. me, Priložnost zame (spodbude za zaposlovanje v nevladnih organizacijah le še do 30. aprila). V pričakovanju objave Usposabljanje na delovnem mestu za deficitarne poklice Program bo namenjen pridobivanju in krepitvi sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti brezposelnih oseb, katerih obstoječa znanja oziroma delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve na delovnih mestih za deficitarne poklice. Kot deficitarni poklici Območne službe Velenje so navedeni CNC operater, varilec, voznik, kuhar, natakar, ključavničar - kovinar, krovec - klepar, strojni tehnik, elektro-monter, mesar, zidar, tesar. a Celje - Pred tednom dni so v Splošni bolnišnici Celje prejelo sporočilo, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc potrdila sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo prve etape projekta nadomestne novogradnje v bolnišnici. S tem je dala zeleno luč za začetek izgradnje enega največjih naložbenih projektov v zdravstvu v zadnjih desetletjih. V bolnišnici so povedali, da je tik pred objavo javno naročilo za izbiro izvajalca del za etapo 0, ki predstavlja izvedbo pripravljalnih del za projekt nadomestne novogradnje. Zanjo so sklep prejeli sredi prejšnjega meseca. Tokratni sklep pa omogoča začetek postopka oddaje javnega naročila za izvedbo etape 1 omenjenega projekta - izgradnja stavbe na prostih površinah do tretje podaljšane gradbene faze, vključno z dokončano in opremljeno kletjo s pritličjem. »To nam bo omogočilo rešitev težke prostorske stiske, na katero opozarjamo že vrsto let. Več kot polovica oddelkov bolnišnice namreč deluje v zastarelih prostorih, ki ne izpolnjujejo sodob- nih namestitvenih in delovnih standardov. Stare stavbe (najstarejša je stara 130 let), iz-trošena oprema in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti pa tudi ovirajo nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti.« Vrednost javnega naročila za etapo 0 so ocenili na 3,3 milijona evrov, za etapo 1 pa blizu 24 milijonov evrov. Denar bo zagotovila država iz proračuna za obdobje 2018-2021. tp n Slovenska ljudska stranka Čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela! Zupan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki a "Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje." Gustave Flaubert Občankam in občanom voščimo prijazen prvi maj. Svetniška skupina SLS Mihael Letonje Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 8 8 EKOLOGIJA 26. aprila 2018 Zakon za manj divjih odlagališč Zakon o dajatvah za motorna vozila uvaja dajatev na odjavljeno vozilo - Na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje je bilo lani od skoraj 7.800 odjavljenih vozil razgrajenih le 89! Nadzor nad tem je bil predpisan, ni pa deloval od samega začetka. »Podpisane izjave o lokaciji smo sprva v papirni obliki pošiljali v Ljubljano, kasneje pa je bil dovolj vpis v matični register vozil in prometnih listin. Milena Krstič - Planine Velenje - 1. aprila letos so se začele uporabljati določbe Zakona o dajatvah za motorna vozila, ki uvajajo dajatev na odjavljeno vozilo. Plačevati jo bodo morali tisti lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa le--tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem. Namen ukrepa je, da bodo lastniki sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo končala na divjih odlagališčih v naravi, na parkiriščih ali drugih neprimernih mestih, kjer onesnažujejo in kazijo okolje. Le dobra desetina odjavljenih tudi razgrajenih Leta 2017 je bilo na območju upravne enote Velenje (bodisi prav na Upravni enoti oziroma kateri od treh tehničnih organizacij - Avto Velenje, AM Mi-klavc in Avto Celje, katerega lastnik je zdaj Avto Krka) odjavljenih 7.795 motornih vozil. »Od tega jih je bilo razgrajenih le 89,« pravi Mojca Aman, svetovalka na Upravni enoti Velenje, ki smo jo zaprosili, da nam zbere podatke o tem. Ker ni več krajevne pristojnosti, se tega, koliko vozil so bo- disi registrirali bodisi odjavili iz prometa prebivalci šaleških občin, ne da natančno ugotoviti, poudarja. Možnost, da so to storili na območju upravne enote Velenje, imajo lastniki iz katerekoli slovenske občine, tako kot jo imajo tudi Velenjčani, da to storijo v katerikoli od slovenskih občin. ) Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji je 9,9 leta, v Velenju 9,7 leta, Šoštanju 10,1 leta, Šmartnem ob Paki 10,5 leta. Kje so končala druga? Razlika med odjavljenimi in razgrajenimi vozili je velikanska. Kje so druga? »To vprašanje nima enoznačnega odgovora. Za vozila, ki > Za okencem Mojca Aman, ki nam je priskrbela vse podatke, in Vesna Podveržen, svetovalki na Upravni enoti Velenje. smo jih odjavili iz prometa do letošnjega 1. aprila, torej do spremembe zakonodaje, je bilo povsem dovolj, da je lastnik navedel lokacijo, kje avto je,« pravi Amanova. Tega, ali je res tam, ni nihče preverjal. Veliko jih je ob odjavi navajalo, da je vozilo zaradi Registrirali 1.255 novih vozil Na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje je bilo lani registriranih 1.255 novih motornih vozil in 546 vozil iz tujine, torej vozil, ki niso bila prvič registrirana v Sloveniji. Ponovnih registracij rabljenega vozila (spremembe lastništva in različnih razlogov, zaradi katerih je bilo pred tem vozilo odjavljeno) je bilo 6.036. VELENJE Želimo vam ponosno praznovanje bližnjih praznikov. Svetniki svetniške skupine SDS smo se in se bomo tudi v prihodnje trudili za izboljšanje kakovosti življenja vseh v Šaleški dolini. Odločno in glasno bomo opozarjali na vse napake. Danes, za jutri. Za Velenje. Svetniška skupina SDS Suzana Kavaš, vodja, Anton De Costa, dr. Simona Tušar, mag. Albin Vrabič okvare ostalo v drugi državi. Ali je res tako in ni morda v kakšnem jarku, kakšnem odlagališču, tudi črnem ...? Na dan 31. 12. 2016 je bilo tukaj registriranih 18.959 motornih vozil, od tega 15.831 osebnih avtomobilov. Vsaj kolikor je meni znano, na terenu ni nihče dejansko preverjal, ali je vozilo res na lokaciji, ki jo je lastnik odjavljenega vozila navedel.« Bo udarec po žepu zalegel? Nov zakon je uvedel dajatev na odjavljena vozila. »Tisti, ki bodo opravili odjavo vozila, in to v enem letu po odjavi ne bo ponovno registrirano ali uradno razgrajeno, bodo od Direkcije RS za infrastrukturo dobili v petnajstih dneh plačilni nalog.« Višina dajatve za odjavljeno vozilo je določena v višini 25 % od višine letne dajatve za uporabo cest, pri čemer je najmanj 25 evrov za osebna in tovorna vozila (kategoriji M1 in N1), za trikolesna vozila (L2e) pa najmanj 20 evrov. »Dajatev se bo plačevala deset let, dokler stranka ne bo dokazala, da je vozilo odtujila nekomu tretjemu s kupoprodajno pogodbo in prepisom oziroma dokler ne bo dokazala, da je vozilo uradno razgrajeno.« Za rezervne dele (brez pravnega posla) ne bo več šlo Amanovo smo vprašali še, kaj svetuje lastnikom vozil, ko jih bodo odjavljali. Bila je jasna: »Naj ne delajo odjav z namenom, da bodo vozilo dali za rezervne dele. Doslej je marsikdo tako ravnal. Nekomu ga je dal za rezervne dele, ne da bi pri tem sklenil pravni posel, nikjer ni bilo zapisano, da ga je kdo za to res prevzel. Po novem bo imel po enem letu s tem težave.« Ustvarjali na temo 'ekološke revolucije' Šaleški osmošolci ob dnevu Zemlje zaključili projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Tina Felieijan Velenje, 23. april - Na Medobčinski zvezi prijateljev Mladine Velenje so dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že od leta 1970 in tako opozarjamo na pomen spoštovanja in varovanja naravnih dobrin našega planeta, obeležili z zaključkom okoljskega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, ki je potekal od lanskega novembra, njegova tradicija pa sega v leto 1994. V okviru projekta, ki je tudi letos potekal pod okriljem Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in v izvedbi strokovnjakov, raziskovalcev inštituta za ekološke raziskave Eurofins ERICo, je letos sodelovalo 377 osmošolcev in 27 mentorjev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega renu. Nato pa so izdelali predloge obeležja v spomin na shod, ki se ga je na velenjskem Titovem trgu po podatkih iz uradnega poročila udeležilo 15 tisoč ljudi s 150 traktorji. Do konca januarja so v vili Rožle zbrali 18 izvirnih plakatov, skulptur, maket in instalacij, med katerimi jih je komisija izbrala šest, ki so najbolj navdušili s sporočilnostjo, inovativnostjo izdelave in umetniškim vtisom. Ti so Šaleški osmošolci niso bili inovativni le pri izdelavi predlogov za spominska obeležja velikega ekološkega protesta, ampak tudi pri predstavitvah. Zaključek projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino so v vili Rožle gostili župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar, v imenu Evro-fins ERICo pa je otroke nagovoril strokovni vodja projekta Zoran Pavšek. ob Paki, razmišljali pa so o velikem shodu v znak protesta proti katastrofalnim posledicam onesnaževanja Šaleške doline in predlogu o izgradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov, od katerega je minilo 30 let. Mladostniki so se s pomočjo raziskovalcev Eurofins ERICo najprej seznanili s potekom okolj-ske sanacije Šaleške doline in si izvedbene faze ogledali tudi na te- svoja dela tudi predstavili, nato pa je komisija razglasila nagrajence: prvo mesto so osvojili učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, drugo mesto učenci OŠ Šalek, tretje mesto pa so si razdelili učenci Centra za varstvo in usposabljanje Velenje in OŠ Gustava Šiliha. Za nagrado so dobili povabilo na izlet v neznano, ki ga bo MZPM organizirala junija. ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 EKOLOGIJA 9 S skupnimi močmi očistili Velenje Kot po vsej Sloveniji so tudi po Velenju in okolici potekale čistilne akcije, ki se jih je udeležilo 1225 ljudi iz 36 krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij Tina Felicijan Škalsko jezero, 21. april - Čistilne akcije mest, okoliških krajev, priljubljenih poti v naravi in drugih kotičkov, ki jih med letom zasmetijo z raznimi odpadki ali pa jih zasuje odpadlo listje in veje, so v organizaciji občinske uprave, zavodov, društev, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in iniciativ potekale ves april. Preteklo soboto je večja čistilna akcija potekala v okolici Škalskega jezera, kjer so moči združili člani občinske uprave in stranke SD, Letni kino pa so očistili prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje ob pomoči redkih članov mladinskih organizacij. Posvetili so se odstranjevanju posledic zime iz gozdov ob jezeru in obpotnih grmovnic, obrezali so drevje in očistili nabrežje, v Letnem kinu pa so pobrali vejevje, pograbili listje in pokosili ter tako pripravili prizorišče za poletne dogodke. Naloge niso bile preveč zahtevne, je povedal Andrej Cvernjak, ki je usmerjal skoraj 20 udeležencev čistilne akcije. Med njimi je bila tudi Simona Korošec, ki se je prvič udeležila prostovoljne delovne akcije z Udarniki. »Super je - ni težko pospravljati in narediti nekaj koristnega. Jaz rada delam in pomagam. Čistilne akcije se mi zdijo dober način skupnega vzdrževanja čistega okolja, druženja in spodbujanja k medsebojni pomoči. Želim si, da bi jih bilo več in bi tako sproti odstranjevali plastiko iz narave in čistili mesto,« je povedala in dodala, da je Letni kino zelo lep, ampak že dolgo ni bil temeljito očiščen, zato bi bilo smiselno, da se bolj redno čisti. Čistilne akcije pa se je udeležila tudi Udarnica Saša ZarifoviC: »V veselje mi je, da lahko pomagam. Druženje in priložnost za pomoč drug drugemu mi veliko pomenita in mi daje zadovoljstvo. Čiščenje ni zahtevno. Pa tudi sicer po mestu ni veliko smeti - večinoma je čisto in lepo, le po parkih, kjer se zbira več ljudi, je nekoliko več smeti.« Tradicionalnih spomladanskih očiščevalnih akcij, ki so v mestni občini Velenje potekale od 23. marca, je sodelovalo 1225 prostovoljcev iz 36 organiziranih skupin. Zbrali so 19.340 kilogramov oziroma 250 kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov in zelenega reza. »Razveseljivo je, da se je situacija na področju divjih odlagališč občutno izboljšala - v občini jih namreč ne zasledimo več toliko, kot smo jih pred leti. To kaže predvsem na iz leta v leto boljšo ozaveščenost o pomenu primerne skrbi za okolje. Smo pa prostovoljci razočarani nad tem, da nekateri še vedno smetijo iz avtomobilov. Predvsem ob državnih cestah smo pobrali veliko odvrženih odpadkov,« je poročal Bojan Prelovšek z urada za razvoj in investicije. Okolica Škalskega jezera je po očiščevalni akciji še lepša in bolj zelena. Čistili v vseh devetih krajevnih skupnostih Blizu petsto prostovoljcev, od tega petina zaposlenih v velenjski komunali, nabralo dobrih 17 ton odpadkov Šoštanj, 21. aprila - Občina Šoštanj tradicionalno spomladansko očiščevalno akcijo pripravi čim bliže dnevu Zemlje. Tokratna petnajsta zapored je v vseh devetih krajevnih skupnostih potekala v soboto. Udeležilo se je je blizu 400 občank in občanov. Že dan prej pa so se jim v očiščevalni akciji pridružili prostovoljci iz Komunalnega podjetja Velenje. Blizu sto jih je čistilo obrežje Pake skozi Penk. Ko so stehtali vse zbrane od- padke, jih je bilo za 17.320 kilogramov, kar je dobre tri tone več kot v lanski spomladanski očiščevalni akciji. Niso pa bili med njimi samo odpadki, ki so jih pobrali v naravi. Ponekod so se jim namreč v zabojnikih pridružili tudi kosovni odpadki, ki so ostali po čiščenju doma. Marsikje so se čudili temu, kaj vse se na teh akcijah najde. Iz jam na Lomu in v Lokovici so potegnili celo tri vanje odvržene prašičke. Jamarji, ki so čistili (tudi) pri Mornovi zijalki, pa obiskovalce obveščajo, da je ta zaradi padlega kamenja oziroma skal nedostopna. a mkp »TO .v, Komunalno podjetje Velenje Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMC. Veseli smo, da je vlada Mira Cerarja zastavila tudi gradnjo 3. razvojne osi in da potekajo aktivnosti za njeno izgradnjo uspešno po zastavljenem planu. Občankam in občanom čestitamo ob bližajočih se praznikih. Svetniška skupina SMC Velenje Čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in za Ima ■ prazni praznik dela 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 10 10 IZOBRAŽEVANJE 26. aprila 2018 Na odlično pripravljenem Kariernem izzivu 2018 največ pozornosti pritegnila rolada dolginka Mojca Štruc Že tretje leto zapored so se na velenjski Šoli za storitvene dejavnosti letos odločili, da dijakom zaključnih letnikov omogočijo zares praktično izkušnjo zaključnega izpita. Minulo sredo so tako pripravili Karierni izziv 2018, z izvedbo katerega so dijaki opravili del zaključnega izpita pri praktičnem predmetu. Zares so bili delavni. Velenjsko promenado so napolnile stojnice, na katerih se je bilo možno nagledati raznovrstnih dobrot, si priskrbeti bone za konkretne užitke v razstavljenih dobrotah, se igrati in izobraževati ob grajskih igrah, se fotografirati, prisluhniti glasbi in tudi videti 20 metrov dolgo »rolado dolginko«. Ta je bila novost letošnjega kari-ernega izziva, zanjo pa so porabili kar 380 jajc, 10 kg moke, 10 kg sladkorja in seveda še nekaj ostalega materiala. Mimoidoči so si ji ogledovali, se fotografirali ob njej in se večinoma odločili tudi, da jo poskusijo. Mentorica ekipe, ki je pripravljala rolado, Simona Pompe je pojasnila, da so se z dijaki skupaj odločili, da naredijo nekaj drugačnega. »Naprej smo rekli, da bo vsak od dijakov našega razreda spekel svoj meter rolade, potem pa smo zasnovo podaljšali na 20 metrov oz. 2000 kosov, z namenom, da bi bil po en kos za vsa- kega dijaka in učitelja. To je bil velik izziv, mislim pa, da nam je lepo uspel,« je dejala Pompetova in pojasnila, da je rolada sveža, saj so jo z dijaki pekli popoldan pred dogodkom. »Je jagodnega okusa, ima pa več komponent dekoracije, kar prinese točke dijakom,« je še povedala mentorica. Kljub izjemni dolžini se rolada Dijaki so bili ponosni, ko so rezali rolado dolginko (kiji na fotografiji, kar ni videti konca). v Guinnessovo knjigo rekordov ni vpisala. »Dijaki so sicer imeli nekaj tovrstnih zamisli, vendar recimo, da je to začetna ideja - potrebovali bi še veliko več metrov, da bi nam uspelo kaj takšnega. Morda pa jo res vsako leto malo podaljšamo in bomo nekoč tam,« Ravnateljica Mateja Klemenčič je dejala, da so se letos posebej potrudili, da nobenemu obiskovalcu ni bilo dolgčas in da tudi lačen ni bil. je dejala Simona Pompe. Ravnateljica šole Mateja Klemenčič je bila zelo ponosna. Kako tudi ne; rolada ni bila le zanimiva, temveč tudi okusna, za njo pa ni prav nič zaostajala niti ponudba ostalih stojnic. »Danes so združili moči dijaki vseh programov naše šole: ekonomije, turizma, gastronomije in trgovine. Tukaj so predstavljeni izdelki vseh teh področij,« je povedala Klemenčičeva in prista- Mentorica dijakov, ki so pekli rolado dolginko, Simona Pompe pravi, da pri delu rada menja teme. »Če bomo tudi prihodnje leto pekli rolado, bo gotovo še kaj novega ob njej,« je obljubila. vila, da je poleg dijakov ponosna tudi na mentorje. »Za vsakim dobrim rezultatom je veliko dela. In tukaj vidimo odličen rezultat,« je dejala. Velenjska promenada je minulo sredo res žarela od pozitivne energije. Če le redko vidimo zavzete dijake, nasmejane profesorje in navdušene mimoidoče, smo tokrat doživeli prav to. Nosilci Kariernega izziva 2018 so bili dijaki. Nekateri med njimi so spregovorili o svojih nalogah in občutkih: Gabrijela Ermenc: »Na naši stojnici ponujamo izdelek in čokolade in moram priznati, da zaloga kar hitro pojenja. To nas seveda zelo veseli, saj smo se na ta dan dolgo pripravljali, si skrbno izbirali jedi in je bilo kar naporno. Toda ideja, da lahko del zaključnega izpita opravimo takole, praktično, je odlična! Je razgibano za nas, obenem pa je tudi promocija za našo šolo.« Luka Geršak: »Moja vloga je pomoč blagajni, hkrati pa delim ankete, s katerimi ljudi sprašujemo, kako jim je všeč ponudba, dekoracija stojnic, grajske animacije, prijaznost dijakov in če se bodo kariernega izziva še kdaj udeležili. Na osnovi anket bomo pripravili poročilo, ki bo sestavni del našega zaključnega izpita. Se mi pa zdi priložnost, da pokukamo izza zvezkov in se poskusimo na terenu, odlična in zabavna. Pozitivnega vzdušja ne manjka.« Mojca Koželjnik: »Skrbim za načrtovanje, za objavo fotografij ter da nagradna igra in otroški kotiček lepo potekata. Projekt se mi zdi zelo dobra ideja in je tudi možnost, da lahko ob zaključku srednje šole pokažemo malo ustvarjalnosti. Mislim, da se s tem zares pripravljamo na svet, v katerem bomo delali. In ni nam težko! Običajno bi od mladih pričakovali veliko negativnosti, saj gre za delo - ampak je ni! Bili smo le malo živčni, ampak smo tudi to prebrodili in zdaj smo vsi dobre volje.« S priznanjem potrdili dobro delo 12. aprila se je Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole udeležil 6. mednarodnega zborovskega tekmovanja „Il Garda in Coro" v Malcesinah v Italiji. V kategoriji A (do 16 let) so se predstavili kot peti zbor od šestih, ki so prihajali iz različnih držav (Italija, Ukrajina, Švedska). V konkurenci najboljših so osvojili odlično 2. mesto in 2. nagrado ter kar tri posebne nagrade. Nagrado za najboljši program, posebno nagrado za skladbo slovenskega skladatelja Ambroža Čopija, njihova dirigentka Tea Plazl pa je prejela posebno nagrado za najobetav-nejšo dirigentko. Izkušnja ni bila bogata le zaradi nagrad, temveč polna novih doživetij in elana za naprej. DeSUS Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje DeSUS za vse generacije. Borili se bomo za to, da bodo upokojenci uživali sadove svojega minulega dela preko Demografskega sklada, ki bo upravljal z državnim premoženjem. Čestitamo vam za 27. april, 1., 8. in 9. maj! ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 KULTURA 11 Mestna galerija Šoštanj je galerija z dušo V ponedeljek zaznamovali 20-letnico njenega delovanja - V njej se predstavljajo slikarji, kiparji, multimedijski ustvarjalci, pesniki, pisatelji ... Milena Krstič - Planine Šoštanj, 23. aprila - V ponedeljek so v Šoštanju praznovali dvajsetletnico delovanja Mestne galerije Šoštanj. Prav na dan, ko so jo pred dvema desetletjema svečano odprli. Ob jubileju so na ogled postavili dela štiridesetih avtorjev, ki so razstavljali v njej in svoja dela poklonili galerijski zbirki. Razstavo Iz zbirke, kot so jo naslovili, je odprl župan Darko Menih. V spomin na prvo razstavo, ki je bila v njej (kiparska dela akademskega kiparja, domačina Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu) in spomin nanj, čigar 130-letnico rojstva obeležujejo v Šoštanju letos, sta pred galerijo ves dan ustvarjala v lesu mojstrova občudovalca in ustvarjalca Franc Ravnjak in Grega Petkovnik. Od prve razstave v Mestni galeriji Šoštanj vključno s to, ki so jo odprli njej v čast, se je zvrstilo 188 razstav. »Vsaka zase so obogatile kulturni prostor,« je na jubileju dejala mag. Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo Šoštanj. »Po dvajsetih letih ugotavljamo, da hodimo po poti, ki so jo začrtali ustanovitelji - Občina Šoštanj in prva galeristka v njej.« Slednja, Uršula Menih - Dokl, je to potrdila. »Res sem ponosna, da se to, kar smo takrat zastavili, ohranja.« Pred dvajsetimi leti na otvoritvi je takratni župan Občine Šoštanj Bogdan Menih izrazil upanje, da bo galerija postala središče bogatejšega kulturnega Ob jubileju galerije so pripravili simpatičen večer, na katerem so na ogled postavili 40 likovnih del avtorjev, ki so za galerijsko zbirko poklonili svoja dela. V dvajsetih letih se je v galeriji (pred to) zvrstilo 187 razstav. Popisane so v šestih polnih galerijskih knjigah. in družabnega življenja, nekaterim pa tudi duhovno pribežališče. Izpolnjuje se tudi to. »Pravi cukrček je,« je, ko se je kdo ve kolikokrat že sprehodil po njej, dejal Arpad Šalamon, slikar in grafik, ki je razstavljal po številnih galerijah po svetu, od Kitajske do Avstralije. »Po videzu ni velika. Je pa topla in domača. Je naša. Glede na to, da so nas zasužnjili digitalni mediji in ljudje vedno manj ri- šejo in pišejo, je njen pomen še toliko večji,« je dejal direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop. Galerija je do leta 2003 delovala pod okriljem Občine Šoštanj, nato jo je v upravljanje pre- vzel Zavod za kulturo Šoštanj. Za vsebine in ugled galerije so poleg prve galeristke v njej skrbeli tudi Marjana Čelofiga, Mirjam Povh, Alenka Verbič, Kajetan Čop in Milojka B. Komprej. Umetniški pogled na gradove Šaleške dojjn£ Na Velenjskem gradu so predstavljena umetniška dela, ki so prispela na natečaj Zgodbe gradov v Šaleški dolini - Razstavo popestrili z grajskim plesom, recitali, harfo in fanfarami Tina Felieijan Evropsko leto kulturne dediščine so zaznamovali tudi na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, kjer so pripravili natečaj Zgodbe gradov v Šaleški dolini, z njim pa osnovno- in srednješolce povabili k raziskovanju življenja nekoč in razmisleku o potencialu, ki ga šaleški gradovi predstavljajo danes. Mlade so pozvali, naj bodisi v likovnih bodisi v literarnih, fotografskih ali video delih podajo svoj pogled na del kulturne dediščine, ki je za Šaleško dolino še posebej značilen. Izziv je izkoristilo veliko učencev in dijakov. »Odziv na natečaj nas je pozitivno presenetil. Prijavilo se je več kot 30 mladih, ki so prispevali okrog 50 del. Na razstavi smo jih predstavili 25,« je povedala mentorica Marija Kuster Kortnik, mentor Marko Gams pa je dodal: »Dobili smo dela s področja fotografskega ustvarjanja, ilustracije, računalniške grafike, literarne prispevke, pa tudi maketo Šaleškega gradu z naseljem, ki je trenutno na ogled v avli Mestne občine Velenje, kasneje pa jo bomo selili na Velenjski grad.« Kustosinja pedagoginja Muzeja Velenje Tanja Verboten je povedala še, da udeleženci natečaja o gradovih niso razmišljali le z očmi romantičnega srednjega veka, pač pa so obravnavali tudi temnejše plati tega zgodovinskega obdobja. »Kaže, da so se res poglobili v raznolikost zgodb, ki jih gradovi imajo.« Šola se bo prijavila tudi k sodelovanju v projektu Tedna evropske kulturne dediščine, ki bo z geslom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, potekal septembra in oktobra. Sodelovali bodo z dvema prispevkoma - zgodbo iz rudarstva in iz jugoslovanskega obdobja, slednjo pa bodo predstavili v digitalni obliki. 26. maja pa bodo pripravili e-te-matsko vodenje za občane z uporabo digitalne aplikacije. a Bliža se peti teden ljubiteljske kulture Organizatorji Tedna ljubiteljske kulture vabijo vse kulurno-umetniške ustvarjalce, da se tudi letos vključijo v pestro dogajanje med 11. in 20. majem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije v sodelovanju z občinami in lokalnimi skupnostmi tudi letos vabita vse ustvarjalce, umetnike, kulturna društva in zveze, šole, vrtce, knjižnice, galerije in druge ustanove, ki med drugim delujejo v kulturi, da s svojim programom obogatijo Teden ljubiteljske kulture. Vseslovenska akcija, namenjena predstavitvi ustvarjalnosti v sodobni družbi, bo letos potekala med 11. in 20. majem in že petič zapored povezala Slovence doma in v sosednjih državah, ki bodo sodelovali na več kot tisoč kulturnih dogodkih. V znamenju Evropskega leta kulturne dediščine bo tokrat v ospredju folklorna dejavnost. Po tradiciji pa se bo TLK zaključil v Novi Gorici z Vizijami - festivalom mladinske ustvarjalnosti, ki združuje mladinske gledališke, lutkovne in rock skupine ter najboljše mladinske literate in fotografe. JSKD in ZKDS vabita vse ustvarjalce, da se s svojim kulturnim programom priključijo prazniku ljubiteljske kulture. Dobrodošli so vsi, tudi tisti z manjšimi projekti, kot so javna vaja ali dan odprtih vrat. Svoje dogodke lahko prijavijo na spletni strani www.tlk.jskd.si, na kateri bodo objavljeni v TLK dogodkovniku - tako bodo kot del TLK promovirali svoje ustvarjalno delo. ■ tf Hvala vsem občankam in občanom, krajankam in krajanom, članom društev in zaposlenim v Komunalnem podjetju Velenje za sodelovanje na sobotni očiščevalni akciji! Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in prijetne prvomajske praznike. Župan Darko Menih, Svet in uprava Občine Šoštanj ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 26. aprila 2018 Zadovoljni nastopajoči, še bolj organizatorji Na državni reviji Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo v Velenju nastopilo 46 skupin - Uvod v praznovanje 60-letnice Centra Tatjana Podgoršek Velenje, 19. aprila - Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je bil po 25 letih znova organizator državne revije Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo. Letošnja je bila 28. po vrsti, na njej pa se je predstavilo na dveh lokacijah (v domu kulture Velenje in v velenjski glasbeni šoli) 46 skupin oziroma več kot 800 oseb s posebnimi potrebami iz vse Slovenije. Predstavile so se s plesnimi točkami ter nastopi pevskih zborov oziroma glasbenih skupin. Ravnatelj velenjskega centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje mag. Aleksander Vališer nam je dejal, da je namen revije omogočiti osebam s posebnimi potrebami vsaj enkrat na leto srečanje na področjih, na katerih so najuspešnejše. Njena izvedba je bila zanje velik zalogaj, ki so ga uspešno izpeljali. Zelo zadovoljni so bili tudi nastopajoči, ki so napolnili središče mesta in lokale v njem. »Sicer pa moram povedati, da je revija povezala zaposlene na centru, vsi smo dihali z enimi pljuči. Vznemirjenje so čutili tudi učenci, ki so se nanjo zavzeto pripravljali pod vodstvom mentoric. Na odru so bili videti njihovi nastopi lahkotni, a je bilo za to potrebnega veliko truda, vaj. Tudi zato smo lahko zadovoljni.« Nastopajoče je poleg Vališerja pozdravil vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Dragan Martinšek. Med drugim je dejal, da je lokalna skupnost z vese- Na odru velenjske glasbene šole so nastopile plesne skupine in zbori. Na sliki zbor II. Osnovne šole Žalec Plesna skupina velenjskega centra je na odru Doma kulture v Velenju je navdušila. ljem sprejela pokroviteljstvo nad revijo, saj je center s svojim delom, trudom in požrtvovalnostjo opravičil svoj obstoj. Občina pa je s tem znova potrdila svojo odprtost do različnih kultur, ljudi in še česa. Čeprav revija ni bila tekmovalna, so nastope skupin spremljali strokovnjaki z različnih področij in zabeležili svoja opažanja. Ta bodo sedaj v pisni obliki sprejeli mentorji skupin. Bili pa so si enotni - »Skupine so vsako leto boljše. Ko že mislimo, da so iz- črpale vse ideje, vedno znova presenetijo.« Prihodnja revija oseb s posebnimi potrebami naj bi bila v Slovenj Gradcu. Aleksander Vališer pa nam je še dejal, da je revija v Velenju sodila v splet aktivnosti, ki so jih predvideli za praznovanje 60-letnice delovanja Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Več se jih bo zvrstilo v prihodnjem šolskem letu, osrednjo prireditev pa načrtujejo spomladi 2019. Prihaja muzikal V vasi mojega dekleta Ni kaj, muzikali so zadnja leta izjemno priljubljeni in tudi v naši dolini težko čakamo, da bi gostili kakšnega. Ko ga, je praviloma lepo obiskan. Tudi po njem pa hrepenenje po vnovičnem ogledu podobne predstave živi naprej -kar ne naveličamo se jih. »Ker ljudje radi obiskujemo muzikale, se je pred dobrim letom tudi v našem pevskem zboru porodila ideja za muzikal,« pravi Irena Skornšek iz Mešanega pevskega zbora (MePZ) Skorno. Kot pojasnjuje, so si želeli svojim poslušalcem ponuditi nekaj drugačnega, svežega. »Navdihnil nas je istoimenski dokumentarni film režiserja Mateja Vranica, ki odlično predstavlja Skorno, njegove prebivalce in šege, ki jih ohranjajo. Zgodba je povezana z deli in šego iz filma, zato nosi isti naslov,« razkriva Skornškova, ki je prevzela vlogo glavne orga-nizatorice muzikala. Pravi, da so bili vsi pevci in pevke pripravljeni na izziv, »zato smo si razdelili organizacijo ter poiskali scenaristko in drama-turginjo Alice Čop ter režiserja Kajetana Čopa, da bi nam poma- gala pri dokončni zgodbi, igri in vajah.« V muzikalu, ki si ga bo mogoče v Kulturnem domu Šoštanj ogle- Tudi ob 1. UAafu s, Kode l i ca Cankarfa dati v petek, 4. maja, in v nedeljo, 6. maja, sodelujejo vsi člani MePZ Skorno, nekateri tudi z igranjem na instrumente, tako da bo celoten muzikal izveden ob živi glasbi. »Vsak posameznik je vložil ogromno truda, in sicer od vaj do izdelave scene, koreografij, rekvizitov in oblačil. Če povzamemo, smo imeli od oktobra do premiere vaje dvakrat tedensko po dve uri ter dodatne dvojne intenzivne pevske vaje čez vikend, kar pomeni, da smo samo za igro in pesmi porabili približno 162 ur. Kje je še izdelava scene in rekvizitov!«, razmišlja Irena Skornšek v prepričanju, da se bo trud poplačal. »Pričakujemo velik odziv gledalcev, saj je prvi dan predstave že razprodan, hitro pa se polnijo sedeži tudi za nedeljsko predstavo,« je povedala organizato-rica. »Po predstavah v Šoštanju bomo s ponosom nastopili še v drugih vaseh, mestih in krajih - kamor nas bodo povabili,« je še dodala. a MŠ ALTIERHATOR Letošnja Nasa pesem Matjaž Šalej Po nekaj letih sem si ogledal del in zaključek državnega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Bolj neobremenjeno kot pred leti, ko sem kot zborist kar nekajkrat pel (z dvema zboroma) na tem zborovskem srečanju in poslušal še kakšen tekmovalni koncert. Šel sem v Maribor sproščeno in hkrati s potrebno kritično distanco, ki je potrebna pri spremljanju kulture glasbe, se pravi umetnosti, ki se v tem primeru vrednoti kot tekmovanje. Čeprav vsi vemo, da je umetnost težko vrednotiti z rangiranjem, s točkami, da je doživetje glasbe povezano tudi osebnostno, individualno, z vsem, kar se v poslušalcu kopiči z leti, s spoznavnimi vrednotami ali, če hočete, tudi za individualnim umetniškim okusom. Bilo je kaj slišati (in videti). Dejstvo je, da je slovenska zborovska pevska kultura ena najboljših in najprepoznavnejših v Evropi. Razvija se in prihajajo vse mlajši kvalitetni zbori, ki so in bodo znova in znova ambasadorji tovrstne slovenske glasbe v svetu. Po enajstih letih se je tega tekmovanja udeležil najuspešnejši domači zbor, Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja, in s srebrno plaketo ni razočaral. Nasprotno, pokazal je, da je eden redkih zborov, ki stopajo ob bok z zbori, ki so nekako stanovsko glasbeni zbori. Pomerili so se najboljši, zbori Glasbene akademije v Ljubljani, zbor PF oddelka za glasbo v MB in še nekaj eminentnih zborovskih stalnic v Sloveniji ... Primerjati se s tistimi nekaj zbori, ki so v svojem »bistvu (izkušnjami, šolanimi glasovi, praktičnim profesionalizmom ...) praktično profesionalni zbori, je izziv. Že res, da je videti, da je naš domači zbor obstal na mestu, a ni! Kolikor se je slišalo, se za slovensko zborovsko pesem ni bati, ostajamo v vrhu tovrstne umetnosti. Soočili smo se z dejstvom, da tudi slovensko obrobje zunaj Ljubljane v smislu koncentracije akademskega petja v prestolnici presega zborovske pevske standarde, ki so bili pred leti zgoščeni v Ljubljani. In kaj se dogaja doma, kako je v Šaleški dolini? Šaleški APZ, ki je v tem delu najbolj trofejni zbor, se je pravzaprav zelo izkazal. Pevci z dirigentko so bili z uspehom in visokim srebrom zadovoljni, kaj dosti več pa ob kvaliteti slovenskega zborovskega petja težko presežejo. Dilema in problem petja v dolini in regiji je drugačna. Postavlja se ob dejstvu, da je zborovska piramida ali generacijska vertikala z usihanjem srednješolskega zborovstva v mestu prekinjena. Če otroški zbori še držijo stik s kvaliteto na državni ravni, pa odsotnost kvalitete srednješolskega zboro-vstva, kot je bilo pred desetletji, nudi prešibko bazo za odrasle zbore, čeprav imamo na srednji šoli glasbeni program umetniške gimnazije. Žal se danes, kot že skoraj desetletje, zateguje pri umetnosti, kulturi, kljub temu da smo v časih, ko bi lahko tudi takšne stvari, umetnost in kulturo, podpirali bolj sistemsko. Menda je recesije konec. Pravzaprav se tudi v kulturi, kot še na marsikaterem razvojnem polju, čuti pomanjkanje razvojne strategije. Tudi strategije glasbenega razvoja, ki pomembno vpliva na splošno kulturno strategijo. Strategije v splošnem, takšne, ki lahko vpliva neposredno na upravljanje človeških virov, nad katerimi vse prepogosto tožimo, da nam uhajajo. Ni odveč niti dejstvo, da sta v dveh prestižnih nagrajenih zborih veliko (ključno) vlogo odigrali dve mladi dirigentki, ki izhajata prav iz »šole« Danice Pirečnik, nekdanje dolgoletne zborovodkinje velenjskega srednješolskega zbora in današnjega Šaleškega APZ-ja in ki sta še nekakšen preostanek generacij, ko tovrstna glasbena kultura tudi v srednji šoli še ni bila tranzicijsko in kadrovsko okleščena. Na Našo pesem sem se pripeljal z učiteljicami, profesoricami glasbe (in dirigentkami). Uživali in lepo smo se imeli, na žalost pa smo hkrati z nostalgijo ugotavljali, da so časi, ko je bil letni koncert srednješolskega mešanega zbora in še kakšen podoben koncert res lokalni glasbeni dogodek leta, ko si se moral za vstopnico v žepu zelo potruditi, a si vedel, da te bo tovrstna glasba in pevska energija napolnila za nekaj časa. Mladim pevcem pa bo pustila tisti imenitni občutek, da znajo resnično glasbeno poustvarjati, poustvarjati v skupini, ki je bila pravilno glasbeno umetniško usmerjana ter jim je poleg glasbe pustila še kaj več kot samo en kulturni dogodek. Več kot dogodek, ki jih danes v preobilici zastonjkarskih dogodkov ponujamo zastonjkarskim potrošnikom. Dogodek, ki bo zaznamoval njihovo kulturno poustvarjanje in jim za vedno prepletel tudi socialne niti s sopevci. Velenje tudi po Naši pesmi ostaja del slovenske zborovske scene, kako pa bo naprej, nas glede na nekaj zamujenih priložnosti lahko tudi skrbi. ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Dolenjska nas je navdušila Ena od tradicionalnih aktivnosti celjskega društva novinarjev je izlet. Zadnja leta sistematično spoznavamo Slovenijo. Potem ko smo bili predlani na Primorskem, lani v Prekmurju, smo jo letos mahnili na Dolenjsko, nad katero nismo bili nič manj navdušeni. Za prijetno razpoloženje, ki je bilo ves čas na višku, smo seveda poskrbeli sami, izdatno pa nam je pri tem pomagal kolega Brane Piano, ki je šale, takšne in drugačne, ves čas stresal iz rokava. No, pa tudi drugi smo prispevali kakšno. Ampak resnici na ljubo je k dobremu razpoloženju izdatno prispeval tudi cviček, kar zagotovo ve vsak in ki v tej pokrajini resnično teče v potokih. Pa še nekaj zelo uporabnih informacij smo dobili. Prvič, da to sploh ni vino, ampak je cviček. V njem je na stotine različnih koristnih sestavin, menihi v Pleterjih pa ga vsak dan v GLASBENE novice Umrl je DJ Avicii V 29. letu starosti je umrl znani DJ Avicii. Smrt svetovno znanega švedskega didžeja, katerega pravo ime je Tim Bergling, je potrdila njegova predstavnica za odnose z javnostjo. Mrtvega so ga našli v petek, 20. aprila, v glavnem mestu Omana Muškatu, vzrok njegove smrti pa za zdaj še ni znan. Avicii se je spopadal s številnimi težavami, zaradi katerih se je leta 2016 tudi poslovil od koncertira-nja. Za razloge je navedel zdravstvene težave, s katerimi se je spopadal že več let - med njimi je bil tudi akutni pankreatitis, ki ga je povzročilo pretirano uživa- zimskem času popijejo po pol, v poletnem času pa tričetrt litra! Še eno dobro lastnost ima cviček, je namreč enoletno vino in vsak gospodar ve, da ga je treba v eni sezoni »pokriti«, zato z njim tudi čisto nič ne »šparajo«. No, Ministrstvo za zdravje seveda meni drugače, a ljudske zgodbe so prijaznejše za uho, dušo in srce. Nismo pa le nazdravljali, ampak smo pokukali v kar nekaj znamenitosti na tem območju, si pogledali, kakšno je bilo življenje nekoč v teh krajih, pokukali k menihom, se sprehodili skozi Novo mesto, na pobočjih dolenjskih gričev v Zavodah nad Kostanjevico na Krki občudovali razglede tja do Julijcev in se ob vznožju Gorjancev, pri izviru potoka Stu-dena, sprehodili skozi zanimivo Kostanjeviško jamo. Skratka, bil je prijazen izlet in prijetno druženje novinarjev, ki tokrat celo, če izvzamemo tale zapis, nismo bili v službi. nje alkoholnih pijač. Poleg tega so mu leta 2014 odstranili slepo črevo in žolčnik. Glasbenik, ki je bil svetovno znan po uspešnicah, kot so Wake Me Up, Hey Brother, The Nights in druge, je v karieri osvojil dve MTV-jevi glasbeni nagradi, eno Billboardovo, dvakrat pa je bil nominiran tudi za nagrado grammy. Jan Plestenjak in Challe Salle Jan Plestenjak s singlom Velik je ta svet napoveduje izid novega studijskega albma, ki bo izšel jeseni. Takrat pripravlja tudi veliki kon- cert z naslovom Jan Plestenjak s prijatelji, ki bo ob 25-letnici njegovega glasbenega ustvarjanja 20. oktobra v Stožicah. Priljubljeni slovenski glasbenik je pripravil presenečenje in k soustvarjanju nove skladbe povabil vedno bolj priljubljenega Challeta Salleta. Do sodelovanja je prišlo spontano. Jan je že skoraj dokončano pesem poslal Challetu, ki je bil nad njo takoj navdušen in je z veseljem sprejel povabilo k sodelovanju. Kot pri vseh svojih skladbah je Jan tudi tokrat avtor besedila in glasbe, producent pa je Enes Tvrt-kovic. Za skladbo so posneli tudi videospot, v katerem je glavno žensko vlogo odigrala Ana Colja. Kingstoni predstavljajo magično balado Skupina Kingston po skoraj dveh letih ustvarjalnega premora predstavlja novo skladbo. Tokrat za spremembo ponujajo umirjeno poletno balado, polno magične ljubezni. Besedilo skladbe Magična je namenjeno vsem zaljubljenim, ki znajo uživati v drobnih trenutkih v dvoje.Tudi tokrat se pod skladbo podpisuje tandem Zvone Tomac in Dare Kaurič, zasedba pa je skladbo posnela v Zvonetovem studiu TOM. Videospot skladbe Magična je režiral in posnel Niko Karo, v njem pa poleg članov zasedbe Kingston nastopajo trije mladi pari, ki jih je Niko ujel v magičnih trenutkih zaljubljenosti. Izšel je prvi album Slaviše Stojanovica Slaviša Stojanovic, ki je sicer precej bolj znan kot nogometni trener kot glasbenik, je premi-erno predstavil skladbe s svojega prvega albuma Matematika. Bivši selektor slovenske nogometne reprezentance nikoli ni maral matematike, zato je naredil svojo in ta je veliko bolj privlačna od tiste iz šolskih klopi. Slaviši so glasbene ideje pomagali uresničiti različni glasbeniki. Na albumu boste tako lahko slišali Grego Skočirja, Tomija Megliča, Marka Vuksanovica, Tokca, Heleno Blagne, Hamota, Anjo Rupel, Boruta Marolta in Trkaja. Znane so skladbe in nastopajoči Znana so imena nastopajočih na letošnji Popevki 2018. Festival bo septembra v studiu 1 Televizije Slovenija. Na javni razpis za sodelovanje na festivalu je prispelo natanko sto skladb. Petčlanska strokovna komisija festivala Popevka je med prijavljenimi izbrala dvanajst tekmovalnih skladb in eno rezervo. Na letošnjem festivalu bodo tako nastopili: Alex Vo-lasko (Če pomlad nikoli več ne pride), Manca Špik (Kot bi te kdo ustvaril po meni), Rene Markič (Naprej), Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa (Odgovor že poznaš), Flora Ema Lotrič (Pijana od ljubezni), Canegatto (Samo mirno, samo dalje), Andraž Hribar (Stari most), MJAV (Tak moment), Na-stja Gabor (Tisoč in ena zgodba), Lea Likar (Z očmi zaljubljenca), Nika Zorjan (Za vedno), Matjaž Kumelj (Živim na pol) in rezerva Gregor Ravnik (Ti si). Lani je na Popevki 2017 zmagala Nuška Drašček s skladbo Tak dan. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Kraški kvintet - Slovenske smo krvi 2. Ansambel Vikend - Daj povej 3. Toni Sotošek z družino - Klepetava Jožica 4. Veseli muzikanti - Vse je ok 5. Ansambel Brkinci - Kdo še verjame 6. Ansambel Kvinta - Ljubezen je sreča 7. Ansambel Petka - Prinesi še rundo 8. Ansambel Tik tak - Kako si kaj 9. Raubarji - Sosedu peteln 10. Sekstakord & Nuša Derenda - Ne kliči me www.radiovelenje.com PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TOMISLAV BRALIČ I KLAPA INTRADE - Ferma bi vrime 2. KINGSTON - Magična 3. JAN PLESTENJAK & CHALLE SALLE - Velik je ta svet Priljubljeni Tomislav Bralic in klapa Intrade imajo novo skladbo. Njen naslov je Ferma bi vrime, kar v dalmatinskem narečju pomeni Ustavil bi čas. Gre za novo skladbo, ki pa jo je skupina imela pripravljeno že nekaj časa. Zasedba je sicer februarja izdala live album z naslovom Arena Pula, na katerem je za dve zgoščenki posnetkov njihovih uspešnic s koncerta v puljski Areni. zelo NA KRATKO SAN DI EGO Skupina San Di Ego, ki deluje od leta 2013, je znana tudi po tem, da se rada loteva nenavadnih priredb uspešnic, ki jih odeva v rokovsko preobleko. Lotili so se že predelave skladb Stayin' Alive skupine Bee Gees, Touch Me Samanthe Fox ter Mežkove Julije. Zdaj so se lotili še predelave uspešnice Dancing Queen legendarne švedske skupine Abba. ORLEK Zasavski knap'n'roll prvaki iz zasedbe Orlek v teh predvolilnih časih ponujajo skladbo Predvolilni boj na vasi. Seveda tudi v tej ne gre brez harmonike Jureta Torija in angažiranega besedila front-mana Vlada Poredoša, zanjo pa so posneli tudi zanimiv videospot. Sicer pa Zasavci še naprej navdušujejo z glas- beno-gledališkim projektom Frpruh, v katerem se jim je pridružil tudi Matjaž Javšnik. IMPERIJ Mlada skupina Imperij je posnela nov videospot za pesem Lutke, ki ga je režiral Marko Duplišak. Vsebina je družbenokritična in nagovarja posameznika k premisleku o svoji vlogi v družbi. S to pesmijo skupina napoveduje svoj drugi avtorski album, ki bo izšel oktobra. JAN PLESTENJAK Videospot za novo skladbo Jana Plestenjaka Velik je ta svet, ki ga je posnel v sodelovanju s Challetom Salletom, je takoj po premieri minuli petek postal najbolj gledan video na Youtubeu. Video je nastal pod režisersko taktirko Saše Hassa, nekaj kadrov pa so posneli tudi v Janovi rodni Škofji Loki. VSI V ISTO SMER SEVER Spoštovane občanke in občani! Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dneva Evrope, vam drage občanke in občani želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne občine Velenje si bom še naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeželja. Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever a mz Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 14 26. aprila 2018 Kako se je razcvetela. Saj je videti kot nova,« razmišlja mag. Ludvik Golob, generalni iz Premogovnika, ko pogleduje dr. Cvetko Tinauer, podjetnico iz Šoštanja, tudi nagrajenko Gospodarske zbornice. Ni bil edini, ki je opazil. Marsikdo pa je opazil tudi, da ni več samo Cvetka, ampak tudi Flora. Čeprav, kot pravi, jo kot Floro (v rimski mitologiji boginja cvetja in pomladi) že dolgo poznajo uporabniki socialnih omrežij. k k Od jutra do večera, in to dobese-rr dno z garanjem, sta svoje kiparsko znanje v oblikovanju lesa s sprehajalci, občudovalci, obiskovalci... v ponedeljek na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju delila Franc Ravnjak iz Šoštanja in Grega Petkovnik iz Belih Vod. Pred otvoritvijo razstave ob jubileju Mestne galerije Šoštanj sta bila že vidno utrujena, a še vedno pri močeh, da si tudi med seboj izmenjata nasvet ali dva. Predvsem pa veliko prispevata k promociji Ivana Napotnika, akademskega kiparja, mojstra male plastike v lesu, rojaka, čigar 130. obletnico rojstva slavijo v Šoštanju letos. Vsak pogovor s tistimi, ki so postali ob njunem ustvarjanju, sta napeljala nanj. Mojstra, dobra sta bila! »Kaj te bo le skrbelo? Ne nazadnje si bil edini kandidat,« je dva dni pred potrjevanjem kandidature Kajetana Čopa za direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj v svetu Občine Šoštanj tolažila sodelavka in predsednica sveta zavoda mag. Mi-lojka B. Komprej. »Deset let bogatih izkušenj je že za teboj. Kolikor te poznam, jih boš z lahkoto gradil in nabiral še naslednjih pet.« ZANIMIVOSTI Google išče naslednika SMS sporočila Podjetje Google se že več let trudi, da bi uspelo s svojo aplikacijo za sporočila. Pred kratkim so predstavili aplikacijo Chat, ki omogoča skupinsko pošiljanje sporočil, videoposnetkov in oznake, ali je prejemnik sporočilo prebral. Aplikacija Chat bo na nekaterih telefonih spadala v privzete aplikacije, vendar pa se bodo lahko mobilni operaterji sami odločali, če bodo aplikacijo zito zmanjšalo njegovo kakovost življenja. Da bi odpravili tigrove zdravstvene težave, so veterinarji izvedli postopek, ki je v večini primerov uporabljen pri zdravljenju ljudi, le redko pa se uporablja pri zdravstveni oskrbi živali - uporabili so postopek zdravljenja z omogočili. Z novo aplikacijo se skuša Google postaviti ob bok Applovi aplikaciji iMessage. Podobno kot pri Applu bodo sporočila, če prejemnik ne bo imel s Chatom kompatibilne naprave, poslali po starem SMS sistemu. Nad tigrove bolečine z matičnimi celicami V madžarskem živalskem vrtu domuje sibirski tiger Igor, ki je leta trpel zaradi obrabljenega kolka. Bolečine v sklepu so ga ovirale pri gibanju, to pa je izra- regenerativnimi matičnimi celicami. »Tako kot pri ljudeh se bo tigrov obrabljeni sklep pozdravil preko regenerativnih in samoob-novljivih učinkov matičnih celic brez uporabe zunanjih snovi in materialov,« je pojasnil veterinar Robert Gippert. Oglobljena, ker je posedala v lokalu s hitro hrano Na spletnih družbenih omrežjih se je oglasila Avstrijka, ki je besna, ker so jo posredno oglobili zaradi posedanja v njenem priljubljenem lokalu s hitro hrano. »Najdražji zajtrk v mojem življenju« je zapisala. Kot je pojasnila, da je imela v zadnjih dveh mesecih navado, da sta s prijateljico odšli na zajtrk. Ker sta bili obe mladi mamici in sta imeli na pretek časa, sta tam še posedali in klepetali. Nekega dne, ko je klepet trajal dve uri, je mlada dama zagledala, da je varnostnik za brisalce njenega avtomobila zataknil listek. Ko ga je prebrala, je bila osupla. 75 evrov globe zaradi prekoračenega časa za parkiranje pred restavracijo s hitro hrano. Z gibanjem tudi nad pozabljivost Znano je, da ima fizična aktivnost vrsto pozitivnih učinkov na naše zdravje, znanstvenikom pa je pred kratkim uspelo dokazati še dodatnega. Rezultati raziskave kažejo, da se lahko z vzdrževanjem dobre telesne pripravljenosti v srednjih letih zaščitimo tudi pred pešanjem kognitivnih sposobnosti v starosti. Študija razkriva, da imajo ženske, ki tudi v srednjih letih poskrbijo za dobro telesno kondicijo, za 90 odstotkov manj možnosti, da bi v naslednjih 44 letih zbolele za demenco kot druge ženske. To sicer ni prva povezava med fizično aktivnostjo in boljšimi kognitivnimi sposobnostmi, saj so že pretekle študije pogosto pokazale na pozitiven učinek telovadbe na možgane v srednjih letih, nekatere pa so prav tako povezale fizično pripravljenost in tveganje za pojav demence. Je pa nova študija vendarle posebna, saj je udeležence spremljala čez več kot štiri desetletja in je ob začetku študije preverila fizično pripravljenost udeležencev. Besni jazbec poskrbel za delno zaprtje gradu Del škotskega gradu Craig-nethan so pred kratkim zaradi »nasilnega« jazbeca zaprli za javnost. Tako so sklenili, ker je žival več dni preživela v kleti, kjer je, ker je skušala priti na svobodo, povzročila tudi nekaj nereda in škode. Kot kaže, se je jazbec na pohodu po gradu izgubil, nato pa ni znal več priti nazaj ven. Zaposleni domnevajo, da je v grad prišel prek tunelov. Na plano so ga skušali privabiti z mačjo hrano in medom, a neuspešno. Odgovorni so zato sklenili, da bo grad zaprt tako dolgo, dokler jazbec ne odide in ne bodo očistili vse škode, ki jo je žival povzročila v kleti. frkanje » Levo & desno « Več in manj Pri nas imamo od volitev do volitev vse več strank, ki se potegujejo za volivce. Ki pa dobivajo vse manj glasov. Saj je takih, ki gredo na volitve, vse manj. Peterokrak Mnogim pri nas gre še vedno v nos peterokraka zvezda. V Mozirju (in še kje) se nihče ne razburja, ker imajo peterokrako krožišče. Rdeča tehnika Velenjsko Gorenje mnogi imenujejo tudi tovarna bele tehnike. Glede na to, koliko rdečih priznanj (red dot) je že prejela, bi jo lahko poimenovali tudi tovarna rdeče tehnike. Brez odpadkov Tudi pri nas nekateri želijo slediti projektu za družbo »brez odpadkov«. A marsikje še ne vedo, za katere odpadke gre. Nesklepčnost Stavka članov enega od premogovniških sindikatov je bila uspešna le v jutranji izmeni. Kasneje zaradi upada privržencev stavke menda niso bili več »sklepčni«. Z griča na turn KZ Šaleške doline bo pri pridelavi jabolk naredila precejšen preskok. Z griča na turn. Z znanega Velenjskega griča na Turn. Zavestno Čeprav so policisti zadnjo maratonsko akcijo proti prehitri vožnji na široko napovedovali, so vendarle »presenetili« kar veliko kršiteljev. No, ne vem, če gre ravno za presenečenja; bolj za ustaljeno navado mnogih voznikov. Brez meja Ob vseh različnih sloven-sko-hrvaških (ali obratno) težavah imamo vseeno tudi svetovno znani zgled uigranega meddržavnega sodelovanja. Dvojec 2Cellos ne pozna meja. Različni Ob pregledu dejavnosti poslancev »zahajajočega« parlamenta lahko opazimo velike razlike. Eni so na seje hodili redno, drugi zelo neredno. A tudi taki, ki so glede prisotnosti redni, so glede razprav redkobesedni. Lažji beg Nekateri zagotavljajo, da ni res, da je pri tistih, ki so »odprte glave«, beg možganov lažji. .radio velenje .•com* Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 15 POGOVOR 15 se le pot in potrpljenje 26. aprila 2018 Žrtve niso bile zaman in niso same po sebi umevne Z Jožetom Aristovnikom, predsednikom Krajevne organizacije ZB Šmartno ob Paki, o 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju in pomenu borčevskih organizacij danes Cilj je enak, razlikujeta Na pogovor smo povabili predsednika podjetniškega sindikata SPESS Premogovnika Velenje Simona Lamota Milena Krstič - Planinc Velenje - V Premogovniku delujeta dva sindikata - Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), ki je v podjetju večinski, in Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), ki je v podjetju manjšinski. Slednji je bolj bojevit, medtem ko je prvi bolj mirovniški. Tak občutek je javnost dobila, ko je zadnje tedne, predvsem pa dneve v zvezi z opozorilno stavko, ki je bila na sredini sicer preklicana, spremljala dogajanje, povezano z uresničevanjem delavskih pravic rudarjev. V Premogovniku so v tem času intenzivno potekala pogajanja za Kolektivno pogodbo premogovništva in poenotenje kolektivnih pogodb v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE). Pred praznikom dela smo na pogovor povabili predsednika večinskega sindikata Simona Lamota. daj. V nekaterih območjih jame so bolj intenzivni, v nekaterih manj. Žal se jih še ne da predvideti. Vemo pa, kje se lahko pojavijo, vemo tudi, kakšne ukrepe lahko sprejmemo, da jih malo omilimo. Ko pa pride do stebrnega udara, je svet dobesedno postavljen na glavo.« Simon Lamot: S poslovniki o pogajanjih smo se vse strani zavezale, da se bomo za čas pogajanj zadržale vseh pritiskov in se trudile ohranjati socialni mir. (foto: A. Kavčnik se trudile ohranjati socialni mir. Prav tako smo vsi sindikati podpisali dogovor o skupnem nastopanju vseh sindikatov v skupini HSE pri pogajanjih za poenotenje kolektivnih pogodb. Zavezali smo se skratka, da se med pogajanji vzdržimo vseh drugih potez oziroma sindikalnega boja, da bomo nesoglasja reševali mirno. Če si kredibilen pogajalec, se moraš tega držati. Zdaj so žal pogajanja začasno ustavljena, dokler se ne izreče status opozo- Tatjana Podgoršek Jutri, v petek, 27. aprila, bomo praznovali dan upora proti okupatorju, nekdanji dan Osvobodilne fronte (OF), ki bi ga nekateri najraje ukinili. Kar nekaj polemik je že povzročil ta tudi dela prost dan. Po mnenju nekaterih gre za praznik brez vseh vsebin, ker ta naj ne jjfrl bi ustrezala zgodovinskim resnicam. F Jože Aristovnik, JE predsednik Krajevne organizacije ZB Šmartno ob , Paki, glede tega pravi: »Slovenski narod je med 2. svetovno vojno izgubil kar 7 odstotkov svojega prebivalstva. Samo na območju sedanje občine Šmartno ob Paki je bilo med 2. svetovno vojno več kot 200 žrtev, padlih v partizanih, ustreljenih kot talci, preminulih po številnih koncentracijskih taboriščih ter padlih kot prisilno mobilizirani v nemško vojsko. To predstavlja skoraj 20 odstotkov takratnega prebivalstva na območju naše sedanje lokalne skupnosti. Ker je OF poskrbela za organiziran odpor proti okupatorju v Sloveniji, je bilo to nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda, zato je prav, da dan njene ustanovitve 27. april tudi dostojno obeležimo.« Na vprašanje, kje se borci vidijo v sedanjem trenutku glede na to, da se generacija stara, da so nosilci aktivnosti mlajši, ki na to obdobje zgodovine gledajo zelo različno?, takole odgovarja: »Res sem v 70-letni zgodovini šmar-ške krajevne organizacije ZB leta 2014 postal njen prvi predsednik, rojen po koncu 2. svetovne vojne. Zaradi tega sem bil deležen številnih provokativnih radio velenje vprašanj, kdaj in kje sem se bojeval med vojno. Takim in njim podobnim sem skušal pojasniti, da gre pri tem za ohranjanje spomina na vse žrtve 2. svetovne vojne, da smo tudi pripadniki sedanje generacije dolžni gojiti hvaležni spomin nanje in s tem tudi krepiti prizadevanja, da se takšne grozote nikdar več ne j^L bi ponovile.« Njegovega ^^ strica, Toneta Aristovni-ka iz Škal pri Velenju -pojasnjuje - so nacisti K zverinsko obesili sku-Kff paj s še preostalimi 99 V frankolovskimi žrtva-* mi 12. februarja 1945 na eno od jablan v grabnu pri Stranicah. Pokojnemu očetu ter njegovim sestram je obljubil, da bo ohranjal hvaležni spomin na vse te žrtve tudi v obdobju, ko njih več ne bo. »Takšnih tragičnih družinskih zgodb je na območju naše občine še veliko in mimo njih nikakor ne moremo. Žrtve niso bile zaman. Verjamem, da je tistim, ki niso doživeli vojnih grozot, težko razumeti nekatere stvari, a je treba sprejeti, da ni nič samoumevnega. V naši krajevni organizaciji ZB smo ponosni, ker smo letos v naše vrste pridobili kar 14 novih članov, ki morda čutijo podobno hvaležnost in spoštovanje do preminulih žrtev iz vrst svojih sorodnikov.« Je pomen in namen borčevskih oblik organiziranja danes združevanje članov, skrb za spominska obeležja, opozarjanje na vojne grozote ali še kaj drugega? V prvi vrsti, pravi Aristovnik, je njihov pomen in namen ohranjanje vrednot NOB tudi med pripadniki današnje generacije, ohranjanje hvaležnega spomina na vse žrtve vojn. Spominska obeležja naj bodo vsem v opomin, da se podobne grozote ne smejo nikoli več ponoviti,« zato je naša naloga, da skrbimo za njihovo ohranjanje in obnovo. Sam nisem pristaš politizacije borčevske organizacije in menim, da je parlamentarni parket pravo torišče za izmenjavo političnih argumentacij!« je še dejal Jože Aristovnik. a V jami se lahko zaneseš samo na tovariše Kako je delati 500 metrov pod zemljo? Najbrž je za to potrebnega precej poguma? »Nekaj ga je že potrebnega. Gre le za posebno, drugačno delovno okolje. Rudar si ali pa nisi. To spoznaš po dveh ali treh letih dela v jami, kjer se lahko zaneseš samo na tovariše.« Prav tovarištvo je v jami izjemnega pomena. »Absolutno. Če se zunaj zgodi nesreča, pridejo na pomoč gasilci, reševalci, policija. V jami ti lahko pomaga samo 'kamerad'.« V zadnjem času pa je občutek, da v jamo prihaja še nekaj, česar včasih ni bilo - razdvojenost, deljenost ... »Verjamem, da je ta občutek samo zunaj. Med pravimi udarnimi partijami na pripravskih de-loviščih, na odkopih in tudi drugod pa vlada tovarištvo. To iz jame ne gre.« Zadnje čase je precej stebrnih udarov? »Ti so v jami prisotni že od nek- Ljubljana, 20. aprila - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je pred nedavnim opozoril na problematiko priseljevanja tujcev, še posebej tistih, ki ne znajo slovenščine niti nobenega drugega tujega jezika, kar še posebej velja za Albance. Pobudo, da se ta problematika sistemsko reši, je naslovil na vse štiri državne predsednike (države, vlade, parlamenta in državnega sveta). Od takrat je bilo na to temo že veliko razprav, vse v podporo sistemskim rešitvam. Prejšnji petek je bila ta točka tudi na seji Državnega sveta, kjer Kredibilen pogajalec se drži zavez Sindikalni boj se pri vas odvija že nekaj časa. V trojčku bi se dalo reči. »Bi se dalo, ampak jaz tega ne vidim tako. Ne gre za boj dveh sindikatov med seboj. SPESS--ov boj zagotovo ni uperjen proti SDRES-u, ampak v korist pridobivanja pravic, ki si jih v tem trenutku lahko izborimo, za katere menimo, da jih je možno poplačati, pri tem, da podjetje preživi.« Vas zato imenujejo Modre čelade? Od kod to? »Tako nas označujejo zadnje čase ... Vzporedno tečejo dvojna pogajanja. Eno so pogajanja za poenotenje kolektivnih pogodb v skupini Holding Slovenske elektrarne, eno pogajanja za pano-žno Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije. S poslovniki o pogajanjih smo se vse strani zavezale, da se bomo za čas pogajanj zadržale vseh pritiskov in so pozdravili Kontičevo pobudo in razgrnili problematiko, s katero se srečujejo v vseh večjih slovenskih mestih, doslej pa o tem nihče ni glasno govoril. Opozorili so na številne nepravilnosti, ki se začnejo pri prijavi prebivališča. »Povsem jasno so postavljeni normativi, koliko se nas lahko pelje z avtomobilom, koliko nas sme na avtobus ali letalo, imamo tudi bivalne normative, na drugi strani pa nobene omejitve. V praksi se potem dogaja, da je v 25 kvadratnih metrov stanovanja prijavljenih tudi 16 oseb,« opozarja Kontič, ki je nanizal tudi številne rilne stavke sindikata SDRES, ki je enakopraven pogajalec v teh procesih.« Kompromis boljši kot stavka Pričakovanja? »Upam, da nam bo uspelo doseči kompromis. Vsekakor je bolje tako kot z napovedovanjem stavk ali stavko.« Prvi maj. Pred sto in več leti so se delavci borili za osem ur dela, osem ur počitka, osem ur zabave. Vi se danes za efektivni delovni čas. »Težka tema že dve leti, a mislim, da smo že zelo blizu. Sindikati ga rahlo različno dojemamo. Sindikat SPESS je izvedel anketo med zaposlenimi. 835 delavcev, ki so v jami celih osem ur, je s podpisi soglašalo, da bi bilo 7 ur 45 minut za osemurni delovnik z dodatkom za higieno tisto, kar bi bilo v tem času dosegljivo. Težava pa so regresni zahtevki težave v vrtcih, šolah, zdravstvenih ustanovah, socialnih službah ... Veliko k tem kaotičnim razmeram prispevajo tudi delodajalci, ki ob objavi razpisa ne zahtevajo znanja slovenščine, a jih je na drugi strani treba razumeti, profile, ki jih iščejo - gre največkrat za gradbene delavce - v tem primeru ne bi dobili. Se pa v Sloveniji dogajajo celo takšne nepravilnosti, da državno podjetje, kot je pošta, zaposli tujce, ki ne znajo slovenščine, kar je seveda povsem nesprejemljivo. Znanje slovenščine je za vse, ki se priselijo v našo državo, nujno, za nazaj. Poslovodstvo se temu izmika, sindikati pa ne moremo pristati, da bi se jim v imenu delavcev odpovedali.« Poplačilo za nazaj pa potegne s seboj precejšnje finančno breme za družbo. Vaš generalni direktor govori o približno 6.000 evrov na delavca. »Enkrat se govori o 3.000 evrih, enkrat 6.000 evrih. Odvisno od tega, kakšen čas se vzame, je to 15 minut ali pol ure, je to nadurno ali navadno delo, obresti... Zdaj srno v dilemi, ali je to od takrat, ko je bila sprožena inšpekcijska odločba, ali poplačilo za pet let... Vse to se je treba dogovoriti čim prej. Efektivni delovni čas 'sedem petinštirideset' začne veljati 1. maja. Kakšna ideja SDRES-a pride prav SPESS-u Med vrsticami se da razbrati tudi, da uprava očita sindikatu, delavcem ..., da bi uresničitev te zahteve vrnila Premogovnik v čase, v katerih je že bil, se pravi v čase insolventnosti. »Če bomo šli tako daleč, da bo moralo o tem odločiti upravno sodišče, lahko da ... Če pa sprejmemo dogovor, da se to poplača ali poravna kako drugače v naslednjih letih, pa mislim, da ne. Potem je to nekaj, kar je po moje lahko čisto znosno in sprejemljivo.« Zdaj pa vprašanje, pri katerem si bom pomagala z mnenjem iz Večera, v katerem je kolegica zapisala: »Večinskemu sindikatu manjšinski pije živce, zato veliki drži pesti, da bi malemu čim prej spodletelo. Večinski sindikat se čuti ogroženega, manjšinski tudi, zato si mora v želji za obstanek pripeti vsaj nekaj zaslug. Roke si ob tem petelinjem boju vidno mane uprava.« Je zadela? »Prebral sem komentar, mislim pa, da ne gre za to. Trenutno smo uspešni v pogajanjih. Januarja je SPESS upravi podal osem zahtev, precej podobnih SDRES-ovim stavkovnim. Pričakujemo, da jih bomo do konca meseca zaprli. Ali ima od tega korist uprava? Mislim, da ne. Nam pa včasih pride prav kakšna ideja, ki jo sproži SDRES. Oboji imamo enake cilje. Razlikujeta se le pot do tja in potrpljenje.« a so bili enotni, ob tem pa poudarili, da bi bilo v to izobraževanje še posebej nujno zajeti ženske, ki so večinoma doma in redko pridejo v stik z domačini, neznanje jezika pa jim to še dodatno onemogoča. Za zdaj so nanizali veliko predlogov in pobud ter imenovali tri interesne skupine, ki bodo poskrbele za medresorsko usklajevanje treh ministrstev, ki morajo na tem področju nekaj ukreniti. »To je nujno, saj lahko nerešena vprašanja v zvezi s tem hitro pripeljejo do nestrpnosti in sovraštva, še posebej v teh časih, ko je veliko takšnih, ki za težave hitro okrivijo tujce. Državni svetniki so pozdravili mojo pobudo in pospešitev razreševanja odprtih vprašanj na tem področju,« je še dodal velenjski župan in državni svetnik Bojan Kontič. a Mira Zakošek Jože Aristovnik:»Verjamem, da je tistim, ki niso doživele vojnih grozot, težko razumeti nekatere stvari, a je treba sprejeti, da ni nič samoumevnega.« O tujcih v Državnem svetu Priseljevanje tujcev je treba v Sloveniji sistemsko urediti, da se izognemo težavam in morebitni nestrpnosti Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 16 16 VI PIŠETE 26. aprila 2018 Planinci imajo novo vodstvo Jože Rovan nasledil Bojana Rotovnika Šoštanj, 21. aprila - Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Šoštanjčana Bojana Rotovnika nasledil dr. Jože Rovan iz PD Ljubljana-Matica. Med sedem članov upravnega odbora so bili izvoljeni iz nam bližnjih okolij tudi Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Uroš Kuzman (PD Velenje) in Danilo Kete (PD Mislinja), med člane nadzornega odbora pa tudi Ana Žehelj (PD Ljubno ob Savinji)). Po osmih letih uspešnega predsednikovanja največji športni organizaciji v Sloveniji se je Bojan Rotovnik, ki je planinsko zvezo vodil od leta 2010, zbranim zahvalil za zaupanje za to funkcijo, s posebnimi pozornostmi pa tudi ljudem, ki so ga pri tem najbolj podpirali, od planinskega društva in družine do strokovne službe in predsedstva PZS. PD Šoštanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 115 let, je ob tej priložnosti svoje delovanje predstavi- lo tudi z razstavo fotografij. Uvodni kulturni program, ki ga je duhovito povezoval Uroš Kuzman, sta s pesmijo obogatila Oktet TEŠ in planinska skupina Vrtca Šoštanj, planince iz vse Slovenije sta ponosno pozdravila predsednik PD Šoštanj Jure Grudnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih, oba z željo, da se obiskovalci še kdaj vrnejo v kraj pod Smrekovcem z bogato kulturno dediščino. Planinci so se po skupščini odpravili še na ogled usnjarskega muzeja in drugih znamenitosti Šoštanja. a V okviru Društva podeželskih žena Šaleška dolina že sedem let deluje tudi kulturna skupina. Ko nas je na enem od praznovanj pri članici slišal prepevati slovenski župnik Dori, ki deluje v Berlinu, nas je povabil na obisk. Po skoraj enoletnem usklajevanju smo se sredi tega meseca odpravili na pot. Dolga vožnja proti Berlinu je potekala v veselem razpoloženju. Ogled Berlinskih znamenitosti in ostankov, ki še vedno spominjajo na razdelitev obeh Nemčij, se nas je zelo dotaknila. Grozote in revščino, ki so jo doživljali ob delitvi, nam je predstavil Tonček Bačovnik, ki že 47 let živi v Berlinu in je ob Doriju glavno gonilo slovenskega društva Slovenska katoliška misija Berlin. Nekatere cerkvene pevke in or-ganistka so nam pomagale, da so v čudoviti cerkvi pesmi ob slovenski maši še lepše zvenele. Kulturni program, ki smo ga pripravile ob nekoliko zapoznelem materinskem dnevu, je bil prije- ten uvod v druženje in premnoge izpovedi naših izseljencev. Ganjeni smo bili vsi: mi ob njihovih pripovedih, oni pa ob spominih na svojo mladost in domovino, ki smo jo pričarale s pesmimi. Na poti domov je sledil ogled Potsdama in slovo ter dolga vožnja nazaj domov. Polni prečudovitih vtisov in nepozabnega doživetja smo se v zgodnjih jutranjih urah vrnili v Šoštanj. a Kulturna skupina Društva podeželskih žena Šaleške doline Učenci so s predstavitvijo svojih pesmi pokazali, da občutek za kulturno ustvarjanje še živi. Minuli teden so na Osnovni šoli (OŠ) Prebold pripravili prireditev Naj pesem pove. Na njej so se predstavili učenci osnovnih šol Savinjsko-šaleške regije, ki so se odzvali na natečaj ustvarjanja poezije na temo drugačnost. Organizatorji so vse prispele pesmi zbrali v brošuri, na prireditvi pa predstavili izbor različnih. Učenci so se predstavili s pesmimi v slovenskem, an- gleškem in nemškem jeziku, slišati pa je bilo tako preprostejšo poezijo mlajših učencev kot bolj zahtevno ustvarjanje. Med 110 prispevki so bile tudi pesmi učencev OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ bratov Le-tonja Šmartno ob Paki in OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Strokovna komisija je izbrala tri nagrajene pesmi, med kateri- mi je največ pozornosti pritegnilo delo Roka Hrustla iz OŠ Pe-trovče, ki je svojo poezijo spisal v obliki zemljevida sveta. Tako njemu kot ostalim mladim poetom je posebej močno zaploskal raper Zlatko, ki je kot gost prireditve obogatil že sicer bogato pripravljen kulturni program. a mš Jal v v • • Čiščenje in Salamijada v Šentvidu Šentvid, 21. aprila - V očiščevalno akcijo KS Šentvid smo se vključili tudi člani Turističnora-zvojnega društva Raztok Šentvid. Tudi tokrat smo pobrali precej smeti. Po očiščevalni akciji in okrep-čilu smo se zbrali v Andrejevem domu na Slemenu na že šesti Salamijadi. Letos so »salamarji« iz Šentvida in okolice prinesli v ocenitev 24 salam. Strokovna komisija v sestavi Jože in Marjana Pečečnik ter Ivan Petek je za najboljšo ocenila salamo Matjaža Volerja iz Črne na Koroškem, na salami-jadi zbrano občinstvo pa je najvišjo oceno dalo salami Manice Podvratnik iz Šentvida z Orlove domačije. Drugo mesto je strokovna komisija podelila salami Milana Lesjaka iz Podpece, tretje pa salami Leje Lesjak, prav tako iz Podpece. Občinstvo pa je drugo mesto podelilo salami Jožice Kotnik iz Črne, tretje mesto pa salami Mirča Kompreja, prav tako iz Črne na Koroškem. Seveda je na koncu sledilo prijazno srečanje, ki se mu tudi salame niso uspele upreti. a th ADDIKO BANK GOTOVINSKI KREDITI ZA IZPOLNITEV VAŠIH ŽELJA Spomladanske prenove s hitrimi gotovinskimi krediti z nespremenljivo obrestno mero tudi do 12 let Ljubljana, 10. april 2018 - Pomlad je odličen čas za prenovo in priložnost za osvežitev našega doma. Z vsako prenovo pa so povezani stroški, zato na te želje ponavadi hitro pozabimo. A s pomočjo Addiko banke, ki je specialist za gotovinske kredite, si želje hitro in enostavno lahko uresničite in zaradi tega živite še udobnejše. »V Addiku ponujamo vrsto gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno. Nekateri gotovinski krediti ponujajo izjemno fiksno obrestno mero z najdaljšo dobo celo do 12 let, z nespremenjenim mesečnim obrokom. Smo edini v Sloveniji, ki ponujamo sklenitev preko spleta kar iz naslonjača, brez obiska banke, v nekaterih naših inova-tivnih Express poslovalnicah pa lahko kredit uredite kar sami,« razlaga vodja poslovalnice v Velenju, Rok Marn. Addiko je tudi kot prva banka v Sloveniji ponosna lastnica prestižnega mednarodnega certifikata »Customers' Friend«, kar pomeni, da zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti storitev in strankam omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo. Da bo spomladanska prenova res po vaših sanjah preverite financiranje na addiko.si Kredit iz domačega naslonjača Preko spletne aplikacije www.hipkredit. si, brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 7.000 EUR. Ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 mesecih pa vse do 5 let, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije. Rabite kredit že jutri? Postopek je hiter in enostaven. Express kredit vam lahko odobrimo že v nekaj minutah, denar pa začnete porabljati nasled- nji dan. Pridobite lahko do 35.000 EUR, z mesečno obveznostjo od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let preko trajnega naloga, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko. Imate stare dolgove? Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR, si uredite finance in odplačujte samo en dolg. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini, za prosto razpolaganje. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete pa ga lahko kar do 12 let, preko trajnega naloga. V Express poslovalnici ste sam svoj bančnik V ljubljanskem BTC-ju, v Dvorani A, na sedežu banke na Dunajski 117 v Ljubljani, v nakupovalnem centru Qlandija Krško in v Slovenj Gradcu vam je na voljo poslovalnica sodobnega formata. Najbolj uporabne storitve lahko opravite kar sami, hitro in enostavno, pri tem pa vam lahko pomagajo tudi svetovalci, ki so na voljo v poslovalnicah. Na bankomatu lahko dvignete gotovino do 7.000 EUR iz naslova kredita, ki ste ga pravkar sklenili v poslovalnici, opravite plačilo računov s takojšnjim učinkom, položite gotovino in drugo. Addiko Bank express poslovalnice poslujejo od ponedeljka do sobote. Več o gotovinskih kreditih Addiko Bank si preberite na Addiko.si/gotovinski krediti. Mega MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE Vesel 1. maj PAKET PREMIUM © minut v vsa SLO omrežja Mega I W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m 30 GB 150 minut klicev iz SLO v EU-območje 19,99 € Kidričeva 23, Velenje T °3 898 84 01 www.domvelenje.Si Ob prvem maju, ^^¿h. prazniku dela, vam iskreno čestitamo! Želimo vam, da lepo preživite praznične dni. Stanovalci, zaposleni in direktorica I' iN Violeta Potočnik Krajnc SMS/MMS Podatkov z UUV Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 26. aprila 2018 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17 Pomlad pozdravili v znamenju kulturne dediščine Na Pomladnem sejmu je pestro ponudbo stojnic dopolnil kulturni program na temo kulturne dediščine, Mestna občina Velenje pa je med občanke in občane razdelila 3300 sadik balkonskega cvetja Tina Felicijan Velenje, 21. april - S Pomladnim sejmom na Titovem trgu v Velenju je v mesto prišlo pravo spomladansko vzdušje. Številni obiskovalci, več kot 50 stojnic, ki so na že 23. prodajno-razstav-nem sejmu ponujale sadike, kulinarične dobrote, rokodelske izdelke in predstavljale dejavnosti različnih društev, so uživali v toplem vremenu, ki je v središče mesta privabilo tako starejše kot najmlajše. Osrednja ponudba Pomladnega sejma so bile tudi letos različne sadike zelenjadnic in dišavnic ter cvetja in drugih okrasnih rastlin za ureditev vrtov, gredic in balkonov. Obiskovalci pa so lahko izbirali tudi med inovativno izdelanim nakitom iz najrazličnejših materialov, pleteninami, S ploščadi pred kulturnim domom so največ pozornosti pritegnile plesalke Plesnega studia N, ki so pripravile spomladansko obarvane plesne miniature. vezeninami, lončarskimi, šiviljskimi, lesenimi, usnjenimi in pol-stenimi izdelki, ročno izdelanimi mili, zeliščarskimi in medenimi dobrotami, domačimi testeninami, olji, vini, piškoti in drugimi pekovskimi izdelki. Z razstavami in prikazi raznih dejavnosti so se predstavili tudi različni zavodi in društva ter tako razkrivali zanimivosti iz Šaleške doline, pisano Obiskovalce Pomladnega sejma so zabavali Big band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, Grajski gospodi iz Šaleka, tamburaška in folklorna skupina kulturnega društva Medimurje Velenje, otroški pevski zbor Vrtca Velenje - enota Lučka je priredil mini koncert, plesalke in plesalci Plesnega studia N in Plesne šole Spin so se zavrteli na ploščadi pred kulturnim domom, nastopil pa je tudi ansambel Žarek. Tistim, ki so s tržnice odhajali polnih rok, so pot do avtomobila olajšali pomočniki Zavoda za turizem Šaleške doline, ki so jim pomagali pri prenosu izbranih izdelkov. tržnico pa so dopolnile ustvarjalne delavnice in pester kulturni program s pridihom kulturne dediščine. Z razdelitvijo 3300 brezplačnih sadik balkonskega cvetja, ki jih je priskrbela Mestna občina Velenje, pa se je začela tudi akcija Velenje, mesto cvetja, ki jo prireja Turistična zveza Velenje in tako spodbuja občanke in ob- čane, da prispevajo svoj kamenček v cvetlični mozaik mesta, ki je že večkrat ponosno nosilo naziv najlepše urejenega v državi. Strokovnjaki iz Podjetja za urejanje prostora pa so obiskovalcem Pomladnega sejma svetovali tudi o izbiri primernih rastlin ter njihovi negi. ■ Noč knjige tudi v Knjižnici Velenje Po vsem svetu velja, da je 23. april dan knjige. Obeležuje se seveda različno, v Sloveniji pa ga zadnja leta prepoznavamo predvsem po t. i. noči knjige, ki jo ob priložnosti pripravljajo različni organizatorji. Noč knjige ponekod živi v šolah, v naši dolini pa je ob svetovnem dnevu knjige zaživela v Knjižnici Velenje. Že petič zapovrstjo. Nekaj dni prej (v noči iz petka, 20., na soboto, 21.4.) so se mladi so zaspali kmalu po tem, drugi so brali še naprej, zjutraj pa so se vsi zbudili ob 7. uri, ko jim je knjižničarka pripravila preprost zajtrk. »Večinoma so se dogodka letos udeležili najstniki, ki tudi sicer obiskujejo bralni krožek za mlade Cool knjiga, je pa bilo tudi nekaj drugih,« je povedala Brina Zabukovnik Jerič iz Knjižnice Velenje. Ob svetovnem dnevu knjige pa so v velenjski knjižnici poskrbe- Ob svetovnem dnevu knjige so v za mlade pripravili Nočni lajf v knjižnici. ljubitelji knjig zbrali na Nočnem lajfu. V okviru dogodka, ki so ga pripravile Brina Zabukovnik Jerič, Andreja Kac in Metka Pivk Srdic, je deset mladih v knjižnico v petek prišlo s povsem drugačno opremo kot običajno - da, vedeli so, da bodo tam prav zares tudi prespali. Program pa je bil seveda še kako aktiven. Najprej so se srečali z otroško in mladinsko pisateljico Neli Kodric Filip, se nato zabavali v žongler-ski delavnici s Saro in se naposled lotili prebiranja Cankarjevih del. Če uporabimo njihov izraz, so brali Cankarjev lajf. Nekateri li tudi za odrasle ljubitelje knjig. V ponedeljek so gostili pisateljico, filozofinjo in kritičarko Mojco Kumerdej, ki je za svoj zadnji roman prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. V osrednjem razstavišču knjižnice so odprli tudi razstavo o avtorici. Nato so vsem, ki so opravili 9. bralno značko za odrasle, podelili potrdila in knjižne nagrade. To leto jih je bilo 57, med njimi štirje moški. Noč knjige so v Knjižnici Velenje nadaljevali z zasedbo Jimi Williams, ki je preigravala znane skladbe. a Mojca Štruc Martinova vas dobi lepšo Šmartno ob Paki - Martinova vas ob železniški progi v središču Šmar-tnega ob Paki je večkrat na leto prizorišče prireditev, med katerimi je najbolj obiskana Vesela Martinova sobota ob občinskem prazniku. Dogodki se izvajajo na prireditvenem prostoru, okoli katerega so postavljene hiške društev - planinskega, čebelarskega, turističnega, konjerejskega, društva vinogradnikov ter Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh. V zadnjih letih je bil tu zgrajen še oder ter razširjeno plesišče. Prostor se je postopoma izgrajeval več let, zato nima enotne podobe. Občinska uprava se je odločila, da se tega vprašanja loti celovito, zato je naročila koncept nadaljnjega razvoja Martinove vasi. K temu jih je spodbudila tudi namera tamkajšnjega turističnega društva, ki namerava tam preurediti in prenoviti svoje prostore. Koncept ne predvideva velikih ukrepov, ampak enotnejše oblikovanje prostora, ki bo tudi v prihodnje dopuščal posebnosti posameznih društev. Koncept bodo najprej predstavili društvom, ki so gonilna sila družabnega dogajanja. a Tp podobo Eden od projektov lobčine Šmartno ob Paki je tudi enotna zasnova nadaljnjega razvoja Martinove vasi ■ - - - ■ '.1 ■ ■■ ■-- '■ v. Mm^HHI SHttOflBUBflUF Pridružite se nam! Občankam in občanom čestitamo ob prazniku dela in želimo prijetno praznovanje. PRIDRUZH E SE NAM POD MAV RICO ZNAN JA Aktualne informacije najdete na www.scv.si in info@scv.si isto rs itidoriho in iliojtto varstvo okolja £ÎsÎî|îo in ¿to ia lomainiška slotihem iota dejavnosti Gimnazija Vm Medpodjttniiki ii/ofam iioktoievolni in iluaenm ¡am teater dam Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 18 18 RAZVEDRILO »»^AS 26. aprila 2018 Nagradna križanka Mestne občine Velenje Vesele praznike vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 10. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 26. aprila 2018 ""^Jis Mnenja in odmevi Kontičevemu in Letonjevemu pismu ob rob (ali: Mala šola integracije) Pred kratkim sta oba, g. Kontič in g. Letonje, poslala pismo, ker ju skrbi integracija oziroma nein-tegracija. Naj povem primer dobre prakse ali "kako se naučiti osnov jezika." Pred leti smo stanovali nasproti hiše, v kateri je bilo veliko tuje govorečih podnajemnikov. Nekateri so se hitro menjavali, drugi so ostali več let in moja mama jih je ničkoliko povabila na kavo. Nikoli ni govorila drugače kot slovensko, in čeprav je bila preprosta ženska, ni nikoli imela nepremostljivih komunikacijskih težav. Nekako so se vedno razumeli. Z nekaterimi občasno jaz še sedaj spijem kavo, ob tem pa obujamo spomine na mojo zlato mamo in na čase, ko smo bili še sosedje (mimogrede, sosed je bil tudi Miha Letonje). Če človeku odpreš vrata (in toplo dušo, kot jo je imela moja mama), navsezadnje nekaj nevede narediš za integracijo. Sicer pa je še za klene Slovence, ki tako radi svetujejo, kako naj se tujci naučijo našega jezika, slovenski jezik težak. To se vidi iz zapisov forumskih svetovalcev in strokovnjakov. Po vzoru Windowsi za telebane bi lahko izdali še Slovnico za telebane, kjer bi se glasniki slovenskega jezika in naroda lah- ko naučili, kje se piše vejica (da ponovimo: pred ki, ko, ker, da, če vejica skače. Malo mnemotehnike nikoli ne škodi!), da se Slovenci piše z veliko (saj smo vendar veliki!), slovenščina pa z malo. Da povzamem, nekaj preprostih navodil ne bi (aja, morda boste bolje razumeli takole: nebi) škodilo. Da ne bi (nebi) delali sramote jeziku, ki ste ga drsali v osnovni in srednji šoli dvanajst ali trinajst let, nekateri pa še kako leto dlje. Tako bomo priseljencem pokazali, da smo pometli pred svojim pragom (čez katerega pa lahko stopijo tudi oni na kakšno kavico ali dve). Nevenka Ocepek Svoboda in sreča Vsem, ki se odpravljamo na volitve, nam bodo politiki v naslednjih dneh ponujali resnico, da so le oni pravi, ki se borijo za našo srečo in blagostanje, da bodo odpravili vse nepravilnosti v družbi, ki nam jemljejo dostojanstvo, svobodo in srečo. Pa sta svoboda in sreča nekaj, kar nam sploh lahko zagotavlja država ali politični sistem? Edvard Kardelj je v uvodu svojega političnega programa socialističnega samoupravljanja zapisal, da si srečo lahko ustvari le človek sam. To res drži. Vendar je bil prepričan, da si človek srečo lahko ustvarja le znotraj političnega sistema in vladavine partije. Tudi današnja politika, vseh strank in barv, je ujeta v enako prepričanje. »Volite nas, zagotovili bomo tako delovanje političnega sistema, da boste svobodni in srečni! Vse od časa, ko smo se odrekli ideologiji partije, ko smo zavrgli politični in ekonomski model socialističnega samoupravljanja in sprejeli, vede ali nevede, novo ideologijo neoliberalnega kapitalizma, se naša svoboda in sreča še bolj izgubljata v negotovosti in strahu, četudi se obseg dobrin, ki jih potrošimo, veča in veča. Je kaj narobe z nami, da smo vedno v večjem strahu, stresu, nezadovoljni in nas ob tem vedno pogosteje napadajo bolezni, ob tem pa prepričani, da nam bodo materialne dobrine prinesle blagostanje in srečo? Že samo dejstvo, da nam vedno več dobrin, ki si jih lahko privoščimo, ne prinaša sreče, pove, da sreča ni imeti nekaj več. Dobrine nam prinesejo zadovoljstvo, kratko zadovoljstvo. Zato si vedno znova želimo novih. To pa je že odvisnost, ki nas dela nesvobodne. V to ujetost nas neprestano sili vsa medijska »mašinerija«, ker pač kapital, da rojeva dobiček, potrebuje takega človeka. Politične elite pa mu vdano služijo, da jim da kanček oblastnega kolača. Sreča je naša subjektivna, duhovna dimenzija, je manifestacija stanja naše zavesti. Srečni smo takrat, ko ustvarjamo lepe misli. Lepe so tiste, ki so v harmoniji z našo bitjo. Kot ima vsaka celica svojo vibracijo, jo ima tudi vsaka naša misel. Takrat, ko so vibracije v harmoniji, naša hipofiza da »navodilo »žlezam, da ustvarjajo hormon sreče, ki v naših celicah ustvarja občutek sreče. V takem stanju je naša bit odprta (ni vibracij slabih misli, ki bi preprečevale), da v obilju sprejema življenjsko energijo (bioenergijo, božjo energijo, koz-mično energijo), kar daje življenje in ohranjanje zdravja. Takrat smo ljubeči, sočutni in sposobni sprejemati različnost drugih. V nas ni strahu, zamer, jeze in tudi ne želje, da svoj prav vsiljujemo drugim. To je sreča. Je samo v nas in del naše biti. Ustvarjamo jo lahko le z mislimi, ustvarjenimi v svobodni zavesti, ki ni ujeta, zasužnjena z grmado vsiljenih miselnih vzorcev, prepričanj, dogem, mitov, norm, navad, tradicije, predsodkov in podobne navlake, ki jo ustvarja kolektivna zavest naših egov. Svobodni smo, ko nas ne napadajo misli, moram, moram, kaj bo, kaj bodo rekli, poglej, kaj imajo sosedje, moram biti boljši od drugih in podobno. To je prava svoboda in ne to, da lahko govorimo, kar hočemo in se prosto gibljemo. Ko je naša zavest ujeta in programirana od take ali drugačne ideologije, ne more ustvarjati vibracij misli, ki bi bile v harmoniji z našo naravno strukturo in vibracijo biti (duša, duh, zavest, um, telo) in zato so naše misli slabe. Slabe, ker v tem stanju disharmonije vibracij naša hipofiza preko žlez ustvarja hormone, ki v nas ustvarjajo slabe občutke, strah, jezo, zamere in podobne občutke. Ti občutki so sporočilo duha naše duše, da moramo spreminjati sebe, osvobajati svojo zavest. Če je ne, smo vedno v večjem stresu, vedno bolj se zapira dotok življenjske energije, kar nas pelje v bolezni, staranje in smrt. Odgovorite si sami, ali je vaša zavest na poti osvobajanja in ste vi na poti k sreči ali je ravno obratno. Kolektivna zavest sveta je taka, da nas vodi v odnose vedno večje ujetosti, strahu, bolezni in smo na poti umiranja človeške populacije. Res je, da nekateri politiki čutijo in vidijo pojave, ki jih ustvaija-mo na vseh nivojih, ki so slabi, ki ne vodijo k harmoniji, sreči, zdravju in blagostanju in to želijo odpravljati. Žal ne poznajo naravne tehnologije življenja in nastajanja vsega v fizični dimenziji življenja in ne vedo, da sveta ni mogoče spreminjati na bolje z odpravljanjem slabih pojavov v fizični dimenziji, pač pa le s spreminjanjem zavesti. Le nova zavest svetlobe in harmonije, ne nova zavest nove ideologije, ki bo razsvetlila zavest teme in strahu vladavine človeškega ega, je pot spreminjanja in ustvarjanja svobode, harmonije, sreče, zdravja in blagostanja na vseh nivojih. Da v svoji zavesti pridemo do tega spoznanja, se moramo najprej dokopati in spoznati, kdo smo in kaj je življenje. Tudi to je rast zavesti. Nihče namesto nas nam ne more osvobajati zavesti in nas, peljati na pot sreče. Tega ne more storiti nobena partija, nobena stara in ne nova ideologija, noben razsvetljeni voditelj in noben veseljak, ki nas zna za trenutek razvedriti. Prav zato, ker verjamemo, da nam bo nekdo le prinesel svobodo, harmonijo in srečo, smo znova in znova razočarani in ne sprejmemo resnice, da to ni mogoče. Zato še naprej dajemo glas za neke nove obraze. Svoboda in sreča ni imeti, je biti. Svobodni prihajamo vsakokrat v novo življenje in sreča je vedno v nas. Oboje izgubimo, ko se pustimo ujeti. To je moje znanje in moja izkušnja svobodnega in srečnega človeka. ■ Silvester V zgodbo čistilk vstopili še odvetniki Prejšnji teden smo predstavili zgodbo čistilk, ki čistijo prostore Šolskega centra Velenje (ŠCV). Če povzamemo zelo na kratko: čistilke niso zaposlene na ŠCV, temveč v družbi Aktiva Skupina, že nekaj časa pa opozarjajo na previsoke norme čiščenja in težke delovne pogoje. Ko se je ŠCV letos iztekla pogodba s podjetjem Aktiva Čiščenje, so v novem razpisu kot pogoj za sklenitev pogodbe zapisali, da mora biti podjetje invalidsko. Prijavilo se je podjetje Aktiva TS, ki je tako kot podjetje Aktiva Čiščenje del Aktiva Skupina. V tej družbi so čistilke, ki so prej ŠCV čistile, kot zaposlene pri podjetju Aktiva Čiščenje zdaj prezaposlili v Aktivo TS - razen dveh. Tema so vročili odpoved pogodbe o delovnem razmerju. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja in raziskovalnih dejavnosti (VIR) so ob tem opozorili, da sta bili čistil-ki ob službo zaradi opozarjanja na nepravilnosti. Zdaj so se v zgodbo vmešali še odvetniki. Iz odvetniške družbe Pirc Musar, ki zastopa družbo Aktiva Skupina, so namreč predstavniki sindikata prejeli poziv za »prenehanje s posegi v ugled pravne osebe«. V pozivu sindikatu očitajo, da položaj čistilk predstavljajo »senzacionalistično nepopolno, neresnično, izkrivljeno in zavajajoče«, s čimer »z netočnimi in žaljivimi informacijami tako na nedopusten način posegate v čast in dobro ime naše stranke,« so še zapisali v odvetniški družbi Pirc Musar. a mš VI PIŠETE 19 Za zdrav in boljši jutri Rak (s tujko malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastanejo v času življenja. Kadar se mutacija prenese s staršev na potomce in potomec zboli, govorimo o dednem raku. Teh genetsko pogojenih dednih rakov je sicer malo, ocenjujejo, da jih je le okoli 5 odstotkov od vseh rakov. Toda v celoti postajajo rakave bolezni po svetu, v Evropi in tudi Sloveniji iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. Po republiških podatkih zboli za rakom v Sloveniji že okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih približno 6.000. Pričakujemo lahko, da bo do 75. leta svoje starosti za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk, rojenih leta 2010. Za posledicami kajenja je v dvajsetem stoletju umrlo več kot 100 milijonov ljudi. Osem od 10 pljučnih rakov je posledica kajenja cigaret. S kajenjem pa so povezani tudi rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak (adenokarcinom), rak materničnega vratu, adenokarcinom požiralnika in mieloična levkemija. Prehrana vpliva na nastanek raka na razne načine, neposredno ali posredno prek čezmerne telesne teže. Čezmerna telesna teža ima lahko za posledico rake požiralnika, debelega črevesa in danke, žolčnika, trebušne slinavke, dojk (po menopavzi), materničnega telesa (endometrija), jajčnikov, ledvic, prostate (napredovana oblika) in še nekaterih. Čezmerno pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi in skupaj s kajenjem (ust, grla, žrela in požiralnika). Preveč alkoholnih pijač veča tudi tveganje rakov debelega črevesa in danke, jeter in dojk. Na raznih delovnih mestih delavci prihajajo v stik s številnimi kemikalijami, od katerih so nekatere povezane tudi z nastankom raka. V splošnem drži, da je delež rakov, ki jih je mogoče pripisati delovnim razmeram, bistveno manjši od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad in razvad. Bolezen lahko recimo povzroči tudi radon, to je radioaktivni plin, ki je v zemlji. Če je v zemljišču več radona, lahko prodira v stavbe, v bivalne in delovne prostore. Dolgotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam tega plina je povezana s pljučnim rakom. Pri nekaterih vrstah raka je mogoče s preprostimi preiskavami pri navidezno zdravih ljudeh najti spremembe, ki lahko pomenijo raka. Tako med ljudmi brez kliničnih težav odkrijemo bolnike, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, ki še ne povzroča težav. V Sloveniji presejalne programe za raka materničnega vratu (pregled brisa) izvajamo po 20. do 30. letu starosti, dojk (mamografija) v starosti 50 do 69 let ter debelega črevesa in danke (pregled blata zaradi mogoče prikrite krvavitve) v starosti 50 do 74 let. Če dobite pisno vabilo za presejanje, se odzovite vabilu! Čeprav je skrb za lastno zdravje dolžnost vsakega od nas, pa jo lahko udejanjamo samo v državi, ki podpira zdravje v vseh politikah, zato pri preventivi rakavih in drugih bolezni ne smemo pozabiti tudi na odgovornost družbe. Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Zato skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana vabimo k sodelovanju v projektu z naslovom Evropski kodeks proti raku: priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Z izvedbo predavanj želimo povečati informiranost in ozaveščenost o upoštevanju nasvetov Kodeksa ter posledično prispevati tudi k večji udeležbi v presejalnih programih za raka. a Karmen Petek, mag. zdr. nege lili Občankam in občanom iskreno čestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela! DBSS d.o.o. T: 05 9 0 8 76 24 | F: 059 08 76 2 8 W: www.dbss.si Želimo vam prijetne prvomajske praznike! Center za zdravljenje živali Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058 Toplica Center za zdravljenje živali (Topolšica 15, Topolšica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialističnaambulanta in referenčna veterinarska bolnišnica za medicino malih živali, predvsem na področjih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostičnihendoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT). Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 26. aprila 2018 Srečanje legend in sedanjega Rudarja Zelo veselo, praznično je bilo v sredo prejšnji teden na mestnem stadionu v Velenju. Tekmovanje Rudarja v prvi ligi letos mineva tudi v znamenju 70-letnice obstoja kluba. Ob tem jubileju bodo pripravili več prireditev. V sklop praznovanj je sodil tudi dogodek, s katerim so se spomnili doslej enega največjih uspehov v zgodovini kluba, osvojitve naslova pokala Slovenije pred dvajsetimi leti. Najprej so se predstavili najmlajši nogometaši in napovedali, da se klubu ni treba bati za svojo prihodnost. Z otvoritvijo razstave fotografij pred glavno tribuno so obudili najzanimivejše dogodke iz sedemdesetletnega delovanja kluba. Nadvse zanimivo razstavo so uredili delavci Muzeja Velenje, fotografije pa so prispevali mnogi Rudarjevi ljubitelji. Ob tem dogodku sta med drugim spregovorila podpredsednik kluba in velenjski podžupan Peter Dermol, direktorica muzeja Mojca Ževart. Otvori- tev razstave, ki jo je uredila Alma Javornik iz Muzeja, je z nastopom obogatil otroški pevski zbor Vrtca Velenje. Vrhunec je jubilejno dogajanje doživelo z revijalno tekmo na zelenici glavnega stadiona med sedanjim Rudarjevim članskim moštvom pod vodstvom Marijana Pušnika in Rudarjevimi legendami, ki jim je tudi na jubilejni tekmi 'dirigiral' Drago Kostanjšek. Vsem nekdanjim nogometašem je vodstvo kluba podarilo spominske drese z jubilejno številko dvajset. Za legende bi moral igrati tudi Ednan Softic, ki je žal pred nedavnim izgubil bitko z zahrbtno boleznijo. Nadvse ganljivo je bilo, ko so dres z jubilejno številko dvajset poklonili njegovi vdovi. Spominu na priljubljenega in prezgodaj umrlega nogometaša so se pred začetkom tekme poklonili z minuto molka. Zmagovalci pokala 98 so se dobro upirali sedanjemu rodu rudarjev. Ljubitelji nogometa so bili po pričakovanju navdušeni nad vsako potezo nekdanjih nogometašev, ki so izgubili z 0 : 1, seveda pa rezultat ni bil pomemben. Spomini na ta izjemni Rudarjev dogodek so še zelo živi. Takratni kapetan, vratar Mladen Dabano-vic, ki je danes vodja Aluminijeve mladinske šole, je ponosno dvignil v zrak lep pokal, ki mu ga je izročil takratni predsednik NZS Rudi Zavrl. Na prvi tekmi je bil z odličnimi obrambami zaslužen, da so rudarji izgubili 'samo' z 1 : 2: »Čim se vrnemo v Velenje, na ta stadion, vsi ti spomini spet zelo oživijo. To je bil fantastičen trenutek za vse, ki smo takrat igrali, mislim, da ena od vrhunskih tekem v naši karieri. Prav zaradi osvojitve pokala je spomin na pet let v Rudarju dodatno živ in nepozaben.« Rudarjev nasprotnik je bilo Pri-morje, ki je na prvi tekmi na svojem igrišču zmagalo z 2 : 1. Za Ve-lenjčane je zadel Zoran Pavlovic. Na povratni tekmi v Velenju so rdeča dvorana šrz VELENJE 03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turška savna in fitnes studio. Rdeča dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter. Želimo vam prijetne prihajajoče praznike! rudarji nasprotnika potopili s 3 : 0 z golom Aleša Purga in dvema Živojina Vidojevica. Tudi za Žika, kot ga kličejo prijatelji, so to nepozabni spomini. »Čudovito je bilo. Dvajset let je minilo kot eno leto. Resnično, zelo lepi so spomini na ta veliki uspeh. Želim si in upam, da bi Rudar še kdaj dosegel takšen ali podoben uspeh.« Janko Lukner je bil takrat Rudarjev predsednik: »Osvojitev edine Rudarjeve lovorike v našem prvenstvu tudi meni ne bo nikoli zbledela iz spomina. Spomnim se, da smo dve leti prej začeli pripravljati ekipo, eno leto prej jo tudi sestavili. Želeli smo si, da bi nekaj naredili v državnem prvenstvu. To nam ni uspelo, osvojili pa smo pokal. Veselja, kije tedaj ob tem prevevalo vodstvo kluba, igralce, navijače, se ne da opisati. Treba ga je doživeti. Sedanjemu Rudarju želim dobre igre in da morda kdaj ponovi ta uspeh.« Stane Vovk TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 28. krog: Domžale - Rudar 3:0 (2:0) Strelci: 1:0 Ibričic (39./I1 m), 2:0 Dobrovoljc (41.), 3:0 Franjic (90.). Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaševic, Kašnik, Antonov (od 55. Parfitt-Williams), Novak, Bi-jol, Šehic, Čoralic, Radic (od 63. Šimunac), Tu-čic (od 75. Bolha). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Aluminij - Maribor 0:2 (0:0), Gorica - Krško 2:0 (1:0), Triglav - Ankaran-Hr-vatini 2:2 (1:0), Celje - Olimpija 1:1 (1:0) Vrstni red: 1. Olimpija 64 (50:13), 2. Maribor 61 (55:20), 3. Domžale 59 (62:21), 4. Rudar 43 (40:37), 5. Celje 40 (48:37), 6. Gorica 34 (28:41), 7. Krško 29 (31:48), 8. Aluminij 22 (29:50), 9. Ankaran-Hrvatini 18 (26:66), 10. Triglav 16 (22:58). Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta (zaostala tekma 3. kroga): Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 25:22 (13:10) Gorenje: Vujovic, Zaponšek 10 obramb, Ceh-te 6, Medved 2, Haseljic, D. Tajnik 1, Grebene 1, Stojnic 1, Toskic, Drobež, Potočnik 2, Golčar 5 (1), Verdinek 2, Kleč 2, J. Tajnik, Pejovic. Trener: Željko Babic. Sedemmetrovke: Loka 5 (3), Gorenje 2 (1); izključitve: Loka 8 minut, Gorenje 12. 5. krog: Krka- Urbanscape Loka 36:35 (16:14), Koper 2013 - Riko Ribnica 28:28 (16:15); sreda, 9. maja, 19.00: Gorenje - Celje. Vrstni red: 1. Riko Ribnica 5 tekem - 37 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 3 - 36, 3. Gorenje Velenje 4 - 31, 4. Koper 2013 4 - 30, 5. Urbanscape Loka 5 - 27, 6. Krka 5 - 25. 5. krog skupine od 7. do 12. mesta: Dobo-va - Maribor Branik 28:27 (13:13), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 39:26 (17:10), Herz Šmartno - LL Grosist Slovan 33:38 (16:16); zaostala tekma 1. kroga: Trimo Trebnje -Dobova 24:27 (10:13). Vrstni red: 1. Maribor 5 - 24, 2. Jeruzalem--Ormož 5 - 24, 3. Trimo 5 - 20, 4. Dobova 5 -19, 5. LL Slovan 5 - 15, 6. Šmartno 5 - 10. Pokal Slovenije, sklepni tur. Finale: Krka - Celje Pivovarna Laško 33:40 (17:20); tekma za 3. mesto: Jeruzalem Ormož - Koper 2013 32:28 (17:13); polfinale: Krka - Jeruzalem Ormož 37:28 (17:17); Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 29:27 (15:13) Maribor vse bliže Olimpiji, Rudar še vedno četrti Velenjčani dolgo enakovreden nasprotnik Domžalam - Imeli priložnosti, a pri strelih premalo zbrani - V sredo v Velenju Maribor Moštva v prvi nogometni ligi so s tekmami 28. kroga začela zadnjo četrtino prvenstva. Po zaslugi odličnih iger Domžal, vse boljšega Maribora in nekoliko slabših iger Olimpije postaja boj za naslov najboljšega v tej sezoni vse bolj zanimiv, enako tudi za četrto mesto, ki naj bi še prineslo igranje v evropski ligi. Glede obstanka v najboljši nogometni druščini pa sta še vedno na najslabšem Triglav in An-karan-Hrvatini. nadvse izkazal vratar Ajdin Mula-lic. V 14. minuti je s slabih dvajsetih metrov nevarno streljal Edin Šehic, vratar pa je skrajnim naporom odbil žogo v kot. V 27. minuti so po akciji Tučica in ob posredovanju branilca Gabra Dobrovoljca pričakovali, da bo sodnik Roman Glažar iz Hajdine pokazal na belo točko, a je ocenil, da ni bilo prekrška. Če bi to storil in bi rudarji povedli, bi bil mogoče razplet drugačen. Če ...? V 38. minuti pa je Visoka prednost vodilne Olim-pije se vse bolj topi. Maribor po zmagi z 2 : 0 v Kidričevem proti Aluminiju za njo zaostaja tri točke, Domžalčani pa po zmagi nad Rudarjem za pet točk. Ljubljančani so na gostovanju v Celju iztržili točko, bilo je 1 : 1, Domžalčani so v tem mesecu igralce Rudarja premagali še drugič. Na začetku meseca je bilo ob jezeru na zaostali tekmi 19. kroga zanje 4 : 1, v aktualnem krogu ob Kamniški Bistrici pa so doma slavili s 3 : 0. Kljub temu so rudarji še na četrtem mestu, a so Celjani na petem mestu zmanjšali razliko za njimi na tri točke. Sreča, da so varovanci Marijana Pušnika krog pred tem dobili vse tri točke v Kranju. V Domžalah se rudarji (manjkala sta poškodovana Leon Črnčič in Damijan Trifkovic) niso obremenjevali z visokim porazom na zaostali tekmi, ampak so dvoboj začeli dokaj samozavestno. Poglavitni njihov cilj je bil ne prejeti zadetka, obenem pa izkoristiti kakšen hiter nasprotni napad in morda celo povesti. Veliko priložnost za to so imeli že po dveh minutah, a se je ob močnem strelu Milana Tučica to storil, vendar v korist domačih, ker je kapetana gostov Davida Ka-šnika žoga zadela v roko. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Se-nijal Ibričic. Že v naslednjem napadu so domači podvojili vodstvo in tekma je bila odločena. Ibričic je mojstrsko izvedel kot. Rudarjev vratar je žogo zaustavil na golovi črti, morda jo je že prešla, ko jo je odbil, Dobrovoljc pa jo je potisnil v mrežo. Tudi v drugem polčasu so bili gostje premalo natančni pri strelih, domači nevarnejši, z nekaj dobrimi obrambami pa se je izkazal Pridigar. Če drugega ne, so rudarji želeli doseči vsaj častni zadetek. Najbliže mu je bil v izdihlja-jih rednega dela Djair Parfitt-Wil-liams, a je njegova žoga po prostem strelu z razdalje zgolj oplazila prečko z zgornje strani. V četrti minuti sodnikovega dodatka je po podaji Ibraimija za 3 : 0 in končni rezultat poskrbel Petar Pranjic. V 29. krogu bo Rudarjev nasprotnik Ankaran-Hrvatini. Tekma bo v Novi Gorici v soboto, 28. aprila. V sredo, 2. maja, bodo rudarji ob 16. uri gostili Maribor. ■ S. Vovk Šoštanjčanki v reprezentanci Slovenska ženska kadetska reprezentanca v odbojki je od 13. do 21. aprila sodelovala na EP v Sofiji. V skupinskem delu so Slovenke s porazoma proti Rusinjam in Srbkinjam ter zmagami nad Ma-džarkami, Bolgarkami in Belorusinjami končale na tretjem mestu. Za direktno uvrstitev v polfinale in borbo za medalje je zmanjkalo nekaj športne sreče. V razvrstitvah za mesta od 5-8 so dekleta zabeležile dva tesna poraza proti Romunkam (2 : 3) in Nemkam (2 : 3) ter tako osvojile končno 8. mesto. Barve reprezentance sta uspešno zastopali tudi dve Šoštanjčanki, Neli Goršek in Ana Žigon. a Andrej Goršek Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 26. aprila 2018 «»SÜAS ŠPORT 21 Tudi po Podnu ostali "na podnu" Rokometaši Gorenja so v končnici državnega prvenstva doživeli nov poraz - Boljša od njih je bila tudi Loka Rokometaši Gorenja so v zaostali tekmi 3. kroga lige za prvaka gostovali v Škofji Loki in znova razočarali. Domača Loka jih je na tekmi, med katero gostje niso niti enkrat vodili, premagala s 25 : 22. Enako kot Celjani so se Velenj- Očitno trener Željko Babič, ki je moštvo prevzel pred letom dni in obljubljal prekinitev prevlade pivovarjev, moštvo trenutno ne more vrniti na stara pota. Po petih odigranih krogih je v vodstvu Ribnica. Velenjčani po gostovanju v škofjeloški dvora- »Ostati moramo optimistični« Trener Željko Babic: "To je bila težka tekma. Fantje so si želeli uspeha, pokazali dober pristop, a to ni bilo dovolj. Nismo izkoristili dober dan Roka Zaponška med vratnicama, ob tem pa niti čani zaradi igranja v regionalni ligi, v kateri so prav tako dosegli manj od pričakovanega, končnici priključili šele po rednem prvenstvenem delu. Doslej so odigrali štiri tekme, vse štiri izgubili in ostajajo še vedno zgolj pri enaintrideseterih točkah, kolikor jih je imela najboljša Ribnica po rednem delu (18. krogih) prvenstva. ni Poden ostajajo 'na podnu', če upoštevamo prej navedeno bero točk v končnici za prvaka. S tekmo manj na tretjem mestu za Ribnico zaostajajo za šest točk, za drugimi Celjani, od katerih imajo tekmo več, pa za pet. O prvem mestu najbrž niti sanjati ne morejo več. V 6. krogu bodo v nedeljo gostovali v Kopru. enega zadetka nismo dosegli iz tranzicijske igre. Slednje je zagotovo razlog, da smo dosegli tako malo zadetkov. Smo v težki situaciji, nekatere naše fante mučijo poškodbe in utrujenost. Kljub temu se moramo zbrati, ostati optimistični ter se čim bolje pripraviti na tekmo proti Kopru." ■ S. Vovk Ana Drev bo nadaljevala kariero Kot nam je dejala, se je tako odločila zato, ker je tekmovalno še vedno motivirana, poleg tega nima večjih zdravstvenih težav. K takšni določitvi je precej pripomoglo tudi to, da je bila v zadnjih sezonah kljub zmanjšanemu obsegu treningov konkurenčna. Njen plan za naslednjo sezono so dobre kondicijske priprave in zmanjšanje števila smučarskih dni v pripravljalnem obdobju. ■ tp Streljanje - invalidi Velenjski invalidi prvi Na državnem strelskem tekmovanju invalidov Slovenije v Ljubljani so se izredno dobro izkazali tudi velenjski invalidi MDI MS SAŠA. V streljanju s serijsko zračno puško v kategoriji SH2 ženske ekipno so osvojili 1. mesto s 1028 krogi (Andreja Zadravec 348, Doroteja Kunst 341, Jerneja Koželjnik 339 krogov). V mešani kategoriji z moškimi pa so osvojili 3. mesto. Izredno se je izkazala tudi Velenjčanka Marija Sušec v kategoriji NAC z osvojenim prvim mestom s 333 krogi. V moški konkurenci kategorije SH2 ekipno je MDI MS SAŠA osvojilo 6. mesto z 971 krogi (Aleksander Jovano-vič 373, Bojan Glinšek 337, Jože Orlačnik 261 krogov). V posamezni uvrstitvi pa je Velenjčanom pripadlo prvo mesto, osvojil ga je Aleksander Jovanovič s 373 krogi. Ta se je izkazal tudi v streljanju s standardno zračno puško, s 607 krogov je osvojil tretje mesto (zmagal pa je Gora-zd Tiršek s 622 krogi). a Franjo Žučko Janja pred maturo še do zmage Moskva, 22. aprila - Slovenski športni plezalci so vpisali nov velik uspeh s kar tremi stopničkami na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Moskvi. Janja Garnbret (SAO Velenje) je zmagala, Jernej Kruder (Špor-tnoplezalni oddelek Planinskega društva Celje) je osvojil drugo mesto, Gregor Vezonik (Alpinistični klub Ravne na Koroškem) pa je za popoln slovenski dan v glavnem mestu Rusije osvojil tretje mesto. Janja Garnbret je še na drugi tekmi v tej sezoni stopila na stopničke. V švicarskem Meiringenu je bila druga, v Moskvi pa je odlično formo potrdila s prvo letošnjo zmago. "Vedela sem, da sem z Miho Nonaka (Japonska) v finalu povsem izenačena in da bom mora- la zadnji balvan do vrha preplezati v prvem poskusu, torej 'na flash', saj je v prvem poskusu zadnji balvan preplezala že Miho. V izolacijski coni namreč lahko po novem spremljamo izide. Sem res super srečna, da sem ohranila mirno glavo in jasne misli ter sem počakala, se umirila in poskusila ter videla, kaj bo. Smer mi je uspela 'na flash' in je res čudovito. Vsakič skušam biti najboljša," je bila presrečna Garnbretova. Devetnajstletna tekmovalka se bo sedaj pripravljala na maturo na velenjski gimnaziji, zato bo izpustila majske in junijske balvanske tekme svetovnega pokala. V karavano se bo vrnila julija z začetkom sezone svetovnega pokala v težavnosti. Aida Jusic državna prvakinja Od petka, 20., do nedelje, 22. aprila, je v Kranju potekalo odprto absolutno prvenstvo Slovenije. Med 275 nastopajočimi iz Hrvaške, Italije, Srbije, Turčije in Slovenije je dobro tekmovalo 13 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Med velenjskimi plavalci je bila najuspešnejša Aida Jusic, ki je na 50 m hrbtno in 100 m hrbtno osvojila zlati medalji. V obeh disciplinah je tudi izboljšala absolutna klubska rekorda. Na 50 m hrbtno je z rezultatom 29,90 dosedanji rekord Nastje Govejšek izboljšala za 54 stotink sekunde. Na 100 m hrbtno pa je z rezultatom 1:03,97 za 1,47 sekunde izboljšala dosedanji rekord Kaje Breznik. V A finale sta se uvrstili še Tamara Logar na 100 m in 200 m prsno in Nu-ša Erjavec na 50 m prsno. V B finale pa Jaša Gradišek na 200 m prosto in 100 m delfin, Matija Pohorec na 50 m delfin in 50 m hrbtno, Miha Sušec na 50 m hrbtno in Tine Praprotnik na 50 m prsno. a Marko Primožič Tin Krstulovič uspešen v Subotici Od 16. do 21. aprila je v Subotici potekal mednarodni teniški turnir ITF za igralce do 18 let. Na njem je nastopil tudi mladi član Šaleškega teniškega kluba Velenje Tin Krstulovič in dosegel uspeh kariere. V konkurenci posameznikov, v kateri je nastopilo 48 igralcev iz 19 držav, se je z izvrstno igro uvrstil v finale, kjer pa je moral priznati premoč srbskemu igralcu Hamadu Medjedoviču. Ta je zmagal v treh nizih s 6 : 2, 5 : 7 in 6 : 2. V igri dvojic pa je Tin Krstulovič v paru s srbskim igralcem Nemanjo Subano-vičem v finalu z rezultatom 6 : 4 in 6 : 1 premagal poljsko-slovensko navezo Alan Bojarski - Marko Kovačevič. a Strelci Tekmovanje s puško M-48 V četrtek, 12., in petek, 13. aprila, je na strelišču Pečovnik blizu Celja potekalo strelsko tekmovanje s puško M-48 za vse zainteresirane državljane Republike Slovenije. Streljanje je uspešno zaključilo 58 ekip. Odlično tretje mesto je zasedla OZVVS Šoštanj 1 v sestavi Robert Borovnik, Robert Rutnik in Franc Oštir, 237 krogov. ■ ■ \n Ö c O TS V C o v ZELENE DOLINE | Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 22 22 MODROBELA KRONIKA »»WAS 26. aprila 2018 Iz POLICISTOVE beležke Tatovom pride prav vse Velenje, 16. aprila - Na Gorici je neznanec v ponedeljek iz odklenjenih prostorov objekta odtujil več kosov orodja, akumulator in tri akustične kitare. Vlomilec v klet na Šercerjevi pa je ukradel smuči in BMX kolo. Trčil v peško Velenje, 18. aprila - V sredo popoldne se je na Prešernovi zgodila prometna nesreča s hudo poškodbo peške, ki je cesto prečkala zunaj prehoda. Vanjo je trčil voznik, ki ni prilagodil hitrosti, ko se je približeval prehodu za pešce. Nekaj zvite pločevine Velenje, 19. aprila - Prejšnji teden se je na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo nekaj nesreč oziroma prometnih dogodkov, ki so se končali z zvito pločevino. Povzročitelji niso vedno počakali na oškodovance. V četrtek je do takega dogodka prišlo na parkirišču v Topolšici. Pobeglega voznika so izsledili. Računa lahko na plačilni nalog, na katerem mu bodo zaračunali nepravilen premik z vozilom in pobeg s kraja. Na parkirišču na Tomšičevi v Velenju je povzročitelj dogodka počakal policiste. Temu bodo zaračunali samo nepravilen premik z vozilom. V petek, 20. aprila, zvečer, je povzročitelj zaradi nepravilnega premika z vozilom trčil v drugo vozilo pri Lekarni Velenje. Ker pa je bil pod vplivom alkohola, ga zagovor čaka na sodišču. Še en nepravilen premik z vozilom, ki se je končalo s poškodbo drugega vozila, pa so policisti prejšnji teden, v soboto, 21. aprila, obravnavali na Kidričevi v Velenju. Z zračno puško nad psa Velenje, 20. aprila - V petek zvečer naj bi sosed z zračno pu- ško ustrelil sosedovega psa in ga pri tem poškodoval. Policisti v zvezi z zadevo še zbirajo obvestila. Ko jih bodo zbrali, bodo podali kazensko ovadbo. V Zavodnjah najdena ročna bomba Šoštanj, 22. aprila - V nedeljo popoldan je bila v Zavodnjah najdena ročna bomba. Zanjo so poskrbeli strokovnjaki. Policisti ob takih in podobnih najdbah opozarjajo občane, naj se stvari ne dotikajo, ampak o najdbi nemudoma obvestijo policijo. Iz POLICISTOVE beležke Razburjenje zaradi položnice Velenje, 16. april - V ponedeljek dopoldne so policisti na Kidričevi obravnavali kršitev javnega reda in miru. Razburjenje je sprožila položnica in previsok znesek na njej. Zaradi kršitve sledi ukrep. Nova položnica? Pozabljeni evri čakajo lastnika Velenje, 17. aprila - V torek zvečer je občan pri dvigu denarja na bankomatu v Intersparu v Šale-ku pozabil 50 evrov. Pošteni najditelj jih je izročil policistom, kjer čakajo na pozabljivca. Sosed sosedu Šmartno ob Paki, 19. aprila - V četrtek so šli policisti v Mali Vrh, kjer je sosed napadel soseda. Zadevo so rešili s plačilnim nalogom. V Florjanu na območju Šoštanja pa sta se v soboto, 21. aprila, soseda sprla zaradi meje. Enega so zaradi tega opozorili. Nadlegoval jo je Velenje, 20. aprila - V petek je na Gorici kršitelj nadlegoval občanko in napadel poštarja. Policisti pa so spet pisali plačilni nalog. Sprla sta se najemojemalec in najemodajalec Šoštanj, 20. aprila - V petek zvečer sta se v Ravnah pri Šoštanju sprla najemojemalec in najemodajalec. Posredovali so policisti. Tistemu, ki je drugega brcnil v mednožje, so napisali plačili nalog. Tepla bi se z varnostniki Vinska Gora, 21. aprila - V soboto zjutraj sta se na prireditvi v Vinski Gori z varnostniki hoteli pretepati dve osebi. Namero so jima preprečili policisti. Dvakrat glasno Velenje, 21. aprila - V soboto ponoči so policisti opozarjali pri kršitvah zaradi preglasne glasbe, eno v Vinski Gori, eno na Kardeljevem trgu. Za večjo varnost pešcev Velenje - Mestna občina Velenje je v skrbi za večjo varnost pešcev v prometu na prometne znake ob prehodih za pešce namestila 6 kompletov novih odsevni-kov, in sicer na Jenkovi cesti (križišče s Šercerjevo), na Kopališki cesti (pri bazenu) in na Tomšičevi cesti (pred odcepom h garažni hiši Zdravstveni dom in za njim) in pri prehodih za pešce proti Jurčičevi in Kersnikovi cesti. Zdaj bodo vozniki bližajoči se prehod za pešce še prej in lažje opazili in bodo nanj še bolj pozorni. Pešci, kot naj-ranljivejša skupina v prometu, pa se bodo zaradi novih odsevnikov počutili še bolj varno. a mz Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami 19. aprila ob 19. uri so policisti na avtocesti zunaj naselja Celje obravnavali prometno nesrečo, v kateri so bila udeležena štiri osebna vozila. 45-letni voznik osebnega vozila se je na uvozu Celje - center vključeval na avtocesto v smeri proti Ljubljani. Pri vključevanju je iz pospeševalnega pasu zavil preko desnega pasu, direktno na levi vozni pas, po katerem je pravilno pripeljal 58-letni voznik osebnega vozila. Ta je trčil v zadnji del vozila 45-letnega voznika. Vozilo 45-le-tnika je nato zaneslo še v osebno vozilo, katerega voznik je vozil po desnem smernem vozišču. Delci vozil so po trčenju poškodovali še eno osebno vozilo. V trčenju se je lažje poškodoval 45-letni voznik, hudo pa se je poškodovala devetmesečna deklica v njegovem vozilu, ki je bila pravilno pripeta v otroškem varnostnem sedežu. Na srečo so se mimo pripeljali pripadniki pogodbene rezerve 20. PEHP vojaki Nikola Praprotnik, Zlatko Črep in Erik Vihar in nesebično pomagali ponesrečencem ter rešili življenje otroku. Z leve: Zlatko Črep, Erik Vihar in Nikola Praprotnik Šaleški aeroklub Lajše Topolšica 207 c Info: 041 470 340 L Panoramski leti Šolanje pilotov Piknik prostor Darilni boni Adil Huselja varnostno ogledalo Človek in tehnologija za »vizijo nič« V eni od kolumen sem že pisal o vplivu tehnoloških naprav, brez katerih vse težje opravljamo delo v službi, preživljamo prosti čas in se celo vozimo po cesti. Tokrat se bom usmeril v tehnološke rešitve v avtomobilizmu in »vision zero-vizijo nič«, ki so jo pred dobrimi dvajsetimi leti zasnovali na Švedskem. Ali ste že slišali zanjo oziroma jo poznate? Cilj »vizije nič« je nič mrtvih v prometu, kar je še danes marsikje v svetu nepredstavljivo in neu-resničjivo. Ne zgolj v Indiji ali kakšni drugi gosto poseljeni vzhodnoazijski državi, tudi v evropskem prostoru je ta vizija marsikje utopična. V zadnjih dveh desetletjih smo priča številnim in učinkovitim tehnološkim rešitvam, ki pozitivno vplivajo na varnost udeležencev v cestnem prometu. Toda kljub temu opaznemu povečanju in izboljšanju varnostnih sistemov v sodobnih avtomobilih ter izboljšani cestni infrastrukturi v prometnih nesrečah vsako leto umre približno 1,2 milijona ljudi. Število smrtnih žrtev nakazuje, da po vsej verjetnosti moja in sedanje generacije verjetno ne bodo dočakale »nič mrtvih« v prometnih nesrečah. A vendarle, tako pri nas kot v drugih razvitih državah se število prometnih nesreč zmanjšuje, navkljub povečanju števila avtomobilov in dodatnih kilometrov novih avtocestnih odsekov. Ob izboljšani cestni infrastrukturi se povečuje tudi gostota prometa, a statistični podatki vendarle kažejo, da pasivni in aktivni varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih pozitivno vplivajo na varnost. Ali je mogoče, da v enem letu v prometnih nesrečah nihče ne umre? Z upoštevanjem vseh dejavnikov varne vožnje in s pomočjo varnostnih sistemov v avtomobilih je to mogoče. Tako so na primer leta 2015 v stotih nemških mestih z več kot 50.000prebivalci policisti zaključili 12-mesečno obdobje, ko niso evidentirali niti ene smrtne žrtve v prometnih nesrečah. Seveda, to ni le posledica novodobnih varnostnih sistemov. Te uspehe so dosegli tudi s spremembami cestne infrastrukture, s preusmeritvijo prometa in razbremenitvijo obremenjenih cestnih odsekov, ponekod so postavili talne ovire, semaforizirana križišča so nadomestili s krožišči... Ne glede, kako utopično zveni, je »vizija nič« vendarle uresničljiva. Dinamično uravnavanje podvozja, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč pri ohranjanju smeri na voznem pasu, varnostni sistem za nadzor razdalje, zaviranje v sili, elektronski sistem za nadzor stabilnosti, tretja generacija ABS sistema, nadzor tlaka v pnevmatikah, sistem za uravnavanje napetosti varnostnih pasov, pomoč pri parkiranju, navigacijski sistem..., vse to so tehnološki pripomočki in še bi lahko naštevali bodisi s kraticami ali drugimi imeni, kar je odvisno od proizvajalca avtomobila. Vsi imajo en cilj, zagotoviti večjo varnost v prometni nesreči. A vendarle, ne glede na tehnično in tehnološko dovršenost sodobnih avtomobilov je ključnega pomena vloga voznika oziroma človeka. Konec letošnjega marca so policisti v bližini ene od osnovnih šol v okolici Ljubljane kontrolirali voznika, ki med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu. Pri postopku so s hitrim testom za odkrivanje prepovedanih drog ugotovili, da je vozil pod vplivom kokaina, in so mu zaradi tega prepovedali nadaljnjo vožnjo. Za njim so kontrolirali voznika, ki seje pripeljal z neregistriranim avtomobilom in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, da so mu vozilo kar zasegli. Oba postopka so policisti izvedli vpričo njunih otrok in otrok, ki so prihajali v šolo. Pri takšnih dejanjih tehnološki varnostni sistemi izgubijo svoj pomen. Pomembnejše je zavedanje človeka o svoji in varnosti drugih. Predvsem pa, da bo s svojim zgledom dober zgled otrokom - najmlajšim, ki rastejo in se (tudi od nas odraslih) učijo za življenje. To se mi zdi bolj pomembno kot hitrost tehnološkega razvoja v svetu avtomobilizma, računalniško-informacjske tehnologije..., ki nas oddaljuje od drugih in od lastnega srca. Tehnologija namreč ne more nadomestiti človečnosti in človeka. ■ Lepeprvomajske praznike' E-naslov: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net • Dežurni telefon: 041 724 972 Delovni čas: Ambulanta za male živali - Izdaja zdravil in svetovanje pon.-pet od 07.00-12.00 in od 15.00-18.00 Sprejem naročil za obisk na terenu pon-pet od 7.00-8.30, ned. in prazniki: od 7.00-8.00 ■ » » » » Občankam in občanom čestitamo za praznik dela! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 13 19. aprila 2018 «»SÜAS UTRIP 23 Kožno brezno Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica velja za enega bolj aktivnih jamarskih klubov. Od raziskovanja podzemlja, raziskovanja tudi zunaj meja Slovenije, aktivne jamarske šole, raznih predstavitev je klub aktiven tudi pri čiščenju jam. Vsako leto izvajajo čistilne akcije in poskrbijo, da iz jam odstranijo vse, kar tja ne sodi. Skozi jame se namreč pretakajo glavni viri naše pitne vode in z metanjem odpadkov vanje lahko škodujemo sebi in drugim. Še vedno veliko ljudi misli, da če odvržeš smeti v jamo, kjer se te ne vidijo, je zadeva rešena. A tam se težava šele začne. Nenavadni »odpadki« v kožnem breznu Kožno brezno so člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica ter člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda registrirali leta 2016. Najdeno je bilo sicer že prej, a je bilo povsem zasuto s smetmi. Leži na desni strani reke Pake ob cesti Šmarno ob Paki-Šoštanj v soteski Penk. Čeprav je jama majhna, je za nekatere odlična točka za odlaganje odpadkov. Ob odkritju je vsako jamo potrebno poimenovati. Za to jamo ni bilo treba dolgo razmišljati o imenu, saj je bilo v njej veliko živalskih kož in tako je jama dobila ime Kožna jama. Po odkritju so jamarji iz jame odstranili vse smeti. Za celo avtoprikolico jih je bilo, med njimi veliko živalskih ostankov. Letos so jamarji ponovno preverili stanje v njej in ugotovili, da nekdo vanjo še vedno odlaga odpadke. Jamarji Žiga Solar, Filip Kunto ter Maks Petrič pa so bili še posebej osupli nad prizorom, saj so v jami našli vrečo z mrtvimi prašički. S tem zapisom želimo javnost ponovno opozoriti, koliko škode lahko storijo tako nepremišljena dejanja. Mnogi se namreč ne zavedajo, da bodo tudi sami kmalu pili »pitno« vodo, katere vir je ena takšnih jam, kjer v njej gnijejo živalski ostanki. Videti je, da se enemu od kmetov enostavno ni dalo odpeljati teh odpadkov na za to namenjena mesta. Enako velja tudi za vse ostale odpadke. a Mateja Mazgan HOROSKOP Krožišče dodatno razmejeno Dobrih deset dni je v »turbo krožišču« pod skakalnico nameščen razmejitveni omejevalnik dveh prometnih pasov v smeri Velenje-Celje. Na tem predelu je pogostokrat prihajalo do »bližnjih srečanj« in nevarnosti bočnega trčenja vozil, ki so v tej smeri vozili brezbrižno, nepravilno in v nevarni »diagonali«. Da je to krožišče zahtevno za manj spretne in prometa vajene voznike, je znano že od samega začetka, hkrati pa omogoča hitro pretočnost brez zastojev, če vozniki pravilno prevozijo to moderno prometno pridobitev. Izkazalo se bo, ali je dodatna plastična razmejitev tista želena novost, ki bo omogočalavečjovarnostmpravUnost izstopaizobmočja rondoja. a Jože Miklavc Otroci do višine 150 cm sodijo v avtosedež Nič novega ni, da želijo otroci hitro odrasti. Toda odrasli vedo, da je lahko otroštvo eno najlepših obdobij - in gotovo najbolj brezskrbno. Zato so starši tisti, ki skrbijo za svoje otroke, kjer koli že so. Tudi pred vožnjo so dolžni poskrbeti, da je otrok na ustreznem mestu in ustrezno pripasan. Ker so nekateri mediji pred časom pisali o spremembah zakona o pripenjanjau otrok, so nekateri starši nekoliko zmedeni. Zdi se, da se pravila spreminjajo tako hitro, da jim je težko slediti. In potem se starši spomnijo svojih mladih dni, ko so nestrpno čakali na 12. rojstni dan, ko so lahko prvič sedli na prednji sedež v avtomobilu, in razmišljajo, da je to pravilo gotovo v veljavi tudi danes. Pa ni. Zakon navaja, da se lahko otrok pri kateri koli starosti vozi na sovoznikovem sedežu - če je v lupinici, mora biti ta obrnjena tako, da gleda v nasprotno smer vožnje, v tem primeru pa je potrebno tudi izklopiti zračno blazino; če pa je otrok lupinico prerasel in je nižji od 150 centimetrov, mora sedeti v primernem otroškem sedežu, zračne blazine pa morajo biti vključene. Strokovnjaki sicer še vedno opozarjajo, da je za otroke najbolj priporočljiva vožnja na zadnjih avtomobilskih sedežih. In tudi v tem primeru velja pravilo, da sodijo v otroški sedež vsi otroci do višine 150 centimetrov. T. i. jahače je dovoljeno uporabljati le v skupini višjih otrok, kamor naj bi sodili otroci med 22 in 36 kilogramov telesne teže. Oven od 21. 3. do 20. 4. Očitno ste si nabrali veliko nove energije, dodatno pa je boste dobili tudi zato, ker se nečesa v bližnji prihodnosti veselite kot majhen otrok. Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko narediti. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala. Ob tem bosta spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Četudi med vama ni več nore zaljubljenosti, sta najboljša prijatelja. Tisti, ki ste sami, pa si boste spet želeli prihodnost deliti z osebo, ki bi vam mešala glavo. Prazniki so priložnost, da več časa preživite z osebo, ki vam požene kri po žilah. Bik od 21.4. do 21.5. Vaše skrbi za neko vam ljubo osebo so k sreči že preteklost. Lahko bi si oddahnili in pozabili. Pa ne boste, saj ne morete iz svoje kože. Še nekaj dni se zato še ne boste čisto umirili. Tokrat se boste morali res potruditi, da najdete duševni mir in da se rešite pretiranega strahu pred prihodnostjo. Kar se zdravja tiče, vam bo počutje delalo kar nekaj skrbi. Bolečin ne jemljite zlahka. Če vas pestijo pomladne alergije, boste med prazniki več notri kot v naravi. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, občutek vas ne vara. A očitno še niste pripravljeni na novo zvezo. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Za tiste, ki boste v prazničnih dneh daleč od doma, se začenja odlično obdobje leta. Pomirili boste dušo, telo ne bo več v krču. Prav to ste potrebovali; odklop od vsakdanjika vas bo napolnil z energijo in poskrbel za veliko boljše počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali ljudje, kijih boste v svojo bližino spustili po zelo dolgem času. Gre za znance, ki pa bodo morda postali vaši novi prijatelji. Smejali se boste tudi šalam, ki se vam še pred kratkim ne bi zdele smešne. To je znak, da spet dihate s polnimi pljuči. Ne boste pa se še znali veseliti majhnih stvari v življenju. Velikih skrbi je še nekaj, predvsem na finančnem področju. Rak od 22.6. do 22.7. Zadnji dnevi niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik življenjski dogodek. Ker se bo vse odlično izteklo in ker si boste letos privoščili prave male prvomajske počitnice, se boste od jutri dalje veliko smejali. Zdelose vam bo, daje življenje resnično prijazno dovas.Takšnotudi bo. A ne po naključju. Spremenili ste navade, ki so vas spravljale v slabo voljo in depresijo. Še večkrat morate poskrbeti zato, da vaši dnevi ne bodo več tako enolični in dolgočasni, pa bo mesec maj letos res odličen mesec za vas. Kot kaže, bo opravičil tudi ime meseca, ki slovi po ljubezni. Ponoven zagon bodo dobile tudi dolgoletne zveze. Lev od 23.7. do 23.8. Slabe vesti nimate več, saj veste, da nič ne delate narobe. Vseeno pa vas bo malo strah, kako bodo na vašo novo ljubezensko zvezo gledali sorodniki in prijatelji. A vaša sreča je bolj pomembna kot njihovo mnenje. Tega nikar ne pozabite. Kot tudi tega ne, da gre za spremembo, ki bo zaznamovala celo družino. Dajte času čas, pa se bo vse izteklo, tako kot si želite. Vstopate namreč v eno najlepših obdobij letošnjega leta. Finance? Končno bo stanje na računu takšno, da boste lahko mirno spali. Zapravljati pa še ne boste mogli. Sicer pa sedaj veste, kje vse se da privarčevati. Nadaljujte zastavljeno pot, pa se boste kmalu lahko nagradili z nakupom predmeta, ki si ga že dolgo želite. Devica od 24.8. do 22.9. Doslej ste se slepili, da vaš življenjski slog ni tako slab, da bi škodili sami sebi. Sedaj boste spoznali, da se je čas, v katerem vam je telo še odpuščalo grehe, mimo. Ne bo lahko, bo pa nujno, da upoštevate vsa navodila. In kar je nujno, je treba izpeljati. Začnite takoj, vse prevečkrat doslej je vse padlo v vodo, ker ste prelagali na jutri. Bodite trmasti in odločni. Tokrat se bo res splačalo, saj je vaše telo največ, kar imate. Tudi čas, ki ga imate vedno premalo, si boste morali znati vzeti. Tokrat le zase in za aktivnosti, ki vas bodo spravile v formo. Tako telesno kot duševno. Notranji mir vam bo rušil partner, saj še vedno ne bosta na isti valovni dolžini. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Ze zdavnaj ste se naučili, da v življenju nikoli ne smete čakati na druge. Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. In v teh dneh boste naredili veliko koristnih stvari in se ob tem celo zabavali. Spočili si boste, razmislili, počistili z zamerami in gledali le še naprej. Pri tem vam bo partner v veliko pomoč. Spet boste ugotavljali, kakšno srečo imate, ker vas obkrožajo ljudje, ki vas imajo resnično radi. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. Sploh, ker vas čaka še nekaj poslovnih preizkusov, ki ne bodo lahki. Prvi vas čaka takoj po prvomajskih praznikih. Škorpijon od 24.10. do 22.11. V teh dneh boste pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih oseb drugje kot vi. Višek časa lahko izkoristite tudi zato, da pospravite po omarah, uradnih dokumentih in škatlah, kar odlašate že nekaj mesecev. Če boste opravili temeljito spomladansko čiščenje doma, boste lažje obračunali s preteklostjo in vsem, kar vas trenutno najbolj mori. Pri tem boste sicer obudili številne spomine. To, da se boste začeli zavedati, kako hitro minevajo leta, tokrat ne bo slabo. V službi pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj počnete. Zdravje bo še naprej občutljivo, zato pazite nase. Tudi tako, da ne pustite več, da vas iz tira vržejo ljudje, ki vas čustveno izčrpavajo. Strelec od 23.11. do 22.12. Če želite, da se vam uresniči največja želja letošnjega leta, ne bo dovolj le nekajdnevna aktivnost, za katero boste imeli med prazniki dovolj časa. Poskrbeti boste morali, da v prihodnje živite drugače, kot ste doslej. Vse kaže, da ste že na dobri poti, saj ste znani po tem, da naredite, kar obljubite. Sebi in drugim. Dogodki naslednjih dni bodo poskrbeli, da se bosta s partnerjem spet zbližala. Veliko več kot v prvih mesecih leta bosta sama, zato bodo tudi vajini načrti bolj intimni. Tu in tam bo še počilo, saj vajina pogleda na prihodnost nista enaka. Oba sta malo naveličana in premalo potrpežljiva. Kar boste v vašo zvezo vložili med prazniki, se bo obrestovalo še dolgo. Kozorog od 23.11. do 22.12. Letos ste tudi vi med tistimi, ki vas je ujela pomladanska utrujenost. Ta bo posledica obilice dela v zimskih mesecih, zato lahko rečemo, da prihaja za vami. Še dobro, da je pred vami nekaj prostih dni, saj takega tempa ne bi več dolgo zdržali. Poskrbite za popoln odklop, če se le da, se za nekaj dni odrecite vsem elektronskim napravam. Ne imejte slabe vesti, če boste le poležavali, klepetali, kaj dobrega pojedli in popili. Vse to namreč nujno potrebujete. Če boste vse to počeli daleč od doma, bo še bolj zaleglo. Partner vas bo potreboval, saj ga bo nečesa zelo strah. Kot vedno boste tukaj zanj, v vas bo našel največjega opornika in tolažnika. Vodnar od 21.1. do 18.2. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki žal ne morejo obroditi veliko dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, bo že v kratkem vse veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. Zal boste zmedeni tudi med prazniki. Misli vam bodo uhajale k delu in službi, kjerje trenutno največji vzrok za vaše strahove. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, pa bo kmalu odpadla. To bo vaša prva mala zmaga. Partner vas bo podprl, tudi če se odločite za zelo tvegano pot v prihodnost. Verjemite vase! Ribi od 19.2. do 20.3. Poslovna situacija bo od vas zahtevala polno angažiranost. Veselite se praznikov, saj čutite, da morate umiriti misli. V zadnjem čase ste namreč doživeli veliko novega, marsikaj pa je krepko streslo tudi vaše telo. Zato na polno užijte proste dni, če se le da v večji družbi. Sploh, ker dobro veste, da vas čaka tudi zelo delaven mesec maj. Tudi v prostih dneh boste veliko razmišljali in načrtovali. Ker radi to, kar obljubite, tudi izpeljete, boste zelo zadržani, ko vas bo znanec prosil za veliko uslugo. Dobro pretehtajte vse vidike, preden rečete ja. Na prvo mesto tokrat postavite sebe. Ne bo vam lahko, bo pa nujno. Dobrota je namreč še vedno sirota. a ms Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED «»^AS 26. aprila 2018 Četrtek, 26. aprila Petek, 27. aprila Sobota, 28. aprila Nedelja, 29. aprila Ponedeljek, 30. aprila Torek, 1. maja Sreda, 2. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Beg možganov in rok 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.05 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Hiša evropske unije 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos 21.00 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film, 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok ser. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Jezerko iz Cerkniškega jezera 08.15 Slovenski vodni krog: Reka Reka, dok nan. 08.55 Na lepše 09.40 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 10.15 Forenziki železne dobe, dok. film 11.20 Dobro jutro 14.20 Koda, izob. odd. 14.55 Televizijski klub: Grom 16.00 Judo: EP, prenos iz Tel Aviva 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 19.15 Vila Mila, ris. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Leto nasilja, am. film 23.40 Slovenska jazz scena: Petar Ugrin: Samo muzika, Big band RTV Slovenija in Lojze Krajnčan, glasbeno-dokumentarna odd. 00.40 Glasbeni spoti 01.55 Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva 04.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Telebajski, risanka 07.15 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Maša in medved, risanka 07.30 Grozni Gašper, risanka 07.40 Peter Pan, risanka 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 1. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 128. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 164. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 25. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 19. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 39. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 129. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 26. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 165. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 39. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24URzvečer 22.45 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 9. 23.40 Brez sledu, 5. sez., 15. del 0.35 Downton Abbey, 5. sez., 2. del I.35 24UR zvečer, ponovitev 2.10 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Skrbimo za zdravje II.00 Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur Nessy 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2565. VTV magazin, regionalni informativni program 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Vagabundi 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 06.20 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, izbor 09.15 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, posnetek 10.15 Ko mislim nate: Jurij Reja -samospevi Rada Simonitija 10.50 Vem!, kviz 11.40 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Dolina miru, slov. film 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.15 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik,dnevnikov izbor, šport, vreme 20.00 Glasbeni pozdrav 21.25 Med valovi 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Rdeča reka, am. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.50 09.45 10.00 10.45 11.25 11.55 12.30 Otroški kanal Kravica Katka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Vrtni palček Primož, ris. Oblakov kruhek, ris. Manja, ris. Živalski čira čara, ris. Maček Muri, kratki anim. film Maček Muri, kratki anim. film Med odmorom, avstral. nan. Nabriti detektivi, otroška nan. Mulčki, ris. Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Prisluhnimo tišini O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film 13.30 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in GregorVolk 15.10 Migaj raje z nami 15.50 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Kazahstan : Slovenija, prenos iz Budimpešte 18.25 Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva 20.05 Grace Monaška, kopr. film 21.50 Zvezdana 22.35 Zackovo čarovniško popotovanje 23.05 Nocoj v Palladiumu, 8/8 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.40 Glasbeni spoti 01.55 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Kazahstan : Slovenija, posnetek iz Budimpešte 03.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Grozni Gašper, risanka 07.10 Grizzy in glodavčki, risanka 07.20 Super krila, risanka 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Tashijeve pustolovščine, risanka 07.55 Divja brata Kratt, risanka 08.15 Pod košem , risanka 08.40 Heidi (Heidi), risanka 09.05 TV prodaja 09.20 Dr. Oz, 5. sez. 10.15 TV prodaja 10.45 Padli angel, 1. sez., 129. del 11.40 TV prodaja 11.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 165. del 12.50 TV prodaja 13.05 Iskre treh src, 1. sez., 26. del 14.06 Usodno vino, 2. sez., 20. del 15.10 Jaz sem Luna, 2. sez., 40. del 16.15 Padli angel, 1. sez., 130. del 17.10 Krudovi, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 40. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 Eurojackpot 22.30 Ljubezen med selitvami, ameriški film 0.10 Sprehod v oblakih, ameriški film 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dotiki gora: Čelo nad Drago 09.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 09.50 Napovedujemo 09.55 Naj viža, ans. Vagabundi 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade? 16.25 2566. VTV magazin, regionalni informativni program 16.50 Kultura, informativna oddaja 16.55 Videospot dneva 17.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Etiopija 21.00 Videospot dneva 21.05 Ana Frank, zgodba za sedanjost 21.45 Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur Nessy 22.45 Večer z Banovški, posnetek koncerta 00.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.50 Videostrani, obvestila 06.25 Dnevnikov izbor 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o soli 07.15 Leonardo, ris. 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.05 Studio kriškraš: Gremo z vlakom! 08.20 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Armanova skrivnost, mlad. nad. 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.25 Osvežilna fronta: Zaljubljenost 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mateja Svet 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.55 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Mame, slov. nan. 14.55 Ambienti 15.35 Profil 16.00 Beseda na A, brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.50 Živalski čira čara, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.55 Zapuščina, danska nad. 23.00 Poročila, šport, vreme 23.25 (M)učenec, ruski film 01.30 Profil 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme 3.15 Info-kanal 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 08.55 09.05 09.20 09.45 09.55 10.05 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.50 17.00 17.20 18.20 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.25 22.45 23.10 23.55 00.30 Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris. Penelopa, ris. Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Manja, ris. Svet živali, ris. Žvenkci, ris. Dinko pod krinko, ris. Miriam, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Tabaluga, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nabriti detektivi, otroška nan. Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Glasbeni pozdrav Strel v temi, ameriški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Velika imena malega ekrana -Miki Muster Martin Krpan, kratki anim. film In to je vse!, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan. Z Mišo... Zgani se, prepleši življenje!, dok. film Poročila, šport, vreme Za lahko noč - svetovni dan plesa: L. van Beethoven - M. Sparemblek: Pastoralna simfonija, Balet SNG opera in balet Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, __ _ __ _ ^^ 01.25 Info-kanal TVSLOr TvSLOr 06.30 10 domačih 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Med valovi 10.10 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dok. nan. 10.55 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret 12.00 Čarokuhinja pri atu: Ukrajina 12.35 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 12.55 10 domačih 13.45 Zackovo čarovniško popotovanje 14.10 Japonska kuhinja, jap. nan.. 15.00 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Viva Mexico! 15.50 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Italija, prenos iz Budimpešte 18.15 Košarka: liga za prvaka - 12. kolo, Sixt Primorska : Petrol Olimpija, vključitev v prenos iz Kopra 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.40 Televizijski klub 22.40 Pot na SP v nogometu 23.15 Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva 00.30 Glasbeni spoti 01.35 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Italija, posnetek iz Budimpešte 03.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris. 07.05 Dibo, ris. 07.20 Smrkci, ris. 07.35 Čebelica Maja, ris. 07.50 Divja brata Kratt, ris. 08.15 Super krila, ris. 08.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 09.10 Tačke na patrulji, ris. 09.35 Heidi, ris. 10.00 Mia in jaz, ris. 10.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 36. del 11.30 TV prodaja 11.45 Jaz sem Luna, 2. sez., 37. del 12.45 Jaz sem Luna, 2. sez., 38. del 13.45 TV prodaja 14.00 Ljubezen med selitvami, ameriški film 15.50 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.10 Delovna akcija 22.10 Zaobljuba ljubezni, ameriški film 0.15 Bralec, ameriški film 2.35 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Etiopija 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Vagabundi, Peklenski muzikantje, Okajeni muzikanti 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (230) 18.20 Čas za nas, tabornike 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2567. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 22.00 Napovedujemo 22.05 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 23.15 Jutranji pogovori 00.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.45 Videostrani, obvestila 07.00 Duhovni utrip 07.15 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dok. nan. 07.40 Glasbena matineja 07.40 Papirniški pihalni orkester Vevče, dirigent Marjan Stropnik 08.05 Vesna Velušček, Simfonični orkester RTV Slovenija in David de Villiers 08.50 Koda, izob. odd. 09.40 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 10.20 Slastna kuhinja 10.55 Japonska kuhinja, jap. nan. 11.50 Svetovni popotnik: Delhi in Agra 13.00 Boris, Milena, Radko, TV-priredba gled. predstave SNG Drama Ljubljana 15.10 Zvezdana 16.10 Glasbeni svet Andreja Rieuja 16.55 Hišica v preriji, am. nad. 17.55 Kako nastane človek, dok. ser. 18.55 Z glasbo in s plesom 18.55 Aldo Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič) 19.25 M. Kozina: Na svoji zemlji (Simfoniki RTVS in Anton Nanut) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivna zgodovina pletenja, dok. odd. 20.50 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.20 Ambienti 21.50 Avtomobilnost 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Bučke, izmišljene novice 23.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajč 07.05 Dibo, ris. 07.20 Smrkci, ris. 07.35 Čebelica Maja, ris. 07.50 Divja brata Kratt, ris. 08.15 Super krila, ris. 08.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 09.00 Heidi, ris. 09.25 Mia in jaz, ris. 09.50 Jaz sem Luna, 2. sez., 39. del 10.50 TV prodaja 11.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 40. del 12.10 TV prodaja 12.25 Opičji pomočnik, ameriški film 14.10 Zaobljuba ljubezni, ameriški film 16.10 Delovna akcija 17.10 Ljubezen po domače 18.20 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Hipnoza: Dobra zabava 21.30 Vse moje bivše, ameriški film 23.25 Zamenjan, ameriški film 2.10 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Ustvarjalne iskrice (238) 09.55 Napovedujemo 10.00 2566. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2567. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 11.30 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 12.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. del 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo Šport in šola? 18.25 Videospot dneva 18.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Vagabundi, Peklenski muzikantje, Okajeni muzikanti 21.15 Napovedujemo 21.20 Ana Frank, zgodba za sedanjost 22.00 Jutranji pogovori 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, izbor 10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd. 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Ste še pokonci? Kultura na javni RTV 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Osmi dan 16.10 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc (P.I. Čajkovski: Evgenij Onjegin) 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.,15/25 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares: Skate rampa in grafiti, dok.ser. 17.55 Novice 18.00 YoungVillage Folk 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Opus: 30 let Imaga Sloveniae 23.30 Glasbeni večer: Nordijsko tiho hrepenenje - Mate Bekavac, solisti in komorni orkester, posnetek iz SNG Drama Ljubljana 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T Otroški kanal Kravica Katka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Vrtni palček Primož, ris. Oblakov kruhek, ris. Manja, ris. Živalski čira čara, ris. Gumbek in Rjavček, ris. Med odmorom, otroška nan. Nabriti detektivi, otroška nan. Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Hišica v preriji, am. nad. Skodelica kave, dok. film Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča Aldo Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič) Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi - obrt in podjetništvo, svet. odd. TV Maribor Tiha zmaga, dok. portret Košarka: figa za prvaka - 13. kolo, Ilirija : Krka, prenos iz Ljubljane Svetovni popotnik: Sveti kraji Oproščen, norveška nad. Broadchurch, brit. nad. Odločitev je naša, am. dok. odd. Košarka: liga za prvaka - 13. kolo, Ilirija : Krka, posnetek iz Ljubljane Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.30 07.00 07.05 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.25 08.50 09.45 10.10 11.15 12.10 12.40 13.15 14.00 15.10 16.00 16.45 17.50 20.00 20.55 21.45 22.40 00.30 02.05 05.50 Kultura, odmevi 06.30 Promenadni koncert: Laška pihalna godba 07.00 Dobro jutro, izbor 09.15 Glasbeni pozdrav 10.45 Vem!, kviz 11.20 Martin Krpan, kratki anim. film 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd. 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Odvratne rime, ris. 17.55 Novice 18.00 Maček Muri, kratki anim. film 18.05 Žvenkci: Vrtinček, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Mladi Karl Marx, kopr. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Dobri stari časi, dok. feljton 22.50 Spomini, dok. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Zverjasec, ris. 08.25 Med odmorom, otroška nan. 08.50 Nabriti detektivi, otroška nan. 09.50 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 10.15 Rdeča raketa, mlad. film 12.00 Koncert iz Pariza : Francoski državni orkester in Valerij Gergijev (Diana Damrau, Nadine Sierra Gauthier Capu^on, Natalie Dessay...) 14.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz 15.35 Hišica v preriji, am. nad. 16.30 Pišem, da rešim samega sebe: portret Florjana Lipuša 17.20 Ko letijo vrane, kopr. film 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Ukrotitev čakalne vrste, dok. odd. 21.00 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta 22.55 Ponos, angleški film 01.00 Mejniki zvoka, dok. ser. 02.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.40 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, izbor 08.15 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s pop pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Grozni Gašper, ris. 07.25 Grizzy in glodavčki, ris. 07.30 Super krila, ris. 07.55 Grizzy in glodavčki, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Tashijeve pustolovščine, ris. 08.15 Divja brata Kratt, ris. 08.40 Heidi, ris. 09.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 2. del 09.20 TV prodaja 09.35 Dr. Oz, 5. sez. 10.30 TV prodaja 11.00 Padli angel, 1. sez., 130. del 11.55 TV prodaja 12.10 Krudovi, ameriški film 13.55 TV prodaja 14.10 Usodno vino, 2. sez., 21. del 15.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 41. del 16.15 Padli angel, 1. sez., 131. del 17.10 Shrek 2, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 41. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 6. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 10. 23.35 Brez sledu, 5. sez., 16. del 0.30 Downton Abbey, 5. sez., 3. del I.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2567. VTV magazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja II.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, NežaPančur Nessy 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 21.30 Ana Frank, zgodba za sedanjost 22.15 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 23.25 Napovedujemo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Grozni Gašper, ris. 07.20 Oddbods, ris. 07.30 Grizzy in glodavčki, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Grizzy in glodavčki, ris. 08.05 Mašine strašljivke, ris. 08.10 Tashijeve pustolovščine, ris. 08.20 Divja brata Kratt, ris. 08.45 Pod košem, ris. 09.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 3. del 09.25 TV prodaja 09.40 Dr. Oz, 5. sez. 10.35 TV prodaja 11.05 Padli angel, 1. sez., 131. del 12.00 TV prodaja 12.15 Shrek 2, ameriški film 13.55 TV prodaja 14.10 Usodno vino, 2. sez., 22. del 15.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 42. del 16.15 Padli angel, 1. sez., 132. del 17.10 Shrek tretji, ameriški film 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 42. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 7. del 22.00 Preverjeno 23.00 Brez sledu, 5. sez., 17. del 23.55 Downton Abbey, 5. sez., 4. del 1.00 Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 1. del 2.05 Zvoki noči 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja 11.50 Opus: 30 let Imaga Sloveniae 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Z Mišo... 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Odvratne rime, ris. film 17.55 Novice 18.00 Maček Muri, kratki anim. film 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, slov. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Moč in nemoč slovenskega liberalizma, dok. odd. 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.00 Info-kanal TV SLO T Otroški kanal Kravica Katka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Vrtni palček Primož, ris. Oblakov kruhek, ris. Manja, ris. Živalski čira čara, ris. Glavo pokonci!, ris. Lisička, ris. November, ris. Tiger, ris. Čas za netopirje, ris. Med odmorom, otroška nan. Nabriti detektivi, otroška nan. Leon in Jan - mlada kmetovalca, kratkidok. film iz Slovenije Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Lučka, odd. TV Lendava Hišica v preriji, am. nad. 10 domačih Melodije morja in sonca spremljevalni program Kandidatka in šofer, slov. TV-f ilm Velika imena malega ekrana -Miki Muster Ambienti Hišica v preriji, am. nad. Deček in svet, brazilski film Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, glasbena dok. ser. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, ameriška nad. 23.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Grozni Gašper, ris. 07.20 Grizzy in glodavčki, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Grizzy in glodavčki, ris. 08.05 Mašine strašljivke, ris. 08.10 Tashijeve pustolovščine, ris. 08.20 Divja brata Kratt, ris. 08.45 Pod košem, ris. 09.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 4. del 09.25 TV prodaja 09.40 Dr. Oz, 5. sez. 10.35 TV prodaja 11.05 Padli angel, 1. sez., 132. del 12.00 TV prodaja 12.15 Shrek tretji, ameriški film 13.55 TV prodaja 14.10 Usodno vino, 2. sez., 23. del 15.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 43. del 16.15 Padli angel, 1. sez., 133. del 17.10 Shrek za vedno, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 43. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 8. del 22.00 Anina provizija, slovenski film 0.10 Brez sledu, 5. sez., 18. del 1.05 Downton Abbey, 5. sez., 5. del 2.05 Zvoki noči 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.25 08.45 09.45 10.00 10.25 11.10 12.15 12.45 13.30 15.20 16.15 17.00 18.00 19.20 19.50 20.00 20.50 21.50 22.20 okinoči j-fc © © 08.25 Lestvica zabavnih in nar 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Napovedujemo 09.45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.15 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 11.45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Jaka in čebelice 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis 21.00 Koncert skupine The Plut family 22.35 Popotniške razglednice, Lepote Slovenije v štirih letnih časih 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Pazi, klop! 09.40 Napovedujemo 09.45 Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Koncert skupine The Plut family 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (240), Okvir za sliko 18.15 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 21.00 Napovedujemo 21.05 Pop corn, Alya, Stray train, Žiga Deršek 22.05 Kmetijski razgledi 22.35 Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 26. aprila 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček SAMARY, CATHERINE: Komunizem v gibanju: zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja Čo - Čitalnica / 33 - Gospodarstvo Catherine Samary je politična teoretičarka, predavateljica na Université Paris-Dauphi-ne, njeno raziskovanje je namenjeno teoriji in praksi socializma, demokraciji in globa-lizaciji, desetletja pa proučuje socialistični eksperiment v nekdanji Jugoslaviji. Na vprašanje, zakaj se leta še zmerom (ali ponovno) zanimamo za jugoslovansko samoupravno socialistično izkušnjo, si avtorica že v uvodu odgovori, »da dosežkom samoupravljanja ni para v zgodovini in iz njih se lahko naučimo marsičesa dragocenega za sedanje boje«. Odgovor na kritike, ki imajo različne razlage za neuspeh samoupravljanja, je uspešnost jugoslovanskega gospodarstva do začetka sedemdesetih let 20. stoletja (letna rast produktivnosti je bila s 4,7 % verjetno najvišja na svetu), enako pa velja tudi za relativne indikatorje osnovne blaginje prebivalstva (v Jugoslaviji so bili veliko višji kot v kapitalističnih državah, vključno z državami blaginje). Gospodarski uspeh jugoslovanskega samoupravljanja z omejenim rokom trajanja je le delni odgovor na vprašanje o njegovem zgodovinskem pomenu. Avtorica se tega vprašanja loti celovito, pri čemer raziskuje vpliv političnih odločitev in pravne ureditve na protislovja družbenih in gospodarskih procesov v povojni Jugoslaviji, vključno s tem, kako je začetnim uspehom sledil zlom. Sociološka in gospodarska CITY CENTER Celje • Četrtek, 26. 4., Biotržnica • Petek, 27. 4., od 14.00 naprej, kmečka tržnica • Nedelja, 29. 4. ,od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Medvedek zobozdravnik • Razstava - Domen Slana - Stoli, do analiza prikazuje možnosti, ki jih je odpiralo jugoslovansko samoupravljanje, pri čemer tematizira tudi njegove meje. ZBORNIK simpozija v spomin dr. Milanu Ževartu Do - Domoznanski oddelek / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja V zborniku so zbrani prispevki, ki so bili pred dvema letoma predstavljeni na simpoziju v spomin na dr. Milana Ževarta, prvega znanstvenega zgodovinarja iz naše doline, ki je bil med drugim začetnik znanstvenega proučevanja preteklosti Šaleške doline. Ob člankih, ki predstavijo delo in osebnost Milana Ževarta, večina preostalih prispevkov z različnih vidikov obravnava drugo svetovno vojno, predvsem v Šaleški dolini. Med drugimi so izbrani primerki individualnih in kolektivnih spominov na vojno v Šentilju pri Velenju, raziskava o žrtvah druge svetovne vojne v Šaleški dolini, prispevek o primerjavi okupacije in odpora v Šaleški in Mislinjski dolini in članek o novih dejstvih, ki osvetljujejo vojaške dogodke v Šaleški dolini ob koncu vojne maja 1945. V zborniku sta še dva prispevka, ki se ne navezujeta na omenjena tematska bloka. Prvi predstavi uspešno prizadevanje Velenjčana dr. Karla Verstov-ška za preoblikovanje šolstva in ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani neposredno po koncu prve svetovne vojne. Drugi pa tematizira poglede slovenskih marksistov na vlogo generala Rudolfa Maistra pri reševanju slovenske severne meje. Simpozij je pripravil Muzej Velenje, ki je tudi izdal omenjeni zbornik. a Silvo Grmovšek 10. maja Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29.4.2018 na osrednjem prostoru - O radovednem gumbku, ki si je želel v svet, v izvedbi Gledališča Pravljičarna . Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. april 8.30 Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7 Delavnica samopregledovanja dojk, mod in kože 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Kdaj pri vzgoji uporabiti ignoriranje 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert učencev, dijakov in učiteljev aktiva za pihala Glasbene šole Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave: Tomaž Lunder (1955-2016) 20.30 Max klub Velenje Lovro Ravbar: Get On Board, 7. koncert v okviru Max klub jazz festivala 2018 Petek, 27. april 10.00 Športni park Šentilj Katarinin sejem 17.00 Mladinski center Velenje Mešalnica24, drugi dogodek v sklopu open-decks večerov Sobota, 28. april 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig za vse ljubitelje knjig 21.00 eMCe plac Panka nam manka: Diareja Eksploziv, Cener, MRŠ in Cestnik Nedelja, 29. april 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za vsakogar Velenjski grad Maša v grajski kapeli Ponedeljek, 30. april 21.00 Plaža MiaMia Kresovanje na Velenjski plaži z Grupo Vigor Torek, 1. maj 11.00 Graška Gora, športno igrišče Tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški Gori 13.1 17.00 21.00 eMCe plac Sound Arson 8.3: Sooma (CH), Hog Meets Frog (A) SOSTANJ Četrtek, 26. april 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor v angleškem jeziku 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom Petek, 27. april 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Ponedeljek, 30. april 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 1. maj X Odhod iz AP Šoštanj Kropa - Jamnik (Planinsko društvo Šoštanj) ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 26. april 19.00 Prireditveni prostor MC Proslava v počastitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage) Petek, 27. april Izlet PD Šmartno bo Paki na otok KRK - prijave na izlet pri članih društva Sreda, 2. maj 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U17) - NK Šmartno 1928 : NK Norka Jarenina 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U19) - NK Šmartno 1928 : NK Norka Jarenina Lunine mene mi 30. april, ob 2:58, polna luna - ščip KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka DVIGNI SIDRO Elias og Storegaps Hemmelighet Sinhronizirana animirana pustolovščina, 74 minut (Norveška) Režija: Simen Alsvik, Will As-hurst Petek, 27. 4., ob 18.00 Sobota, 28. 4., ob 18.15 -mala dvor. Nedelja, 29. 4., ob 16.00 -otroška matineja THELMA Domišljijski triler, 116 minut (Norveška, Švedska, Danska, Francija) Režija: Joachim Trier Igrajo: Lili Harboe, Kaya Wilkins, Henrik Rafaelsen, Ellen Dorrit Petersen, Ludvig Algeback Petek, 27. 4., ob 18.30 Sobota, 28. 4., ob 20.30 oboje v mali dvorani Nedelja, 29. 4., ob 19.00 -mala dvor. ŽELJA PO MAŠČEVANJU Death Wish, akcijska kriminalka, 107 minut (ZDA). Režija: Eli Roth Igrajo: Bruce Willis, Vincent D'Onofrio, Elisabeth Shue Petek, 27.4., ob 19.30 Sobota, 28.4., ob 18.00 IZTREBLJEVALEC 2049 Blade Runner 2049, ZF akcijski film, 163 minut (ZDA) Režija: Denis Villeneuve Igrajo: Ryan Gosling, Harrison Ford, Ana de Armas, Sylvia Ho-eks, Robin Wright, Jared Leto Nedelja, 29.4., ob 20.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018 TAXI 5 Akcijska komedija, 95 minut (Francija) Režija: Franck Gastambide Igrajo: Franck Gastambide, Malik Bentalha, Bernard Farcy Petek, 27. 4., ob 21.30 Sobota, 28. 4., ob 20.15 Nedelja, 29.4., ob 18.00 '. J. Komunalno podj^ Velenje I ■ ' - _ t • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Wêl Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si /_ t *. - LEKARNA VELENJE K / f j Ji | j; f TF Vodnikova 1, Velenje www.lekarna-velenje.si Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, Trebuša Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Čestitamo za bližajoče praznike. Košarica trgovin ^ rijaznih ljudi Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije Kersnikova 13, Velenje T 03 620 94 00 M 041 260 670 www.scr.si Prijetne prvomajske praznike! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 26. aprila 2018 Nagradna križanka Osmica f v SESTAVIL PEPS SIROMAŠEN ČLOVEK SPOJINE AMONIAKA ZAKLJUČEK GESLA PALEC, COLA STRUPEN PLIN (CN) GLAVNO MESTO GANE SLAP SAVE BOHINJKE PRI IZVIRU SEZNAM IMEN OSMICA d.o.o. ŽIVAL Z RILCEM (EKSPR.) NEIMENOVANA OSEBA NIELS ABEL PTIČJA SAMICA GRAFIČNA INDUSTRIJA V CELJU Naš CAS KOLIČINA, KI POVE ZA KOLIKO SE KAJ SKRCl IZDELOVALEC ELASTIKE DEL NA OSEM ENAK. DELOV RAZDELJEN SOHA, STATUA NASILNA OBLAST IME DVEH GRŠKIH POVELJN. PRED TROJO GLASBENI INTERVAL ŠESTIH DIATONlC. STOPENJ AJDA (NAR.) TROPSKI KOPITAR MENA RAVEN, KONIČAST BORILNI MeC, FLORET INDIJSKI KRALJ OBELJENA SMREKA ZA 1. MAJ A š 0 K A 4. IN 19. CRKA ABECEDE TABOR, TABORIŠČE (IT.) TONE SELIŠKAR SLOVENSKI PISATELJ (VELIKONJA) GLAVNO MESTO UKRAJINE DELUJOČI VULKAN NA SICILIJI SLOVENSKI PUBLICIST-JANKO STRAN, DEL SLOVENS. MARKETIN. PODJETJE IZ ŠENČURJA ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV BAROČNA SUITA LIKOVNA UMETNOST i (LATJ < KARTA ŠPORTNO Naš ČAS KRONO LJUBLJANE A J U K TAGE AURELL ANTON AŠKERC znamka Čeških kamionov DRAMA IVA BREŠANA jeCa, zapor MEŠANA SOLATA IZ PEČENIH PAPRIK v v v KEMIČNO ČIŠČENJE POLAK MARIJANA, s. p., Koroška cesta 44, Velenje, T 587 50 00 Delovni čas: pon., čet.: 8.-17. h, tor., sre., pet.: 8.-15. h, sobota zaprto DOLGOLETNE I ZKUSN3E Čestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela. M RADIO VELENJE Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. - sob.: 7.- 20. nedelja: 8. - 13. Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. - pet.: 7. - 19., sob.: 7. - 18. Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete. • Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...) • Plinske jeklenke Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini! Čestitamo za praznik dela! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 7. maja 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si 041 813 949 ®S1F (BČS) BOGATA IZBIRA SADIK BALKONSKEGA CVETJA &ADIK * BRŠLJANKE, PELARGONIJE, SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA ... ZALIVALKA, 10L Čestitamo za 1. maj - praznik dela! A BRAND OF IMMOFINANZ STOP SHOP Velenje NAKUPOVALNI PARK Partizanska cesta 10a Velenje ODDAMO prostor na parkirišču za namen promocij! Nabor najemnikov objekta: Müller, Takko, Deichmann, Pikapolonica, Mana, Hiša Daril, bar Orange Kontakt: email kr@m2.co.at in telefon 01 428 8883 Splet: stop-shop.com/sl/si/velenje stop-shop.com KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 16. do 22. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 16. do 22. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu ' T , I Zdravniški nasveti, ♦ gostja: Lucija Gabršček Parežnik, ' dr. med., specialistka interne medicine. Tema: Obravnava bolnikov v intenzivni enoti bolnišnice. ČETRTEK, 26. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 1. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 2. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 26. aprila 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 27 mali OGLASI ISCEM IŠČEM zemljo za vrt, pribl. 2 kubika. Gsm: 041 692 995 IŠČEMO gospoda, ki bi bil pripravljen kositi travo nekajkrat v letu s koso na nitko. GSM: 041 969 210. NEPREMIČNINE MANJŠO hišo, z gradbeno parcelo, na odlični lokaciji, Koroška 37 v Velenju, prodam. Kočevar, Gsm: 041 954 089 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, ule-žan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371. DOMA vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocve-tne vrtnice in ciprese (thuja smaragd - različnih velikosti), prodam. Bevče pri Dolinšku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106 RAZNO KOSILNICO bobnasto Pottinger 170, TRAČNI OBRAČALNIK Favorit 220 in TRAKTOR IMT 533, prodam. Info: 03 5893 578. NOVO bencinsko kosilnico z nitko IKRA BF 43, 2-taktni motor 1,25 KW/43 m3, zračno hlajenje, el. vžig, širina reza 43/25 cm (nit/nož), priložen nosilni pas. Cena po dog. Gsm: 051 301 641 KLET FURLAN vabi na pokušino refo-ška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 ŠKROPILNICA - samokolnica, za vinograd in sadovnjak, in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ŽIVALI NESNICE,rjave, grahaste, črne in peteline, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 29.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. TELICE sivo-rjave, težke od 60 do 150 kg, prodam. Info: 03 5893 578. JAGENČKI za zakol ali nadaljno rejo prodam. Gsm: 031 542 798. BURSKE KOZE za zakol ali nadaljno rejo, 4 kom ugodno prodam. Cena 30,00 €. Gsm: 031 838 388. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si DEŽURSTVA ZD VELENJE Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite samo v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje. Za reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drž. praznikih je kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27.4. do 29. 4. 2018 - Matej Stra-hovnik, dr. dent. med.; 1.5. do 2.5. Robert Kralj, dr. dent. med. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 ie... od 27. 4. do 3. 5. - 27. aprila je dan upora proti okupatorju; leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega naroda proti okupatorju; - 27. aprila 1928 se je v Biršah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napo-tnika Alojz Zavolovšek; umrl je 29. junija leta 2017; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki prosla- GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI • ROGLŠEK MARIJA, roj. 1922, Šoštanj, Zavodnje 25 • DVORNIK ANGELA, roj, 1924, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 103 • VOGRINC JOŽEF, roj. 1930, Šoštanj, Cesta talcev 2B Za delo tvojih pridnih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in nate večni drag spomin. ZAHVALA JOŽEF VOGRINC 13. 3. 1930 - 17. 4. 2018 Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, sveče in cvetje. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred, govornici, ki je tako lepo opisala njegovo življenjsko pot, pevcem, čebelarjem Čebelarske družine Ravne pri Šoštanju, njegovim sodelavcem v Termoelektrarni Šoštanj, vsem sosedom in vsem ostalim, ki so bili dobri z našim Jožetom. Vsi njegovi Ob ¿A Rad bi poiskal mlade stopinje, mlade korake in svoja mlada leta, da bi našel sebe, svojo bit, svoj izvir in svojo neskaljeno otroško srce! (Anton Filipič) V SPOMIN IZTOKU WEINDORFERJU 1974 - 1988 22. aprila je minilo 30 let, kar je mnogo prezgodaj, a za vedno prenehalo biti Tvoje neskaljeno otroško srce. Minilo je že mnogo let, kar Te ni, toda v naših srcih si in boš ostal za vedno! Hvala vsem, ki se spomnite nanj. Vsi njegovi vi Štajerska in Koroška v revoluciji; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 30. aprila 1939 se je rodil Toni Rehar, doma iz Šoštanja, ki je zelo znan kot uspešen komentator različnih športnih in ostalih prireditev; - 30. aprila 1969 je zapeljal zadnji vlak na železniški progi Ve-lenje-Dravograd, ker so progo ukinili in odstranili tirnice in pragove; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chichagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; v Velenju so delavci že v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prosti dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zato, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poročilo o praznovanju tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Super priložnost - dodatno znižana cena - ne zamudite! PRODAMO - PODKRAJ PRI VELENJU: hiša, samostojna, adaptirana, 182 m2, samostojna, adaptirana, l. 2010, 1.184 m2 zemljišča, na sončni dominantni legi s čudovitim razgledom na okoliške gozdove. Hiša v treh etažah v pritličju obsega 2 garaži, shrambo, toplotno podpostajo (toplovod) in WC. V nadstropju so 4 sobe, kuhinja ter kopalnica. Mansarda še ni urejena in jo je mogoče urediti po lastnih željah in potrebah. Hiša je obnovljena (okna, vrata, streha ...) in takoj vse-ljiva. Idealno za družino, ki si želi uiti mestnemu vrvežu in vseeno ostati v bližini mesta (5 minut do centra). EI v izdelavi. Cena: 145.000 € več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Ruda Strmčnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroškega in ženskega dela ter uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja; prvo ohranjeno poročilo o praznovanju 1. maja v Šoštanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohištva; ■ 1. maja 1953 je 10 delavcev v vasi Gorenje ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli; iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 1. maja 1944 se je v Plešivcu pri Velenju rodil Rudi Strmčnik, ki je umrl 29. maja leta 2010; Ruda Strmčnik je bil namreč prava etnografska posebnost, saj je kuhal oglje, cepil šikle, delal snope, grablje, koše, vedra, bil je mesar, natakar, železničar-ski sprevodnik, lajnar, Beda-nec itd.; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru; - 3. maja 1935 se je v Vojniku rodil zborovodja in glasbenik Ciril Vertačnik Cic, ki od leta 1976 živi in dela v Velenju. ■ Damijan Kljajič «^AS simed vami Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. aprila 2018, so: Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj (majica); Ana Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK Nagrajenci križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. aprila 2018, so: Danilo Mohorko, Truberjeva 12, 3320 Velenje; Franc Šteharnik, Gaberke 271, 3325 Šoštanj; Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MARJAN PODGORŠEK ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. \a Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 28 BISERI maturantskega plesa Dobili smo letošnji biserni par Akcija Biseri maturantskega plesa 2018 sklenjena z razglasitvijo rezultatov glasovanja in strokovnega izbora - Prijetno druženje zaključili ob osvežilni torti Vse lepe stvari enkrat pridejo h koncu. Kakor se velenjskim maturantkam in maturantom iztekajo srednješolska leta, se je nam iztekla letošnja akcija Biseri maturantskega plesa, ki smo jo priredili v sodelovanju z modnima oblikovalkama Petro Meh in Jeleno Stevančevic ter Šolskim centrom Velenje, podprli pa so jo številni sponzorji. Pretekli četrtek smo na zaključni prireditvi, ki sta jo povezovali dijakinji Mojca in Sara, s pesmijo in plesom pa so jo popestrile Ana Repas ter Anja Kos in Sara Drljic Catic, razglasili izide glasovanja v akciji Biseri maturantskega plesa 2018 ter odločitev strokovne žirije. Tako smo dobili letošnji biserni par po izboru naših bralk in bralcev - Barbaro Kladnik in Kle-mna Glinška. Oba sta dijaka športnega razreda velenjske gimnazije - Barbara trenira atletiko in tekmuje v teku na 800 m, Klemen pa trenira tekvondo. Ponosna sta, da sta pokazala, da tudi športniki znajo biti elegantni, pravita. Biserni par po strokovnem izboru Petre Meh in Jelene Stevančevic pa sta Saša Malenkovic in Rene Gorišek. Letos je med akcijo v naše uredništvo prispelo 1476 glasovnic. Največ ste jih bralke in bralci poslali v finalnem krogu glasovanja, ko smo prešteli 703 glasovnice. Klemen Glin-šek je skupaj zbral 423 glasov, Barbara Kladnik pa 657. Biserni par je dobil bogate nagrade Našega časa in drugih naših sponzorjev, izstopa pa večerja za dva v restavraciji vile Herberstein. Obdaril ju je tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, pozornosti v zahvalo za sodelovanje pa so dobili prav vsi biseri maturantskega plesa, ki smo jih predstavili na začetku izbora. Za sladek, a zdrav zaključek prijetnega druženja pa so poskrbeli dijaki Šole za storitvene dejavnosti pod mentorstvom Simone Pompe, ki so pripravili svežo torto - strnjenko iz grškega jogurta z breskovo glazuro ter sadno in karamelno dekoracijo. Mi se že veselimo naslednje akcije Biseri maturantskega plesa 2019, letošnjim maturantkam in maturantom pa želimo veliko uspeha na maturi in obilo prijetnih izzivov na njihovi življenjski poti. Barbara Kladnik: »Najprej si nisem zamislila oprijete obleke, ampak ko sem jo pomerila, sem si bila v njej všeč in dobro sem se počutila. Prijetno se je nosila tako na plesu kot na zabavi. Med akcijo sem dobivala pohvale za obleko in celoten videz od sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so zame oddali veliko glasov. To je lep dodatek k spominom na maturantki ples. Na bližnjo maturo se na gimnaziji pripravljamo že vsa leta, ob tem pa intenzivno vadimo. Mene najbolj skrbijo jeziki, ker mi ne gredo najbolje. Klemen Glinšek: »Tudi jaz sem obleko kupil, nisem pa si zamislil tako svetle, čeprav se je naposled dobro obnesla. Da bi razbil monotonost klasične obleke, sem jo skombiniral z belimi športnimi copati. Akci- jo sem spremljal, nisem pa bil na trnih. Vesel sem, da sem dobil toliko glasov - to je posebna čast. Ples mi bo ostal v lepem spominu, vse je bilo dobro organizirano, tudi glasbeni program na zabavi je bil odličen. Zdaj so se začele bolj intenzivne priprave na maturo. Najbolj me skrbi matematika.« Ana je s pevskimi nastopi popestrila prireditev, ki sta jo povezovali Mojca in Sara. Barbara in Klemen sta zarezala v torto, ki so jo pod mentorstvom Simone Pompe pripravili dijaki Šole za storitvene dejavnosti. Po stari navadi mlaj spet stoji Prazničnih prvomajskih dni ni brez mlaja. Zato tudi v zaselku Hrastovec v Mestni občini Velenje ohranjajo tradicijo postavljanje okrašenega smrekovega drevesa pred dnevom upora proti okupatorju oziroma delavskim praznikom, prvim majem. Letos so pohiteli, saj so ga postavili že prejšnjo soboto. Že nekaj dni pred tem je nekaj izkušenejših mož podrlo lepo smreko v Vodemlji (darovali so jo Drenovčevi), jo nato oklestili in olupili, na dan postavitve so vrh mlaja okrasili z barvnimi trakovi, pod njega obesili obroč iz smrekovih vej, na vrh pa privezali slovensko zastavo in dvigovanje se je začelo. Čeprav je bila sobota prava poletna in je sončen dan vabil na kakšen izlet v gore, planine ali nekam v južne kraje, se je tega zelo zanimivega dogodka udeležilo veliko število krajanov, z otroki vred več kot sto. Najmlajši so seveda z zanimanjem opazovali spretnost mlajaijev, ki so s pomočjo piklov in križev dvigali približno trideset metrov visoko smrekovo drevo v ustrezno jamo, utrjeno z betonom; to so zaradi varnosti naredili že pred leti. Ročno dvigovanje je zahtevno in je potrebna previdnost. Da je vse teklo gladko in varno, jih je usmerjal eden najbolj izkušenih krajanov. Kot za šalo je mlaj zavzel navpično lego. Še nikoli tako hitro, je bilo slišati. Imajo možje pač že izkušnje oziroma so že utečeni. Božidar Repnik, predsednik sveta krajevne skupno- sti Škale-Hrastovec, je z zadovoljstvom poudaril pomembnost zadnjih pridobitev, dodatne razsvetljave in posodobitve enega od cestnih odsekov. V krajevni skupnosti so zlasti zadovoljni z dobrim sodelovanjem z vodstvom občine, dobrega si želijo tudi v prihodnje. Vse pa je povabil na tradicionalno, letos že šestdeseto postavljanje maja na Ljubeli na predvečer delavskega praznika. Krajani so bili veseli, da se je te njihove prireditve udeležil tudi župan Bojan Kontič, ki je povedal, da se ne poslavlja od županske dolžnosti, saj bo na bližajočih se volitvah spet kandidiral za to 'dolžnost'. In kot je dejal: »Ne bo odvisno od mene, ali bom še župan; to bo odvisno od vseh krajanov oziroma občanov, ki se bodo imeli priložnost odločati na podlagi rezulta- tov in ne obljub. Napovedal je, da bo Mestna občina ne glede na to, kaj se bo jeseni zgodilo, načrtovala in izvajala razvoj tudi v prihodnje, saj imamo lepe možnosti za to, in prav to ga 'nagovarja' k temu, da bo ostal v lokalni politiki in da ne misli kandidirati za državni zbor. Vsem je seveda čestital za bližajoče se praznika. Lepe praznike sta jim zaželela tudi ministrica Andreja Katič in poslanec Jan Škoberne. In ko je na okrašenem vrhu mlaja zaplapolala zastava, so se vsi zbrali po tradiciji pod Drenovčevim kozolcem, kjer je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Žarek, ki je pred nedavnim izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Škalska pravljica. ■ S. Vovk Tradicionalno srečanje na Graški gori Velenje - Kot je sedaj navada že vrsto let, se bodo številni krajani iz bližnje in daljne okolice udeležili velikega prvomajskega srečanja na Graški gori. Srečanje bo v torek, 1. maja, od 11. do 17. ure na športnem igrišču na Graški gori. Slavnostni govornik na prireditvi bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Za kulturno-zabavni program bodo poskrbeli Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Moški pevski zbor Kajuh, Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje in ansambel Rosa. Organizatorji tudi letos pripravljajo tradicionalni pohod na Jesenjakov vrh, za vse udeležence srečanja pa bo na voljo brezplačen golaž. Tudi letos bodo na prizorišče srečanja in nazaj organizirani brezplačni avtobusni prevozi. Odhodi avtobusov bodo vsake pol ure od 8. ure dalje iz Velenja in ob 9. uri iz Šoštanja. Odhodi avtobusov z Graške gore pa bodo med 15. in 17. uro. Srečanje na Graški gori organizira Mestna občina Velenje v sodelovanju s Festivalom Velenje, Kulturnim društvom Graška Gora, Mladinskim centrom Velenje in sindikatoma SKEI in SPESS.