v Občni zbor ,,Narodne Sole". Po zborovanji ,,vdovskega društva" zborovalo je društvo ,,Narodne Šole". Predsednik ogovorf zbrane tako-le: Slavni zbor! »Zahvaljevaje se za prijazno udeležbo pri današnjem zborovanji, Vas, častita gospoda, prisrčno pozdravljam in konstatujem v smislu § 10. društvenih pravil, da smo sklepčni. Vaša navzočnost je jasen dokaz, da je nam vsem pri sicu povzdiga slovenskega šolstva. Poleg duhovniškega stanu ne deluje noben stan tako obsežno, tako važno, tako plemenito, kakor učiteljski; zato je treba, da so v učiteljevi osobi združena vsakovrstna blaga čutila, ki mu pomagajo izpolnovati dolžnosti težavnega poklica pri odgoji mladine. In ta žlahtna čustva — mislim — da nam vsem polnijo srce ter so in morajo biti bistvena svojstva našega značaja. V dobrem značaji morajo se dosledno spajati človeške kreposti, in ker mora učitelj vzgledno značajen biti, ni čuda, da vzgojeslovje toliko plcmenitosti od nas zahteva. Izmed lepih potez učiteljevega zDHČaja je zlasti požrtvovalnost ona, ki se mnogokrat v učiteljskih zborovanjih prav častno skazuje. In ta priznanja vredni pojav požrtvovnlnosti je spodbuden in dobrodejen posebno odboru ,,Narodne Šole", ki se po skromnih svojih močeh radovoljno trudi, pospešiti narodno izomiko na podlagi doraačega šolstva. Ne da bi se odbor ošabno ponašal z zaslugami pri razvoji Ijudskega šolstva, vender suie z dobro vestjo reči, daje požrtvovalno deloval za 17letne dobe društvenega obstanka v Ljubljani. Po gaslu našega presvitlega cesarja rz združenimi močmi" storilo se je mnogo dobrega, zlasti učeči se tnladini, ki je dobivala na roke raznih učil iz društvene zaloge. K vsemu temu pa je zopet pripomogla požrtvovalnost društveuikov, ki so pošiljali ,,Narodni Šoli" svoje doneske. Istotako požrtvovalni so bili dobrotniki, pokladajoč svoje darove na žrtvenik prosvete in oraike. Največji dokaz požrtvovanja pa so zdatne podpore visokega deželnega zbora, veleslavnega mestnega svetovalstva v Ljubljani in slavne kranjske hranilnice. Hvaležno moramo omeniti tudi darov drugih korporacij, reciino: nkmetijske posnjilnice Ljubljanske okolice", litevarnega fečnickega spoleka ^Slavija", ,,Česko-slovinskega m.joleka" v Pragi in MMatice Slovenske". — Vsem tem blagim dobrotnikom in prijateljeui ,,Narodne Šole" bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala in slava! Darežljivost šolskih prijateljev in podpirateljev pa ima svoj plemeniti izvor v zgodovini, razvoju in napredku našega šolstva, ki je v najtesneji zvezi z blagotvorno vlado našega najmilostljivejšega vladarja, njegovega Veličanstva Franca Jožefa I. Njega očetovski skrbi imamo se zahvaliti, da sta veda in omika postali občna last vseh pod Njegovo slavno krono združenih narodov. Ou nam je dal nove šolskezakone,a tudi po Svoji brezmejni dobrotljivosti materijalnih sredstev, ki od časa šolskega prerojenja do danes štejejo izvestno ogromne vsote, da se zakoni tem lažje izvajajo. Tako je presvetlega cesarja požrtvovalnost dobrodejno vplivala, da se je blagi namen, izražen v šolskih zakonih, kolikor možno dosegel, iu reči smemo: ,,Šolstvo je tekom zadnjih 20 let mogočno napredovalo". Cesarjeva požrtvovalnost pa je rodila požrtvovalnost v narodu, in natejsloni našega podpornega društva, naše nNarodne Šole" preteklost, sedanjost in bodočnost. Kaj je torej primernejše, kot z navdušenjem vzklikniti: Slava najvišji požrtvovalnosti Njega Veličanstva! Slava vztrajni požrtvovalnosti našega naroda!" (Dalje prih.)