! C SHR g> | • Največji slovenski dnevnik -: v Zeciinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 NARODA The largest Slovenian daily in the United States:- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays u4 and Legal Holidays. \ j Č 50,000 Readers TKLXTON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Offloe at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3. Ib7®. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 21. — STEV 21. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1918. — PETEK, 26. JANUABJA, 1918. VOLUME XXVL - LETNIK XXVI. Mirovna pogajanja. ooo NEMŠKI ULTIMATUM. — DO 20. JANUARJA (PO STAREM KOLEDARJU) JE CAS, DA SE ODLOČIJO. NEMCI ZAHTEVAJO BALTIŠKE PROVINCE. — VILJEM GROZI, DA BO V ENEM TEDNU ZAVZELA NJEGOVA ARMADA REVAL. — NEMŠKI DELEGA TI DOVOLIJO ROK DO 29. JANUARJA. — ŽRTVE MOSKOVSKIH NEMIROV. -OiJO- Tru*» translation fll«*d »itb tbe ja»st master at New York. X. Y. on Jan. 2D. 11»J 8. as rvtjuirvd by the Act of October O. 1917. Petrograd, 24. januarja. — Nemški delegati so pri podajanjih v Brest-Litovsku obvestili ruske zastopnike pri zadnji konferenčni seji. da mora Rusija odstopiti Kur-landijo in vse baltiške province, ali pa da bodo Nemci prijeli /. vojnimi operacijami in bodo'zavzeli Revni tekom e-nega tedna. Rusom se je dovolil rok do 20. januarja, da morejo razmišljati o nemških pogojih. Povoeila o tej seji naznanjajo, da so Nemci zavzeli trdno stališče in so kar najbolj natančno začrtali svoje zahteve, katerih se mislijo držati. Tajnik ukrajinske delegacije je objavil zapisnik seje. V njeni se glasi, da so Rusi stavili delegatom centralnih držav vprašanje, kakšni so njihovi končni pogoji. General Hoffman, ki je eden nemških delegatov, je odgvoril s tem. da je razgrnil zemljevid ter je pokazal črto, katero )>odo zahtevali za bodočo rusko mejo: Od obrežja Finskega zaliva, vzhodno do otokov v Munski ožini do Valka. zapaduo od Minska do Brest-Litovska. — Ta črta popolno odloči Kurlandijo in baltiške province. Rusi so vprašali centralne države z ozirom na ozemlje južno od Brest-Litovska. General Hoffmann je odgovoril. da bodo o tem vprašanju razpravljali samo z Ukrajino. < lan ruske delegacije Kamenev je vprašal: — Vzemimo, da ne privolimo v take pogoje. Kaj bo-dete storili.. Heneral Hoffmann je odgovoril: — En teden pozneje bomo zasedli Roval. Nato so Rusi prosili za odlog, kar so jim Nemci nejevoljno dovolili. Nemci s<> izjavili, da je to zadnji odlog, katerega so dovolili. Za to je prosil vodja ruske delegacije Leon Trocki, ki rekel, da želi imeti priložnost, da predloži nemške mirovne pogoje sovjetu delavskih in vojaškili delegatoV. Pogajanja med Ukrajinci in centralnimi državami se prijateljsko nadaljujejo. Avstrijci so ponudili, da odstopijo ukrajinski republiki Colmčino, toda samo pod pogojem, da Ukrajinci pošljejo v centralne države žito in druga živila takoj, ko se sklene mir. Petrograd, 24. januarja. — Tekom demonstracij pri obhajan ju krvave nedelje", je bilo v torek v Moskvi u-bitih 40 oseb, 200 pa jih je bilo ranjenih. V pondeljek zvečer je bilo tukaj več kot 20 socjalnih revolucjonarcev, ki so pripadali narodni skupščini, aretiranih. Bol jše viške f »blast i so se polastile ruskega Rdečega Križa, ki je bil do sedaj v nepristranskih rokah. Načelniki te korpora^ije, med njimi prejšnji minister zunanjih zadev, so bili aretirani kot protirevolucjonarji. Amsterdam, 24. januarja. — Kakor pravi berlinski Tx»kal *\nz«iger' \ katerega en izv«*l je prišel tu-sem. smatrajo nemški parlamentarni krogi rusko situacijo za zelo kritično. List pravi, da zadnja poročila iz Petro grad a kažejo, da je boljševiška nadvlada v nevarnosti in zdaj nastane vprašanje, ako še ka.'e, da bi se pogajalo z ljudmi, katere bo anarhija vsak trenutek pomedla. List dodatno pravi, da hudo mogoče petrograjski do--C«wlki vplivali na pogajanja v Brest-Litovsku. Rim, 24. januarja. — Po ]>oroeiiih, ki imajo vse znake verjetnosti, je avstrijski cesar odločen, da bo, ako se ne lw> razpravljalo o mirovnih pogajanjih, dal inicjativo za splošno razoroženje narodov. 1 esar je tudi pripravljen opustiti prisilno vojaško I ur bo v dvojni monarhiji ter se bo odpovedal svoji suvereni pravici napovedati vojno. V sled tega, dasi je še treba dokaza za bodočo avstrijsko mirovno politiko, bo vojna nemogoča, ako bi avstrijskemu zgledu sledili vsi narodi. —- Po v si pravici se more domnevati, da je za to cesarjevo inicjativo dal povod papež. Patrograd, 24. januarja. — Ruski delegati na mirovni konferenci v Brest-Litovsku so soglasno sklenili, da zavrnejo pogoje, katere so stavili Nemci. To se je odredilo navzlic nemški izjavi, da bodo Nemci, ako Rusi nočejo odstopiti baltiških provinc, takoj pričeli s sovražnostmi in da bodo v enem tednu zavzeli Reval ob Finskem zalivu, 220 milj od Petrograda z železnico. — Reklo se nam je, — je izjavil Kamenev, — da so nemški pogoji zadnji, katere morejo staviti. Vsi smo bili edini v tem, da ae morajo zavrniti. Končna odločitev pa pripada kouamwu delavskih m vojaških delegatov. Revolucija v Avstriji in na Ogrskem. > ^fc * BOLJŠE VIKI SO DOBILI BREZŽIČNO BRZOJAVKO, DA JE IZBRUHNILA NA DUNAJU REVOLUCIJA. — VSTAŠI SO BAJE IMENOVALI ROVIZORlCNO MINISTRSTVO. — BRZOJAVKA JE BILA OBJAVLJENA V VSEH RUSKIH LISTIH. — V DVOJNI MONARHIJI SE VRŠI VELIK SOCIALNI IN GOSPODARSKI PREOBRAT. — DRŽAVNI DEPARTMENT NI DOBIL ŠE NOBENEGA OFICIELNEGA POROČILA. — V VSEH VELIKIH MESTIH SE VRŠE DEMONSTRACIJE. — ŽENSKE IN OTROCI ZAHTEVAJO KRUHA. — AVSTRIJSKI LISTI OBSOJAJO NEMŠKO VOJAŠKO POLITIKO. __,W-t • r-** « - True translation filed with the postmaster at New- York. X. Y. on Jan. 25.1018, as required by the Act of October 6. 1917. Smrt generala Duhonina. -ooo- GENERALA DUHONINA JE POBIL NEK MORNAR. — PREDRLI SO GA Z BAJONETI. — NAGO TRUPLO SO OMETAVALI S SNEGOM. — "NAJ GREDO K VRAGU! NAJ ME UBIJEJO! -ooo- True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Jan. 23, 1918, as required by the Act of October 6, lf>17. Pariz, 24. januarja. — Živo sliko o prizorih pri umoru bivšega vrhovnega poveljnika ruskih armad generala Duhonina. katerega so umorili boljševiki, nam podaja petrograjski poročevalec "Matina", ki je bil priča žalo-igre. Po njegovem pripovedovanju je poskušal bol js<-viški vrhovni poveljnik praporščak Krvlenko rešiti generala pred množico, toda nek mornar ga je zbil na tla, nakar je bil predrt z več kot dvanajstimi bajoneti. Umor je bil izvršen potem, ko je bil zavzet armadni glavni stan v Mohilevn in ko je general Duhonin odklonil, da bi pozval nemške armadne častnike, da bi sklenili z boljševiki premirje. General je bil v vlaku, ko ga je množica obkolila. Kakor piše "Matin" se je prikazal pri oknu svojega železniškega voza. — Vrzi nam svoje vojaške znake, — so vpili vojaki, — ali pa te ubijemo! In namerili so puške. Krvlenko je nagovarjal generala, da bi se jim uklonil, česar pa Duhonin ni storil, rekoč: Naj gredo k vragu! Naj me ubijejo! Prifrčala je.krogla in razbila šipo; prifrčala je druga. Gfeneral Odincev je stopil k Duhoninu in je mirno odvzel znake, katere je vrgel med vojake, ki so jih raztrgali na kose. Za trenutek je kazalo, da je poveljnik rešen. Nato je več vojakov skočilo v železniški voz. Pograbili so Duhonina za ramo in so ga potisnili na konec voza in pozneje na platformo. Krvlenko jim je sledil. Ko ^o zagledali generala, je nastal velik nemir. — Takoj ga umorite! — je kričala drulial. — Keren-ski in Kornilov sta pobegnila. Mož kot je ta, mora biti takoj usmrČen! Ko se je množica vedno bolj približevala generalu, je skočil Krvlenko naprej in vpil, toda nikdo ga ni slišal. Z enim udarcem je nek velik mornar z bojne ladje "Aurora" pobil generala na tla. Duhonin se je še enkrat spravil na kolena: njegov ob raz je bil oblit s krvjo. Poskušal je govoriti, toda v trenutku ga je predrlo kakih 12 bajonetov. Bili so ga in suvali. Vojaki so se tepli za njegovo obleko, katero so trgali s telesa. Njegovo razmesarjeno truplo so zopet postavili na voz in blazna drtihal je pričela strašno igro. Mornarji, rdeča garda in vojaki so s sneženimi 111 blatnimi kepami obmetavali generalovo truplo. — Nisem več mogel gledati, — piše "Matinov" poročevalec, — in sem se vmaknil v voz, kjer sem našel Krv-lenka, ki je sedel v kotu, obraz zakrit z rokami. Ko je dvi gnil glavo, sem videl, da je bil njegov obraz bled kot — smrt. — Poglejte ga, — je rekel šepetaje. — Nič več jih ni mogoče zadržati. Mene in vse ostale mora zadeti isti konec.. . nuarja. — Neko pctrojrrajsko poročilo nemškim listom pravi, rtati Trockijeve in Leninove vlade. — Pravijo, da so imenovali vstaši provizoričen kabinet. Drugi ministei za zunanje zadeve jc to brzojavko objavil v vseh listih. Izjavil je, da poročMo, kot jc bilo spre ji o, ne navaja imen pix-vizorienega ministrstva in tudi ne na daljnih posameznosti, temveč Je go'.o dejstvo glede revolucije. (Poročilo na Smolnv zavod je prvi glas. kL ga je čuti o dejanskem revolucionarnem gibanju v Avstro-Ogrski). Poročila tekom zadujega tedna so se glasila v smislu, da se vrši velik socijalen in ekonomiki preobrat v dvojnem cesarstvu. Narod je baje glasom teh poročil ogorčen na militarist?, aks'oniste ter nemške mirovne delegate v Brest-Litovsku. Rečeno je bilo nadalje, da žele vsi avstrijski narodi miru, da se vojna izmučenost vedno veča in da je to vse razvidno iz generalne stavke po celi dvojn monarhiji. Boljševiki so od prvega pričet-ka brez preatanka skušali strmoglaviti tevtomke vlade potom gibanja naroda samega, na isti način kot je ruski narod strmoglavil carja. Sli so pa za en korak dalje kot je zahteval to predsednik Wilson. Propagatorji boljševikov in a genti so pričeli sejati seme socijai ne vstaje neposredno po sklepu prem rja in to je postalo takoj o eivrdno na severnih frontah. Pov sod je bilo opaziti najbolj tesne pobratimijo med ruskimi in av strijskimi četam: in povsod so raz širjali revolucijonarno literaturo. Nekako pred desetimi dnevi je naznanilo neko poročilo iz &vice da je izbruhnila v Avstriji spi oš na stavka. Pričela se jo baje na Ogrskem. Budimpešta je bilo pozoriščr številnih mirovnih demonstracij Časopisi so javno zmerjali nemške junkerske Voditelje, da ogrožajo vsa upanja miru z Kusijo potom svojega vstrajanja pri odvajalnih ciljih. Nemir se je oči vi dno takoj za tem lotil tudi Dunaja. Pred tednom dni so poročali c številnih stavkah v tem mestu. — Stavkam sd sledile demonstracije radi draginje. Splošno stavkarske gibanje se je z veliko naglico raj; sirilo po celi državi. Cela Avstrija pa je bila tako; zatem podvržen« najstrožji cci-zuri. Mogoče je, da je želja bolj še vik o v dede revolucije v Avstro O? rs k i mati misli in da je poroefle Smolnv zavoda le pretirano poro čilo o splošnem stavkarskem gi ban ju. Temu pa nasprotuje dejstvo, da je tozadevno poročilo res dospelo potom brezžičnega bntojava, kai znači. da mora imeti neka revolucionarna sila v tej deželi kontrolo nad prometnimi sredstvi. Poročila iz Washington a v zadnjih dveh dneh so dajala iz raz p svaritu ameriške vlade da tevton »ke avt o kratic ne vtade ne bodo u-spešne pri razširjanju utiša, da se razmere v centralnih cesarstvih he nahajajo L.lizu poloma. Te vesti so razširjali v namenu, da "bi upLvali na Ameriko giede vojnih priprav in v mnenju, da ne bo prošnja predsednika Wilson a naj nemški narod vatvari demo-kratioao vlado, rodila svojih sedanjem času je Rusija prav , posebno uspešno polje za nemško propagando. Povsem mogoče je , da so Nemci poslali tozadevno | brezžično brzojavko v upanju, da bo'do boljševiki v naglici sprejel, i separatne mirovne predloge Neni-Ičije in njenih zaveznikov, češ, da ! so narodi nemških držav pripravljeni pridružiti se ruskemu prole-tarjatu. Washington, D. C.. 24. januarja •Oficielna poročala državnega de-. partmenta ne omenjajo ničesar o brezžičnih brzojavnih poročilih jSmoflnv zavoda g'ede revolucij« na Dunaju. Ameriša vlatla. informirana potom Fnited Press poro čil iz Petrograda, v katerih se po j roča gletle tozadevnih brezžičnih brzojavk, je takoj skušala dobiti o tem of cielna poročila od svojih zunanjih uradov. London, Anglija, 24. januarja Do 10. ure 15 minut 'danes zjutraj ni bilo sprejeto nobeno potrdilo glede brezžičnih brzojavk na Smolnv zavod, v katerih je bilo poro-čauo o revoluciji na Dunaju. Kodanj, Dansko, 24. januarja. Nemški socija lističu i organ "Vor-vvaerts" je v svoji večerni izdaji v sredo, katera je dospela danes sem, priobčil pripombe dr. Eberta pred glavnim odsekom nemškepa državnega zbora, v katerih se je glasilo, da se ponavljajo senzacionalne vesti glede cestnih boj^v v Budimpešti, na Dunaju 'ter o pro-klamaciji republike v Pragi. Soglasno z izjavo " Vorvvaretsa" je napadel poslanec Ebert nemške vlado na naslednji načeto: Ves svet je vedel o splošnih itavkah v Avstro-Ogrski — le nemški narod ui ničesar vedel o tem. Posledica tega je bila, da so st irila senzacionalna poročila o < ;est,-a h bojih v Budimpešti in na Dunaju in porocla o proklamaciji ;eške republike v Pragi- Rim, Italija, 24. januarja. — Poročila avstrijskih vojnih jetni kov, katere so zajeli na fronti, pomočila It-aljanov, ki so bili težko ranjeni ter jih je vrnila v Ita-'ijo avstrijska vlada in tudi porodila iz drugih virov kažejo, da je v dvojni monarhiji zelo resen po-ožaj. V iskoraj v^eli velikih mestih >e vršile demonstracije in izgredi ki sso jih vodile izstradane žeiLske z otroci vred, zahtevajoč kniha. Noben časopis ne izhaja več Dogodki v Rusiji so dovedli prebivalstvo Avstro-Ogrske vio tega, da •sledi vzgledu, ki so mu ga dali Rusi, dočim pridobivajo soeijalisn vsak dan na moči. Prav do današnjega časa sli-Ina poročila sprejemali tukaj z nemarnostjo. kajti že večkrat so prišla poročila o razpadu Avstrije od strani sovražnika ter je bil njihov *i-j, da se zavede Italijane v razpoloženje varnosti ter pomanjšanje jjih pozornosti na front L V zadnjih par dneh pa so porodila z vseh strani tako vstrajna. da se domneva tukaj, tLa je postal po-'ožaj v Avstriji dejanski resen kajti policija ni več onigla nadvladami ljudskih množic, ki so v številnih mestih plenile prodajalne, vprizorile požare v javnih poslopjih ter zgradile barikade, pri če-or so razvijale rdeče revolucionar s zastave z napisi, ki so odobravali nastop Troekija. Amsterdam, Nizozemsko, 23. januarja. — Skoraj vsi atrijski demokratični listi so polni ogorčenja in ofcsojanja nemške vojne politike U.4* je jasno, da so se Avstrijci popolnoma naveličali dela za pruskega kralja. V It'iUh rečeno, vidi dvojna na stran' avstrijskega naroda — edino nesrečo v nadaljevanju vojne. — Idejo, naj se odpošlje avstrijske in ogrske vojake na zapadno fron to. splošno obsojajo vsepovsod. V odgovornih krogih se ue sliši ničesar več o kaki taki akciji. Zadnji berlinski časopisi molče povsem glede razmer v Avstriji Jn to z edino izjemo *'Vorwaertsa" ki je objavil važen članek na svoji prvi strani glede položaja, ki ga smatra skrajno težkim. V tem soeijalistienem organu se glasi: Tako avstrijsko kot nemško javno mnenje se obrača proti zakrinkanemu aknesion zrnu nemške po litike in to je povzročtno vsled strahu, da bi zmaga take politike pomenila podaljšanje vojne. Grof Čem in 7 ki se je vsled izvr š« uih dogodkov vrnil na Dunaj je podal zelo važno izjavo, s kate ro skuša pomiriti viharne valove. Černinove besede kažejo, -da je opust.la Avstro-Ogrska "svoio. ta kozvano uravnavo avstro-poljske ga vprašanja. č'e bo Avstro-Ogr-ska opustila v svrho miim vse misli na kako razširjanje svoje moči in ozemlja, bo nemogoče, da bi mirovna pogajanja motila kaka druga stran s pomočjo te ideje. Berlinski "Vorwaerts" pripisuje vel.'ko važnost ugotovilu, ki je izšlo v dunajski' Arbeiter zeitung' kateri, so dovolili izjaviti v cenzu-riranem pezivu za neposredni mir naslednje: — Če se pogajanja v Brest-Li-tovsku izjalovijo, potem mora iti vojna proti Rusiji naprej, v namenu, da postane avstrijski česat kralj Poljske in nemški cesar mi litaristični in ekonomski gospoda: Kurlandske in Litvinske- Berl n 11 Vorwaerts" je nadalje mnenja, da je komentar z Dunaja, priobeen v "Prankfurterzeitung" precej blizu resnice, ker postaja vedno bolj jasno, da obstoji polo vično sporazumevanje od strani avstrijske vlade in proti nemški vojni politiki. Obenem smatra isti list to za svarilo na naslov nemšk li ekstremistov, naj ne gredo prela leč. — Isti list vprašuje nadalje, če bo Hertlmg \ svojem pričakovanem govoru dal odmeva besedam grofa Čurnina: — Mi nočemo ničesar od Rusije. -— Ali bo 011 — tako pravi ' Vor-waerts* — ugoi GLAS NARODA, 25. JAN. i918. Razmere v Avstriji. -ooo—— True translation filed with the post nuutf«* at Ww York, X. V <>n Jau, 25, H*1 H. as required by the Act of October 6, 1917. Kak^uti t»o razmere v Avstriji in O&rski, nam kažejo poročila, ki so prišla včeraj in danes iz ruskih ter nevtralnih virov. Izjavljajo, da je zastavkalo na niiljone delavcev v v»fh iudu&trijah in muuicijskih napravah Avstroogrske m da j«* prišlo do velikanskih izgredov, predvsem na Dunaju in v Budimpešti ter tudi v drugih večjih mestih. To so vsa znamenja časa. Narodi Avstroogrske, lie glede na njih jezik in poko-lenje, su pričeli spoznavati vso blaznost počenjanja odgovornih krogov ter pot, kam jih bo zavedla birokracija in avtokracija nemških in avstrijskih militaristov. Avstroograka je zašla soglasno z izjavo prejšnjega ameriškega poslanika na Dunaju, dr. Penfielda, popolnoma pod upliv liohenzollemske vojaške klike ter si ne more sedaj izmotati iz spoil, v katere se je sama zapletla v sebičnem namenu, da zagotovi nemškemu elementu v Avstriji premoč ter končno in absolutno zagospodari ne-nemškim narodom, ki uživajo žalostno srečo, da žive pod krod uplivom ruske revolucije, ki je najprej razjasnila mednarodni položaj ter spravila na povr&je zahteve pripro&tega naroda, namreč kmečkega in industrija!nega delavstva ter obenem tudi pokazala moč, ki jo imata delavec in kmet. ako sta odločna v sklepu, da zmagata ter si priborita boljše dneve. S tega stališča je treba smatrati celo rusko revolucijo ter tudi sedanjo vlado boljše vi ko v. .Morda nimajo prav glede svoje politike, kljub temu so pa iskreni glede svojih želja in aspiracij, da pribore kmečkemu in delavskemu stanu boljše življenske pogoje. • Vesti glede vstaje ter splošnih stavk v Avstriji in Ogrski, kažejo, da je pričelo vreti med narodom in da stoji tudi vojaštvo na strani naroda. Ta točka je najbolj pomembna, kajti v trenutku, ko m* postavi vojaštvo na stran civilnega prebivalstva, je mod avtokratov in generalov za vedno uničena. V takem trenutku pričenjajo spoznavati vse visoke glave svoje zmote ter pričenjajo misliti na dalekosežne poalediec svojega }>ocenjanja. Vse to gibanje pa se ne \m> vstavilo pri tem. Stvar bo šla naprej ter ne bo konca nemirov, dokler m ne uredi narodnega principa v smislu kot ga mu je dal israsa pokojni dr. Krek in v zadnjem času .predsednik Wilson, da se da namreč vsakemu posameznemu narodu polno pravico in priliko do vdejstvovanja njega narodnih aspiracij in želja. Žrtve, ki so jib doprinesli slovanski narodi za zmago vseoemških ciljev, ne morejo biti doprinešene zaman. Kri, katera je bila prelita, ne more biti prelita — zastonj. Iz velikanske vihre «e je v vseh slovanskih narodih Avstrije porodilo spoznanje, da je bila dosedanja pot popustljivosti. barantanja s sosedi ter malenkostnih spono* med posameznimi strankami, popolnoma napačna in da je treba skupne in možat« akcije, ki je edina zmožna liHiKNUimti e&ue, kateri imajo dejauafco mož v rokah* N. S. Pittsburgh, Pa. Naznanil 11 Vam. da še nisiuo popolnoma zamrznili v pretočenem letu 1917 in tudi še zdaj ne v tem letu 1918. akoravno nai uboge dt-iavce kruta zima neusmiljeno tlači. V Ameriki je dosti plina, dosti premoga za kapitaliste, ne pa za ubogi delavski narod. Solze mi zalijejo oči, ko slišim vpitje niaLLk, nežnih otrok: t4Ata, mama. zima je, (zima; dajte nam malo kruha, lačni smo!" At a in manna se razjokata, ne moreva vee pomagati. Premoga ni, da bi zakurili pee. denarja ni, da bi mogla kupiti potrebno obleko hi živeža. In zakaj ne? Očeta so kapi talistični hlapci postavili na cesto ; odslovili so ga od dela in od njeguvega zaslužka; pa lic saano ^nega, ampak sto- in sto tisoče takih očetov in samskih delavcev. Auton Walland. . Gallatin, Pa. Ker se nikdo ne ogiasi iz te na-ie naseLbiiie, hočem jaz nekoliko iporočiti. Slovencev je tukaj veliko; banjo se pa največ s tem in mislijo le na to. da kdaj odidejo na delo Ln kdaj pridejo z dela ter kako cateri kaj zasluži. Ako ni to ras niča, naj mi kdo odgovori. Da, to je najveeja zabava med tukajšnjimi Slovenci. Malo se pa le sli-ii, da bi se prirejale kake veselice. o ustanovitvi kakega izobraževalnega društva ni govora. Tajili glasov je bolj malo. Moram reči, da imamo tukaj dve p od po r-li društvi, kateri še dobro napre-iujeta. In za temi društvi nam ^le-di izobraževalno društvo, katero bi nam jako koristilo. Torej -prosim Stanka Žele, ka-cor je omenil o tem, da naj i Je uok oliko okoli Slovencev in naj jim govori o tej koristni stvari. Rojaki, ako bomo složni, bomo .edno kaj- napredovali. Kakor pravi star pregovor: sloga jači, :esIoga tlači! Naj omenim, da se tukaj počla-va dva Slovenca. Vzrcrk te pečla-*ije pa je, ker do sedaj je vodno primanjkovalo deklet, da bi clonk prišel na drago življenje ali v' drage sitnosti. Dekleta so se >zirala le na 20 let stare mlade-oiče; kew so pa ti odšli služit Strica Saina, upam, da bomo prišli v puštev tudi mi. kar nas je .prekoračilo že 30. leto. Nazdravljam pečlurje in posa-nežne rojake in rojakinje, kakor Aidi dekleta sirom Amerike. Anton Rodica. Girard, Ohio. Čudili se bodete, ko bodete vi-leli dapis iz Girarda. Vee tukajšnjih rojakov je naročenih na GH. Xar., pa vendar se nikdo ne poda «' jar\nost. Seveda se ljudje me-iajo iai pravijo, da je srbski lwt in da zaničuje Avstrijo. Jaz pa mislim, da Gl. Xar. vedno piše resnico. Seveda, vsem se tudi m more vstrecL V tukajšnji naselbini je približno 100 Sioveueev, k i so si po stavili Slovenski Dom, v katerem prirejajo rstene veselice in društva obdržavajo svoje aeie. Dobe se pa med nami ljudje, ki Dan. obiskujejo in trdijo, da imajo od njega dobiček samo delničarji. (Kaj pa še sami pristopijo kot dolnše&rji. Op. uredm j Zato pra vi jo, da nočejo plačati po $2'm mc«»ec za društvene seje. tu kak modrijan se vzdigne in pravi, da da svoj front-room za $1 na mesec, I« kota pa se oglasi jxVzarec piva." Tako smolo imamo. Potrudili smo se, da smo «i postavili Dom, pa pridejo ljudje, katerim gredo nekateri preradi na limaniee. Društva iz Youtfgs-towna inrago v Domu svoje seje m vefichee, zakaj bi pa domača, ne imela* Vsakdo si mora šteti v dolžnost, da podpira narodno podjetje. Imeti moramo nekaj kjer se bomo zbirali ter se pogovarjali v prijateljskih krogih. V Domu moramo prirejati društvene veselice in se razvedriti. Glejte, dnjštvo ''Ljubljana'' štev. 49 SNTJ. je priredila veselico in je napravilo $153 dobička. Zdaj igat najemnino za % 1st. Tako bi morate testi raa <2ntites, m *s se članstvu, katero narašča vsak mesec. Imamo še več društev, ki pa daleč zaostajajo sza prvim. Zadnja zabavaa. ki jo je prire-dilo omenjeno draštvo na Silvestrov večer, obnesla se je krasno. Polna dvorana je pričala, da čutijo vsi tukajšnji rojaki za napredek naših podpornih društev. Tudi mlado pevsko društvo Svoboda nam je zapelo par krasnih domačih pesnri, medtem ko je staro veteransko društvo Ljubljanski vrh ostalo samo na programu. Ni moj namen4 kritizirati društva, cM krivica, ki se je godila nekaterim članom pri omenjenem društvu, naj bo s tem poravnana. Vsem rojakom in rojakinjam I širom Amerike lep pozdrav. 1 John Poznič. o I Superior, Wis. i Kar se tiče dela, ne vem nič, * ker sem vedno na cesti. * Ni dolgo tega. kar sem delal za i Erie Bolt & Nut Co. v Clevelandu,'1 Ohio, potem sem »el v Duluth, f Minn. Kakor sem prišel v Duluth.!t pa liajd v vojaško. Najprvo so 1 me poslali v Camp Douglas, Wis.,j tam so me zvrgli, da ne morem i * hoditi. Potem sem .prišel zopet v Duluth, kjer sem dobil obvestilo, 5 da bom šel v Camp Dodge. Iowa. ? To me ni nič razveselilo, ker jaz 4 bi najrajši šel v Colorado ali bolj ! v gorke kraje. Pa k sreči ni bilo ! treba iti v Can^p Dodge, temveč,1 so me poslali v moj stari Fort;' Russell, Wyo. Tam sem bil 11 dni. " Ker so pa videli, da res ne morem ' hod :ti kakor drugi, sem pa za en-;1 krat prost. Na božični večer smo se prav ! dobro imeli. Mize so bile polne ] dobrih jedil. Tega ne bom noste- * val, kaj je vse bilo, ampak to vem.1' da Unele Sam dobro skrbi za svo- ( jo armado. Samo nekaj je bilo, i kar me je naredilo žalostnega, to! je, ker je skoro slednji vojak do-j' bil božično darilo, samo jaz ne. 'Skoro vsak me je vprašal, ali ni-j' mam nič znancev. Potem serm »pa dobil lepo darilo od Strica Sama: : f> škatlic cigaret. ."> škatlic slaščic, 5 škatlic tobaka. 10 cigar in urno j verižico, tako da sem brl prav zadovoljen. Za naslove mojih znancev ne vem: prijateljem pa sem pisal 'dvakrat pisma, pa nisem dobil nobenega odgovora, morda tzato/ jker sem bil hitro premeščen. Morda imam božično darilo v Camp Douglas, pa mi bo prav prišlo drugi Kožic. Na tem mestu se prav prisrčno zahvalim oni osebi iz Leadville Colo., ki mi je poslala zabojček cigar. V marcu tudi jaz pridem tja, pa si ti zahvalim osebno. Sedaj me je zdravnik spoznal za nesposobnega do prihodnjič. Nesposoben sem zavoljo levega očesa, ker sem se bil obstrclil v J 'Diamond Mine v Canon City, Co-j 1 lo. Pokvarjene imam tudi 3 prste i na levi reki, ker sem bil ozebel leta 1907 v Pueblo, Colo. Na obeh . 1 nogah imam velika kurja očesa 1 ii* ne morem hoditi, čeravno so mi dali čevlje skoro dva čevlja dolge, pa vse ni nič pomiasgalo. Še nekaj. V Camp Douglas ni-s^ni videl nobenega Slovenca. Na božični večer sem bil izven cam-pe, pa sem slišal nekoga, ki je i prišel iz šotora kakih 15 korakov, je pa padel in pri tem zarohnel: "Sto hudičev vzemi kajzerja, Ka-rola, Ferdinaoida in sultana!" vendar pa smo še živega ven dobili, toda je takoj nato izdihnil. Njegove zadnje besede so bile: "Hititer; jaz bom prej umrl, kot me bodete rešili.*' Ves dopoldne se ni delalo. Komaj pa smo nekoliko pozabili to nesrečo, se je že pripetila druga. Dne 13. decembra je padel 3 ton te/.ak kos premoga na Jožefa Vošanskega, rodom Poljaka. Delal je 7 let pri tej družbi. Pred- J no smo ga dobili izpod premoga. • smo morali premog na njem raz-sekati. Nekoliko časa je še živel, 1 potem pa v velikih mukah izdihnil svojo dušo. Dne 3. januarja je zopet ubilo j Pavla Petrika. Kil je doma iz Galicije, kjer zapušča ženo in dvoje otrok. Ko je pobiral "pilarje", je I padel nanj tono težak kos premoga in ga na mestu ubil. Težko je bilo pogledati mrtvo truplo z razbito glavo. Najbližji ti i je smo i priskočili na pomoč. Vzamem kos i lesa, ga porinem ped premog ter ga vzdignem; druga dva pa po-tegneta izpod premoga mrtvega tovariša. i Še eno novico imam in jo vam ! hočem povedati. V nedeljo je bil pri nas Mr. Pe-'sko iz Indianapolisa ter nas je or , 'ganiziral v linijo. Na sejo je prišlo le mulo preniogarjev 'in Mr. j Peško je torej čakal do torka. , IsUiga večera smo fee na s«-ji sko-' ro vsi organizirali, samo nekateri, > ki pravijo, da vedo, kako je po svetu ii*' da imajo več možganov, kakor pa mi, se niso hoteli vpisati , j v unijo. Dne ti. januarja pa je prišel na sejo nek Amerikanec, ki je vedno rekel, da je moder, in še nekdo drugi, ki je vedno trdil, da ni tre-! ba unije, ker je družba dobra in j vsakemu dobro plača, pa sta oba pristopila v unijo, j Prejšnji teden smo dražbi predložili svoje pogoje, katerih pa ni (hotela sprejeti. Dali smo ji 6 dni I časa. da se vstreže našim zalite 'vam, ali pa zastavkamo. Družba 'se nas je tako prestrašila, da nam j 'je dala ^e, kar smo zahtevali. Zdaj se je pokazalo, kako veli-'ke vrednosti je unija. Zdaj nam, ne bo treba v.st* tako storiti, ka-j kor bo boss zahteval. Ako ne bo, zadovoljen z mojim delom, bom' rajše ostal doma. kjer bom sedel j ' pri topli peči in bral "Glas Na-i roda". Pozdrav! P. Žagar. i Pismo iz ujetništva. Vele cenjeni gospod: NLzje podpisani Vas prosim, ako Vam je mogoče uslišati moju prušnjo. , Živim v ruskem ujetništvu že 3 | leta. Doba v tem uboštvu mi je j daljša kot poprej vse moje življenje. Delo imamo, kakoršnega prej , nismo nikdar opravljali. Ali kaj •delo.'To še ni poglavitno. Najhujše za nas je to, da, nimamo kaj brati v našem slovenskem jeziku. Nrmaino časopisov, nimamo nobenih knjig. . Pred kratkim časom smo izvedeli za časopis, ki izhaja v Odesi in Vam je gotovo dobro znan; imenuje se "Slovenski Jug '. Na-j ročili smo ga takoj, dia se nekoliko j priučimo današnji politiki. Vsi j drugi narodi so mnogo bolj daleč j v političnih stvareh, kakor pa mi Slovenci. Mislim, da je v tem ozi j •m mogoče kaj doseči samo, ako| bomo delovali vsi skupno od naj-j nižjega do najvišjega. Vsi mora ! ; mo delati za en vzvišen ideal. — j : Vsem narodom v Avstriji je do-j bro znano, kako se morajo zadi-'žarti v tej vojni. Nam so govorili, da je za nas najbolje, ako se bo-j jujemo za Nemce. }lnogi so to tu j di uatančn j storili, ker so jih tako poročili Nemci. Najslabše pa soj še delali oni, ki so jih poučili nemeurji. V irneuu vseh tukajšnjih Slo- > vencev Vas prosim, ako Vam je i mogoče poslati kake časopise, ali j karkoli. Prosim po, da je vse pi j Sjhio v slovenskem jeziku. Naša; dobrovoLjska armija se bo pomno-j žila, ako bomo dobili od naših! bratov in prijateljev onkraj oceana kako pomoč. Slava Ameriki, kjer živi toliko ljudij, ki so za! nas taufdijo in toliko žrtvujejo. Dajejo nam lep zgled in kažejo pot, po kateri je mogoče kaj doseči. Pozdravljamo Vas ter pričakujemo Vašega lista in ugodnega odgovora. Bodite zdravi, rojaki, onkraj oceana. Pomagajte nam po svojih joiočeh! Frane Vaupotie, vojennopJjennvj avstrijsko j armii Gorod OK&L. . _ Russia ! NIKAR GA NE M MITE 3duzanje ne bo pomagalo. Ako Imat« protin, bidlsi v rami. nofjl. bokih, zadaj, nikar se ne mažlte z takozraniuii iiMpt-šuimi ziiravili. k«.-r rugnali b«i>t« bolečine v vse zdrave delt*. RABITE REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO. Zadnja izi:aj«lba znanosti, ki je edi« no iispi-šno zdravilo za protin. Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2,so. Nest steklenic popolno zdravljenje ?r,.oo. CROWN PHARMACY « 2812 E. 70th St., E. CLE VE LAND, OHIO (Naii bratje v ujetništvu m» zares pomilovanja vredni. Manjka jim rsega in vse voljno trpijo, t4»-da prosijo vedno iu vedno s.n časopise in knjige. Rojaki, priskočimo tem nesrečnežem na pomoč i:i dajmo jim, za kar nas tako milo prosijo. Kdor ima kako knjigo, p:> jo more pogrešati, naj jo pošlje na nori označeni naslov. N.ii-hova hvaležnost vam bo veliko I plačilo. — Op. uredn.) Ang-leži bombardirajo ' Goebena . True translation filed with the post master at New York, X. Y. un Jan. 191S, os requ' the A< t / ' '« »• ber C. H»17. London, Anglija, januarja. Angleški mornariški let-dci nepre-I neboma napadajo turško križark« j*Snlti»n Selim*, ki je bila prej ii-m-I ška križarka * * tioeben in ki jt !nasedla na obrežje. I-adjo, ki le/.: j pri vho iu v Dardanele. sta zadel dve veliki bombi. Angleške ladji jopeiirajo noč in dan. Nobeno leta : lo ni še bilo izgubljeno navzlit j hudemu pnitlzračnemu ognju. Prof. dr. Mullin Zdravnik - specialist za Slovence, 4-1 1 - 4-th Avenue, nasproti pošte Pittsburgh, Pa, ■p ' ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ŽARK! Star ln tzku£en zdravnik z S8-lctn< prakso. Zdravi našlo !n vs« bol«znl. Po' tebno Izkušnjo !mam v zdravljenju taj nlh moških bolezni. Ozdravim vsako bo-{lezen, katere se lot'm zdraviti. Najboljši I zdravila Iz Evrope, Amerike In ostallt delov »veta. Nizke cene In nasveti zaatonl Točna preiskava In popolnoma zajam j cena. Pridite k meni, pomagal vam bon v r-ssnlcl. Pri meni ee ztlravl veliko ite-i vilo Slovencev. Z ar* vire tcdr.o ts«? raožke in ien ! ske bolezci. , Uradne ura: od t. zjutraj do zvefier 'ob ne£M|ah unio od 10. do 2. ura ooi*«t I __— PRIPOROČILO. i Rojakom v Johnstownu, Fills Jburgbu, Pa., in okolici naznanja imo, da jih bo v kratkem obiska ■ na.> zastopDik ' Mr. 0TT0 PEZDIR j in prosimo, da mu gredo na roke UpravniStvo Glas Naroda. Dr.LORENZ. 1 J ki sem edini ulov enak o govoreči Sperl&llflt moškib bolesnl v Plttflbarghu, Pa. Uradse are: dnevno od 9. dopoldne do 8. are cvečer. V pet' klb od 9. dopoldne do 2. po pol V nedeljo od 10 dop. do % popol DR. LORENZ, fipeeUlist molkih bolezni, <44 Peno Ave. DL aadst. n olleo, Pittairar^ti, Pa. lEfiiiafiiizgaBiasug^^ Rojaki mniajtc se n» "GIm Nart da", največji sloveitski dnevnik v Zdrn L kanil« 4rfamli [M>tika.ti po privatnih stanovanjih. Pa otse tako nasprotujejo. Slo venski Doju bo vedno dobro napredoval iu stal bo, ko ne bo vee ne. vas, ue nas. Pozdrav! Naročnik. Granville, HI. Ker je tudi pii nas zapadel snesr. je naš pridni premogovnik "taaitapal", ker ni mogoče dobiti vozov, zato inuaon čas. Zaradi hude zime bi se nam kmalu grla posušila, ker ni bilo mogoče dobiti ječmenovea; Bog je že kar skrival roko. ki jo je prej tako daleč ven molil, da je mogel človek notri rti ter enega pepiti itd. Vem pa. gragi čitatelj. da si radoveden. kako se imamo tukajšnji Slorvenei. V ljubezni žhimo ter v edinosti, kar se vidi v naših delih. Dne 17. t. m. sc je poročil peolar John Smrkol v cerk^-i Srca Jezusovega v Granville z gospico Marijo Stanko. Svatovska veselica se je vršila v prostoriii ženina 7. obilno vdeiežbo sorodnikov in, prijateljev, za kar sta jim novo-poročenca prav iz srca hvaležna, da se je veselica \-ršila v tako lepem litiu m mini ter se spkuuo lepo obnesla. Se je pa tudi zahvaliti nevestinim bratom, ki so tako pridno skrbeli za je&inenovee, da gostje niso imeli suhih .grl in da lahko -peli, plesali in vriskali, da je bilo veselje. Treba je pa tudi pohvaliti žene nevestinih bratov, da so tako lepo skrbele za fino dišeč priigrizek, da se je vsak lahko dodobra p o živel. Novopo-ročencema želimo obilo sreče. Naročnik. Granville, DL Zaradi svojega zadnjega dopisa sem prišel nekoliko v zadrego. Poročal sem namreč o delavskih razmerah in sedaj me rojaki od vseh strani nadlegujejo s pismi ter me povprašujejo, kako se tukaj dela. Zdaj pa na tem mestu odgovorim vsem, ki so mi pisali, posebno pa še onim, ki delajo v premogovnikih. Kogar veseli kopati premog, naj pride sam pogledat, da se sam prepriča, kajti jaj; nisem nikak zrstopnik. Vendar pa hočem v glavnih točkah povedati vse tukajšnje razmere. Premogovnik je linijski. V jamo ne pride nikdo drugače kot. samo z unijsko karto ali pa z linijskim delavcem. Premog je precej trd, ipa tudi voda je v jami. Zdaj so spravili v jamo tudi stroje, toda premoga rji se ž njimi nie kaj ne pohvalijo. Kogar veseli, naj pride sem. Tudi tukaj je velika draginja, kakor povsod. Zimo imamo hudo, anega pa toliko, da ne vemo, kam ž njim. Toliko ga nikdo ne pomni. Štiri dni nismo mogli delati, ker ni prišel noben vlak do was, da bi nam bil pripeljal železniške vozove, dan delamo komaj pol šihta. pam pa. da bo kmalu bolje. Tukaj je stopil v zakonski j a rem John Smrkol, ki se je poročil z gdč. Marijo Stanko. Na svatbi Kino se dobro zabavali. Prijatelju v Newportu naznanjam, da sem prejel i^ovensko-Aiuerikaii.sk i Koledar, katerega ini je vrni!, in ga prosim, da mi še kaj piše. kako se ima pri vojakih. Pozdrav vsem rojakom in roja kinjam širom Amerike. Jožef Perše. Detroit, Mieh. Zimski dnevi, kateri so posebno nas obiskali z vsem svojim da roni mraza, so nas povečini spravili okrog gorkih peči ter nam dali zadosti časa, da se moremo o-glasiti v naših slovanskih časopisih. Seveda so dopisi redki iz naselbin« Detroit. Vzrok temu je nesloga. in zaspanost tukajšnjih rojakov. Zabave so redke, ah kaže, da bodo ie redkejše, kajti obiski nekaterih zabav eo takšni, da se jih ne izplača prirejati. Na društvenem polju, smo še precej na dobvem. Posebno pa lepo cvete društvo Detroitskah Slovencev, spadajoče k SNPJ. Pa so voditelji sposobna ia se zavedajo piaf brez imdpitta in osebnosti se ne prioMnJeJo. Denar naj se blajtovuli pošiljati po — Money Order. Pii apremrmbi kraja na ročni kov prosimo, da se nam tudi prejSnJ« hlvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopiaoa in poAlliatvaia naredile ta naslov: "GLAS NARODA'* 92 €V»rttan»it ft . New York City Telefon: Cnrtlandt. Nemčija in nje delovanje v Avstriji z ozirom na Ameriko. 8plati bivu amt.Hiki poslanik na Dunaju, Penfield. (Nadaljevanje ). Xrat UionUtk« filed wirb tike poatmaiter at New York. N. Y. on Jan. 23, una u required by the Ajct at Oct.toer 6. 1917. V drugam t'lanku »e je izjavilo da je predsednik *am le omahuj«* iliktrwieree akoUkegm pdkolenja, ki ima kaj malo izkušeno-»! i \ javiuh /u 1< vah m kojega plavim misel je na vsak način za golot iti ai zopet no izvolitev. V : 'ž ai m j« urt-vlu.k in lastnik dotienega važnejra li-»ts prizadel*! pti i biti »i moje prijateljstvo in obeh prilJcah, ko ikta uši* ta jrr>ia »^.anka, je po*ial k meni podurednika, ki mi je re-k«*i, Ja »ta ae članka "•rinila" v njegov zelo važni list. Ko *>tn ?vid« 1, via bo i7šel tretja članek, v katerem se bo trdilo. >;a i. a Mr \V. - i na t ijno z Nemčijo, nakar bi lahko **avtoma-* n;. a: :>ednik. ker bi volitve ne vršile, sera I a a | rte.m publikacije takih laii, četmli bi imel predlo-/. i e- ju ^uii« iu doka/e, da w je b at lo državo, « katero se na-i u ,a rs v dobrem razmerju, od strani časopisja glavnega mesta. I' Ju/ni po«iur» imk je obvr»til svojega delodajalca o razpolo- u ;a [--ati at\ u ter mu pridal dokaze, da Stanhope *p'oh ni A i tu ■ ikane«, t»*niVe.' angi« »ki podanik vrste Roger Casements. ki j v i,.m.- j i, da u de int« rniranju v Berlinu, kjer se je dolgo čai«. trn. a i-r p»>r«>>va!ee za amer^ke li*te, pričel pisati v prilog Nem-i j i. Nem. "»Ki nan ji urad pa ga je plačeval za članke, v katerih st j*' blatilo Anglijo in Zdrui'Mie države. Ni pu^rebno omeniti, da napad na t>redse\tnika nikdar ni do-/«vr iievii.' luči. Moj prijate j od dunajskega žurnala pa je bil ; rr 1 iirafk ut imenovan članom avstrijske gosposke zbornice. Ta • r ' - 4 M-\eda od *traiii avstrijske vlad**, a pri gotovih ljudeh e e pojavilo domnevanje, -da je bilo to im**novanje berlinskega po- N i i ^ prihajali nato z rednostjo urnega Kolesja. Neki mo-P u ;j1 i.T>ilil i»d avstrijske vlade dovoljenje, da smejo ured- * krit irati /znanje zadeve, tikajoče se vr me. To je bilo dovo.je-u,*• si »j ga p< trelniralj ptsuni. da opisujejo Amerikanee kot narod { ar h >.11» ali zelo tO v, ki se ma.>te od krvi ali da opisujejo Mor-^ na, Rru-ita in >ni, ki -o spominjali i/kuienj Avstrije v vojni s Prusijo b ta Fi v prečni A v« t po-Oger je človek prijazne narave in do- brej^a pn sat« rem ho predseki le v redkih slučajih globoko u korenmjcni. h > j«- [i ~tal meil Wa^hingtonom iu Berlinom spor radi **Sus-*< ij iik j, ln!o opa/iti v dunajskem časopisju velikansko blaten j.- Znruti nih držav. V»aki dan *e je ponavljalo, da ni naša vlada \ nobenim prijazna tevton»kim državam. Neki list je izja- vi,, da prrtl.M-dnik Wihon in tajnik Lansing le zastopnika za j voznikov v Washington«! ia da dobro služita svojim delodajalcem. I i io *tt>kih cesarstev. Glede mene samega nisem nikdar slišal tt :ih izjav ter se ni nikdar proti meni nastopilo ua lie-f"-lobeti '.n neuljuden način. Ker j. aun" '»Kii v.ji la \ nem času skrbela za interese Av-i.-r v jne j-tn.kc v Kusiji. Franciji. Veiiki Britaniji t r drug i, .i\r,ii tiških deželah in ker je bila najmanj tretina veT.-kau>K» „r4 d" a nas _'a poslaništva biti posredovalec med avstrijsko v a :o t«-r o t.ilnii svetov, neštevši centralne zaveznike in vs»e to brez v .v o inuie, je po&ralo za avstro-ogr>»kega zunanjega mini tra z-lo n.ueno Lrnit se na na* še za dodatno službo. Kadarkoli pa je to ' ril, je pos'^aiitvo ugotlilo želji do okrajnih meja svojih zmožni i" iiiav . .i pa sem uporabil tako priliko, da protestiram proti b it- u, i i dežele v kontroliranem avstrijskem časopisju. Moje mu pro; -s tu ^o ve-ino sledile bele kolone v d una j »k h časopisih. V par dnevih pa je Berlin zopel uatanovil svojo tajno kontrolo in strie Satu j *op»-t /nvzel svoje mesto v lis»tih kot sovražnik vsega, kar je tevtonsk ega. i'ren i* na stotine tt-oče\- dolarjev potom državnega departmen-fa ter | r>».am»tva za trpečo Galicijo in Poljsko ter za vsako drugo d»»br\> ■ eltio napravo v Avstriji, je komaj našel besedo odobravanja pn časopisju. V dveh pošiljatvah sem izroči! glavni židovski pomožni družbi približno $230,000, zbrano od neke newyorike židovske or-{tanizaeije, a celo židovski časnikarji so ignorirali to dejstvo ali se pa pečali z njo s študirano kratkostjo. Strup, ki so ga sistematično širili vsled povelj iz Berlina, je opravil avoje delo. Osirejše besede je rabilo časopisje Nemčije kot časopisje Avstrije, ko je vlada v Washington!! zahtevala "odpoklic" dr. Dumbe, glede katerega se je izjavljalo, da m.* ga je "poklicalo domov na posvetovanje obenem z migljajem, da *«■ ne bo vrnil V Ameriko*'. V i^tem smislu -o pisali nemški listi ostreje gledt- uklonitve avstrijske vlade v zadevi uitimatuma Washingtona glede potopa parnika *'An cona v Sredozemskem morju. Franc Jožef in njegov kabine* sta $pv navala popolno upravičenost obeh zahtev ter ravnala soglasno s tem, dasiravno je bilo to mučno za vzvišeno hišo Habsburžanov. 2 Zanimivo je bilo opazovati, da ni storil cesar absolutno ničesar /a poraženega Dumbo, kajti dal mu ni nobenega reda, nobenega naslova ter ga n nit: imenoval vitecem. Splošno se je govorilo, da jt" b.otel Franc Jožef obdržati tega bedastega diplomata le kot člana diplomatičnegu zbora. Nadalje jr zelo zanimivo, da ko mi člani visoke dunajske družb* zaarotovili, da izotopa "Ancone*' f^ploh ni izvrši i avstrijski |H/dmorski čoln. Imel sem na razpolago jasno ugotovilo človeka, ki je na različnih mestih zaMopal Franca Jožefa, ki je bil tajni svuuik iu evlen najbolj inteligentnih oseb v avstrijski družbi. Tt mi j< zaupal, da je bil poilmorski čoln zgrajen v Nemčiji, dal Je bila n j' £a» p< vsadka nemška .n da «e je posluževal avstrijske zastav*- kot sl-pila. Avstro-ogrska vlada je bila seveda priinorana požreti to gretiso medicino, kajti na to je bila obsojena vsled svoje zveze g piratsko silo. Malo po zločinskem potopu parnika *'Sussex-a"f je avstrijski zunanji minister Burian obnovil svoje predloge glede tesnejših zvez z Ameriko, dočim pa je drž*l na uzdi celo časopisje, je izšel brutalen napad na pmlscduika Wilaona v listu, ki ni dotedaj nidar resno raz-/alil Amerike. List "Der Morgen" je imel na pol strani karton, ki je kazal predsednika Wilsona sedečega z zavezanimi očmi kot Pra-vico, obdan od ženak in otrok, prosečih za hrano, dočim mu je Sir K i ward Orey. tedanji angleški ministrski predsedn k, šepetal na u-««*«: — Naj ie stradajo, saj so to le Nemci in Avstrijci! Nikdar nmem videi zunanjega ministra tako jeznega kot je bf) Ceneno ^ ~ | likanje \ Električno likalo za dom sta- \ ne le 3»>i centa na nro pri y^Hj Jr* uporabi, dela se hitreje in sHn^P bel Je kot z vsakim dragim ž^ijl^^HS lika lom. ki je bUo dozdaj iz- / ' najdeno. I^^I^^JlJ^ 10.000 Jih je hiio prodanih samo v New Torku zadnje leto in to dokazuje, da je električno likalo, ki štedi denar in čas. Likalo p*- dobi od ?5.00 naprej. Vprašajte o nJem našega zastop-i aka ali pa pridite v najbližnje skladišče. > The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvir.g Place and 15th Street t ■ Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway 124 West 42d Street 362 East 149th Street 126 DcUncey Street 151 East S6th Street AH Show Rooms \ 10 Irving Place 15 East 125th Street open until midnight I j I takrat, ko sem položil dotični karton na njegovo pisalno m'jzo. Njegova obsodba napada je bila trenutna in v eni minuti sem imel ob ; ljubo, da bo paidana polna satisfakcija. Kampanja za predsedništvo v Ameriki je povzročila, da je cen '7or nekoliko omilil svoje določbe n pravo veselje je bilo za uredni ke vodilnih časopisov pripovedovati svojim čitateljem o sporu med i dvema strankama v naši deželi, tla se Hughes zavzema za mir in ne umešavanje v evropske zadeve, dočim hoče pognati Wilson Združene države v vojno. Ko so prišle prve brzojave. ki so poročale o u »pehu Mr. Hughes-a, so b li avstrijski časopisi naravnost razigran; v veselju. Ko pa je priš o poročilo, da je bil Mr. Wilson izvoljen i večjo večino kot kedaj, se je javilo to stvar le kot dejstvo manjše važnosti. S smrtjo Franca Jožefa je prišel ofieijelen preobrat, - vreden Washingtona, kadar se premenja administraeija. Škoro vsakega bolj odličnega uradnika se je spodilo iz zunanjega urada. Načebrku cenzurnega urada se je dalo mesto konzula v Švici. Na dan, ko se je oprostilo barona Buriana njegove službe, sem si upal govoriti v ; odobravalnem smislu glede njega proti nemškemu poslaniku in on seveda prepojen z duhom Wilhelmstrawse. mi je rekel: — Burian jc seveda moral iti.. On je le majhen človek ter ne zadostuje potrebam tako vzvišenega stališča kot je zunanje poslaništvo. Ta berlinska sodba je značilno osvetljevala celi podožaj, najmi-lejae izraženo. Novi eesar Karol m njegov zunanji minister grof Czernin, sta v prvi prilik, naprosila za boljše odtiošaje tned obema deželama in a nar tednov preid prekinjenjem diplomatičnih razmer s stricem Samom je bilo dunajsko časopisje kontrolirano od odločne roke. Dovoljena so bia le resnična in primerna poročila, dočim so bile kolone v listih kazale poraz hujskajoČ h urednikov. Nekega popoldne jc bila cela prva stran nekega vodilnega lista popolnoma prazna Berlin pa je medtem prišel preko zanimanja, da glede tako malenkostnih stvari kot je časop .^je izrablja svojega zaveznika. Cesar Karol. pošten v dno duše ter sovražnik vseh šikan, je želel prijateljstvo t Ameriko ter dokazal to z besedami ji dejanji. Grof * zernin, poln eneržije ter nikak prijatelj diplomacije Metternichove fole, je spoznal vrednost dobremu razmerja z Ameriko ter je to pov-darjal ob vsaki priliki. Ko pa je stric Sam napovedal Nemčiji vojno, ko se je odpovedala človečanstvu s tem, da je proglasila neomejeno vojevanje s pod morskim: čolni, je rekel gias mojstra iz Potkama: — Prekinite ta koj vse zveze z Ameriko! — in Avstrija, lojalna dogovoru, ki ga jc podedoval mladi cesar, je bila prisiljena storiti to, kar se ji je trka zaio. — V habsburški monarli! ji je opaziti kaj malo sovraštva do Zdru ^enih držav. Prav gotovo pa nič več, odkar je predsednik WiLsor formalno napovedal vojno tudi Avstro-Ogrski. Nemčija sovraži in prezira Združene države kot nobenega dru sovražnika, celo bolj kot Francijo, dočim mora biti sovraštve Avstro-Ogrske malenkostno v primeri ter b. ne preživelo enega me sera po sklenjenem miru. Moja sodba je, da dve t ret in i podanikov Avstro-Ojrrske monarhije ljubita Združene države. Večina Čehov in južnih Slovanov je 2 1 nami in tudi Hrvati in Slovenci ne morejo imet: do nas nikakega so v rastra. Prebivalstvo italijanskega pokolenja ob Jadranskem morju i pa mora naravno zreti na Ameriko v prijateljskem duhu. Konec. -CKH)—-- j Iz Rusije -ooo- True translation filed with the i*«t master at New York, N. Y. on Jan. 25, 1U17, as required by tbe Act of October 6, 1917. Petrograd, 24. jan. — Odkar je bila razpitšeena narodna skupščina ai odkar je izginilo vsako upanje, da bi bJo mogoče spraviti nasprotujoče si stranke, je vsa pozornost severne Rusije obrnjena Kruha, na pomanjkanje vsake hrane, prekinjen prervoz ter pre-nehano trgovino, kar je posledica tega, ker so banke zaprte. Petrograd, Moskva in vsa večja me«ta i' v severni Rusiji imajo le malo kruna. 1 Poraba kruha je bila danes v (Petro gradu omejena na četrt funta na dan. Živilska komisija je omejila rudi jajca. Toda jajc ni mogoče dobiti za nobeno ceno. Komisija je tudi omejila sveže meso za otroke v starosti od 3 do H2 iet; vsak otrok dobi pol funta t na mesec. Kruh so nadomestili s Voj no-varčevalni sistem: i ooo Varčevalne znamke in vojno-vareevalne znamke predstavljajo najbolj demokratično izmed vseh vlaganj denarja. Amerika pričakuje od vsakega Amerikanca, da pokaže svojo ljubezen do republikanskih naprav s tem, da * naloži svoj denar v te demokratične obveznice. 1 Skupna svota vlaganj in število vlagateljev z ozirom 1 ua te vojno-varčevalne obveznice kažeta način, kako od- J goarja narod te velike demokracije na poziv za stvar — demokracije po celem sveta ter za stvar oproščenja civilizacije in človečanstva. Te obveznice dovoljujejo vsaki osebi, in naj so njena sredstva še tako skromna in majhna, priliko, prispevati svoj delež v velikem boju p^oti militarističnim mojstrom Nemčije, ki skušajo obvladati svet proti pravici in resnici, proti prostosti, brez vesti in brez usmiljenja. Gotovo želi vsak Amerikanee, da bo sodeležen pri porazu avtokracije ter uspehu prostosti in pravice. i krompirjem v Novgorodu in na ve*" drugih krajih severne Rusije ; toda cena zna^a v Petrograda toliko, kot 18 centov funt. Splošno so se opustili vsi osebni vlaki v namenu, da se pospeši prevoz živeža iz Sibirije in jivžne Rusije na sever. Udje železniške unije so na svojem mestu in poskušajo obdržati prevoz, toda lokomotive in vozovi so zelo poškodovani ; promet pa tudi ovirajo trume potujočih vojakov iz vseh krajev dežele in vst-rajajo pri trditvi, da imajo njihovi vlaki prednost pred tovorom. Prejšnji bančni uradniki v Petro uradu in Moskvi še vedno nočejo delati po predpisih iz Smol-ne.ga zav(*da. Boljševiški agenti odpirajo blagajne in zaplenjajo nakopičeno zlato in srebro ter dajejo papirnat denar na tekoči račun lastnikov. j V Petrogradu poulične železnice in naprave za luč pogosto prenehajo. ■ Po celi severni Rusiji postajajo i vojaki in mornarji krošnjarji ter pogosto gredo na deželo in se vračajo v mesta s kruhom, mesom, tobakom in sladkorjem. Akorav-no trgovine nimajo zalog, so ceste napolnjene z vojaki, ki ponujajo potrebščine za visoko ceno. -Vloke ni mogoče dobiti za nobeno ceno in črni kruh, ako se kupi na nakaznico, stane 5 centov i tunt, ako se sploh dobi. ! Jassy, Rumunska, 24. ian. — Ruruunski ministrski podpredsednik Take Jonescu je danes govoril z zastopnikom Associated Pi ess o sedanjem stališču svoje dežele in kaj pričakuje glede miru. I Jonescu je izjavil, da bo ru-munski narod Ostal zvest entent-mm zaveznikom do konca, "pa j naj bo ta konec kakoršenkoli". j Jonescu je rekel, da je Rumunska ravno taKo kot Združene d-i-žave potegnila meč v obrambo svobode j in pravice in da narod ne bo uik-: dar miroval, dokler ti principi ni-: so doseženi. "Prosite me, da bi govoril o položaju moje dežele, ko je ta položaj v najslabšem stami", je rekel Jonescu. "Pomnite, ako Rusija sklene mir in bomo prisiljeni lska-jti si zavetja pred sovražnikom, ki I je neizmerno močnejši v sili ir: številu, ne bomo imeli Krfa, kot ga je imela Srbija, ko so bki njeni vojaki prisiljeni zapustiti svojo rodno zemljo. Problem in trpljenje Rumunske je v Ameriki le malo znano. Raj-še o tem molčimo, kakor je tudi mnogo stvari, o katerih ne moremo govoriti. Posledice ruskegn poloma bi bile za ententne ua\ez-jnike velikanske, toda posledice j tega poloma bi bile za Rumunskr j najbolj tragične. Vso breme sme ! nosili molče. Navzlic vsem našim j nesrečam pa sem prepričan, da bo I moja dežela ndaljevala i. bojem do koaica. j Ako pa pride splubni mir, leda; H-umucnsKu ne more podpirati ve-j re, da bo dana pravica vsem dru gim, samo ne njej. Združenje vseh rumunskih provinc, ki so sedaj pod vlado Avstro-Ogrske, ki je največ kriva za prcrvokacijo vojne, s prosto Rumunsko je bi stveni pogoj pravičnega in stalnega miru. Anglija, Francija in Italija imajo dolžnost, da vrnejo te pro vincije Rumunski, kakor je rekel |wuigle.ški ministrski predsednik j Lloyd George in francoski ziuia-.nji minister Pichon. Medtem ko se Združene državt niso vezale s pogodbami z majhni mi narodi, so ti mali narodi po-. stavili pravico svojih vojnih ci-i ljev z neizmerno večjimi žrtvami ! kot pa veliki narodi. Vendar pa preveč občudujem moralno veličino ameriškega duha, da ne bi ve-doL da je ameriški narod vezan z nami z najsvetejšimi vezmi tei tla bo njegovo veliko pojmovanje o pravici in dolžnosti dovedlo dc tega. da bo po'-zdignil svoj gias v prilog našega majhnega kraljestva na oni mirovni konferenci, na kateri se bodo sežli zastopniki vsega človeštva, in da bodo želeli, da je odločen sedež ua tem zborovanju tudi za Rumunsko za vsako eeno in vsako žrtev." Kad bi izvedel za svojega strica MIHAELE GODINA, doma liz vasi Snik pri Gradiški na Primorskem. V Ameriki _ biva že več kot 30 le«. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, urosim, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi — John Go-dina, Frankfort Heights, IU. (25,26-1)_ * __ I Cnl E Jugoslovanska Katol- Jednota Ustanovljena leta *898 — Inkorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINIVJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Coneraaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bos 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elv, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago. Til. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODN1K. Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., TV. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. HI. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. FRANK KOCHEYAR, Bix 3S6, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo. _Društveno glasilo: "GLAS NAROD A**._ rpSra |r"SaIA pisia^ m/J T** je rtekaj novega ni V patent - ne»» , Jtar S^ D.ste v deli iti r.e blifali — n«-"-aj. o Čemur Tiakd jcov->ri ž. pri ■ „t, ki »trelja. To i ^tr-Ii« prare patrone k»!ibra II in d«si so *iep . je vendar pravi l.jvski n .ž. Vet-elii »as b pripi-ru^ili k* bjbte prijat«! etn .»del -»a tega nož-r j»o!r.rja jc ta -.. pripravna, da nihde ne amatr r.a • r.i£ e — »jr rila ket Ivpci nož, je močan • ponižan ra ručajs m. Ta noi-revoUer je Vodno pripravljen za raoo lovcu, ribiču ali za obrambne namene in popoln ma tanesliiv. Se "e soroii «am oA »eh**. Je »»ren kot vnmk varen revolver. Klina e v«l K« in astra. Cev za uatrone in v^iKaiet. kajar »e ju nc r»bi •ta s r ta in vbe je ta«o oriurodto. d * ga !ah -.o vsakdo rabi. Ali bi radi ime!i ta t retfol'er-nož? Je priljubljen instrument: prodajamo jih na stotine v*ak dan in ee jra mire kuoiti le od »«as. I»enarja nam min nikar ne po-šiljajte. Cošljite nan «amq va drugi le mislili, pridite k meni In dokazal bom Ne odlašajte. ' ^ ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prlJUl, g«k«j ne xdaj f 6 S Vabim sm preiskavo In nasvete zastonj. f S «mdH PROF. DOCTOR SLOAN ^ K SPECIALIST Kaufman Bans prodajate! j I vti Jezik. 408 SIXTH AVENUE PITTSBURGH, PA. j Uradna ara: dnevno od 8. sdutraj do & svečer. Ob nedeljah od 9JO mraawMiriiii^iiiMrri!^! w 11 mwmmmmšMSmmi- - • • T .T. i .. ... ... r ....... Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodjja in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalni h znamk prihranjeni a sieer koniodno. toda krivično, ako zaradi nekaterih oeitnili napak zametamo nauke znamenitega miši« < a v celoti, ne da hi poiskali, kar ima stvarno vrednost; zakaj Marx j«* med prvimi soeijalniini filozofi 19. veka. ki j< imel poleg Hegla in Darwina največji vpliv na mo- liotovo je, da filozofi«*ui materijalizem odklanjamo. Tudi tako zvani lnst. materijalizem ne more pred kriti-k«i nlm-Ijuti kot edina ali odločilna razlaga vsega dru-žabnga življenja, da>i j«* treba priznati, da je historični materijalixetu k<»t znanstvena metoda silno pripomogel h glohijeiuti m l>olj>emu spoznavanju st*'ijalnih pojavov v zgodovini, pravoznanstvu. jxjlitiki in narodnem gospo-ilaratvu. * Si«*« r je pa iz Hai*x-KngelsoviJi spisov jasno, da sta priznavala tudi neg« >podarskim čiuiteljem vpliv: v pr-v«*m času manj, (xizueje }tti ve« i no bolj. hi Kngels je tudi |M>ve«lal, da sta fMisehno poudarjala U"-podai-ko stran zg«vlovinsk« ti « g<»>|MHlarskih nazorov marksizma, politi.sija Ih ikn« r. «la j«* imel Marsov "Kapital", to mogočno duševno delo, trajen učinek na nemški učni svet. Ako tudi z znanstvenega stališča ne moremo reči, da bi l-ila dokazana pri rod na nujnost in višja smotrenost komunističnega (umivaj: s«x*ijal i stičnega) gospodarskega reda. vemlar — pravi isti Herkner — bi bilo krivično ako hi ne priznavali neizmernih zaslug, ki so si jih pridobili komunistični (soeijalitjtičui) pisatelji za globlje rt-nu vanje kapitalističnega proizvajalnega načina in s tem indirvktiro povzročili dragoeene reforme. da je jx^stal so-eijalni razvoj drugačen nego so ga oni pro roko vali. K na k o zavrača na« iooalni ekonom Seliaeffle le oni soeijalizem, ki hoče vse izenačiti in izključiti vsako individualno g«»s|KMlaratvo; nasprotno pa uvažuje Sehaeffle možnost in /a dejansko m <«ljavljenje vedno večje soeija-lir.aeije v tem >mislu, «la se zasebna kapitalistična organizacija vedno i>«»| j pretvarja v zadružno in javnopravno (društvi no. občinsko in državno), ako so dani gospodarski povoji; zakaj liberalizem mora zopet služiti splošni blaginji, ko je stieijalizeni odkril slabe strani dosedanjega kapitalističnega proizvajanja. V4 gos)»odurskii teorijo marksizma s« peča strokovna veda, naeijonalna ekonomija. V ospredju stoji Maksov nauk o vrednosti iu nad-vr%*dtv»>ti. ll«-rkner pravi, da ima spor o vrednostiii teoriji splošno j4os|Mwlarsko-ziianstven }>omen. Sombart j«- zagovarjal Marsovo teorijo o vrednosti na način, ki je rekel o njem Kngels. o-sodil «»<1 ortoo nauki marksizma o razvoju kapitalistične produkcije. ki >o se izkazali k«»t neutemeljeni v tej iz-ključnosti ali obsegu, kakor si je to }jrvotno zamislil Marx. r«>. kar oljedelstvo. Herkner pravi, da bi bil morebiti nastal tak razvoj, kakor ga j«' naslikal marksizem, ako bi ne bilo soeijalno-političnih reforin. Kakor sploh večkrat v zgodovini človeške delavnosti, tako so je Z|non je bila Ufpešm^a nego teorija, ker sodIagi izkusujc ali prakse iu, če se menja izkušnja, se mora menjati tudi teorija. Va i*^11agi nekaterih priznanih meščanskih ekono-j iiiov, ki jih imam ravno pri roki, sem skušal-pojasniti^ da i [marksizem kljub nekaterim svojim zmotam in pomanjkljivostim menda vendar teoretično ni tako 4"plitva vera\ kakor se dozdeva nekaterim. A da to tudi praktično ni, naj navajam samo besede moža, ki je bil nasprotnik soeijalno-demokratične stranke. Bismarek je namreč rekel doslovno: — Soeijalna demokracija je vendar — taka, kakor je — vedno važno znamenje, mene tekel za bogate sloje v tem, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, da lahko napravimo boljše... Ako bi ne bilo soeijalne demokracije in bi se je ne bala množina ljudi, bi še danes ne bilo onega mirnega napredka, ki smo ga doslej sploh napravili v soeijalni reformi, in v tem smislu je strah pred socijalno demokracijo za onega, ki sieer nima srca za svoje uboge sodržavljane, čisto koristen živelj. -ooo--- Resnični vzroki laškega poraza. ooo AMERIŠKI POROČEVALEC COREY, KI EE JE DOLGO ČASA MUDIL V ITALIJI. FOJtOČA IZ PARIZA, KAJ JE BIL VZROK, DA SO SE ITALJANI UMAKNILI. — ITALJANSKA ARMADA JE BILA OSLABLJENA, KER JE IZGUBILA 1200 TOPOV, -v LJUBEZEN ITALJANOV DO ZDRUŽENIH DRŽAV. — KAJ MORA RAZUMETI AMERIKA? — POROČILA AMERIŠKEGA POROČEVALCA SO DOSPELA PISMENIM POTOM. ooo True translation filed with the pest master at New York. X. Y. on Jan. 23. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Pam, v ram-ij«. 12. decembra. Po dobi, katero sem preživel v Italiji, tekom katere Rem razi. dovedli do vojaškega p-raza iu njej»a poslcdx* v zadnjem t'HMi, sera »e vrnil v Pat iz. da na]ii«eiu povest o tem. To povest, primemo pisano in primerno eitatio. naj bi *e smatra lo za i»hrabmije zavezniške stvari t?r bvdoč-nost demoracije. Temu da iabko izraza v par stavkili. —- Italijanska armada je bila o-hrom'jena vsled izsirrbe 280,000 vojnih jetnikov ter 2500 topov, ki -j ; redstavljali skoro celo zalogo italijanske moderne artilerije. — K]ji'b temu pa se še vedno vrše boji vsjii-ieo otllienejra junaštva in Italijanski parlament je še vodju« parlament Giolrtti-ja kot je obstajal pred vojno, ki je bil takrat pro nemški m za mir. GiolLtti lah. ko reorganizira vlado, kakor hitro bi mu z.ilelo to primerno. Gio-litti, — ravnatelj, — je bil instrument, potom katerega sta Buelow in Huriaji, zastopnika Nemčije in Avstrije, poslovala v dnevih predi vojno. J Uiolllti-ju i>a se menda še ne zdi; primerno pričeti z reorganizaeij->kim delom. Kljub svoji politični n»oči ni mosrel .spraviti pred vojno italijanskepra naroda na nojre ter pa pripraviti za vsak slučaj. Bil| je \iiktator, a kamenalo se je na cestah, Dočim — je ostala Italija le skupina napol zavestnih in ve.*; ali manj antagonističnih držav, je bilo njegovo diktatorstvo uspešno. Italija pa j$e je na heroičen način odvzela pretnji invazije. Prvič izza svoje politične inkarnaeije v teku 46 l<*t obeta postati en narod. Giolitti sam. — vsled pričevanja nekaterih, ki ga poznajo, — bo morda prenehal biti bos ter po-tal domoljub. Tt'inu bi lahko sledile posledice neizmerne veljave. Italija bo morda opustila svoje resnično prijateljstvo do Nemčije, ki ga je gojila v preteklosti, — iu to vsled invazije, — ter postala lojalen član nove družbe demokracij zapada proti avtokraeijam centralne Ev-vrope. Na tisoče Italijanov je i>oznalo in ljubilo Zdrnžene države, a Italija kot država nas ni niti poznala dobro, niti ljubila. Vrata za pravo prijateljstvo pa so odprta. Yse jv, •xivisno od na* samih. Ona prid*, lahko k nam, da deli ono čustvo zaupanja, ki ga kažejo sedaj republike Južtie Amerike po dolgih letih dvoma. Amerika mora razumeti predvsem dve stvari. Ena teh je, da mora Italija brez naše pomoči sestradati. Ona je danes bližje sestradan ja kot katerakoli izmed zavezniških de«el. Draga stvar pa je da je treba podpirati njeno orož-, je. Ona mora imeti i2obilico izut-je^iih mož in topov. Prav do poloma dne 2:i. oktobra ter do dni, ki so neposredno •dedi!i. ^e lahko razdeli zgodovino ltaif-je d v dva dela? — v vojaški in politični del. Oba dela. sta bila zmešan vozelj slabosti. Veliko Čudo je, da se jc veliki polom zavlc. klo za toliko časa. ilazmere v armadi so bile tako slabe kot so sploh moL.de biti. V Rimnu pa je nenspo šuo vlado podpiral parlament, ki jf bti več kot dvomljive lojalnosti. — j T akti via-da kot parlament pa sta nagajala pod ognjm dreti vi-rov propagande. Iti Sta, različna v motivih, delovala v smeri proti isUmu cilju. p|ic*jelai f£eijafifft£;j i l:i iiraj« na razpolago 300 izmeti ! 2000 županov v Italiji in ki imajo za seboj veliko število časopisov so pridigovali iliir ter nam.gavali da bo izbruhnila revolucija. Mogočen pro-nemški element je isto-tako zahteval mir. Ker pa je bil vojaški poraz sredstvo, potom katerega se je spravilo te razmere na dnevno lnč. je primemo, da se ta poraz v prsi vrsti razjasni. tjkozi več kot dve leti so se ita Kjanske armade sijajno borile in s sijajnimi uspehi. Evropsko in ameriško občinstvo ni hotelo priznati italijanskim vojakom kredita, ki so jra zasluž.li ter ni hotelo pripisovati italijanski fronti važnosti, ki jo je zaslužila. — Armada beračev in igralcev na mandolino — je bila avstrijska fraza, katere Italija ni mogla nikdar oprostiti. Ni ^a v celi Evropi bolj težav nega terena kot je oni, na katerem so se borile italijanske armade. Pob-* i vlada velika vročina, pozimi pa naravnost arktičen mraz. To so samo gorske višine, skale in pesek. Kljub temu pa so Italijani stalno napredovali. Avstrijci so jih vrgli nazaj leta 1916, a so se zopet opomogli. Cadorna je izvršit sijajno mobilizacijo virov ter pričel z zmagoslavno proti-o£en-zivo. V^e to jc doseglo svoj višek tekom letošnjega leta, ko se je zavzelo I>anjšieo visoko planoto. Gorica je padla. Italija je b-la.pred eksejro svojih dveh ciljev, namreč r_.rojenju Trentina in Trsta. . Narodna upanja so dospela do svojega viška. Albanijo se jc zavzelo v upu, da se olajša prodiranje Francozov od Soluna proti severu. Cilj je bil, izmenjati Albanijo Francozom za Tunis in na ta način ustvariti "jez preko Sredozemskega morja"'. V moji posesti -ne nahaja zemljevid, katerega se je natiskalo v o-nem ča-u in ki kaže "naravne me-i je Italije". Črta nove meje je bila zasnovana ob obrambnih vrhuncih I, Alp iu prav notri v Dalmacijo. f Ta želja glede vdejstvitve veli-j ke Italije, je vedno navduševala la- j ške ]M>lit!keT je bila videti precej: blizu vresničenja. j Mojstri francoske in angleške;' strategije so nvideli, da je prišel-t result ek za veliko ofenzivo v Avstriji. Vedno so namreč vedeli, da je Avstrija slefcejša sestra v paru [ centralnih zaveznikov. Poslali so može in topove, da ojačijo moč Cadome. Zatem pa je prišlo svarilo, katerega bi moral kak obstoječi zavezniški svet »prejeti ter se okoristiti ž njim. — Moji možje niso sposobni za nadaljno ofenzivo v tem času — je rekel Cadorna. — Ali so vaše pozicije varne ? — so ga vprašali. 1 — Kar smo prodoblli, laliko vzdržiiuo, — se je glasil njegov odgovor. Vdcd tega se je gotov del francoski in angleških topov odtegnil z laške fronte, da jih uporabijo drugje. Tedaj pa je prišlo nekega dne v Rhn poročilo, da niso razmere ria fronti zadovoljive in ofe istem času je general Cadorna obiskat Rim. Splošno občinstvo je domnevalo, da je prišel na razgovor glede "visoke politike", da razpravlja o aFbansko-timinzijskem barantanju. Ni se-dose<}aj nfctatteno ugo-• t ovil o dneva, se je mudil Cadorna v Rimu na obisku. Dne 3L oktobra lanskega leta je vojni minister tzdal objavo m sicer potom parlamenta: i =r Armada — je rskel — jc »b- Iz zakladniškega urada. W.S.S. mit SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE j STRICU SAMU. On jih potrebuje sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE j OBVEZNICE VLADE ZDRUŽB j NTH DRŽAV. ! Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENT3, če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih! TO JE VAŠA DOLŽNOST. ......... i 2 . . I TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. TO Tin T 7VA.TRV A T jO VO-TNTO ■ 'solutno zdrava v svojem srcu,. j V istem trenutku pa, ko je bilo izdano to ugotovilo, je tlel iste armade vrgel stran svoje orožje na " tolminskem predmostju ter pustil " Nemce preko. J Umikanje se je izpremenilo v * velik poraz. — Drugo laško ftima-j do so zajeli skoro ne da bi izstrelila en strel, izmed 280,000 vjetih, jih je bilo ubitih le 3000. 'j Zajeli so velik del laške zimske opreme, — namreč mul odej, živil 90,000 bolniških postelj, mšfc in > granat — 'kar vse kaže oviranje k armade, katere ni oceniti po dolar-1 jih, temveč po življenjih. Vladala' je popolna razorganizacija. Vsta-novfli so novo bojno črto in'sicer 50 milj v ozadju fronte, katero so pridobili s tako velikanskimi stroški. So\-ražnik se je vtaboril v zako-pe v razdalji osmih milj od Benetk in uničuje tega svetovno znanega bisera je bilo preprečeno edinole s taktično odredbo, da Benetk ne bodo branili. Italijanski glavni stan se je pre-' mestil iz Vidma na tako nagel način. da so prepustili sovražniku vse zapisnike, vse zemljevide, knjige in celc osebno opremo štabnih častnikov. Glavni odpor, ki so ga nudili. ' je obstajal v velikem dežnem nalivu, o katerem se je nefe častnik izrazil, da je padlo z neba kot v železnih verigah. Nadalje je obstajal odpor v stanju cest in v i» učenosti izvojevaleev. Nekateri laski oddelki so se bo-niso borile nobene čete. Drugi od- j delki pa niso imeli nobene prilike [ za boj, kajti prišli so jim v bok in vsak oclpor bi bila največja bedast oča. Edina pametna stvar, ki so jo mo^li storiti, je bilo rešiti svoje ] golo življenje. Čudo vseh čud je pa to, da vse- ; ga te^a niso izprevideli že vna- : pre j. __I, STENSKIH KOLEDARJEV j nimamo več, kar naj blagovolijo vsi naši naročniki in prijatelji vpo-števati. Uredništvo. Dva letalca sta se nbila. Kadet Frank L. Seery je bil ubit in kadet V. C., Dunban je bil ranjen, vsled česar je umrl v bolnišnici v Fort Sam Houston, potem ! ko sta se trčili dve'letali v Kt-llv Field. Naši zastopniki, : kateri so pooblaščeni pobirati naroč-| nino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 ln za Četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. | San Franelseo, CaL: Jakob LcvSin. Denver, Colo.: Lonis AndolSek in Frank škrabec. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pneblo. Colo.: Peter Culig, John Germ, Brank Janesh in A. Kocberar. \ Salida, Colo, in okolica: Loula Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Clinton, Ind.: Lambert Botakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, I1L: Jernej B. Vertdč. Ciiicaco, 111.: Jos. Bostič, Jos. Blish in Frank Ju rjoveč. Jaliet, HI,: Frank Bamblch, Frank Laurich in John Zaletel. La Salle, HL: Matija Komp. Livingston. I1L: Mih. Cirar. Mascoutab, HI.: Fr. Augnstin. Noeomis, 111. in okolica: Math. Gaishek. North Chicago, HL in okolica: Anton i Kobal in Math. Ogriu. So. Chicago, I1L: Frank Cerne. ' Springfield, HL: Matija Barborit ! Waukegan, HI. in okolica: Matb. Ogrin ln Frank Petkovšek. 5 Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Franklin, Kans. in okolica: Uok Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kan«.: Geo, Bajuk in Peter Sehneller. i Kinjro, Kans.: Mike Pencil. Kitzmffler, Md. in okolica: Frank Vodopivee. 1 Baltic. Mich.: M. D. JJkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. r Kobe, Martin Bade in Pavel Sbalti. j Chisbolm, Minn.: Frank Gov že, Jak. • Petrieh. j Ely. Minn, in okolica: Ivan Goože, Jog. J. Peshel, Anton Poljanec in I .on is M. PernSek. Eveletb, Minn.: Louis Govže ln Jurij Kitze. 1 Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL f Hibbing, Minn.: Iran Pouše. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mint.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. UrlH. Roundup, Mont.: Tomas Pan tin. Little Palls, S. ¥.: Frank Gcegorka. Barberton. O. in okolica: Math. Govanda, N. Y.z Karl SterniSa. Kramar. Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collinuood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Kar linger, Frank Moh in Jakob Resnlk. Lorain, O. in okolica: Louis BalanT in J. Kum.se. Mies, O.: Frank Kogovi?ek. Yoongstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J. Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer. Pa.: Lonfs nr'bar. Bronghton, Pa. in okolica: Acton Ipavee. Sordine, Pa. in okolica: John DemSar. Canonsbnrg, Pa.: John Koklicb. Concmaugh, Pa.: Iran Pajk, Vld Rovansek. Claridge. Pa: Anton .Trrisia In Ant. Koasoglov. Export, Pa.: LouLs SupanClč. Forest City, Pa. Mat. K:mjin in Fr. Leben. FarelL Pa.: Anton Valentlnčič. Greenslmrg. Pa. hi okoHca: Frank Novak. Bsstetter, Pa. in okolita: Frank Jordan. 1 rape rial. Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank "labrenja ln J'jlm Polane. Luzerne, Pa. in okoiira: Anton 'iJsolnlk. I Manor. Pa. in okolica: J-r. Demfiar. Moon Run, Pa.: Frank Maček In Fr. RjdmllSek. Pittsburgli, Pa. in okokira: U. R. ! Jakf>bleh, Z. Jakshf, KlnHcli Mat., I, Magister. Reaing, Pa. in okolfca: Kr. Spebar. Sonih Bethlehem, IVnna.: Jernej Koprivšek. Steeltop, Pa.: Ant-n Hren. • Turtle Creek, Pa. in olfolira: Frank Schifrer. We^t Norton, Pa.: Josip Jovan. Wlllock, Pa.: J. Peternel. Mejrray. Ltah bi okolica: .T. Kasteli^. Bfatk Diamond, Wash.: C. J. I'o-rent a. T/avis, W. Va. in okilica: Jolrn Bro^fch in John Tavžclj. Thomas. W. Va. in okolica: A. FTorenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon Jn Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, John Stampfel in H. Svetlin. West Allfs, Wis.: Anion Dem>ar In Prank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin in Valentin Mart-ina. Margarita Gautier Spisal Aleksander Dumas (Sin). '-t-lu življenje, ki b* ga vam magd talko p«»pisat L Prve rase jm? Margvrifa ni iha> Ifia otresli Kvujih iiuiisluii navad; hiša jt» bLUt \ sukemu odprta iu v tov jijeu* prijaitljiev so vmie ^kufMtj. Ves ut-xjv iii imela pf' -i t,.i .i« i vwrn d-j dr ' »H judi. In vrli tega jt- vabi'u l'iud* uci» Vv >>oje znane - ter jih "tpivjoC-i nt: kov, kaj|Mtda v unei.u Alar-j fferiUt. K-ik<»r toite, »--tu bil dobi! u«*k.tj pti i^rri; toku >t-.u torej I ali ko nero«-al 1'tmlniirt, kar jc ze ieh: Mar-« ritii, t da a« r m i V« / 'nI, ' ».jeuih pnjatt»- ■ t j te ali jc ela pri liargeriti |maf|t>tua vendAr .U4»njwii, ko je V.deia, kiuisiO to Sttfj.v, ia ie ker jv biiii vedno I« ,j jH^ostoma pi"i»iljeliii. plu*>.J. tuCtUr denarja. * v jvocui. k. .ugvl ' ril i to fiuo. da M- iu odi,^ije. >e že ni pri t. »zal v«e, ker ?*e jc mora! vedno kiti, tla najde mncftu&eviluo , »n mi luno o"itžbo, ki ae ji ni ma-j ru! pokukati. To te;u »n>Ij. ko je , pnv! nekega dne, da bi obedov*-j la z .Murtfcrtfo sunu med seboj. i iii jc tttai uaeukrat ur odi kakih { |**-Hii'jNtiii oseb, ki imi »»edele mc j vedu« pri /.ajutrku, da** je bilo j ravao ca*, -« h kt*^Ju, Uevcž je odjnl, n.v slabega *lut*«xial je ubo , ireniu dekletu dovolj irreiikih kar j v oi»r;tz, čak je ut pUaVvafti j norosti take | iis!\e, ki so pri mogtK'r >Iieac iMarinuiHti. in. od-| #>e' je skrajno i-ia£kae«vi. L on* ilneva ni bilo v«c o t uj* in ne duha, ne sluha. Kaj jc t pomair lo Mai (feriti. tla je odpra- t \ ils ono .Inižbo. da jc spivisieiilki t ee!<> *vojc navade, — \t»jv«Kla bij iaguiil. .laz pa se« bil na bolj-1 j •icin pri lent ket- je bila Miirgv'- » rita /daj pup<*luouia samo moja, « ter so j »ostajale moje aaitje bolj tn f »Kili remitea. Zfrla ni4i ^ hip prestajati več brez nn-ne. ^ I« ne inenci; jra |H»lediet\ i je H;itua skrbela aa to, da be je go- h a ar do tem več in ja\no o najinem ^ i auin. rju. I*rea» lil *ein st1- bil tako. fc trfkoe te p^M>luoma k njej. Vao HatiabittMi t o uw |c uazivtdo zc le va<- in le videlo tort-i » s\ojcga t»tieijehicga jrospud.-rja meni. Prudeut-a j: je seveda i»ridigc bili zaprli za nje. Nc\aj dni ]>ozntje je p riši; 1'mdem-a z<«jw-t. B I sem ravno konec vi^a iu j» vi let Zazdelo s.- mi je takoj. k. M-ta /apazil, kako je Margurk.: o Igovarjuta. da w-o in jaz sem -»tal Zupef. pri vratih. — Torej' je Aprašaia Marge- — i are j! Vojvoda sem videla. — K.jj je rekel f — Da Viuji rad odpusti ono ne-po set ilo. a da je LZVcdci, tli. živite javno i go&podom Arnian-doiu Djvaloi.i in da vam tega ne xoort d^pustiu. Maigerita :iaj za-I*usth ti»ia človeka, je rekcL in kakor prej. ji bom dajal tudi odslej Kar bo hotela, drugače pa naj se »cveda ne obrača več do mene. — In kaj ste vi na to odgovorili ! — Dj Viuu sporočim njegov« besede in da vas bom skuiala pregovoriti. To s« ji mu celo obljubila. l'remisilite dobro, ljubo dete, kaj h&gubitc iu kaj vam more dat! Anuand £ kdor je videl to mlado žensko v beli obleki, s širokim slamnikom na irLavi ter s priprosto svileno ' ogrtačo, da bi ji ne škodoval hla- COL. S McEOBERTS, NAČELNIK ORDONANČNEGA URADA VOJNEGA DEPARTMENTS - --- Jtn zrak ua vodi. — tr. bi ue bil j mogel nikdar verjeti d i je to ista -Maigerita Gauticr. o kamere po tratnosti ter škandaTiii je govoril še pred štirimi meseci ves Pariz.' O. kako >e je natna mudilo th sreče! Kakor bi bila slutila, da bc tako kratka ! I>va meseca naju niti v Parizu ni '»do. in nikogar ni bilo več k iifiua. razun Prudence in one Ju lije Duprat. o kateri sem vam zapravil, in ki ji je poz n je izročil-: Marge rita ta ganljivi dnevnik, ki ga nosim pri sebi. Preživel sem cele dneve ob svoji ljubici. Odprla sva okna na vrt in stiuuela cele ure ven. Kako je žarelo poletje v bujnem cvetju iu trepetalo v temnih sencah! In midva s\ a ži vi la drug ob drugem to 1 resnično žhljenje, ki ga nisva ne 1 J z, ne ona uinela dotlej. t Kako otroško se je čudilo to bi-t.ie i.ajiaanjsi stvariei' Včasih je ■ tekala p<» vilu kakor desethtua kralkoki-ilka in lovila metulje ali u.iiši.-c. Ta kurtizankii, ki je raz-, sipiiid v Parizu za same šopke več' »Kgo bi bilo treba, da bi živela -rt riio in brezskrbno cela družina, 1 j<- sedela včasih celo uro na trati ter .-.e veselila priprtje cvetke, ki J je ona nosila njeno ime. J] V tem času je čitala tako pogo-!"' -totna "Maram. Lescaut". Več- J krai sem jo zasačil, ko je zapiso- ^ vala ravno svoje opazke na rob in * potem mi je rekla vselej, da žen- ' ska. ki ljubi, ne more ravnati ta- j ko, kakor je ravnata ta .Manon. Dvakrat ali trikrat ji je pisal j vojvoda. Spoznala jc pisavo in mi izročila vsakikrat njegove liste, nc bi jih čitala. ^*časiil so me ganili izrazi teh ' pWm do solz... K- vež je mislil, da jo spravi zo-pet k sebi, če ji odreec svojo pod- j poco, toda ko je videl, da je vse ; >;a:iian, se je moral udati. Iu od-tloj jo je prosil samo še, da bt m 11 priti, in to pod vsakimi po-goj' Tako sem torej čital jaz saui ta l>Lskiia, jih eital iat metal vstxan. nuj la 1>1 le omenil Margeriti, o čem govore, in ne da bi ji nas veto val. . naj se ga usmili, dasi me je vča-mJ' hotelo premagati sočutje d j njega. Toda bal sem se preveč, da i>i iiaagerita ue mislila, kakor da hoi-em. naj vojvoda plačuje za >v->j" i>osete najine stroške. In bal sem se tudi. da bi ne bilo videti. kakor da se hočem odtegovat odgovornosti za vse posledice. ki jih bo imela morda zanjo tal ji:je-:a Ijulnazen do mene, in ki sem jiii hotel nositi sam. 1 ; tako je moral ubogi vojvoda pre eliati s tem brezuspešnim div pisi.vanjem, mklva pa sva bila srečna in se nisva brigala za nič več na svetu. (Dalje prihadnjie) | HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in P<>f»ravljaaa po najnitllh cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo za-nesljivo vsakdo pošlje, ker sem Ae nad 18 let tukaj v tem peeln la sedaj v svojem !><■>■ 4mml V popravo vsa- nike. Stare knirim ali sprejmem v zameno. ^^^^ jgBw wpmu^ ^ EOJAJQ, MAftOCAJTE BB NA O LAM NA MOD A HAJTTEČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽA VAB —------------ ----i—------ - — « " — ' -r^^ ^LA^^rj. .. ^ MtC—r I r ^ V ] Štiri zanesljiva zdravila. [ Ka&cii ^^hs*"*? ■ r**—^ Kot mazilo w ........ uok prip^ečati. a* t ' > a IMkU " Jii* nithCi ri.m. 1 u,at,,u —r'r —rfif t mwllt rtiihro ........n In i »fii __ki m ««1*« pod um severov qeverovo Balzam za pljuča ^ Gothardovo olje - • n* i .. m' hki, i>tfl»odlagi statističnih podatkov s*? je pokazalo, da množina ■1-zja ponižuje gozdno mejo. Čim več pade dežja, tem niže leži sfozdna meja. S vol a padavin ima velik pomen, pokaže namreč, da tam v vzhodnih Alpah, kjer pade veliko padavin, tudi čestokrat dežuje, zato je tu nebo večkrat po-oblačeno, ti kraji imajo torej manj solnea. soinčua svetloba pa zopet vpliva na rastlinstvo. Tudi sneg vpliva na gozdno mejo. Vegetativno življenje drevju se prične v trenutku, ko sneg pod njim skopni, ter se koiiča. ko sneg zopet »zapade. To dobo tako-zvatio apemo dobo moremo zra-čunati. Neki pisatelj zračnn-a dobo na 107 dni (toliko časa je treba, da naredi drevo novo letnieo), toliko časa tudi ne sme ležati sneg oi> gozdm meji. ako naj drevje sploh uspeva. Dokaze pa. da je ta doba ob gofcdni meji 1—1 */£> me see daljša kot 107 dni Gozd l>i mogel torej glede aperne dobe uspev; ti tudi 300 metrov više. Tu se pokaže, da imajo obrobne skupine Alp debelejše snežne plasti in zato krajšo apemo dobo kakor akupme v notranjosti Alp, in v resnici gre aroadna meja v obrobnih akujirnah nižje kakor pa v t eciiiralnih. j Konci 1 o vplivajo na gozdno nitji" tudi 1* ilcfuki. ^ntg in led niža zračno temperaturo dotičuega kraja, ta pa vpliva zopet na' gozdno mejo. Ako se ledeniki končajo v bližini gozdne meje,i opazimo prav lepo, kako tudi! gozdno mejo potisnejo navzdol. Iii slednjič vpliva na gozdno mejo še v. ter. Mnogoštevilne silile veje na onem kraju, kjer j? drevje vetrn izpostavljeno, kažejo. da veter drevje naravnost mori 111 uničuje. Ker drevje v višavah slabeje uspeva, jc manjše, iu da se laže brani vetrovom, se stisne skupaj. Gozd se zato ne kouča s posameznim visokodebelnini drevjem, ampak drevje je nizko, se tišči skopa! iti se naerkrat konča. Tako se konča gozd v onih pogorjih, kjer gore le malo štrle nad gozdno mejo. V visokem pogorju pa se gozd konča drugače. Gozd postaja redkejši, pašniki se večajo, kmalu stoje le še posamezne skupine dreves skupaj, končno izginejo tudi te in le posamezna debla kipe kvišku ter krasijo planinske pašnike. Goto-\o imajo oni deli, ki so zelo vetrovom izpostavljeni. tako n. pr. prelazi ter izhodi delili, ravno vsled vetrov gozdno mejo niže, kot bi jo drugače imeli. Gorenja jrozdna meja je prav gotovo odvisna od treh faktorjev: temperature, padavin in vetrov; v kakšni meri pa vpliva vsak teh faktorjev, to naj dožene prihodnost. Čim več tozadevnih opazo-vnj bomo imeli, tem hitreje in natančneje bomo spoznali tudi vpliv teh treh faktorjev 11a gore njo gozdno mejo. Vpliv množine dežja na višino gozdne meje bomo dognali, ko bouio imeli dovolj metereologič-aiih opazo\anj; želje metereologa in geografa so tu skupne, več me-tereologičnih postaj posebno višje v gorovju. ' Vpliv vet r^ doženeino, iiku bo-j mo lahko primerjali različne skupine, ki so približno enako masiv-f ne in imajo enake toplinske in pa-i davinske razmere. Treba pa je ta-1 ke posamezne fekupine, kolikor se le da, natančno raziskati, j Ob gozdni meji je treba natane-j nih raziskav an j glede tempera tu-j re gorenjih zemeljskih plasti. Do-: gnati je treba, kako vpliva na! temperaturo goroujLk plasti taz j lična lega. ali leže proti severu ah ' ji>gu, višina iid. Treba je iskati! podatkov, ali je bila gorenja gozdna meja vedno enako visoka,' ali ?e je zvišala ali znižala. I ^ ehkega pomena je, ako du/ -nemo gorenjo mejo žita, sadnega drevja, trte itd. In ko smu eukr . vso to dognali, potem nam bo lahko dognati, od kakšnih ru/Jičm': faktorjev in v koliki meri twl vsakega posameznega so te viši s!.e meje odvisne. RABIM SLUŽKINJO za pomoč v kuhinji, bodisi .Slovenka ali Hrvatica, tudi lahko vdova z enim otrokom. Prijazen kraj. Katero veseli, naj se oglasi. Plača po dogovoru. Frank K o ret, Liim^tone. N. V. (2n 26—1) SLOVENEC Ima v zaIo??i Columbia gramofone, Slovenske, Hrvatske iu sploh v vseh jezikih Columbia plošče. Diamante, zlatnina, ure, are braina in sploh kar želite v zlat-uini an gramofonih in ploseah. Cenike pošiljamo brezplačno. IVAN PAJK, Jeweler & Columbia Graphopfao- ne Dept. 436 Chestnut St., Conemaugh, Pa. m..—n—i Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVNIK «3« P^nn Ave.. Pittsburgh. Pa ft Dr Koler ]e naj- C »tarejAi slovenski zdravrik, fipea;J&-list \ Httshurgha. ' ki Ima 28-letno ^ prakso v sdravlj^-) nju vnfeh moiklh Jfcr- Za*trupl]»n2« cH®*' krrl sdravl s gli -•oTltltt KM, kl ga J* brumal lr prof. Eriich. Če imate mozolje aU mebur-6ke po telesu, v grlu, lzpadaoi« l&e, t>ole£-ine v kosteh, pridi t* in Is&lstil vam bom kri. N« čakajte, ker ta bolezen se naleze. V»e moik* bolozal idrarus po okrajšani metodi. Kakor hitro opašite, da vam prenthuje itd ra v Je, ne Čakajte, temveč pridite In Jas vam ta bom ■epet povrnil. Hydrocele all vodno klic ozdravim v SO urah In sicer brez operacij« BolczzJ mehurja, kl povzročijo bolečine v križu In hrbtu ln včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim s coto-»oetjo. Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tekdne, srbečico, ikrofle In «rug* kožne bolezni, kl nastanejo valed nečiste krvi ozdravim ▼ kratkem časa ln nI potrebne ležati. Uradne ure: vsakdan od V. ure zja-traj do S. zvečer; v petkih od f. «Jn-traj do I. popoldne; ob nedeljah od I. cjutraj do 2. popoldaa S poftto ne delam — Pridite ose Ime. — Me pos&Mte Ime m Stevllkol vim umr rr»li.> _ ^^^ OR. ROSENTHAL, specialist, . J^v 922 PE,m AVL 8. PtTTSBORGH, f A. PB!• ^ Rosenthal, ipecfallst, nad 20 iet. Ako Imst« ka- /._ . JF^^m < tsrokoll moško bolezen na krvi. ilvclh, ftetodcu, led lean, Ti MPFJ mazulj«. nvmittaiRu sit maburju pridite k Dr. Ho- * > *** nasvet ln on Vam pove, aH morvts MU o. ^ ^TMf^^, or. Rosenthal zdravi vsak slučaj z najboljšim: zdrs- flff^^/ rMI U Cvro*>e' Kine. Južne Amerike (n vash de- lev sveta. On skrbi, da ozdravi svoje bolnika. --- j^St^m^ZASTONJ 19PIP faJILt. uMm Zdravniška knjižica 1 KažiPoi k zdravju. Basom znaustvenjm zdravljenju na domu za bole-ti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-y^^W^^flMB lezni; neei>ta in slaba kri; stare rane; bolezni kože; K^ff^iKS9 m°Zo1^ na ol,raza m tel-u; padanje la>i: kronična bo ^ezen Srla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, ner-vozna, onemogla kondirija; bolezni ledvic in mehurja, ^fflffli Po je tn<^i 0 noŠ€m vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor zem^kSar^na^nh3? i"jCter* ž°lčnica, zapeka, zlata žila, i-evmati- aa katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križn, bolečine v igibih. cla-v.ol>ait izguba apetita, kLsloba v želodepcArač&aje hrane, bljuvanje. ?. .!čro C^^^Vau^*iganje, neči3t jezik, smrdrča sapa. izguba sf.nja, slabe sanje, slabost i:. r.a^Ia tsH^ razburjenost, nervozaost in razdražerost, erri-meglost ob f!.tr:h. črni kclo^«rji □■M ''mK^mš^.^Bi?M ' sramežljivost in izogibanje družbe, nemrrnošt, bojaz^>n in srčna - j■ tujrr.T —-^Ti simp^toiri 50 zn^iner.ji.\ dr. vej telceid sislem ni v reda m da potre* ^KS^^CsSČSr^^Bvoffl brezplačna kajižiea vam pove dejs4-- glede teh slmptcmov in teskoč; gMtjifflH ^am tudi o luiiem zdravijenjo, ki por.aga mehkim do zdravja, moči in Ifc^HBi^ sveiesti, da so zopet možje. Z-loj.^ znanosti je Ia vsebuje nasvete in podatka, katero ci moral znati vaah mo?ki in vsaka x, posebno pji tisti. Vi n tno- uBi^^lBBI rav&jo ?»*nitL Iz rjo lahko spozat^te vttoSlo svr»jepa trpljenja in kako iti M^n^M HBO vaSe teškoče obvladale. C'ltajto to kajilico, kažipot k zdravja, in okoribtita li mB/ Pošlfitc ta kupon še danes. I^Hjlj Dr- J- BI SSELL PRICE CO. S. HK0 Madison & Clinton Sls, Chicago, Ut \ Srnlm doktor«.—Po-Ijti«- mi takoj vzao zdravniško kojižico popolnoma | je veliko boljše, če grem domov. — Noeoj sva, oba preveč razburjena. Upam, da se bova že kdaj videla in ida se bova lažje pogovorila o starih časih ter na lepši način vzbujala mladostne spomine. — Peter, jaz vam ne bom čisto nič vee prigovarjala. — Nada-'je tudi ne vem, če se bova še kdaj videla. — Prišel je Mr. Morton in jaz >em popolnoma v njegovi oblaki. — Toda. nekaj vas pro^i-ni zelo vas prosim. -- Če se boste kdaj nahajali v stiski, v veliki stiski in v taki zadregi, katera bo zlomila \as ponos, se spomnite, da ima te v New Yorku prijateljico, veliko prijate.jieo. katera vam je pri pravljena vedno pomagati. Ta prijateljica vam lioče dati na razpo lago vse, prav vse, še več kot zaslužite. Zatein si je s konci prstov obrisala oči ter odida v >o;»ednjc sobo. — Hemsedal ni vedel, kaj bi storil. — Nekaj je gnalo za njo pa s** je vseeno premagal, pograbil klobuk ter otlšel na ee>to. Taval je po ulicah ne da bi vedel, kam je namenjen in kaj mi je storiti. Najprej je smatral samega sebe za velikega norca. ki na me noma tepta rože, namesto da hi jih potrgal. Kmalo zatem se mu je pa zdel ves prizor kot nekake daljne sanj*-. katerim ni mogoče vrjeti in ki se ne bodo nikoli izpolnile. —■ Da, bo!jše je tako — je zanirinral in odšel naprej po Broadway -u. Na nekem vogalu je opazil malega dečka, ki je .me! krog vratu obešeno veliko košaro, v kateri so bili glavniki, kosi mila, gumbi in drugi toaletni predmeti. Dečku se je na obrazu poznalo, da je Žid. T»-daj je pa pridrvel mimo nek voz. — Ljudje so stop Ji na tlak, ho-teč se mu umakniti, in nastala je taka gneča, da je deček padel na tla in da je pri tem prevrnil kotaro. Več ali manj dragoceni predmet! so se vsi raztresli po tleh. Deček je poskušal pobirati. t«>da ni mogel, ker je bilo preveč ljudi. llemst\jalu »e je za*uiilil v sn*e. — Stopil je k njetuu, napravil prostor ter rešil, kolikor je bilo pač mogoče rešiti. Deček je jokal. Hemsedal ga je pa potreptal po rami ter mu rekel v neki mešanici švedskejra in nemškega jezrka: — Nikar ne jokaj. — Z jokom ne boš čisto nič opravil. — Ali veš, kje je William Street? — Pridi jutri zjutraj s svojimi stvarmi k meni. — Tukaj imaš moje ime in mojo številko. V košaro mu je vrgel svojo vizitko in odšel, dočim je deček še dolgo časa ves začuden gledal za njim. Naenkrat je pristopil k njemu nek človek ter ga nagovoril; — Vi ste gotovo Nemec, gosixnl ? Hemsedal ga je pogledal ter opazil poleg- sebe starca z dolgo sivo brado ter kljukastim nosom. — Bil je tip pravega Žida. — Ne, Nemec nisem — je odvrnil, — toda nekoliko nemščine sem -""-e naučil v šoli. — Gotovo še niste dolgo »asa v tvj deželi? — je vpraševal staree. — Ne, le malo časa sem — je odvrnil iu šel dalje, ne da bi se brigal za starca. — AL vas smem vprašati, s čem se bavitej Hemsedal ga je ves začuden pogledal in ni odgovoril. — Jaz ne mislim slabo, dragi gospod — jaz nisem vedel, da ste tako ponosni. — Prosim, oprostite mi, oprostite mi. Po teh besedah je zaostal za njim, Peter se pa ni več brigal zanj. Dospevši v svojo temno sobieo na Wilt am Street, Ne je zopet porodila *krb v njegovem srcu. — Lačen ni bil. «mpak se je vrgel na posteljo ter se vdal svojim mislim. Od onega časa, ko se je bila Pavlina zasmejala njegovem cilju, namreč, da želi postati učitelj igranja, se je tudi njemu zdela ta ideja zelo neumna in neumestna. Ed iia stvar, katero je zaenkrat potreboval, je bila angleščina, oziroma temeljito znanje angleškega jezika. Stopil je h kovčegu in znova začel preštevati svoj denar. — Če -i vzamem dobrega učitelja, bi lahko živel še dva ali tri mesece. — Hej, gospod Hemsedal! — je zaklical Sifat na liodnik"u ter |x»trkal na njegova vrata. — Iu ko ga je videl, kako je prešteval denar, se je zasmejal: — O. račune delate? — Oprostite, da vas motim. — Ravno m mo sem šel. in sem vam sklenil voščiti dober večer. Hemsedal je hitro spravil denar v svoj kovčeg ter ga zaklenfr. Hemsedal bi ga skoraj ne bil poznal. — Na sebi je imel frak, bel oprsnik, preko katerega se je vlekla preeej debela zlata verižica. — — Moj Bog. kako ste se vendar izpremenili! — je vzkliknil začudeno. — Sedite, prosim! — Ali se čudite meni, ali se čudite mojemu frajcu ? — T«xta u-pam, da razumete šalo. — Ravno tako me je namreč vprašalo danes >.e kakih deset mojih znancev. — Ravno prav ste prišli. — Silno rad bi vas namreč nekaj vpra sal. — Ali ste si natančno ogledali ono damo. katero sva videli predvčerajšnjem zvečer v parku? (Dalje prihodnjič.) Kad bi izvedel za svojega brata MIHAELA ŠKERL.J, doma i; Spodnjega Zemona pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Do 10. januarja je bil pri meni na stanu in zdaj ne vem, kje je. Prejel sem zanj pismo iz sodni-je in mislim, da je nekaka pomota, zato ga prosim, da se javi, ali pa če kdo ve, da mi naznani njegov naslov. Škoda bi bilo, da bi imel radi tega kake sitnosti, posebno a- sedanjem času. — Anton &kerlj, 3560 E. 82. St., Cleveland. Ohio. (24-26—1) Rada bi izvedela za svoja dva bratranca JOHNA in FRANKA VEHOVC. Doma sta iz vasi Brezovica, fara ZiMo polje pri Lnkovei na Kranjskem. Pred 7. leti sta se nahajala nekje v državi Kansas in zdaj pa ne vem več. kje sta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama javita svoji sestrioni: Mrs. Mary Shartz (rogena Pavlic). P. a Box 133, Plevna, Mont. . (23-25—1) POZOR ROJAKI NajuspodneJ« mazilo ža Ženske lase. kakor tudi sa molke brke ln brado. Od tega mazila zrastejo " Stih tednih krasni gnati ln dolgi lasj«. kakor tudi možklm krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatlzem, kostibol ali trganje v rokah, nogah ln v krtiu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste lo grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline ▼ par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M moje zdravila brez uspeha rabP mu jamčim za ^.90. PiSite takoj po cenik, ki ga takoj poll jem zastonj. Krasni iepnl KOLEDAR za leto 1»17 aastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna A v«., Cleveland, Ohio. ----I IZ GLAVNEGA URADA S P. DR. SV. BARBARE. Dne 7. januarja 1^1?? je okrajno sodišče v Cambria County, Pa. ol^bri'o in iHKipinalo prošnjo za združenje S. P. Dr. Sv. Barbare s S. I). P. Z. / glavnim »•♦'dežem v flonemaugh, Pa. Toraj S. P. Dr. Sv. Barbare je postavno združeno /. dn^m 7. januarjem 1918 TTradno naznanjam, da so si* pravila bivšega S. P. Dr. Sv. Barbare z dnem ». januarjem 191S preklicala in proglašena neveljavnim. Pravila S. D. P. Z., katera so bila na splošnem glasovanju z nnddvetrotiiisko včiuo oddanih glasov sprejeta, so postala z goraj omenjenim dnem pravomočna za člane (.če) S. 1). P. Z. iu bivšega S. P. Dr. Sv. Barbare. (»lavnim odl»ornikoni, postajnim tajnikom iu drugim, kateri ste ime'i kako korenpodetteo / bi\šitu glavnim uradom S. P. Dr. Sv. Barbare. V;ini naznanja: Da > 1. februarjem leta 1918 naslavljajte vso kor, spodeneo tikajoeo se bivšega glavnega urada S. p. Dr. Barbare, fV—st < itv, Pa., n,. naslov; BLAŽ NOVAK, 20 Main St.. Conemaugb, Pa., in n«1 ve>« na moj naslov. 11'. h ž Novak, je na splošnem pl« so v an ju izvoljen glavnini tajnikom S. D. P. Z. Police, certifikati, kateri so bili prntipostavno izdani od biv-.v-ga S. P Dr. Sv. Barbare za $500 usmrtnine, so postali z dnem 7. januarjem t i. postavno veljavni pod eharterjeui S. D. P. Z Po pravilih S. 1>. P. Z. s«' sedaj lahko zavarujete za $100, $250. *:>00 in flOOO |>osmrtuine, /a bolniško podporo $1.00 in .$2.00 na dan. — Član ica društva ali zveze lahko postane vsakdo, ne glede na njegovo veroizpovedanje aii narodnost, a mora vsaj razumeti slovanski ali angleški jezik, in mora biti neomadeževanega značaja, kar je glavni pogoj. P".tajni tajniki! Vporabljajte \sc uradne listine bivšega S. I*, dr. Sv. Barbare ravno tako kot do sedaj. Ko bode v glavnem uradu zveze vrejeno /a skupno poslovanje, bodete prejeli od glavnega tajnika sprrmembno listine z navodilom. Z bratskim pozdravom FRANC PAVLOVČIC, bivši gl. tajnik S. P. Dr. Sv Barbare. 3x SLOVENSKO -I \ — 111 _ - podp, društvo svete Barbare -i ^mr - @ -Jg) ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedeš: FOREST CITY, PA. Ineorporirane dne 21. januarja 00! v državi Pennsylvania. GLAVNI IKADNIKI: Pmtwdnlk: F. TAT CHAR, «74 Absajr Ave., It5 S. P. Dr. Sv. Barbare se tem lotom poživlja, da se vdeleže seje Jne 3. februarja 1918 točno ob 2. uri popoldne v Z. S. 1. Domu na Franklin Borough, Pa. Glavna itvar jo na isti seji glede združitve zgoraj omenjenih društev. Člani društva Zaveznik bodo obenem plačali asesment za m:*-se<« februar, ker odpade soja na tretjo nedeljo v meseeu. Od istega i-jisa naprej bodo seje vsako prvo nedeljo v meseeu. Poživlja se t-laivst vo, tla eiin več je mogoče se vdeležiti Iste seje. (2'>&28— 1) Odbor. Iščem svoja dva brata LEOPOLDA in JOSIPA PODGORNIK. Z mlajšim sva bila skupaj v 1. PKMi v Gray Creek, Colo., in pozneje ne vem nič več o njem. Za starejšega sem pa zadnji«* /ual. da je bil v Hecmorete Okla. Prosim ceujone rojake, č< kdo ve za kt>jea:a naslov, tla mi ga naznani, za kar bom hvaležen, če pa sama <"*itata, naj si oglasita svojemu bratu: Ignaca Pod gornik. Box iJl, Bairdford Pa. (25-1—1-2 Pozor, rojaki v ruskem iji italjan sktMii ujetništvu! Jaz bi rad i/, vedel od mojih štirih bratov Jerneja. Andreja. Jakoba ii Josipa Semec. Doma so iz Sa j*-vč pri Postojni. Mogoče je, d^ se kateri izmed njih nahaja > kakean ujetništvu. Zalo prosim ■ da se mi oglasijo, ali »pa "e kd< kaj ve. da mi poroča. Ubenen bi pa tudi rad izvedel naslo\ Andreja Goreuc m Josipa Za lokar. — lgna<-e Semee. Box 23 .Jamas City, Pa., I . S America (25-28—r. jgOfib Ako ste bolni, obiščite najbo-■■r ljšega špeci-^^JallRi jaiista za mo-ške bolezni. Mi im^mo naj. boijoc j*; X-žarke in druge priprave; rabimo svoje drogerije; imamo prof. Erliehov 606 zoper zastrupi jen je krvi. Ako trpite od slabosti, revmatizmu, bolečine v križu. želodcu, mehurju, ali zastarale bolezni, ki jih drogi zdravniki ni-so ozdravili, pridite na prosto preiskavo in nasvet. EURUFBAN MEDICAL OFFICE 311 Smithfieid St., nasproti poite. PITTSBURGH. PA. Iščem svojega brata JANEZA SABEC in JOSIPA ŠAJN. Oba sta doma iz Siler tabra na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita na sledeči naslov: Alois Sabee, Box 127. Montreal, Wis. (24-26—1) ŽENITNA PONUDBA. Slovene*1, star 29 let, se žeLi seznaniti >» Slovensko v starosti od 20 do 30 lt-t v svrho ženitbe. Na denar se ne oziram, ker knam sam nekaj prihranjenega. Pišdte in č" mpgote priložite tudi sliko. Za tajnost jamčim. i John Remski, .107 E. Granite St., Butte, Mont. (24-26—1) j STATE DEPARTMENT OF ' Labor i bureau of industries AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Spložni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila kako postati državljan tn o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite 1 Mewyorski urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 1 ■ 704 D. S. Moriran Bnildinir Krosnjar j s ROMAN IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA S S PRIREDIL J. T. jj 4 (N'adaljcv an je. Peter je vstal ter se umikal pr» d njo kot pred živo izkušnjavo. — Ne, ur. Pet» r, še enkrat ti rv -em. da st* motiš. — Saj nočem ni'"*e>ar od tebe kot -amo, da ostaneš nekaj ea.sa pri meui. Položila mu je roki na ramo ter ga prosila z očmi, besedami in kretnjami: — Saj noč<*m ničesar drugetra kot samo to. da me *e vsaj malo ljubil, pomagati ti hočem in te prosim, da te Mnem ljubiti tako kot ljubim svoje življenje. Z obema rokama je prijela njegovo glavo m Hemsedal je začutil na svojih i>tni< ah žgoč poljub. — Takoj zatem je pa sko<"iia k oknu ter pri«v»da krčevito jokati. Pet- r je skoči! k nji ter jo je prijel za roko. Pavlina, ne bodite vendar oirok. Deklica v Je pa k malo aavedla in postala g*>sjw>dar svojih misli in deja-ij Stopila je k okuu t**r rekla meti smt-bom iu solzam!: — Ze dobro. lJt-i«*r. ze dobro. — Jaz neumna,. — Zelo sem neumna. — Nikar se ne jezite. — PavLra, jaz poznam. Vi »te pr»-\eč strastnL — Tako ste strastni. d# mi d sedaj nist«- pustili izpregovoriti noben* besede. Vidite, to jt proti mojtinu prepričanju, da bi sprejel ka,tf> pomoč od ks^resrakoli. tva uai bo to moj brat, moj prijatelj ali pri>ateljiea. in posebno ie zategadelj ne. ker ni*© moji viri še popolnoma izčrpa «i. — .svoj pok.k* bom za>"el ua o*.,oolj nizki stopinji, in prepnčiio »r-m da b«wi « ^.vojti pridnostjo iu vztrajnostjo dočakal bo!ji:h dni. Vidite, Pu' l>»A. ta.1: m nič drt:pi»čen. Ona je mole« prikimala. — In v Uucaju, — je rekla — da bi rrneli bogato nevesto, kateri bi rw liubili. ali bi tudi od nje ne sprejeli pomočit 8«pp«r im ready! — je vzkliknila mulatka in napol odprla vrata. — Pojdi v a k večerji — je rekla dekiiea iu skušala Petra pote-puti te Seboj. 0lN**t ** klrfai : iiftw^ a. Mfcfilfcprf^. { Dr. J. V. GRAHEK j J edini slovenski zdravnik v Pennsylvaniji j i 843 E. Ohio St^ N. 8. Pittsburgh, Pa. J I CENIK KNJIG S P # 0 katero ima v zalogi p | SLO VENI C PUBLISHING COMPANY | j 82 Cortlandt St^ New York, N. Y* j S____________________________5 POtČM ILNJltil: Ahnov nemSko-angli tolmač Tesan —JU Domafl sdrmvnia.v hrvatskem jedkn, raso hJO Hitri raAmsr (nem£ko-ausL) V€0LB _BQ Poljedelstvo —JO Popolni nank o Čebelarstvu, to. fl.00 SadJeraJ« ▼ pogororlh —.28 Schlmpttov nemSko-alot uotu |L2S ZABAVNE IN KAZNI DUMB KNJIGI: Doli s otočjem m-JSD Mesdja 2 noka f^J&O c hjoo Pod Bobom, 81. VcCemka —JI0 Poetrelfaa bolnlkoa —JBO * s*dl Sodjalna demokracija f-i0 T* Lun ni tn trtmji .M Umna IMnonja JO 1 rtOA dinman ■■^l—i totail pjo ^ Vojna na Bmlkmnu IS avaa. fLM Zgodovin* C. kr. peSpolkn AL 17 i « slikami t—JO življenje na avstrijskem dvoru nil smrt cesarjevima Rudolfa e.7B j * RAZGLEDNICI: Newyorfike, boilfine, velikonočne ln novoletne komsd po —.03 ducat album mesta New Tort • krae- I Dimi allkami ««JH lEMUlVUlI: Avst ro-ltalljanska vojna mapa —.29 Avstro-ojrskl, veliki vena —.00 Cell «vet mali i—JO Celi svet veliki f—J» nrrope vesao f-JO 1 Vojna etcsiakn nM> VkOO ! Vojni ntlas cJI {Zemljevidi: A*, Alta. Oota, I OaL itd. po c=>JI I ZdrnisHlb črMw mah >—A0 [ Zdrnfanlh drtav vnUkl *-JB t NAZNANILO. I -- | Cenjenim rojakom v Chicago in I sploh v državi minois naznanja- | mo, da jih bo ▼ kratkem obiskal I naš zastopnik » Kr. Janko PMko, I ki je pooblaščen sprejemati naročnino xa "Glai Narod*" in izdajati J tozadevna potrdila. On je pred leti I že večkrat prepotoval države, t katerih so naši rojaki naseljeni in p je povsod dobro poanaa. Upati je. da mn bodo fii rojaki T vaeh oai- y rili na roko* peaeimo ie» ker ima --— —— --- SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajt) v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoefc svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bachnik Fra^k Kastelic John Resman Frank No. 329639 No. 44708 No. 44296 Bait0! ,Lo Ki:aljuL ^ Samide Frank No. 330733 No. 214380 No 330721 Bear Dan. Kovač Frank No. 260638 No. 260641 Sinčič John ^ Besens Mary Miss Lenaršič Josip 330 7 62 No. 330062 No. 44555 Spaniček Rozi Bobič Vajo Meden John No. 328894 No. 260583 No. 331014 Starčevič Johana Božiekovič Djuro Merkun Anton 331070 No. 260581 No. 331355 Tehler Anna Braun Marj- Mikolieh John No. 260643 No. 323252" ^ Dolar Valentin Oswald Luiso Tl'r.k No. 330086 No. 260632 No" 330301 Grgurič Blaž Oswald Joe Turk Ivan No. 260573 No. 260621 No- 260647 Gubert Giuseppe Pintar Turk Jernej No. 323085 No. 330843 No. 329741 MODERNO UREJENA I Tiskarna Glas Naroda I ■Bfit VSAKOVRSTNE TISKOVINE 5B5 IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * • • DELO OKUSNO. * * «* IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. j UNUSKO ORGANIZIRANA. • » • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI L T. D. vsa naroČila pošljite na: Sloventc Publishing Oo.9 1 82 Cortlandt St., New Ycrk, N. Y.