KATOLISK CERKVEN LIST. I) mica izhaja vsak petek načeli v tiskarnici smejemana za leto 4 ffold., za pol leta 'J jrld.. /a .V*t<-rr leta 1 gl.: ako za.OMie na ta dan praznik, izide itaniea dan poprej. Tečaj XXXIV. v Ljubljani, 11. sv.'ùaua 18*1. List 6. iz zirtjenfa Mavrici ja To mana. i Dalje.) IX. Opazk«- o Knferski deželi. Predno Afriko za vselej zapustim, naj še nekaj omenim o navadah in lastnostih Kafro v in o njihovi deželi. Naprej pa zagotovim bralce, da ne bom nič povedal, kar nisem sam skusil. Kafri so od rojstva vsi černi, in čim bolj černi so, tun za bolj zale se čislajo. Ljudje so lepo zraščeni, močni in veseli, pa za delo leni, iu z jedjo in pijačo so kraalo zadovoljni. Le redkokrat se med njimi nahajajo kruljevi, hromi, škilasti itd.; nasproti pa je veliko slepih, posebno v tistih krajih, kjer so solnčni žarki močni. Navada je pri njih, da hrouii s hromim, gerbasti z gerbastim se zaročijo, da ne more drug drugemu kaj očitati. Le nekaj so s auknom ali kožo, ali pa tudi s perjem pokriti. Ako Portugalci svo-iim sužnjim na leto enkrat malo debelega sukna. ali kako pisano ruto dajo, mislijo, kdo vé, ka) so zdaj dobili ter se bodo s tem posebno ponašali. Sploh so Kafri zarobljeni ljudje: le v krajih pod portugalsko vlado so se nekaj opilili in so še precej prebrisani. Pred Evropejci in belimi Azijanci imajo nekak strah, posebno pa spoštujejo ženski spol. Nevarnosti ni nobene, da bi Evropejcem kaj zalega storili, še manj, da bi jim po življenji stregli. Le takrat, kadar jim njihovi gospodje kaj tacega ukažejo, spravijo kterega na uni svet. Na taki način je bil pred nekaj leti v mestu Téti umorjen misijonar iz družbe Jezuzove, ker je po-hujšljivo življenje nekterih oséb grajal. Ne posebno rad pa povem, da Kafri radi kradejo in ropajo; in pri tem delu so zelo znajdeni. Privadijo se tudi dela in lahko postanejo krojači, kovači, tesarji itd. Tudi se dobro naučč po evropejski šegi kuhati, in Portugalcem navadno Kafri kuhinjo oskerbljujejo ; imajo pa le kuharje. Prav težko se nauči pravi Kafer brati in pisati, in veliko lét je treba večkrat se truditi, da se jim potrebne keršanske resnice v glavo vbijejo. Mulati, sinovi belih očetov, niso popolnoma černi, in ti so veliko bolj pod učljivi, kakor pravi Kafri, in zarad tega jih tudi išejo in čislajo, kakor male gospode. Kafri vse jedó: pse, mačke, miši, kače, kobilice, slone, morske konje in druge zveri, enako ribe, če je meso tudi že gnjilo in smerdljivo, ali pa, da je že polno červičev. Navadna hrana jim je proso, ki pa veliko večje zraste, kakor pri nas. Cerne ženske ga m^d dvema kamnoma trejo, ker o mlinu nič ne vedó, in skuhajo iz moke nekako raše>ino ali polento. Vsakdo vzam-* te poleute lep kosec, iu ak » dobi še kje kake pol gnjile ribe, misli, da prav gosposko jó. V primčrljejili, ko si ne morejo kuhati, jedô v vodi namočeno proso ali moko, to posebuo, kadar potujejo. Pijača jim je voda, naj si pa bo iz reke, vodnjaka ali luže. Pripravljajo si tudi nekako pivo, ki t;a „p inipe" imenujejo. Pripravljajo to pijačo iz na pol stertega prosa, ktero toliko časa v vodi k:s:.jo. da je gosto, potem to stvar precedijo skozi sukno, in dobodo j>ijačo, ktera je pinje-11-mu mleku veliko bolj, kakor oiu podobna. Lastnost ima, da hladi, redi in upijani. .laz sem jo večkrat rad pil, da sem se ohladil. Za godbo rab jo šest ali sedem različno velicih bobnov, ki pa v resnici niso nič druzega, kakor izdolb-Ijeni čoki, in na njih preprežena kožica, ki je na sredi s smolo namazana Na take bobne tolčejo s palicami, in navadno nastane tako bučanje, da se pol ure daleč sliši. Pri popolni godbi morajo še biti kravji rogovi, na ktere s palico tolčejo in pa velik jekleni trivogelnik. Dodavajo pa temu še splošno tulenje in ukanje, in potem je godba še le dobra iu hvale vredna. Lahko si vsak misli, da taka godba, posebno od blizo slišana, za ušesa Evropejcev ni. Pri vsim tem pa je vendar le treba jih poslušati, hvaliti in še darove jim deliti. Razun teb imajo še drugačne glasbine tvarine. Pri svečanostih, pri kterih zgoraj omenjeno ,,pompo" pijejo, vabijo vasi druga drugo, rajajo, skačejo, in ne gledajo, če tudi vse poženejo in morajo potem hoditi v gojzde divjega sadja iskat, da si lakoto tolažijo. (Dalje sledi.) i*oijleti št a za f ua božični ea*% (Ogovor do rokodelskih mladenčcc pri božič niči ss. treh Kraljev 1881.) Cas od Božiča do Svečnice je posvečen Jezusovemu sv. Detinstvu. Akoravno pa je ta čas pretekel, vendar naslednji premisliki ne bodo odveč. Tako-le se flase: Kralji so prišli iskat Kralja, in našli so majhno )ete. vendar so ga molili kot kralja, in sicer kot nebeškega Kralja, kar je tudi res bil. To je kaj veli-cega, prečuduega. Čudno je to, da je Jezus prišel na svet kot malo, nezmožno Dete in se je podvergel tolikem » nekaj take neusmiljenosti še zdaj gode, koder sv. vere nebeškega Deteta Jezusa sprejeti ali ohraniti niso hodi. Našii bodete, kako v Kiri starši sami na ti>uče in stotisuče majhnih otročičev pomečejo v vodo. v brezna, na pota. jih dajejo pesom, svinjam raztergati. Pogani niso vedili in ne vedo, da je vsak človek neskončno velike vrednosti, če tudi je še slab in majhen otrok, ali če je tudi slep, kruljev ali kakor si bodi skazen; zato so tako delali in delaio z otroci. Kdo pa je v taki nadlogi pomagal? Nebeško Dete, božični Ježčck, Sin Božji je prišel kakor majhno dete na svet, se je dal Mariji in Jožefu, pastirjem in ss. 3 Kraljem v jaslicah častiti. On je posvetil detinstvo, to se pravi, otročičero je zgubljeno veljavo zopet dal. l"kazal je male kerševaii, b agoslavljal, božkal jih je, in strašno gorje je zažugal tistemu, kteri bi koga teh malih zaničeval kakor nevredno stvar, ga terpinčil, zasramoval ali celo zametoval in v t»mert zročil, ali ko bi ga dušno zaničeval, v greh zapeljal, pohujšal. Detek Jezus še zdai skerbi za take od lastnih staršev zaveržene otročiče. Obudil je n. pr. dobro znano družbico: sv. Detinstvo. Duhovni, redovniki, redovnice gredo v poganske dežele in take zaveržene otročiče pobirajo, odkupujejo, jih kerstijo ter s tem Bogu posvete, potem čedno izrejajo, če je še mogoče; če so pa že preveč sterpinčeni in umerjó, so saj njih dušice s kerst« m rešene, kakor so bili rešeni betlehemski, v lastni kervi keršeni otročiči, ktere je bil neusmiljeni Herod ukazal posekati. Drugi, kteri sami ne gredo po taki poti otročičev reševat, pa lahko dorná za nje skerbé s tem, da pristopijo v družbo sv. Detinstva, vsak dan za-nje in za se molijo „Češena-Marijo" s pristavkom: „O sv. Devica Marija, prosi za nas in za uboge p-ganske otroke!" in malo milošinjo za nje darujejo. Po ii--vih naznanilih je bilo s pomočjo te družbice sv. Detinstva 1 187tt 435 021 poganskih otrók tako otetih iu keršen h, 94.512 jih je pri življenji ostalo in se keršansko izrejajo. Vedúe, da misijonarji v Kini imajo za reševanje zaverženih otro* čičev 380 sirotišnic (hiš, v ktere rešene otroke sprejemajo), 1675 šol, 141 delavnic, 96 pristav (ali poslopij z vertovi in poljem, da se vadijo delati), in 422 lekarnic (apoték, ker večina teh otročičev je oslabljenih in bolnih). Lejte. v enem samem letu je Dete Jezušek s pomočjo te družbe rešilo blizo pol milijona poganskih otrók ! Kako l juba je Bogú taka skerb za uboge otročiče. večkrat pokaže s prečudnimi dogodki. En sam izgled vam naj povém, kar se je dogodilo ravno preteklo h-to. Opomnjeno pa bodi, da to se je dogodilo v Tibetu od nekih staršev, ki niso tako neusmiljeni d<> svojih otrók, kakor so Kitajci. Taki starši iz neke vasi r:a Tibetan skem prinesó bolnega otročiča k m sijonarju (P. Duber-nard-u), za ktereg t po človeški moči ni bilo več otenja. ,,Le Bog sam še zamore pomagati4', reče misijonar staršem. Starši ga nato prosi o, naj smej«» iti v kapelo in Boga kristjanov prav živo prositi, da bi otroka ozdravil. Duhoven jim privoli in dobri ljudje cele lire dolgo ostanejo v kapeli ter ponavljajo z usti iu sercem besf.de : „Bog kristjanov, stori zopet zdravega uašega otroka!" Otroli pa je vedno huje ornagoval, in duhoven toraj reče: „Dobri ljudje, znati je, da otrok se bliža smerti, dopustite mi, da ga kerstim, ter bo za srečno večnost rešen." Starši odgovoré: „Prav, prosimo, kerstite ga, da pride v nebesa, ako ga že m- ramo zgubili." Pater otročiča slovesno kersti. Pa glej, kako prečudno! Iierž ko je sveta kerstna voda njegovo čelo porosila, postane otrok močnejši, in drugi r Marija, bil obljubo stori!, da hoče v vednem devištvn Mogu služiti. In v svoji ponižnosti se je nevrednega štel. da bi tako svet«» Devico snubil. Poslali si» p-mj. Po naročilu duhovnov je mcf darovanjem deržal tudi mandeinovo vejico. Ko je pa to vejico na aPar pred svetiš«* položil, glt-j! je ozelenela in cvetela, kakor bela lilija I/.mcil . tudi pravi, da je nad cveiečo Jožefovo vejico se prikazal sv. D;:h v podobi golobčeka po izreku sv. pisma, ki pravi: .,ln pognala bo mladika iz Jesetove korenine, in cvetlica bo zrastla iz njegove korenine. In spodov Duh bo na njem poči val. '* (J z. <1, 1.» In tako je bil Jožet o;l 1». ga zvoljen ženin pre blaženi Devici Mari ji. Kako lepo so se spolnovali sklepi Božji, kaže to, ker of);i sta že poprej imela stor jeno c»l»-ljubo vedm-ga devištva. oba «tn bila t naj svetejsim življenjem popolnoma Bogu vdana. Veri sreča pač nobenemu človeku tr došla. kakor sv. Jožetu v zaročitvi s presveto Devico, z Materjo Gospodovo. Kavno ta zaroči te v je bila sv. Jožefu studenec brezmernega blagos'ova in vedno veči iti veči svet« sti. Mar ne borno tfdaj častili svetega Jožeta, kterega jc Bog sam tako visoko povzdignil, tako preeudno počastil? In ker je bii tu na zemlji sam Sin Božii svetemu Jožetu pokoren, mar se ii" bomo zanesli, da ga bo Jezus tudi tam v nebesih uslišal v vsem. kar b«» za nas prosil? Zato: I te ad J osel! ,, Pojdite k Jožefu!" Tako je rekel egiptovski krali, ko so v tistih hudih, nerodovitnih letih od v*eh krajev ljudje v Egipt hodili po žita. Egiptovskaga Jožefa je Bog odbral. da je s svojim prerokovanjem preskerbel živeža v tistih hudih časih. In tako je en predpodoba sv. Jožeta, ki jc bil v to izvoljen, da je skerbel in svetu ohranil praxi Kruh življenja. Jezusa Kristusa, ko je z nebeškim Detetom v Kgipt bežal, ga varoval, zanj skerbel »n ga s trudom svojih rok preži vil. In tako ni čuda. da Sin Božji zdaj svetemu Jožefu v plačilo za njegovo ljubezen in zvestobo pnpuša veliko moč d » neusahljive zakladnice svojega Božjcjja Serca. In ravno zato so pobožni kristjani že od nekdaj sv. Jožefa \isoko častili. (>d kar ie pa sv. Terezija izrekla prelepe besede: „Ne veni se domisliti, da bi ne bila dosegla, karkoli som kdaj sv. Jožefa prosila'', od tedaj se češenje. tega imenitnega in mogočnega pripr«>šnika urno množi po vsem katol^kem svetu. Do verha pa gre to češenje, kar ]e nepozabijivi sv Oče Pij IX sv. Jožefa očitno in slovesno razglasil za patrona ve-oljni sveti cerkvi. S tem razglašenjem je sv. Oče vsim vernim glasno zaklical: Ite ad Josef! ( Pojdite k Jožefu!) Namestnik Gospodov tukaj na zemlji, vidri poglavar vesoljne cerkve, nas pošilja k sv. Jožetu, da ga združimo kličimo na pomoč, da nam toliko potrebnih milost sprosi pri Jezusovem presv. Sercu, pri kterem z Marijo, svojo preblaženo nevesto, vse premore In keršanska ljubezen je znajdljiva. Te prelepe želje Marijinega papeža, Pija IX, se je oklenila v družbi vednega češenj a sv. Jožefa. Ta družba častivcev sv. Jožefa se jc ponovda leta 1N54 v Milanu, in sv. Oče Pij IX so jo leta l8iV> z mnogimi odpustki obdarovali. Ta družba ima namen, da sv. Jožefa celo leto, vsak dan saj ena oseba, posebej časti. Ako se tako zbere 3H5 oseb, ktere si vsaka en dan v posebno češenje sv. Jožefa odloči; je družba že vstanovljena. Lahko pa sleherni prevzame tudi več dni, na priliko vsak mesec en dan; potem jih zadosti že 31 oseb. Urno se širi po keršanskem svetu združeno češenje sv. Jožefu. Naj veči družba vednega rešenja sv. Jožefa v našem cesarstvu je na Dunaju v predmestni fari: Weinhaus, v ktero je posebno veliki in ves vneti časti- vec sv. Jožefa, župnik dr. Jožef Dekert že več kot 47 tisoč udov zapisal. Tudi na Dolenjskem v Smarjeti je postavno vpeljana in z mater bratovšino v Rimu sklenjena družba vednega češenja sv. Jožefa, v kteri je zapisanih niid štiri tisuč dni, v kterih se sv. Jožef posebej ča>ti. To lepo opravilo bo gotovo dober sad obrodilo; in kdor sv. Jožefa v svojem življenji časti, se njegovi mogočni pri prošnji priporočuje, njemu bo ta veiiki svetnik zadnjo uro tudi na strani stal. V tej družbi, s tem češenjem se zatekamo po novi, pa gotovi poti v presveto Serce Jezusovo in častimo ob enem tudi Našo ljubo Gospo, preblaženo Devico Marijo, ko častimo in na pomoč kličemo njenega deviškega ženina, rcJnika njenega preliubljenega Božjega Sina. Marija je preserčno 1 ubila svojega deviškega ženina kot svojega naj zv-stejšega prijatla in varha; zato je veselo njeno serce, kedar njeni otroci časte in ljubijo njenega prečistega ženina, kterega je častil in ljubil njen Božji Sin in kteremu je tudi pokoren bil. Mi pa potrebujemo tolike milosti m usmiljenja presvetega Jezusovega Serca. Teci m o toraj k Naši ljubi Gospej in k posebnemu pri-jatlu presvetega Serca; in ako Marija in Jožef za nai prosita, bom«» gotovo prejeli vse tiste mih sti, ktere so nam za časno in večno življenje potrebne. Toraj : Ite ad Josef! — Pojdite k Jožefu! Se nekaj. Bliža se mesec sušeč. Ta mesec obhajam-» poglavitni praznik, god svetega Jožefa. Kako bomo počastil; sv. Jožefa? Kaj mu borno prinesli za njegov god? Sv. Jožef je patron celi katoliški Cerkvi; zato naj ga vsak kristjan preserčno in pobožno časti; vsak naj sc njegovi mogočni priprošnji večkrat in zaupljivo priporočuje. Nekje je splošna navada, da verni po vsaki skupni molitvi, zjutraj, opoldne, zvečer, pred jedjo in po jedi. tudi v šoli, na zadnje združeni zdihnejo: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas! (Vselej KX)dni odpustka.) in: Sveti Jožef, pri atel presv. Serca, prosi za nas! Tudi vselej H»0 dni <>Hp Pij IX, o. rožn. 1874.) O če bi to lepo navado vpeljali v vse hiše po vsem Slovenskem ! Kako lahko je to, pa koliko dobička bi bilo! (Dalje sledi.) Obleti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, 6. sveč. (Slfiesno vpeljevanje mestnega župnika v. c. g. Jan. Rozmana.) To je bil pa zojjet vesel_ dan. ob kterem je imelo verno 1 judštvo^pnliko potazati, kako ve_8pojštovuti in častiti svoje skerbne in iskrene duhovne pastirje! Vsa fara si je prizadevala o tej priložnosti svojemu novemu duhovnemu^očetu" skazati l jubezen in vdanost. Možje farmani so jim prostovoljno počedili in okusno zmajali stanovanje, — ženske so za to slovesnost pripravile prav lep altarni pert, in cerkev, že sicer lepa, bila jc res svatovsko okinčana od zunaj in od znotraj, podobna nevesti, ki praznično opravljena pričakuje svojega ženina. Velikanske zastale so vihrale s stolpov, in župnika, ki je od obilne duhovščine spremljan se bližal Božjemu hramu, je pred velikimi vratmi pozdravljal zeleni slavolok s pomenljivim napisom: Serčno stopi, župnik blagi! V novo službo iu oblast: V blagor sebi, cedi dragi, Večnemu Rogu na čast! In ko je ob cerkvenih durih poklonila se svojemu novemu pastirju lepa versta veilih gospodov faranflJ, zadoneli so s kora mogočni glasovi slavnostne pesmi, ktero je nalašč za ta dan zložil g. šolski^vodja Andr. praprotnik, in prav sjjretnoj ojvglas b i Ij^vv® o p. Bel ar. Glasi se: Pozdravljen bodi, novi župnik. Pozdravljen ljubi oče naš! Prczvestih vernih sere obilo V nastopu 6vojem tu imaš. Zakličemo ti serčno vdani: Pri nas, pri nas te dolgo Bog ohrani! Ti molil boš za nas ovčice, Resnice svete nas učil, Veselje, revo z nami vžival, Otožnim boš serce vedril. Tu čuval boš zveBto nad nami, Ohranoval nam zlati mir, Od rojstva in do groba tmine Nam zvesti bodeš naš pastir. Zakličemo i. t. d. Cerkev je bila znotraj, zhisti krog velikega altar ja, podobna kar zalemu_vertu o poletji, zališale so jo razne plemena večideT i n ost ran s ki h ragtljm, vmes celo cveteče! — Tu smo" zagledali tudr~dvojno dragoceno darilo bla-gorodnih gospodov očeta Antona in sina Alb Samassa. > Pervi je Šentjakopski cerkvi poklonil šest mogočnih, ( kaj okusno in cerkvenemu zlogu primerno vlitih svečnikov, ki so se kot zlato leskali na velikem altar ju; drugi pa je nalašč za to cerkev, kteri je tudi ključar, ^ napravil ter v svoji znani fabriki vlil in daroval vratica 1 pri obhajilni ograji, iz enacega blaga kakor so svečniki. Tako lepe so, da človek ne ve, bi li občudoval čisto litje ali krasno obliko in olepšavo na njih. Ni čuda, da ' so te vratica na lanski graški razstavi, kamor jih je bil c*'g. Samassa posla!, našle splošno priznanje. Najprej so pred a:tarjera novi župnik kleče zaklicali sv^Duha, potem pa se podali na lečo, kjer so v čverstem govoru pazljivim poslušavc.em, kterih je bila velika cerkev polna^ do zadnjega^ kotica, povedali, kje in kako" so cTtPšedaj "tfelovali, ter razIozili šege pri vrne-Btovanji novega župnika, pa pokazali, kake oblasti in dolžnosti da so prejeli vsled nove službe in kako so po v xbožji milosti postali gospodar, ki ima čuti, da sovražni človek čistemu, lepemu semenu ne priseje ljulike. Po govoru imeli so med obilno azistencijo slovesno sv. mašo, med ktero se je izurjeni šentjakopski kor pokazal res pravega mojstra — Zahvalna pesem sklenila je pomenljivo slovesnost, ki bo pričujočim gotovo dolgo ostala V ^ivem spominu. Iz Ljubljane. (Neumerljiv v belo oblečen Človek.) Sedmega svečana je preteklo tri leta, kar je umeri mož, ki se še zmeraj skoraj ue da misliti, da ni več med živimi — preblagi, nepozabljivi Pij IX! Kdor koli ga je kdaj vidil, mu je bridko misliti, da tega tako blazega moža ni več med živimi. Pa sej še živi. Dan njegove smerti, piše „Unita", je bil dan njegovega rojstva. Poglejte v martirologij in našli bodete, da dan smerti je pri mučencih imenovan dan rojstva: „Natalis s Bene-dieti, natalis s. Lucii Papae, natalis s. Felicis Papae tertii" itd. Tako smemo tudi upati, da 7. svečana je bil dan rojstva Piju IX. Pij TX7 je limfinL^živLjia naprej v svojem nasledniku. Rekel je Pij nekemu Francozu: „Ljubi sin, vaš papež je star, kakor vidite, in ne bode več dolgo živel; vendar veliko njegovih sovražnikov je padlo njemu ob desni in levi. in s pomočjo Božjo jih bode še vidil pasti več kot enega. Ali poslednjič bo treba iti tudi njemu. Nič zato, ljubi sin, papež ostane vedno po konci." — In drugi pot je bil pri njem plemenitni gospod Idvillski s svojim sinčkom, ter je Pij IX rekel: „Vtisnite mu globoko v glavo spomin tega človeka v belo oblečenega ki je danes pred njim; in kar koli že se z menoj zgodi, ki nisem nič, vedite dobro, da tukaj na tem kraju, kjer jaz zdaj stojim, kadar se bo sinček svoj dan sem po-vernil morebiti s svojimi sinovi in s svojimi vnučiči, vedite, da tu, na tem mestu bode našel druzega moža v belo oblečenega, kakor je našel mene." Tako je. Rovarji so mislili, da s smertjo Pija IX bode pokopana tudi katoliška vojskujoča Cerkev. Pa kaj se je zgodilo? Mož belo oblečeni vedno stoji na svojem mestu, in kakor ne menja svoje skrivnostne obleke, tako ne menja svojih naukov. svojih~načeT, svojih sklepov, svojih čednost, svoje besede. V belo oblečenega moža ne vodi samopridnost in ne kaka druga človeška strast: njega vodi večna pravica, vodi ga resnica, vodi ga Križ, kteri ga pa pelje k zmagi. Slava je za Pija IX, ki vidi, da Leon XIII nadaljuje njegovo delo; slava za Leona XIII, ki hodi po stopinjah Pija IX; in slava je za Petra, ki dalje živi v enem kakor v drugem : slava je za sv. Cerkev, ker če je bil Pij „križ čez križ", je Leon XIII že „luč na nebu" po svoji veliki učenosti, ki se vedno kaže v njegovih enciklikah, ktere občuduje vesoljni svet. In ako je Pij ljubil sinove Slave ter je nam Sta-jarcem in Kranjcem, ko smo bili pri njem v Vatikanu, rekel z veliko ljubeznijo: Pojdite, ljubi sinovi, v cerkev sv. Klemena, tam bodete vidili sledi svojih aposteljnov Cirila in Metoda, — je pa njegov naslednik Leon XIII s svojo encikliko o ss. Cfriln in Metodn luč prižgal» ki razsvetljuj« vse, sinove, matere Siajg. !'ora] : ^^^Hfava Pijtt —' Slava Leonu XIII! Slava vsim prihodnjim v belo oblečenim možem v Vatikanu! Cerkvene pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu. V tiskarni g. J. Krajca v NovomesMi so ravno na svitlo prišle ,.Cerkvene peg m i na Čast. sr. Rešnjemu Te!esnu (delo II.) za mešan zbor, vglasbil P. Hugolin Sattner. Natisnjene so z dovoljenjem visoke čast. ljubi j. kn^zo-škofijstva, toraj se sinejo rabiti pri očitni službi Božji. — Oblika ]e prav lična, papir lep in t*»rden. Cena 80 kr. — Delo obsega 12 pesem, namreč: „Hvali Siion: Mo lim te ponižno: Zdaj, o duša: O kam: Duša moja; Jezik poj; Tu v Kruhu; Tukaj, duša: O Jezus, Božji Sin; Sveta začetnik: Zdaj se zbudi; Kot po merzli studenčnici." Gotovo prav pripravno ie za orgljavce in sploh za pevstvo, da imajo mnoge pesmi enega namena v enem samem zvezku skupaj in upati i»*, da bodo Slovenci radi segali po tem lepem novem delu. Kdor pošlje imenovani znesek po nakaznici, dobi pesni prosto i t ran ko Sicer se dobivajo tudi po bukva-t ah. — Tudi I. del „Cerkvenih pesem" se pri gosp. Krajcu še dobiva po 50 kr. U Celja- Poročila o zidanji dekliške so!k pod vodstvom šolskih Sester povzema ob kratkem zgodovino te naprave. Milgsp. knez in škof so bili 1. 1870 darovali 10 (XX) in pooblastili „katoliško podporno društvo v Celji', da naj prevzame zidanje šolskega poslopja. 1. mail. travna 1880 so viši pastir sami blagoslovili vogelni kamen in do jeseni se je poslopje dogotovilo. Potrosilo pa se je bilo že 13.50«) gl. in naj manj f>'Htf) je bilo še treba. Škof so toraj dodali še 1500 gl., drugi dobrotniki do 2000 gl. — V novopostavljeno šolsko poslopje se jemljejo deklice tudi v popolno oskerbljevanje. Omenjeno ..podporno katoliško društvo*' ima namen : podpirati učiteljice, pa tudi učenke privatne dekliške šole, — kar je vse hvale in podpiranja vredno. Triraz-redno šolo oskcrbljujejo v občno zadovoljnost že tretje leto šolske Se3tre iz matere hiše v Mariboru in obiskovalo je 1. 1880—1881 šolo 210 učenk. Vstanovniki plačajo za sprejem v dr izbo enkrat za vselej po 40 gl., redni udje pa po 2 gl. na leto. Mnogi udje so dajali tudi radovolnib darov. Vstanovnikov je do zdaj 30, rednih udov 113. Vsih dohodkov je društvo 1. 18*50 imelo 1940 gl., vsih stroškov pa 1911 gl., in vse društveno premoženje znaša 1742 gl. — To kaže, kako se z združenimi močmi da kaj dobrega in koristnega napraviti. po svetu. Dunaj. Oddelek iklub» desnega središa .'konservativna stranka) se vsled nekterih zadev, zlasti davkov-sketra vprašanja razločuje v dva dela, ki obranita glavne načela, vendar pa utegne to dobri reči več škodovati, kot koristiti. V SojDOgTedll se je deželnj odbor skazal poštenega stražnika v prTČl deželnih koristi. S. posebno zadovolj-nostjo na**ireč od ondod naznanujejo. da deželni glavar grof rhor nskvžfje da odsihmal se ob riejeTjah in zapovedanih praznikOi mora opustiti vsako delo in opravilo irazun tega, kar je neogibno po trebno za občevanje in odvernjenje nevarnosti), bodi si to jjo pisarnah, napravah, stavbah, razmočvirjenjjh, gojzd ni h službah itd. — Na) bi se to povsod posnemalo, zakaj kdor se Bogu ni odpovedal, mora vsak spoznati, da tam W., mi je dal pogumnost. Tudi Malakov ni padel na en dan. pa poslednjič je bil vendar le premagan. Saj spoznali so vsi, da pomirjenje !s katoliško Cerkvijo) je potrebno in sklep ministrovega govora je bil že bolj spraven, kakor pa njegov popresnji govor. Zahvalil je W. tudi liberalca g. Helldorfa, ki je imel pogumnost raztreti verigo liberalizma ter je oklical prave načela čistega liberalizma. En glas se zasliši: ,.Sej Vi hočete biti konservativec?" Nato je odvernil W.: „Ali mislijo mar gospodje, da pravo libe-ralstvo je v nasprotji s konservatizmom ? Vaš ¿iberali-zem je razdiravec in g. Helldorf bi se Urez truda lahko prepričal, da v središu -med katoličani in konservativci) je več liberalcev, kakor pa v tako imenovanih liberalnih strankah." Na očitanje, da njegov predlog iza svobodo v deljenji ss. zakramentov, za pomoč bolnikom itd.i draži ljudstvo, je \V. odgovoril, da ljudstva nič ne bo dražilo, razun če bo predlog odveržen, kajti potlej bo katoliško ljudstvo vidilo, da poslanska zbornica ni zmožua povzdigniti se do vestne svobode in do prostega zver-ševanja vere. G. Bennigsen je rekel, da ljudstvo je trudno in središniki ga hočejo elektrizirati. Ali W. ]e odgovoril, da tukaj se ravna za dolžnosti, ki so Cerkvi naložene od njenega božjega Začetnika in za nespre-mmljive načela. G. Virhov ni prav razumel AVindhorsta. toda V»r-hov ima tisto bolezen, kakor večina nemških profesorjev, to je, da nič ne morejo terpet», kar je v zvezi z bi stvom katoličanstva. Možje, ki se sami imenujejo varhe pravice in so ravnokar volivcem obljubili, da bodo za- ski in hervaški, v t' lti, da odzdaj bodo Hervatje pošilja;! po 40 zastopniki v v ogersko zbornico poslancev v Budapest, p . 3 pa v gosposko zbornico. V M'-D.ikoVell) je nedavno um«-rl profesor Poezl, odpadnik mL k:^>> ler|v-v«' k lažnjiv..-imenovanemu „stcrokatoluranstvu 4. Iii{a sla pri -wigrtdw tudi odpadnika Ijollingt-r in^dfidrich; [¿a i^uo ve, kako jima je bilo pri sercu, lio sta na grobu svojega prijatla slišala novico, da ranjkLje ž^lel um r cli^s p rav^jen^s svojojcer-kvijo in ie p£ed smertjo preklical svoje verske zmote! Vsak, ako ni nalaš slep. spozna, da le v katoliški veri je dobro umreti, kakor )e tudi Melanhton odpadnik svoje dni svetoval svoji umirajoči materi. PrUSko. t Wiii'lhorstoun bojevanje zu pravico.) Omenili miio zadnjič nek« liko iz izverstnega govora Wnd-horstovega v Berlinu. Odgovarjal je Windhorstu g. Bennigsen in mu je marsikaj očital, toda Windhorst ga je tako posekal. kakor Greuter na Dunaju enega pastorja in en» ga proles:,rja. Na oč tanje, da je Windhorst en predlog že enkrat ponavljal, je ie-ta rekel, da njegovi predlogi se bodo ponavljali tako pog. sto, kakor le boao okolišine dopušale. , Gutta cavat lapidem." Eden poslancev, kteretnu j.- Windhorst sam rekel, da se je ponavljal v svojih predlogih, mu je bil odgovoril: Vi ne verjamete, koliko je po reba, da se kaka resnica razume. — Kuiiusministiu, ki ;e Windhoratov govor o »tiskali katoličanov rešetal kakor presilujoč, je W. rekel, da on dobiva naznanila od < sebn h poročnikov, ki reč bolje vedo, kakor p* župani in mirnVter; pa da naj po-misii minister, da je on odgovoren za vsako dušo, ki bo zgubljena 'ker se namreč katoliškim duhovnom s toliko terdoserčnostjo biani pastirske dolžnosti izvei sevati pri bolnikih in spl«»h pri vernikih). Napad, je rekel hodijo v Kino in na Japonsko. To zares Di ona revšina in nesreča, ako bi se v te i deželi moralo misliti, da da bodo misijonarji hodili na Prusko, kakor dan danes bi bi tej protestanška večina tare katoliško manjšino. Po vsih tih in tako tehtnih razlogih je Windhor-st«.v predlog vendar padel in kulturna borba ima razgrajati s prešnjo goropadnostjo. Ali kjer je sila naj veči, je tudi pomoč Božja blizo, in gotovo je, da Biz-markovi rogie ne bodo do nebes prirastli! Verlemu \Vindhorstu so pruski luteranarji komaj en pred og v prid katoličanov odbili, že jim je z drugim na vratu, kteri njihovi škodoželjnosti ne bo manjši zadrege delal, kakor popresnji. Le ta zadeva odstranjen je paragrafa od 1. 1875, vsled kterega se katoliškim škofom in duhovnom deržavna plača ne izplačuie. Da se červ vesti tudi v terdili luteranskih persih nekoliko giblje, kaže ta le posebni dogodek. Ko je Bennigsen bil doveršil svoj neprizanašljivi (intolerantni) govor zoper Windhorsta ter katoličane, mu je minister Puttkammer čestital s tem, da mu je podal roko. Dva dni pozneje je minister dal kosilo in povabil tudi nektere iz središa (katoliške stranke), kteri pa — niso prišli. Minister je razumel vzrok in pojasnoval je, da mu je čestital, češ, le kakor govorniku, ne zarad govorov-ga obsega. Katoličani pa bodo zapopadli, da tako lahkomišljene oboaše, ki se da različno tolmačiti, se je bilo treba ogniti. f,,Aurora."/ Fraocosko. v Versaill-il: je ključavničar Herbelin Gamhettovim beričem storil to službo, daje ulomil vrata kapucinskega samostana, ko se je godilo dobro znano preganjanje in izganjanje redovnikov. Od tistega časa mu delo in zaupanje tako peša, da je k deržavnemu prefektu šel potožit zarad revšine in nadloge, in prefekt mu je pripomogel pri ministru, da je dobil službo nadzornika ječarskega v Poissy u... Malo vesela zamena, pa še manj vesela misel, da jo je dobil za tako postrežbo ! O Gambettu pišejo, da vedno stoji na verhuncu časa: tergovskim potnikom je govoril o vojski, generalom o miru, vinskem kupcem o vremenu. Pariški vikši škof je v pismu do vlade protestiral zoper to, da bi se mlado duhovstvo jemalo v vojašino. Temu protestu so pristopili vsi francoski škofje. Veliko sočutje se razodeva na Spanjskem v prid francoskih, od Gambettovih frainasonov in judov tertih in preganjanih katoličanov. Pariški „Figaro" piše: Gospodin Gambetta prejema po 72.000 frankov plače na leto, ima veličansko stanovanje v burbonski palači in druzih pomočkov, v vsem po 222 tisoč letnih frankov. Gambettovci so zopet dobili eno po ustih. Hotii so, da naj se tudi bogoslovci kar tebi nič v vojašino vtaknejo ter se prideržujejo tam, dokler se da. Ker so pa vsi škofje zoper to protestovali, je vojni minister v zbornici naznanil, da le o vojski naj se bogoslovci pokličejo, pa le samo ko vojni duhovni in ko strežniki bolnikov po bolnišnicah. Za ta viamen je minister dobil večino 263 glasov proti 221 sovraži)ivim gambettovskim. Francija pod Gambettom ima tudi še osrečena biti s prav osorno tiskovno postavo, kakoršna je boje lastna le samosilnini Napoleonom. Veliko iz samostanov pregnanih redovnikov, ki so se pedali v svoje domačije, je izvoljenih v srenjske odbore in več njih tudi za župane (maireV Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 13. sveč. Perva predpepelnična nedelja ali septu-vagezima. S. Katarina. 1-?. S. Valentin 15 S. Favstio. 16. S. Julijana. 17. S. Konstancija. 18. S. Flavijan. 19. S. Konrad. 20. Druga predpepelnična Ledelja ali seksagezima. S. Elevterij. Zalivale: Št. 1. Tako omamljena in zmotena ter obupana, da se ji je tudi v govorjenji poznalo, da se je ljudi in cerkve ogibala, in še zapisanih zdravil ni hotla vživati, — je bila v „Danici" in v nekem drugem kraju v mo litev priporočena. Nato se ji je brez rabe druzih zdravil zboljšalo. Toraj bodi naznanjena naj serčniši obljubljena zahvala večnemu Bogu in N. lj. Gospej. M. U., teta. ¿t. 2. Že 15 dni za legarjem v nezavednosti bivši oseba je bila priporočena v prošnje N. lj. G., bila ji je že pripravljena obleka za mertvaški oder, ker vsi, tudi zdravniki, so rekli, da ni nič več upanja. Potem pa se je zopet zavedila, da je bila za smert previdena, boljšalo se ji je in čisto je ozdravela. Po storjenem namenu bodi naznanjena zahvala Božji dobroti in N. lj. Gospej presv. Serca! Iz Ljubljane. Terezija V. Št. o. Ostala mi je bila ribja kost v gerlu in me je hudo bolelo, tudi noga me je celo leto bole'a, da sem težko hodila; ko sem pa začela 9dnevn;co opravljati, mi je v gerlu koj poleglo in tudi z nogo je bilo vedno boljše ter sem zdaj čisto zdrava. Po storjeni obljubi bodi s tem očitno naznanjena zahvala N. lj. Gospej presv. Serca za tako dobrotno uslišano prošnjo. V Škofji loki, 4. sveč. 1881. M. P. Št. 4. Prav hude očesne bolezni po serčni molitvi k sv. R. Telesu in na pri prošn je N. lj. G. presv. Serca rešena, naznan)am očitno in živo zahvalo Jezusu v naj svetejšem Zakramentu in N. lj. Gospej. V. P. V molitev priporočeni: Mlad mož, ki je že dolgo časa bolan, bodi živo priporočen v molitev, da bi še o pravem času poskerbel za svojo dušo. — Spreobernjen e nekega očeta in nekega sina, ki sta pijančevanju vdana. — Neka oseba za posebne dušne, pa tudi za telesne potrebe. — V dušnih in telesnih potrebah neka oseba. Zaliv, se nazn. — Bolan duhoven, prav serčno priporočen v bratovsko molitev. — V prav hudih telesnih in dušnih težavah in zadevah neka žena za pomoč. — Bolna že leto in dan prav nevarno na obrazu za ozdravljenje, če je Božja volja. Zanv. se naznani. — Dve fari na Dolenjskem za srečen izid in Božji blagoslov sv. misijona. — Ze dolgo v drobu bolna za zdravje. — Duhoven za milost, da bi bil res pravi namestnik Jezusov. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 14. sveč. Naj bolj popolnoma človek je tisti, kdor naj bolje zna svojo voljo z Božjo voljo zedinjati. 15. Samega sebe gospodovati se pravi: samega sebe izobraževati. 16. Kjer koli misliš, da je posebna zemeljska sladkost, tam je prav blizo velika britkost. 17. Veliko lože j je serce čisto ohraniti, kakor pa že umazano očistiti. 18. Kadar hočeš berzo kaj počet', Štej poprej saj : ena, dve, do pet: Brez pomislika storjeno Vselej rado je skaženo. 19. Ponižno spoznovanje samega sebe te veliko poprej pripelje k Bogu, kak"r pa naj veči učenost, zarad ktere te morebiti stoletja občudujejo, nebeščani pa mi-lujejo. 20. Zavertanje bistrih prašanj se obračajo dnevi; za iztrebljanje pregreh '.n sajenje čednosti morebiti komaj ure. (Misli med drugim na šole: kako malo se dela za lepo obnašanje, ki se pa vendar ojstro „klasificira".) Lis u* za raznoterosti. Mlačni kristjan in bribolazec. Gorolazce opazujt \ In nad njimi se zgledujte, Vi popotniki na >ijonsko goro: Ni jih potov strah nobenih Z ostmi smerti obsajenih, Da okrog le malo z verha se ozro! Ali vam na Sijon gori Po le kratki se pokori Večno lep razgled preblaženim odpre — V lice večnemu Očetu, Ki kras daje nebu, svetu. Sam studenec nevsahljiv lepote vse. Vi pa pod goro stojite, Roke križema deržite Merite z očesom plahim pot stermo!... Kaj, če leni bote zerli, Če v lenobi svoji taki vmerli? Oh, na Si jon, „Sveto goro", vas ne bo! P. S. Hale je bil rojen v začetku 1. 1791 in je bil 1. 1825 posvečen za škofa. Poslednje novice. V deržavnem zboru je dokončana postava zoper oderuhe, ki bo to gerdo sleparstvo saj nekojiko krotila. Nekteri levičarji so še na vse zadnje Zali ya I a. z^tol iko, izr^zpv in rlol^^^^ pri^ . pričela obravnava, vsled ktere bodo kvarte kolekovane jateljstva IU "15IhgOSei (?nOStl pil faa^pu mestnef (štempljevana), pri eemur ne bo nobeirp^eten zaviden, fare sv. Jakopa. v cerkvi pri vmestovanji in sicer, vsim prijateljem in prijateljicam in vsemu občinstvi! priserčno zahvalo naznanujem! Bog plačaj obilno vsin! Janez Rozman, fajinoster. ¥ katoliški družbi se nadaljevajo ob sredah od 7 do .S večerni govori. Poprej dvakrat je govoril gosp. To man o n*rounosti; zdaj je g. Keržič pričel o ran )cem slavnem Kolpingu. N>r coikom na knjigo: „Spovednik in njegova služba" naznaniijcm, da je še ne morem razposlati, ker je tiskar ni zgotovil, in kakor zdaj previdim, je zavoljo obilnega družeča d«-la tudi š^ ne bo tako hitro doveršil, kakor sem upal. Zato preč. ag. naročnike prosim poterpljenja. Berž k«» dobim knjigo zgotovljeno, ae bo razposlala. Fr. Kosec, župnik v Ttuškali. „Kruh nebeški". Te prelepe bukve, po kterih se že poprašuje, se dobivajo v katoliški bukvami, ne vezane po 40 sold., vezane po kakosti vezanja. Dohodki o l !I50 zvezkov te knjige so namenjeni za deško sirot šmeo, toraj toliko veči spodbudek, da bi se obilno kupovale, ker kupec bo ob enem dosegel dva namena. Letno sporočilo Marijnega društva za leto 1880 kaže, da je preteklo leto pridobilo 149 novih udov in da pre-možen)e se je pomnožilo za 1017 gl Umerlo pa je G > druzi.ikov m 10 otrok. Bratovšina zdaj šteje 1923 udov; pogreša se pa še mnogo rodoljubov, kakor pravi poročilo, in že i, naj bi he društvo čez vso deželo razširjalo, ker če s»- bo društvo bolj množilo, ložej bo podpiralo svoje ub ije družbenike in lepšalo njih pogrebe, pa tudi po smerti skerbelo za njih blagor s ss. mašami. Načelnik društva je mestni srenjski odbornik, hišnik itd. gsp. «lož. Kogali. Na Koroškem je č. g. .Juri Kalin, fajm. v Zago-rici, grede bolnika previdit, čez neki rob padel in mer-tev obl-žal. R. J. P. Škof ia Sarajevo je imenovan preč. gosp. Jožel LLttL,dler« učen mož, profesor na zagrebškem vseučilišu. Z Duoaja, 1. svečana. (Poterdilo.) Podpisani poter jujem, da «»'ni od preč. g. vrednika „Daničinega 4 v Ljubljani za misijon redovnikov vstajenja J. Kr. v Adri-janopolu z naj veči hvaležnostjo prejel nabirke omenjenega časnika, to je: 140 gl. 50 kr. a. v. Tomaž Brseska} P'edink m s red. vstaj. J. Kr. v Adrijanopolu. Zraven tega naznanja preč. o. Tom. Brseska, da se bode še precej ča-a mudil na Dunaju (im k. k. Wai-senhause B. IX», od k<»d~ deržavni zbornici v Budapešti izročili prošnjo, naj se v Hajdti Darog u vsta-novi nova gerŠko katoliška škofija. Razmere med Grecijo in Turčijo se vedno huje napenjajo. Greki hočejo kardelo 82 000 mož na noge spraviti. Turki pa 100.000 in še reservo 40 000 mož. Framasoni v zbornicah na Francoskem in Laškem se pehajo zdaj za ločitev zakonov. Poslanec Lagrange pa je iz pravnega in nravnega stališa dokaza1, da je zakonska zveza neločljiva po svoji naravi, da je_pa-sprotnacutilu nezmerne večine naroda in ima prav za prav le >"aijuet a (kije^ta pfedlog^ gtavil) in kazališne poete na svoji strani. požele le vehkasTuT šftV ljudje, delavci in se to i^globočine serca ^njusi. L. 1792, ko je brroto divjaštvo dovoljeni coskem v 17 mescih dogodilo 5000 razločitev, med temi še le osem dni stari zakoni. 8. t. m. je ta predlog padel. Duliovske spremembo. V Ljubljanski škofiji: Č. g. Karol Ceme, duhovni pom. v Mengšu, je })ostal administrator za št. Lampert. — C. g. Janez Gnjezda, prefekt v Alojziievišu, je izvoljen za veroznanskega učenika na mestnih deških šolah. — Prestavljeni so čč. gg.: Pavel Kramar iz Selc v št. Mihel pri Novem mestu: Fr. Zor iz Stopič v Begnje: Jan. Hudovernik iz Begenj v Selce; Jernej Zupanec iz Kamne gorice na Ig: Jak. Sušnik v začasni pokoj. — Umeri je 2š. pros. č. g. Jak. Vindišar, duh. pom. v Križih pri Terž. R. I. P. — Duhovnija Sora je bila razpisana 11. pros. Dobrotni darovi. Za brdgarski katol. misijon ti Adrijanopolu: Helena Pečar 1 gl. za tabern. — O. g. Prim. Peterlin 2 gl. Za misijone oo. Trapistov med Kafri: Po gosp. dr. Jan. Bleineisu 5 gl. iz benedikt. št. Pavelskega samostana. Za afrikanski misijon: Od ranjc. č. g. V. Peharca 20 gl. - Pn. g. kan. dr. L. Klofutar 1 gl. — Po pn. g. kan. P. Urhu 1 gl. Za'zidanje samostana Na žaret a pri Banjaluki: Neimenovan 20 gl. Za sv. Očeta: Pn. kov v zlatu. — Prof. J. S^^p-ces. cek. Za sr. Detinstvo: Po č. g. Prim. Peterlinu 0 gld. — Neimen. 37 kr. — Pn. g. dr. J. Gogala 10 frankov v zlatu. Za spominek t č. a. Pirca misijonarja: C. gr. Gresr. Šlibar 1 gl. 40 kr. Za bratovšino presv. Rešnjega Telesa: Po čast. gosp. Uršulinaricah 19 gld. 09 kr. — Duhovnija Dobovec za to in za lansko leto 11 gl. 60 kr. — Duhovnija Osilnica 50 gl. — Duhovnija Krašinja 6 gl. 68 kr. (Drugi dar. prih.) g. kan. dr.^L. Klofutar 10 fran- 0 l—cu t«. » •>at;ovorm vrean:k : Loka Jeran. — TisKarji in «aiozmki: Jožef Blaznikofi nasledniki V Liubiiam.