Štev. 31. Poštnina v gotovčini plačana. Cena odno številke dinar. Sl. julija 1927 Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejel uredn-ništvo, upravništvo I tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1˙50 D., v.Poslanom. 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vic oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Konec Žalostne pesmi. Čas, kda So bili na vladi naši demokratje, je za nas naj-žalostnejši. Njihove zaslüženje je, da so nas v Belgradi gledali od Strani i nam ne zavüpali. Kak njihovi listi tü doma, tak so oni tam doli vsikdar na oči metali našoj stranki, da je protidržavna, da je papinska, da njoj komandirali od indri i tak dale, ka so le mogli zmisliti, so na njo zmetali. Ar pa je v toj stranki velka večina Slovenskoga naroda zdrü-ženoga v močno politično vrsto, je spadnolo vse to potvarjanje na céli narod. Tisti nekaj gospo-dekov v frakaj, šteri se priznavajo za demokrate pač nede nihče meo za narod, posebno zato ne, ar je ta gospoda vsikdar tajila Slovenstvo i se je mela za nekše »Jugoslovenov" šteri pa nindri nega, ar celo naša ustava pravi, da smo SHS držáva. To bi ešče naj bilo. Vsa njihova miselnost je bila zgraje-na na jako prlavo- podlago i se je mogla prle ali sledkar zrüšiti., Nego, to je nas Slovence odško-düvalo za miljone. Ta gospoda se je postavila na stran tisti, ki so po mačihinsko delali z našim žepom. Za svoje potvarjanje so dobili vso oblast v Sloveniji v svoje roke. Ta oblast je stiskavala iz Slovenije žmetne miljone več kak se je to navrglo na njo. Da je pri tom bila tűdi naša Krajina okolbana, se samo ob sebi razmi, To je vse zaslüženeje, štero majo pokazati demokratje. Naše poslance je polek drügoga dela za svoje lüdstvo ešče čakalo to velko delo, da sploj tam doli pokažejo, da smo ne tak Strahovito čarni kak nas ma-lajo demokratski krogi Spoznali so to davidovičovci, s šterimi so bili naši ministri svojčas na vladi, spoznali so to radikali, s šterimi so naši ministri delali malo več kak dvá meseca v Uzunovi-čovoj vladi. I sad toga spoznanja, da je naša stranka, štera je prava zastopnica Slovencov, ne protidržavní element, sad je to, da začnejo v Belgradi inači ravnati z nami. Korošcovi ministri v vladi so dosegnoli v 75 dnevaj več kak Žerjavova cela leta, ar so oni za Slovenijo pravzaprav ne nikaj dosegnoli, k vekšemi samo to, ka je za demokratsko stranko kaj neslo. Narodni dnevnik je ne davno prineseo edno izjavo ministrskoga predsednika, šteri je pravo: »Naše sodelo s Slovenskov ljüdskov strankov ma velki političen pomen. Slovenija nesme biti nikša pasterka, liki morajo biti Slovenci zastopani v skupš- čini i v vladi. Radikalna stranka se je odločila za to politiko, ar so nj j državni haski ober vsega." Kda je šteri ministrski predsednik, kda je bio minister Šteri demokrat, tak gučao od Slovenije? Kda je šteri ministrski predsednik tak gučao od Slovenije, kda je bio minister šteri radičovce ? Hrvatje sprevidijo te velke uspehe naše Stranke i za to so njihove novine prinašale jako lepo hvalo našoj stranki i njenomi voditeli. List »Hrvat" piše sledeče: ,,Nas Hrvate je Vukičevič slabo osvedočo od svoje naklonjenosti. Zato se pá trüdi, da bi svojo dobro volo pokazao Slovencom, Te dneve so listi bili puni s tem, da je Vukičevič skleno novi dogovor s Korošcom kak zastopnikom Slovencov, Po tej glasaj dobi Slovenija posebno samoravnanje i poseben položaj v državi . . Velki župan bi s Svojimi uradniki na te način postao nekakša mala vlada_ za Slovenijo . .... . Tüdi finančno i gospodarsko samoravnanje je za-gvišano za Slovenijo. Verjemo, da ta rešitev ne stvarja celoga programa, kak si ga je zamifljala Slov. IjudsVa Stranka. Nego Korošec je stvarno politik i Sprejme tüdi to rešitev, ar je osvedočeni, da je takša rešitev bogša, kak pa niedna. “ Nadale pravi isti list, da so Hrvatje ne nevoščeni Slovencom, nego se samo radüjejo, da so dosegnoli takši Uspeh. Verjemo, da bi bili Hrvatje prav zadovolni, či bi njim Šteri njihov politik mogeo pokazati telko sada Svojega dela, kak je to lehko pokazala naša stranka. Pa je Radič bio neprimerno duže na vladi kak naša stranka. Zato pa ide naša stranka z mirnov vestjov tüdi pri tej volitvaj pred svoje lüdstvo, ar zna, da je isto telko politično šolano da sprevidi, što ma srce pa volo, da dela za pravice i haske svojega lüdstva. Što bo ešče volo tiste lüdi, ki so meli za vekši tao svojega narodá orgamziranoga v našoj stranki samo potvarjanje, štero nam je vneslo miljone pa miljone? Dva jubilanta. Gospod Jožef Klekl, župnik v pokoji in narodni poslanec — trestiletnik. Nač g. poslanec so bili za mešnika posvečeni 11 .julija 1897. leta, teda je minolo zdaj 30 let. Neščemo tű gučati od vsej zas-lug, Štere so napravili našemi ljüdstvi naš jubilant, ar bi to bilo preobširno, Njihovo mešniško delo je jako blagoslovleno. Naj opomenémo samo to ka so oni začnoli izdajati „Marijin list" i vzdržavlejo kalendar presv. Srca Jezušovoga. Jako dosta so napravili tüdi za tretjerednike. V tom deli jih pozna vsak tretjerednik. Njihove ,,Novine" so že dosta dobroga napravile za naš narod. Njihovo delo se vrši na tihoma i je nesebično. Za svoje delo ne prosijo plače i tüdi zahvale ne želejo. Že vnogim in vnogim so pomagali v jako težki rečaj. Zdaj za njihovo trestiletnico njim najprle Čestitamo/ potom pa v imeni čitatelov »Novin" i v imeni vsega našega naroda Želemo: „Bog Vas občuvaj ešče vnoga, vnoga leta! Naj na dale Bog blagoslavla Vaše nevtrüdli-vo delo za svoje lüdstvo. Bog Vas živi! Pater Kazimir Zakrajšek — „„ srebrnomešnik. Ime, že skoro vsem našim čitatelom dobro znano, znano pa najbole našim rojakom, amerikan-com v Čikagi. Krščanski stariši! Kda so se vaši Sinovje i hčeri poslavlao od vas, da idejo za krühom v delešnje Ameriko, ste njim davali zagvišno na pot navuke, naj nepozabi na Boga i naj ostanejo dobri. Vaše lübeče srce krščanskoga stariša je skoz skuznate oči želelo, da bi najšla mladina, odhajajoča od doma, v tühinskom voditela, ki bi je občuvao verne i poštene. Glejte, takšega dobroga prijatela i düšnoga pastira so vsi tisti, ki so se podali v Čika-go, najšli v svojem plivanoši v novom kraji, v patri Kazimiri Zakrajšeki. Kak štirilelnoga dühovnika so ji pred 21 letom poslali njihovi predstojniki v Ameriko opravki düšno pastirstvo med Slovence, šteri so se ta odselila Pun mlade moči i dühovniške gorečnosti so nastopili svoje delo. Z njimi se je začelo med našimi rojaki v Ameriki novo versko i drüštveno živlenje. Po njihovoj zaslugi je bio nastavleni slovenski franciškanski komisarijat. Njegova skrb je skrbeti za dühovno živlenje naših rojakov. Kda so oni prišli ta, je bilo samo 20 slovenskih far, zdaj jih je 32 i 14 pa je takši, štere majo farnike razločne narodnosti pá slovenskoga dühovnika. G. p. Zakrajšek so meli več kak 500 misijonov med amerikanskimi Slovenci. Za povzdigo verskoga življenja i v čast Mariji so vödali prelepi list „Ave Marija". Tüdi političen list »Amerikanski Slovenec" se je po njihovom prizadevanji poživo. Poleg toga so za Slovence Spisali edno molitveno knigo i več spisov za düševno živlenje. Oni So tüdi nastavili v Čikagi katoliško tiskarno „Edinost“, kde Se tiskajo góriime-nüvani listi. Te gospod poleg svojega plodovitoga dela že več Iet vodijo faro Sv. Števana, faro naših prekmurskih rojakov. Njim je izročeno düšno pastirstvo naših bratov i sester, zato se 25 letnici njihovoga mešništva veselimo i mi pa njim vsi iz srca Želemo: .Ešče vnogo let zdravja i obilno božega blagoslova na njihovo delo.“ Demokratska stranka i katoličani. Zdaj ka se je naš dr. Korošec v politiki pogodo z radikali, ne da bi svoj program opüsto i tüdi celo naznáno, da po toj pogodbi bo naša stranka Šla po volitvaj v vlado, ne morejo več spati gospodje pri demokratskoj stranki. Nezmerno je to boli. Na vse so mislili, samo na to ne. Če čtemo njihove liste, ogen] pa žveplo se sipavle iz njih na radikale i na nas, zakaj smo se pogodili. Če poslüšamo njihove voditele, se njihove reči glasijo, ka je to strašen greh, ka se je Vukičevič, voditeo radikalov pogodo z Korošcom, voditelom SLS. V beogradskom demokratsko^ listi »Politika« čtemo izjave Sveto-zara Pribičeviča, voditela Žerjavove samostojne demokratske stranke. Po toj izjavi je strašen greh včino, najmre političnoga — za drüge se demokratska stranka itak ne briga — Vukičevič proti državi, ka se je z našov krščanskov strankov pogodo, ar je naša stranka papinska i tak protidržavna. Tak nas črnijo demokratje. Ar po Kristušovoj zapovedi sv. očo, rimskoga papo, držimo za svojega cerkvenoga poglavara v düševnih rečeh — ne pa političnih, ar se oni v politiko niedne države ne mešajo — zato smo protidržavní, zato smo nevarni bole kak küga i se nas more vsaki ognoti. — Demokratje, vaš predsednik tak guči, vaše stranke mišlenje je to i v njej ž njov podpišete i za sveto držite. Dobro, če se demokratom vidi té navuk, ka je greh s katoličanci meti zveze, šteri se držijo Kristušove zapovedi, po šteroj je njegov namestnik na zemli rimski papa, te se njim naj vidi tisto, ka shaja s toga navuka, ka nieden katoličanec, šteri se drži Kristušovoga navuka, ne de podpirao demokratske stranke, ne de glasao za njo. To sledi iz navuka demokratske stranke. Prekmurski katoličanci se bodo pri tej volitvaj po tom navuki/ ravnali. 2. NOVINE 31. julija 1927. G. Pavlek z Bratonec i njegov „nepolitičen“ i »poučen" list. Slovenska Krajina je postanola pali za eden list bogatejša. Zdaj se Je okoražo dobroznani g. Pavlek Horvat z Bratonec. Pod naslovom „Kmečka moč", je začno izdavati tjednik, od šteroga pravi, da je nepolitičen i poučen list. Gospoda Pavleka poznamo predobro, da bi njemi mogli vervati, ka je on, ali bole, da bo njegov list nepolitičen. Jako dosta nam da som-liti to, da je prijela g. Pavleka nepo-litična žilica ravno te, kda nas loči samo par tjednov, do državno zborski volitev, kda venda mi vsi, ki poznamo Pavleka, Znamo, da mora biti on mož posebnih politični kušenj. Zakaj ? G. Pavlek je najmre svojo politično pot posküso že pri vsej strankaj. Tüdi pri našoj stranki je že bio, pa smo njemi naskori pokazali dveri. Ovači pa smo osvedočeni, da g. Pavlek ne verje sam sebi, ka je napisao. Žalostno je to, či je mislo, da na te njegov skopec nasédejo naši ljüdje. Či se je ne indri, potom se je prav prešmeta-no zmoto tű. Dale stoji v Pavlekovom programi, da bo njegov list poučen. Či je to Pavlekovo nakanenje odkritosrčno, je pozdravlamo, ar Znamo, da lüstvi vsikdar pra.pride, či kaj zna. Nego se nam rodijo dvojbe, da bi njegov list to mogeo biti*. Gosp. urednik Pavlek je pali tisti, ki nam nemre dati zadosta garancije za to. Neizpodbitna istina je, da mora tisti, ki šče drüge včiti, najprle sam nekaj znati. Pa poglednimo zdaj našega g. Urednika Pavleka 1 Što ga pozna že zna kak je z njim. t Slednja naša reč je to, ka ^žalüjemo, ka se najdejo ljüdje, ki majo naše lüdstvo za tak zablehelano, da bi je mogoče bilo z dvema ali tremi Številkami ..nepolitičnih“ i ..poučnih'* listov preslepiti i zapelati. Obžalüjemo pa ešče prav posebno, da se pri toj priliki da v roke kak sredstvo takšim nepošteni političnim ,,štreberom“ domači Človik. Hrvatski glas od dr. Korošca i njegove politike. V Osijeki izhaja eden dnevnik „DIE DRAU". Te novine so pisale od našega voditela 12 jul. tak: Od njegovoga verskoga osvedočenja tű neščemo gučati. Nego politik Korošec naj sprime dnes Pohvalo. Zdaj, ka hvalimo Korošca, de što pravo, ka smo klerikalci. Takšemi tep-ci, šteri de tak pravo, pa mi nemremo pomagati. Gospod Korošec je kak zastopnik slovenskoga naroda skleno z ministerski® predsednikom sporazumljenje, od Šteroga ešče dosta ne vemo. Glavne reči so pa Že znane. O. Koroške, šteri dela vsigdar za autonomijo slovenskoga naroda, je v sporazum-jjenji zagvišao za Slovenijo samostojne finančne pravice. Mariborska i ljubljanska oblast se zdrfižita v edno celoto. Korošec pa bo zato sodelovao z g. Vukičevičom po volitvaj. V vladi bodo tudi Davidovičovi demokrati. Te tri skupine majo dobro volo, da do delale za ozdravljenje naši slabi gospodarskih neprilik. Volitve za te tri skupine dobro izidejo. Zato se bo g. Korošec nahajao po volitvaj v jako dobroj drüžbi. On de, kakor je že v istini političen i zvejani, mogeo za slovenski narod dosta dobroga napraviti. On de ešče dale valao kak politik, na šteroga vsi gledajo in šteroga majo vsi za peldo, Takša politika je včenje za Hrvate, Zdaj pa poglednimo zastopnika Slovencov in zastopnika Hrvatov to je Radiča. Poglednimo oba in vidimo, zakaj so Hrvati tak daleč prišli. Pri Slovenca] vidimo kak pomali napredüjejo, mi Hrvati pa nazadüjemo, idemo vsikdar rakovo pot. Dnes moremo povedati, da je hrvatsko lüdstvo bilo kaštigajo za Vodstvo, šteroga si je zamo zvolilo. Slovenski bratje so bogše napravili. Zvolili so si za voditela moža, šteri ma vsigdar očivesno hotenje, jasne cile, velko poštenost, šteri vsigdar vse dobro premisli in šteri sodi lüdi in razmere tak, kak so. O. Korošec je tüdi mož, Šteromi je v istini za srečo slovenskoga naroda, ne pa samo za rodbino, kak se to vidi prí naši hrvatski voditelaj. O. Korošec je nej kak sebičneš, on je mož s poštenov volov. In zato je dosegno g. Korošec takše uspehe za Slovence. Ednok se ešče bodo morali Hrvatje včiti od Slovencov, kak se vodi politika. Vidite, tak je napisao hrvatski list od našega voditela dr. Korošca. Tü Vidite tüdi kak sodijo Hrvati od Radiča. Znankar se nikomi nede težko odločiti, da vrže U. septembra kruglico v Škrinjico S. L. S. Ferdinand, rumunski krao mrtev. V četrtek minočega tjedna so listi na debelo pisali od smrti rumun-skoga krala. Bio je že več mesecov betežen na znotrašnjom reki, Šteri je postao neozdravlivo, Z njegovov smrtjov se je teda že naprej računalo i je bilo za nastop smrti že vse pripravleno. Pod njegovim kraliivanjom so se zdrüžili vsi Rumuni v ednoj državi. Nekdašnje mala Rumunija je postala skoro velevlast. Čiravno je bio nemškoga pokolenja, je vendar v svetovnoj bojni meo pred očmi srečo svoje države i je prevrgeo z antantov proti Nemcom i Avstrovogrskoj. Kda je mogeo popüstiti pred vojskov osrednji držav, je skleno poseben mir. Njegovo telo so balzamirali i je položili, kda je že nekaj dni bilo postavleno v kralevskoj palači, kde je do 60 jezero lüdi prišlo gledat, k veki. Večnomi počinki v ednom kloštri v Bukarešti. Po njegovoj s mrti je položaj v Rumuniji ravno zavolo njegovoga na-sledstva preci megleai. Njegov sin Károl i prvejšnji Prestolonaslednik, je zapüsto svojo ženo iz kralesko rodbine i je vküper stopo z ednov drügov. To je bio vzrok, da se je morao pod pritiskom okolščin odpovedati nasledstvi na kraleskom prestoli. Odišeo je na tihinsko. Doma so za Prestolonaslednika napravili njegovoga sina, vnüka dozdajšnjega krala. Ar pa je te samo 14 let star, so postavili takzvani re-gentski svet, šteri obstoji z ednoga dühovnika, patriarha, ednoga sodnika i ednoga princa iz kralesko rodbine. Te regentski svet naj bi opravlao kra* teške posle, dokeč Prestolonaslednik ne postane punoleten. Zgodovina pravi, da je takše ravnanje skoron nikdar ne prišlo k meši. V Rumuniji pa obstoji močna stranka, štera bi rada nazaj odstavle-noga Prestolonaslednika, Karla, takzvani karlisti. So že prišli glasi, da so po razlcčni varašaj Rumunije karlisti napravili krvave nemire. Mladomi rumunskomi krali je ime Mihael. Kda sta se z materjov pelala od dedekovoga Sprevoda, je materi Pripovedavao, da so njemi Ceremonije jako dopadnole, samo to njemi je ne šlo v glavo »zakaj so vsi moški tak na glas pa posploj gučali«. Dele je razmile, da je na svetom mesti i pri svetom opravili, samo „spametna“ gospoda so toga ne razmili. Bežijo V svet... Bežijo v svet, bežijo oblaki prek bregov i lübav mi büdijo do prekmurski domov. O grüda mi domáča, ti zibeo, zemski ráj, z zorov büdiš orača, z večom zazibleš gaj. Med menov i med tebov je zrasla srčna vez, zovéš me vsikdar s sebov ščé v to najmenšo ves. Lübezen s sebov nosi sprotlešnji novi cvet, lübezen febi prosi prekmurski mladi svet. Gda klasje dozoreva na njivaj sunčni den, škrjanček v zraki speva, z njim vsakši veren sin. Potoki ti šümijo, logovja lejki piš, Sinovje veselijo sé, gda je ti büdiš. O zemi zemla moja od vüst mi fi poliib, rešenje si mi boja, dežela mi oblüb. Bežijo naj, bežijo oblaki prek bregov, nesreče odnesejo od prekmurski domov 1 ZLATKO POMURSKI. Cesta Genterovci Törnišče Našim oblastem poslancom, posebna na prizadevanje poslanca g. Ritlopa, se je posrečilo v oblastni proračun spraviti za cesto Genterovci Törnišče šumo 300 jezero. Tak je prišla tüdi ta cesta na račun, štera je že kričala za Popravek. Slovenska Krajina. — Lendava. V sredo v noči Preminoči tjeden je zgorela oslica snop-ja prečastitomi gospodi kanoniki Štraus Florijan v Lendavi. Rešiti se je nikaj nej dalo. Takši ogenj je bio, ka je nanč blüzi nej mogeo. Zgorelo je okoli 600 križov snopje. Kvara je okoli 60.000 dinarov. Vužgo je nekši nevoščeni Človik. Ednoga so že míri zaprli. Ze par let je vsakše leto ogenj pri častitom gospodi. Lani njim je nekak v tom časi vužgo slamo, — Krog. V petek Preminoči tjeden okoli 10. vöre sta pribežala v Krog dva švercare. Mela sta pune ruksake blaga, štero sta nesla iz Austrije. Včasi za njima sta pa pribežala en žandar in en Cigan. Cigan je pa bio na konji in je tak šeo za švercarama, šteriva sta vujšla z vesi. Žandar je že zgübo sled za njima. Cigan je pa bio bole friški in je že bežao na pole za švercaroma. Tüdi Cigan s konjom je šo vse prek po poli za njima. Da sta švercara že Vidla, ka nernreta rešiti sebe pa blaga, sta vrgla blago vkrej i sta bežala, kak zavce. Blago je žandar pobrao. Pri vsem je najbole Čüdno to, ka sta pomagala loviti švercare cigana 1 ešče posebno zato, ka na konji. — Prevelika sréča. Iz Carigrada pišejo, ka je tam eden navaden mor* nar zadeo v loteriji 30 jezero törski lir. Oda so njemi plačali to šumo je začno skakati pa noreti. Preveč velka sréča njemi je omračila pamet. To se vidi, ka je ne dobro, či človeka doleti nepričakováno velka sréča. Zato se pa naj vsakši že zdaj pripravla na tisti veseli den.gda dobi glas, ka je zadeo v loteriji za .Martinišče." Kak že vsakši zna, de žrebanja popolnoma sigurno 14. novembra toga leta. Kelko srečk maš? Mogočejjjnika} 1 — Dr. Franjo Klar, naš domačin, je začeo 26 julija z zdravniškov praksov v Lendavi. Svoja zdravniške dela opravla v hiši fiškališa dr. Wollaka poleg cerkvi. Našega mladoga zdravnika lüdstvi priporočamo. — Beltinci. Beltinčarje se po svojem županstvi poslali prošnjo na Velkoga župana za semenske žito, ar so njim miši žetvo vničile. O. poslanec Klekl so prošnjo oddali i jo priporočila Prosimo, naj isto včinijo i drüge občine, kde so miši strmeno vnesle. - Pojasnilo. „Novine“ Štev. 29. dneva 17. julija so prinesle pod naslovom ..Slovenska krajína" članek z Lipe. Prvi odstavek je neistinski. Ured' ništvo je bilo napačno poučeno. Raz' širjavca takši neistinskih rečij pa poziv, letno, da henja s tem, ovači se bomo vidli pri sodniji. — Ur. — Dari za Martinišče. Iz Kanado so poslali 5 dolarov Kovač J. iz Čöpinec, Miolič J. iz Törnišča, Hod-nik Št. iz Črensovec, Žalig M. pa Antolin Iv, iz Sr. Bistrice. Na gostüvanji prí Šoštarec Iv. Vančaves 100 din,, nabrala jiik Mici, Mencigar Marija Krog 100,-Praz Ferdinand Bakovci 50, N. N. od Kapele 50, Zver Mih. i žena zahvalo za prijéte dobrote Bratonci, N. N. Gradišče !O, N. N. Do-brnič 10, N. N. Beltinci 10, N. N. Čöpinci 10, Sv. Martin naj sprosi na vse darovnike-obilno božega blagoslova. — Na znanje vsem, ki so ref-lektirali na ponüdbo Vodne zadruge v Dolnjoj Lendavi. Zavolo zaprek se je morala javna Ofertalna licitacija preložiti i tak nede 31. julija, nego ednok sledkar. Kda, to bomo že v našem listi javili. — Kobila njim je potrla nogo. V Mali Bakovcaj se je pri Novakovi kobila nekaj smela v kantár. Vert so jo šli oslobajat, pa ji je pri toj priliki tak brsnola, ka njim je nogo potrla. — Kikiriki, kama plünem, ta denem, tak so se deca görala pri Sobočanovi v Nedelici. Mala, komaj šest let stara Maričika, je mela dete na rokaj i se je škalila po slami do). Ednok pa se je tak naopak poškali-la, da si je nogo strla. — Ozdravlenje. G. Cankovski kaplan so po prestanoj operaciji i tifusi natelko ozdravili, da so lehko za- 31. Julija 1927. NOVINE 3. püstili bolnišnico v Radgoni. Da se popunoma ozdravijo, do morali nekaj tjednov na počinek. Želemo njim, da kemprle dosegnejo svoje prvejšnje zdravje. — Nesreča pri mlatitvi. V Soboti je mlato mašin pri ednoj hiži. Pomagao je tüdi petnajst let star Vučkič Ludvik doma z Moravec, ki je pa je že nekaj časa bio v Soboti i se je včio šoštarije. Na mašini je odvežiivao snopje. Kda je odspodi gor bio vrženi eden snop i je v njega prileto, se je nekaj zapleo i spadno v drumlin. .Odtrgalo njemi je nogo na golnici. Kak navadno v fakšoj zmešlaviti, so njemi nej mogli itaki krvi staviti, zato je zavolo zgübe krvi naskori mro. Za dobrim dečarecom je vse Žalüvalo. Materi, šteroj je v bojni tüdi mož spadno, naše sožalje. Tjedenske novine. — V Savi se je vtopo. Milan Ivančič s Črnca pri Brežicah se je pretečeno nedelo šo kopat v Savo. Prišeo je na nevarno mesto, pa se je vtopo. Star je bio 19 let in je hodo v Zagrebi v šolo v drügi razred uči-telišča. — Krv njemi jé stekla. Pri Sv. Andraži v Slovenski goricaj so z mašinom mlatili in pri tem se je zgodila velka nesreča. Hišnoga gospodara je drumlin zgrabo s takšov silov za roko, ka njemi jo je odtrgno. Prle kak je prišeo Zdravnik, njemi je krv stekla i je vmro. — Strašna toča na sosidnom Stajarskom. Od Lotmerka do Gornje Radgone je Preminoči tjeden toča vničila skoro vse vinograde.. Nanč listje je nej .ostalo gor. Narod v tej krajaj je jako prizadeti. Tüdi okoli Ormoža je bila velka toča. Takše toče je že nej bilo od leta 1909. — Na grobi svoje zolfiblenke se je strelo. Franc Rogan iz Ptuja je meo v želodci nekši beteg i je bio že en čas nekši žalosten. Vmrla njemi je tüdi zalüblenka. To ga je gnalo v smrt. Julija 19. je Seo na grob svoje zalüblenke i se je tam strelo v glavo. V verski rečaj je nej bio ravno goreči. — Kak jajce debela toča. V viš-njegorskom i litijskom okraji je zadnjo soboto večer je bila takša toča, kakše ne pomlijo štiri lüdje že duga leta. Štiri minute dugo se je sipavala i je vse vničila, ka je najšla pridelkov. Pravijo da je nameštaj kapala debela kak jajce. — Odkritje spominske ploščo. V Radomdíji poIeg Lotmerka se je rodio velki slovenski vučenjak Pr. Miklošič. Lani so njemi postavili v Lotmerki lepi spomenik, letos pametni ščejo na njegovoj rojstnoj hiši postaviti spominsko ploščo. Odkritje te plošče de se vršilo 7. avgusta: Za to slovesnost je pozvano občinstvo, da na te način počasfPspotnín velkoga našega rojaka. — Potres. V Beči se je te dneve čüto potres. Najmočnejši je bio proti Graci. Nešterni so se preci prestrašili i zbežali na vulico. Drügoga kvara je ne bilo. — Strahovito lüdomorstvo. V Maribori je šo eden delavec domo. Bila je že kmica. Kda je prišeo že blüzi svoje hiže, začüje, da ga nekak zove na korajžo. * Stopi z bicikla i njemi v tistom hipi nekak zasadi nož v grlo. Ar je njemi prerezao na šinje- ki srčno žilo, je po nekaj minutaj mro. Krivca so že dobili v roke. — Čüdna dača. Mussolini bi rad Čisto taljanščino, brez vsakše tühinske reči, štere taljane prav radi mešajo med svoj jezik. Za rabo lücke reči so navrgli preci velke kaštige. To je pa že malo prevelka gorečnost. — Lüdomorstvo med sprevo-dom. Kda so pokopali pokojnoga rumunskoga krala, je bila vsa Policija zbrana pri sprevodi. To priliko je je porabo eden hüdodelce pa se je prikrao v hišo ednoga miljonara, ga bujo i njemi jodneseo preci njegovoga bogástva. — Nesreča v planinaj. Te dneve se je v planinaj na Go-renjskom ponesrečo Nemec Krö-ber. Plezo je na edno strmno pečino, kde njemi je spodletelo i je spadno v globočino. Kda so šli nekši drügi planinci za njim i so ovarali, ka njegov planinski pikec tam leži, so itaki znali, ka se tű ide za nekšo nesrečo. Slovensko planinsko drüštvo je poslalo itaki lüdi, ki so ga po dugom iskanji vendar najšli, vsega stučenoga i ranjenoga, pa je že mrtvo telo nekelko kipilo. — Tüdi po amerikansko. Nedavno smo pisali od Lindberga, šteri je prvi z eroplanom preleto moje med Evropov i Amerikov. Njemi na čast so priredili v New Yorki velko slovesnost. Za to priliko so razpisali edno pitanje na amerikansko deco, »Zakaj se čüdivam Lindberghi« s pripombov, da Šteri najbole odgovori, tisti de se pri slovesnom obhodi Lind-bergha pelao z njim. Odgovorilo je dosta dece. Darilo, štero je resan amerikansko, je dobo eden dečarec, šolar na verskoj Šoli sv. Kataiine. Meo je srečo, da se je žnjim pelao i to je::za amerikansko deco več kak kajšteč drügo, ar amerikanska deca plavajo bole v izobiljej kak naša. — Potres v Jeruzalemi je eden najvekši, šteri so se dogodi v. novejšem časi. .Mrtvi je Okoli 1000 tüdi i vnogo hiš je spodleti. V Jeruzalemi je najvekši most počo na dvoje. Dosta kvara je tüdi na cerkvaj, posebno znamenita törska molitvarnica je oškodovana. Katoličanske cerkvi so ne trpele vekšega kvara, samo na velbi cerkvi božega groba so se pokazale malé spoknje, Štere so že popravili. Domača politika. V našoj znotrašnjoj politiki je pretečeni tjeden ne bilo nikši dogodkov. Smrt očé naše kralice, rumunskoga krala Ferdinanda se je občütila tüdi v nolrašnjoj politiki, da je konči na zvüna za nekaj časa henjao politični dirindaj, šteroga je napravilo razpisale državnozborskih volitev. Svaja, štero je svojim govorom v Belgradi napravo voditeo demokratske stranke g. Davidovič med sebov i ministri z njegove stranke, je, kak vse kaže poravnana i nede mela kakši vekši posledic. Vseedno pa je Davidovič s svojim govorom ešče bole skalo razmerje med demakrafatni i i vladnimi (Vukičevičovimi) radikali, šferi si ščejo na vsako vižo zagvišati vodilno mesto v vladi po volitvaj. Deo demokratske stranke, šteroga vodi Zdajšnji zvünešnji minister g. Marinkovič, mož velki zmožnosti, šče na vsakši način zrdržafi na vladi, dokeč se volitvi ne zvršijo ; .drügi deo, šteri stoji za predsednikom g. Davido-vidovičom, ki je dosta že v politiki kušao, je pa proti tomi, da bi bili z radikali vküper na vladi, rekši, da so ne zadosta odkritosrčni i zaneslivi Zavezniki. Nešterni vüpajo, da se zavolo te svaje demokratska stranka razcepi na dvoje, ka je pa žmetno vervati. Radič sedi doma i si tere glavo, kak bi popravo svojo zavoženo politiko. Pri Prišestni volitvaj ešče toti dobi nekaj poslancov, nego njegova dika ide stalno do!. Škoda, da njemi ešče preci hrvatskoga lűdstva sledi, ali g. Radič sam najbole čüti, kak satneren je ostao. Njegova vefrna polifika ga je pripelala tak daleč, da je on — nekda tak zvišavani voditeo hrvatskoga lüdstva — izvučeni, iz vsake vlade. Nikaj bogše se ne godi Pribičeviči. Tüdi on je zavozo s svojim divjim sovraštvom do vsega, ka je krščansko, tak da je on dnes najbole osovraženi politik med našim narodom. Ešče bole [kak Radičova, je zapečatena njegova Usoda i njegovoga slovenskoga pajdaša Žerjava. Edina stranka, štera ide z vedrim čelom na volitve, je naša stranka. Ona je edina stranka, štera je dosledno čuvala poštenje tüdi v politiki, i zato nema zamazani rok. Zato jo ne trbe biti niti najmenje sram sodbe ljüdstva. Ne samo, da v Sloveniji obdrži svoje volilce, nego stalno je, da dobi tüdi na Hrvatskom nekaj poslancov, s čim si okrepi svoj stališ doli v Belgradi. Tüdi v Belgradi vsikdar bole sprevidijo, da brezi sedela Slovenske ljudske stranke, štera je, pa ešče ostane tüdi nadale edina prava zasfopnica slovenskoga naroda, je ne mogoče postaviti v državi tiste dobrobiti, štero je vretina vse zadovolščino. Vsaki, ki resan lűbi svojo slovensko zemlo i poštenje, de teda volo njo. Zapiski. „Vl ste magarci!" Ka mislite što je to pravo in komi? Vi ste magarci, po našem somari, to je pravo g. Stipica Radič hrvatskim kmetom, O. Radič je kortešerao po Slavoniji in kda so njemi kmetje povedali islino, se je rasrdo in njim to povedao. Kmetje so njemi pa kričali: ,,Ti si magrac 1" Vidite kmeti, kak vas Radič »poštüje. Radič samo te spoštüje kmeta, kda kmet za dobro vzeme vse njegove slabosti. Če njemi pa istino povej, te je pa gospod čemeren, Radič je naj-prvo bio republikanec, pofem rnonar-hist in zdaj je velik centralist. In te g. Radič je zdaj nosilec Jiste v mariborskom volilnom okrožji. Kmetje, ali te ví volili takšega politika, Šteri vam guči magarce ? Zagvüšno, ka Prinas nega takšega magarca, šteri bi njega volo. Kak^RadlčOva stranka pomaga hrvatskomi narodi. K našemi poslanci g. Žeboti so prišli 16 julija štirje Hrvati Prosili so našega poslanca da naj Posredüje v Belgradi v nekšoj sil noj pa jako važno j reči. Naš poslanec njim je pravo, ka majo oni svoje Radičove poslance, pa se naj k njim obrnejo, či so nje volili, Hrvati so pa tak odgovorili: ,,Ka nam pomaga Radič in njegovi poslanci, če pa za nas nikaj ne napravijo. Obrnoli smo se že dostakrat s pismom na Radiča in njegove poslance, pa nanč odgovora smo nej dobili. Čüli smo, ka poslanci Slovenske lüdske stranke radi pomagajo lüdem, či nücajo pomoč. Pa ešče nam zapüščenim Hrvatom Pomagajte 1* O. Žebot njim pravi, ka bi rad kaj napravo za nje ali ka do oni pali volili tistoga Radiča, šteri nje tak v nemar püšča. Hrvat njemi je pa pravo; ,,Kak Boga vas prosim, Pomagajte nam. Radičove stranke mi Hrvat] več nemo volili. Ona nas je že več let vodila za nos s svojov republikov, za lüdstvo pa so radičovci nanč telko nej napravili kak je za nojetom čarnoga. Radič in njegovi poslanci so bili skoro Ieto dni ministri, pa so nikaj nej za nas napravili, Vörte nam, ka de letos na jezere Hrvatov volilo proti Radiči." Tak gučijo od Radiča Hrvati sami. Ali moremo biti ravno mi v Slovenskoj krajinl^tak zabiti, ka bi volili za Radiča I Radičova volilna Sleparija v Prekmurji. Pod gornjim naslovom je prineseo list ,,Slovenec“ sledečo novim): Dnes je bila na okrožnom sodišči v Maribori razkrita velka Radičova Sleparija v Prekmurji. V Prekmurji kandidira na radikalnoj listi Hodošček iz Zenkovec. Te dneve pa so radičovci vložili svojo listo, na šteroj je dr. Odič iz Čakovca zapisani za kandidata, Hodošček, župan iz Zenkovec pa njegov namestnik. Kda se je to zvedilo, je nastanolo med radikalami velko zne-mirjenje, kak da Hodošček kandidira na obema listoma. Pozvali so Hodoš-čeka v Maribor, kde se je zadeva razčistUa kak prefrigana radičovska volilna Sleparija. V Zenkovci nega nikšega Hodoščeka več. Te pa je v Maribori izjavo, da je podpisao samo radikalno listo, ne pa radičovski Po njegovi rečaj je njegov podpis na radičovski listi potvorjeni (falšen). Radičova Sleparija je zbüdila ostro Obsodbo njihove stranke, štera se pošilale takše kortešje. S tem so radičovci zgübili dosta na svojem ugled!. NAZNANJAM č. občinstvo, da prozorno Steklo za celo po m2 Din 38, — stek-larsko in porcelansko blago po najnižjoj ceni odavam. I. MARKOVIČ D. Lendava. Posestvo obstoječe iz 15 plügov prav dobre zemle, Senožat in goric, želem dati na dugši cajt vö S polovice. Što šče gor vzeti, naj se zglasi pri gdč. ANI SERŠEN na KamenŠčaki pri Ljutomeri. A NOVINE 31 julija 1927. DIJAŠKO POLJE. Slovensko katoliško akedem-sko drüštvo .»Zavednost" je dne 19. julija 1927. na svojem izredrtem občnem zboru zvolilo sledezi odbor: Predsednik: Franc Bajlec, cand. iur. Podpredsednik: Ivan Bejek, abi-turient. Tajnik : Jožef Küzma, abiturient. Blagajnik: Franjo Horvat, abiturient. Knjižničar: Jožef Ferenčič, abiturient. Pregledniki: I. Ignac Baša. abs. vet., U, Daniel Halaš, stud. Starešine. S. K. A. D. »Zavednost« je na istom izrednem občnem zboru proglasil za starešine društva gg. Dr. Franjo Klara, zdravnika v Lendavi in novomašnika Stefana Šatana iz Törnišča. Poročilo v »Slovenca«. Imenovani list je prinesel v 163. Štev, v poročila iz Slovenske krajine tudi nekaj o občnem zboru »Zavednosti«. Poročevalce poroča, da se je sklenilo na občnem zboru prekrstili »Zavednost« v Panonijo". To pa ne odgovarja resnici, kakor je znano vsem. ki so bili na imenovanem občnem zboru. Poročevalce omenjeno novice pa je res dober fantast. Veseli nas, da se v dober časopis tudi iz naše krajine poroča, toda ni lepo, če poročevalce poroča nekaj, o čem sam ni poučen. Podpredsednik. GOSPODINJSTVO. Kak napravi žena moži veselje za koline ? Nega skoro hiše, štera ne bi mela zelenjadnoga ogra-čeka ali gred. Mamo vse puno zelenjave v njem i več nam skoro zagnili kak pa je moremo zdaj ponücati. Skrbliva gospodinja pa nikaj ne püsti da bi se skvarilo, liki se zdaj neporable-no zelenjavo shrani za zimo. Se pripadajo tűdi ugorke. Nezamüdimo te lepe prilike zdaj, da nam rastejo ugorke v gredaj, shranimo si je kak nájveč za zimo, posebno za koline. Za zimo si shraniníö ugorke male i Srednje velike glažovene kante, pa tüdi v lonce iz novice, šteri so na znotra i zvüna oblijani z lošom. Jáko spametne bi bilo, če bi naši lončarje iz slavne bogojanske fare delali takše lonce — po dva, tri litre velke — brezi priločov, ka bi se lejko odzgora zvezali. S tem bi napravili dobro küpčijo. Glažovina je draga, penez pa nega. Naše gospodinje pa bi njim v dobri letinaj po večkrat nasipale pšenice, samo zato, ka bi svojim možem mogle napraviti veselje. Železni lonci pa zato ne so dobri, če so tüdi eraaj-lirani (oblijani). Če ščemo, ka se nam ugorke dobro občuvajo je moremo shraniti v jako kislom jesiji. — Pravijo, ka je najbougši vinski jesi. Skušnja pa vči, ka je jabokov ravno tak dober. Če jesi ne zadosta močen, se ugorke skvarijo. Zdrave i nepokvarjene ugorke operemo v čistoj mrzloj vodi. Na to je denemo 3 do 4 vöre v osoleno vodo — lejko pa tüdi v čislo mrzlo vodo samo te moramo jesi soliti. V vodi ugorke zgibijo britek tek. Da so že zadosta časa v vodi je zbrišemo z čistov mejkov capov i je vložimo v lonec ali kanto. Vmes denemo kopra- vo zrnje, falaček lüka, na kolačke na-rezani ren, lorberovo listje (lomber), kopèr i jenež. Te dišave pa devlemo za volo teko. Brezi tej dišav se ugorke ravno tak shranijo. Tak spravlene ugorke zanemo z mrzlim kiihanim (zavretim) jesijom. Ništerni vučenjake pravijo ka jesi trbej dvakrat doli vlijati i prekühati. To pa je nepotrebno. Potom vzememo pergament papir — dobi se v bauta) — ga namočimo v oliji i ga z domačimi konci zavežemo. Da pa na kolinaj žena prinese moži ugorke k pečenka jo mož po-tepkavpo rami rekoč: .Vidiš mati, zdaj mi pa pečenka stokrat bole k teki spadne. To je največje plačilo za trüd dobre i skrblive gospodinje. Dober jesi iz jabok. Nasprotje že skoro malo Štera gospodinja ma dober domači jesi. Ali ga nema nikaj, ali pa je jesi ne za nikoj. Največ se ji toži, ka se je skvaro. Skušajo je pokazalo, ka ja najprle skvari jesi, šteri je napravleni iz jabokovi tropin. Tropine so največkrát preveč na süho sprešane. Voda pa, v šteroj se kvasijo nam nemore dati dobroga jesija. Takši jesi je nekaj časa dober, te se pa začne obračati na vodo i da ga najbole potrebüjemo, te ga moremo v bautaj küpiti za drage peneze. Močen i nepokvarjeni jesi dobimo samo iz zreli jabok. PrIe kak jaboka dozoreo, — to je v meseci avgusti — začnejo ništerna doli kapati. Največ tisti jabok zagnili pod drevjom. Ta jaboka nabirajtno vküper, je sprešsjmo i vlejmo v lagev za jesi. Vsaki čisti lagev je dober za jesi, če ma okno ali pa ne. Zadostüjeta dve lüknji. Edno na dne edno pa na dogi. V dno zabi-jemo pipo, v dogo pa püstimo lüknji, Odprto. Lagev postavimo v pivnico ali pa v klet, ar je tam prostor najbole pripraven za jesi. Zdaj moremo počakati, ka se napravi ste kisilo jabočnice pravi jesi. Vsaka gospodinja peče ednok na tjeden krüj. Tisti topeo krüj naj včasi odnese na lagev od jesija. To se godi pet ali šest tjednov i tüdi dale časa lejko to dela. Tak se v par tjednaj napravi tak kisili jesi, ka ga samoga nemogoče nücati. Takšemi jesiji nedo škodili vörki. Se nede pokvaro, či daš sosidi za šo-lafo po kernadom sunci. Tüdi tnajni-kove deževnice ti ne bo trbelo vlevati v jesi. Ohrani pa se v svojoj naj-bokšoj moči do zadnjega. Je bole zdrav i tečen. kak küpleni. Cene s Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 220 Din. kukorice 210 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 310 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 11*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 7 D 99 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 3 08 D. Podpirajte i čtite ..NOVINE-! Prekmursko kat. podporno drüstvo sv. Ivana Krstitela. per°AMent PAPIR Št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavadijo se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin" čoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši!) operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak tavno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki al1 na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki. Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,Novine" pri L HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Posestvo v Iljašovcih. Zidano hižo, velki sadovnjak, njivo i Šumo, odam za 150.000 dinarov. Za pisma ne odgovarjam. Opita se v pekarni DROBNIK LJUTOMER. NA PRODAJ JE v Radvencih mlin ob Ščavnici v dobrem stanu in na prometnem kraju s po-sestvom 5V2 oralov (njive, travniki sadonosnik, vinograd) s hišo, gospodarskim poslopjem in hlevi. Natančneje se izve v gostilni PUHAR v Zbigavcih. Vljudno naznanjata vsem p. n. interesentom, da imam za prišestno šolsko leto v zalogi vsakovrstne šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profe-sorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se IZIDOR HAHN trg. s papirjev! in knjigami V MURSKI SOBOTI. FRANCUSKA LINIJA ZAGREB MIHANOVIČEVA UL. 4. Sprema in odprávlja potnike vsaki tjeden trikrat za Južno Ameriko, Brazilijo, Argentinijo, Uruguy, Chille in Australijo. Vse pojasnila dobite brezplačno pri Francuskoj Liniji Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ