Takoj po nastopu prvega in edinega slovenske- ga deželnega predsednika na Kranjskem (v dru- gih deželah s slovenskim prebivalstvom kaj po- dobnega ni prišlo niti zdaleč v poštev), so kranj- ski Nemci začeli skozi usta ljubljanskega ustavo- vernega društva z jadikovanji o tem, kako se jih zatira. Te jeremijade niso potihnile ves čas Win- klerjevega predsednikovanja. Trajala so vse do konca habsburške monarhije in še dlje - določen odmev teh tožb je zaslediti tudi dandanes. Priču- joči članek govori samo o enem primeru, ki je za- nimiva slika o tem, kako je dogodek, ki je bil sam po sebi nepomemben in brez posebnega vpliva, dobil precejšen odmev v javnosti. Kljub svoji ob- skumosti je v pregretem vzdušju mednacionalne nestrpnosti in ustaljene prakse, ki je (ne glede na to, kdo je bil na vladi) v vsakdanjem življenju na- rekovala discipliniranje opozicije, zavzel nena- vadno velike razsežnosti; postal je predmet raz- prav v dunajskem parlamentu in vir časopisnih polemik. V začetku osemdesetih let se je politika ljubljan- skega ustavovernega društva osredotočila na ohranjanje nemškega posestnega stanja. Stranka, ki je še pred nekaj leti gojila ambicije, da (na pod- lagi proklamiranega liberalizma ob asistenci du- najske vlade in s pomočjo laične šole, nemškega uradovanja ter kulturne, gospodarske in politič- ne premoči nemštva v Avstriji) pod nadzorom za- drži celotno Kranjsko in jo, kot kak udav svoj plen, počasi, v miru in postopno, tj. po povsem naravni poti prebavi (beri: odreši klerikalnega vpliva in v širšem časovnem razponu politično prepoji z li- beralizmom ter nadnacionalnim avstrijskim pa- triotizmom, hkrati pa seveda germanizira), se je morala sprijazniti z novim poslanstvom. Reševati je bilo potrebno, kar se je zdelo, da se rešiti da. Kruta usoda je zamenjala vloge in če so Slovenci pred nekaj leti morali z glasom vpijočega v pušča- vi prositi za osnovne nacionalne pravice, tj. pred- vsem pravice do uporabe svojega jezika v šols- tvu, uradih in sploh javnem življenju, so se z na- stopom Taafejeve vlade v vsaj nekoliko podobni vlogi znašli kranjski Nemci. Medtem ko so bili npr. ljubljanski Nemci do nastopa Winklerja za- dovoljni z utrakvističnim sistemom šolstva, ki je bil uveljavljen na Kranjskem, Slovenci pa so se nad njim stalno pritoževali, se je situacija v osem- desetih obrnila na glavo.1 Prizadevanja kranjskih Nemcev so bila tako od osemdesetih let 19. stolet- ja osredinjena na zagotovitev avtonomnega šols- Spet se je pokazalo, kako trditev Otta Stetnwenderja, da ni važno, kdo vlada, ampak kako vlada povsem drži ter da vse ustavne reforme, ki so jih ustavovercl tolikanj opevali, predstavljajo okvir, znotraj katerega se lahko vlada tako ali drugače, ne da • se ustavnost tn zakonodaja kršili. Vtem smislu je vendarle potreb- no ohraniti določeno distanco do ustavnih reform, ki so na vsakdanjo politično prakso vendarle imele le omejen vpliv tn so dopuščale vsakokratni vladi več kot dovolj manevrskega prostora, ki je dovoljeval prav dramatične zasuke v izvajanju vladne politike. 58 ZGODOVINA ZA VSE tva in omogočanje delovanja kulturnih ustanov nemške narodne skupnosti, manjšine, ki je pred- stavljala nekaj manj kot petino ljubljanskega pre- bivalstva in okrog 5 % vseh Kranjcev. S tem je bil neločljivo povezan tudi boj na finančno gospo- darskem področju, ki se je v prvi vrsti manifesti- ral v obliki bojkotnih gibanj posameznih narod- nozavednih trgovcev (svoji k svojim), najbolj pa zaostril ob slovenskih poskusih zavzetja Kranjske hranilnice, ki je predstavljala poglaviten in neu- sahljiv finančni vir za vse potrebe nemške narod- ne skupnosti na Kranjskem.2 Vsekakor ni dvoma, da so kranjski ustavoverci Winklerju s stalnimi kritikami že od vsega začet- ka njegovega službovanja v vlogi kranjskega de- želnega predsednika dodobra načeli živce.3 Po- tem ko sta se o grozovitem zatiranju Nemcev na Kranjskem (predvsem kratenju njihovih pravic do lastnega šolstva ter poskusih, da se jih oropa nadzora Kranjske hranilnice) v dunajski poslan- ski zbornici razgovorila že poslanca Jacques (1883) in Plener (1885) - slednji je nastopil tudi z interpelacijo -, je v bran kranjskega nemštva 1886 nastopil še državnozborski poslanec Tomaszc- zuk. Zaplet in publiciteta Tomaszczuk je vlado v svojem govoru obtože- val, da po enem letu še ni rešila pritožbe proti odločbi, s katero je deželni predsednik Winkler Kranjski hranilnici prepovedal financiranje usta- novitve nemške šole. V tej zadevi je Tomaszczuk vložil tudi interpelacijo. Ob tej priliki pa se je po- kazalo, da Nemci niso nezadovoljni le zWinkler- jevimi (ne)aktivnostmi na šolskem področju. De- želni predsednik je namreč leta 1885 povzročal neprijetnosti svojim podrejenim - državnim uradnikom, ki so zahajali na sestanke ljubljanske- ga ustavovernega društva. Ni povsem jasno, kako da so o tem zatiranju spregovorili skoraj z enolet- nim zamikom. Kakorkoli že, ko je državni posla- nec Tomaszczuk4 v parlamentu govoril o nepri- mernem odnosu deželne vlade do nemških šol, 2 Vse dogajanje, ki ga v pričujočem članku omenjamo, bo nadrobneje opisano v knjigi "Nemci v Ljubljani 1861-1918", ki bo izšla jeseni 2002. 3 Posledica tega Winklerjevega ustavovernega izziva- nja je bila ustavitev izhajanja dnevnika kranjskih us- tavovercev Laibacher Tagblatta, ki Jo Je Winkler dose- gel leta 1880 s tem, da je edino ljubljansko tiskarno postavil pred izbiro: ali naj tiska Laibacher Tagblatt ali napol uradni Laibacher Zeitung. Tiskar Bamberg se jç seveda odločil na podlagi podjetniške logike. je sliko nemogočih kranjskih razmer podkrepil s poročilom o trpinčenju ustavovernih državnih uradnikov. Navedel je odlok deželnega predsed- nika Winklerja, s katerim so določili izpraševanje uradnikov, ki so prisostvovali nekemu sestanku Ustavovernega društva, na katerem so z resoluci- jo podprli dejavnost Združene levice. Pravzaprav je zanimivo, da ob Tomaszczukovem razkritju »afere« Združena levica ni več obstajala, saj je ob volitvah 1885 razpadla na radikalno-nacionali- stični Nemški in ter liberalno-konzervativni Nemško-avstrijski klub, kateremu je pripadal To- maszczuk. Tako ni mogoče reči, da se je v tem slučaju v parlamentu govorilo ravno o aktualnih zadevah: beseda je tekla o eno leto starih šikanah, do katerih je prišlo zaradi resolucije podpore, po- slane politični stranki, ki v času razprave ni več obstajala. Kakorkoli, »stigmatizirane« uradnike so 1885 silili, naj odgovorijo na 14 vprašanj. Na ome- njenem spornem sestanku Ustavovernega društva, ki se je zgodilo v začetku marca 1885, je društveni predsednik Schaffer govoril o aktual- nih političnih razmerah. Tomaszczuk je menil, da v tem govoru ni moglo biti kaj spotakljivega, saj ga je ves čas poslušal predstavnik vlade - policij- ski komisar, ki ni posredoval. Prisostvovali so tu- di nekateri uradniki in profesorji, ki se debate po njegovih navedbah niso udeležili. Vendar je de- želni predsednik dal sestaviti seznam teh profe- sorjev in uradnikov ter njihovim predstojnikom poslal prezidialni odlok (dat. 7. 4. 1885, 3. 11. Präs.), v katerem je odrejal, naj te ljudi izprašajo na podlagi 14 vprašanj. Nekatera od njih so - po povzemanju parlamentarnega govora - bila: »Ali in v kakšni meri odobravate govore s tega sestan- ka, katerim se je ploskalo in ki so očitali vladi oz. jo napadali? Kaj menite o trditvi prvega govornika, da vlada daje vedno več koncesij posameznim strankam oz. nacijam z izjemo le nemške in da naklonjeno obravnava le nacionalce?'Kaj razu- metepod koncesije in ugodnosti? (veselost na levi- ci) Vkolikšni meri vidite v domnevnih ugodnostih zlorabo in kateri zakon naj bi vlada s temi ugod- nostmi kršila? (nova veselost in klici: Škandal!). Tako gre v tem smislu od 1. do 14.« 4 Anton Tomaszczuk (umrl 1889) Je bil tipičen pred- stavnik nemštva jezikovnih otokov (Inseldeutschtum). Doma je bil v Bukovini in je izviral iz nacionalno mešanega zakona. Večkrat se je zapletal v spore s Schönererjem, ob razcepu Združene levice 1885 je vstopil v Nemško-avstrijski klub, v kasnejši Združeni nemški levici pa je pripadal njenemu desnemu krilu. Primerjaj Lothar Höbelt: Kornblume und Kaiserad- ler: Die deutschfreiheitlichen Partelen Altöstereich 1882-1918, Wien: Verlag für Geschichte und Politik, München: R. Oldenbourg, 1993, str. 50 in 52. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 - «val • I * •H ' ^E 1 Kranjski deželni predsednik Andrej Winkler Tomaszczuka je nato zanimalo: »Kakšen na- men ima ta inkvizicija?Ali postaviti samozavest- nega, prepričanju zvestega človeka v ponižujoč položaj ali javno priznanje njegovega prepriča- nja uporabiti v namene, o katerih ta odlok ne go- vori. Vsakemu, ne glede na strankarsko pripad- nost, je jasno, da je za dobro vladanje in admini- striranje poleg znanja, razumevanja in ostalega potreben tudi političen takt. Takta pa človek, kije sestavil ta vprašanja, ni imel«5 Laibacher Zeitung (dalje L Z.) je na Tomaszczu- kove obtožbe odgovorila s povzetkom razprav na inkriminiranem sestanku Ustavovernega druš- tva, o katerem je poročala že 16. 3.1885: »Otvori- tveni govor je imel sedanji društveni predsednik dr. Schaffer, ne pa takratni Schrey. Govornik je med drugim ostro kritiziral vlado in govoril o nje- nih neuspehih na vseli področjih -preganjanju Nemcev, propadli spravi ipd. ter praksi podeljeva- nja koncesij vsem, razen Nemcem, za kar je posla- nec Sueß iznašel izraz >Politik der Winkelziige< [politika ovinkarjenja - op. a.]. Schaff er je nato obsodil zatiranje kranjskih Nemcev v šolstvu, ši- kaniranje uradnikov, izročitev političnih teles na- cionalnim fanatikom ... Nato so sprejeli resolucijo - nezaupnico vladi.« L. Z. je nato opozoril, da državni uradniki nima- jo privilegija poslanske imunitete, kot ga ima npr. Tomaszczuk, ki lahko po želji kritizira vlado. Ra- zen tega to izpraševanje nima posledic, saj vsi iz- prašani uradniki lepo in mirno uživajo svoje služ- be. S to t. i. inkvizicijo so dobili le namig, da jim je pod aktualno vlado sicer dovoljeno dosti, ne pa vse. Ob tem je tudi navedel, da se je dobro spomniti prakse prejšnjega režima, ko je moralo iz Ljubljane oditi osem uslužbencev naenkrat, in to v različnih smereh neba: »Eden je imel celo to srečo, da je šel v domovino Tomaszczuka - Suza- ivo na ruski meji. In to seje zgodilo brez inkvizici- je, brez kakršnihkoli vprašalnikov, v štiriindvajse- tih urah. Tako je prejšnja vlada zahtevala subor- dinacijo, disciplino in respekt. Kje je bil takrat dr. Tomaszczuk, človek znanosti, prava iti svobode, da ni takrat povzdignil svojega mogočnega glasu o razmerah na Kranjskem?Ali mu takrat njegovi ljubljanski prijatelji niso poslali nobenih podatkov v presojo v parlament?«1' L. \V. je odgovarjal, da je »zasliševanje merilo na mnenja in prepričanja, kiso vendar osebna stvar vsakega posameznika. Povod za to pa je bilo le to, da so uradniki pasivno poslušali kritiko vlade, ki je bila v mejah zakona. Nihče nima pravice koga siliti, naj pove svoje mnenje.«1 V parlamentu je Winklerjev režim na Kranj- skem branil Šuklje. Slovenski narod je objavil nje- gov govor v treh delih, in sicer L, 2. in 3- 4. 1886. 5 L. \V, 27. 3- i" 3- 4. 1886. L. Z, 26. 3- 1886. L. \V, 10. 4. 1886, članek z naslovom "Moderne Inqui- sition". 24. 4. 1886 je L. W. objavil odprto pismo, pod- pisano s Carniolus, naslovljeno na Winklerja (Offe- ner Brief eines Krainers an den slowenischen Lan- despräsidenten in Krain Herrn Baron Andreas Win- klet), kl je opredeljevalo oz. kritiziralo stališča politike deželnega predsednika. Med drugim je pisec Winkler- jH sporočal, da je opustil upanje, da bi ga prepričal o zgrešenosti poti, ki jo je ubral. Izboljšanje na Kranj- skem je možno le od zunaj. Winkler je obseden od treh fiksnih idej, ki mu postavljajo okvire: "I. Gospodje od Laibacher Wochenblatt - vsa skrb vlade, vsa opozici- ja izhaja od teh zlobnih gospodov. Vsa uradna neje- volja, vsi izpadi so naravnani proti njim. Vsak v deželi pa ve, da pri tem ne gre za L W., pač pa za nemško prebivalstvo Kranjske. II. Razmerje prebivalstva na Kranjskem: 29.392 Nemcev in 447.366 Slovencev, kar pri najboljši volji preprečuje nemške zahteve. Koliko- krat je I.. Z. to že navedel, kolikokrat pa je bilo že doka- zano, da se velika vprašanja uprave, zakonodaje, kul- ture, šolstva in omike ne dajo rešiti na osnovi brutal- nega seštevanja številk, da je vprašanje, kaj naj bo VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE Šuklje je med drugim povedal: »Vresnici imamo prav pametne ljudi, ki mislijo, da pod vlado Taafe- jevo v Kranjskejgospoduje samohotje, kakor mo- rebiti kje v deželi zamorcev ob Tsadskem jezeru, ljudi, ki resno verjamejo, da sedanji deželni pred- sednik kranjski je pravi pravcati Herodež, ki le to misli in namerava, kako bipo betlehemski umoril dete, pomilovanja vredno nemštvo na Kranjskem ... Kaj je po kratkem najpoglavitnejše, kar častita opozicija po svoji časopisih in tu v parlamentu oči- ta politični upravi Kranjske? Prvič je to razmerje mestnih osnovnih šol ljubljanskih, drugič so to od- nošajipolitične uprave s tistim sklepom kranjske hranilnice in slednjič, tretjič razmere mej načel- nikom politične uprave in mej uradniki ter profe- sorji nemške narodnosti, predvsem tisti ukaz od 7. aprila 1885, s katerim je zadnjič gospod poslanec Tomaszczuk znal skupiti nekoliko nepredrage senzacije. Kar se tiče mestnih osnovnih šol... do septembra 1885 ni bilo trdo nemških osnovnih šol v Ljubljani pa tudi trdo slovenskih ne. V nižjih razredih seje pričelo s slovenščino, v višjih pa seje nemški poučni jezik posadil namesto slovenščine ... Poglavitno je, daje tako jezikovno organizacijo mestnih šol ljubljanskih leta 1878sklenila ravno nemška večina mestnega zbora in potrdila ravno tako nemška večina deželnega šolskega sveta. Ukrepa nismo mi storili, uperjenje bil proti nam, živel je, četudi smo se mi pritoževali in ga zavrača- li. A glejte potem pridejo z nedolžnimi obrazi in dolžijopolitično upravokronovine.« Glede hranilničnega sklepa o ustanovitvi šole, ki je bil sprejet 29.5.1884, deželno predsedstvo pa ga je zavrnilo šele 15. 1. 1885, je Šuklje navajal, kako je razburil celo kronovino, saj so varčevalci pri hranilnici v 98 % Slovenci in da je anomalija, ker s sredstvi hranilnice gospodari 40 članov ter da bi se to moralo rešiti po »postavni« poti. Dežel- nemu predsedstvu ni bilo mogoče prej odgovori- stovcnsko in kaj nemško v deželi - pri popolnoma nee- naki vrednosti (Ungleiclnvcrtigkeit) obeh jezikov -, nemogoče rešiti na osnovi ljudskega štetja in da pri strankarskem opredeljevanju ne gre zgolj za nasproto- vanja med Nemci in Slovenci, ampak da gre za odloč- no razlikovanje med liberalci in nacionalci, med Kranjci in slovanskimi fanatiki. III. Gospod Šuklje za- služi v vašem razvoju in nastanku natančnejšo obde- lavo, ki bo sledila drugič. Ta za vas za vsak način drag (theuere) poslanec ima fantazijo v parlamentu govoriti o zlati dobi in na vsiljiv, za vas verjetno ne- prijeten način brani vaš režim. "V L Z. so nato Carnio- lusa izzivali, naj se vendar podpiše pod svojimi umo- tvori, da bodo vedeli, s kom polemizirajo. Ta pa je 8. 5. 1886 v L. W. to zahtevo zavrnil z izjavo, da se bo podpisal s pravim imenom takrat, ko bo Winkler začel podpisovati svoje izdelke v L Z. ti, ker je moralo zbrati statistične podatke, saj je mestni občini ministrstvo zaukazalo ustanovitev dveh nemških šol in se je ustanovitev še ene zde- la nekoristna, Kranjska hranilnica pa je lahko na- menjala svoje dotacije le v občekoristne namene. Nekoristnost oz. nepotrebnost še ene nemške šo- le v Ljubljani se je na koncu izkazala za točno. Kar zadeva šikaniranje državnih uradnikov na Kranjskem in zloglasni seznam, je Šuklje izjavil: »Ko sem poslušal govor bukovinskega poslanca, dal bi se bil sam skoro zapeljati, da bi bil misli na kak Sullovsubskribcijski seznam, ki se je stavil pro- ti nemškim profesorjem in uradnikom, v tem se pa spominjam, da acta publica >Konstitucionelnega društvai v Ljubljani že davno več ne obračajo na- se pozornosti širših krogov. Pri dotičnem občnem zboruje bilo 24 članov, reci celih 24 članov, in še o teh hudobni jeziki govore, da so jih morali večpri- vleči od mize v gostilni in kavarni. (Veselost na desni) Pri tem zboru, ki nikakor ni imponoval s številom udeležiteljev, bili so samo trije državni funkcionarji, namreč dva srednješolska profesor- ja in jeden finančni uradnik; jaz mislim, daje bil seznam udeležiteljev, o katerem je govoril dr. To- maszczuk jedva potreben. Gospod poslanec je na- dalje trdil, dase ti gospodje niso udeleževali debat v društvu. To trditev pa moram nekoliko popravi- ti, f eden gospodov udeleževal seje stilizacije odloč- ne resolucije, ki seje sklenila, predlagaldostavke, drugi paje celo v odboru omenjenega društva. Te- daj gospodje se vendar neso tako pasivno deržali. fedno leto je minilo od tega časa, in nobenemu teh gospodov se ni niti las skrivil... Rad verjamem na besedo, da seje onim gospodom predložila pola s 14 vprašanji. Mislite mari, da vlada nima druge naloge, kakor trpeti napade njenih lastnih orga- nov in jim biti zato še hvaležna.« Potem je Šuklje navajal primere, kako v ZDA in Angliji odstavljajo uradnike ob spremembah vla- de, in vprašal opozicijo, ki tako rada zre na sever in občuduje nemško državo, ali misli, da bi pru- ska vlada, ko bi ji začeli uradniki ukazovati, odgo- vorila s tako neuspešnim prezidijalnim ukazom. Kot primer drugačne prakse je navedel tudi Fran- cijo, na koncu pa spomnil na junaštva prejšnje av- strijske vlade: »Tedaj bi res ne bil svetoval nobene- mu uradniku udeležiti se podobne demonstraci- je.« Kot se je spominjal Šuklje, so takrat uradni- kom prepovedovali obiske nedolžnih zabav in bralnih društev, obiskovanje nekaterih gostiln in kavarn. Sodnim uradnikom so prepovedali obče- vanje z nekaterimi izrazitimi Slovenci. »Noben uradnik slovenske narodnosti in mišljenja ni bil VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 varen, ko seje zvečer ulegel v postelj, dasenebode vzbudil v Črnovcih ali Odenburgu [...] Sedem poštnih uradnikov so naenkrat razpodili... in ti uradniki se niso udeleževali nikakih političnih društev, neso se udeleževali sklepanja resolucij, obrnenihproti ministrstvu.«Potem ko je navedel še preganjanje šolnikov in lastno izgnanstvo v Wiener Neustadt, je nadaljeval z opisom razmer, ki so se na Kranjskem po Winklerjevem prihodu idilično umirile. Medtem ko so prej bili spopadi (tudi s smrtnimi izidi) v deželi na dnevnem redu, sta se zdaj narodni skupnosti zbližali in tudi v de- želnem zboru poslanci obeh narodov prijateljsko sodelujejo: »Danes ni treba klicati huzarskih es- kadronov iz sosednjih dežel na Kranjsko... Konji- co so gospodje takrat mnogo izdatneje uporablja- li«. Ob koncu je zaželel, da bi slovenski rojaki v sosednjih deželah uživali vsaj del pravic, ki jih Nemci uživajo na Kranjskem. Pogled od blizu in v ozadje - arhivski in časopisni viri 6.4.1885 je deželni predsednik Andrej Winkler pisal grofu Taaffeju, kot ministrskemu predsedni- ku in vodji ministrstva za notranje zadeve. Obve- stil ga je o inkriminiranem sestanku ljubljanskega ustavovernega društva (slednje je po Winklerje- vih podatkih štelo okrog 160 članov), ki se je zgo- dilo 6.3.1885 in so mu prisostvovali tudi trije dr- žavni uslužbenci: • kr. finančni tajnik Johann pi. Feyrer, profesor na učiteljišču Wilhelm Linhart ter profesor na višji realki Josef Julius Binder. Winkler je ob tem pripomnil, da je imel že večkrat priložnost poročati nj. ekscelenci o protivladni sovražni nastrojenosti ljubljanskega ustavover- nega društva. Ta duh je vnovič prišel do izraza na omenjenem sestanku, in sicer ob vladi sovražnih govorih, predvsem pa je to bilo razvidno iz reso- lucije, sprejete v podporo Združeni levici, pri ob- likovanju katere je aktivno sodeloval prof. Lin- hart. Prof. Binder naj bi svojo aktivno udeležbo izkazal s tem, ko se je dal izvoliti v društveni od- bor. Winkler je poudaril, da se mu je zdelo primer- no, da (preko njihovih predstojnikov) trem ome- njenim funkcionarjem zastavi vprašanja, ki naj bi razložila, kako si omenjeni ljudje predstavljajo združljivost svoje funkcije državnega uslužbenca s to vladi sovražno demonstracijo. Posebej naj bi to bilo problematično, ker je resolucija izražala polno in enoglasno društveno podporo in zahva- lo prizadevanjem Združene levice, usmerjenih v to, da obstoječo vlado zruši. Winkler je pismu pri- ložil tudi poročilo policijskega višjega komisarja Parme, ki je sestanku prisostvoval, izvode Laibac- her Wochenblatta, kije o sestanku izčrpno poro- čal, ter vprašalnik, ki ga je deželno predsedstvo poslalo predstojnikom z zahtevo, da na njegovi podlagi opravijo zaslišanje svojih podrejenih - profesorjev Linharta in Binderja. 5.5.1885 jeTaaf- fe Winklerju odpisal. Sporočil mu je, da se je z zadevo seznanil, se mu zahvalil za poročilo in vr- nil priloge.8 Policijsko poročilo Winklerjevemu dopisu Taaffeju je bilo prilože- no poročilo višjega komisarja Parme, ki je sestan- ku prisostvoval kot predstavnik vlade. Iz poročila z dne 8.3.1885 je razvidno naslednje. Generalne- mu zasedanju ustavovernega društva, ki se je za- čelo okrog pol devetih zvečer v restavraciji kazi- ne, je prisostvovalo 24 članov. Najprej je društve- ni predsednik dr. Schaffer imel daljši govor, ki pa je bil sestavljen izključno iz sprevrženih kritik de- lovanja vlade med zadnjo državnozborsko sezo- no. Posebej je ob tem napadal vladne neuspehe v zvezi z dvemi cilji, ki si jih je zadala: uravnoteže- nost državnega gospodarjenja in sprava med na- rodi. V zvezi s prvim je Schaffer poudaril, da sta se kljub povečanim davkom deficit in zadolže- nost povečala, kar zadeva spravo, pa se je položaj prav tako še poslabšal. Ostale Schafferjeve kriti- ke so bile naslednje: - državni deficit naj bi se povečal za 102 milijona; - reforma na področju davkov (spremembe dav- ka na nepremičnine in v zvezi z dohodnino), zakon proti socialistom, obrtni red, novela o dokladah (Gebühren), v nobenem primeru ni- so izpolnili pričakovanj; - kljub temu da bi bilo progresivno obdavčenje najbolj primerno, ni bilo uvedeno; sicer je bil na področju gradnje železnic dosežen napre- dek, vendar je to pripisati prejšnji sestavi držav- nega zbora; - nasploh vlada spodbuja vse po vrsti, naj nasto- pijo proti nemškemu elementu; slovenizacija je na pohodu, v tem duhu deluje politična uprava na Kranjskem (slovenizirajo se cele ob- čine in npr. celó učiteljišče), ob vsem tem pa se še zatrjuje, da je vse ostalo po starem; - Slovenci so si ustvarili fanatično stranko, ki za- sleduje le egoistične cilje in vidi interese le ož- je domovine, nemški stranki je poglavitna skrb celotne države, vlada pa se je postavila na sta- lišče federalizma. 8 Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), AS 16, Deželno predsedstvo za leto 1885, spis št. 1054. VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE Schaffer je nato sklenil, da morajo ustavoverci toliko časa vztrajati v opoziciji, dokler ne nastopi sprememba sistema. Za naslednje državnozbor- ske volitve je menil, da bodo potekale pod veli- kim vladnim pritiskom in da je zato toliko bolj po- trebno strniti vrste, poudarjati stare avstrijske tra- dicije in združiti vse Nemce in dobre Avstrijce. Za njim je nastopil dr. Suppan, ki je poudaril, da so Slovenci kljub koncesijam, ki so jih dobili, ne- zadovoljni. Obseg teh koncesij je bil po njegovih besedah že tako velik, da novim zahtevam ni mo- goče ustreči, ne da bi oškodovali Nemce. Zatem je društveni blagajnik Leskovic predložil obračun za preteklo leto. Ta je bil sprejet, prav tako je bilo sprejeto Deschmannovo poročilo o finanč- nem poslovanju društva šolskega pfeniga. Pri tej točki sta se razprave udeležila profesorja Linhart in Binder ter predlagala, da se podpore tega druš- tva v prvi vrsti namenijo večrazrednim šolam. Ta predlog je bil predložen odboru v obravnavo. Končno je besedo povzel dr. Schrey, ki je opi- sal dobrohotni vpliv Nemcev v deželi kranjski, ki da so jo obvarovali pred prevlado divjaštva. Zatem je prešel k državnemu zboru in govoril o delovanju Združene levice, ki naj bi bilo v korist celotne države. V zvezi s Kranjsko je posebej omenil zasluge poslanca Plenerja. Schrey je na- zadnje predlagal tekst resolucije, ki so jo z nekaj Linhartovimi popravki vsi navzoči sprejeli v na- slednji obliki: »Ob preteku državnozborske sezo- ne izreka ustavoverno društvo poslancem Zdru- žene levice najtoplejšo zahvalo za predano, k ci- lju usmerjeno, prepričanju zvesto zastopstvo in- teresov skupne države, ustave in nemške stvari. Hkrati izraža upanje, da bo tudi v naslednjem obdobju zasedanja državnega zbora mogoče vi- deti te korenjaške zastopnike nemškega naroda, kako enotno inpolnoštevilno delajo zbrani v ko- rist domovine.« Ob koncu so zbrani potrdili izvolitev vodstva društva, v katerega je bil kot nov član izvoljen tudi prof. Binder. Zborovanje se je končalo nekaj pred deseto uro zvečer.9 Vprašalnik za inkriminirana ustavoverna profesorja Med prilogami Winklerjevega dopisa Taaffeju se je ohranil tudi znameniti vprašalnik, ki je toli- 9 Prav tam. kanj vzburil duhove. Prav tako sta bila vprašalni- ku priložena zapisnika zaslišanj, ki sta jih opravi- la oba direktorja šol. Ni pa najti zapisnika o zasli- šanju finančnega uradnika Feyrerja, tako da ni ja- sno, ali je do tega zaslišanja sploh prišlo. Če pri- merjamo vprašalnik in časopisno poročilo o se- stanku, izšlo v Laibacher Wochenblatt (št. 240/ 1885, str. 1,2,4 in 5), ugotovimo, da je prav to po- ročilo bilo osnova za sestavo vprašalnika, saj vprašalnik poizveduje o mnenju glede trditev, ki so bile zapisane v časopisnem poročilu o sestan- ku. Winkler je tako 7.4.1885 poslal direkciji učite- ljišča ter direkciji višje realne šole dopis. V njem je zahteval, da direkciji obeh šol zaslišita profe- sorja Linharta in Binderja, ki sta temu sestanku prisostvovala. Zaslišanje naj bi potekalo na pod- lagi sledečega vprašalnika, ki pa je vseboval 17 in ne 14 vprašanj, kot je v parlamentu trdil Tomaszc- zuk: 1. Ali in do katere mere soglaša z napadi in očitki na vlado, ki so bili na sestanku izrečeni v govo- rih, kateri so bili sprejeti z odobravanjem? 2. Kaj sam meni o očitkih prvega govornika češ, da »vlada daje vedno nove koncesije posamez- nim strankam in narodom z izjemo nemške- ga ter da z namenom zlorabljanja spodbuja nacionalni element«. Kaj razume pod koncesi- jami in ugodnostmi in koliko se mu te ugodno- sti zdijo zloraba? Kateri obstoječi zakon naj bi s temi koncesijami in ugodnostmi vlada kršila? 3. Do katere mere meni, da je izrečena kritika is- tega govornika - ki je bila namenjena vladnim ukrepom na področju politične uprave, pra- vosodja, davčne reforme, železniškega pro- meta in socialne reforme - upravičena? 4. Katere protinemške ukrepe je po njegovem mnenju sprejela centralna vlada, posebej pa katere protinemške ukrepe je sprejela deželna vlada na Kranjskem; ali in v kolikšni meri se mu ti ukrepi zdijo nezakoniti? 5. Kaj meni o trditvi prvega govornika, da se vla- da pri svojem delovanju poslužuje zelo svoje- vrstnih sredstev in da pri svojih korakih in sredstvih ubira politiko izvijanja (ovinkarje- nja)? 6. Kaj bi imel pripomniti k vladnim ukrepom v zvezi: - z razpustitvijo zadnjega deželnega zbora; - s potekom zadnjih volitev v občinski zastop deželnega glavnega mesta; - z izdajo volilnega reda za trgovsko zborni- co; VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 - s spremembami na področju šolstva, pose- bej na učiteljišču, pa tudi drugod; - z znanim sklepom Kranjske hranilnice, da postavi nemško šolo in gradi delavska sta- novanja? Ali in v kolikšni meri je po njegovem mnenju vlada v vseh naštetih primerih kršila obstoje- če zakone in - v slučaju pritrdilnega odgovora - katere zakone? 7. Pri kateri od (v zadnjih letih mnogoštevilnih izvedenih) personalnih sprememb naj bi vla- da po njegovem ravnala nekorektno? V kolik- šni meri se mu zdi zaslužena graja uradnega časopisja in domnevnih uradnih kandidatur in kakšne utemeljitve lahko za to grajo nave- de? 8. V katerem smislu in v katerih primerih naj bi vlada stopila Nemcem na prste? 9. V kakšnem smislu se vprašanemu zdi pomanj- kljiv Lex Šuklje, za katerega so glasovali tudi nemški deželni poslanci in ki je dobil tudi ce- sarsko potrditev? 10. V kolikšni meri soglaša s trditvijo govornika o tem, da je ljubljanski občinski svet sprejel sklep o slovenizaciji vseh ljubljanskih šol in njemu podrejenih uradov? Kje in v kakšnem smislu se je do zdaj izvedla slovenizacija ljub- ljanskih ljudskih šol in kje sploh je prišlo do katerekoli spremembe glede dosedanjega poučevalnega jezika na teh šolah? Kje in v ka- terih slučajih so Nemci v Ljubljani in drugje na deželi doživeli kršitev zagotovljenih pravic, ki jim jih jamči 19. člen temeljnega državnega za- kona z dne 21. decembra 1867 (R. G. Bi. št. 142)? 11. Ali meni, da je izjava omenjenega govornika o tem, da je vlada drugo za drugo zastopniška telesa v deželi prepustila nacionalnim fanati- kom, upravičena? V primeru da tako meni - v čem se je tovrstna aktivnost vlade manifestira- la? 12. Ali se veliko ljudi v deželi - in eventualno kate- ri - ukvarja z učenjem ruskega jezika? 13. Ali se strinja s pogledi govornika, da vlada sle- di federalističnim ciljem, in v slučaju pritrdil- nega odgovora, katere dokaze lahko navede v podporo tej trditvi? 14. Ali se strinja s trditvijo drugega govornika, da so dejanja vlade na Kranjskem bila že večkrat upravičeno deležna kritike nemško-liberalnih državnozborskih poslancev? Ali tudi on meni, da je bila kritika upravičena in - v slučaju pritr- dilnega odgovora —, katera dejstva lahko nave- de v podkrepitev? 15. Zakaj je - v slučaju, da se ne strinja z navedba- mi, ki so bile izrečene na sestanku - tam ostal? 16. Ali se mu zdi njegovo prisostvovanje na se- stanku upravičeno glede na to, da so bile tam uprizorjene protivladne demonstracije, pose- bej z ozirom na enoglasno sprejeto in poslano zaupnico oz. priznanje Združeni levici, ki dela na rušenju vlade? Kako lahko opraviči svojo prisotnost na sestanku glede na nacionalne spore, ki vladajo v deželi in v katere se zlahka lahko pritegne študirajočo mladino? 17. Kako se je lahko pripetilo, da se je čutil pokli- canega sodelovati pri oblikovanju zaupnice Združeni levici, oblikovane na omenjenem zborovanju?10 Zaslišanji Direkcija učiteljišča je odgovor poslala takoj po opravljenem zaslišanju 12. 4. 1885. Potem ko je direktor učiteljišča Blasius Hrowath prof. Linhar- tu prebral vprašanja in si jih je nato Linhart še sam prebral, je na zapisnik izjavil nasiedn]e:»Na vpra- šanja od 1 do 15 nisem v stanju odgovoriti. Sem veliko premalo politika, da bise lahko izjasnil v zvezi s temi vprašanji. Kolikor mije znano, se še nikoli nisem na kakem javnem zborovanju izja- snil glede kateregakoli političnega vprašanja, kar je dokaz, da se s politiko ne ukvarjam. Prav tako malo se ukvarjam tudi spravnim študijem, tako da prav tako nisem sposoben presojati, alije s tem ali onim ukrepom vlada kršila ta ali oni zakon. Kar zadeva vprašanja pod 15,16 in 17, odgovar- jam naslednje. Sem že skoraj 15 let član vseh tu- kajšnjih društev. Osebe, kijih vodijo, so mi znane kot zelo častivredni možje, polni patriotizma. Se pa redko primeri, da bi se lahko poslušalec z vsemi navedbami v dolgem govoru posameznega go- vornika strinjal. Prav tako redko se primeri, da bi poslušalec, kise z vsem ne strinja, zborovanje ta- koj zapustil. Menim, da tega nisem bil dolžan sto- riti, saj je bil prisoten tudi zastopnik • kr. vlade, ki jedopustil, da je zborovanje potekalo, ne da biga prekinjal. Slednje se gotovo ne bi zgodilo, če bi se pripetilo kaj nedostojnega. Prav tako so zborova- nju prisostvovali tudi drugi uradniki in so tam ostali do konca. Najodločneje pa moram zanikati, da bi z eno samo besedo sodeloval pri oblikovanju zaupnice poslane Združeni levici. To je popolnoma napač- no in neresnično. Prav tako nisem predlagal no- benih amandmajev, kot je bilo popolnoma na- pačno napisano v nekem članku tukajšnjega Lai- bacher Zeitunga.« 10 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE Po tej izjavi je bil zapisnik zaključen in podpisan. Direktor višje državne realke Mrhal je v dopisu • kr. deželnemu predsedniku sporočil, da •. kr. profesor Josef Binder, kljub opominu, ni želel na- tančneje odgovarjati na vprašalnik. Tako je poslal zapisnik zaslišanja, ki ni potekalo povsem po že- ljah deželnega predsednika. Do zaslišanja je prišlo 11.4.1885 v direktorjevi pisarni. Potem ko je direktor prof. Binderju pre- bral vprašanja, ga je pozval, naj resnicoljubno in po najboljši vesti nanje odgovori. Ob tej zahtevi je prof. Binder izjavil, da so za- stavljena vprašanja tako mnogoštevilna in po vse- bini težka, da prosi za pol do tričetrt ure časa, da jih natančno prebere in o njih razmisli. Direktor je tej prošnji ugodil, po tričetrt ure pa je prof. Binder izjavil sledeče: »Vzvezi s točko 1 zelo obžalujem, ker nisem v stanju, da bi se uradno izrekal o tem, kaj mislim, oz. da bi posamezne mi- sli utemeljeval, preden bi jih javno in glasno izu- stil. Tako neupravičeni zahtevi moram nasproto- vati v interesu pravice do svobodnega samoodlo- čanja. Isto velja tudi v primerih od 2 do 11 ter 13 in 14. Za odgovore na ta vprašanja je potrebno natančno poznavanje avstrijske zgodovine od 1879 dalje, prav tako bi bilo potrebno natančno poznati gradivo v zvezi s tovrstno problematiko ter imeti popolnoma oblikovano poznavanje poli- tike oz. razpolagati z zmožnostmi na političnem področju. Glede na vse skupaj torej moram izjavi- ti, da pri najboljši volji nisem v stanju takoj odgo- voriti na vprašanja, najmanj pa mije mogoče od- govoriti uradno.« Direktor Mrhal je nato Binderja opozoril, da vi- soki odlok dobesedno zahteva, da odgovori na vsako vprašanje posebej: »Opominjam vas, daje vaša dolžnost, da izpolnite naročilo oblasti, ki so vam predpostavljene, po najboljši vesti in zmož- nostih.« Prof. Binder ga je zavrnil: »Na to ne morem odgo- voriti nič drugega kot to, kar sem že izjavil.« Na ostala vprašanja je prof. Binder odgovoril sledeče: V zvezi z 12. vprašanjem (koliko ljudi na Kranj- skem se uči ruščino): »Na to nisem v stanju dati nobene informacije.« Na 15. vprašanje: »Ker nisem na zborovanju opazil nič nezakonitega, nisem imel razloga, da biga zapustil. Tudi vladni zastopnik ni nasproto- val ničemur.« V zvezi s 16. vprašanjem: »Zborovanja nisem ra- zumel kot protivladno demonstracijo, ampak kot to, karjevresnici bilo - vsakoletno generalno zbo- rovanjes strani vlade odobrenega društva. Obstoj Združene levice je prav tako malo nezakonit, kot tudi nastopanje tega kluba za nemštvo. Slednjo aktivnost Združene levice smatram za pohvale vredno, posebej zato, ker so vendarle tudi Nemci zvesti avstrijski državljani. Novo pa mije, da bi Združena levica načrtovala rušenje vlade, saj sem do zdaj verjel, da levica nasprotuje proti de- snici, vlada pa je nad vsemi strankami. Prav tako ne vidim zveze med mojo prisotnostjo na zboro- vanju, v deželi prevladujočimi mednacionalnimi spori, ter mladino, ki jo poučujem. V tem primeru bi bilo sodelovanje zrelih mož (kar učitelji so)pri delovanju posameznih društev zlo in bi taka ne- varna društva ne imela zakonske podlage za svo- je delovanje.« V zvezi s 17. vprašanjem: »V sprejemu častne funkcije v zakonito dovoljenem društvu, katerega člani so častivredni možje, nisem mogel zaslediti nič nezakonitega. « Ker prof. Binder ni imel nič več pripomniti, je bil zapisnik zaključen in podpisan.11 Zaključek V fondu Deželnega predsedstva za Kranjsko ni zaslediti nobenih drugih arhivalij v zvezi z zade- vo, ki smo jo osvetlili. Kljub nezadovoljivim od- govorom oz. neposlušnosti obeh profesorjev, se Winklerju očitno ni zdelo vredno, da bi vso stvar gnal dalje in posegal po disciplinskih ukrepih. Verjetno se lahko zanesemo na Šukljetovo tolma- čenje okoliščin, kot jih je predstavil v državnem zboru. Njegove izjave imajo posebno težo z ozi- ram na to, da je bil Šuklje ozko povezan z Winkler- jem in da je svojčas tudi urejal Ljubljanski list, ki so ga ustavoverci označevali kot tipičen prime- rek reptilnega časopisja, ki ima za nalogo braniti vladno politiko na Kranjskem. Tako lahko zaklju- čimo, da drži trditev Laibacher Zeitunga, da »to izpraševanje ni imelo posledic, saj vsi izprašani uradniki lepo in mirno uživajo svoje službe -s to t. i. inkvizicijo so dobili le namig, da jim je pod ak- tualno vlado sicer dovoljeno dosti, •••• vse«, oz. s Šukljetovimi besedami: »Mislite mari, da vlada nima druge naloge, kakor trpeti napade njenih 11 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 lastnih organov in jim biti zato še hvaležna.« Očitno je ta epizoda pomenila le en povod več za prenapihovanje dejstev in kričanje o tem, kako se na Kranjskem teptajo osnovne državljanske pra- vice Nemcev - v obravnavanem primeru celo svoboda misli. ••<• Zgoraj opisana epizoda nam tudi posredno po- maga razjasniti odnose med Nemci v južnih kro- novinah Avstrije. Dejstvo je, da se je v vrstah usta- voverne stranke po sestopu z oblasti začela širiti nesloga. V začetku osemdesetih let se napetost ni stopnjevala zgolj med strankarskimi prvaki in po- slanci na Dunaju, pač pa tudi v provinci. Med ljubljanskimi oz. kranjskimi in spodnještajerski- mi Nemci je tako prihajalo do medsebojnih ver- balnih obračunov. Celjski Nemci so npr. leta 1883 v svojem glasilu Deutsche Wacht kranjskim roja- kom očitali mlačnost, nedoslednost in defeti- zem: »Danesposvečamo nekaj besed tistim, ki so za položaj na Kranjskem in posebej v Ljubljani posebej krivi - Nemcem na Kranjskem; čeprav bi lahko v letih boja proti nacionalcem prej kot vsi ostali prišli do spoznanja, daje v spopadu z njimi potrebna brezobzirna energija in strumno zasto- panje nacionalnih interesov, taktika nemških Kranjcev kaže ravno nasprotno. Namesto ener- gične obrambe je prisotna komodna koncilianca. Višji nacionalni čut izrinjajo izbruhi lojalnosti, ki vzbujajo posmeh nasprotnikov, nezaupanje vsa- ke vlade in zaničevanje sodrugov v ostalih pro- vincah. Njihova večna napaka je bila vera, da bo- do z lojalnim dobrikanjem ter z boječim zatajeva- njem nacionalnega čuta izprosjačili zaščito od vsakokratne vlade. Prizadejana so jim bila mno- ga razočaranja, grenke izkušnje, vendar jim te niso prinesle okrepitve, niso zasejale semena bolj- še metode. Zdeli so se kot ohromljeni od strahu predkakim duhom, karje njihove sovrage še bolj opogumilo. Če jih niso poučile njihove lastne iz- kušnje, jim bodo pomagale toliko manj izkušnje iz mednacionalnega boja avstrijskih narodov. Tisti stavek, kije danes iz velikega števila konkretnih primerovjasen že vsakemu, še tako nezrelemu po- samezniku, njim še zmeraj ni doumljiv: »Tako imenovano pravo avstrijstvo ni tisto, ki nas vodi k uspehom, pač pa resna, k dejanjem pripravljena odločnost v zasledovanju nacionalnih ciljev.« Na- cionalnosti, kise danes priklanja, so štete ure - na milost in nemilost je prepuščena sovražnikom. Primer za ta teorem so priskrbeli kranjski Nemci. Kaj so v teku let s svojo ostentativno lojalnostjo do- segli? Ali so si priskrbeli protekcijo katerekoli vla- de? Nekateri izmed njihovih tako imenovanih vo- dij bi znali o tem med zelo intimnimi prijatelji marsikaj povedati. Nemško ljudstvo na Kranj- skem ne more imenovati niti ene pridobitve, ki bi jo pridobilo kot nadomestilo za svojo politično re- putacijo. Drža tako imenovane ustavoverne stranke na Kranjskem je tolikokrat mejila na stra- hopetnost, da se od te skoraj ne razlikuje -pri tem so nam na voljo dejstva zelo mladega datuma. Kjer sta zloglasna nemška uslužnostin hlapčevs- tvo splošna maksima, tam je pripravljena zemlja za razcvet renegatstva. Nemci Kranjske lahko o tej temi povedo več kot katerakoli druga stranka. Njihovi voditelji z določeno mero afektiranja igrajo politične zmerneže in znajo svojim sodru- gompredstavljati svoje dvornosvetniške oscilacije kot produkte modrega duha zmernosti. Šele ko ti zmerni modreci - ki v vseh svojih govorih grmijo zlajtmotivom hrepenenja po redu -prebegnejo v tabor prvakov, šele takrat se dobrim Ljubljanča- nom odpro oči in objokujejo odpad, ne da bi izvr- gli odpadnike. Ta korupcija prepričanja je konč- no prešla na ljudstvo. Namesto samozavestne energije in moralne premoči je nastopila - od pre- vidnega patriotizma tako različna, z lojalnostjo prekajena - omejenost, kijevsvojipobožnjaški maniri pridobila papeškepoteze in učinkuje odbi- jajoče. Namesto da bise organizirali in spustili v boj do konca ter izkoristili vse prednosti, ki se po- nujajo iz izkušenj (toje npr., daje druga plat bru- talnosti prvakov nenavadna strahopetnost), klečeplazijo in hlapčujejo, izigravajo preganjano nedolžnost, vlogo, ki v politiki deluje le smešno. Ko- likor močnejši udarci padajo po njih, toliko večja je njihova afektirana lojalnost. Zdi se, da svoje zglede iščejo v svetniških legendah. Kljub temu so si morali s strani ljubljanskega župana pustiti re- či, da so tisti, ki provociraj o. To je na smrt smešno. Toda šibki si vsi delijo isto usodo - nič ni tako zavr- ženega, da jim človek ne bi mogel oponesti. Kranj- ska je izgubljena, Ljubljana še ne čisto, vendarso dnevi nemštvu šteti, razen če ne nastopi spremem- ba dosedanje taktike. Skoraj smešno je, če nemški časopis ob omenjenih brutalnostih Slovencempre- doča materialno škodo, ki bi jo Ljubljana utrpelaz izgubo Nemcev. Kot da ne bi Slovenci sistematično in očitno delali na tem, da Ljubljano popolnoma slovenizirajo. In alije to sploh odgovor, s katerim se potrjujejo zaušnice? Ali se s takim publicistič- nim marazmom ne spodbuja politične nesposob- nosti? Omenjeni list med drugim piše: »Smo v opo- ziciji do Taafejevega kabineta, toda kljub temu smo prepričani, da velik del tistega, karje Winkler- jevieri v Ljubljani postalo mogoče, ni dobilo potr- ditve ministrstva.« To je pri nas način, s katerim VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE tisk politično vzgaja. Vendar se ne čutimo poklica- ne, da bi nemškim Kranjcem odpirali nove poti k boljšemu. Le samospoznanje in samozavedanje jih bo pripeljalo do spoznanja, da izboljšanja ni mogoče doseči po poti, ki sojo ubrali, in da se mo- rajo znebiti predvsem tistih ljudi, ki so jih postavili na ta kriva pota. Torej proč z dosedanjimi vodji nemških Kranjcev. Svojo nacionalnost so tako dolgo izdajalsko zatajevali in se tako zelo postav- ljali na stališče ekscesivne lojalnosti z egoističnim ozadjem, da jih je vsaka vlada kot nenevarne in odslužene potisnila vstran in jih prepustila usodi. Stranki ni manjkalo ne materialnih in ne moral- nih sredstev, vendar je njenim voditeljem manj- kala potrebna srčnost, da bi utrdili položaj. Nemš- ki Kranjci so zavedeni, vendar je bistvo njihove individualnosti dobro. Zozirom na tosi ne zaslu- žijo, da se jih daje češkim Nemcem za strašljiv pri- mer samosproduciranega propada. Upanje na izboljšanje in rešitev ni izključeno, vendar je odvi- sno od gesla: »Ljudi, nove ljudi!<«u Laibacher Wochenblatt je 1.9.1883 užaljeno od- govoril na zgornji članek in poudarjal, da je to že drugi udarec, ki ga je omenjeni časopis zadal »s pestjo v obraz« kranjskim Nemcem: »Čepredpiso- vala receptov na Savinji menijo, da bi bilo dovolj zgolj razvitje nemških zastav, naj pridejo in to sa- mi poskusijo v deželi, kjer se gospodični iztrga trak za uro zgolj zato, kerje bil v nemških nacionalnih barvah. V primeru, da bi svoje nasvete resnično skušali preizkusiti, bi se kaj kmalu vrnili domov 12 Deutsche Wacht 23. 8. 1883; Deutsche Wacht Je v isti številki objavil še naslednje grozljive vesti iz Ljubljane: "Med nemškim študenti, ki so bili izpostavljeni terorju požiralcev nemštva, je bil tudi Drolz, študent rudars- tva {Bergakademiker) iz Laškega (Tiiffer); godilo pa se mu je vseeno bolje kot njegovemu bratu, ki so ga svojčas nahujskani kmetje ob pretepu na Jančah mal- tretirali s cepcem, da je za posledicami tega prezgodaj umrl. Nemcem se pri obisku Ljubljane toplo priporo- ča, da se pravočasno oskrbijo z revolverji. Gospodje nacionalci in njihovi časopisi so lahko res ponosni, da so zbudili veliko nacijo. Krasno življenje v beli Ljubljani in zlati Pragi." Prijaznosti iz Ljubljane "Na tujca naredi Ljubljana vtis mirnega, dobrodušne- ga mesta; ko pa je nekdo pobliže posvečen v razmere, se ta iluzija kmalu razbije, saj je v resnici zgolj pasiv- nosti nemške manjšine pripisati, da svet ne sliši še za večje kravale. Posebej so zamerili nekemu turnarju, ki je sokoliste ob pivskem omizju osmešil z nekaj verzi in jih slavil kot rdečesrajčnike in spomnil na nekoliko glasne živjo klice med obiskom cesarja. Zdaj so vse sile velike nacije usmerjene, da zadajo smrten udarec Turnvereinu. Pesnik nedolžnih verzov, železniški uradnik, seveda ni smel ostati na slovenskih tleh in so ga hitro premestili. Zdaj skušajo sokolisti svoje maš- čevanje izliti nad turnarji. Potem ko so uspeli napasti temeljito ozdravljeni. Ne nacionalistična neum- nost, ampak nemška kultura lahko pritegne Slovence, in to je edina možnost za deželo, kjer so Nemci v manjšini. Značilna za vso zadevo je oko- liščina, da do teh izpadov, ko omenjeni list v ma- niri strogega biriča vleče kranjske Nemce pred kr- vavo sodišče, prihaja navadno takrat, ko se znan politični potujoči pridigar na spodnjem Štajer- skem, kije v ozkih stikih z omenjenim časopisom, zasiti slovenskih prvakov. Tedaj se - kotsezdi ne- koliko izčrpan odobičajnih besednih bitk.prika- terih žal ni nobenega nasprotnika -preko svoje- ga osebnega časopisa loteva razsvetljevanja kranjskih Nemcev.« Kot smo že ugotovili, so se za kranjske Nemce v prvi polovici osemdesetih let 19- stoletja v parla- metu potegovali poslanci Jacques, Plener in Tomszczuk. To nedvomno govori o tem, da so kranjski Nemci politično gravitirali k zmerni sta- ro-liberalni struji ustavovernega tabora, saj so vsi prej našteti poslanci spadali v ta tabor, ki se je ob razkolu leta 1885 utelesil v Plenerjevem Nemško- avstrijskem klubu.13 Ta politična usmeritev Nem- cev v Avstriji je še vedno zagovarjala tezo, da se interesi nemštva in interesi monarhije prekrivajo ter da se nemški nacionalni cilji lahko dosežejo le s pomočjo močne centralistične države, katere krmilo mora prevzeti nemško-liberalna stranka. Temu taboru je nasprotovala bolj radikalna nemško-nacionalna struja, ki se je leta 1885 utele- sila v Steinwenderjevem Nemškem klubu. Sled- nji je za bistveno izhodišče programskih usmeri- tev sprejel načelo, da so nemški nacionalni inte- resi nad vse in da nikakor niso nujno v sozvočju z državnimi." V obdobju do odkritega razkola je politiko ustavoverne stranke narekovalo njeno umerjeno liberalno krilo. Tovrstno politično us- meritev so kranjski Nemci podpirali, kar je razvid- no tudi iz vrste resolucij in izjav podpore,15 spod- nještajersko, še posebej celjsko nemštvo, pa je bi- lo z njo nezadovoljno in je zahtevalo bolj odloč- no, brezkompromisno obrambo nacionalnih in- teresov. Nezadovoljstvo s politiko Združene levi- dva turnarja, so hoteli inscenirati večji eksces ob nji- hovem generalnem zborovanju. V resnici so naleteli na štiri mladeniče, od katerih sta dva bila Slovenca. To pa jih ni zmotilo in petnajst sokolistov je te štiri prete- plo z dežniki. Nadaljevanje bo sledilo na sodišču." 13 Primerjaj: Lothar Höbelt: Kornblume und Kaiserad- ler: die deutschfreiheitlichen Parteien Altöstereich 1882-1918, Wien : Verlag für Geschichte und Politik, München : R. Oldenbourg, 1993, str. 50 in 52. 14 Primerjaj: Klaus Bertchold: Österreichische Parteipro- gramme 1868-1918; Wien: Geschichte und Politik, str. 76-77. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 ce se je pri celjskih Nemcih začelo izrazito kazati od leta 1882. Po zatrjevanju Cillier Zeitung naj bi jo vodili »spolitizirani profesorji in politični dok- trinarji«. Tako so spodnještajerski Nemci 1885 z odobravanjem sprejeli razpad Nove levice in us- tanovitev Nemškega kluba ter se z njegovim delo- vanjem v celoti identificirali.16 Očitno je torej, da spori med kranjskimi in spodnještajerskimi Nemci niso izvirali le iz različ- nih pogledov na strategijo oz. taktiko doseganja ciljev, niti ne zgolj iz strahu, da je po padcu Ljub- ljane v slovenske roke na vrsti Celje, pač pa je šlo tudi za globlja politična, če ne že ideološka razha- janja. Zusammenfassung Takt besaß dieser Mensch sicher nicht Die Verfolgung verfassungstreuer Beamter in Krain Nach dem Verlust der Herrschaft in Ljubljana (1882) und im Krainer Landtag (1883) scheiterten endgültig die Bestrebungen der im Laibacher verfassungstreuen Verein versammelten Krainer Deutschen nach völliger politischer Beherr- schung Krains. Die Situation änderte sich dra- stisch und das deutsche Lager in Krain, von dem fast alle Deutschtümler, aber auch ein großer Teil der Deutschen abfiel, mußte seine grundlegen- den nationalen Interessen verteidigen. Die Be- strebungen der Krainer Deutschen waren daher seit den achtziger Jahren des 19. Jahrhunderts auf die Sicherung eines autonomen Schulwesens und die Ermöglichung der Tätigkeit der Kultur- einrichtungen der Deutschen konzentriert - ei- ner Minderheit, die etwas weniger als ein Fünftel der Laibacher Bevölkerung und rund 5 Prozent aller Krainer und Krainerinnen umfaßte. Damit untrennbar verbunden war auch ein Kampf auf 15 Že v začetku leta 1880 je npr. tudi kranjske Nemce, ki so enako močno cenili tako slogo kot zmernost, nepri- jetno presenetil razpust eksekutivnega odbora Ustavne stranke (VerfassungsparteU zaradi umika poslancev Napredne stranke (Fortschrittspartei}, ßo popolnega razcepa oz. razpada Ustavne stranke je prišlo zaradi različnih stališč v zvezi z vojnim zakonom. (L. T., 17. 1. 1880; članek z naslovom "Die Auflösung des Exe- cutiveomites der Verfassungspartei",). V letu 1881 50 najbolj upali v novonastalo ustavovemo Združeno levico (Vereinigte Linken kije na kongresu 13. 11. 1881 na Dunaju združila vse frakcije v eno- ten klub Ustavoverne stranke, katere program je bil enoglasno sprejet (L W., 26. 11. 1881). 16 Primerjaj: Janez Cvirn: Trdnjavskl trikotnik, Mari- bor, Obzorja, 1997, str. 102-107. finanziell-wirtschaftlichem Gebiet, der sich vor allem in Boykotten einzelner nationalbewußter Händler äußerte (»Jeder zu den seinen«) und sich noch verschärfte anläßlich slowenischer Versu- che, die Krainer Sparkasse zu übernehmen, die eine wesentliche und unversiegbare Finanz- quelle für alle Bedürfnisse der deutschen Volks- gruppe in Krain war. Eine besonders beliebte Zielscheibe der Krainer Deutschen war der Landespräsident Winkler, ein Exponent der neuen Regierungspolitik in Krain, die die deutsch-liberalen Kreise in Österreich als Todfeind verstanden. Neben Angriffen in der Presse bedienten sich die Krainer Deutschen der Hilfe deutsch-liberaler Abgeordneter im Wiener Parlament, die Winklers Politik wiederholt kriti- sierten und auch damit verbundene Interpellatio- nen stellten. Mit Beschwerden über die Unter- drückung des Krainer Deutschtums traten im Par- lament die Abgeordneten Jacques (1883) und Plener (1885) auf (letzterer auch mit einer Interpel- lation) sowie der Abgeordnete Tomaszczuk (1886). Nachdem Tomaszczuk Winklers Verbot der Finanzierung einer deutschen Schulgründung durch die Krainer Sparkasse kritisiert und in die- ser Angelegenheit eine Interpellation eingereicht hatte, stellte er im Parlament auch Winklers Schi- kanieren verfassungstreuer Beamter vor. Er er- wähnte einen Erlaß des Landespräsidenten Winkler aus dem Jahr 1885, der die Befragung je- ner Staatsangestellten bestimmte, die einer Ver- sammlung des Laibacher verfassungstreuen Ver- eins beigewohnt hatten. Die »stigmatisierten« Be- amten mußten schriftlich 14 Fragen beantworten über ihren persönlichen Standpunkt zu den bei der Versammlung angenommenen Beschlüssen. Diese Beschlüsse hatten die Regierungspolitik kritisiert und ihre Unterstützung für die deutsch- liberale Opposition ausgedrückt. Tomaszczuk entrüstete sich über das mangelnde Taktgefühl des Landespräsidenten Winkler. Die deutsch-li- berale Presse erörterte weitschweifend die In- quisition in Krain. Die slowenische Presse und der slowenische Abgeordnete Šuklje wiesen die Anschuldigungen zurück und enthüllten, daß es sich nur um drei Beamte handelte, die durch die Befragung lediglich den Wink bekamen, daß die Regierung von Seiten ihrer Angestellten keine Kritik hören will. Sonst war den gegen die Regie- rung gesinnten Beamten nichts passiert und sie hatten ihre Stellungen beibehalten. Bei dieser Gelegenheit erinnerte die slowenische Seite die deutschen Liberalen an den Terror, den Jahre zu- vor deren Regierung ausgeübt hatte. Damals wur- VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE den slowenische Beamte in die gottverlassen- sten Teile der Monarchie strafversetzt - nicht, weil sie an regierungsfeindlichen Treffen teilge- nommen hätten, sondern nur, weil sie Slowenen waren. Das Archivmaterial ermöglicht einen näheren Einblick in den Verlauf der Verhöre der Laibacher Mittelschulprofessoren Linhart und Binder, die allerdings die Mehrheit der Fragen nicht beant- worteten. Linhart versuchte sich herauszuwinden, daß er von Politik zuwenig versteht. Binder lehnte die Beantwortung aus prinzipiellen Gründen ab und erklärte, daß er sich einer solchen ungerecht- fertigten Forderung (einzelne Gedanken begrün- den zu müssen, bevor er sie öffentlich und laut ausdrückt) im Interesse des Rechts auf freie Selbstbestimmung widersetzen müsse. Beide be- riefen sich darauf, daß beim inkriminierten Tref- fen nichts Strittiges vor sich gehen konnte, weil der anwesende Vertreter der k.k. Regierung die Versammlung nicht unterbrach und zuließ, daß sie ungehindert stattfand. Das dargestellte Ereignis zeigt anschaulich, in welchem Ausmaß die Leidenschaften aufge- peitscht waren, wie also ein an und für sich trivia- les Ereignis eine große Medienaufmerksamkeit auf sich ziehen konnte und Gegenstand hitziger Parlamentsdebatten wurde. Mittelbar enthüllt das vorgestellte Beispiel die politische Orientierung der Krainer Deutschen bzw. des Laibacher deutschen verfassungstreu- en Vereins im Rahmen der Vereinten Linken. Alle Abgeordneten, die in den achtziger Jahren des 19. Jahrhunderts im Parlament zur Verteidigung der Krainer Deutschen auftraten, waren Anhänger des gemäßigten altliberalen Flügels, der sich nach dem Zerfall der Vereinten Linken zum Deutsch-Österreichischen Klub formierte. Der berühmte Plener war der Führer des erwähnten Flügels bzw. der späteren Parlamentspartei. Das erklärt auch den Hintergrund des Konflikts zwi- schen den Krainer Deutschen und ihren Lands- leuten in der Untersteiermark zu Beginn der achtziger Jahre des 19. Jahrhunderts. Die Unter- steirischen Deutschen waren Anhänger der stär- ker nationalen Strömung, die mit der »blassen« Politik der Vereinten Linken unzufrieden war und nach dem Zerfall der Vereinten Linken den radikaleren Deutschen Klub unterstützte. Die Cillier Deutschen warfen den Krainer Deutschen Lauheit, Prinzipienlosigkeit und Kapitulantentum vor und riefen zum Austausch der Führung der Krainer Deutschen auf. Es scheint aber, daß sie dazu nicht nur durch ihre Nichtübereinstimmung mit der (vermeintlich) verfehlten deutschen Poli- tik in Krain angeregt wurden, sondern daß es sich um tiefere ideologisch-politische Meinungsver- schiedenheiten zweier deutscher Gemeinschaf- ten im geschlossenen slowenischen Siedlungsge- biet handelte. VSE ZA ZGODOVINO