Informacija o poslovnem uspehu podjetja za obdobje januar— junij 1974 obravnava zbirne kazalnike za Kombinat Hmezad kot celoto, ki so sestavljeni na podlagi polletnih bilanc ter poročil TOZD za to obdobje.
Osnovne značilnosti tega obdobja v poslovanju kombinata so:
—	Doseganje celotnega dohodka v normalnem gibanju preteklih let (41 «/o plana in 136 °/o lanskega obdobja). Pri tem izvršitev količin proizvodov in storitev zaostaja za načrtovanim za le nekaj odstotkov, kar je izraz prizadevanj kolektiva za doseganje začrtanih ciljev.
—	Materialni stroški izdelave se gibljejo hitreje kot realizacija, kar izvira iz še vedno hitreje rastočih cen reprodukcijskega materiala in osebnih dohodkov kot pa prodajne cene. Ta razkorak pa jasno negativno vpliva na dobiček oziroma razliko v realizaciji.
—	Porast proizvodnih stroškov in povečanje zalog vplivajo na znatno povečanje povprečno angažiranih sredstev, tega vpliva pa ne znižuje hitrejše obračanje sredstev, saj nastopa ravno nasprotno, plačila od kupcev so v padanju.
I.	PREGLED IZVRŠITVE KOLIČINSKEGA OBSEGA PROIZVODNJE
Živinorejska proizvodnja v kombinatu v tem razdobju beleži povečanje proizvodnje govejega mesa v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 19 %. Porast je izrazitejši pri pisanem govedu, saj je le-ta vrsta v vzponu za 20 %. Kljub primerjalnemu porastu pa ne dosega načrt za 2 %>. Vzrok nedoseganja načrta je v glavnem v spremembi načina pitanja govedi, pri čemer so večje teže končnega pitanja negativno vplivale na turnuse. Zato pričakujemo konec leta, da bo proizvodnja govejega mesa dosegla načrtovano proizvodnjo.
27-odstotno povečanje proizvodnje pitanih prašičev v primerjavi z letom 1973 predstavlja izredno majhno proizvodnjo te vrste, saj ne dosega niti 200 ton, zaostaja pa tudi za načrtom za 14 %. Proizvodnja brojlerjev se ujema z načrtom in je v primerjavi z letom 1973 za 19 %> večja.
Mlečna proizvodnja zaostaja za lansko proizvodnjo za 4 %, pa tudi za načrtom za 5 °/o. Vzroke padanja odkupljenih količin mleka je iskati zgolj v neskladju cen med živino in mlekom, ki je trajalo do aprila leta 1974. Ker predstavlja mleko iz kooperacije 67 °/o vse proizvodnje mleka v kombi-
Tudi bežni razgovori strokovnjakov zadružnih enot s koperanti so zelo plodni in koristni. Na fotografiji je upravnik zadružne enote Polzela Ivan Poteko v razgovoru z Jožetom Turenškom v Založah.
natu, imajo cene pomemben vpliv na količine mleka. Popravek cen po 1. aprilu se je pozitivno odražal na odkupljene količine, saj so v juniju količine že večje kot v juniju 1973. leta. Pričakovati je do konca leta ugodno realizacijo.
Ugodne rezultate beleži tudi proizvodnja rib, saj je za 8 % večja kot v letu 1973 in za 7 % večja od načrtovane.
Proizvodnja jagod je sicer bistveno večja kot v letu 1973, a vendar polovica planirane. Proizvodnja jagod na tem področju sicer obstaja, vendar zaradi neurejenega trga in cen na trgu ni realizacija organizirana, namreč jagode proizvajalci prodajo mimo TOZD Kooperacije. Tej vrsti proizvodnje bo potrebno posvetiti več pozornosti, zlasti pa zvečanju pridelkov in uskladitvi cen med prostim trgom in predelavo.
Ostala rastlinska proizvodnja v tem času še ne beleži bistvene prodaje in je še ne obravnavamo.
Predelava mesa izkazuje v primerjavi z letom 1973 vzpon za 16 odstotkov in zaostaja za načrtom za 2 %. Lahko rečemo, da fizična realizacija poteka skladno z zastavljenim načrtom. Tudi kapacitete so dobro izkoriščene. Klavne kapacitete izpolnjujejo s 36 % večjim uslužnostnim klanjem kot v preteklem letu.
Predelava mleka poteka po začrtanem programu. Struktura proizvodnje neznatno odstopa od začrtane, a bistvenih odstopanj ni. Na podlagi sedanje realizacije je pričakovati v drugem polletju še večjo proizvodnjo.
Začrtan program predelave in prodaje hmelja je izpolnjen, klub težavam okoli prodaje hmelja. Vse količine v roku dobavljenega letnika 1973 so bile realizirane, bilanca pa je naslednja:
prevzem prodaja od tega izvoz domači trg pozitivna razlika prevzema
3.303 ton 3.325 ton 2.850 ton 475 ton
22 ton
Proizvodnja brezalkoholnih pijač je v porastu za 11 °/», vendar pa proizvodnja ne dosega plana. Glavna ovira je prodaja, saj zaostaja za proizvodnjo za 17 %, čeprav je v tem polletju bil enomesečni zastoj proizvodnje zaradi remonta strojev, ali skoraj enomesečna proizvodnja.
Hladilnica je v prvem polletju realizirala svoj prodajni program. Poudariti je potrebno, da odstotek kala izredno odstopa od planiranega, saj je za 40 % višji kot v letu 1973 in za 70 % višji kot je bil planiran (plan 3,3 %, realizi-
ran 1973 4 %, realiziran 1974 5,6 odstotka). Tako variranje kala bo potrebno proučiti in povzeti potrebne ukrepe, ki bodo v-bodoče omogočili minimalno kaliranje,
Družbena prehrana — obroki v TOZD Gostinstvo nazadujejo, saj DO vedno več organizirajo lastne obrat prehrane. Ostali promet pa je v porastu, zlasti pa, če upoštevamo zmanjšanje obsega za eno prodajno mesto (eden buffet).
Proizvodnja močnih krmil zaostaja za načrtom za 7 % in je večja kot lani za 3 %. Planirana realizacija ni dosežena ne znotraj podjetja in navzven. Na to pa vpliva tudi bistveno večja prodaja nepredelanih surovin (koruza ipd.), ki se kaže v realizaciji trgovskega blaga.
Proizvodne učinke izkazuje Strojna samo v efektivnih urah, saj drugih fizičnih kazalnikov ne prikazujejo. Ti kazalniki pa zaostajajo za načrtom. Tu je prisotno pomanjkanje kvalificiranih mehanikov in ostalih kovinarjev, kar se odraža v znatno večjih stroških direktnih storitev.
Gradbeniška dejavnost ne dosega načrtovanega obsega, kljub 13 odstotnemu večjemu obsegu kot v preteklem letu. Negativno na dosežke vpliva skromna opremljenost in pomanjkanje zidarjev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naše poslovanje v prvem polletju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Trgovinska dejavnost beleži bistven porast (41 %) v primerjavi z letom 1973, a je 4 % pod dinamiko načrta. Največji porast beležijo razdeljeni oddelki prejšnje komerciale, ki so promet podvojili. Pričakovati je do konca leta, da bo plan tudi presežen.
Zaposlenost v prvem polletju je v primerjavi z letom 1973 za en odstotek večja. Bistvena odstopanja od plana beležijo kmetijske dejavnosti, kjer je znatno večja
poraba ur v času spravilov pridelkov in Hmezad, kjer je konica dela v zadnjih mesecih leta. Neutemeljena večja zaposlenost je prisotna le v TOZD Vital. Ostali TOZD pa beležijo manjši izkoristek delovnega časa kot so načrtovali.
II.	KAZALNIKI FINANČNEGA POSLOVANJA
Ustvarjeni celotni dohodek in njegova delitev je naslednja:
v 1000 din
Elementi	Plan		Realizacija januar—junij 1973 1974					eo r- C5 tH CD
	vrednost	struk- tura	'vrednost	struk ‘ tura	'vrednost s}^’			4) TS p S
Po DC Realizacija proizv. in storitev 739.124		52,8	207.309	49,3	269.529	47,3	36	130
Realizacija trg. blaga	645.272	46,1	201.709	48,0	285.150	50,0	44	141
Ostala realizac.	15.008	1,1	11.074	2,7	15.095	2,7.101		136
CELOTNI								
DOHODEK	1,399.404	100,0	420.092	100,0	569.774	100,0	41	136
od tega izvoz	179.800	12,8	28.413	6,8	44.967	7,9	25	158
Variab. stroški	1,182.796	84,5	375.055	89,3	513.203	90,0	43	137
Pokritje	216.608	15,5	45.037	10,7	56.571	10,0	26	126
Fiksni stroški	190.795	13,6	74.760	17,8	94.657	16,6	50	127
Proizvodnja v teku —			34.395	8,2	41.030	7,2	—	119
DOBIČEK	25.813	1,9	4.671	1,1	2.945	0,6	ii	63
Po BU CELOTNI DOHODEK	1,399.404 100,0		420.092 100,0 569.774 100,0				41	135,6
Porabljena sred.	1,209.941	86,5	377.666	89,9 515.281		90,4	43	136,4
od tega AM	31.284	2,2	13.952	3,3	15.824	2,8	50	113
Dohodek	189.463	13,5	42.425	10,1	54.493	9,6	29	128
Za pog. obvez.	27.811	2,0	8.225	2,0	12.527	2,2	45	152
Za zak. obvez.	16.589	1,2	3.365	9,8	7.672	1,3	46	228
VOD	117.709	8,4	39.528	9,4	48.985	8,6	42	128
Celotni dohodek presega celotni dohodek tega obdobja lani za 36 odstotkov. Koliko so vplivale cene, koliko pa obseg proizvodnje, je težko soditi, saj osnovna proizvodnja še nima realizacije (rastlinstvo). Ugotavljamo pa, da trgovska dejavnost kombinata hitreje narašča kot proizvodnja.
Izvoz je sicer v porastu, vendar pa ne dosega planiranega. Negativno vpliva izvoz mesa, ki je v upadanju.
Variabilni stroški hitreje naraščajo za en odstotek kot celotni dohodek. To razliko pa znižuje porast dohodka, ki zaostaja za realizacijo za 8 odstotkov.
Fiksni stroški ne presegajo dinamike načrta, povečanje v primerjavi z letom 1973 pa predstavljajo zlasti zavarovalne premije (ind. 178) ter zakonske obveznosti (ind. 228).
V zakonskih obveznostih s,o že zajeti predpisi o financiranju splošne in skupne porabe.
OSEBNI DOHODKI
— V obdobju znaša masa bruto OD 48.985 tisoč din. Upoštevani so vkalkulirani OD skupaj z OD delavcev, ki so v civilno pravnem razmerju. S tem je doseženo 42 % letnega planiranega zneska. V primerjavi z enakim razdobjem lani so skupni bruto OD večji za 28 % pri upoštevani razliki v obračunskem obdobju.
—	Masa neto OD je porastla za 26 %. Povprečni mesečni neto OD znaša 2.312 din in je za 24 °/o večji od povprečnega mesečnega OD. Število zaposlenih je izračunano iz vkalkuliranih ur.
—	TOZD, razen Gradbeništva so skupno ugotavljale maso OD, omejeno s samoupravnim sporazumom.
Predpisana tehnika izračuna mase OD nam omejuje OD na 25.962 tisoč. Obračuni OD v obdobju pa znašajo 31.946 tisoč. Tolikšno preseganje ni le rezultat neugodnih poslovnih rezultatov v polletju, ampak tudi tehnike izračuna omejene mase pri izračunavanju realiziranih KOD in ur pri upoštevanju nedokončane proizvodnje.
Polletni izračun omejene mase zaradi nedokončane proizvodnje in sezonske realizacije v nekaterih TOZD še ne daje prave slike, vendar pa opozarja, da so planirani OD možni le z doseganjem planiranih poslovnih rezultatov.
Proizvodnja v teku je v manjšem porastu kot ostali kazalniki pa tudi v strukturi je v opadanju. To je razumljivo, saj je osnovna kmetijska proizvodnja v strukturi celotnega dohodka kombinata vedno manjša.
Razlika v realizaciji kot seštevek uspehov po TOZD je manjša kot v letu 1973 za 37 %. Izguba nastopa v TOZD KS; ME, VI, in GR. Ce upoštevamo pospešeno a-
mortizacijo, ki je bila obračunana, pa se izguba v Kg zmanjša za polovico, ME pa ima pozitiven rezultat. V vseh teh enotah je značilno, da fiksni stroški hitreje naraščajo kot proizvodnja oziroma realizacija, kar je najbolj izrazito pri Vitalu.
Elementi Ekonomičnost (CD :CD-P AM-D)
Rentabilnost
(D + AM:0 angaž. sr.)
Produktivnost
(DP:VOD)
Kazalniki uspešnosti v polletju še ne kažejo pravilne slike zaradi vplivov nedokončane proizvodnje, zlasti v TOZD s sezonsko
realizacijo, vendar mezni poudarjajo hajajo iz splošnih darjenja.	pa nam dejstva, pogojev	posa-ki iz-gospo-
Plan	1973	1974
1.027	1,02	1,015
10,1	3,9	3,0
1,88	1,44	1,44
—	Ekonomičnost je v padanju, kar zlasti znižujejo TOZD v izgubi.
—	Rentabilnost tudi beleži precejšnjo znižanje.
—	Produktivnost je zaradi porasta osebnih dohodkov enaka.
III. OCENA POSLOVANJA DO KONCA LETA 1974
(Ocena poslovanja ne upošteva e-ventualne izgube Vitala.)
Celotni dohodek Materialni stroški Amortizacija Dohodek
Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni dohodki Dobiček
Za izpolnitev in doseganje tega predvidenega rezultata, bodo morale TOZD posvetiti prav posebno pozornost naslednjim ukrepom:
—	V proizvodnji je nujno upoštevati in strogo kontrolirati normative porabe materiala in kvalitete. pri čemer se mora znižati proizvodni kalo (Mleko, Strojna, Hladilnica).
Uporaba normativov, smotrna razporeditev dela in delovnega časa mora vplivati na rast produktivnosti dela obenem pa na zniževanje nadur, ki so v porastu od lanskega leta za 20 °/o in predstavljajo že 5 % vsega delovnega časa (ML 15 %, HM 15 %, ME 6 odstotkov, ZH 5°/., VT 5 »/o, KŽ 5 %).
—	Neproizvodne storitve so v porastu za 59 °/o. Smotrno koriščenje leh sredstev lahko bistveno
Obseg proizvodnje in storitev v Kombinatu kot celoti je pričakovati, da bo do konca leta dosežen v večini primerov, kot je bil načrtovan. Pričakujemo le za nekaj odstotkov nižjo proizvodnjo hmelja.
Tudi promet s trgovskim blagom je pričakovati, da bo dosežen v načrtovani višini. Ce upoštevamo sedanje trenutne pogoje, pod katerimi se odvija poslovni proces v podjetju in predviden obseg, predvidevamo, da bodo kazalniki poslovanja naslednji:
Plan	Ocena
1,399.404	1,450.000
1,178.042	1,225.000
31.284	32.000
189.463	193.000
27.811	28.000
16.589	17.000
117.709	120.000
25.813	26.000
vpliva na	zniževanje režijskih
stroškov na vseh nivojih.
—	Ostali stroški Režije zbirno ne beležijo nenormalnega porasta, vendar je nujno temeljita presoja upravičenosti vsake vrste stroškov posebej.
S povečanjem osebnih dohodkov aprila letos smo uskladili o-sebne dohodke z ostalimi OZD na našem področju. Najnižji OD smo v podjetju določili (1.500 din) — višje kot druge.
—	Predvidena masa OD je nekoliko višja od planirane, je pa pogojena s predvidenimi rezultati poslovanja. Kljub stalnemu naraščanju življenjskih stroškov, predvideni rezultati poslovanja ne dopuščajo povečanje oseb. dob.
V primeru boljših rezultatov, tj. povečanja storilnosti pa bo možno izvesti delitev tudi za osebne dohodke.
Obiralni stroji za hmelj Strojne Žalec so pripravljeni za transport v
Vojvodino
Sobotne prireditve je sicer o-viral dež, toda najvztrajnejših ni motil, da se ne bi zavrteli kar pod dežniki in si ogledali razstavljene stroje SIP iz Šempetra.
V nedeljo so bili organizatorji na trnju. Dež, dež in dež. Sklenili so pričetek popoldanske prireditve preložiti za eno uro. Nebo se je razvedrilo in grelo je tako zaželeno sonce. Zbirale so se množice in vsi travniki okrog Braslovč so bili polni raznobarvne pločevine. Povorka kot vedno: konkje-
nik, godba, stari starešina s princesko, kandidatke — kar štirinajst jih je bilo — za novo princesko s starešinami prejšnjih let, le prvega iz Braslovč ni bilo med njimi, prikazi, potem pa traktorji, stroji od SIP, traktorji iz štor. Povorko so popestrile številne žene, otroci in možje v narodnih nošah iz Mengša, Kamnika in Komende.
Množico je pozdravil predsednik turističnega društva Braslovče Danilo Vošnjak, stari Time-
ljarski starešina Anton Stožir pa je orisal trenutno nič kaj rožnato situacijo v hmeljarstvu in v u-panju v skorajšnje izboljšanje predal mačka in veliko odgovornost starešinstva novemu hmeljarskemu starešini Francu Šketa iz Trnave. Predstavile so se kandidatke za princesko, žirija je pcenjevala, seštevala in ugotovila, da je največ točk zbrala Jelka Fonda iz Kamenč in tako v dokaj močni konkurenci postala hmeljska princeska. Vse kandidatke in starešino je obdarovala tovarna nogavic Polzela.
V imenu pokrovitelja prireditve in organizatorja lične razstave poljedelskih strojev je še zbrane pozdravil direktor SIP tov. Polde Rajh.
Organizator prireditve turistično društvo Braslovče je v prireditev vložilo obilo truda, zato je prireditev uspela In pustila na o-biskovalcih močan in prijeten vtis. škoda le, da se jim vložen trud zaradi slabega vremena ni bolj obilno poplačal.
Zaradi tehničnih ovir bo fotoreportaža z dneva hmeljarjev v naslednji številki.	Urednik
Kljub močnemu deževju 11. avgusta sončen dan hmeljarjev
Ljudje-cvetoča poljana
VSE JE KAZALO, DA BO XII. DAN HMELJARJEV V BRASLOVČAH DOBESEDNO PADEL V VODO. V SOBOTO POPOLDNE KLJUB DEŽJU VESELO.
NEDELJA POPOLDNE: SONCE, VEC TISOČ GLAVA MNOŽICA, NARODNE NOŠE, POVORKA, HMELJARSKI STAREŠINA, HMELJSKA PRINCESKA, VESELI HMELJARJI, PIVO, PLES...
Za hmeljarsko princeso je letos kandidiralo 15 brkih deklet: Kosmač Marica lz Mozirja, Tinče Vilma iz Slovenskih Konjic, Košnik Silva iz Slovenj Gradca, žagar Jožica iz Prebolda, Habjan Danica iz Tabora, Šketa Alenka iz Trnave, Lukman Mojca iz Gomllskega, Fijavž Zdenka iz Vojnika, Fonda Jelka iz Braslovč, Grad Zinka iz Celja, Repič Ivica iz Gotovelj, Vasle Darinka iz Ponikve, Grobelnik Sonja iz Galicije in Pečnik Milena iz Pemovega. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali: dipl. inž. Brežnik Jože, Stožir Jože — lanskoletni hmeljski starešina, Zagožen Jože, predsednik AMZ, inž. Trobiš Rudi, vet. Šuster Darko in dipl. inž. Rožič Niko, predstavnik TD Braslovče je imela zelo težko nalogo in v zelo ostri konkurenci izbrala za hmeljsko princesko Jelko Fonda iz Braslovč.

V zadnji številki Hmeljarja je izostala informacija o delu samoupravnih organov podjetja, zato danes objavljamo važnejše sklepe delavskega sveta podjetja in skupnega odbora za medsebojna razmerja.
Delavski svet podjetja je imel 101. redno sejo z obsežnim dnevnim redom.
1.	Sprejet je bil gospodarski načrt za leto 1974 kot zbirnik vseh organizacijskih enot (TOZD) v naslednji višini:
—	celotni dohodek 1.399,404.484
—	porabljena
sredstva	1.209,941.326
—	od tega pospešena
amortizacija	10,539.324
—	dohodek	189,463.158
—	razlika v realizaciji
(dobiček)	25,813.126
—	dejanski dobiček
(dobiček + PAM) 36,352.450 Istočasno so bili sprejeti vsi planski instrumenti, ki urejajo odnose med TOZD, njihove obveznosti za pokrivanje skupne u-prave in druge ukrepe za čim bolj enakopravne pogoje gospodarjenja. Ugotovljeno je bilo, da so družbene obveznosti po zakonskih predpisih in sklenjenih samoupravnih sporazumih v tem letu znatno večje od prejšnjega leta.
Zato je potrebno v bodoče pred sklepanjem raznih samoupravnih sporazumov temeljito proučiti obveznosti, ki iz teh sporazumov izhajajo.
2.	Obravnavan in sprejet je bil okvirni načrt investicij, ki potekajo v letu 1974 na podlagi predlogov TOZD v vrednosti 92,738.954 din.
V razpravi so ugotovili, da celoten načrt v tem letu ne bo mogoče realizirati zaradi omejitve finančnih kreditov, ampak da se del tega načrta prenaša v naslednje leto kot prioriteta.
Sprejet je tudi načrt virov financiranja. Izvedba programa investicij mora potekati po predpisanem postopku. Posamezne investicije se lahko začnejo izvajati le, ko so zagotovljena vsa finančna sredstva.
3.	Iz sklada skupne porabe — sredstva za stanovanjsko izgradnjo — in iz sredstev banke, ki jih v ta namen najemamo, je delavski svet sklenil, da se nakupijo naslednja stanovanja:
a)	Na območju občine Celje se kupi 21 stanovanj v skupni površini 1.003,60 m in predračunski vrednosti 4,499.874 din.
b)	Za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju občine Žalec se kupi 8 stanovanj v skupni površini 308 m3 v predračunski vrednosti 1,386.000 din.
c)	Za potrebe TOZD Kmetijstvo Šmarje se dovoli nakup 3 najemnih stanovanj na območju občine Šmarje, v skupni površini 318 m2 in predračunski vrednosti 783.800 din.
d)	Za potrebe TOZD Kmetijstvo Šmarje se dodatno dovoli nakup še 3 stanovanj na območju občine Šmarje zaradi reševanja stanovanjskih problemov za delavce TOZD, ki jih je prizadel nedavni potres.
4.	Delavski svet je potrdil tudi predračunsko vrednost kreditnih zahtevkov za kmečke naložbe v višini 54,153.816 din z načrtom virov financiranja.
5.	Na predlog delavskega sveta TOZD Vital, da se izloči iz Kombinata Hmezad in priključi k Slo-vin Ljubljana, je delavski svet podjetja potrdil pogodbo o zdru-
ževanju sredstev za skupno vlaganje med Kombinatom Hmezad in Slovinom Ljubljana in verificiral sklepe ostalih TOZD, ki soglašajo z izločitvijo s 1. 7. 1974.
6.	V razpravi o predvidenih integracijah in poslovnem povezovanju podjetja in posamezne TOZD je delavski svet podjetja sprejel naslednja stališča:
—	Za priključitev KZ »4. junij« in Mlekarne TOK iz Ilirske Bistrice se naj izdela sanacijski elaborat in pogodba. Na osnovi teh dokumentov se bodo TOZD lahko odločale o pripojitvi in prevzemu raznih obveznosti.
—	Glede vključitve podjetja v SOZD kmetijstvo, trgovina, gostinstvo, industrija na območju Celja, je delavski svet podjetja sklenil, da se Kombinat Hmezad aktivno vključi v priprave in da poslovodni organ po potrebi imenuje člane v posamezne komisije, ki bodo zadolžene za pripravo e-Iaborata in samoupravnega sporazuma o združitvi.
—	Delavski svet je sklenil, da se vsem TOZD pošlje predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SOZD »Združena industrija kmetijskih strojev in opreme« in predlog sklepa, ki bi ga naj zbori delovrjih skupnosti TOZD sprejeli o vključitvi podjetja v to SOZD. Vse naloge in obveznosti, ki izhajajo iz navedenega sporazuma, nosi TOZD Strojna, ki je dala pobudo za vključitev in v tej SOZD vidi svojo perspektivo.
7.	V nadaljevanju seje je delavski svet podjetja obravnaval predloge več samoupravnih sporazumov o združevanju v razne interesne skupnosti. Po predhodnih obravnavah in sprejetih sklepih v TOZD, je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
a)	Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije v besedilu predloga iniciativnega odbora za ustanovitev (Nadaljevanje na 4. strani)
Malo je letos tako lepih hmeljev kot je ta atlas Franca Bizjaka na Polzeli, ki obeta hektarski donos daleč nad 20 q
(Nadaljevanje s 3. strani)
te skupnosti na seji, dne 17. 5.
1974.
V	skupnost se izvoli 3-članska delegacija, ki jo sestavljajo: Šmi-govec Poled, inž. Grah Jože in inž. Vrbajs Franc.
Za podpis tega sporazuma se pooblašča tov. Ivana Debelaka, pomočnika glavnega direktorja za komercialne zadeve.
b)	V skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje se potrdi sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije.
V	skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje se potrdi sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju Elektra Celje.
c)	V skladu z določili zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnotih otroškega varstva (Ur. list SRS, št. 18/74) in na predlog iniciativnega odbora ter v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje se potrdi sklenitev samoupravnega sporazuma za ustanovitev skupnosti otroškega varstva za območje občine Žalec, kot ga predlaga inicüativni odbor. Citiran samoupravni sporazum se sklene v i-menu TOZD, ki imajo sedež na območju občine Žalec.
Za delegata v skupščino se i-menuje tov. Minko Žitnik, v. d. vodje kadrovskega oddelka podjetja.
č) V skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje se sklene za TOZD, ki proizvajajo hmelj (KŽ, KR, KO, KS), sporazum o formirtmju in skupnem financiranju raziskovalnega projekta s področja hmeljarstva.
Pooblašča se PZ Styria, da pristopi k citiranem sporazumu in ga podpiše v imenu proizvajalcev hmelja s pogojem, da se prispevek po kg hmelja brez soglasja proizvajalcev ne more povišati.
8.	V skladu s spremembami samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov panoge »Kmetijska dejavnosti SRS«, ki je bil dopolnjen z določili sindikalne liste in po predhodnih razpravah v TOZD, je delavski svet podjetja na tej seji sprejel in dopolnitve pravilnika o delitvi in potrdil predlagane spremembe osebnih dohodkov, kakor tudi sklep, v katerem se določajo najvišji zneski, ki jih TOZD lahko izplačujejo posameznemu delavcu v breme materialnih stroškov.
Čistopis pravilnika o delitvi o-sebnih dohodkov, skupaj z metodologijo za določanje obračunske osnove in sklep o višini zneskov, ki se izplačujejo v breme materialnih stroškov, je objavljen v uradni prilogi »Samoupravni predpisi« Hmeljarja.
9.	Z namenom, da se poenotijo pogodbe o članstvu kmetov-ko-operantov in da se sestavi nova evidenca, je delavski svet podjetja potrdil predlog »Pogodbe o dolgoročne mgospodarskem sodelovanju in članstvu v delovni skupnosti«, ki jo skleneta Kombinat Hmezad in kmet — imetnik kmetije.
Besedilo pogodbe je posebej objavljeno.
10.	V skladu z zakonom, s katerim se morajo ustanoviti samoupravne stanovanjske skupnosti v
občinah in obveznem vlaganju sredstev stanovanjskega sklada v to skupnost, je delavski svet obravnaval predlog za ukinitev DE Hišni sklad, kot posebne organizacijske enote za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini pri Kombinatu Hmezad s 30. 9. 1974.
Po razpravi je sklenil naslednje:
Ukine se DE Hišni sklad kot posebna organizacijska enota za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini pri Kombinatu. Hmezad z dne 30. 9. 1974.
S tem dnem se napravi zaključna bilanca in prenesejo sredstva, pravice in obveznosti sklada stanovanjskih hiš pri Kombinatu Hmezad na samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini pri stanovanjskih skupnostih v občinah Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in Radlje ob Dravi.
Za vodenje evidence nad vloženimi stanovanji, za kontrolo vzdrževanja stanovanj, uporabe stanovanj glede zasedbe, odnosov s stanovanjsko skupnostjo, se v kadrovskem oddelku sistemizira delovno mesto referenta družbenega standarda.
Sprejeti sklep je posredovati tudi Stanovanjskim skupnostim občine Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in Radlje ob Dravi.
11.	Y svoji pristojnosti za imenovanje vodilnih delavcev podjetja je delavski svet sklenil naslednje:
Za pomočnika glavnega direktorja podjetja se imenuje za 4-letno mandatno dobo tov. Vlado Plaskan, do sedaj zaposlen na delovnem mestu direktorja TOZD.
Delo na delovnem mestu pomočnika začne opravljati, ko preda posle na dosedanjem delovnem mestu, najpozneje pa 1. 9. 1974 in od tega dne začne teči 4-letna mandatna doba.
Delovne naloge mu določi glavni direktor iz svoje pristojnosti.
Razpiše se delovno mesto sekretarja podjetja zaradi reelekcije. Razpisni pogoji so določeni v aktu o sistemizaciji (visoka ali višja šola pravne smeri in 8 oziroma 10 let prakse na ustreznih delovnih mestih).
Razpisni postopek opravi odbor za medsebojna razmerja Skupne službe in predlaga kandidata delavskemu svetu podjetja v imenovanje.
12.	V skladu s pravilnikom o delitvi osebrjih dohodkov je na predlog glavnega direktorja delavski svet sprejel sklep o izplačilu premij vodilnim delavcem tistih TOZD, ki so v preteklem letu dosegle večje poslovne rezultate od predhodnih let.
Odobril je nagrade tudi vodilnim organizatorjem hranilno kreditne službe v podjetju.
13.	Na objavljen razpis za vpis posojila federaciji je delavski svet sklenil naslednje:
Odobri se vpis posojila federaciji iz sredstev rezervnega sklada podjetja, ki so naložena pri poslovni banki, v višini 1,000.000 din v drugi seriji. Obveznice v višini 1,000.000 din vpišejo posamezne TOZD.
Istočasno se priporoča kolektivom TOZD, da izvedejo akcijo za vpis obveznic od delavcev.
Obveznice se obrestujejo po 10-odstotni meri.
14.	V zvezi s potresom v Šmarju je po razpravi delavski svet sklenil naslednje:
Ne organizira se podjetniško praznovanje, sredstva iz sklada
skupne porabe, namenjena za to praznovanje, se uporabijo za dodelitev pomoči najbolj prizadetim delavcem Kombinata zaradi potresa.
Zborom delovnih skupnosti TOZD. se predlaga, da v juliju in avgustu 1974 ne obračunamo OD za 8 ur dela po obračunski postavki (2 delovna dneva). Tako prihranjena sredstva se združijo
na ravni podjetja in namenijo za investicijsko vzdrževanje — popravilo poslovnih in gospodarskih stavb TOZD Kmetijstvo Šmarje.
Delavcem kombinata, ki so se morali izseliti iz svojih stanovanj zaradi neuporabnosti, se takoj dodelijo — če zidajo stanovanjske hiše — izredni stanovanjski krediti za zasilno usposobitev vsaj dveh bivalnih prostorov.
Upravni odbor HiP naj v okviru možnosti posodi 1 milijon din izpostavam HiP v Kmetijstvu Šmarje. Ta sredstva se naj uporabijo za dodatno udeležbo HiP h kreditom za naložbe v modernizacijo kmetij tistim kmetom, ki so sredi gradnje ali bi letos začeli, pa jih je potres gmotno toliko prizadeli, da nimajo dovolj svojih sredstev za udeležbo.
Poslovnim bankam in Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije se predlaga, naj bi združile del sredstev namenjenih za kreditiranje naložb v zasebnem kmetij-
stvu v 1974. in 1975. letu in jih dodelile za kreditiranje popravila gospodarskih poslopij (hlevov), v letu 1974 5 % in za leto 1975 10 °/o sredstev na 10 let. Republiški izvršni svet naj bi odobril tudi regresirano obrestno mero za te kredite.
Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 5. redno sejo dne 3. 7. 1974.
1.	Na seji je obravnaval sklep delavskega sveta o pomoči prizadetim od potresa in iz skupnega sklada skupne porabe določil naslednje zneske:
a)	Iz programiranih sredstev za srečanje kolektiva se iz skupnega sklada skupne porabe izloči srdestva v višini 35.000 din in nameni za pomoč prizadetim od potresa;
b)	vsem TOZD se predlaga, da programirana sredstva za stroške srečanja kolektiva odstopijo in prenesejo v sklad za pomoč prizadetim od potresa, kar znaša 82.160 din (40 din po osebi).
Sredstva pod a) in b) v skupni višini 107.160 din finančna služba po letnem predračunu takoj izloči v posebno postavko v skupnem skladu skupne porabe in se uporabijo za finančno pomoč prizadetim od potresa.
Delavski sveti TOZD naj čim-prej sklepajo o izločitvi svojih (Nadaljevanje na 5. strani)
Letošnje leto nam bo nasulo obilo sadja, òe hočemo, da bo kvalitetno — pravijo na Mirosanu — ga moramo s škropljenji varovati pred boleznimi in škodljivci
Prve dni avgusta so monterji Strojne Žalec vgrajevali obiralne stroje po vaseh
(Nadaljevanje s 4. strani) sredstev kot je predlagano v b) točki.
Komisijo za družbeni standard podjetja pa se pooblasti, da določi kriterije za razdelitev teh sredstev in da izvrši dokončno razdelitev sredstev na prizadete od potresa. Pri tem mora upoštevati zlasti: višino dejanske škode na nepremičninah in premičninah, ki je ugotovljena na podlagi ocenitve strokovnih komisij občinskega štaba (z občine Šmarje in socialno stanje prizadete družine.
Predloge za razdelitev sredstev naj TOZD, katerih delavci so bili prizadeti, čimprej pošljejo, da bo lahko komisija takoj pristopila k delu — ogledu škode na licu mesta in razdelitvi sredstev.
Navodilo o tehniki obračuna, odstopljenega dvodnevnega zaslužka in prenosi na KŠ. izda strokovna služba podjetja.
2.	Odbor je tudi obravnaval program stanovanjske izgradnje, kot ga je že sprejel delavski svet podjetja ob sprejemu gospodarskega načrta.
S sprejetim programom na delavskem svetu podjetja se odbor strinja.
Dodatno je odbor obranaval predlog investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, ki jih ima v upravljanju DE Hišni sklad.
Soglasno je bil sprejet program investicijskega vzdrževanja za leto 1974 v skupni vrednosti 1,390.684,49 din in določeni drugi viri financiranja. Podroben program je razviden iz zapisnika in na vpogled pri DE Hišni sklad.
3.	Za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš je odbor imenoval licitacijsko komisijo, ki jo sestavljajo:
a)	Friškovec Franc, dipl. iur., vodja PO,
b)	Koren Zlatka, pravni referent v PO,
c)	Ajdič Anton, v. d. upravnika DE Hišni sklad.
4.	Odbor je obravnaval več prošenj za finančno pomoč raznih socialnih, kulturnih in drugih organizacij in v skladu z načrtom skupnega s,klada skupne porabe odločil o dodelitvi pomoči.
5.	V skladu z določili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in določil samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, grupacije »kmetijska dejavnost SRS«, je odbor določil višino nagrad dijakom in študentom na praksi.
Sklep je objavljen v uradni prilogi!
Po počitnicah oziroma nastopajoči jeseni so samoupravni organi podjetja že aktivno začeli z delom.
Delavski svet podjetja je imel sejo 29. 8. 1974 z važnim dnevnim redom, kjer je obravnaval polletni obračun, odločal o nekaterih investicijskih naložbah, ponovno razpravljal in odločal o integracijah itd.
Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel sejo 23. 8. 1974.
Obravnaval in sklepal je o razdelitvi finančne pomoči, dodelitvi posojil individualnim graditeljem in odločal o podelitvi štipendij.
Obširneje o sprejetih sklepih bo objavljeno v naslednji številki Hmeljarja.
Elektronski razdaljemer — najnovejši za katastrske meritve po najsodobnejši metodi. Kupila sta ga Skupščina občine Žalec in naš kombinat. — Na fotografiji so Franc Gajšek, načelnik geodetske uprave Žalec. Jože Herič, geometer in Franc Bajda, vodja zemljiškega oddelka kombinata pri praktični uporabi inštrumenta
KOZJANSKO SE ŠE NI UMIRILO
Zadnje ocene škode po potresu na območju Šmarja kažejo dokaj večje poškodbe kmetijskih poslopij, kot je bilo prvotno mišljeno.
TOZD HMEZAD — KMETIJSTVO ŠMARJE je na svojih objektih (5 hlevih, 13 skladiščih in trgovinah, 2 gostiščih in 2 poslovnih zgradbah) utrpela take poškodbe, ki terjajo poleg popravil tudi rušenje objektov, in cenimo, da bi za odpravo teh poškodb bilo potrebno okrog 7,500.000 din.
Na območju 4 zadružnih enot naše TOZD HMEZAD — KMETIJSTVO ŠMARJE, kjer je potres povzročil večjo škodo (Šmarje, Pristava, Kozje, Imeno) je od 2200 prijavljenih primerov poškodovanih hiš ocenjenih 800 v III. in IV. kategorijo poškodb, od tega je 700 kmečkih; od 600 poškodovanih hlevov jih je 250 v
III.	in IV. kategoriji, od 250 ostalih gospodarskih poslopij pa 150 v III. in IV. kategoriji.
Za odpravo te škode, ki zmanjšuje proizvodno in poslovno sposobnost TOZD in kmetov na prizadetem območju, pa doslej iz solidarnostnih virov ni predvidena nikakršna pomoč. Očigledno pa je, da tega TOZD in kmetje sami niso sposobni izvršiti. Če pa se to ne reši. pomeni, da bo začeti gospodarski razvoj zastal; še več, dodatne obrmenitve, ki jih bo povzročilo popravilo stanovanjskih hiš, kmetije ne bodo v stanju prenesti, če istočasno ne bodo sanirale in povečale tudi svojih gospodarskih zmogljivosti.
Glede na to je nujno pridobiti dodatna sredstva, iz katerih bi se kreditirala obnova gospodarskih zgradb, oziroma postavitev novih, tam kjer je treba stare porušiti (IV. kat.), oziroma kjer bi popravila bila tolikšna, da se bolj izplača nekaj dodati in zgraditi nove (III. kat.).
V zvezi s tem se pojavlja še vprašanje odplačilne zmožnosti kmeta, ki ima poškodovano hišo in gospodarske stavbe, za najete kredite.
Stanovanjski krediti bodo glede na socialno stanje na 20 oziroma 40 let. Kriterij je dohodek na člana družine. Za kmeta, ki bo moral obnavljati hlev in vračati za to kredite, bi morali pri stanovanjskem kreditu upoštevati 40-letni vračilni rok. V nasprotnem primeru pa se nam bo lahko dogajalo, da za popravilo ali gradnjo hiše in hleva obenem ne bo kreditno sposoben. Možna in najlažja odločitev je — zgraditi hišo in poiskati nekje zaposlitev (če doma ne, pa na tujem), da bo posojilo lahko vrnil, kmetija pa bo zapuščena in bo gospodarsko nazadovala. Taka rešitev bi za Šmarje pomenila rešitev stanovanjskih problemov, obenem pa v kmetijstvu stagnacijo in nazadovanje.
Naša ocena je, da je na področju kmetijstva potrebno ukrenili naslednje:
1.	Obnovo kmetij, ki popravljajo ali obnavljajo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja je treba obravnavati enotno, četudi poteka kreditiranje hiše oziroma gospodarskih poslopij iz različnih virov sredstev. Prednost naj ima obnova gospodarstva, obnova sta-
novanj naj bo le v najnujnejšem (zasilnem) obsegu. Pri določanju vračilne dobe za stanovanjski kredit naj dobijo te kmetije 40-letni vračilni rok.
2.	Prizadetim kmetijam iz III. in IV. kategorije, ki so v procesu preusmeritve in so že uredile sodobne hleve, niso pa še vseh naložb zaključile, naj se odobrijo dodatna posojila za hiter zaključek preusmeritve. Teh kmetij je 65 in bi za to bilo potrebno
2,500.000	din in to le za izgradnjo še manjkajočih silosov, prevetro-valnih naprav, gnojnih jam ali za nakup živine. Kredit naj bi se dajal na 5 let brez posebnih elaboratov, na predlog kmetijske strokovne službe (z gradbenim predračunom) in brez udeležbe kmeta. Tem kmetijam naj bi banke in HKS na 2 leti odločile vračanje že odobrenih investicijskih kreditov.
3.	Od prizadetih kmetij je okrog 550 perspektivnih, ki bi se v naslednjih 4 letih morale začeti preusmerjati (1974. leta 100, 1975. leta 150, 1976 — 150, 1977 — 150). Če računamo povprečno po 240.000 din bančnega kredita na kmetijo, in da naložba traja 3 leta, bi za to potrebovali 1974. leta 8 milijonov din, 1975. leta 20 milijonov, 1976. leta 32 milijonov, 1977. leta 36 milijonov, 1978. leta 24 milijo-jonov in 1979. leta 12 milijonov. Skupaj od 1974. do 1979. leta 132 milijonov din.
Pogoji za vračilo teh kreditov bi morali biti za kmete v III. in
IV.	kategoriji 20 let (kakor skupnosti kmetov), za ostale pa normalni kot je za manj razvita območja (12 let).
4.	Ostale prizadete kmetije, ki niso perspektivne (in primerne za preusmeritev) — po naši oceni jih je okrog 1000 — pa naj bi pomagali z manjšimi krediti odpraviti nastalo škodo in jih gospodarsko usposobiti, dokler obstojajo. Računajoč po 40.000 din na kmetijo bi to zneslo 40 milijonov v naslednjih 4 letih. Sredstva naj se namenijo le za adaptacijo hlevov, gradnjo silosov in strojev za spravilo krme in to po normalnih kreditnih pogojih.
5.	Za odpravo škode na gospodarskih in poslovnih zgradbah, ki jih upravlja TOZD Hmezad — Kmetijstvo Šmarje, ki je edina v večji meri prizadeta gospodarska organizacija na prizadetem območju, pa bi bilo potrebno zagotoviti sredstva delno iz bančnih (namenskih) in delno iz solidarnostnih virov.
Iz opisanega je razvidno, da je škoda znatno večja kot smo prvotno mislili in da bo za njeno odpravo potrebno precej sredstev.
Z našimi predlogi za omilitev in odpravo škode smo seznanili koordinacijski odbor pri izvršnem svetu.
Če želimo letos kaj ukreniti, je potrebno takoj zagotoviti sredstva, določiti pogoje za nje, šele nato smo v stanju začeti se pogovarjati s prizadetimi kmeti.
Takoj moramo začeti z akcijo pri bankah za združevanje namenskih sredstev, saj brez tega ni mogoče pričakovati nobene rešitve.
Veljko Križnik
glavni direktor
Tekmovanje traktoristov
Na regijskem tekmovanju traktoristov, ki ga je organiziral Krmbinat Hmezad 3. avgusta 1974 v Rojah na Češarki, se je pomenilo 32 tekmovalcev. Tekmovalo je kar 25 mladih zadružnikov, kar je zelo razveseljivo. Brez njihove udeležbe bi tekmovanje odpadlo, ker je poklicnih traktoristov tekmovalo le 7 in to 3 iz Radelj, 3 iz Kooperacije Šempeter in Petrovče ter le 1 iz Kmetijstva. Vabljenji so bili traktoristi sz vseh regijskih področij, toda odziva ni bilo. Zakaj?
Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: oranju, spretnostni vožnji in teoriji.
Denarne nagrade so bile razdeljene med prve tri najboljše v skupni uvrstitvi:
Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel:
— Štajner Martin iz Kmetijstva II z 213 točkami.
Drugi je bil:
—	Gradišnik Janko AMZ z Vinske gore 202 točki.
Tretji je bil:
—	Skrabar Slavko Kooperacija Šempeter 197,5 točk.
Denarne nagrade so prejeli tudi prvi trije uvrščeni mladi zadružniki:
1.	Gradišnik Janko,
AMZ Vinska gora 202 točki
2.	Drev Jože,
AMZ Petrovče	191	točk
3.	Veber Stanko,
AMZ Galicija	18S	točk
4.	Sajovic Boris,
AMZ Trnava	186,5	točk
Mladi zadružniki so tekmovali še ekipno. Ekipa je štela po 3 člane. Tekmovalo pa je 9 ekip.
Prvo mesto je zasedla ekipa MZ z Vinske gore s 533 točkami in v sestavi: Gradišnik Janko, Jenko Slavko, Pušnik Branko.
Franc Bukovnik, kmet. inž. iz Radelj, je bil na tekmovanju oračev merilec globine oranja
Skoraj večje preglavice kot oranje so kmetovalcem povzročali testi in komisija, ki je bila zelo natančna
Na 18. republiškem tekmovanju, ki bo od 6.—8. septembra 1974 v Mariboru, nas bosta zastopali 2 ekipi po 4 člane, ki ju sestavljajo najbolje plasirani tekmovalci na tem izbirnem tekmovanju v Rojah.
Ekipo AMZ sestavljajo:
— Gradišnik Janko, AMZ Vinska gora,
—	Veber Stanko AMZ Galicija,
—	Rovšnik Janko, Vransko, —^Sajovic Boris, Trnava,
Ekipo poklicnih traktoristov pa:
—	Štajner Martin, Šempeter,
—	Skrabar Slavko, Šempeter,
—	Drev Jože, Petrovče,
—	Vrbnjak Martin, Šempeter. Želimo jim veliko uspeha!
M. B.
Drugo uvrščena ekipa je bila z yranskega v sestavi Rovan Andrej, Rovšnik Janko, Uranič Janko in zbrala skupaj 521 točk.
Tretje uvrščena ekipa je bila iz Petrovč v sestavi: Drev Jože, Oset Jože, Stepinšnik Ivan s skupnim številom točk 508.
Posebne praktične nagrade so bile razdeljene še med prvo uvrščene tekmovalce v posameznih disciplinah:
—	v oranju je zbral največ točk Gradišnik Janko in za nagrado prejel črpalko BCS;
—	v spretnostni vožnji je bil najboljši Štajner Anton in prejel za nagrado brzoparilnik.
—	v teoriji je zbral največ točk Andjelkovič Dušan in prejel nagrado 500 din.
HHI
Na zbitem strnišču so se orači temeljito spotili
VRTNARSKA RAZSTAVA V CELJU
Hortikulturno društvo prireja pri vrtnarski šoli v Medlogu veliko vrtnarsko razstavo od 30. avgusta dalje. Z ogledom razstave si boste osvežili in dopolnili razgled po vrtnarstvu in gobarstvu.
za september
Od 31. 8. do 7. 9. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201
Od 7.	9. do	14 .9.	Ocvirk Franc. dipl.	vet.. Vransko, tel. 72-407
Od 14.	9. do	21. 9.	Florjane Julij, dipl.	vet., Braslovče, tel. 72-048
Od 21.	9. do	29. 9.	Šribar Edvard, dipl.	vet., Šempeter, tel. 71-080
Od 29.	9. do	5. 10. Žolnir Jože, dipl. vet., Vet. postaja Žalec. 71-952
Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15. uri in traja do
7.	ure zjutraj.
Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in konča v ponedeljek ob 7 .uri zjutraj.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
zadružne enote Polzela
Z upravnikom ZE Polzela tov. Ivanom Potekom sva se odločila obiskati Korbarjevo kmetijo v slikovitih Založah. Obšla sva domačijo, a nikjer nikogar. Zavila sva po precej slabi cesti proti Prelogam in pod cesto opazila mladega Korbarja — Jožeta Turnška, ki je
kosil otavo z BCS. Posedli smo na rob, jaz pa sem začel: Jože, ti si predsednik strojne skupnosti za obiranje hmelja v Založah. Pred vrati je obiranje. Kako ste se pripravili nanj?
»Lani smo začeli obirati s prav takšnimi začetnimi težavami, kot so začeli drugod. Vsi smo bili nestrpni, a smo se po manjših prepirih, dopovedovanjih in usklaja-njih le ujeli. Obirali smo noč in dan in stroj je tekel kot ura. Tako smo ob koncu obiranja bili vsi zelo zadovoljni. V skupnosti nas je 10 in imamo okrog 12 ha hmelja. Letos smo izkušeni in ne bo težav z obiranjem. Jutri imamo sestanek skupnosti in bomo sestavili program obiranja, pogovorili se o načinu plačevanja variabilnih stroškov in o strojnikih, ki bodo stregli obiralnemu stroju, da bo tekel brez zastojev.«
Kaj bi dejal kot predsednik sveta zadružne enote Polzela?
»Najprej o hmelju. Le-tega ne bo rekordne količine po hektarju zaradi toče, ki je dokaj močno prizadela skoraj 30 % površin pod hmeljem, in zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi. Ni mi vseeno, da se cene hmelju na zunanjem trgu prav nič ne premaknejo navzgor. Vse pa kaže, da bo to krizno obdobje trajalo še nekaj let. Morda bi se kazalo preusmeriti z večjimi količinami hmelja na domači trg, kjer so cene stimulativnejše? Strašno divjajo cene škropivom, gnojilom, koruzi, skratka vsemu, kar rabi kmet. To nas vodi na rob rentabilnosti in vse kaže, da se bomo pod takimi pogoji morali počasi vračati v ekstenzivnejše gospodarjenje.«
‘Jože je še povedal, da bodo 1,85
hektarja hmelja, kolikor ga imajo, obirali brez obiralcev, da ima v hlevu vedno okrog 15 glav živine, ki mu dopolnjuje hmeljarsko proizvodnjo.
Sonce je neusmiljeno pripekalo, zato smo sklenili, da se dobimo še kdaj drugič kje v senci.
S Prelog sva se namenila domov skozi Sevčnik. Ker pelje cesta skozi dvorišče Rafka Um-brehta, sva se ustavila in pogledala, če je doma. Odložil je žlico od pravkar končanega kosila in posedli smo v senco košate hruške. ki je ponujala sočne plodove. Nismo se jih branili.
Rafko, kako kaj hmelj?
»Letos res ne kaže najbolje. Povem pa vama,, da nameravam o-stati hmeljar še v prihodnje. Nimam res ne vem koliko hmelja, toda rad bi še postavil eno žičnico in nasadil kakšno novo sorto. Hmeljevke so odslužile.«
Imaš novo hišo, gradiš novo gospodarsko poslopje, obnavljaš hlev. Gospodariš dobro?
»Nimam se kaj pritoževati. Sin je bil pred kratkim v Franciji, sedaj pa me je obiskal brat, ki živi v Bordoju ob Garoni v Franciji. Po pripovedovanju obeh o francoskih kmetih, kmetijah in življenju na vasi, vama povem, da sem še bolj vesel in zadovoljen, da sem doma. Saj je res, da je vse postalo precej drago, toda vseeno se še da živeti.
Dajmo, stopimo v hišo!«
Pripovedoval nama je še o bratu v Franciji in med tem točil pravi francoski šampanjec.
Član si kreditnega odbora HiP Polzela?
»Da, prav zadnjič smo na seji zadovoljni ugotovili, da kljub močni inflaciji hranilne vloge rahlo rastejo. Kmetje se zavedamo, da brez vlog ni kreditov.«
V Andražu si predsednik krajevne organizacije SZDL. Kaj delate?
»Dela je vedno dovolj. Smo zelo aktivni. Sedaj teče nabiralna akcija za Kozjansko. Vsi se za-
vedamo, kaj pomeni potres, zato smo se odločili, da bo vsak aktiven član kmetije prispeval 70 din. Tako bomo na območju Andraža zbrali nad en star milijon.«
Andražani so zelo aktivni tako na gospodarskem, političnem, kulturnem in športnem področju. Ob gozdu na Rafkotovi zemlji stoji 15-metrska smučarska skakalnica. V kratkem pa bodo odigrali nogometno tekmo med starimi in mladimi. Resno se pripravljajo na občinski praznik, ki bo 1975. leta prav v Andražu. Ker želijo asfaltno cesto, bodo uvedli samoprispevek, ki ga bodo zbirali pri ZE Polzela.
Upravnik ZE Ivan Pateko je povedal, da imajo na območju ZE že 4 obiralne stroje od 43, kolikor jih je v kooperaciji, in da bodo z njimi obrali že okrog 40 odstotkov vsega hmelja.
»Med hmeljarji — malimi in velikimi — je iz leta v leto večje zanimanje za oddajo zelenega hmelja. Ugotavljajo, da se jim ne splača sušiti hmelja doma zaradi visoke cene premoga, električne energije in zaradi drage delovne sile. Tako bomo na obnovljeni polzelski sušilnici posušili okrog 45 ton hmelja, manjših klasičnih sušilnic v Podvinu in Andražu pa ne bomo kurili zaradi previsokih stroškov.
ZORENJE HMELJA
Zakasnela rast hmelja skozi celo leto, ki je bila posledica neugodnih vremenskih razmer, je povzročila tudi kasnejše cvetenje in tvorbo storžkov. Tako je razvoj storžkov kasnil za cel teden. Zato hmeljarji niso pričeli obirati hmelja pred 20. avgustom, ker bi prezgodnje obiranje povzročilo izgubo na pridelku. Kakovost hmelja se je zboljševala vse do polne zrelosti, ki je letos nastopila okrog 26. avgusta. V normalnih letih je trgovska zrelost nastopala med 21. in 23. avgustom.
Slaba stran prezgodnjega strojnega obiranja se pokaže še v naslednjem letu. Hmeljarji Dravske doline so pričeli obirati še nekaj dni po 20. avgustu.
Pri strojnem obiranju pazimo, da režemo trte čim višje je možno. Ostali del trt polagamo na grebene v vrsto.
Nove sorte so kasneje zrele. Savinjskemu goldingu sledijo Aurora, Apolon, Ahil in Atlas. Tako računamo, da bo Atlas zrel okrog 10. septembra.
Koncert iz naših krajev v Gotovljah
V nedeljo, 25. 8. dopoldne je RTV Ljubljana priredila v Savinjski dolini dolgo pričakovan in zaželen »Koncert iz naših krajev« v Gotovljah. Prepolna dvorana zadružnega doma je navdušeno spodbujala nastopajoče, med katerimi je bil tudi moški pevski zbor iz Gotovelj pod vodstvom Jurija Gorška, in obudila spomine na razvoj domačega kraja skozi stoletja.
Atras bo letos tudi lep. Na njivi za osnovno šolo na Polzeli je dal kot drugoletnik 24 centov na hektar.
Na ZE je močno pomanjkanje delovne sile. Se pred leti je zadruga imela 18 traktoristov, danes pa je le eden za vsa dela. Izredno močne nalete uši smo uničevali vsi vprek od kmetov do nas. Tako se je zgodilo, da sem jaz škropil, organizator kmetijske proizvodnje Anzek Kolšek pa je vozil vodo ali tudi škropil. Poleg tega smo opravljali še ves nadzor v hmeljiščih.
Odkup pitancev bo presegel 400 kosov, mleka smo že odkupili nad 200.000 litrov, prav toliko, verjetno še več, so ga kmetje prodali doma.
Iz programa investicij obnavljamo zadružni dom v Andražu in pomagamo pri pripravah na občinski praznik, ki bo prihodnje leto.«
In tako je minil še en lep dan med našimi kooperanti.
Vsem lepo pozdrav urednik.
Jožetu v slovo
Sredi polnega in ustvarjalnega dela je 9. 6. 1974 nenadna smrt pretrgala življenjsko pot našemu kooperantu POVŠE Jožetu iz Orle vasi.
Rodil se je 26. 2. 1910 v Orli vasi kot sin kmeta. Do zemlje je čutil posebno veselje zato je končal nižjo kmetijsko šolo, da se je v tej stroki še izpopolnil.
Leta vojne tudi njemu niso prizanesla. Kot zaveden Slovenec se je že leta 1941 vključil v odporniško gibanje proti okupatorju. Svojo zavednost je plačal s tem, da je moral že leta
1942 v zloglasno taborišče Dachau. Toda njegovega telesa in uporniškega duha okupator ni mogel uničiti. Po vrnitvi se je lotil svoje zapuščene kmetije in jo vzorno vodil kot dober gospodar vse do svoje smrti. Tudi v družbeno in politično življenje je bil vključen. Bil je prvi predsednik krajevnega odbora. Pri ustanavljanju kmetijske zadruge je bil med prvimi člani. Za svoje delo je dobil tudi več priznanj. Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega kooperanta in zaslužnega družbenopolitičnega delavca.
ZE TRNAVA
w
Zdrav duh v zdravem telesu?!
-Dvajsetega avgusta je bila v Preboldu akcija »Trimčkovega plavalca«. Akcija je v vseh pogledih uspela, udeležencev je bilo več, kot so prireditelji pripravili kolajn in jih bodo nekateri dobili pozneje.
Obenem je komisija za šport in rekreacijo pri žalskem občinskem sindikalnem svetu priredila sindikalno prvenstvo v plavanju. Številčna omejitev udeležencev je prizadela nekatere delovne organizacije, a k sreči ne Kombinata. Nam namreč z nad 2272 zaposlenimi ni uspelo zbrati ekipe, naš edini udeleženec Gmajnar Matjaž pa je zasedel prvo mesto na 50 m prsno s časom 40,0. Med osmimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa TT Prebold, drugo SIP Šempeter in tretje TN Polzela.
Nad odnosom v Kombinatu do športa in rekreacije bi se veljalo zamisliti. Nimamo referenta za rekreacijo ali vsaj nekoga, ki bi usklajeval iniciativo posameznikov, sicer bo zamrla. Neresnost in neorganiziranost na tem področju je del celotne slike podjetja, če je že skrb za zaposlene postranska stvar in zanemarimo dobre strani rekreacije.
M. G.
RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE V CELJU
Letos bodo kooperanti — živinorejci razstavili svoje najboljše plemenske krave 22. septembra ob 9. uri na dvorišču Vrtnarstva Medlog.
Živinorejci, obeta se vam zanimiva strokovna prireditev, zato se je udeležite v čim večjem številu!
Hmezad Kooperacija
Kadar prve dni kimavca pogosto
grmi,
k letu obilno bo tepkovca pa
pšenice in rži. Kakšno vreme o kimavcu mlaji, takšno vso jesen je naj raji.
Če Mihael veliko šišk da, zgodnja bo zima in veliko snega.
Pokvarjen zrak manj škoduje kot pokvarjeni ljudje.
Najspretnejše ribe prijemljejo na devizne trnke.
Resnost je morebiti le malo bolj povzdignjena plehkost.
Hmeljar Izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — perdsednik, in člani: Jože Kojnik, kniet, Janja Košir, dipl. tehnolog, Ludvik Semprimožnik, dipl. kmet. inž., Bogdan Pugelj, dipl. kmet. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Miljeva Kač, dipl.
inz' — urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik inž. Vili VyDihal. — Uredništvo je v kombinatu »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tato01*?: 1 — Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 24 din. — Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR st* 421_1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka od prometa proiz-

Hudomušneži so dejali, da ima bik rejca Ivana Drobeža z Dobriča zato zavezane oči, da ne bi videl tistih, ki ga tako malo cenijo in
slabo plačujejo
AKUMULACIJSKA JEZERA
Kmetijski kombinat Hmezad namerava zgraditi pod Žovnekom pri Braslovčah veliko akumulacijsko jezero za napajanje hmeljišč ob sušah. Kaj bolj točnega ne moremo povedati, ker dalj kot do želj in razgovorov še niso prišli.
Veliko dlje so priprave za akumulacijsko jezero na Ložnici pod Sevčnikom. če bo vse po sreči, se Andražanom in Polzelanom o-beta kmalu nov objekt, ki ne bo v ta prelep kotiček Savinjske doline privabljal samo ribiče, ampak tudi miru, svežega gozdnega zraka in odnosov s prijaznimi ljudmi željne občane in turiste. Saj bo v okolici jezerca čudovit prostor za kamp nedaleč od skoraj asfaltirane ceste in trgovine.
STRAHOPETEC
—	Takle zdrav možak, pa beračite! Bi si ja poiskali kakšno delo!
—	Ne upam, tovariš. Lani je bilo samo v Sloveniji 50.000 nesreč pri delu.
VAŠKA
—	Miha, kje pa si bil tako dolgo, ko te ni bilo doma?
—	Pogovarjal sem se s sosedovo Marjano.
—	Kaj pa ti je povedala lepega?
—	Rekla je ne.
PREPROSTO
—	Naša soseda je že deset let poročena, pa nima še nič otrok.
—	Nič čudnega. Mož je tako ljubosumen, da je nikamor ne pusti same.
SLABE IZKUŠNJE
Miha: Odslej nas bodo na delu plačevali po učinku.
Zena: Ježeš, saj smo že sedaj komaj shajali do prvega.
NAUK O ČLOVEKU
Profesor: Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje hodili po glavi?
Dijak: Plešastim bi drselo.
...11 "" »V.v.'.*.1 ..................................... Dl II »Immillili 1,,umi,n m,,..
Stara Rovšneta sta vedno bolj v skrbeh, teži ju v prsih, kakor težak kamen jima leži na srcu. čez dan ni bilo časa. Dasiravno sta že v letih, dela pa vedno več. Tudi štef ne zmore vsega, Milena pa zemljo naravnost sovraži. Hoče biti dama, negovana in čislana bogata gospa na vasi. Ali ne bo prav zaradi nje Rovšnikov grunt propadel? Zakaj je Mina šla v tvegano nepremišljenost? — Vsa vas, cela dolina govori, kaj se je pri Rovšnikovih zgodilo, je po večerih tarnala stara Rovšnela. Ali nam je treba vsega tega? Prenagli smo bili . . . Tudi Mina je najin otrok . . . Stari pa: Koga pa je sploh poslušala, ha? Jaz ti rečem, tisti Roblekov mulec jo je
spravil s tira. Ubil ga bom, ubil! je planil iz postelje, obstal pri odprtem oknu in se zagledal v zvezdnato nebo. Ravšne-la vzdihujoče: »Ah, zavrzi te pregrešne misli! V posteljo se spravi. Saj veš, hmelj kliče. Vsega ne bomo dali na strojno, kakih šest obiralcev bo le treba ... Ja ja, bo treba, pa še marsikaj bo treba, je stari zamomljal in zlezel v posteljo, še marsikaj ...
30.
Govorili so, da se Roblekov Vlado zdravi v Vojniku. In še to, da so mamila vmes. Drugi pa, da ga hujska šteflekar, da ga zvablja v gostilne, kjer se do onemoglosti opijanjata. Tretji, bili so najglasnejši, da je član neodkrite tolpe, ki vlamlja in krade po dolini. Resnica pa je bila povsem drugačna: mati je morala za nekaj dni v Vojnik, oče, ki je po zunanjosti pravi Krpan, že dlje časa jemlje pomirjevalne tablete; Vladu so se zareze na rokah zacelile, poseda na balkonu in bere šund romane, včasih pa smukne pri zadnjih vratih na cesto, z biciklom dirja po dolini, nagovarja lahka dekleta, sproti pa previdno sprašuje po Minci. Ko izve resnico, jo ucvre naravnost k štaflekarju in mu reče: Stric, z menoj boste šli. Boste? štaflekar se čudi: Kaj si spet nakuhal? Pa ne, da ti Minca brčka okoli srčka, ha? — Vlado: To je firbec, zgolj firbec! V
soboto gre stari po kupčiji. Vzamem avto in švrk, švrk. Ali ne, stric štaflekar? — Pa^ ja! se zareži štaflekar, ki komaj čaka priložnosti, da domišljavemu Robleku eno pošteno zagode.
31.
Stric Pepi je resnično pomlajen. Previdno se suče okoli Mince in ji ugodi vse, česar si brhko dekle poželi. Saj misli na dom, na očeta in mater, na brata in domišljavo Mileno. Včasih ji je težko. Pa misli kmalu zavrže, saj ji dvori toliko krepkih fantičev. Mladi fantje se trumoma zbirajo v Žganjarjev! gostilni in so mirnodolska dekleta sklenila, da Minci nekaj takega prpiravijo, ko bo sama rekla stricu Pepiju v obraz: Tako ne gre naprej, domov grem! Ali to ni tako preprosto, tu so blazno zakljubljeni fantje, tu je bogati stric Pepi, tu je pravzaprav vsa njena bodočnost. Nekaj pa je opazila: stric Pepi je vanjo trapasto zaljubljen! Kaj neki misli: njen stric je, potem njegova leta?! In njegova preteklost. Ljudje vse to vedo, če ne, potiho ugibajo. Nekega večera, bilo je slabo vreme, zunaj je lilo kot iz škafa, sama sta ostala za točilno mizo, ko stric Pepi pristopi k Mini in ji reče s tresočim glasom, v glasu je čutiti strast, poželenje po nečem lepem, menoj v posteljo?« Minca razpre usta, za-mladem, mikavnem: »Minca, bi hotela z krili z rokami in zbeži po stopnicah v
svojo sobo. Vrata zaklene, se nasloni nanje in govori: »Ne, stric Pepi, nikoli, slišiš, nikoliii! . . .
32.
Sobota popoldne. Vreme kot naročeno: jasno nebo, sonce, rahel vetrič, duh po otavi^ po dozorečem hmelju. Hmeljišča so oživela: brne traktorji, rohne obiralni stroji, tu in tam je slišati petje, čas obiranja, čas pospravljanja zelenih solza, zelenih kapelj znoja. Tudi Rovšniki so začeli. Stara sta pisala Minci, pa je odgovorila: Ne pridem, ne morem, dela čez glavo, žganjar je dal hmelj v obdelavo drugim, na pol, vsak polovico. Polovico čistega izkupička. Minca pa je za to soboto pripravila vinsko trgatev. Grozdje je nakupila v trgovini, stric Pepi je z najetimi delavci pripravil plesni oder. Saj so ljudje robantili in sakramentirali: Prav zdaj si omisli trgatev. Kakor da ni s kmetov doma! že v mraku je bilo vse polno ljudi, največ mladih. Tudi godci so že urezali nekaj viž, tedaj začuti Minca na rami roko, zdrzne se, obrne in v začudenju razpre lepe oči: Ti si, Vlado — joj! Najbrž je zaslutila kaj hudega, Vlado pa nazaj s precej mirnim glasom: Bi plesala z menoj? — Zaplešiva! — In zaplesala sta, mirnodolski fantje v ljubosumju stiskajo pesti: To boš plačal!
SAMOUPRAVNI ,
ftuditisi
SEPTEMBER 1974 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 11
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi in sklepa delavskega sveta podjetja na seji dne 29. 6. in 29. 8. 1974 se objavlja prečiščeno besedilo
PRAVILNIKA
o delitvi osebnih dohodkov
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
Ta pravilnik določa načela za delitev osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, upoštevajoč samoupravni sporazum kmetijskih kombinatov in enotne osnove in merila za delitev osebnih dohodkov v celotnem podjetju.
Temeljna organizacija združenega dela lahko s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov ali s sklepom delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela ureja zadeve, ki jih ta pravilnik ne ureja ali ki ji ta pravilnik nalaga, da jih uredi.
Temeljna organizacija združenega dela lahko sprejme tudi nižje zneske, ker so v tem pravilniku določeni najvišji zneski.
2.	člen
Sredstva za osebne dohodke, ki se delijo po tem pravilniku, se oblikujejo po določilih pravilnika o delitvi dohodka, upoštevajoč določila navedenega samoupravnega sporazuma.
3.	člen
Za pravilnost obračuna in izplačil osebnega dohodka, nadomestil in povračil po zakonitih predpisih, samoupravnih aktih in sklepih samoupravnih organov odgovarjajo računovodje oziroma njim podrejen delavec, ki neposredno opravlja posle s tega področja.
4.	člen
Vse osnove in merila, odločbe, nalogi in druge odločitve za izplačilo osebnih dohodkov, nadomestil in povračil morajo biti pismena, oprta na ustrezna določila zakonitih predpisov in splošnih aktov podjetja, podpisana od pristojnih vodstvenih delavcev. Za točnost podatkov (osnov in meril), po katerih se izračunajo osebni dohodki, nadomestila in povračila, odgovarja vodstveni delavec, ki je pooblaščen, da podpiše dokument.
5.	člen
Delavcu, ki je pridobil lastnost delavca ali je premeščen na drugo delovno mesto, se sme izjemno izplačati začasna akontacija zaslužka brez sprejetega sklepa pristojnega organa o določitvi obračunske osnove in drugih osnov za obračun akontacije osebnega dohodka.
Začasna akontacija zaslužka se sme izplačati le za en mesec, in to na podlagi pismene odločbe direktorja temeljne organizacije združenega dela.
Pri določanju višine začasne akontacije se upošteva vrednost delovnega mesta, določena v rang listi delovnih mest v podjetju. 6
6.	člen
Osebni dohodek sprejemajo delavci:
1) v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas, za poln ali nepoln delovni čas, ki delajo na sistemiziranih delovnih mestih;
2) v civilno-pravnem razmerju (po pogodbi o delu).
Vajenci in praktikanti prejemajo nagrado za delo, ki se izplačuje v breme materialnih stroškov.
II.	OSEBNI DOHODKI IZ DELITVE DOHODKA
7.	člen
Osebni dohodek delavca sestoji iz:
a)	akontacij osebnega dohodka, ki se delavcu izplačujejo v breme vkalkuliranih osebnih dohodkov;
b)	nagrad;
c)	udeležbe v sredstvih za osebne dohodke iz dobička.
Osebni dohodek delavca se dokončno obračuna letno po sprejetju zaključnega računa in razdelitvi dohodka, med letom pa se mu izplačujejo akontacije in nagrade.
8.	člen
Akontacija osebnega dohodka sestoji:
1.	iz zaslužka za efektivno delo:
a)	zaslužek po obračunski postavki
—	po delovnih urah,
—	po delovnem učinku, izraženim s fizičnimi ali finančnimi kazalniki,
b)	dodatki k obračunski postavki,
c)	premije za posebne delovne dosežke;
2.	iz nadomestil osebnega dohodka za čas plačane odsotnosti z dela.
9.	člen
Osebni dohodek delavca se obračuna v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri je (trajno ali začasno) razporejen na sistemizirano delovno mesto.
Ce je bil delavec med letom zaposlen v več temeljnih organizacijah združenega dela, setmu osebni dohodek obračuna v vsaki glede na trajanje zaposlitve in opravljeno delo v posamezni temeljni organizaciji združenega dela.
Ce je delavec opravljal delo v drugi temeljni organizaciji združenega dela in ga temeljna organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen, obračuna drugi kot storitev, se mu osebni dohodek za to delo obračuna v matični temeljni organizaciji združenega dela.
V primeru iz 2. odstavka tega člena se direktorji prizadetih temeljnih organizacij združenega dela dogovorijo, kako se obračunajo nadomestila osebnega dohodka za redni dopust.
1. Zaslužek po obračunski postavki
10.	člen
Obračunska postavka delavca se določi tako, da se njegova obračunska osnova (faktor dela), pomnoži z vrednostjo obračunske osnove (vrednost točke).
Obračunska osnova se določa po metodologiji, ki jo sprejme skupni odbor za medsebojna razmerja in je sestavni del tega pravilnika.
Analitična ocena delovnih mest (rang lista delovnih mest), določena po metodologiji, je sestavni del tega pravilnika.
11.	člen
Zgornjo mejo vrednosti obračunske osnove v podjetju določi za vsako leto delavski svet podjetja.
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela določi ob sprejemu gospodarskega načrta vrednost obračunske osnove za tekoče leto, upoštevajoč realno pričakovani dohodek po gospodarskem načrtu. Če dohodek temeljne organizacije združenega dela ne bi dopuščal vrednosti obračunske osnove v višini, ki jo je določil delavski svet podjetja, jo mora delavski svet temeljne organizacije združenega dela ustrezno znižati, vendar največ za 10 °/o.
če delavski svet temeljne organizacije združenega dela ne bi upošteval tega določila, lahko ukrepa ustrezno delavski svet podjetja, proti odgovornim vodstvenim delavcem pa sproži disciplinski postopek.
Najnižji OD delavca sme znašati najmanj 60 % povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za normalni delovni uspeh delovne organizacije in delavca pri polnem delovnem času 182 ur mesečno.
12.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela lahko na predlog glavnega direktorja oziroma direktorja temeljne organizacije združenega dela določi obračunsko postavko v določenem znesku mimo določil 10. in 11. člena tega pravilnika za strokovne kadre deficitarnih strok ali visoke strokovnosti, ki jih drugače ne bi bilo mogoče zaposliti.
Delavci, ki jim je obračunska postavka določena po določilih tega člena, nimajo pravice do udeležbe v sredstvih za osebne dohodke iz dobička, ker je le-ta že upoštevana pri določanju obračunske postavke izven metodologije.
13.	člen
Zaslužek delavca se izračuna po obračunski postavki in času, prebitem na delu, kadar se ne ugotavlja po delovnem učinku.
2.	Zaslužek po delovnem učinku
14.	člen
Za dela oziroma delovna mesta, kjer se da ugotavljati delovni učinek delavca, sc zaslužek delavca ugotovi po učinku (fizičnem ali finančnem).
15.	člen
Fizični učinek se meri na podlagi delovnih norm v doseženih norma-urah.
Kot osnova za izračun fizičnega učinka se upošteva 90 % tehnična norma ali 100 °/o izkustvena (kmetijstvo itd.).
Zaslužek po učinku se izračuna tako, da se dosežene norma-ure pomnožijo z obračunsko postavko delavca.
Zaslužek po delovnem učinku se obračunava sproti vsak mesec.
16.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sprejme pravilnik o delovnih normah, ki ga predloži ustrezna strokovna služba.
Norme se določajo praviloma kot tehnične norme na podlagi predpisanega tehnološkega postopka in študija dela in časa. Poleg norme je treba v pravilniku določiti tudi normalno kvaliteto opravljenega dela.
Pravilnik o normah določa delovna mesta oziroma posle, kjer se učinek meri, norme za posamezne posle (dela), osnove in postopek za ugotavljanje delovnega učinka in način preverjanja delovnih norm.
V pravilniku o normah morajo biti navedena tudi pooblastila, kateri vodstveni in strokovni delavci lahko okvirno (srednjo) normo prilagodijo konkretnim delovnim razmeram (zlasti v kmetijstvu).
Delovna norma se spremeni, kadar se spremeni tehnološki pogoj, za katerega je bila postavljena.
17.	člen
Delavci v nabavni in prodajni službi se nagrajujejo po doseženem delovnem učinku, ki se izrazi s finančnimi kazalniki, kjer ga ni mogoče izraziti s količino prodanih izdelkov.
Osnove za izračun zaslužka po finančnem učinku so:
1)	vrednostni obseg poslovanja (promet),
2)	ustvarjeno pokritje, zmanjšano za fiksne stroške enote, za katero se ugotavlja finančni učinek (poslovni uspeh).
Te osnove se uporabljajo lahko vsaka za sebe samostojno ali pa kombinirano.
18.	člen
Vrednostni obseg poslovanja (promet) se kot samostojna osnova za izračun zaslužka uporabi le, če delavec sam ne vpliva na oblikovanje nabavnih oziroma prodajnih cen.
Ta osnova se mora vezati tudi za normirane stroške poslovanja, potrebne za dosego določenega obsega poslovanja.
19.	člen
Poslovni uspeh je osnova za izračun zaslužka tam, kjer delavec lahko vpliva na višino nabavnih in prodajnih cen ter višino nabavnih oziroma prodajnih stroškov.
20.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela določi v posebni prilogi gospodarskega načrta delovna mesta, za katera se finančni učinek ugotavlja, in osnove za nagrajevanje po finančnem učinku. Osnove veljajo največ eno leto. če se med letom spremenijo cene, je treba prilagoditi temu tudi osnovo za izračun finančnega učinka.
21.	člen
Merilo za izračun zaslužka delavca po finančnem učinku je razmerje med osnovo in obračunsko postavko (v določenem razdobju — mesecu, letu) izraženo z odstotkom.
22.	člen
Delovni učinek po fizični ali finančni osnovi se individualno ugotavlja; kjer to ni mogoče, pa skupinsko ali za ožjo organizacijsko enoto. V tem primeru se med posamezne delavce razdeli tako ugotovljeni skupni zaslužek na podlagi časa, prebitega na delu, za katerega se obračunava učinek in obračunske postavke posameznega delavca.
23.	člen
Kadar se osnova za ugotavljanje finančnega učinka postavlja za skupino ali ožjo organizacijsko enoto (več delavcev), lahko delavski svet temeljne organizacije združenega dela tudi določi, da pri tem posamezni strokovni in vodstveni delavci sodelujejo v delitvi vsote zaslužka s svojo povečano osnovo (obračunska postavka povečana za določen odstotek), vendar ne več kot 50 %, upoštevajoč kategorizacijo delovnih mest.
24.	člen
Ne glede na izračunani znesek je letni zaslužek delavca po finančnem učinku omejen na 16 mesečnih obračunskih postavk, upoštevajoč določilo prejšnjega člena, če izračun učinka znese več, se presežek ne upošteva in ne izplača.
Kadar se delavcu izračunava zaslužek po finančnem učinku, je to končni obračun osebnega dohodka in tak delavec ni udeležen v delitvi sredstev za osebne dohodke iz dobička, ker delavec že s tem pridobi sredstva za osebni dohodek iz dobička.
Izjemoma lahko delavski svet temeljne organizacije združenega dela določi tudi, da so delavci, plačani po prometu, ki se da objektivno in realno planirati, udeleženi tudi pri delitvi osebnega dohodka iz dobička; vendar skupni znesek zaslužka po prometu in udeležba v sredstvih za osebne dohodke iz dobička ne sme presegati 16 mesečnih obračunskih postavk.
25.	člen
Finančni učinek se praviloma obračunava letno. Kjer je možno, se ta obračun lahko izvrši tudi mesečno ali trimesečno. Vmes pa delavec dobiva akontacijo po obračunski postavki. Obračunsko razdobje določi delavski svet temeljne organizacije združenega dela, ko določi osnovo.
26.	člen
Osebni dohodek za dopolnilno delo se določi po določilih tega pravilnika, pod pogoji pravilnika o delovnih razmerjih, vendar pa delavec nima pravice do nadomestil na delovnem mestu, kjer opravlja dopolnilno delo.
27.	člen
Delavcu, ki se upokoji ali njegovim svojcem ob smrti delavca, pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih OD na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji.
3.	Dodatki k obračunski postavki
28.	člen
Za določena dela ali pogoje dela, ki niso zajeti v obračunski osnovi, pripada delavcem poseben dodatek:
a)	za dodatna znanja,
b)	za dodatno delo — nadomestovanje,
c)	za posebne delovne pogoje,
č) za stalno pripravljenost,
d)	za starejše delavce, ki delajo po normi,
e)	za delo v podaljšanem delovnem času,
f)	za nočno delo,
g)	za delo v nedeljo ali ob državnem prazniku,
h)	za stalnost v podjetju,
i)	za delo v deljenem delovnem času.
Delavski svet temeljne organizacije združenega
dela določa na predlog direktorja upravičenost in višino dodatka pod b), c) in e).
28. a člen
Za dodatna znanja pripada delavcu — skladno z določili metodologije — ustrezen dodatek v °/o od obračunske postavke:
a)	za znanje tujega jezika
—	popolno znanje 4 %
—	aktivno znanje 2,5 °/o
—	pasivno znanje 1 °/o
b)	za dodatno šolsko znanje iz stroke, zahtevane za delovno mesto, ki ga delavec zaseda:
—	magister znanosti in specialist (končana III. stopnja) 5 %
—	doktor znanosti 10 %
c)	za specialna znanja:
—	za izpit iz zunanje trg. poslovanja 1 %
—	za izpit iz deviznega poslovanja 1 %
—	za pravosodni izpit 2,5 °/o
—	za znanje enega program, jezika 1 %
29.	člen
Delavcu, ki na svojem delovnem mestu poleg del iz opisa delovnega mesta opravlja v rednem delovnem času še dodatno delo, za katerega ne bi bilo smotrno odpreti posebnega delovnega mesta, pripada za tako delo dodatek.
Ta dodatek ne more presegati 20 % obračunske postavke delavca.
Dodatek je lahko določen v mesečnem ali v urnem znesku.
30.	člen
Delavec, ki dela v (1) težkih delovnih razmerah, (2) izredno fizično naporno ali (3) ob neugodnem razporedu delovnega časa in tega ni mogoče ustrezno ovrednotiti pri določitvi obračunske osnove (faktor dela) po metodologiji, lahko dobi poseben dodatek na efektivno delovno uro. Dodatek ne more presegati 15 °/o obračunske postavke.
31.	člen
Delavcu pripada dodatek, če je dolžan biti tudi izven rednega delovnega časa pripravljen, da na poziv nastopi delo. Ta dodatek ne more presegati 20 °/o obračunske postavke.
32.	člen
Delavcu, ki je star nad 50 let in dela fizično, zaslužek pa se mu obračunava individualno po fizičnem učinku, pripada dodatek glede na njegovo starost:
—	za moške nad 50 do 55 let in ženske nad 45 do 50 let 8 % mesečne obračunske postavke;
—	za moške nad 55 let in ženske nad 50 let 15 % mesečne obračunske postavke.
Pogoj za pridobitev tega dodatka je 10 let delovne dobe v podjetju. Za delovne ure, ko delavec ne dela po učinku, mu ta dodatek ne pripada.
33.	člen
Delavcu, ki dela po nalogu pristojnega vodstvenega delavca v podaljšanem delovnem času — razen v primerih, ki jih določa zakon — pripada za vsako uro dela v podaljšanem delovnem času dodatek v višini 50 °/o njegove urne obračunske postavke.
34.	člen
Za nočno delo pripada delavcu dodatek v višini 30 °/o urne obračunske postavke na vsako uro noč-
nega dela. Za nočno delo se šteje delo v času med 22. in 5. uro naslednjega dne oziroma 6. uro, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
35.	člen
Za delo v nedeljo pripada delavcu dodatek v višini 30 °/o urne obračunske postavke za vsako delovno uro v nedeljo.
35. a člen
Delavcu, ki je v obračunskem mesecu še bil ves mesec zaposlen v podjetju, pripada glede na delovno dobo, ki jo je neprekinjeno prebil v podjetju, naslednji dodatek OD za stalnost:
Delovna doba v podjetju	°/o od mesečne obračunske postavke
0 do 3 let		
3 do 5 let	2
5 do 10 let	4
nad 10 let	5
Dodatek za stalnost se izplačuje vsem delavcem, ki imajo predviden delovni staž v podjetju, mesečno skupno z izplačilom rednih osebnih dohodkov.
35. b člen
Za delo na dan državnega praznika pripada dodatek v višini 50 °/o urne obračunske postavke za redni delovni čas poleg zakonsko določenega nadomestila zaradi dela na ta dan.
35. c člen
Za delo v deljenem delovnem času pripada delavcu dodatek v znesku do 15 din mesečno za vsak dan, ko je delal v deljenem delovnem času, vendar ne več kot 350 din mesečno. Delavski svet TOZD določi višino tega dodatka.
36.	člen
Dodatki se ne upoštevajo pri obračunih zaslužka po učinku, temveč se posebej obračunajo po delovnih urah, za katere pripadajo.
4.	Premije za posebne delovne dosežke
37.	člen
Premije dobijo zlasti izvršilni in neposredni vodstveni delavci kot plačilo za take delovne učinke ali izkazane poslovne rezultate, ki jih ni mogoče zajeti v obračun zaslužka po času ali po učinku, vendar se osnove in merila zanje lahko postavijo vnaprej.
S premiranjem se dodatno nagrajujejo zlasti delavci na ključnih delovnih mestih, ki s svojo delovno storilnostjo ali storilnostjo stroja ali organiziranjem dela bistveno vplivajo na učinek in poslovni uspeh delovne skupine ali druge ožje organizacijske enote.
Delavec, ki je nagrajen po poslovnem uspehu, ni upravičen do premije.
38.	člen
Osnove in merila za premijo za posamezno delovno mesto določi delavski svet temeljne organizacije združenega dela ter so sestavni del gospodarskega načrta in veljajo za eno leto.
Praviloma je osnova za premijo presežek iznad planirane količine, zneska ali normalne kakovosti.
39.	člen
Pri določanju osnov za premije pridejo v poštev: boljša kakovost izdelka ali storitve, manjša poraba materiala za enoto izdelka ali storitve, večji izplen, znižanje proizvodnih stroškov, znižanje fiksnih stro-
škov, večji izkoristek strojev in drugih proizvodnih sredstev, povečani obseg poslovanja, izredni finančni dohodki, zmanjšanje kala, manjši stroški popravil in vzdrževanja, povečanje hranilnih vlog, večje doseženo pokritje organizacijske enote (merjeno po stalnih cenah) itd.
40.	člen
Premije se obračunavajo mesečno, trimesečno ali letno glede na značaj osnove. To določi delavski svet temeljne organizacije združenega dela, ko prejema osnove in merila za posamezna delovna mesta.
Znesek premije po vseh osnovah lahko znaša za posameznega delavca največ 2 mesečni obračunski postavki. Ce po izračunu premija znese več, se presežek ne upošteva in ne izplača.
5.	Nadomestilo osebnega dohodka
41.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za plačano odsotnost z dela pripada delavcu, kadar ima to pravico po splošnih predpisih in splošnih aktih podjetja:
—	za letni dopust,
—	za državne praznike,
—	zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zdravljenja,
—	za izredni dopust do 7 dni,
—	za strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje,
—	za vojaške vaje, predvojaško vzgojo, udeležbo v civilni zaščiti ali upravljanju javnih funkcij, ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov,
—	za zastoje med delom in zastoje zaradi sezonskega značaja proizvodnje,
—	za čas, prebit v priporu ali preiskovalnem zaporu,
—	za čas odstranitve iz delovne organizacije,
—	za iskanje zaposlitve v odpovednem roku,
—	v primeru odklonitve dela na nevarnem delovnem mestu.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se obračuna in izplača v višini obračunske postavke, če splošni predpisi ali ta pravilnik ne določajo drugače.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zaradi zdravljenja po nalogu pristojnega zdravnika za prvih 30 dni izostanka z dela, ki gre v breme sredstev temeljne organizacije združenega dela, znaša 90 °/o osnove, določene s splošnimi predpisi.
če je začasna nezmožnost za delo posledica poklicnega obolenja ali nezgode na delovnem mestu, ki ni nastala po krivdi delavca, pa znaša nadomestilo 100 % osnove.
Delavec izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka, če je kontrolor ugotovil, da se ni ravnal po navodilih zdravnika, oziroma da je delal v tem času drugje oziroma doma.
44.	člen
Delavec ima pravico do tega nadomestila le pod pogojem: 1. da je o svojem izostanku z dela iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu, 'najpozneje v enem dnevu obvestil svojega neposredno nadrejenega vodstvenega delavca (ki mora to obvestilo vpisati v dnevno poročilo o delu) in zahteval izstavitev obratnega bolniškega lista, in 2. da je ob ponovnem nastopu dela predložil bolniški list, v katerem je upravičenost in dopustno trajanje izostanka z dela potrdil pristojni zdravnik.
45.	člen
Za čas prisostvovanja na sejah samoupravnih organov in sestankih delovne skupnosti med delovnim časom pripada delavcu, ki je član samoupravnega organa oziroma te delovne skupnosti ali funkcionar družbenopolitičnih organizacij v podjetju, nadomestilo osebnega dohodka v višini polne obračunske postavke.
Samoupravni predpisi — stran 4
46.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za vojaške vaje, predvojaško vzgojo, udeležbe v civilni zaščiti, za o-pravljanje javnih funkcij ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov, h katerim je poklican brez svoje krivde, pripada delavcu, če se izplača na račun organa, ki je delavca poklical, v višini obračunsk-postavke.
47.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka pripada delavcu za čas krajšega zastoja v delu, ki je nastal brez njegove krivde, če delavski svet temeljne organizacije združenega dela tako sklene in če ni bilo mogoče to drugače urediti (redni ali neplačani dopust, nadomestitev izpadlega delovnega časa — začasna premestitev na drugo delo).
Ce delavec odkloni drugo delo, izgubi pravico do nadomestila.
Nadomestilo se obračuna v višini 70 % obračunske postavke. Temeljna organizacija združenega dela s sklepom delavskega sveta ali v pravilniku o osebnih doohdkih podrobneje uredi pogoje za priznanje tega nadomestila.
48.	člen
Delavcu v temeljni organizaciji združenega dela, ki različno razporeja svoj delovni čas po mesecih, pripada, če delavski svet témeljne organizacije združenega dela tako sklene, v mesecih, ko je število razporejenih delovnih ur na mesec nižje od 150 ur, nadomestilo v višini 70 % urne obračunske postavke za razliko med številom opravljenih delovnih ur po mesečnem razporedu pa do 150 ur.
Nadomestilo dobi le delavec: 1. ki je izpolnil svojo obvezo delovnih ur v preteklem obračunskem rr dobju, 2. ki se je odzval v podaljšanem delovnem času, kadar je bilo potrebno in 3. ki ni odklonil začasne premestitve na delo v drugo organizacij s: enoto, kadar na njegovem delovnem mestu ni bilo dela.
49.	člen
Nadomestilo po prejšnjem členu se. obračuna v breme vkalkuliranih osebnih dohodkov, vendar pa se za znesek izplačanih teh nadomestil v temeljni organizaciji združenega dela zmanjšajo sredstva za o-sebne dohodke iz dobička; ta znesek pa se vnese poslovni sklad temeljne organizacije združenega dela.
49. a člen
V primerih, ko se zaradi uvedbe nove tehnologije in modernizacije proizvodnje ukinejo delovna mesta in se delavci prekvalificirajo, pripada delavcu za čas, ko je na prekvalifikaciji, OD v višini povprečnega OD v zadnjih ščstih mesecih.
6.	Nagrade
50.	člen
Nagrade se dajejo delavcem za take delovne in poslovne dosežke, ki jih ni mogoče ustrezno ovrednotiti pri določitvi obračunske osnove ali zajeti s premijsko osnovo, ker ni mogoče v naprej določiti osnov in meril in ker so posledica povsem individualnega in izjemnega delovnega prispevka delavca.
Na ta način se zlasti nagrajujejo strokovni in vodstveni delavci, če s svojimi predlogi in odločitvami odločilno vplivajo na uspeh poslovanja.
51.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela odobri nagrado delavcu na predlog direktorja temeljne organizacije združenega dela.
Delavski svet podjetja odobri nagrado delavcu na predlog glavnega direktorja.
Komisija za izume in tehnične izboljšave predlaga direktorju temeljne organizacije združenega de oziroma glavnemu direktorju delavca za nagrado r podlagi določil pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
52.	člen
Nagrade se izplačujejo iz posebnih namenskih sredstev za nagrade, ki se po določilih pravilnika o
delitvi dohodka oblikujejo v temelni organizaciji združenega dela in v podjetju in se vodijo ločeno na posebnem kontu.
53.	člen
Iz sredstev za nagrade temeljne organizacije združenega dela se izplačujejo nagrade:
—	po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih,
—	za izredno prizadevnost in učinkovitost pri delu.
Iz sredstev za nagrade podjetja se izplačujejo nagrade:
—	za posebne strokovne, organizacijske, pošlo*, ne in vodstvene dosežke,
—	za povečani dobiček temeljne organizacije združenega dela oziroma podjetja.
54.	člen
Delavski svet podjetja določi delovna mesta, na katerih so delavci upravičeni do nagrad za povečani dobiček in osnove za to. Ti delavci ne morejo biti predlagani za nagrade iz sredstev temeljne organizacije združenega dela, razen za izume in tehnične izboljšave.
55.	člen
Delavski svet podjetja lahko v izjemnih primerih odobri iz sredstev za nagrade podjetja izplačilo nagrad, ki se normalno izplačujejo iz sredstev temeljne organizacije združenega dela, kadar jili le ta nima kljub temu, da dobro gospodari, a zaradi višje sile ne dosega zadostnega dohodka.
7.	Udeležba v sredstvih za osebne dohodke
56.	člen
Sredstva za osebne dohodke iz dobička se oblikujejo po pravilniku o delitvi dohodka iz oblikovanih sredstev za porabo po izločitvi sredstev za sklad skupne porabe — investicijski del in rezervnih sredstev za osebne dohodke.
57.	člen
Sredstva za osebne dohodke iz dobička se v celoti razdelijo med vse delavce, ki so bili v rednem delovnem razmerju v tistem letu, za katerega se je dobiček ugotovil, razen tistih, ki po tem pravilniku do tega nimajo te pravice.
Zbor delovne skupnosti temeljne organizacije združenega dela lahko odloči, da se določen del teh sedstev ali pa v celoti prenese v sklad skupne porabe temeljne organizacije združenega dela.
58.	člen
Delavcem skupnih služb podjetja oziroma temeljne organizacije združenega dela, ki niso v sestavu poslovne enote, ki ločeno ugotavlja in deli poslovni uspeh, pripadajo sredstva za osebne dohodke iz dobička v višini, kot jih v povprečju dobijo delavci enot v sestavu podjetja oziroma v sestavu temeljne organizacije združenega dela.
Če se delavci temeljne organizacije združenega dela odpovejo izplačilu osebnega dohodka iz dobička v korist poslovnega sklada, se ustrezno zmanjša tudi prispevek skupnim službam podjetja iz teh sredstev.
59.	člen
Sredstva za OD iz dobička se delijo med delavce na podlagi doseženega OD za redni delovni čas v letu, za katerega se deli dobiček z vključenim nadomestilom za redni letni dopust in državne praznike, zmanjšanim za nadomestilo za bolniški dopust in dodatek za nadurno delo.
Zaslužek delavcev, plačanih po doseženem poslovnem uspehu, se ne štejejo v to osnovo, kakor tudi ne delavcev, ki po tem pravilniku niso upravičeni do udeležbe v teh sredstvih.
Merilo za izračun deleža delavca v ostalih sredstvih za osebne dohodke iz dobička je razmerje teh sredstev do vsote vseh osnov.
60.	člen
Osnova za udeležbo delavca v sredstvih za osebne dohodke iz dobička se zmanjša:
— za 5 °/o za vsak dan neopravičenega izostanka z dela,
— za 100 °/o (v celoti), Če je ugotovljeno, da je med začasno nezmožnostjo za delo opravljal delo doma ali drugje.
61.	člen
če je v sestavu temeljne organizacije združenega dela več delovnih enot ali tudi poslovne enote, za katere se posebej ugotavlja in deli poslovni uspeh (enote v sestavu temeljne organizacije združenega dela), se — po razdelitvi dobička za temeljno organizacijo združenega dela kot celoto in izločitvi sredstev za delavce skupnih služb temeljne organizacije združenega dela — ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička razdelijo med tiste enote v sestavu temeljne organizacije združenega dela, ki so ga u-stvarile, in to sorazmerno, kolikor ga je katera u-stvarila.
Skupne službe temeljne organizacije združenega dela so udeležene pri sredstvih sorazmerno povprečnem deležu v vseh enotah v sestavu temeljne organizacije združenega dela skupaj.
Tako ugotovljena sredstva za osebne dohodke iz dobička se razdelijo med delavce v posamezni enoti v sestavu temeljne organizacije združenega dela po določilih prejšnjih členov.
62.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela pa lahko sklene, da se ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička, ugotovljena po delovnih enotah, deloma ali v celoti razdelijo po proizvodnih enotah v sestavu te delovne enote sorazmerno temu, kolikor je posamezna poslovna enota dosegla boljši poslovni uspeh, kot je bil določen z gospodarskim načrtom.
Delež posamezne poslovne enote v teh sredstvih se določi tako, da se ugotovi delež vsake enote v presežku poslovnega uspeha iznad načrtovanega.
Tako ugotovljen znesek ostalih sredstev za osebne dohodke iz dobička za posamezno poslovno enoto se med delavce v tej poslovni enoti razdeli po že navedenih določilih.
8.	Zaslužek delavcev v civilno-pravnem razmerju
63.	člen
Za dela in naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, se lahko sklene pogodba o delu z delavcem, ki je v rednem delovnem razmerju ali z drugo osebo.
V pogodbi se določi tudi znesek za plačilo dela bodisi kot urna postavka ali kot plačilo za celotno opravljeno delo oziroma nalogo.
Pri določanju zneska za plačilo dela se praviloma upoštevajo obračunske postavke delavcev v rednem delovnem razmerju na podobnih delovnih mestih.
III.	OSEBNI PREJEMKI IZ MATERIALNIH STROŠKOV
1.	Avtorski honorar
64.	člen
Avtorjem strokovnih del trajnega pomena, izdelanih za potrebe podjetja (samoupravni akti, priročniki, metodologije itd.) ter člankov, objavljenih v glasilu podjetja in drugih publikacijah podjetja, pripada avtorski honorar.
Višino avtorskega honorarja za strokovna dela trajnega pomena določi kolektivni izvršilni organ, v čigar delovno področje delo (izdelek) spada.
Višino avtorskega honorarja v Hmeljarju za članke določa uredniški odbor na predlog urednika.
Pri določevanju višine honorarja se upoštevajo izvirnost, pomembnost in podobne značilnosti dela oziroma članka.
2.	Nagrade učencev v gospodarstvu in praktikantov
65.	člen
Nagrade učencev v gospodarstvu določi odbor za medsebojna razmerja TOZD, in sicer višino oziroma razpone nagrad, pri čemer upošteva letnik, ki ga učenec obiskuje, dosežen učni uspeh in vrsto dela oziroma poklica, za katerega se učenec pripravlja.
Nagrade dijakov in študentov na praksi določa skupni odbor za medsebojna razmerja v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka, katerega podpisnik je TOZD ali podjetje.
Te nagrade ne izključujejo izplačil štipendij za šolanje.
V primerih, ko je učenec v gospodarstvu, dijak ali študent posebno prizadeven in uspešen pri o-pravljanju prakse, se nagrade po navedenih kriterijih lahko povečajo za največ 20 %.
Nagrada učenca v gospodarstvu ter dijaka in študenta na praksi ne sme biti nižja od 500 din in ne višja od najnižjega mesečnega OD, ki je določen v 11. členu tega pravilnika.
66.	člen
če učenec ali praktikant opravlja delo, ki se plača po učinku, mu pripada nagrada po učinku v višini, kot se obračunava ostalim delavcem, ki to delo opravljajo.
3.	Povračila stroškov
a)	Povračila stroškov za službena potovanja
67.	člen
Za službeno potovanje se šteje opravljanje dela oziroma službeni opravek izven kraja zaposlitve oziroma območja temeljne organizacije združenega dela v trajanju nad 9 ur in če je oddaljenost večja kot 10 kilometrov.
Če delavec istega dne v okviru istega potovanja opravlja delo v več krajih, se tudi šteje kot službeno potovanje, če je katerikoli kraj na relaciji potovanja oddaljen več kot 10 kilometrov od kraja zaposlitve.
68.	člen
Delavcu na službenem potovanju pripada dnevnica in povračilo prevoznih in drugih stroškov v zvezi z opravljenim službenim potovanjem.
Cela dnevnica pripada delavcu na službenem potovanju za vsakih 24 ur in za ostanek časa, ki je daljši od 12 ur, kakor tudi če traja potovanje več kot 12, a manj kot 24 ur.
Polovična dnevnica pripada delavcu, ki je na službenem potovanju nad 8 in do 12 ur, a če je potovanje daljše kot en dan — za ostanek časa nad 6 do 12 ur.
Znesek dnevnice določi delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
69.	člen
če ima delo izven kraja zaposlitve značaj rednega terenskega dela (v kmetijstvu, gozdarstvu itd.), delavcu ne pripada dnevnica, temveč terenski dodatek; pripada mu pa tudi povračilo prevoznih stroškov.
šoferjem in njihovim spremljevalcem, ki opravljajo prevoz vsak dan na redni v naprej določeni progi, pripada terenski dodatek, ne dnevnica.
70.	člen
če delavec med službenim potovanjem prenočuje, se mu na podlagi predloženega računa povrnejo stroški, prenočitve, toda največ do zneska, ki ga določi delavski svet podjetja.
V primerih, ko to zahtevajo poslovni interesi podjetja, lahko glavni direktor odobri izplačilo stroškov prenočitve brez te omejitve.
Delavcu, ki mora prenočiti na službenem potovanju, katerih stroškov ne opravičuje z računom, se prizna prenočnina v znesku 30 din brez predložitve računa.
71.	člen
Dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo se za posamezne države obračunavajo v višini, kot jo določa veljavna uredba o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
72.	člen
Dnevnice I. skupine pripadajo delavcem na delovnih mestih, razvrščenih v kategorije V-l, V-2 in S-l. Dnevnice II. skupine — ostalim delavcem.
V	primerih, kot to zahtevajo poslovni interesi za ugled podjetja, da delavec stanuje v boljšem hotelu, lahko glavni direktor odobri, da se delavcu stroški prenočnine posebej plačajo po predložitvi računa v breme materialnih stroškov. To velja zlasti:
1.	kadar delavec podjetja vodi poslovne razgovore s tujimi poslovnimi partnerji,
2.	v primerih, ko delavec zastopa podjetje v mednarodnih organizacijah oziroma združenjih.
V	takih primerih se predpisana dnevnica zniža
za 30 %.	j
73.	člen
Dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo se obračunavajo enako kot v državi, le da se za začetek in za konec potovanja računa čas prestopa jugoslovanske meje.
74.	člen
če so za izvršitev službenega potovanja bili nujni tudi drugi stroški (reprezentanca, telefon, gara-žiranje, taksi in podobno), se priznajo lahko le na podlagi predloženih dokumentov.
75.	člen
Vrsto prevoznega sredstva, ki ga delavec sme uporabiti za službeno potovanje, odredi pristojni vodstveni delavec na potnem nalogu.
76.	člen
Delavcu, ki po nalogu pristojnega vodstvenega delavca uporabi svoje prevozno sredstvo (avto, motorno kolo, moped) za prevoz v službene namene, pripada povračilo (kilometrina) do višine, ki jo določi delavski svet podjetja.
Svet temeljne organizacije združenega dela lahko določi drugačen znesek, vendar ne višji kot ga je določil delavski svet podjetja.
Za uporabo lastnega prevoznega sredstva za prevoz v inozemstvu se delavcu povrnejo stroški goriva v tuji valuti po predloženih računih proti povračilu dinarske protivrednosti.
77.	člen
Prevozni stroški z javnimi prevoznimi sredstvi se povrnejo delavcu na podlagi po predloženih vozovnicah, sicer se priznajo stroški prevoza z vlakom II. razreda ali z avtobusom.
Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene se izplača za pretekli mesec na podlagi predloženih potnih nalogov za vozilo.
78.	člen
Za vsako službeno potovanje se izda potni nalog na predpisanem obrazcu.
Delavec ima pravico do akontacije na potne stroške.
Delavec je dolžan v roku 7 dni po zaključenem službenem potovanju predložiti obračun stroškov s potrebnimi dokazili, poročilo o opravljenem službenem potovanju, ki mora biti pismeno, če je bilo v inozemstvu, in vrniti preostanek neporabljene akontacije.
79.	člen
Naloge za službeno potovanje in za uporabo lastnega prevoznega sredstva v službene namene izdajajo vodilni delavci, ki jih določa statut, a za vodilne delavce glavni direktor; za glavnega direktorja pa predsednik delavskega sveta podjetja. Isti delavci ugotavljajo upravičenost potnih stroškov in potrjujejo obračune.
b)	Povračilo za delo na terenu
80.	člen
Kot delo na terenu se šteje delo na delovišču, ki je nad 20 kilometrov oddaljeno od sedeža delovne enote.
Pogoje pridobitve in izplačevanja povračila za delo na terenu (terenski dodatek) določi delavski svet vsake temeljne organizacije združenega dela upoštevajoč, da najvišji mesečni znesek tega povračila ne more preseči zneska, ki ga določi delavski svet pod-
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela lahko posameznim delavcem, ki opravljajo redno terensko delo na njenem področju in za to ni formirano posebno delovišče in ki nimajo pravice do dnevnic, določi to povračilo v mesečnem znesku, vendar ne preko 70 % najvišjega zneska iz prejšnjega člena.
c)	Povračilo stroškov za prevoz na delo
82.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo v višini cene javnega prevoznega sredstva.
Delavski svet podjetja določi, kolikšen del stroškov se delavcem povrne.
Delavec lahko uporabi lastno prevozno sredstvo za prihod na delo zaradi večje oddaljenosti njegovega bivališča od delovnega mesta in če ne more uporabiti javnih prevoznih sredstev, bodisi 1. ker javnih prevoznih sredstev na tej relaciji ni mogoče uporabiti ali pa 2. ker v času, ko mora priti na delovno mesto, javna prevozna sredstva ne vozijo.
O	upravičenostgi delavca do uporabe lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delovno mesto odloča delavski svet TOZD na predlog direktorja. Delavcu se za prevoz prizna 0,40 din za kilometer.
č) Povračilo stroškov za ločeno življenje
83.	člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje se plačuje delavcu, ki živi ločeno od družine in nima zagotovljenega stanovanja za družino v kraju zaposlitve in se zaradi oddaljenosti ne more vsakodnevno voziti na delo.
Nadomestilo za ločeno življenje se ne prizna oziroma se preneha izplačevati, ko nastopijo ti-le vzroki:
—	če dobi delavec zase in za svojo družino vseljivo stanovanje,
—	če delavec izjavi, da ne namerava preseliti družine v kraj njegove zaposlitve,
—	če delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, ki ustreza krajevnim pogojem in razmeram za nastavitev družine,
—	če je na rednem ali izrednem dopustu ali v bolniškem staležu ter se zdravi pri družini ali zdravstveni ustanovi.
84.	člen
O	povračilu za ločeno življenje odloča delavski svet temeljne organizacije združenega dela na pismeno zahtevo delavca, ki je sprejet v delovno razmerje ali premeščen na delo v drug kraj.
Zgornjo mejo mesečnega zneska tega povračila določi delavski svet podjetja.
d)	Povračilo stroškov selitve
85.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov selitve: 1. če je tako s sporazumom o sklenitvi delovnega razmerja dogovorjeno ali 2. če je bil premeščen na delo v drug kraj, kjer je dobil drugo stanovanje.
Kot stroški selitve se priznajo na podlagi predloženih dokazil:
—	stroški prevoza pohištva in druge opreme po železniški ali kamionski tarifi,
—	prevozne karte za javna prevozna sredstva za delavca in člane ožje družine, ki jih vzdržuje.
e)	Povračilo stroškov za uporabo lastnega telefona
86.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela določi, kateri delavec lahko uporablja lasten telefon za službene namene.
Direktor temeljne organizacije združenega dela odobri delavcu izplačilo dejanskih stroškov, obračunanih po uradni tarifi, za opravljene službene telefonske pogovore.
Delavec mora predložiti pismeni obračun z navedbo časa trajanja pogovora, s kom in o čem se je pogovarjal ter stroške pogovora.
f)	Rregresiranje prehrane 86. a člen
Skupni odbor za medsebojna razmerja določi najvišji neto znesek na delavca za regresiranje prehrane.
Regres se praviloma ne izplača v gotovini. Izjemoma lahko temeljna organizacija združenega dela izplača regres v gotovini, če zaradi narave in organizacije dela med delovnim časom ne morejo organizirati prehrane.
Regres za hrano pripada vsem zaposlenim v delovni organizaciji; tudi učencem in praktikantom.
g)	Sejnina
86. b člen
Kmetom-kooperantom pripada za delo v organih upravljanja delovne organizacije sejnina. Določi jo delavski svet podjetja.
IV.	OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV IN POVRAČIL
87.	člen
Izplačilo akontacij osebnega dohodka, razen premij in nagrad, se izvrši vsak mesec praviloma dan po zaključku obračunskega meseca.
Izplačilo premij, nagrad, avtorskih honorarjev in povračil se izvrši v roku 15 dni po sprejemu potrjenega obračuna oziroma naloga za izplačilo.
88.	člen
če se delavcu zaslužek obračunava po finančnem učinku, ki se obračuna mesečno, dobi akontacijo po obračunski postavki za pretekli mesec in obračun zaslužka po finančnem učinku za mesec pred tem. Razlika med sprejeto akontacijo in tem obračunom se upošteva pri izplačilu akontacije za pretekli mesec.
Če se zaslužek po finančnem učinku obračunava trimesečno, se razlika med sprejetimi akontacijami v tem času in obračunom učinka upošteva pri prvem izplačilu akontacije.
Obračun in izplačilo udeležbe delavcev v sredstvih za osebne dohodke iz dobička se izvrši: 1. za nagrade za stalnost — marca in aprila, 2. za ostala sredstva pa mesec dni kasneje.
Izjemoma lahko delavski svet podjetja dovoli, da se del udeležbe delavca na sredstvih za osebne dohodke iz dobička temeljne organizacije združenega dela izplača prej, če nesporno ugotovi, da realizirani dobiček to dopušča.
89.	člen
Delavec, ki obračunava zaslužek, dodatke in premije, oziroma udeležbo delavcev v sredstvih za osebne dohodke iz dobička, mora na zahtevo prizadetega delavca le-temu pojasniti in prikazati osnove in merila, po katerih je bil izvršen obračun.
90.	člen
Delavec sprejme pri izplačilu akontacije pismeni obračun, iz katerega je razviden zaslužek po času oziroma učinku, dodatki, premije, nadomestila, povračila, prispevek iz osebnega dohodka in odtegljaji.
91.	člen
Izplačilo osebnega dohodka, ki ga delavec po pozivu ne dvigne v 6 mesecih, zapade v korist rezervnega sklada temeljne organizacije združenega dela.
Samoupravni predpisi — stran 7
92.	člen
Vse pravice, vezane na delovno dobo, se uveljav* ljajo s I., januarjem naslednjega leta potem, ko je delavec dosegel pogoj.
V.	KONČNE DOLOČBE
93.	člen
Ugovor ali vprašanja glede obračuna osebnih dohodkov mora delavec vročiti v 15 dneh po izplačilu. Pritožbo obravnava odbor za delovna razmerja v temeljni organizaciji združenega dela v. 15 dneh. Ce delavec ni zadovoljen z odločitvijo odbora, se mora v 15 dneh po vročitvi odločitve odbora pritožiti na delavski svet temeljne organizacije združenega dela, ki mora o ugovoru odločiti v 30 dneh. Zoper to odločbo ni pritožbe.
Organ, ki obravnava pritožbe, mora pri tem obravnavati tudi mnenje pristojnega delavca oziroma službe o pritožbi.
94.	člen
V skladu s 4. členom samoupravnega sporazuma za kmetijsko dejavnost — panoga 211, grupacija »kmetijski kombinati« — se za vodilna delovna mesta in za glavnega direktorja obračunava mesečni kalkulativni osebni dohodke po strokovni izobrazbi delavca iz 3. člena sporazuma, povečan za 40 %.
95.	člen
Za zadeve, ki jih ta pravilnik ne ureja, se uporabljajo splošni predpisi; če jih ti ne urejajo, odloča o njih delavski svet podjetja, v kolikor niso za to pristojni delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela.
96.	člen
Vsako drugačno določanje in izplačevanje osebnih dohodkov in povračil mimo določil tega pravilnika velja za težjo kršitev delovne dolžnosti.
97.	člen
Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z dne 31. 12. 1971 (prečiščeno besedilo) z vsemi poznejšimi dopolnitvami.
98.	člen
Ta pravilnik velja osmi dan po objavi, uporablja pa se od 15. 5. 1974 dalje.
Predsednik
delavskega sveta podjetja Jože Cetina
Na podlagi 14. in 28. člena samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v podjetje »Kombinat Hmezad« je sprejel Skupni odbor za medsebojna razmerja dne 7. maja 1974
METODOLOGIJO
ZA DOLOČANJE OBRAČUNSKE OSNOVE IN DODATKOV ZA DODATNA ZNANJA DELAVCEV
1.	člen
S	tem pravilnikom se določajo način in postopek za določitev obračunske osnove delavca, ki je podlaga za izračune njegove obračunske postavke.
Sestavni del te metodologije so priloge:
I.	— opis zahtev in stopenj za ocenitev delovni
mest;	'
II.	— tabela točk za ugotavljanje ocene delovnega mesta;
III.	— interno priznanje stopnje šolskega znanja;
IV.	— tabela odbitkov za nezadostno šolsko izobrazbo in nezadostno prakso;
V.	— načela za določanje dodatkov za dodatna znanja delavca in dodatno vodstveno delo.
2.	člen
Ocena delovnega mesta je odvisna od stopnje naslednjih zahtev in njim ustreznega števila točk.
A.	Strokovnost
Al — teoretično (šolsko) znanje,
A2 — delovne izkušnje (praksa),
A3 — zahtevnost delovnega mesta.
B.	Odgovornost
BI — odgovornost za pravilno opravljanje dela in varnost pri delu,
B2 — odgovornost za delovna sredstva, material, poslovanje in denarne vrednosti,
B3 — odgovornost za proces dela in varnost pri delu,
B4 — odgovornost za strokovnost dela, za vodenja in koordinacijo ter opravljanje del splošnega značaja za temeljno organizacijo združenega dela in za podjetje kot celoto.
C.	Napor
C1 — umski napor,
C2 — fizični napor,
C3 — stiki (kontakti).
D.	Pogoji dela
D — nevarnosti nezgod in obolenj ter vplivi delovnega okolja.
Opis posameznih zahtev in stopenj je v prilogi I. te metodologije.
3.	člen
Ocena delovnega mesta je seštevek točk, določenih za stopnje posameznih zahtev delovnega mesta, če ni določena z rang listo.
Tabela točk je v prilogi II. te metodologije.
4.	člen
Podlaga za izvedbo ocenitve delovnih mest je sistemizacija delovnih mest.
Pri ocenitvi delovnih mest se morajo upoštevati naslednja načela:
a)	če je zahteva Al postavljena izbirno (npr. VISI ali VSI, se upoštevajo točke za višjo stopnjo);
b)	stopnja po zahtevi A2 zavisi od ocenjene stopnje po zahtevi Al;
c)	stopnja po zahtevi A3 in BI je praviloma enaka dodeljeni stopnji po zahtevi Al, vendar lahko odstopa od le-te za eno stopnjo navzgor ali eno do dve stopnji navzdol, ustrezno značaju in zahtevnosti delovnega mesta;
č) stopnja po zahtevi C1 je praviloma enaka stopnji dodeljeni po zahtevi Al, vendar lahko odstopa od le-te za eno do dve stopnji navzdol, ustrezno značaju in zahtevnosti delovnega mesta;
d)	po zahtevi Bl in B2 se ocenjujejo vsa izvajalska delovna mesta v proizvodnji, blagovnem prometu in administraciji, ki so kategorizirana v skupino 1-1, 1-2, 1-3, 1-4 in S-4. Ta delovna mesta se ne ocenjujejo po zahtevi B3 in B4;
e)	po zahtevi B3 se ocenjujejo delovna mesta, ki so kategorizirana v skupino V-3 in V-4, zato se ta delovna mesta ne ocenjujejo po zahtevi Bl, B2 in B-4;
f)	po zahtevi B4 se ocenjujejo delovna mesta, ki so razvrščena v skupino V-l in V-2 ter S-l, S-2 in S-3. Ta delovna mesta se ne ocenjujejo po zahtevah BI, B2 in B3;
g)	po zahtevi C3 se ocenjujejo samo kontakti z narejenimi delovnimi mesti in kontakti s strankami izven podjetja.
Pri ocenitvi delovnih mest je treba zagotoviti, da je isto delovno mesto v vseh temeljnih organizacijah združenega dela enako ocenjeno.
5.	člen
Ocenitev delovnih mest po metodi analitične ocene izvrši posebna strokovna komisija. Njen predlog obravnavajo zbori delovnih skupnosti TOZD. Oceno delovnih mest sprejme skupni odbor za medsebojna razmerja v obliki rang liste delovnih mest.
Rang lista DM obsega: šifro temeljne organaci je združenega dela in delovnega mesta, naziv delovnega mesta, kategorijo delovnega mesta, stopnje posameznih zahtev delovnega mesta in oceno delovnega mesta.
6.	člen
Obračunska osnova se določi vsakemu delavcu na podlagi ocene delovnega mesta, ki ga zaseda, razen za glavnega direktorja podjetja. Obračunsko os-
novo glavnemu direktorju določi delavski svet podjetja v skladu z merili ustreznih samoupravnih sporazumov OZD za panogo oziroma za območja.
Ce delavec ne izpolnjuje vseh zahtev delovnega mesta (Al in A2), se za tega delavca obračunska osnova za neizpolnjene zahteve zniža. Zmanjšanje števila točk pri zahtevi Al se delno kompenzira s prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Tabela odbitkov za nezadostno izobrazbo in prakso je v prilogi IV.
7.	člen
Tako določena obračunska osnova (6. člen) se lahko poveča posameznemu delavcu, ki trajno dosega nadpovprečno uspešnost pri delu, zlasti na delovnih mestih, kjer ni mogoče neposredno meriti delovnega učinka, kakovosti dela in delavcu, ki kaže nadpovprečno vestnost, prizadevnost, samostojnost in zlasti iniciativnost pri delu.
Povečanje obračunske osnove za vse kvalifikacijske skupine znaša do 10 %.
Če delavec ni dovolj uspešen pri delu ali ne o-pravlja vseh nalog iz opisa delovnega mesta, se mu lahko obračunska osnova zniža do 10 % za vse kategorije delovnih mest.
Podlaga za predlog zvišanja ali znižanja obračunske osnove po 7. členu je pismena obrazložitev direktorja.
8.	člen
Povečanje in znižanje obračunske osnove v mejah 7. člena je izjemoma možno tudi, če sta obseg ali intenzivnost dela na istih delovnih mestih različna od normalne in tega pri oceni delovnega mesta ni bilo mogoče upoštevati.
9.	člen
Obračunsko osnovo po določilu 6. člena določajo:
1.	skupni odbor za medsebojna razmerja za glavnega direktorja, pomočnike gl. direktorja sekretariata (podjetniško vodilno strukturo);
2.	odbor za medsebojna razmerja TOZD za vse druge delavce v TOZD oziroma delavski sveti v skladu z njihovim statutom po predhodni uskladitvi na skupnem odbor za medsebojna razmerja za kategorije V-l, V-2 in S-l.
Povečanje ali znižanje obračunske osnove po določilih 7. in 8. člena sprejema skupni odbor na utemeljen predlog glavnega direktorja oziroma odbor TOZD na utemeljen predlog direktorja TOZD.
10.	člen
Pripravniku se določi začetna obračunska osnova glede na stopnjo šolske izobrazbe:
—	VSI	2,75	točk
—	VISI	2,35	točk
—	SISI ekonomsko-administrativni
kadri	1,75	točk
—	SISI tehniški kadri v direktni
proizvodnji	1,75	točk
Ce pripravnik uspešno obvlada posel in se uvaja v delo, lahko po preteku polovice pripravniške dobe na predlog direktorja odbor za medsebojna razmerja TOZD določi, da mu poveča obračunsko postavko, toda največ do 10 °/o.
Ko pripravnik uspešno opravi pripravniški izpit in se razporedi na delovno mesto, se mu obračunska postavka določi po oceni delovnega mesta, ki ga zaseda.
11.	člen
Skupni odbor za medsebojna razmerja lahko na predlog kolektivnega poslovodnega organa podjetja poveča do 10 % ocene delovnih mest posameznih poklicev ali posameznih kategorij delovnih mest v rang listi.
Tako povečanje lahko določi, kadar je nujno, zaradi pomanjkanja delavcev, da se obračunske postavke delavcev teh poklicev ali kategorij uskladijo z osebnimi dohodki delavcev enakih poklicev v drugih delovnih organizacijah.
12.	člen
Na določitev obračunske osnove se delavec lahko pritoži v roku 15 dni po sprejemu odločbe na odbor za medsebojna razmerja oz. skupni odbor za medsebojna razmerja.
Odbor obravnava pritožbo potem, ko dobi mnenje osnovne organizacije sindikata v TOZD.
13.	člen
Spremembo obračunske osnove, ki nastopi zaradi povečanja šolske izobrazbe, izvrši pristojni odbor iz 9. člena na pismeno in dokumentirano zahtevo delavca in se uveljavi z naslednjim mesecem po odločitvi odbora.
Spremembe obračunske osnove, ki so vezane za dopolnitev delovne dobe, se uveljavljajo v naslednjem mesecu po tistem, v katerem je delavec dosegel pogoj za spremembo. Te spremembe določi pristojni odbor za medsebojna razmerja na predlog kadrovske službe TOZD, ki ga da po službeni dolžnosti. Ce kadrovska služba tega ni storila, lahko delavec vloži pismeno zahtevo.
14.	člen
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja izda kadrovska služba TOZD delavcu pismeno odločbo o njegovi obračunski osnovi.
Po en izvod te odločbe morajo dobiti tudi računovodstvo in kadrovska služba temeljne organizacije združenega dela ter elektronski računski oddelek podjetja.
15.	člen
Ocenitev na novo sistemiziranih delovnih mest izvrši skupni odbor za medsebojna razmerja na predlog strokovne komisije.
Spremembo ocene delovnega mesta lahko predlaga tudi direktor TOZD, če sta se obseg in vsebina dela določenega delovnega mesta bistveno spremenila. Predlog mora vsebovati nov opis delovnega mesta.
16.	člen
Ta metodologija se uporablja od 1. 1. 1974 dalje.
Predsednik:
Franc Vogrinc
PRILOGA 1 — OPIS ZAHTEV IN STOPENJ ZA OCENO DELOVNIH MEST
ZAHTEVA Al — TEORETIČNO (ŠOLSKO) ZNANJE
Definicija zahteve:
Po zahtevi Al se ocenjuje znanje, ki je ne-obhodno potrebno za doseganje normalnega učinka dela. Znanje se pridobi v šolah splošne ali strokovne smeri oziroma s številom let, potrebnih za dokončanje šolanja. Minimalna stopnja zahteve Al je odrejena z znanjem, ki se pridobi v osemletki.
Merilo za intenziteto te zahteve je:
— teoretična izobrazba (znanje), ki ga daje odrejeni rang šolske izobrazbe oziroma kvalifikacije.
Stopnje — definicija stopenj:
1 — znanje, ki ga daje popolna ali nepopolna osnovnošolska izobrazba, s katero ni pridobljena nobena kvalifikacija (nekvalificirano delo);
2 — znanje, ki ga daje popolna ali nepopolna osnovnošolska izobrazba, s priučitvijo za določeno delo (priučeno oziroma polkvalificirano delo).
3	— znanje, ki ga daje osnovnošolska izobrazba s strokovnim usposabljanjem po določilih splošnih aktov podjetja za pridobitev interne kvalifikacije, (opravljen izpit za IKV, opravljen izpit za strokovna dela v knjigovodstvu in administraciji — IKV);
4	— znanje, ki ga dajejo poklicne šole po zakonu o srednjem šolstvu (KV);
5	— znanje, ki ga daje popolna srednja šola ali znanje, ki ga daje strokovna ali poklicna šola s priznano javno visoko kvalifikacijo ali javno priznan izpit za visoko kvalifikacijo (SSI, VK);
6	— znanje, ki ga daje višja šola (VISI);
7	— znanje, ki ga daje visoka šola (VSI).
ZAHTEVA A2 — DELOVNE IZKUŠNJE — PRAKSA
Definicija zahteve:
Po zahtevi A2 se ocenjuje znanje, ki se pridobi s strokovno prakso ali stažem v šolah in na delovnih mestih ter je potrebna zaradi doseganja normalnega delovnega učinka.
Potrebne delovne izkušnje* (praksa) izrazimo z najkrajšim časom oziroma izkušnjami na predhodnih delovnih mestih ali na delovnem mestu, ki se ocenjuje in je potrebna za samostojno opravljanje dela.
Število dodeljene stopnje po tej zahtevi zavisi od ocenjene stopnje znanja po zahtevi Al.
Merilo za intenziteto te zahteve je:
— potreben čas prakse ali staža, s katerim se pridobi potrebna delovna izkušnja za samostojno opravljanje dela.
Stopnje — definicija stopenj:
1	— brez prakse
2	— potrebna praksa 1 leto
3	— potrebna praksa 2 leti
4	— potrebna praksa 3 leta
5	— potrebna praksa 4 leta
6	— potrebna praksa 5—7 let
7	— potrebna praksa 8 in več let
ZAHTEVA A3 — ZAHTEVNOST DELOVNEGA MESTA (SPOSOBNOST OZIROMA SPRETNOST ZA OPRAVLJANJE DELA)
Definicija zahteve:
Po zahtevi A3 se ocenjuje zahtevnost delovnega mesta, za katerega so potrebne intelektualne sposobnosti za opravljanje dela na delovnem mestu (iniciativa, domiselnost, kreativnost, ustvarjalnost in samostojnost) in spretnost prstov, udov in celotnega telesa zaradi zanesljivosti in točnosti gibov, ki so važni za normalno opravljanje dela z orodji, stroji in napravami (sem spada stenografiranje, strojepisje in podobna dela).
Praviloma je vrednost stopnje po tej zahtevi enaka stopnji, dodeljeni po zahtevi Al, ker je stopnja sposobnosti za opravljanje dela ozko povezana z nivojem teoretičnega znanja. Od te ugotovitve se lahko odstopa pri tej zahtevi za eno stopnjo navzgor ali eno do dve stopnji navzdol, če to zahteva specifičnost delovnega mesta z ozirom na karakter in zahtevnost delovnega mesta.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	vrsta del,
—	osnova za delo,
—	metoda dela,
—	obseg samostojnosti in
—	obseg pomoči pri delu ter
—	potreben čas urjenja,
—	zanesljivost gibov,
—	brzina reagiranja in
—	točnost ter preciznost pri delu.
Stopnje — definicija stopenj:
1	—■ najenostavnejša dela, ki se stalno ponavljajo
na osnovi enkratnega splošnega navodila ali dispozicije ali najenostavnejša dela, ki zahtevajo gibe udov in telesa doseženih s 15-dnevnim urjenjem;
2	— enostavna, ista, rutinska dela, ki se češče ponavljajo in opravljajo na osnovi osebnih navodil in dispozicij. Metoda dela je enostavna in do podrobnosti obdelana. Dajanje pomoči je mogoče do vseh faz dela ali enostavnega dela, ki zahtevajo gibe udov in telesa doseženih s 3-mesečnim urjenjem;
3	— enostavna, različna, rutinska dela, ki se češče ponavljajo in opravljajo na osnovi osebnih in pismenih navodil in dispozicij, z možnostjo izbire manj zahtevnih rešitev po lastni presoji. Metoda dela je vnaprej določena in dobro znana zaradi češčega ponavljanja. Dajanje pomoči je mogoče v vseh fazah dela ali dela, ki zathevajo usklajene gibe udov in telesa doseženih s 6-mesečnim urjenjem, točnost in preciznost dela zavisi izključno od spret-
nosti, kombinirani gibi rok in nog pri diktiranem tempu dela in hitro reagiranje prstov, rok in nog;
4	— zahtevnejša, različna, rutinska dela, ki se opravljajo na osnovi osebnih in pismenih nalogov po ustaljenih postopkih z izbiro najboljše rešitve na osnovi samostojne presoje. Delo se lahko opravi na več načinov, po metodi dela, ki se odreja samostojno na osnovi lastnega delovnega izkustva in se češče ponavlja. Dajanje pomoči ni mogoče v vseh fazah dela oziroma v detajlih ali dela, ki zahtevajo usklajene gibe udov in telesa doseženih z nad 6-mesečnim urjenjem; kombinirani gibi rok, nog in telesa pri hitrem tempu dela, zanesljivost gibov in brzina reagiranja zahtevata prirojeno spretnost;
5	— zelo zahtevna rutinska dela, organizacijska in ustvarjalna zahtevnejša dela, ki se opravljajo na osnovi osebnih in pismenih nalogov ter programa dela. Delo je mogoče opravljati na več načinov ali variant, pri čemer je potrebna samostojnost, iniciativa in domiselnost za reševanje problemov. Metoda dela se odreja samostojno na osnovi lastnega delovnega izkustva. Dajanje pomoči je neznatno, vendar možno samo pri reševanju določenih problemov ali dela, ki zahtevajo zelo usklajene gibe celotnega telesa, doseženih z daljšim časovnim urjenjem, kombinirani gibi rok, nog in telesa, hiter ritem dela in zelo hitro reagiranje ter izredna preciznost pri delu ki zavisi izključno od prirojene spretnosti in dolgoletnega urjenja;
6	— zahtevna, različna, organizacijska in ustvarjalna dela, ki se opravljajo na osnovi programa dela ob večkratni uporabi strokovne literature. Delo se opravlja v različnih variantah, vzporedno se pojavljajo nove naloge, ki zahtevajo odlično znanje postopka. Delo zahteva veliko razmišljanja in iniciative za samostojno presojanje in odločanje. Metoda dela se odreja po lastnem izkustvu, a čestokrat zahteva tudi osvajanje in razčlenitev originalnih metod dela. Dajanje pomoči je mogoče le po opravljenem delu ali nalogi;
7, 8 — zelo zahtevne, različne in odgovorne ter vodstvene ustvarjalne naloge, ki zahtevajo razčlenitev osnovnih koncepcij poslovne politike podjetja s samostojno presojo in odločanjem.
ZAHTEVA BI — ODGOVORNOST ZA PRAVILNO OPRAVLJANJE DELA
Definicija zahteve:
Po zahtevi BI se ocenjuje odgovornost za samostojno, pravilno, zavestno in skrbno opravljanje dela v pogledu kvalitete, rokov in preprečevanja škode, ki lahko nastane na pridelkih, proizvodih in izdelkih ter predmetih dela v direktni proizvodnji, kakor tudi pri opravljanju strokovnih, rutinskih, organizacijskih in ustvarjalnih del ter administrativnih poslov. Stopnja odgovornosti je tesno povezana s stopnjo potrebne strokovnosti na delovnem mestu, od te ugotovitve pa se lahko odstopa za eno stopnjo navzgor ali za eno do dve stopnji navzdol, če to zahteva specifičnost delovnega mesta z ozirom na karakter dela delovnega mesta.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	vrsta in težavnost dela oziroma poslov,
—	samostojnost pri delu,
—	možnost kontrole dela in
—	verjetnost, pogostost in višina škode ter njene posledice, ki lahko nastanejo zaradi neodgovornega dela.
Po tej zahtevi se ocenjuje odgovornost na delovnih mestih direktnih in indirektnih izvajalcih dela ali poslov (manualni, tehnično-strokovni in administrativni delavci). Delovno mesto ocenjeno po tej zahtevi se ne ocenjuje po zahtevah B3 in B4.
Stopnje — definicija stopenj:
1	— najenostavnejša dela, ki ne zahtevajo posebne pozornosti, ker se vsestransko nadzorujejo. Možnosti za škodo so zelo redke, višina škode je neznatna;
2	— enostavna, ista, rutinska dela, ki zahtevajo določeno mero pazljivosti in vestnosti. Mala odgovornost. Obstaja možnost občasne škode, vendar je višina škode majhna zaradi možnosti nadzora vseh faz dela;
3	— enostavna, različna, rutinska dela, ki zahtevajo večjo pazljivost in vestnost, vendar z majhnim vplivom na naslednje delovne operacije. Mala odgovornost. Pri reševanju lažjih problemov se zahteva samostojnost. Obstajajo možnosti škode, vendar je višina škode večja kljub možnostim nadzora skoraj do vseh faz dela;
4	— zahtevnejša, različna, rutinska dela, ki zahtevajo izredno pazljivost in vestnost z vplivom na naslednje delovne operacije. Pri reševanju težjih problemov se zahteva samostojnost. Srednje velika odgovornost. Delo se nadzira, vendar se ne morejo kontrolirati vse podrobnosti. Napake povzročajo škodo v manjšem obsegu na materialu ali pa vplivajo na proces delovnih operacij. Nepazljivo delo lahko povzroči poškodbe drugih;
5	— zelo zahtevna rutinska dela, organizacijska in ustvarjalna zahtevnejša dela, ki zahtevajo samostojno obdelavo in večjo odgovornost ter imajo vpliv na naslednje delovne organizacije ali organizacije poslovanja, lahko pa tudi ovirajo delo drugih organizacijskih enot. Nadzor je neznaten. Zaradi napak lahko nastane velika škđda na materialu in procesu dela. Nepazljivo delo lahko povzroči težje poškodbe drugih;
6	— zahtevna, različna, organizacijska in ustvarjalna dela, ki zahtevajo samostojnost in veliko odgovornost pri reševanju vseh problemov z velikim vplivom na rezultate lastne organizacijske enote, lahko vpliva na delo drugih organizacijskih enot. Nadzor dela je neznaten, možna je samo kontrola rezultatov dela. škoda je lahko zelo velika, zaradi nepazljivosti se lahko povzročijo težke poškodbe drugih, prizadet pa je lahko tudi ugled organizacijske enote ali podjetja;
7	— zelo zahtevne, različne in odgovorne ustvarjalne ter vodstvene naloge, ki zahtevajo samostojnost tudi v pogledu odločanja, z vplivom na razvoj proizvodnih panog, organizacijskih enot podjetja, z vplivom na finančni rezultat podjetja itd. Nadzor pri delu ni mogoč. Napačni zaključki lahko povzročijo veliko materialno škodo, prizadet pa je lahko tudi ugled podjetja.
ZAHTEVA B2 — ODGOVORNOST ZA DELOVNA SREDSTVA, MATERIALNO POSLOVANJE IN DENARNE VREDNOSTI
Definicija zahteve:
Po zahtevi B2 se ocenjuje neposredna materialna odgovornost za delovna sredstva, materialno poslovanje in denarne vrednosti. Odgovornost po tej zahtevi ugotavljamo za delovna mesta, ki pri izvajanju delovnih nalog stalno ter neposredno uporabljajo ali manipulirajo z delovnimi sredstvi, materiali in denarjem in odgovarjajo zanje po knjigovodski ali kaki drugi dokumentaciji.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	osnovna oziroma nabavna vrednost sredstev za delo, katerega uporablja delovno mesto;
—	povprečni letni promet skladišč in prodajaln;
—	povprečna letna gotovinska vplačila in izplačila blagajn in
—	višina škode in stopnja rizika ter vplivi zastojev zaradi nastale škode na delovnih sredstvih.
Delovno mesto, ki je bilo ocenjeno po zahtevi BI se ocenjuje tudi po tej zahtevi; po tej zahtevi ocenjeno delovno mesto se ne ocenjuje po zahtevah B3 in B4.
Stopnje — definicija stopenj:
1	— sredstva za delo neznatne vrednosti, ki se pri normalni pazljivosti ne morejo poškodovati (orodja za delo, pomožna sredstva, pisarniški in risalni pribor itd.);
2	— sredstva za dela in naprave, ki se pri normalni pazljivosti ne morejo poškodovati (dno-stavni stroji in naprave, običajni merilni instrumenti, precizno orodje, pisarniški in računski stroji itd.) ali letni promet skladišč do 1,000.000 din, letni promet prodajaln do 200.000 din ali denarni promet blagajne do 1,500.000 din;
3	— sredstva za delo in naprave z vrednostjo do 30.000 din pri majhnem riziku in do 15.000 din pri velikem riziku škode. Kljub normalni pazljivosti obstaja možnost poškodb (običajni proizvodni stroji, enoosni traktorji, dvoosni traktorji do 25 KS, pol-tovorni avtomobili, dragoceni merilni instrumenti itd.) ali letni promet skladišč do 1,250.000 din, letni promet prodajaln do 300.000 din ali denarni promet blagajne do 2,500.000 din;
4	— sredstva za delo	in naprave	z	vrednostjo
do 60.000 din pri majhnem riziku in do 30.000 din pri velikem riziku škode. Kljub normalni pazljivosti obstaja možnost poškodb (posebni proizvodni stroji, dvoosni traktorji do 45 KS, kamioni do 5 ton, občutljivi in specialni instrumenti itd.) ali letni promet skladišč do 1,500.000 din, letni promet prodajaln do 500.000 din ali denarni promet blagajne do
4.000.	000 din;
5	— sredstva za delo	in naprave	z	vrednostjo
do	120.000 din pri majhnem riziku in	do	60.000 din
pri	velikem riziku škode.	Potrebna je	velika pazlji-
vost, da se preprečijo poškodbe (izredno občutljivi in specialni instrumenti, specialni proizvodni stroji, dvoosni traktorji nad 45 KS, tovornjaki nad 5 ton, osebni službeni avtomobili nad 1500 ccm itd.) ali letni promet skladišč do 2,000.000 din, letni promet prodajaln do 750.000 din ali denarni promet blagajne do
6.000.	000 din;
6 — sredstva za delo in naprave z vrednostjo do 240.000 pri majhnem riziku in do 120.000 din pri velikem riziku škode. Potrebna je zelo velika pazljivost, da se preprečijo poškodbe (veliki kombinirani proizvodni stroji, kamioni nad 9 ton, buldožerji nad 60 KS, kompleksni, specialni in zelo občutljivi instrumenti itd.) ali letni promet skladišč do
3.000.	000 din, letni promet prodajaln do 1,000.000 din ali denarni promet blagajne do 9,000.000 din;
7 — sredstva za delo in naprave z vrednostjo nad 240.000 din pri majhnem riziku in nad 120.000 din pri velikem riziku škode. Potrebno je veliko aktiviranje volje, da se preprečijo poškodbe (specialni veliki kombinirani proizvodni stroji in naprave s centralno komandno napravo in ostale podobne naprave, izredno občutljivi specialni stroji, veliki elektronski stroji — računalniki itd.) ali letni promet skladišč nad 3,000.000 din, letni promet prodajaln nad 1,000.000 din ali denarni promet blagajn nad
9.000.	000 din.
• ' !r' ‘mmmwmtiM.imum
ZAHTEVA B3 — ODGOVORNOST ZA PROCES DELA IN VARNOST PRI DELU
Definicija zahteve:
Po zahtevi B3 se ocenjuje odgovornost za kontinuirano izvajanje delovnega procesa v proizvodnji, predelavi, dodelavi in storitvah ter za pravilno izvajanje dela in zagotovitve varnosti pri delu.
Po tej zahtevi se ocenjujejo delovna mesta vodij PE in OE ter oddelkov služb, ki neposredno odgovarjajo za proces dela in varnost pri delu njim podrejenih delavcev vodje poslovnih enot, obračunskih enot, organizatorji dela, vodje delavnic, poslovodje prodajaln itd.). Preddelavci se ocenjujejo kot ostali direktni delavci, torej po zahtevah BI in B2.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	število neposredno podrejenih delavcev (obseg proizvodnega procesa);
—	vrsta, težina in značaj dela, ki se opravlja v enoti;
—	promet blaga (za ocenjevanje poslovodij in ostalih delavcev v prometu blaga, ki se ocenjujejo po tej zahtevi);
—	število kmečkih gospodarstev in
—	površina obdelovalne zemlje v trajnem gospodarskem sodelovanju s podjetjem.
Zadnji dve merili se uporabljata za ocenjevanje vodij proizvodnje v kooperaciji.
Ta zahteva vključuje v sebi zahteve BI, B2 in B4, oziroma delovna mesta ocenjena po tej zahtevi, se ne ocenjujejo po zahtevah BI, B2 in B4.
Samoupravni predpisi — stran 11
Vodja enote				
Stopnja s številom podrejenih			Obdelovalna	
delavcev	do	Število kmečkih	zemlja v trajnem	Promet
				
za enostavna	za zahtevana	gosp. do	gosp. sodel.	
strok, dela	strok, dela		do ha	
i				blaga v
				000 din
1 do 10	_	do 50	do 300	do 600
2 do 20			do 75	do 400	do 1.000
	do 5	do 100	do 500	do 1.500
4 do 60	do 10	do 150	do 650	do 3.000
5 do SO	do 15	do 200	do 800	do 5.000
6 do 100	do 20	do 250	do 1.000	do 10.000
7 do ISO	do 30	do 300	do 1.300	do 13.000
8 nad 150	nad 30	nad 300	nad 1.300	nad 13.000
V primerih ko uporabljamo dve zahtevi, Se ugotovljene stopnje po posameznih merilih seštejejo in delijo z 2 (številom meril) ter se tako ugotovi povprečna stopnja zahteve. Ugotovljena povprečna stopnja zahteve se zaokroži navzgor.
Za zahtevna strokovna dela enote se smatrajo dela, ki jih opravljajo delavci s povprečnim faktorjem dela nad 1,8.
ZAHTEVA B4 — ODGOVORNOST ZA VODENJE IN KOORDINACIJO TER OPRAVLJANJE DEL SPLOŠNEGA ZNAČAJA ZA ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA IN ZA PODJETJE KOT CELOTO
Definicija zahteve:
Po zahtevi B4 se ocenjuje odgovornost za vodenje in koordinacijo dela in poslov oziroma funkcij, ki so splošnega značaja za organizacijo združenega dela in za podjetje kot celoto.
Po tej zahtevi se ocenjujejo pomembnejša vodilna, vodstvena, organizacijska in strokovna kreativna delovna mesta.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	povprečno uporabljena poslovna sredstva enote,
—	celotni dohodek enote,
—	dohodek (za pospešeno amortizacijo) enote,
—	povprečno število zaposlenih v enoti,
—	vpliv tržišča na pogoje poslovanja in poslovne dosežke enote,
—	karakter in pomembnost delovnega mesta ter njegov vpliv na poslovni uspeh podjetja.
Ta zahteva vključuje v sebi zahteve Bl, B2 in B3, oziroma delovna mesta, ocenjena po tej zahtevi se ne ocenjujejo po zahtevah Bi, B2 in B3.
Komisija za sistemizacijo in oceno delovnih mest določi za posamezno delovno mesto ustrezno stopnjo od 1 do 9.
ZAHTEVE C1 — UMSKI NAPOR
Definicija zahteve:
Po zahtevi VI se ocenjuje umska obremenitev in napor, ki se mora vložiti za normalno in uspešno opravljanje nalog in dela, pri čemer moramo upoštevati karakter dela (rutinsko — izvajalsko, organizacijsko, kreativno — ustvarjalno).
Stopnja umskega napora je tesno povezana z nivojem potrebnega teoretičnega znanja, zato se lahko praviloma po tej zahtevi dodeli maksimalno tista stopnja, ki je ocenjena po zahtevi Al; od te ugotovitve pa se lahko odstopa za eno do dve stopnji navzdol, če to zahteva specifičnost delovnega mesta z ozirom na karakter dela.
Umski napor se sestoji iz razmišljanja, koncentracije in koriščenja splošne inteligence za domiselnost in iniciativo.
Merili za intenziteto te zahteve sta:
—	vrsta in karakter nalog oziroma dela na delovnem mestu in
—	stopnja razmišljanja, koncentracije in pozornosti pri opravljanju dela.
Stopnje — definicija stopenj:
1	— najenostavnejša dela, ki se opravljajo popolnoma rutinsko z neznatnim umskim naporom;
2	— enostavna, rutinska dela, brez potrebe samostojnega razmišljanja, z manjšo pozornostjo in neznatno koncentracijo;
3	— enostavna, različna, rutinska dela, z občasno potrebo po samostojnem razmišljanju, ki zahtevajo povprečno pozornost in manjšo koncentracijo;
4	— zahtevnejša, različna, rutinska dela, ki zahtevajo samostojno razmišljanje, povprečno pozornost in koncentracijo;
5	— zelo zahtevna rutinska dela, organizacijska in ustvarjalna zahtevnejša dela, ki zahtevajo nadpovprečno razmišljanje z neprestano pozornostjo in koncentracijo. Na potek dela vpliva več faktorjev, katere je treba predvideti, vendar te ne presegajo strokovnega področja delovnegk mesta;
6	— zahtevna, različna, organizacijska in ustvarjalna dela, ki zahtevajo veliko razmišljanja, poglabljanja v probleme ter študija strokovne literature. Za izvajanje dela je potrebna velika samostojnost z veliko različnih faktorjev, katere je treba predvideti in uskladiti ter presegajo področje delovnega mesta.
7	— zelo zahtevne, različne in odgovorne ter vodstveno ustvarjalne naloge, ki zahtevajo umski napor z veliko pozornostjo in koncentracijo, nova področja dela brez predhodnih izkušenj, zelo komplicirani strokovni posli, ki so zelo velike važnosti za podjetje.
ZAHTEVA C2 - FIZIČNI NAPOR
Definicija zahteve:
Po zahtevi C2 se ocenjuje napor mišic in telesa, ki nastane pri delu zaradi zunanjega odpora, statične obremenitve in neugodnega položaja ali drže telesa. Napor se povečuje s pospešenim in direktnim tempom dela.
Merilo za intenziteto te zahteve je:
— poraba energije v kalorijah (kcal), ugotovljena na podlagi Lehmanovih tabel — lestvic.
Fizični napor po zahtevi C2 se izračuna na osnovi porabljene energije v kalorijah, ki se ugotovi na podlagi časovnega trajanja fizičnega napora po spodaj navedenih Lehmanovih lestvicah. Izračun dnevne porabe delovnih kalorij glede na položaj telesa pri delu in glede na težino in vrsto dela (za 7 urni delavnik) dodamo še 2.100 kalorij (kcal), ki predstavljajo normalno dnevno porabo za fiziološko vzdrževanje organizma in telesne temperature.
					Čas v	urah	
Položaj telesa	i	2	3	4	5	6	7
				Poraba kalorij			
Sedi	20	40	60	80	100	120	140
Stoji	40	80	120	160	200	240	280
Hodi	120	240	360	480	600	720	840
Se vzpenja	250	500	750	1000	1250	1500	1750
Poraba kcal na uro	v zvezi s	težino in vrsto	dela:				
					Čas v	urah’	
Vrsta in težina dela	i	2	3	4	5	6	7
				Poraba kalorij			
Delo pesti:							
— lahko	25	50	75	100	125	150	175
— težko	50	100	150	200	250	300	350
Delo roke:							
— lahko	75	150	225	300	375	450	520
— težko	125	250	375	500	625	750	875
Delo telesa:							
— lahko	200	400	600	800	1000	1200	1400
— srednje	300	600	900	1200	1500	1800	2100
— težko	400	800	1200	1600	2400	—	—
Stopnje — definicije stopenj:
1-	dnevna poraba energije 2-	dnevna poraba energije	od 2.501	do 2.500 kcal do 3.000 kcal
3-dnevna poraba energije	od 3.001	do 3.500 kcal
4-dnevna poraba energije	od 3.501	do 4.100 kcal
5-dnevna poraba energije	od 4.101	do 4.800 kcal
6-dnevna poraba energije	od 4.801	do 5.500 kcal
7-dnevna poraba energije	nad 5.501 kcal	
ZAHTEVA C3 — NAPOR V POSLOVNIH STIKIH (KONTAKTIH)
Definicija te zahteve:
Po zahtevi C3 se ocenjuje napor kontaktov pri opravljanju dela ali posla z nadrejenimi delovnimi mesti, strokovnjaki, strankami, delovnimi organizacijami, ustanovami, instituti itd.
Po tej zahtevi se izključujejo in ne ocenjujejo kontakti s podrejenimi delovnimi mesti, ker te odnose oziroma kontakte že vključuje skupina zahtev B.
Merili za intenziteto te zahteve sta:
—	težina in zahtevnost del oziroma poslov, ki so predmet medsebojnih kontaktov in
—	pogostnost kontaktov.
Stopnje — definicija stopenj:
1	— kontakt z neposredno nadrejenim delavcem zaradi najenostavnejših, enostavnih in istih rutinskih del;
2	_■— kontakt z neposredno nadrejenim delavcem in občasni kontakt z drugimi nadrejenimi delavci in strokovnjaki v delovni enoti zaradi različnih in zahtevnih rutinskih del;
3	— občasni kontakti s strokovnjaki v podjetju, strankami in delovnimi organizacijami ter pogosti kontakt s strokovnjaki v delovni enoti zaradi strokovnih del in stalni kontakti z strankami v prometu s trgovskim blagom;
4	— pogosti kontakti z nadrejenimi delavci in strokovnjaki v podjetju ter strankami in delovnimi organizacijami zaradi strokovnih in poslovnih del;
5	— stalni kontakti z nadrejenimi delavci in strokovnjaki v podjetju ter s strankami in delovnimi organizacijami, občasno z inozemskimi strankami in podjetji, instituti in družbenopolitičnimi skupnostmi zaradi zahtevnejših poslovnih in strokovnih nalog;
6	— stalni kontakt s strokovnjaki v podjetju, tu in inozemskimi strankami in delovnimi organizacijami ter z instituti in družbenopolitičnimi skupnostmi zaradi zelo zahtevnih poslovnih in strokovnih nalog;
7	— stalni kontakti s sodelavci in strokovnjaki, tu in inozemskimi strankami in delovnimi organizacijami, instituti in ustanovami ter družbenopolitičnimi skupnostmi zaradi odgovornih in za celotno podjetje važnih in odločilnih poslovnhi nalog.
ZAHTEVA D — NEVARNOST NEZGOD IN OBOLENJ TER VPLIVI DELOVNEGA OKOLJA
Definicija zahteve:
Po zahtevi D se ocenjuje nevarnost nezgod in obolenj, katerim je delavec izpostavljen zaradi značaja dela, katerega opravlja, ali sredstev dela, katera uporablja oziroma s katerimi manipulira pr' svojem delu kljub vsestranskemu upoštevanju vseh zaščitnih predpisov in mer.
Po tej zahtevi se ocenjujejo tudi vplivi delovnega okolja, kjer je normalno delo otežkočeno zaradi: temperature (vročina, mraz, vode, vlage, kislin, umazanije in prahu, plinov, pare in smradu, ropota in in tresenja ter bliščavosti.
Merila za intenziteto te zahteve so:
—	vrsta, teža in pogostost nezgod (poškodb) in obolenj,
—	vrsta posledic in povprečno trajanje nesposobnosti za delo,
—	stopnja, trajanje in pogostost izpostavljenosti vplivom delovnega okolja ter
—	potreba po uporabi zaščitnih sredstev.
Stopnje — definicija stopenj:
Na osnovi meril intenzitete te zahteve, ki vplivajo na delavca pri delu, se delovna mesta oziroma poklici, razvrstijo v naslednje stopnje:
1 — neznatna možnost poškodb na delovnem mestu. Delo se opravlja v normalnih pogojih;
2	— delovno mesto izpostavljeno lažjim (možnim) poškodbam (praske, udarci, opekline), delo na prostem oziroma izpostavljeno neugodnemu vplivu do četrtine delovnega časa;
3	— delovno mesto izpostavljeno lažjim možnim poškodbam, delo s strupi do 25 °/o delovnega časa, delo na prostem do 50 % delovnega časa.
Delovno mesto izpostavljeno dnevno dvema neugodnima vplivoma do 25 % delovnega časa ali enemu vplivu do 50 °/o delovnega časa;
4	— možnost poškodb in obolenj težje narave, delo s strupi do 50 % delovnega časa ali delo pretežno na prostem. Delovno mesto je izpostavljeno večini neugodnim vplivom do polovice delovnega časa ali 1—2 vplivom pretežni del delovnega časa;
5	— možnost poškodb in obolenj s težjimi posledicami za izvajalca. Delo s strupi pretežni del delovnega časa ali stalno delo na prostem. Delovno mesto izpostavljeno kontinuirano neugodnim vplivom;
6	— možnost poškodb težke narave s težkimi posledicami za izvajalca. Delovno mesto je izpostavljeno stalno zelo neugodnim vplivom;
7	— izredno nevarna in zdravju škodljiva delovna mesta.
PRILOGA II — TABELA TOČK ZA UGOTAVLJANJE OCENE DELOVNEGA MESTA
Zahteva
Stopnja Al	A2	A3
N		1	2	3	4	5	6	7	
1	51	9	10	11	12	13	14	15	0
2	57	10	12	14	16	18	20	22	4
3	64	11	14	17	20	23	26	29	9
4	74	12	16	20	24	28	32	36	16
5	87	13	18	23	28	33	38	43	25
6	102	14	20	26	32	38	44	50	36
7	121	15	22	29	36	43	50	57	49
8
9
Zahteva
Stopnja
	BI	B2	B3	B4	C1	C2	C3	D
1	4	2	30	55	5	5	5	5
2	7	4	36	63	7	7	6	8
3	n	6	43	72	10	10	8	n
4	16	10	54	86	13	13	10	16
5	22	14	67	103	18	18	13	22
6	30	19	83	124	23	23	16	31
7	40	25	103	149	30	30	20	40
8			125	177				
9				210				
PRILOGA III
Interna določila o priznavanju šolske (strokovne) izobrazbe
1.	Delavcem, ki imajo nižjo izobrazbo od srednje, se prizna šolska izobrazba (5. stopnja), če so opravili deferencialne izpite na višjih ali visokih šolah in še redno ter uspešno opravljajo predpisane izpite.
2.	Delavcem, ki imajo naslednje šole, se^ prizna 4. stopnja: dokončana meščanska šola ali nižja gimnazija z zaključnim izpitom, končana pred vojno (med vojno z nostrificiranim spričevalom) ali nižja gimnazija po vojni v šolskih letih 1945/46 do 1951/52 s spričevalom o nižjem tečajnem izpitu — maturi (Uradni
list 18/52, 11/62, 21/62). Nadalje se kot 4. stopnja priznajo še naslednje končane šole: obrtno-trgovska, splošno trgovska, vojaška, strokovno nadaljevalne o-brtne in trgovske šole z izpitom za kvalificiranega delavca samo za stroke, delovna mesta v komerciali in knjigovodstvu (Uradni list 18/52 — 332/11 A in 333/II-B). Prav tako se priznajo kot 4. stopnja (kot nepopolna srednja šola) uspešno končani vsaj trije razredi ekonomske srednje šole.
PRILOGA IV
NEZADOSTNA ŠOLSKA IZOBRAZBA IN PRAKSA Nezadostna šolska izobrazba
Delavcu na delovnem mestu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane, se zmanjša obračunska osnova v odvisnosti od zahtevane stopnje Al in njegove dejanske šolske izobrazbe.
Odbitek točk zaradi nezadostne šolske izobrazbe (kvalifikacije) pa se zmanjšuje z dolžino delovnega staža. Zmanjšanje odbitkov za nezadostno šolsko izobrazbo se upošteva, če ima delavec najmanj delovnih izkušenj na tem ali enakem delovnem mestu.
V kolikor delavec na delovnem mestu, za katero se zahteva visoka ali višja izobrazba, odstopa po dejanski izobrazbi za več kot dve stopnji, odloča o določitvi obračunske osnove za tega delavca skupni odbor za medsebojna razmerja.
Zmanjšanje odbitka v odvisnosti od dolžine delovnega staža je po stopnjah zahteve Al prikazan v priloženi tabeli.
Navedena kompenzacija manjkajoče izobrazbe z delovnim stažem pa praviloma ne velja za delavce
na strokovno kreativnih delovnih mestih z visoko ali višjo strokovno izobrazbo. To so ozko strokovna delovna mesta kategorije Sl in S2. Ta omejitev pa ne velja za organizacijsko vodstvena delovna mesta teh' kategorij.
Nezadostne delovne izkušnje
Delavcu, ki nima ustreznih delovnih izkušenj za opravljanje del na delovnem mestu, kot jo predpisuje zahteva A2, se zmanjša obračunska osnova za razliko točk med zahtevano in dejansko prakso. Pregled odbitkov točk zaradi nezadostnih delovnih izkušenj je prikazana v priloženi tabeli.
TABELA ODBITKOV ZA NEZADOSTNO ŠOLSKO IZOBRAZBO
Zaht. stopnja Al	Dejanske delovne izkušnje		Dejanska stopnja po zahtevi Al			
		VISI	SSI	KV	IKV	PK
	do 5 let	19	54	47	57	
	5—10 let	15	28	42	47	
7 VSI	10-15 let	10	22	32	42	
	15—20 let	5	16	20	32	
	iad 20 let	0	10	15	20	
	do 5 let	15	28	42
	5-10 let	11	23	36
6 VISI	10—15 let	7	19	29
	15—20 let	3	15	21
	nad 20 let	0	10	15
5 SSI	do 5 let 5-10 let 10—15 let nad 15 let	13 9 5 0	23 17 11 5	30 23 16 10
	do S let		10	17
4 KV	5—10 let		5	8
	nad 10 let				te—
	do 1 leta	13
	1- 3 leta	2
3 IKV	3- 5 let	t
	nad 5 let	V
Število let dejanske prakse do
Zahtevana	1	2	3	4	5—7	8
stopnja Al in A2	leta	leti	leta	leta	let	let
			odbitne	točke		
1.	stopnja 2.	stopnja Al	—		—	—	—	—
stopnja zahteve A2						
2.	2	—	—	—	—	—
3. stopnja Al						
stopnja zahteve A2 2. 3.						
	6	3	—			
4.	9	6	3			
4. stopnja Al						
stopnja zahteve A2						
2.	4					
3.	8	4				
4.	12	8	4			
5.	16	12	8	4		
5. stopnja Al						
stopnja zahteve A2						
2.	5					
3.	10	5				
4.	IS	10	5			
5.	20	15	10	5		
6.	25	20	15	10	5	
6. stopnja Al						
stopnja zahteve A2						
3.	12	6					
4.	18	12	6	__		
5.	24	18	12	6			
6.	30	24	18	12	6	
7. stopnja Al						
stopnja zahteve A2						
3.	14	7				
4.	21	14	7			
5.	28	21	14	7		
6.	35	28	21	14	7	
7.	42	35	28	21	14	7
NAGRADE DIJAKOV IN STUDENTOV NA PRAKSI
Na osnovi 67. člena Pravilnika o delitvi OD in določil samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka grupacije kmetijske dejavnosti SRS je skupni odbor za medsebojna razmerja na seji, dne 3. 7. 1974 določil višino nagrad za leto 1974.
1. Nagrada dijaka oziroma študenta na praksi je odvisna od letnika, ki ga obiskuje in znaša mesečno najmanj:
— za dijake srednjih šol:
I. letnik	600 din
11. letnik	700 din
III. letnik	800 din
— za študente višjih in visokih šol:	
I. letnik	900 din
II. letnik	1.000 din
KIH. letnik	1.100 din
2. V primerih, ko je dijak oziroma študent pri opravljanju prakse posebno prizadeven ih uspešen, se nag? ida lahko poveča največ za 20 %.
®	Predsednik
Vogrinc Franc
Na podlagi določil Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je delavski svet podjetja, na seji dne 29. 6. 1974, sprejel naslednji
SKLEP
Določajo se naslednji najvišji zneski, ki jih TOZD lahko izplačujejo posameznemu delavcu v breme materialnih stroškov:
1.	višina dnevnice za službena potovanja po členu 70 lahko znaša največ 120 din;
polovična dnevnica znaša največ 80 din;
2.	stroški za enkratno prenočevanje po členu 72 se priznajo po predloženem računu, vendar največ 130 din. Će računa za prenočevanje ni mogoče predložiti, se prizna delavcu za kritje stroškov prenočevanja znesek do višine polovice dnevnice;
3.	povračilo stroškov za ločeno življenje po členu 85 in 86 znaša največ 1.000 din mesečno;
4.	terenski dodatek po členu 71 znaša največ 54 din na dan terenskega dela;
5.	sejnina za kmete-kooperante za delo v organih upravljanja podjetja znaša 80 din. Višino sejnine za kmete-kooperante v organih upravljanja v TOZD in zadružnih enotah določi delavski svet TOZD.
Višino zneskov pod točko 1, 2, 3 in 4 določijo delavski sveti TOZD v okviru navedenih zneskov.
Ta sklep velja za obračun nastalih stroškov od 1. 7. 1974 dalje. S tem dnem preneha veljavnost sklepa seje delavskega sveta podjetja z dne 17. 12. 1971, razen točke f.
Predsednik
delavskega sveta podjetja Jože Cetina