Izgubljeni sin
 Markec je  bil sin  uboge rdove.   Živela je v majhenej, temnej sobi neke stare lesene koče,  ki je  bila precej     oddaljena od Ijudij iu v tako slabem stanu, da ni več  nihfie hotel  etanovati v njej.    Gospodar  koče je  vže        sklenil, da jo prihodnjo vzpomlad podere in na njeno smesto postavi novo hišo.
MarkČeva raati je bila jako skromna in delovna žena. mrti svojega moža oskrbovala je sebe in svojega Markca s tem, kar si je čez dau zaslužila s priduima rokama. A ker je delala mnogo nad svoje telesne moči, izbolela je tako, da ni mogla več delati onako, kakor poprcj. Zaradi tega pa si tudi ni mogla prifaraniti toliko, kolikor je gospodar terjal za na-jemš&no v svojej hisi. Morala se je tedaj bolna izseliti in si poiskati zavetišfa v tej bornej, zapušeenej koei. V bolezni je vedno bolj slabela, in ni trajalo dolgo, da je uinrla.   Bilo je to ravno nekaj dnij pred Božičem.
Zdaj je bil ubogi Markec sara saracat, sirota brez ofceta in matere. Materino telo je še ležalo v bornej koči, a bilo je povse trdo in mrzlo. Ogenj na ognjišči je ugasnil iu zadnji kosec kruba je bil vže sneden. Sirota Markec se je vže dosti najokal ter že vedno klical: nMama! oj oiama moja raila!" Ali zamanl usta njegove dobre mame se niso več odprla, da bi odgovorila nbogemu Markcu. Dokler je mati še živela, večkrat mn je govorila, da bodo morala umreti in iti k Ijubemu Bogn, ali Markec vsega tega takrat še ni mogel razumeti. Zdaj, ko ga mati nič več ni sližala, mislil si je, da mu je res urnrla in zacel je moliti iii prositi blaženo Devico Marijo in njenega božjega Sina, našpga odrešenika, naj bi dopustila, da tudi oq umre in pride k njima, ker tnkaj na zemlji je brez nikjer nikogar, ki bi skrbel zanj. Mraz, hud mraz je bil na sveti rečer. Ubogi Markec se je tiesel po vsem telesu, tako ga je zeblo. Vrhu tega nima nižesa, da bi si utolažil glad iu žejo, ki sta se jela oglašati v njegovem pvazuem želodcu. Šel je iz ubornft kote tja ven uekam na polje, brez da bi vedel kod \n kam. Dolgo je tako hodil sara, čisto sam; tiikogar ai. da bi mu dal jesti in piti, a on je vender tako gladen in žejen. In terna je vže: na nebu zalesketa nebrojaost svitlih zvezdic, vse je tiho in mirno, iiiljž(i ne ni6ti tišine svetega vefiera. BAha, tam se nekaj svetli," rece Markec ter pospcši korake. Zdajci pride do velike, lepe hiže. 0 jomina! vsa je razsvelljena in v sobah vesela godba igra. Markee stopi v hiSo. Pri odprtih rratih velike sobe piha gorak zrak v vežo, ki ubogega Markca malo ogreje. Markec pristopi bliže. Krasen pogled! Pred oemi mu zablišči sijajno božično dreveace, posuto s premao-gimi zvezdieami in nakiteno z raznorrstiiimi najlepžirai stvartni. Kehote stopi si-rota Markec še bliže.
Dalje tam v sobi zagleda lepo oblefene ljudi, ki urno bodijo sem in tja ter nosijo v velikih skledah drage in tečne jedi. Imoviti posestuik Jalenovec ravao daaes goduje rojstni dan jedinega sina Vladimirčka.
Sirota Markec je boječe stal nekaj easa zunaj pred vrati ter začudeno gledal v razsvečeno dvorano. Zdaj stopi sam Jalenovec k vratom in ugledavši ubozega Markca, zadere se nad njim osorno: nKaj delaš ti tii? Glej, da se mi tak6j po-bereš iz hiše ti grdi umazaui berač, ti nebodigatreba, tat, Iojjov ! Odlazi takoj, ako ne. nabujskatu svojega tigra na-te, da še te cunje, kar jih irnaš, potrga raz tebe."
Markec ves prestrašen zbeži iz hiše. Da-si ni razumel onih osoroUi besed bogatega Jalenovca, vender se je ustrašil vže Djegovega ostrega in surovega obna-šanja tako, da se je kar tresel od strabii in bežal kolikor je mogel naravnost nazaj v samotno kočo svoje matere.
Bleda lana je svetila skozi okno iu razsvetljevala mrtvo truplo, ki je ležalo v siromašnej, lesenej koči. Markec poklekne poleg mrtve rnatere in prosi Ijubega Boga, naj bi mu nživel mrtvo niater, ali pa tudi njega vzel k sebi v nebosa, kjer se njegovej materi izvestno dobro godi. Ko je tak6 molil iu se priporo&al tudi blaženej Dovici Mariji in Ijubemu Jezuščku, ki je baš denaSnji veter prišel na svet. da uas odknpi večncga pogubljenja, očutil se je tako sreSnega, da je celo pozabil na giad in inraz. Zvršivši svojo niolitevco, spomnil se je, da mu je mati večkrat dejala. da ni dobro mirnemu biti, kadar človeka zebe, zažel je torej hitro hoditi po sobi okolo mrtre raatere.
Imovili posestnik Jalenovec bi bil lehko siromaSncga Markca nahranil in oblekel, ker je imel vsega dorolj; jed v jednej samej sklodi. katero so njegovi služabniki odnesli s preobložene mize, utolažila bi ubozemu dečku glad za ves dan. Ali gospod Jalenovee je bil človek zelo surovega in neusmiljenega srca. Nii, pa žujte, otroci l.jubi, kako je Bog kaznoval njegovo surovost in nedsmiljeBOst.
Ko je ubogi Markee zbožal iz Jalenovčeve hiše, prispela je godba, da zasvira Sestitko brdkcmu Vladimirčku. Gos^je se pokažejo pri oknu, a Vladimirtek otide z drugimi otroci, ki so bili z roditelji porabljeni k tej veselici, ua dvorižiie, da bi bolje slišal veselo godbo.
Mnogo ljudij se je zbralo okolo Jalenovčeve biSe. Sviralo se je vef; pesen v iast mlademu Vladimirčku. Ko je bila godba kon&ana, jeli so Ijudje odhajati. V krasno razsveCenej dvorani gospoda Jalonovca se je pa zaSelo novo veselje, ki je trajalo pozno v uoč. Ko se je vže večina povabljenih gostov poizgubila, opazila sta Vladimirčkova roditelja, da Vladimirčka ni — doma.
Vladimirček. ki je v guječi obilega ljudstva poslušal godbo, šel je nekoliko dalje od liiže, zašel v bližnji gozdek, iz katerega ni znal nazaj.
Lebko si mislite, otroci ljubi, koliko strahii sta prebila roditelja, ko ni bilo Vladimirčka od nikoder. Vso bižo so preiskali; poprašefali so zanj in ga klicali, a bilo je vse zaman. Poslali so hlapca na konju daleč na okrog, da bi iskal izgub-Jjenega sinika ali o sinčku ni dnha ne sluha.
Siromak Markec, katerega smo pustili samega v saraotnej ko6i, spravljal se je k počitku, ker je bil zelo utrujen. Nii, predno bi legel spat, stopU je še vžn pred kočo.
Tu zagleda v temi tujega deeka, ki se joka in kliče: ,Oj oče! mati!" — Markec stopi k dečku in ga prijazno nagovori, ali deček ne more povedati nič pravega, le toliko pov«, da je izgubil pravi pot io zdaj ne ve ne kod ne kam.
Rad bi mu Markee pomagal. ali kako, ker ran deček ne zna povedati, čegav in od kod da je.
Markec ga pelje s seboj v kočo, kder se oba stisueta v kot k mralej peči tor kmalu sladko zaspita; Markec ves srečen. da pride skoraj v nebesa k svojej materi, a Vladimirček že vedno jokajoč v saojab poleg njega.
Zima je bila zelo ostra in ravno zaradi tcga to noč poslana od Boga samega, da loči dvoje otrok iz tega sveta. Prišla sta dva angelja božja ter odnesla s spboj v nebesa dre nedolžni dušici.
Dolgo sta še roditelja pošiljala na vse strani Ijudi, da bi iskala Ijubcznivega ainžka, a naposled je to iskanje prenehalo, da bi se drugega dne na vse zgodaj zopet začelo. In res se drugega dne vrnts jeden iskajofih hlapcev gospoda Jale-novca s poročilom: ^Našel sem ga!" Roditelja sta takoj liitela za njim. In, ojžalost! hlapce ju pripelje v siromaino kočo. Tu je ležalo troje teles — mati, Murlceu in Vla-diiuirček. Fsi trije so bili rartvi, mrzli in trdi. Markec je objel Vladimirčka, kakor bi ga hotel ogreti. Boditelja sta spoznala svojega sineka in gospod Jalenovec tudi ubozega Markca, katerega jc sinoči tako neusiniljeno pognal iz svoje hiše.
Otroci ljubi! kadar koli bodete svoje iulado srčece darovali Ijubemu Jezusu, m kadai* bodete pobožno raolili k njemu, ki je kot ubožuo dtste priael na ta svet, v poraislite,  da je  naš  božji  odre&eaik vse to  sjtoril zato,  da bi pokazal svojo ue-          fl
izmerno Ijubezen do nas ubogib. Ijuiiij. S teni nas boče poučiti, da tudi mi naj I gojimo Ijnbezen v svojeni srci ter naj postajamo njerau sliini. Imejte pved oifmi uboge I sirote in poniagajte jim, kder koli morete. Oe jira pomagati ne morete, molite 9 za-nje iu vaš Oče uebeški vas bode obilo obdaroval zato.               Pusi. Ivan T