poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 37 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 flTRANSROMANICA: TRANSNACIONALNI TURISTI»NO-KULTURNI PROGRAM« 12.‡16. november 2005, Ljubljana. Tatjana VokiÊ Med 12. in 16. 11. 2005 je bilo v Centru Evropa v Ljubljani sreËanje potencialnih partnerjev mednarodnega projekta Trans- romanica1 iz »eπke, Madæarske, Hrvaπke, Srbije in »rne gore. Projekt temelji na razvoju in træenju turistiËno-kulturnih pro- gramov iz obdobja romanike in vkljuËuje 25 najveËjih roman- skih znamenitosti v nemπkih regijah Saπki-Anhalt in Turingiji, avstrijski Koroπki, Sloveniji in italijanskih provincah Modeni, Ferrari in Parmi. Ob tej osrednji turistiËno-kulturni poti se bo razvil πe posebni kulturno-turistiËni program, ki bo vkljuËeval romansko kulturo avstrijske Koroπke in Slovenije. Vodilni partner v projektu je Ministrstvo za gradnjo in promet nemπke zvezne deæele Saπka- Anhalt iz NemËije, slovenski partner pa je Mednarodni inπtitut za turizem (MIT) pri Nacio- nalnem turistiËnem zdruæenju (NTZ),2 ki sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediπËine in nekaterimi turistiËnimi orga- nizacijami. Projekt je sofinanciran v okviru programa EU Interreg III B / CADSES3 in se bo zakljuËil novembra 2006. Transromanica vkljuËuje pet slovenskih romanskih spomeni- kov: Grad Podsredo, Cistercijanski samostan v StiËni, kate- dralo Marijinega vnebovzetja v Kopru, Ptujski grad ter cerkev Sv. Martina v Laπkem. Glavnim spomenikom se pridruæuje πe druga pomembnejπa kulturna dediπËina romanike v Sloveniji, od Sela v Prekmurju, Maribora, Slovenj Gradca, Slovenskih Konjic, Kartuzije Pleterje, Kostanjevice na Krki in Novega mesta, Moravskih Toplic, Breæic, Krπkega z gradom Rajhen- burg, Svetih gora, Malega gradu s Kamnikom ter gorenjskega dela s Kranjem in z Bledom. Poudarek bo πe na aktivnostih in razvijanju kulturno-turistiËnih potencialov drugih znamenito- sti okrog romanskih spomenikov. Projekt se πiri tudi v druge dræave Evrope, pri Ëemer igra MIT pomembno vlogo, saj je pod njegovim vodstvom septembra 2005 s predstavniki »eπke, Madæarske, Hrvaπke, Srbije in »rne gore æe bila izvedena prva delavnica v Budvi, kjer so inventarizirali in ovrednotili romansko kulturno dediπËino teh dræav. Na novembrskem sreËanju v Sloveniji pa so udeleæenci omenjenih dræav predstavili izbrane spomenike, se dogovo- rili o nadaljnjih aktivnostih in si ogledali slovenske romanske spomenike. V prihodnjem obdobju naj bi se v projekt vkljuËile πe Madæarska, Poljska, Francija, ©panija, Velika Britanija in nekatere vzhodnoevropske dræave. Vodja projekta in vodilni partner Frank Thaeger je poudaril cilj projekta: Transromanica naj bi se uvrstila v program evropskih kulturnih poti, ki jih vodi Evropski inπtitut za kulturne poti iz Luxemburga.4 Janez Sirπe, direktor Mednarodnega inπtituta za turizem, je povedal, da bo ta po opravljenem strokovnem usposabljanju slovenskih turistiËnih in kulturnih delavcev za potrebe razvoja in træenja poti Transromanica spomladi 2006 izvedel enako usposabljanje πe za predstavnike omenjenih πtirih dræav, kamor naj bi se projekt πiril v prihodnje. Izdal naj bi tudi informativno promocijsko gradivo: animacijsko zloæenko, prospekt, zemljevid, razglednice in CD za slovenski del poti Transromanica. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 17. 1. 2006 1 Spletna stran: http://www.transromanica.com/ 2 Spletna stran: http://www.ntz-nta.si/ 3 Spletna stran: http://www.cadses.net 4 Spletna stran European Institute of Cultural Routes: http://www.culture-routes.lu SED-5 37 4/18/06, 5:47:10 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black