Tečaj XXXI. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 goldza četrt, leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. r Ljubljani v sredo 5. novembra 1873. O b s e g: Katera goveja živina je lepa? Zoper drisko telet. Gospodarske novice. Gozdno postavo, kako jo na tanko 8polnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. DuhovšČina pá slovenščina. » omike' ; Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Branje vci Novičar. Gospodarske stvari. Krivo je te bolezni težko prebavljivo mleko sesa tele, pa tudi prehlajenje. y ki Katera goveja živina lepa? Đa se ona skuta odpravi iz želodca, priporoča od Lepa živina, če ne lepe. je tudi še koristna. je ) več vredna štupa (prah) rabarbare in pa rumene kine vsake kvintelc oboje i se od mora fina štupa biti, se dobro Lepa goveja živina je, če ima sledečo podobo i če bolj, lepša je: m vkup zmešati in na 4 porcijone razdeliti. Brž ko se dri s ka loti sesajočega teleta, imej ga na gorkem in daj mu eno uro potem, ko je tele sesalo UI), 1GJJB» JC . J.H AJJUA CiA ^UTOUij JS.U jo l^iw otšDCtAU, Glavo lahko in primerno. Oči bistre, velike, vesele eno tako štupico vsak dan, ki si jo z pol maslicem frišnega mleka (mleka ravno spod krave) dobro pomešal. Vrat ne predolg , pa mesnat, in ne predroben ne Vsak dan zjutraj taka štupa z mlekom pomešana, ozdravi « « at â « ^ mm * rn^jm V V 1 • • i 1 • ^ f 1 in pohlevne. Nosnice široke, mrzle in mokrotne (rosne). predebel ; zatilnik- širok in gnjat močen. Hrbet poln in raven ; prsa obokana, široka in globqka. živinče v ali dneh ako nisi driske zanemari 1. v tu ait u uugu, ai\u moi kxlIDJVC ziaucuiaiii* Ce pa driska že dalje trpi, daj teletu vsaki dan Život stočen kakor sod, ne spredej ne zadej viši stegnjen, pa ne preveč. Ledja široka. Polne stranice kažejo moč in debelivost.' ? VH se tako štupo s pol maslicem kamilčnega čaja in dodaj nekoliko žlic frišnega (toplega) mleka. To dajaj teletu vsaki dan, dokler se ne ustavi driska. Pri tej priliki pa moramo svariti naše gospodarje in Bedra močna, mesnata in polna, obokana, pa ne gospodinje, naj opustijo škodljivo navado, da prvo ki bi ga imelo tele od matere posesati, izmol- previsoka. Stegna močna, ne kriva, ne stisnjena. ^tc^v, xw »x imcw iwc u Križ širok pa lepo stočen in celemu životu prime- zejo in ga teletu ne privoščijo mleko mislé ren, kovke vsaksebi. ljivo. tciobu XXV i * uoviju, uiioic, da mu je škod-To je neumna vraža. Ravno to prvo mleko te- Koža krepka, bolj tanka namesti debela, ki se rada letu izčisti in otrebi čeva in mu tako odvrne drisko. premiče. Dlaka gosta, mehka in tanka. To veljá sploh od goveje živine, pa malokje se vse to vkup najde. Naj si člověk ne predrzne mojstriti dobrotljivo naturo! Voli so lepi, če glavo, lepo zavite, ne vrh tega imajo malo bolj zastavno predolge rogove, močen vrat, lepe močne noge , obokana pleča, polna bedra, širok križ. lepo zastaven rep, poln život pa ne zlo na visocih nogah. Taki voli so tudi za delo in za pitanje dobri. Krava je lepa, če ima vrh zgorej rečenega: lahko, prijazno glavo, širok gobec, tanke in kratke lepo za- Gospođarske novice. * Nov na Čin cepljenja sadnih dreves je iznajdel lj ClliUV O T ^ J J vihane rogove, slok vrat, lepo slokane prsi ; raven okrogel život, zadnji konec širji, tanek rep, ? ne na debelih, ne na visocih nogah, debele mlečne žile pod tre-buhom, lepo Jelinek na Českem. Ze 12 let je neutrudljivo študiral in zdaj proglasuje znajdbo, po kateri sedanji način sadjereje pade in bi se imela začeti vsa drugačna sad-jereja. Glavna reč je, da njegovo cep ljenje je jako lahko in gotovega vspeha, da sadno drevje ostane zdravo in čvrsto. Ko se prepričamo o tej veliKanski novi znajdbi # v /^t T • i / / • j pise Gosp. List" ? okroglo, bolj v život stisnjeno, razširjeno, mehkó ne mesnato vime. Taka krava ni samo lepa, je tudi rada mlečna. spregovonmo o tem prav na- Gotovo tanČno, kajti stvar je neprecenljive važnosti, je vsak sadjerejec radoveden: ali se potrdi taznajdba ali ne. * Zivinozdravnistvo. Zoper drisko telét. Karlovsko - Reska železnica in pa Rusko žito• Karlovsko - Reška železnica se je odprla in tako Ogerska prišla v neposredno dotiko z morjem sliti bi se smelo po takem List* piše Zagrebški Gosp. i da zdaj bode Ogerska vso drugo žitno kon- Teleta včasib S ali 14 dni po rojstvu napade driska, kurencijo pretekla; al oni se motijo, ki tako mislijo. ko še sesajo; mehko gré od njih in kislega smradú, pa Ogerska gledé žita ima ogromnega tekmeca (konku- tudi kolje jih, da večkrat poginejo Ce takim teletom preiskuješ siršnik to je že- renta), ki je to storil, da se na Ogerskem in Hrvaškem vec kruha iz njegove pšenice peče kakor iz pšenice \J%3 talViili LUiCtUIii pi CiolVU jCo oiiouin « iu jv y te« t ivi uiicí ±u uj v ^ v y jjovuivu atiuui. i« lodec, najdeš neko skuto v njem iz zagrizenega mleka; Ogerske ali Banaške in ta konkurent je — Rusija. drobna čeva pa se vidijo hudo vneta, snetjava. Odkar je Rusija svojo železniško mrežo razpela in katero še vsak dan bolj in bolj ževanje nj enega siri, pricelo ízva- tem žita vsako leto toliko rasti, da Rusk kar se je pri preiskaví našlo in po nasvetih jvai oc je yu piGistiavi nasio in po nasvetin, katere je morebiti podal gozdni tehnik, v kateri dobi in in žito je iz vseh Evropejskih trgov in tudi iz Angleških kako se ima zvršiti spodreja, dati primerni zaukazi. vse drugo žito potisnilo. Koliko več se ga izvozi od če je potreba zavolj vodstva in nadzorstva pri izvrše- leta 1861. do 1872., kaže statiatični pregled v časniku vanji.v posebnih del, tudi v tej zadevi storiti, kar treba Pest. Lloyd " " " ~ Iz tega vsakoletnega natančnega pre gleda se vidi, da v 10 letih a narastla na 100 milij •v , »uui r «itj v A siuiiu. i^ai ne Ua Ce se je po obravnavah pri posamesnem brez do t ja Rusk ega volitve storjenem posekanju že poprej zaukazala Za nas K a r 1 o v š k sklep 7) Gosp Rusko žito nadvladuj vendar drug List tudi be rni h bo Rešk pod žita pri vsem tem, da to korist imela se bode Rusko žito tudi v našo deželo venske) lož in še dobivalo tudi » da v slo reja, ali so se drugi ukazi dali, tedaj se ima politična okrajna gosposka prepričati, ali so se ti ukazi izvršili in po okolinostih storiti, kar je treba, da se izvršé. v obče nad 7 Politična okraj gosposka ima dali * tem čuvati, da se na novo posekáni gozdni deli in stari zopet lazi v dobi, katero předpisuje §. 3 gozdne postave Vina na HrvaŠkem so v nekaterih krajih obilo pogozdé, pri tem je na to gledati, da samo enkrat přidělali, kar pa se mošta tiče, je bolj kisel kakor lan- setev ali zasaditev ne zadostuje popolnoma, temveč sko leto da Dalmaciji je vinski pridelek zeló slab. se morate ponavljati, če je potreba, v omenjenem času Velika suša je tudi grozdje posušila, zato je malo iz- ouoa giviiuju powouwj ««"«V J.MA potem, \xa, oo uiiamu uicv cocu II C Siliti Ul'tîU caSOIQ 1Z Vino in olje so glavni izvodi Dalmacije; kedar puliti toliko, da bi s tem trpela končna popolnoma po dalo. to slabo rodi, je huda za Dalmacijo. Prihodnj ' v —^ * -J — 7 v ^ J w ^ vv * v/^M*^ f V J VA1V> LU da se mladih drevesec ne sme pred časom iz- let bod t lost za Dalmacij Zato nova gozdite e Presse" zahteva, naj se ondi nemudoma začno žel Je v » nice danja pretekla, pa se spodrej gozdne postave podp doba že še ni delati, da ljudstvo dobi zaslunka in se reši stra- še niso začele potrebne priprave pričela, ali da se k temu in se Je bati da Gozdno postavo ubrani naravno pogozdovanje gozdni vlastnik ali drugi vdeleženci s tem, da ne napravijo zagraj ali omejitev drugih potrebnih vžitkov, ima se opuščena spodreja na- * kako natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. tanko kakor předpisuje izpeljati gozdne postave po sili Pri tem pa ima v obče veljati za pravilo to Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister- stori odbrati imajo za spodrejo po gosposkinih ukazih » da se taki pro stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, 7 kateri so se po svojem namenu že poprej rabili kakor gozd, pa se zanemarili, in kateri se previ veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru, doma dadé vspešno pogozditi (Dalje.) v t III. Čuvanje nad važnejŠimi gozdnimi razmerami Ako gre za go U velicega obsežka, katere se imajo v prid kulture ali zavolj drugih javnih ozirov po sosebno. Gozdni lazi (novine). Gosposke so dolžne Čuvati nad tem gozditi, imajo se vdeJežencem da se pridobé drevesca men če j seme potreba, v ta na- ali 111CU J UČt OO ^JliUUUU , OOUIC , au ÛttVOlj drugih gozdnih kultur potrebni nasveti dati, ko bi treba bilo imajo se pridobiti drevesca, seme itd. in praznota po gozditi s posredovanjem gozdnega tehnika. Politična gosposka ima v dosego tega namena s f da se brez posebne dovolitve noben gozd ne odtegne gozdni gojitvi, in gledé take dovolitve se je trdno držati tega, da se ona dá samo takrat, kedar so spolnjeni pogoji, zaukazani v §. 1 gozdne postave. e se najdejo gozdna zemljišča, na katerih se je les brez dovolitve posekal, tedaj se ima brez odloga vpeljati uredska obravnava po omenjenem paragrafu gozdne postave in pri tem se ima na trdno postaviti primernim vplivom vzlasti si prizadevati, da se v tistih krajih ijihovih okraj 7 za pogozdovanj ni vse kar VOO, rvai se je pri i^m ^icviyj «vvi*.^ , ™ sme dati poznejša dovolitev iz javnih vzrokov za se- tem dělalo in storilo, vzlasti, ali se sposobnih drevesc, napravijo setvine in drevesnice v primerni velikosti na občinske troške ali večih gozdnih posestnikov, iz katerih bi lahko dobivali tudi manjši gozdni posestniki potrebna drevesca za primerno pía-čilo, in da se dalje, kolikor dopuščajo razmere, napra kan je 7 ali ne 7 in v zadnjem primerljeju, kako se ima gola zemlja zopet pogozditi. Potem kar se je našlo, mora politična okrajna gosposka izreci kazen zoper tiste, kateri so krivi nedovo-ljenega posekanja gozdov, uw J ) ^^ 'AV^/iiouc.jy m. Muuiul , uauiA' vijo izgledna pogozdovanja, po katerih se spodbujajo manjši gozdni posestniki za dobro obdelovanje gozdov. Po okolnostih se sme v posebno ozira vrednih pri-merljejih nasvetovati ministerstvu za poljedelstvo denarna pomoč za take naprave in krati storiti, kar treba ima da se gola tla zopet pogozdé. vsaka politična okrajna gosposka napraviti zaznamek po po podrejab, zaukazanih po gosposkah Sicer se o tem oziru zavrača na povelje minister- stva za poljedelstvo od 2. avgusta 1872. leta, št. 7281. sebnem obrazců in vpisavati se ima zaukazalo v DJ , kakor se je (Dal. prih.) danih dovolitvah za posekovanje gozdov mora imeti vsaka politična okrajna gosposka zaznamek po posebnem obrazců, v katerega se imajo vpisati zade-vajoča data gledé že poprej dovoljenih pa še vršečih se izsekovanj na podlogi zadevajočih spisov v dveh letih, gledé prihodnjih pa precej, ko zadobi pravno moč gosposkini odlok. Ta zaznamek se ima zaporedoma natanko in zanes-ljivo nadalje vati. Spodreja. Ce je politična gosposka po §. 2 gozdne postave zaukazala spodrejo, tedaj se imajo v doticnem odloku, kolikor Siovstvene stvari Duhovsčina pa slovenščioa. Presse" je pred malo meseci iz Grad c a poro čala, da je ondi neki učen (?) filolog in profesor slovan ščine kar naravnost duhovščini vse zasluge za slov vse stvo naše zanikal. Ker „Presse" veliko laže, mislili smo da bode imenovani doktor to notico očitno zavrnil kot laž Zato > ni se to zgodilo dozdaj in se menda tudi ne bo moremo si kaj ^VWAVJV y WX4MÍJ autMjvr ¥ vtvviWiJvm "wvv «v uivi vtuv kjj. »Mj y uu UU KJ JL UU1 UV^O^CiUiUbUl tlUil V se vidi potrebno za ugodni vspeh po postavili nasproti nekoliko imen slovenskih duhov da ne bi oni nespametni trditvi ni h beBedovanja teljev samo kot „Schlagworter" brez daljega to v Bralci naši bodo labko še katero imé do- branjevcev. krátkém življenjepisji dveh takib, zda j že etabliranih stavili. Mi imenujemo sledeča: Čiřil in Metod s svojimi staroslovenščina n ci skoro vsa da na cerkveni duhovski pod U» je Vli gwim oiu j uuucuiu icti » icuu, Utt JC Ull ljuu ljenec očeta in matere, katera sta jako poštena in kr Jaka je sin revnih kmečkih starišev. Oe rečemo, hočemo reči s tem, da je bil ljub- on edini sin lagi bodi glagolici, bodi venskih brizinskih spomink v cir ilici — do novoslo- ščanska zakonska. Ni se toraj čuditi, ďa sta tudi o veka duhovniki ; tudi Trub , in pisanj iz Dalmatin, Bohorič so XVI bili Iz XVII. H Tomaž in Kastel Mati j a, poviča, Mark< Habdelič Iz XVIII. stoletj razen Kumerdeja in Linharta , Gutsman, Japel itd Po skor vsi: Hi po lit ) svojem „Jakcu" imela jako velikanske misii, zlasti materi se je sanjalo vedno o „gospodu", kaplanu, župniku, ali fajmoštru, dekanu, korarju itd. Skrbna mati toraj tako dolgo koledje pri gospodu župniku, da jej obljubi kateri je bil po mislih matere najbolj Začetnik novoslovenske proze in poezije V o dnik Ravnik Zal ok a J a r n i k Verit D a j n k spraviti „Jakcať, „kunšten" otrok v celi fari, Ljubljano, kar se mu tudi posreči v „šolo", to se reče ker Je imel ; v par do- Cigl Vrt Z up i Krempl Ž em lj B ar ag S t an i č Metelko brih znancev iz mladih let in zdaj premožnih trgovcev v mestu. „Jakec" je dobil na ta način hrano pri ta- Poto čn ik Murk Stoj ? Slom- kem prijatelju župnika, mati mu je pomagala, kolikor lan čni k, jej je bilo mogoče, in gospod kaplan so mu dali tudi ; v 7 Hicinger (Podlipski, Znojemski), sem ter tje kako staro suknjo, da jo je krojač v vasi Mirko Poženč (Žokelj) (Ravnikar), Rodoljub Ledinsk Simon B o n a č ? , Oliban, Drobnič Josip Kobe Jurij, Li kar, Poklukar, Lésai 7 Kafol, Rudm za „Jakca" prenaredil. 7 Tako Smajdek, Hladnik, Je bil „Jakec' í preskrbljen 7 sem ter tje 7 Robid Mur 1V1JO se Maj sec ; 7 Javorník, B O Matij Vsi ti so že pomrli potřeboval še kaj za šolske bukve, peresa, papir e 9 7 Einspiel itd Rozm K na Koroškem Virk Andrej 7 7 pa se je že še kak „dober" duboven ali korar v Ljubljani našel, ki mu je tudi to oskrboval. „Jakec" toraj ni Bo imel druge skrbi, kakor to, da se je naučil, kar se mu 7 židar R na Stajarskem drug je ukazalo, in pisal svoje naloge. Morda je bil pri tem UůC u , xi u ci ixi ai li , xv \j o a> i , ? iin, xjkj- j^ž uivdZJOiiu, jii piocii avujo uaiugc. J Oroslav Caf, Davorin Trstenjak itd. opravilu kdaj lačen, pa mati so ga tolažili rekoč: „Nič Goriškem Vole, Zamej ? 7 Pintarja dva, Solar, Světlic G or enec Kocijančič Stefan, Marušič in ne maraj, Jakec, kedar boš gospod, boš imel vsega Pire, Luka Jeran (Svitoslav), dosti." je šlo vse po volji matere in očeta, (Svitoslav) Ladislav Hro vat, Čebašek 7 7 dosti. Nekaj časa 7 No (Podgoričan) m še Vesel (Vesnin), „Jakec" se je dobro učil in žlahta je že prašala 7 drugi na Kranjskem bo, kedar bo imel kolika bila bi slovenska literatura preteklih časov brez teh mož? Koliko pa je bilo druzih duhovnov, ki so pisali in dělali za narod naš? iih boste našteli. i j y J y ne- fesorjih potem 77 7 da 77 Jakob kako „novo mašo." Toda „Jakec" postane Jakob" in skrbna mati zvedó pri pro- íí ni več tako priden, kakor je bil Lahko da celó zanemarja šolo, da pa za izostajanje ne vé pra- vega vzroka, da posebno v cerkev zadnji hodi in se zad za stebre skriva; „če ne bo boljši — pravi pro- Zabavno berilo. fesor vjel. a bi se utegnilo pripetiti, da bi Jakob dvojko Branjevci „omike". Po volitvi na Notranjskem izbujeno premišljevanje. Vsaka doba ima svoje posebnosti, nekaj, po čemur solzami v očéh potoži mati to svojemu sinu, ki Jakec", a ta se nekako čudno obrne je nj ej se zmiraj „ od matere in jej reče: „Kaj boste poslušali profesorja! Ta me ne more trpeti. Boste že videli konec letať In konec leta mati res vidi in britke, prav britke je različna od drugih, da ! celó vsako leto se odlikuje solze se jej vlijó po zgrbančeni koži, ko pride „Jakec" Tako na po kaki posebnosti, katere drugo leto nima. priliko se eno leto posebno obnese s krompirjem, drugo leto je zelje táko, da že davno ni bilo takega, tretje leto je strašno veliko žužkov (kebrov), ki vse listje po- domú — brez spričala z 77 dvojko 7 U kajti po poti ga je bil strgal; se ne more pobahati. Oče pa? ki zna svojo srčno žalost, dasiravno je daroval za sina ves zaslužek s žuljev svojih rok, bolj pokopati v svoje srce in ka- zobljejo, četrto leto pridejo miši, za njimi gosenice, po- zati bolj neobčuten obraz , gré v Ljubljano, da bi po- tem je zopet dosti vina, a to je kislo , kakor no kakor za „svobodnjaka' a < pa drugo leto manj pridiga v cerkvi, zato ga je 7 kar zvedel, kaj je, in res izvé dosti žalostnega; njegov sin slabo učil, temveč je bil zarad niegovega ne- se ni kandidatni govor liberalnega „mladega ga je, teče gladko kakor spodobnega, nenravnega obnašanja v šoli in zunaj šole — — " itd. - — -1------•-i-i:--*— — — - Jx---iir — popolnoma izključen, dobrotniki so mu odtegnili mile Letos bi bila splošno letina slaba, da bi ne bilo roke in ubogi oče sliši povsod, kamor se gré za sinu rodilo to leto posebno veliko — „svobodě" in „omike". Zlasti se je „omika" dobro obnesla, Notranjci je bodo imeli čez zimo dovolj, da ne bodo stradali. Ko bi jim bili nikdar ničesar dali!" skazane dobrote zahvalit, njegovo ocetovo srce zeló zbodeče besede': „To je pravi potepuh ! Da mu ne pa tudi domá pošlá, jim ne bo treba pomanjkanja trpeti, kajti skoro v vsakem kraji imajo branjevca, ki po Ne očita sinu ničesar, njegovemu srcu'izpuhne Molčé, sramovajoč se svojega sina, pride oče domů. be- malem tržuje z „omiko" in , daje za priklado tudi sem ter tjè še kaj „svobodě", kakor přidá mesár nekaj seda : čen „Kaj bo zdaj, Jaka? Za kmeta si preveč popa- ieter, da je juha bolj vkusná. Taki „branjevci pa " "" niso bili od nekdaj že to, kar so zdaj, kajti do l°nskega leta bili so večidel učitelji in železniški uradnik i. Ker se te baže ljudje , delà odvajen, za gospoda pa premalo znaš." „Ej, kaj li bo !" se zadere sprideni sin „Živel že bom, nič ne skrbite za-me !" nad ocetom. Materi se vderó v se re vi ca vidi enkrat solze po čelem obrazu 7 da je up njenih starih dni vničen Jaka se ne zmeni, otroČje čutje ze mu Je „človeške podobnosti" zdaj posebno in z jako pripravljenim ter vdanim duhom pečajo z razširjevanjem „omike" tako gré od domá v mesto. V šolo ga nočejo po Notranjskem, mislim, da bo mikavno ; toda zatrto 7 m tOrJXU git' V11 U. '-'lut* V IllCňlU. » iSUlU ^CV 11W v^ CJ \j vec, Uliv«. se nima s čem preživeti, nekaj dni pohajkova po ulicah tudi zvedeti, kje in 9 kako so si pridobili za tako branjevstvo potrebnih ved- potem se ponudi za pisarja, pa tudi tu ni za rabo, ker nosti, ali po domače, kje so „omiko študirali". Povejmo se je malo naučil in mu vrh tega rojijo že vse druge muhe po glavi. Cez mesec dni tudi tukaj slovo dobi in zdaj začne misliti, kako bi živel. Prijatelj, sošolec, kateremu se je ravno tako godilo , mu s vetuje, da se podá k železnici. „Tam — pravi prijatelj — člověku ni treba dosti znati. Da dva meseca vsak dan par ur knjigo pogledaš, pa boš naredil skušnjo, da bo veselje in potem si koj na konji." (Kon. prih.) Mnogovrstne novice, * Vremenski prerok. Na 5. strani koledarja družbe sv. Mohora za leto 1874. priobčuje g. fajmošter B. L. neki ključ, katerega je napravil visokoučeni slavni zvez- dogled J. W. Heršelj. — Po tem ključu vsakdo popřed že lahko izvé vřeme za celo leto, ako opazuje, kdaj se luna spremení, to je, ob kteri uri nastopi prvi krajec in mlaj. Tedaj bomo imeli do 4. novembra mrzlo vřeme, če ne bo jugozapadnika, potem pa do 12. novembra lepo vřeme, in od 12. naprej precej mrzlo, ako jugoza-padnik nekoliko mrzlote ne premaga. Okoli 20. novembra bo sneg in vihar, zlasti snega bo dosti padalo, tako, da je komaj pred 10. decembrom lepega vremena pričakovati, in še tega bo 19. december, ako jug ali zapadnik potegne, z dežjem in snegom pregnal. Še le sv. Stefan nam bo prinesel lepo zimsko vreme, novo leto (2. januarij) pa zopet z dežjem ali snegom proti. — Sicer pa, pratika je pratika! * (Uradniška jeza.) V nekem volišci, kjer se je zoper nado osupnj enega okraj nega glavarja volil grof Hohenwart, je paša po končani volitvi zarohnel nad volilci : „Ne hodite mi še domu, tukaj Čakajte, morda bo še ožja volitev." Volilci gredó kosit in med tem iz-vedó, da je tudi drugod grof Hohenwart voljen z veliko večino. Na to gré eden pogumnejših volilcev k okrajnemu glavarju in ga ponižno popraša : „Gospod, ali nam je še treba čakati?" Glavar, jeze ves zelen, za-renči nad njim: „Ej, pojte, kamor h o čete, pojte k h.....!" Kmečki volilec se smeja v pest in odide vesel. Potlej pa ljudje pravijo, da nekteri uradniki niso vljudni in prijazni z ljudstvom! Iz „Slovenca". Naši dopisi. : ; a Iz Brega na Primorskem 1. nov. — Zmernost je lepa Čednost, katera zavaruje in ohranuje člověku njegove moči, dušne in telesne, kakor tudi njegovo blagostanje, med tem ko nezmernost ga izvodi le na napčne poti — v škodo in pogin. Posebno pijančevanje, vžitje omamljivega žganja se vedno bolj širi in tira prosto ljudstvo v vedno veče stiske in nadloge.. Nasledke žganja vidi lahko vsak pameten člověk ob nedeljah in pondeljkih , ko so navadno neredi in pretepi na dnev-nem redu. Tej napačnosti moral bi vsak rodoljub zo-perstavljati se, posebno pa oni, kateri se z znojem in trudom ljudstva živijo. In gotovo nihče ne more gra-jati naprave take, da bi županije o vi rale vedno množenje žganjarij in bi na ž ga nje dale primerno do-klado, do katere ima pravico vsak komun. — To bi bil nov dohodek ubogim srenjam, pijančevanju pa vsaj majhna jéz. Prevdarite! Iz (Jorenjskega konec sept.*) (V velicih nadlogah) živimo mi kmetje na Gorenjskem. Od kar nimamo več gozdov, nimamo drv za kurjavo in ne lesa, da bi pokrivali strgane strehe. Se v naših lastnih oddelkih nam ne izkažejo drv, da bi jih bilo za vse potrebe naše. Ce prav ima kmet 12 goveđi in 6 prešičev, ne dobi več drv odkazanih, kakor komaj 3 sežnje, pa še te, se ve da so *) Po nakljucbi zakasnjeno. Vred. surove, da ne goré in da se jih še dvakrat več pokuri, predno je kuhano. Navadno nam jih odločijo komaj za 2 meseca, zato moramo v največem delu iti po-nje, če hoćemo kuhano jesti. — In če pogledamo svoje strehe, kolika škoda se nam tukaj godi; kedar dežuje, teče na vseh stranéh na klajo, da gnjije, in zidovi se nam raz-makajo. Dolgo že tožimo, da nam bo vsa klaja po-gnjila, pa vse zastonj ; lesa nam ne odkažejo, da bi pokrili votle strehe. Kaj bo še le zdaj po zimi! In še ta drva in les, kar ga nam odkažejo, sekamo le v svojih gozdih, ne na grašČinskem. Ce bo sčasoma posekáno vse drevje, kje pa bomo dobivali steljo? Vedno tožimo, naj nam razdelé gozde, pa zastonj. Skoraj tri leta so že pretekla, pa je še vse pri starem, med tem pa seka družba najlepši les po gozdih in ga prodaja na vse kraje. — To zastran drv in lesa. Dalje davi že skoraj tri leta po naših planinah volk našo goved, žebeta in drobnico. Lansko leto samo je raztrgal 20 goveđi, 80 drobnice in 6 žebet, letos pa že 3 žebet in nekaj junic. Dozdaj so plaČevali od volka, če ga je kdo vstřelil, 25 gld., od volkulje pa 30 gold. Al poslušajte novico! Volka v naših planinah ne sme nobeden vstreliti. Dozdaj je imel vsak pravico, divjo škodljivo z ver streljati, al tukaj šnj ega volka ne sme nobeden! Nedavno je volk strgal kmetu žebe, vredno čez 100 gold. Ubogi kmet gré k županu, naj posije zvečer kaj mož, da pazijo pri raztrganem žebetu, morebiti da pride zvečer volk zopet trgat. Gredó toraj zvečer 3 možje v planino čakat požrešnega volka, al gozdarji dvakrat strelijo nalašč blizo mrhovine, da bi volk gotovo ne přišel! In župan, ki je možé poslal, mora plačati 5 gold, kazni, in zažugalo se je vsakemu, kdor bo šel nad volka, bo moral plačati 10 gold, kazni — po kaki postavi? — to vedó, mislimo, samo gospodje obrtnijske združbe. Obsodili so tudi našega župana, da mora plačati 50 gold, kazni, zato, ker ni poslal ljudi gasit gozd, ki je unidan gorel. Gozd ni bii domače srenje in župan si ni upal poslati mož v ptuj gozd, bojé se, da bi spet ne plaçai kazni, ker bi bil varoval škode. Povejte: kaka doslednost je to! Od ti-stega časa se klati volk po planinah; povemo pa, da v planini nimamo koz, ampak le govejo živino, ki gozdom ne delà tolike škode. Že Čez 100 let gonimo živino v planine, in če bi nam vzeli pašnike, kakor žugajo, no, potem more najbolji kmet prerediti celo leto domá komaj troje goved, zakaj naša živina je poleti vsa v planinah. Zdaj prašamo vas „Novice'*, povejte nam, kdo bo škodo plačal, ki jo je naredil volk v planini in jo še delà, če ne smemo volka pobiti?*) Mnogokrat se tudi sliši, da je kak kmet se stepel z gozdarji. Se vé, da nikakor ni prav in se ne sme na ptujem krasti ; ali pa ni to vendar razloček, če kdo v svojem oddelku vseka kak obroč, da ga nabije na kad, čeravno mu ga gozdnar ne odkáže? Ako tacega srečajo ali dobé gozdarji, vzamejo mu sekiro in ga še tožijo, da se kaznuje. Prav bridke so naše nadloge tem bolj, ker vse pri-tožbe pri tukajšnji gosposki nič ne izdajo. Se brinja smukati po svojih rovtah ni pripuščeno; gozdarji ubogim samicam , ki krajcarjev iščejo po brinjevih grmi h, pobirajo žaklje in rešeta, ter jih tožijo pri gosposki. Po takem naj raji zrelo brinje čez zimo pognjije, kakor da bi ga reveži nabírali. Gotovo ne zahtevamo preveč, ako zahtevamo leto, naj nam razdelé gozde, dokler je še *) Deželni poslanec gosp. dr. Poklukar ima pač lepo priliko, v prihodnjem deželnem zboru interpelirati vlado : ali postava od leta 1869., katera strelnino odločuje za volkové in drugo zver, je za Gorenske planine preklicana. Vred. kaj lesa, — gola tla in brinje nam nič ne pomaga. Dolgo časa se že pravdamo zastran gozdov, in si. vlada nam je přivolila, da bi se gozdi razdelili; al družba se je pritožila na višo gosposko, in reč je popolnoma zaostala. Ta stan je za nas najbolj žalostěn, ker vidimo, kako se nam zdaj godi in kako se bo nam godilo vprihodnje. Prosimo toraj, povejte nam, kaj nam je storiti, da bi se stvar vsaj enkrat popolnoma določila in da bode konec naših nadlog. *) V Kladi 28. oktobra. (Poslano našim narodnim „Noviam.") Za prihodnost mile naše domovine ter vse katoliške Avstrije přetekle dni gotovo važnejšega do-godka ni bilo, kakor so bile volitve poslancev v državni zbor. Ni ga menda rodoljuba, ki bi te resnice ne spo-znal, ter si ne bil prizadeval napeti vse svoje moči v blagor njeni. Tudi po kmetih se ljudstvo dobro zaveda, a ne v tem smislu, kakor so nam „Novice" povedale, da „Laibacherica" čenča. Mi smo storili gotovo svoje, kar nas je mož stare domače korenine, — al žalibog! kam smo prišli! S krvavečim srcem morali smo gledati pri volitvah čuda sleparij, katere le hudobija v pe-klenski zagrizenosti v pokvaro in pohujšanje našega značaj nega ljudstva v svojem gnjezdu izleći more. Kar sem jaz doživel, je gotovo tudi za druge poštenjake po deželi, kateri volitvam niso gledali o obraz, kakor sem jaz zdolej podpisani. Zatoraj kot živa priča vsega zagotovljam bralcem našim, da, kar se govori in piše ,,o sleparij ah pri volitvi", vse je gola resnica, pa še vse je premalo, in vse se preplitvo piše, ker ni ga peresa za zdatno popisovanje tako ostudnega poČetja. Z vojaško resnostjo, kakor se spodobi na boji za vero, cesarja in dom, se podam 16. okt. na volitev v Ljublj an o s svojim tovarišem. Nama se pridruži gredé še tretji volilec, ter gremo tako vsi trije za trojni blagor goreči proti Blatni vasi. Tu se nam pridruži nek Ljubljansk krčmar z vprašanjem: ali gremo volit? in ko mu pritrdimo, prične svojo gorečo pridigo: „ne volite grofov in duhovno v, kajti oni vsi skupaj držé! Oni delajo le sami za-se — oni bi vas radi zopet za desetino in tlako vjeli — volite Petra Koz-larja, ki ne bo glasoval ne za tlako, ne za desetino!" — Tako! si mislim in rečem po svoje, da je prepozno přišel; mi vemo, kam gremo, in bomo volili po svoji vesti. Hajd naprej! Ne verjemita vsacemu postopaču! Moj drugi tovarš omahuje, kajti misli si: saj morebiti grof res za kmeta ne bo, ter zaostane pred najetim misijonarjem; mi dva pa greva svojo pot. Pred volilno hišo na ulicah stoji Ulčar iz Grosupljega, ki se je v Ljubljano preselil, zato pa tudi že zna prav po gosposko se vesti in katero imenitno povedati Čez duhovne in grof e, o katerih čenča, da so bili že od nekdaj naši sovražniki, da bi nas tudi sedaj še radi vjeli za desetino in tlako. Nekdo pričujočih omahuje. Najeti misijonar ga zagotovija, da vse to je res, le „meni" verjemite! Koliko grđega, zabavljivpga in lažnjivega je to revše tukaj govorilo, ne smem tù pisati, le to rečem, da ko bi tako umazan jezik le enkrat zinil v „zlatih ulicah", v tem hipu nastanejo „blatna vas"! — Ves nevoljen stopam dalje, kjer sem videl več volilcev, med njimi tudi dva mlada duhovna. Nek gosposk clovek silno prešerno govori zoper duhovstvo in grofe, tako da ga mladi duho ven oštro zavrne, naj vsaj tako grdo *) Ta sila važna stvar gré v razpravo deželnemu zboru, ne le, da kmetje ne trpijo škode, ampak da dobijo, kar jim po pravici gré , ne več ne manj , temuč tudi da se odvrnejo za vselej nasledki žalostni, v katere človek prelahko zabřede, ki si sam v sili pomočí išče. Zato Še enkrat ponavljamo nasvet, ki smo ga dali v prvi opazki. Vred. ne laže. Sedaj pa bil je ogenj v strehi. Bradati gospod napenja veliki svoj trebuh ter se huduje, rekoč : „Ti si še le kaki dve leti kaplan, pa hočeš že vse komandirati! naj le Tebe poslušajo in naj volijo grofa Barbo, ki za Kranjsko ni še nič storil; v njegovem okraji ga nihče ne voli, ker ga poznajo, zato so nam ga pa tukaj vsilili!" Mikalo me je poznati tega lažnjivega vedeža, ki je s takimi psovkami sleparil ljudi, ki niso vedeli, da so na Dunaji volitve za državni zbor vse drugač presukali in različne kraje še le zdaj skupaj zlili. Zatoraj vprašam po njegovem imenu. No! — ko pa zaslišim to „sijajno" imé, mi je bilo mahoma vse znano. Da so mastni govorniki : ta gospodin unakrčmarja, vsi eno kašo jedli, to je gotovo. Ker vidim, da se drugi no-čejo grditi, pa jaz stopim pred tega ustneža z oštro besedo ter mu rečem: Ste Vi volilec ali ne? pokažite karto?" Ker mi odgovori, da ni, ga zavrnem: čemu pa ste tukaj? To je pač grdo za tacega gospoda, da pride pred nas volilce lagat. Saj Vas dobro poznam , da le na to greste, da bi kaj izmolzli; zato ne recite nobene besede več. Dohtar ste, pa ne znate postave, da naj vsak voli po svoji vesti. Jaz volim po svojem pre-pričanji, drug po svojem, Vi pa še tukaj med nami pravice nimate biti, zato odlazite! — Zdajci mu trebuh vpáde, beseda v grlu zastane, in potepeno gré, — meni pa naši poštenjaki okoli stoječi pritrjujejo: prav ste mu povedali! Na to vidim priti gosp. dr. Bleiweisa. Pokažem mu velik list na vsaki kraj dur nabit, z velikimi čr-kami: „Ne volite grofov, Peter Kozler je naš poslanec" ter mu rečem: kaj pa to pomeni? Nasmehljaje se mi gosp. dohtar odgovori: „Ne vem — to se je nocojšnjo noč rodilo — al jaz ne verjamem, da bi Peter Kozler prevzel tako zakotno poslanstvo." — Zdaj pa spet Krav-jedolski dohtar pristopi, ter zagotovija, da on vé, da P. Kozler prevzame. In dr. Bleiweisu kažejo Kozlerjevi mesetarji še en telegram iz Ribnice ; dr. Bleiweis pa z navadno svojo mirno besedo na kratko reče : „Če ni laž." Zdaj se kliče k volitvi, katere smo že komaj ča-kali, da bi videli, ali zmaga moštvo, ali sleparstvo, ki nam je zadnjo uro hotelo razcepiti glasove. Pri volitvi bilo je obnašanje gosp. okrajnega glavarja po moji raz-sodbi vse hvale vredno. — Izvoljen bil je po večini glasov naš narodnjak, gosp. grof Jožef Barbo, mozak, katerega slovenski narod vselej tam najde, kjer ga išče in potřebuje. Težko pot smo imeli do volitve, al veseli smo šli vsak na svoj dom, zakaj zmaga je bila naša. Ostali smo pošteni pred Bogom in narodom. Nasprotniki naši pa vsi poparjeni so nas grdo napadali še po volitvi, ter bobnali svoje nesramnosti po krčmah in ulicah. Moj tovarš je Ulčar ja v krčmi krepko zavrnil, ko je burke uganjal z imenom častitega našega poslanca. Naših nobeden nikomur ni žal besede rekel, če so ga pri miru pustili. Vprašam vas zato kot priprosti kmet: kteri ljudje so više študirali? Le ti, ki se mirno držé svoje pravice, ali ti, ki po cigansko napadajo druge in pa celo poštene stanove? Jez bom pa na to sam odgo-voril: Kdor rad laže, tak rad krade. Resnica je to tudi pri vas. Vi poštenjakom kradete dobro imé, vredno kot srebro in zlato, — vi nam pa kradete tudi narodni več mir! Vi ste toliko časa gledali v luč učenosti, da ste obrleli; sedaj pa slepec slepca vodi, a nas ne boste vodili, ker vas predobro poznamo. Vaša omika se nam povsod kaže za surovost, vaša svoboda pa je največa sužnost drugim, ki ne tulijo v vaš rog.^ Pojte rakom žvižgat! Jože Janežič, posestnik. Iz Ljubljane. (Telegram „Novicamu iz Duuaja 4. no- vemhra S1/^ z večer.) Moravani in Predarlci so sedvom-ljivi, drugi federalisti, razen Čehov, vsi vstopili v državni zbor, pod vodstvom Hohenwartovim. Raz- + lag, Vošnjak se pridružila, rekoč, da volilci njihovi za-htevajo vstop bode velika vinsk t v Lon d katere se morejo udeležiti tudi vinorejci iz vsega našega ce-— (Veliki posestniki Kranjski) so 30. dne t. m. po sarstva; odbor je sklenil to po „Novicah" vinorejcem novi postavi volili 2 poslanca v državni zbor. Volilo na znanje dati z dostavkom, naj se vinorejci vsake de- jih je nekaj cez 30 ) ustavoverne, ker narodnjakov graščakov je ki so vsi bili izmed stranke žele obrnejo do svoje kupčijske zbornice, da od nje čidel niso prišli k volitvi, in tudi malo, ki ve- zvedó, kar je treba in so imeli tudi še nekoliko pooblastnic od druzih oni, ki so prišli osebno so prošnja ke družb vsi, razen gosp. prosta dr. Pogačarja, že pred zapustili volišče, v katerem je „nemški pesnik" grof Anton Auersperg glasovodja bil. Nemška ta gospoda v Bohinji za podelitev razpisane premije s 300 gold ministerstvu kmetijstva s prav toplim priporo c. kr. ministerstvo kmetijstva je gosp se c. LOlU , OU »V VI u.« XXX. volitvijo čilom pošlj Solmajerjev rokop ske ej ske statistik Kranj 7 ki je že přišel v tisku na svitlo, poslalo družbi ie enoglasno volila barona Apfaltrerna in skor eno- ga hrani, ker posebno statist U ^ * ák r\ -W » « • rr\ 1 % 1 A 1 mm ^ A A y glasno tudi grofa Hiacinta T h urn a za poslanca. podružnicam hasnj biti tabele utegnejo zraven tega pa je naročilo UUl glVIM JI. Xi VAÀ U u 4JÍ* ^VUi UUUlVttm liMlOtlJliV Will , AiaVCtl ICgCtl Ltih JC (Volitvi poslancev za deželni zbor Kranjski) boste odboru, naj sledečim gospodom, ki so pomagali g. Sol že ta teden dve: v četrtek (6. dne t. m.) voli kupčij- majer-u pri izdelovanju statistike, v imenu ministerstva ska zbornica poslanca namesti izstopivšega V. C. Župana 7 v petek (7. dne t. m.) pa občine Rib- h hvalo izreče, namreč : grofu B a r b o t u, grofu M 7 niško-Kočevskega okraja volijo poslanca namesti G r a b r i j pl. Langerju, grofu Lanth u ízstopivsega liv^v/ tv jj VVJJ OXW xxx C* x x KA. XXX xx u uj « v w j — aui oc jc /.Cl uuuci čakujemo, da popravi zdaj pregrešek undanje razcep- biških in Jezerskih ovác oglasilo 79 prošnikov Sveteca. »j w * viijv/ ^voiau^a jLiauiuoi^ v^ i w u i x j an u ^ * v • jl Od zbornice kupčijske pri- mariču in Homač K. Rudež u, notarju Irk 7 dekanu Kra- ker se je za podelitev Tr 7 so se Ijene volitve in da národna večina soglasno izmed prošnje izročile dotičnemu odseku, da v eni prihodnjih sebe voli národnega poslanca, nasproti stranki nemčur- sej nasvetuj kat m ski naj 7 se dadó, ker vsem 79 Konečno se je v katera neki tudi v deželni zbor namerava potisniti (po dvoje) jih dati ne bo mogoče dr. Schafferja. Težja pa bode zmaga na Dolenskem, tej seji sklenilo, da prihodnji občni zb kjer Slovenci in nemški Kočevarji skupaj volijo in kjer kmetijske, ki zarad deželnega zb sopet okrajni glavar Kočevski pl. Fladung peš in z vo- začne 26. dne t. m., ne more konec tega meseca zato zom na vse kriplje delà, da bi Kočevskega župana g. biti, ker trije odborniki so tudi deželni poslanci in za- družbe ki se 7 i&ULU li« vac xvnj^ijt» uoiuj u« ^x xxuv^ioacga au^aua g. Min, ujjo uuuui ju lis. i ou l UUl UcZcllll put Braune-ta Slovencem za zastopnika vsi. Ker ravno tegadel zadržani sodelovati v občnem zboru bode m zdaj razgovori še trajajo zarad kandidature med vo- livci dotičnih krajev, in se . , un y vuvuvui í-UUi U, l/yuu mv jan u arija prihodnjega leta, ker tudi letošnj popolnoma zanaŠamo na njih občni zbor je bil meseca januariiž v f v ^ v , • ^. ... « v domoljubje, da si izberó moza po našem programu, zato mirno pričakujemo izid volitve 7. dne t. m. CO banki „Sloveniji.") se notica da XV piu«awjviuv Tvrxxv.w I. V4.XXV/ i« XXX. J^ uuuvo , u<* JC glavni mv llČVtCl J jJUU JJ1 CUOCi (Vsled sodelovanja pri svetovni razstavi) se je banke izročil obširno spomenico, v kateri nasvetuj podělilo mnogo redov in križcev; na Kranjsko sta obhodno potrebne prenaredbe, da mora banka propasti vendar prišla le dva taka reda: knez Metternich je ako se ne izvršijo te prenaredbe nekaterih listih brala ravnatelj podpredsedniku e ne- 7 Ker pa vse to še prejel red železne krone 3. vrste, gosp. Jan. Murjaik, premalo efekta naredi, zotoraj mora še priti na vrsto , da je od vplačanega kapitala od 340.000 J/l^JUi IV^U iiVAVii uv V/WV ^ • ' O^^r'* ti 1 AX X A^j VÍÍ.V tajnik kupčijske zbornice, pa red Franc-Jožefov. Gosp. strašna vest Mur nik je res tukaj in na Dunaji mnogo delà in truda gold imel z razstavo. pripoznanji svetinj od jurosov pogreša se med druzimi dobni še 42.000 gld. v bankini blag vse drugo ) -—---—---j- o o ^iu» v k/duniut uiagaj uiui , v ui Ne med redi in križci, ampak pri se je malopridno potrošilo. Ker imajo take notice hu posebno eden, kateri je zaslužil vsaj „svetinjo za so- Y^ Í1 1 f7 y\ €3 U 1 A rl %ni ^ r\ A I t AIII n Ir n hočej alog 7 iznemiriti delničarje banke, begati one, ki pri banki zavarovati svoje im en je in konečno v delovanje"; splošno priznanje družbe kmetijske nič spraviti narodni zavod, toraj smo dolžni mu je pa obila odškodnina za to ; da pozabili. so jurosi na-nj kem o pravém stanu banke priobčiti nekt 7 v krat r es- nice, JQ.1 Luuu guiiuvu pumi Gosp. dr. Costa je prejel papežev častni Gre- ne bodemo spuščali v dalj ki Lodo gotovo pomirile občinstvo. Da se tukaj zkladanje, se ob sebi gorje v red. Mi čestitamo dr. Costi o tem zasluženem razume, to bode storila vestna bilanca, ki se bode poslavljenju tem bolj, ker vidimo, kako togote zelena koncem t. 1. priobčila sta „Narod" in „Tagblatt". Brž na pol usta hoćemo po vedati, da so po raznih listih navedene številke 340.000 (Iz mesecne seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) gold, kapitala in 42.000 gold ostanka popolnom ne- Resnica pa je, da celo premoženje banke Enoglasno je bil sklep odbora, da se družba naša ne resnič more pridružiti družbi Stajarski o tem, da bi se so- v gotovini, v hišah," v tirjatvah pri pozavarovalnih glasna peticija predložila državnemu zboru o mnogih društvih, podružnicah, agentih in v menjicah presega živinozdravniških zadevah 7 ker deželni zaklad akcij Kranjski je že zdaj tako obložen, da ne bi mogel no- kapital siti še novih obilih stroškov ©m eu u u y m u umu olinuv, — prošnja baron Rot- po izkazih, ki ]in schutza o zadevah naprave čbelorejske šole se s pri- skih listih razglasil Prirastek premoženja po tej poti se lahko razvidi ki jih teljstvo vsaki mesec po sloven poročilom povraća c. k. ministerstvu, ki je družbo kme- je pa ta-le Zadnj izkaz od dne 31. oktobra tijsko o tem za njeno mnenje vprašalo ; gosp. Ogulina iz Novega mesta, da bode kmalu poje na znanje vitez dr. Gut mans thai poroča odboru, da je iz krompirja, ki ga je za seme kupil od gosp. Sol-majerjaiz vrta družbe kmetijske, přidělal izvrstno ■I WÊ Število polic 14.062, zavarovani kapital naznanilo 43,677.921 gold. Ciste premije je ostalo 278423 gold. m ročal o svojem vinorejskem poslanstvu, se vzelo kraj i resnični zlog bodej občinstvo prepričali da ? ** icouiiyiii laviugi uuuc u uuwuoivu picpn^an, denarni stan banke ni črnj kakor ga hočejo malati bla godušni prijatelj Res íep in zdrav krompir, ter * w * * J " " VJ j/iiuviMi iwTxui/uv iica ]C, ua i uli sprejelo celó 14; mr^x *^ ^ . vendar sta jo dva v krátkém pomaknila drugam; dva nik postopata. Oglejmo si zdaj malo bolj od blizo data, za hrbtom pa zoper njega delali. Zato je že znano, da nikjer več trava ne raste, kjer Vošnjak in Zar- 71 sta sedaj še zarad bolehnosti, eden pa zarad vojaščine zunaj semenišča. So- dopisnika, ki je meso prav od mesá ravno imenovanih dveh. To vam je možic jako ošabne hoje; činega (Čitalnica nasa) začne v nedeljo zvečer klobuk nosi nekoliko po strani, kar je menda pri 71 Na svoje veselice z „besedo", v kateri prvikrat slavnoznani rodovcih" očitno znamenje liberalizma; kedar pride v bil nedavno 77 S an tel kot kapelnik dramatičnega društva in čitalnico, se obnaša tako „olikano" gosp. čitalnice nastopi narodni oder. da Jako pri besedi je ta le: Kranjska dežela", poje možki zbor. Nagovor g. tajnika. šutšga, uiuotva 111 LsiLaiuiVšu, oo u uuaaa ta rvu jjuuaauu , ui uii ucu rî m /\ w\ « tt 1 i a ti i a a 1 m a r* a v^ i a í í Her ti „Serenada' ( poie 7 solo za violončel vadni poti. ali s spremljevanjem glasovira, vgosel in brejičečega zbora. Violončel igrá g. kapelnik Santel. 6. Šantel „Pesem suplent, ki ..Soči" navadnem življenji je „pol profesorja se menda s tem pripravlja na izpite, da po „Sočí" razpušča otroke svoje razposajene domišljije. Kedar pa „pol-profesor" ne zadostuje „Soči", se vpreže še dr. Zarnik zraven s svojim ka-i in baš-i, da bi laži larj v bru na pósodo, in da vlada misli več zdale. In če razdiranje sloge med Slovenci s tem posojilom iz denarnih zadreg rešiti. Koliko bi „Politik" in „Obzor" obžalujeta in mladoslovence gra- tega posojila vzeli O gr i, koliko se obresti plačevalo I» ' " JJ VMUUi VUAMIUJVIIM A AA AAJIBUUOIU » VUVV O o fVBUJIIC» » UKjXX g jata, da so oni krivi razpora in nasledkov njegovih, kedaj poplačalo itd. — vse to se ima obravnavati v potem pa jezno skoči „Narod" na noge in kriči: ne tem državnem zboru. Časniki na kant prišle nemške ~ ' ne poznata naših razmer, koterije še glorijo pojó Prusom, da hočejo „Avstriji na zato nič ne veljá, kar pišeta." Taka bramba svoje pomoč prihiteti". Al drugi pravi Avstrijanski časniki krivde je prejalova, da bi vredna bila daljega odgovora, niso kaj voseli Prusk v' boje čil „Politik", ne „Obzorť í Zato je pa tudi „Obzor" na kratko, a vrlo dobro tako-le Danaos" pomoci po pregovoru, „xi da bi Prusija preveč ne -----J ~ ----„ -------~ rx.v, -----—---wjw A O ošeška: „Národ" nikakor nima pravice zahtevati od nas, tabulirala na Avstrij rlotin ni'n^tr« nXi /^««„^ ,Mr„l ^kíl ____ T7nOVÍdrŽ~ se ? Timeo n dana njegove oči gledamo". Cesar je iskal, je dobil. po Glasu" nahajamo potrjeno, da noben delaven in pošten rodoljub slovenski ni varen napadov „Naro- dovih" in „Sočinih". Mladoslovenska klika si je izbrala vovercev, 34 feděralistov, soditi zalo i b ličnih strankah (p ) kakor se zdaj dá se bode poka- zdaj tudi vzlasti za napredek kmetijstva jako zasluženega vovercev prof. Povšeta, ki neutrudljivo delà za blagor naše fed ? pozneje) jeizvoljenih: iz Českega 58 usta Moravskega 27 usta iz Š1 ezkeg - iz federalistov ust ? iz Galicij omovine 7 med tem, ko drugi pohajkovajo, „za narod" jomstov, 2 neodločna pijó in nesramne pisarije uganjajo. „Glas" piše, da tisti mož, ki na prof. Povšeta izza kota blato meče istem času, ko so na Kranjskem ajdo želí, tam nekod neodločna 7 ust iz 7 16 Rusinov, 38 resoluci 7 J0 V m uvuuivuua, - Id XV. X o iz Stajarskega 16 ust Buk iz K r a n j s k e g ~ fed. ust 7 2 fed ust V 77 rajhu k Kranjskim „Janezom", vseh 7 7 fed > 7 7 ustavovercev fajn Meksikajnarjem, r\ 4-11 /I « %% /v rt v\ A 1 C i neodločna iz Goriškeg iz Koroškega cigare dajal, potem pa nekaj časa tudi po „solnćni* Gorici peté brusil in prof. Povše-ta od obličja do ob- 11 ust 7 Istre 2 ust., 1 ličja gledal. To kar se je tu na Laški meji novega 7 fed iz Tržaškeg fed., 1 neodločen, ust., 1 fed ust 7 fed 7 , » iz ust 7 fed ; naučil, je v dveh številkah „Slov. Nar. 7 iz Tirolskega Iz Predarlskega (Vorarlberga) iz Saleburškega 3 ust., 2 fed., (( svetu povedal. iz gornje Avstrije 11 ust., 6 fed Umazanega perila nočemo tukaj razobešati; preostudno Avstrije 36 ust 7 7 fed Je kar to „tiho" človeče o gospodu profesorji kvasi, vovercev in 4 federalisti iz Dalmacij iz dolj usta Od 353 državnih poslancev Naši ljudje gosp. Povšeta predobro poznajo in ga po je po tem (se ve, da ne še gotovem prevdarku) 210 pravici cenijo, kajti kjer koli je kaj o kmetijstvu go- ust 120 federalist ^llJJV J Í^UJ li XV J^l XV V/11 JU XV OJ \j JtVIXldlJDL V U gu- viwi/avvvgiVUVj JL^V X u u u i a 1 1 O t V V y JL \j XI voril, povsod so ga radi poslušali in prosili, naj spet so deloma ustavaki, deloma pa federalisti, in pride. To edino napako ima, da ni prijatelj oni kalu- katerih se še ne vé, kam se bodo zasukali 16 Rusinov, tacih i ki o list Potem v ta žeplazni svojati, ki o škandalu živí in ljudstvo praV „xdju n<* xíuo vuvii. kj tctiviuji ijuuijui xwacku puaicuu noix v i>ck uiůc spregovoriti, popolnoma je nemogoče. Danes si jim ve- slanci državnop likan topilo vprašanje: ali stopijo fed ržavni zbor ali dne t. m stranke iz Ceskeg so po Uliti, ^viuvuu* jvš iiv^uiuguv/Ct JL/auco oi jiui vo" ojiauui ux «a f uup a * uv/ otiauav xma vuoav^« , luuiavoivcga, jutri cigan! Ce bodo mladoslovenci omiki in Tirolskega, Kranjskega itd. imeli pod predsedstvom shod Moravskega iinau , f lili a vigau . wvuu Luiauuaiu v cuvi u uu i. napreaku namenjene liste na tak način zlorabili g u a u uoiuuujuuu iiotv> ua ic%rv uav>iu uiviauiii ^ pO* j-^ujlim»jij wv/ ▼ vív*^* vi>j. vwwu kv/ tm^uu bogme! se ne bo nihče več upal stopiti v javnost sanje, ki se je resilo tako, da princip državnop na Dunaji, ter so v dolgi seji pretresali to važno vpra tem, razun onih Tako piše „Glas", ki nimajo ne časti ne poštenja!" stranke ostane zmirom isti, da pa se poslancem po in res je tako. samesnih dežel popolnoma na prost daj Noviear iz domaćih in ptujih razmerah teh dežel vstopiti v državni zbor ali ne. 7 po Te dežel. Iz Dunaja. Včeraj se je odprl novi državni zbor ; danes se ima slovesno začeti s prestolnim (cesar- legram „Novicam" iz Dunaja kaže sklepe posameznih zastopuikov. — Pisali so tudi nekteri časniki, da federalisti vstopivši v državni zbor, mislijo deklaracijo glasiti; sicer pa jim bode d jevim) govorom. Pripravljeno mu je, zraven davkov za dala, svoje stališče pred vsem svetom oklicati debata priliko kvatre prihodnjega leta, v obravnavo mnozih predlog ki 7 za- li med katerimi se kot najvažnejše imenujejo ene devajo denarno stisko našega cesarstva, druge pa so ver s ke, po katerih strašansko hrepenijo liberalci in katerih ima biti 14; med temi imajo prve zadevati odkup patronatov, vpeljavo davkov na duhovske prebende in napravo registrov civilnega zakona. „Deutsche Ztg. pa že vpije in razsaja, da s takimi postavami začeti se pravi „konja pri repu brzdati" in da tak pričetek ne namerava nič druzega kakor to, da se „najimenitnejše in najsilnejše cerkveno-politične reforme za duri poti- skajo Milodari za pogorelce v Biški vasi gold. 20 kr. od at. gosp. Franceta in Janeza Kramar j a v Paradišču) po g. Ilovaru vredništvu izročeni, so se izročili zbirki, ki jih za te pogorelce nabira „Danica". Popravek. V 44. listu „Novic* na strani 358. v 31. vrsti od zgoraj šteti ste po besedah: „predsednik* stali besedi „zbornice gosposke". t podpredsednika" izo v íí sploh zapovedani civilni zakon je silna po- treba, potem pa tudi državna postava za odgojo mlade duhovščine, kako naj se duhovnom službe oddajajo, kako naj se duhovščina varuje škofijskega podložtva itd. 7 fl. 457 — tursice 4 fl. ^ i™*-— r* " —------— ječmena 3 fl. 90. — Žitna cena V Ljubljani 29. oktobra 1873. Vagán v novem denarji: páenice domače 6 fl. 60. soršice 4 fl. 20. banaske rži 5 fl. 20. Vse to danih predlogih, da koncuje „D. Ztg. pogresamo v napove-se razrusi „das hierarchische Zwing-Uri." „Montags-Revue" pa piše, da v prvi vrsti pride obravnava o tem, kako denarnim nadlogam v okom , in dokler ne bo ta stvar končana, ne bode přestal državni zbor, če tudi bi začetek deželnih zborov da prosa 3 fl. ajde 3 fl. 90. ovsa 2 fl. Krompir 1 fl. 80. Kursi na Dunaji 4. novembra priti se imel odložiti. In to je verjetno, kajti resnica je, Pruska vlada ponuja naši vladi 130 milijonov to- 5% metaliki 68 fl. 85 kr. Narodno posojilo 73 fl. 30 kr. Ažijo srebra 108 fl. 60 far Napoleondori 9 fl. 12 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.