Kdor
	hoče
	uživati,
	mora
	pot
	prelivati.
	Nemški pregovor
	
naš tednik
Številka 36 Letnik 50
Cena 15.- šil. (150,-ŠIT)
petek,
11. septembra 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Za koroško politiko bi bilo bistveno pametneje, če se ne bi ukvarjala s Koli-gom, temveč z gospodarstvom.
DR. MATEVŽ GRILC, predsednik SGZ
Gospodarska komisija za zamejske Slovence
==	. ■■ ■	.-	■ - Strani 2/3
Selani V argentinski pampi. MePZ Sele se je prejšnji teden vrnil z 19-dnevne naporne, toda zelo uspešne pevske turneje med argentinskimi Slovenci. Med številnimi nastopi so Selani našli tudi čas za ogled krajevnih lepot in zanimivosti Argentine. Ogledali so si med drugim tipično argentinsko kmetijo v pampi ter spoznali način kmetovanja in sploh življenja kmetov oz. „gavčev“. Seveda so poskusili argentinsko nacionalno jed „asado“. Na straneh 8 in 9 lahko preberete I. del reportaže o turneji.
JORMAK '98
Prvič po monarhiji so na
Pliberški sejem prišli razstavljalo! tudi iz sosednjih držav -Slovenije in Italije.
Strani 6/7
KMETIJSTVO
Zbornični svetnik Domej
poziva kmetijskega ministra Moltererja, naj pomaga prašičerejcem.
Stran 5
ŠPORT
V samopomoči je krepost -
igralci SAK kažejo razumevanje za denarni položaj kluba in sami nagovarjajo sponzorje.
Stran 15
2
Politika
Politika
Adrian Kert
Komentar Našega tednika
Lahek plen
Debata o Koligovi dvorani v deželnem svetu je dosegla nov negativni višek. Med tem ko je umetnik Cornelius Kolig zgotovil svoje delo v znameniti dvorani, ki jo je pred 2. svetovno vojno oblikoval njegov stari oče, so se v sosednji dvorani svobodnjaki ponovno zaleteli s 15.000 podpisi proti umetniku, ker njegova oblikovanja opominjajo na neslavno vojno preteklost Koroške. Jorg Freunschlag, predsednik deželne FR, je na torkovi posebni seji deželnega zbora svoj govor začel s stavkom iz spornega teksta bivšega zmagovalca Bach-mannnovega literarnega natečaja Urša Allemanna s t.i. „Babyficken” (kavsanje dojenčka) in k temu meni nič tebi nič dejal, da je treba zadevo gledati v širšem kontekstu. To svobodnjaki v tem primeru zares delajo, saj Ko-liga zaradi enkratnega akcio-nističnega izbruha postavljajo v miselni svet vseh mogočih skrajnežev in ga omalovažujejo z vzdevkom „fe-kalni umetnik”.
Umetnost je že vedno razdvajala, ker je njeno bistvo, da s pretiravanjem sensi-bilizira. Umetniki so dandanes pogostokrat postavljeni za zatožno klop vsaj tako nedolžni kot od uradne Cerkve proglašeni ..krivoverci”. Umetnik in krivoverec sta sploh v mnogočem enaka. Oba provokantno nagovarjata stvari, ki jih človek noče ali ne more do konca razmišljati (Manipulatorji pa si ribljejo roke.). Oba obsoja majhna, a toliko glasnejša skupina neodgovornih kričačev, poslušajoč kolovodjo („maherja”) na prižnici, ki se pri krivovercu postavi tja kot učlovečena verska resnica, pri umetniku pa kot učlovečenje morale. Procedura je ta, da se obrekuje, natolcuje in omalovažu-
je, brizga z verbalno brozgo in podpihujejo agresije, cor-pus delicti se potencira, dramatizira, vleče v grotesko, dokler nekaj obvisi v masi in se požar vname. Krokar za-kroka in obtoženec se znajde pred samoimenovanim sodnikom. V ozadju pa zbodlja-na in nasršena množica vrešče že zahteva linčanje (glej bombna grožnja). Ni drugače kot nekoč v rimskem cirkusu ali na divjem zahodu, čeprav se ljudje imajo za zdaleč bolj civilizirane kot »tedanji barbari”.
Koligova smola je
trojna: prvič se njegov ideološki svet ne sklada z reakcionarnim svobodnjakov. Drugič se je zadeva tako zavlekla, da je debata padla v volilnobojni aparat svobodnjakov, ki skušajo iz tega dobiti kapital. Vodja svobodnjaškega kluba Martin Strutz je namreč neprikrito dejal, da je Kolig samo poljubno izmenljiva oseba. »Kolig je žrtev”, tako zaokroženi komentar Strutza, kakor da je kano-niranje osebe najnaravnejša stvar na svetu. Za tretji vzrok pa so svobodnjaki krivi samo posredno. Gre za definicijo umetnosti. Do danes je namreč ni uspelo najti in to tudi nikoli ne bo. Ko bi umetnost lahko kategorizirali, bi se sicer lahko izognili prenekateri groteskni debati, hkrati pa umetnosti vzeli svobodnega duha. Svobodnjaki prav to počenjajo, saj očitno vedo, kaj ni umetnost.
Debata prikazuje še nekaj, namreč da je človek tudi z vsemi svobodami oborožen lahek plen za slepo zavajanje. V vsakem od nas je majhen Hitler, je Simon VViesent-hal menda rekel. To v marsičem pojasnjuje grotesko politično igro s Koli-gom.
»Odločalo bo gospodarstvo in ne politika"
Velik uspeh Slovenske gospodarske zveze
(SGZ) in njenih partnerskih organizacij v Italiji ter na Madžarskem: slovenska vlada je ustanovila komisijo za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami.
Junija 1996 je slovenski državni zbor sprejel Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Resolucija naj bi služila kot osnova za ukrepe, s katerimi hoče Slovenija zagotoviti vsestranski razvoj zamejskih Slovencev. Za te ukrepe je v prvi vrsti pristojna slovenska vlada.
Do nedavnega je ostalo samo pri Resoluciji. Pred kratkim pa je vlada Republike Slovenije »storila prvi korak k uresničevanju Resolucije", tako predsednik SGZ dr. Matevž Grilc v pogovoru z zastopniki slovenskih medijev. Ustanovila je medresorsko komisijo za gospodarsko sodelovanje z zamejskimi Slovenci.
Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj, za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem, za finance in za zunanje zadeve.
Za koordinacijo je pristojen urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Grilc je sprejel sklep slovenske vlade z velikim zadovoljstvom. »Zamejski Slovenci imamo v Sloveniji končno partnerja, ki je pristojen za gospodarska vprašanja", je poudaril predsednik SGZ. Dejstvo, da zamejsko gospodarstvo doslej pristojnega partnerja v Sloveniji ni imelo, je bilo namreč največja ovira pri prizadevanjih za učinkovitejšo gospodarsko sodelovanje.
Konkretnih predlogov, kako to do-
seči, ne manjka. SGZ in njene partnerske organizacije v Italiji (Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst, Slovensko gospodarsko združenje Gorica, Kmečki zvezi Trst in Gorica) ter na Madžarskem (Zveza Slovencev na Madžarskem) so že pred enim letom posredovale pristojnim slovenskim državnim organom enoten predlog za izvajanje gospodarskega poglavja Resolucije. Grilc: »Investicije je treba stimulirati. Zato smo predlagali, da Slovenija zakonsko zagotovi davčne ugodnosti ali nizkoobrestne kredite za vsa slovenska podjetja, ki sporazumno s slovenskimi gospodarstveniki iz Italije, Avstrije in Madžarske ustanovijo v teh državah nova podjetja in s tem tudi delovna mesta." Nadaljnji pomembni korak bi bila ustanovitev posebnega sklada, ki bi bil v pomoč slovenskim podjetjem v zamejstvu.
Predsednik SGZ se zaveda, da krepitev gospodarske moči zamejskih Slovencev koristi celotni obmejni regiji, prav tako pa je v interesu evrops-kointegracijskih prizadevanj Slovenije. Poudaril je dobro sodelovanje z gospodarsko zbornico Slovenije, posebej še z gorenjsko. Sodelovanje s komisijo slovenske vlade ocenjuje optimistično. Prepričan je, da bo komisija politični faktor. Sploh pa je mnenja: „0 prihodnosti naše narodne skupnosti bo v prvi vrsti odločalo gospodarstvo in ne politika."
Krepitev ekonomske moči avtohtonih manjšin
Trajen in strateški interes Republike Slovenije je krepitev ekonomskega položaja avtohtonih manjšin in njihovih pripadnikov, predvsem na področjih njihove avtohtone naselitve. V tem smislu je potrebno manjšinsko gospodarsko komponento vključiti tudi v dokumente o strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, kakor tudi v projekte medregijskega in čezmejnega sodelovanja, ki jih sofinancira Evropska unija ali druge mednarodne ustanove aii organizacije. Republika Slovenija ta ciij dosega tako, da z različnimi ukrepi gospodarske politike pospešuje poslovno sodelovanje manjšinskih z gospodarskimi subjekti v Sloveniji (...). Sredstva za omenjene dejavnosti so zagotovljena s proračunom Republike Slovenije. Republika Slovenija ustanovi poseben sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami.
Resolucija slovenskega parlamenta o položaju zamejskih Slovencev iz leta 1996
OB ROBU
Prednost
gospodarstvenikov
Predsednik Slovenske gospodarske zveze dr. Matevž Grilc (desno) in tajnik mag. Jozej Picej.
Kako bi lahko rešili IPH v Žitari vasi?
Pred več ko dvema letoma je državni zbor Republike Slovenije sprejel resolucijo 0 položaju zamejskih Slovencev. Resolucija zajema vsa življenjska področja, od politike 'n kulture pa do znanosti in gospodarstva. Brezdvomno gre za dokument poln bogatih vsebinskih opredelitev v podporo slovenskim manjšinskim skupnostim.
Ima pa objektivno pomanjkljivost, kakršno imajo vse resolucije - njena vsebina je neobvezujoča. Neobvezujoča tako dolgo, dokler je pristojni vladni ali parlamentarni organi ne uresničujejo s konkretnimi zakonskimi ali upravnimi ukrepi. Dokler se to ne zgodi, ostaja »potrpežljiv papir" brez najmanjših posledic.
Po več ko dveh letih je uspelo slovenskim gospodarstvenikom na Koroškem, Madžarskem in v Italiji, daje slovenska vlada storila prvi korak k uresničevanju resolucije. Pogajanja so bila deloma zelo naporna, da, celo mučna - navsezadnje pa le uspešna.
Uspehu je gotovo botrovalo več dejavnikov. Imajo pa slovenski gospodarstveniki v zamejstvu tudi eno veliko prednost: kljub različnim interesom in političnim prepričanjem nastopajo enotno, v domačih pokrajinah pa se ne ubadajo z nepotrebnimi organizacijskimi razprtijami. Zavedajo se, da te ljudi sploh ne zanimajo, kaj šele, da bi omogočile preživetje zamejskih Slovencev.
Zato so dosegli pomemben napredek -tudi v Ljubljani.
Janko Kulmesch
Pospeševalni programi EU. Primer IPH v Žitari vasi - ali kako je koroška politika zaspala.
Evropska unija je za države zanimiva iz več razlogov. Mednje štejejo gotovo tudi pospeševalni programi za gospodarsko šibka območja. Ta območja so bila določena I. 1995 kot pospeševalna regija 5B, vanjo pa je zajet tudi velik del dvojezičnih občin. EU v teh pokrajinah sofinancira projekte (skupinske projekte celo s 55%). Je pa tudi nekaj takih dovjezičnih občin, ki niso v nobeni pospeševalni regiji. Med te spadajo Žitara vas, Galicija, Šentjakob v Rožu in Bekštanj.
Prav I. 1995 je v Žitari vasi propadlo eno izmed največjih slovenskih mešanih podjetij - tovarna IPH. Kot je na novinarski konferenci poročal predsednik SGZ dr. Matevž Grilc, je kazalo neko podjetje iz Južnega Tirala zanimanje, da prevzame tovarno IPH. Omenjeno podjetje pa se je raje odločilo za investicijo v vzhodni Nemčiji, kajti za tam je dobilo subvencijo, v Žitari vasi pa niti šilinga. Zakaj ne? Žitara vas ni v nobenem pospeševalnem programu EU, ker so koroški politiki leta 1995 spali in se raje prepirali o tem, kdo bo deželni glavar na Koroškem. Če bi bila občina Žitara vas v programu cilj 5B, bi dobilo južno-tirolsko podjetje subvencijo v višini 27,9%.
SGZ je v zadevi pospeševalnih programov in neupoštevanja nekaterih južnokoroških občin urgirala pri zunanjem ministru Schusslu, da bi v prihodnje vzeli celo južno Koroško v ta program. Schussel je v odgovoru zapisal, da bo sprememba pospeševalnih regij možna najprej I. 2000.
I. R.
Narodni svet ni in nikoli ni bil za preštevanje manjšin
Ker se v medijih pojavljajo trditve oziroma očitki, da je Narodni svet za preštevanje manjšine, za kar naj bi se menda izrekel tudi podpredsednik Narodnega sveta mag. Vladimir Smrtnik, posredujemo javnosti tole pojasnilo:
Ni nobene - ne pisne ne ustne izjave - Narodnega sveta, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da bi bil Narodni svet za preštevanje manjšine.
V okviru postopka za konstituiranje novega sosveta za slovensko narodno skupnost je Narodni svet svojo legitimacijo za zastopanje koroških Slovencev utemeljil s podatki iz volitev Narodnega sveta leta 1995 in s tem v zvezi zgolj za orientacijsko primerjavo navedel tudi številke ljudskega štetja leta 1991, pri tem pa izrecno navedel svoj dvom o pravilnosti številk ljudskega štetja. Tudi v drugi vlogi Narodnega sveta na urad zveznega kanclerja na Dunaju, ki jo je v odsotnosti predsednika podpisal podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik, ni nobenega odstopanja od stališča v prvem pismu.
Narodni svet je ob številnih priložnostih jasno zahteval spremembo veljavnega zakona o narodnih skupnostih in njegovih izvedbenih uredb glede uradnega jezika, dvojezičnih krajevnih napisov in narodnostnih sosvetov, pri izvajanju katerih se oblasti opirajo na rezultate ljudskih štetij, kar je v nasprotstvu k členu 7 avstrijske državne pogodbe in sicer v Evropi veljavnim normam.
Narodni svet seveda vztraja -kar je zapisal tudi v vlogah na urad zveznega kanclerja - pri svojem stališču, da naj bi imeli pripadniki slovenske narodne skupnosti možnost, da na prostovoljni podlagi sami v neposrednih tajnih demokratičnih volitvah izvolijo svoje zastopstvo, ker bi bilo tako najbolje zagotovljeno enotno zastopanje interesov koroških Slovencev pred oblastmi in javnostjo. To seveda nima nobenega opravka s preštevanjem manjšine in tudi ni nobene osnove za sum, da bi Narodni svet podpriral zahteve hajmatdinsta.
Osrednje tajništvo NSKS
4
Iz naših občin/Draga
Novi župniki in spremembe v naših farah
S 1. septembrom je prišlo v 16 dekanijah na Koroškem do personalnih sprememb. Tudi župnija Šmihel je dobila novega župnika, ker je šel dekan Kristo Srienc v pokoj.
Dekanija Pliberk. S 1. septembrom je šmihelsko župnijo prevzel nov dušni pastir, pater Franc Kramberger, član Družbe Jezusove (jezuiti). Preteklo nedeljo je doslejšnji župnik dekan msgr. Kristo Srienc v okviru svete maše faro formalno predal Krambergerju in mu želel vse najboljše pri odgovornem delu, ki ga je Srienc skrbno opravljal 40 let.
Novi župnik je doma v župniji Sv. Benedikta v Slovenskih Goricah blizu Maribora. Rodil se je kot eden osmih otrok kmečke družine. Maturiral je v Dubrovniku in nato študiral filozofijo v Zagrebu, nato pa teologijo v Rimu. Za duhovnika ga je leta 1975 v Rimu posvetil papež Pavel VI.
Duhovniška pot je Franca Krambergerja najprej vodila v Borovnico pri Ljubljani. Nato je nadeljeval študij v Rimu. Tretje leto probacije je opravil v Berlinu in se nato vrnil nazaj v Slovenijo v Dravlje pri Ljubljani. Od leta 1992 do 1997 je vodil mestno župnijo Sv. Magdalene v Mariboru. Nato je tako imenovano sobotno leto preživel v Avstriji, kjer je bil v Marijinem semenišču v Steyru na Zgorjnem Avstrijs-
kem. Tri mesece pa je nado- ka v Stuttgartu, kjer je med dru-meščal izseljeniškega duhovni- gim izpopolnjeval tudi svoje
V Šmihelu je dekan msgr. Kristo Srienc (desno) predat faro v roke jezuitskega patra mag. Franca Krambergerja.	Foto: Opetnik
znanje nemščine. Le-to pa si je pridobil tudi v zadnjih 16 letih v poletnih mesecih, ko je zastopal župnika v Lichtensteinu.
Pri delovanju bo novemu šmi-helskemu župniku pomagala pastoralna asistentka v Pliberku mag. Gabi Amruš. Začasno stanuje župnik Kramberger v župnišču v Pliberku. Eno prvih del, ki se ga bo lotil, bo sanacija šmi-helskega farovža.
Dekanija Rožek. Mag. Marjan Gallob je poleg doslejšnega dela kot ^pastoralni asistent v župnijah Šentjakob, Pečnica in Šentnikolaj dobil poverjeno v teh župnijah tudi delo z mladino.
Dekanat Velikovec. Dekan Hanzej Dersula je za novo pomočnico dobil pastoralno asistentko Christino Kenzian.
Dekanija Borovlje. Dr. Jakob Ibounig je novi provizor župnij Žihpolje in Golšovo. Pri tem delu ga bo podpiral mag. Peter Deibler. Doslejšnji provizor teh far, p. Jacek Kubica, proti kateremu se dvignil žihpoljski farni svet, bo prevzel nove naloge zunaj krške škofije.
Silvo Kumer
Zanimive teme za Slovence v zamejstvu na Dragi '98
Letošnji 33. študijski dnevi Draga '98 od 4. do 9. septembra na Opčinah pri Trstu so spet privabili številne Šlovence iz zamejstva in zdomstva pa tudi iz Slovenije. V imenu prirediteljev je udeležence pozdravil predsednik Društva slovenskih pisateljev Sergij Pahor. Poudaril je pomen Drage kot svobodne tribune, odprte vsem Slovencem, tudi v tretjem tisočletju.
Slovence iz zamejstva in tako tudi udeležence s Koroške je predvsem pritegnila vsebina predavanj dr. Damijana Hledeta o izzivu složnosti in pisatelja Zorka Simčiča o vprašanju asimilacije.
Dr. Damijan Hlede, po poklicu pravnik na Tržaškem, je svoje misli k temi „lzziv složnosti - vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje" oprl predvsem na teološka izhodišča. Glede na aktualno razpravljanje o spravi v slovenski
družbi je postavil v ospredje spravno držo človeka, kajti - z besedami predavatelja - sprava je pred vsako zgodovinsko resnico. Sprava je izraz ljubezni in odpuščanja, kot taka predstavlja ustvarjalno družbeno kulturno moč in opogumi k upanju proti upanju, kljub porazom in neuspehom. Tako je po njem ljubezen do naroda osnova za povezovanje in združevanje v narodni skupnosti, pri čemer narodnost ne more biti predmet ideologij. Strah pred asimilacijo je označil kot dvorezen meč, ker na eni strani lahko vodi do ohranjevanja narodnostne identitete, na drugi strani pa zaradi odklanjajnja drugega lahko pelje v izolacijo. Vzroke za asimalicijo Slovencev v zamejstvu Hlede ne vidi v iskanju stikov z večinskim narodom ne v ustrahovanju in pritisku določenih večinskih krogov in ne v upadanju rojstev med Slovenci, marveč v kulturni in duhovni poplitvenosti
pripadnikov slovenske narodne skupnosti, med rojaki pogreša narodno zavest in ljubezen do naroda.
Predavatelj je zato zahteval več spodbujevalnih iniciativ za širjenje slovenske kulture, knjige in umetnosti, hkrati pa menil, da se manjšine! preveč ukvarjamo sami s sabo in da nam je tuje kar se dogaja zunaj našega prostora. S tem v zvezi je pojasnil, da je za manjšinca v zamejstvu multikulturnost družbeno dejstvo in da je torej ne gre istovetiti z ideologijo za integracijo v večinske stranke. Ob koncu predavanja, za katerega je žel dolg aplavz, je Hlede svaril pred politizacijo zgodovine, ker ovira spravo, pozval k notranji složnosti in obujanju enotnosti.
V sobotnem predavanju je pisatelj Zorko Simčič govoril na temo „Biti (ali ne biti) to, kar si? Vprašanje asimilacije nekoč in
danes". Z globokimi mislimi, obogatenimi z izkušnjami iz lastnega življenja v zdomstvu in v zamejstvu je predavatelj, ki živi danes spet v Sloveniji, tako močno pritegnil občinstvo, da bi mu ne zamerilo, če bi dvourno predavanje še nadaljeval. Čeprav je Simčič svoja izvajanja označil kot subjektiven zapis, je skušal s teoretskim pristopom pojasniti potek in pojave asimalicije. Temeljno za pojavljanje asimilacije je odnos človeka do naroda, podobno kot je z ljubeznijo otrok do svojih staršev. Ševeda pa razni vplivi okolja in družbe kakor tudi notranji psihološki vzgibi delujejo v smer asimilacije. Predavatelj je opozoril posebno na današnje izrivanje vseh vrednot in na uveljavljanje „nes-misla na vseh področij" pa tudi na spreminjanje relacij dejstev in vrednot, ko ljudje dajo prednost ideologiji pred narodom. Negativno na manjšinca lahko vplivajo:
5
Kmetijstvo/Iz naših občin
Še pred kratkim je bila cena za plemenske svinje, pujske in prašiče zadovoljiva. V nekaj tednih pa je padla cena za več kot 50 %. Pri teh cenah delajo kmetje praktično zastonj, torej brez dobička in zaslužka.
Dl Domej poziva Moltererja, naj pomaga prašičerejcem
Cena za svinjsko meso je v zadnjih tednih padla za skoraj 50%, kar ogroža eksistenco kmetov, ki se ukvarjajo z rejo prašičev in pujskov.
Ker je položaj postal dejansko dramatičen je zbornični svetnik SJK DIŠtefan Domej v pismu Pozval kmetijskega ministra Wil-helma Moltererja, naj takoj reagira na državni in evropski ravni. Domej predlaga, da naj Avstrija začasno zviša ceno za eksport
svinjskega mesa in kratkoročno prepove import svinjskega mesa iz tretjih držav. Da se položaj omili, je potrebno, da se povišajo degresivne podpore za prašiče in plemenske svinje. Pri Domeju se je v zadnjih dneh javilo vrsto kmetov, ki so zborničnemu svetniku
poročali, da jih trenutni položaj ogroža v eksistenci. Ker je položaj po celi Avstriji enako slab, upa Domej, da bodo politično reagirali tudi drugi kmečki zastopniki po zveznih deželah in da bo tak močni skupni protest zalegel.
Silvo Kumer
ČIŠČENJE ODPLAK
Še septembra bo padla odločitev
Globasnica. Občina Globasnica hoče še septembra dokončno skleniti svoj koncept za čiščenje odplak. Podžupan in referent za čiščenje odplak Bernard Sadovnik je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da bo globaški občinski svet odločitev sprejel na svoji naslednji občinski seji, ki bo konec septembra.
Želja globaških politikov je, da se v občini zgradijo tri večje čistilne naprave, in sicer: prva za Večno vas, druga za Podroje, Globasnico in Steben ter tretja za Podjuno. Tudi med prebivalstvom je želja velika, da končno pride do rešitve.
Kajti po anonimnih ovadbah je bilo v občini Globasnica kontroliranih približno 100 gospodinjstev in vsi kontrolirani so dobili od okrajnega glavarstva predpisane roke, do katerih morajo zgraditi zaprte jame. To seveda občane bremeni. Podžupan Sadovnik je prav zaradi tega zainteresiran, da se kmalu najde rešitev. Sadovnik: „Vem, da za nikogar ni prijetno, če mora živeti pravno gledano protizakonito. “
Silvo Kumer
Pomanjkanje slovenskega okolja, Pritisk okolja, delovna in finančna odvisnost. Na psihološki ravni posameznika ali skupine lahko pospešujejo asimilacijski proces npr.: Problemi v odnosih do staršev, negativna doživetja v otroški dobi, težave v mešanih zakonih, manjvrednostni občutki, prevelika kritičnost do lastnega idr.
V procesu asimilacije zaznava Simčič sedem stopenj: narodni sram, zatajitev, oddaljitev od skupnosti, izdajo, borba proti svojemu, ovajanje svojih, javno sa-mozaničevanje/uničevanje. Kdor zapusti svojo narodno skupnost, se bori z občutkom zapuščenosti in - tako Simčič - asimilaranci oropajo sami sebe, praviloma obubožajo narod, iz katerega izhajajo in ne obogatijo naroda, v katerega Prehajajo. To tudi pojasnjuje, da ie treba asimilacijo zaustaviti. Tudi v ZDA, Kanadi in Avstraliji deloma že zapuščajo staro politiko „topilnega kotla", ker se ta asimilacijska strategija menda le ne obnese.
Voda redno poplavlja šmarješko cesto
Po dežju je cesta v Šmarjeto pri Pliberku na enem mestu poplavljena.
Za prebivalce v Šmarjeti pri Pliberku je najvažnejša cestna povezava glavna ..šmarješka cesta", ki je sicer izgrajena in je občina vložila vanjo precej denarja. Razmere v strmini pa so vsekakor drugačne kot v nižini, predvsem če prične nagajati voda. Po vsakem večjem dežju namreč priteče s pobočja veliko vode in poplavi na enem mestu šmarješko cesto, ki v tem času postane skorajda neprevozna.
Šmarječani so tozadevno obvestili občino Pliberk in so upali na čimprejšnjo pomoč. Čeprav cesta ni v lasti občine (Interessenten-weg)inobčina ni pristojna za vzdrževanje, sta pristojni referent ek. sv. Fric Kumer in vodja urada Franz Sourij (enkratno) nebirokratsko in hitro pomagala, ker bi sicer lahko nastala večja škoda. Cesta je spet suha. Silvo Kumer
Šmarješki domačin Tonej Broman je našemu fotografu pokazal, da voda stala na cesti celo še nekaj dni po dežju.	Foto: Fera
6
petek,
11- septembra 1998
7
Jormak '98
Jormak '98
JORMAŠKI
POBERKI
Alpe Adria župan. Za
svoj trojezični govor na odprtju je dobil župan mag. Raimund Grilc od Michaela Ausservvinklerja podeljen naziv „Alpe-Ad-ria župan".
Ognjemet. Zaradi slabega vremena so morali tradicionalni ognjemet preložiti od sobote na nedeljo. Med streljanjem je potem prišlo do večjega števila vlomov v mestu Pliberk. Očtino so tu specialisti pri delu, saj je podobno bilo tudi že lani.
Manj žive glasbe. Novi trend na pliberškem jor-maku ne gre prezreti. Vedno več šotorov se odpoveduje živi glasbi. Tako je bil tradicionalni šotor gostilne Rosslvvirt __ po večerih sploh zaprl. Živo glasbo pa so imeli sploh samo še v šotorih Edinosti, v libuškem šotoru, v šotoru hotela Breznik in Radio- Karnten Tanzst-adl, ki pa je obseg bistveno skrajšal. Glavni vzrok: previsoki stroški!
Trend. Za mladino je bil glavni magnet mali šotor kavarne Pazzo/Filou (Ani Šumnik), ki je našla pravi recept: moderna disco glasba, „cool-trend pijače" in ena mala teka za drugo. Anica Šumnik je že deseto leto na jormaku in je bila zato od občine tudi odlikovana.
Cene. Med najdražje šotore je spet štel šotor Edinosti. Cena za pivo je bila s 37 šilingi deloma za 3 šilinge dražja od drugih šotorov. Odgovorni Edinosti so višjo ceno zagovarjali s stroški za ansamble ter da se drugi šotori niso držali skupnega dogovora in so cene znižali.
Voščila z jormaka.
Slovenski spored ORF je v živo oddajal z jormaka oddajo voščil, ki jo je domačin iz Šmihela izkoristil za sporočilo svoji ženi: „Draga žena, če se v naslednjih treh dneh ne vidiva, jaz sem na pliberškem jormaku".
1 Prvič po monarhiji soirišli razstavljale! tudi iz Slovenije in Italije
605. pliberški jormak je privabil 70.000 obiskovalcev. Kakor običajno je sejem v petek in v soboto spremljal dež, nato pa je dva dni sijalo sonce. Lep uspeh je bila prva Alpe-Adria razstava.
torom Alpe-Adria je bil le enojezičen. Da je pot do skupne Evrope brez meja še dolga, so potrdili tudi avstrijski cariniki, ki so delali slovenskim razstavljalcem pri vstopu v Avstrijo precejšne težave.
Zahteve in potrebe. Jormak je vsako leto tudi priložnost, da občinski politični predstavniki iz-
povejo svoje želje in zahteve na deželno vlado. Tržni referent Štefan Visotschnig je zahteval za podjunsko regijo nov most čez Dravo in priključek na avtocesto ter pri novi železnici nov kolodvor Blato/Pliberk.
Katalog želja je imel tudi župan mag. Raimund Grilc, ki je dodatno izpostavil še izgradnjo kolesarske
Na odprtje razstave Alpe-Adria so prišli predstavniki občin iz vseh zastopanih občin iz Slovenije in Italije.
Alpe-Adria. Na 5 ha velikem sejmišču je letos razstavljalo skoraj 400 razstavljalcev, več kot 150 interesentov je morala občina Pliberk odkloniti, je na odprtju sejma poročal tržni referent podžupan Štefan Visotschnig, ki je letos predstavil veliko novost. Prvič po razpadu avstroogrske monarhije so bili na jormaku tudi razstavljala iz sosednje Slovenije in Italije.
Načrt za Alpe-Adria razstavo na jormaku je star že nekaj let, letos se je dal končno uresničiti. Zasluge za uresničtiev razstave ima predvsem ek. sv. Fric Kumer, ki je preko „zelene bratovščine" vzpostavil kontakte, kar je v svojem trojezičnem govoru na odprtju poudaril pliberški župan mag.
Raimund Grilc.
Razstava Alpe-Adria je bila v posebnem šotoru, v katerem so proizvajalci iz Slovenije in Italije predstavljali svoje proizvode. Na odprtje jormaka pa so prišli tudi politični predstavniki občin Ljutomer, Dobrova (SLO) ter Števerjan (ITA). Lepotna napaka skupnega nastopa treh regij: napis pred šo-
rs pliberškega jormaka^ poročata Marjan Fera (slike) in Silvo Kumer
(tekst).	J)
Poti okoli Pece ter finančno podporo za čiščenje odplak v občini Pliberk. Župan Grilc je nato z namestnikom deželnega glavarja dr. Michaelom Ausser-winklerjem načel tudi prva sodčka piva. Na žalost Ausser-winkler iz Celovca razen dobre volje ni prinesel veliko, pozval Pa je Pliberčane k enotnemu nastopanju, kar zanj velja tudi za Koroško in Avstrijo na novem velikem evropskem trgu.
Srečanje upokojencev. Lep
uspeh je bilo tudi letošnjo srečanje upokojencev v soboto v šotoru Edinosti. Iz Slovenije je Prišlo 14 avtobusov, pa tudi iz vseh koroških dolin so prišli upokojenci. Prireditelj Društvo upokojencev Pliberk je pripravil obširen kulturni spored s tradicionalnim srečolovom, cene za upokojence pa so bile ta dan v šotoru znižane.
Vsako leto je na jormaku tudi mizarstvo Rudolf Skias.
70. 000 obiskovalcev so našteli na vseh štirih dneh. Če v soboto ne bi bilo deževalo kot iz škafa, bi jih bilo gotovo še nekaj tisoč več.
Na slavnostni povorki v soboto skozi mesto Pliberk se oficiaino prične jormak. Zabavni park in šotori pa so po novem odprti že dan prej.
Od Podjune do Zilje!
Vidi s sonce?
Slišim ga!
Jormak je v Podjuni za staro in mlado naj večji letni ljudski praznik.
Trgovina Krivograd ima svojo	Na jormaku se je predstavil tudi	V šotoru Edinosti seje odvijalo
tradicionalno mesto ob vhodu.	novi radio Korotan.	mednarodno srečanje upokojencev.
PISMO
BRALCEV
V duhu Pliberškega jormaka?
Ni treba posebej poudarjati, da so se predstavniki EL Pliberk zmeraj zavzemali za sožitje in da so bili glavni pobudniki za čezmejno sodelovanje. Zelo nas veseli tudi, da čezmejno sodelovanje vedno bolj uspeva. Trojezično slavnostno odprtje letošnjega Pliberškega sejma in prva razstava Alpe-Jadran sta to lepo dokazala. Enako velja za udeležbo številnih predstavnikov obmejnih in drugih občin v Sloveniji ter gospodarstvenikov iz Slovenije in Flrvaške. Pliberškega sejma sta se udeležila tudi direktor Gorenjskega sejma mag. Ekar in direktor Radgonskega sejma inž. Erjavec.
Toliko bolj pa ne razumemo ravnanja pliberškega tržnega referenta. Pozdravil je sicer župane^ iz Ljutomera, Dobrovega in Števerjana, županov in občinskih predstavnikov iz ostalih slovenskih občin ter obeh sejemskih direktorjev pa -po svoji lastni izjavi - namenoma ni hotel pozdraviti. Prav tako ni hotel pozdraviti mnogih drugih slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. In to samo zato ne, ker se je neki član pliberškega občinskega sveta in sejemskega odbora na temperamenten način upal kritizirati tržnega referenta, da ne upošteva predlogov sejemskega odbora. Tržni referent se je zaradi te kritike čutil užaljenega; zato je hotel ugledne goste iz Slovenije in Hrvaške namenoma „kaz-novati" in se nad njimi maščevati.
Ali taka otročja reakcija odgovarja vzdušju Pliberškega jormaka, naj presodijo bralke in bralci sami. Odborniki EL Pliberk upamo, da je bil to samo enkratni spodrsljaj. Hkrati se vsem uglednim gostom, ki niso bili deležni pozdrava, za ta spodrsljaj pliberškega tržnega referenta iskreno opravičujemo - in jih že danes prisrčno vabimo na 606. Pliberški sejem.
Odborniki EL Pliberk
PRODAM
AUDI A 4, 4/95, 57.000 km, 125 PS, srebrnometalne barve, radio, zapora diferenciala. 1800 m3, Cena: 209.000 ATS Tel. (0463) 504 674
8
Reportaža
Pred Brezjansko Marijo na Trgu Republike Slovenije v Mendozi so se slikali Toma Roblek, Heribert Kulmesch, Igor in Martina Roblek, Sani Oraže in Roman Roblek (z leve).
Mladi se Iški pevci so navezali prijateljske stike z mladinci iz Argentine.
Slike: Igor in Toma Roblek
»Postali smo prijatelji"
MePZ Sele je bil od 13. do 31. avgusta na 19-dnevni pevski turneji po Argentini. Tam je pri zdomskih Slovencih pel koncerte in sooblikoval maše.
ljudi (36 pevcev in 8 spremljevalcev) se je v četrtek, 13. avgusta 1998 s celovškega letališča podalo na pot čez ocean v Argentino. Selški pevci so bili povabljeni od tamkajšne slovenske skupnosti oz. osrednjega zastopstva Slovencev v Argentini -Zedinjene Slovenije. Kot je znano je po 2. svetovni vojni nekaj 1000 ljudi zaradi komunistične strahovlade, ki je podjarmila Slovenijo, zapustilo domovino. Ti politični begunci so najprej našli varen prostor na Koroškem (med drugim v Vetrinju in Spittalu ob Dravi). Komaj me-
sec po koncu 2. svetovne vojne pa je nekaj teh beguncev, večinoma so bili to Domobranci, bilo predano komunistom, ki so jih „poklali“ v Kočevskem Rogu, na Teharjah in drugod. V daljni Argentini so našli novo domovino. Kljub temu, da so morali zapustiti rodno zemljo, so v srcu ostali zvesti slovenstvu tudi v tuji in včasih neprijetni
okolici. Že od bega iz domovine je bila med begunci zaznavna izredno velika skupnost, ki je ostala živa v Argentini do današnjega dne.
Sodelovanje z zdomci.
Ravno v dneh, ko so bili na turneji po Argentini selski pevci, je minulo 12 let, odkar sta predsednik K KZ dr. Janko Zerzer in
ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik bila tako rekoč kot prva zastopnika koroških Slovencev na obisku v Argentini. Dr. Janko Zerzer je bil tudi letos skupno z Selani v Argentini. Tam sta navezala prve kontakte, ki so ostali živi še do danes. S časom so postala srečanja pogostejša. Tako je leta 1992 bil na obisku v Argentini celovški Gallus ob spremljavi ansambla Drava, leta 1996 so bili v Argentini Smrtnikovi bratje ob spremljavi Tria Korenika, na Koroškem pa je gostoval že „ar-gentinski" Gallus in pevski zbor iz Mendoze. Nepozabna in lepa
I. DEL
Poroča Igor Roblek
Mici in Marija (na sliki na celovškem letališču) se odpravljata na dolgo rajžo ...
Sani Oraže, Toni Boschitz in Roman Del skupine (med njimi tudi predsednik NSKS Verdel z znanin slovenskim umetnikom Nanti Olip) je bil tudi na obisku v Bariiochach, kjer Grumom.	sta jih sprejela Milena in Vojko Arko.
Reportaža
9
Pa so tudi mladinska srečanja na Koroškem z argentinsko skupino RAST. Tako je ta skupina bila letos v gosteh Krščanske kulturne zveze in Pevskega društva Sele. Na turneji po Argentini so vsi močno poudarili potrebo po še tesnejšem sodelovanju na vseh ravneh. Sodelovanje dobro funkcionira predvsem na šolskem področju, kjer v sobotnih slovenskih šolah uporabljajo tudi učbenike, ki jih izdaja KKZ.
Organizacija turneje. Glavno organizacijsko breme je nosil odbor PD Sele s predsednikom Heribertom Kulme-schem na čelu (beri pogovor). Leta 1996 sta tajnik KKZ Nužej Tolmajer in predsednik NSKS Nanti Olip ob turneji Smrtnikovih bratov izpostavila željo, da bi strešna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slovenija povabila med argentinske Slovence MePZ Sele in sta za to navezala potrebne stike. In res, Zedinjena Slovenija je povabila selske pevce, da nastopijo na proslavi njene 50. obletnice. Vedeti je tudi treba, da je za božič 1996 bil v gosteh v Selah pevski zbor iz Mendoze in so selski pevci tudi že tedaj navezali kontakte. Organizacija skoraj tritedenske turneje za skupno 44 ljudi je zahtevala celo leto intenzivnih priprav. Posebno se je treba zahvaliti družinam v Buenosu Airesu, ki so vzele pevke in Pevce pod svojo streho. Za celotno organizacijo na argentinski strani gre zahvala Poleg predsedniku Zedinjene Slovenije Marjanu Lobodi predvsem tajnici Ivani Tekavec.
Nastopi. Skupno so Selani peli 8 koncertov in 4 maše. Glavni koncert je bil že v soboto, 15. avgusta v Slovenski hiši v Buenosu Airesu ob praznovanju 50. obletnice društva Zedinjena Slovenija- V imenu koroških Slovencev sta organizaciji čestitala predsednik NSKS OHp in predsednik KKZ Zerzer. S svojim Programom, ki je vseboval narodne in moderne pesmi deloma z instrumentalno spremljavo članov ansambla Drava, so Selani publiko izredno navdušili. Vsak koncert po svoje je bil nepozabno doživetje. Višek turneje pa je bil gotovo Poslovilni večer v Našem domu v San Jostu, kjer je petju MePZ Sele prisluhni-lo nad 500 poslušalk in poslušalcev.
V slovenski šoli San Justo (Buenos Aires) so se učenci zahvalili predsedniku KKZ dr. Zerzerju za prejete učbenike.
»Turneja v Argentini je bila višek moje 17-letne pevske aktivnosti."
Heribert Kulmesch je bil glavni organizator (poleg dirigenta mag. Romana Verdela) skoraj tritedenske pevske turneje MePZ Sele po Argentini. Z njim smo vodili kratek pogovor.
Predsednik PD Sele Heribert Kulmesch na Trgu Republike Slovenije v Mendozi.
Naš tednik: Pretekli teden se je MePZ Sele vrnil iz Argentine? Kaj je bilo zate najpomembnejše?
Heribert Kulmesch: Glavno je gotovo, da smo se vsi po težki, naporni, a zelo uspešni pevski turneji zdravi vrnili iz prelepe Argentine.
Tvoji najlepši vtisi, ki si jih odnesel iz Argentine?
Turneja pomeni za pevce MePZ Sele višek delovanja v zgodovini društva. Za MePZ Sele je bila turneja enkratno doživetje, na katerem je naš zbor oz. so posamezniki medčloveško in pevsko veliko profitirali. Vzdušje je bilo na celi turneji nepopisno dobro. Prav posebno velja izpostaviti trdno življensko voljo, ki smo jo na živo spoznali posebno ob obisku sobotnih slovenskih šolskih tečajev. Navdušen sem bil tudi nad izredno skupnostjo, ki smo jo občudovali na naših številnih koncertih po raznih slovenskih domovih, ker je tudi močno bila zastopana mladina.
MePZ Sele je bil tretji koroški zbor, ki je gostoval med argentinskimi Slovenci. Kako je prišlo do tega, da ste dobili povabilo na turnejo?
Stiki koroških Slovencev s argentinskimi Slovenci nenazadnje po zaslugi KKZ obstajajo že dalj časa. Na predlog KKZ in posebej tajnika Nužeja Tolmajerja se je Zedinjena Slovenija odločila, da povabi MePZ Sele na praznovanje 50. obletnice ustanovitve Zedinjene Slovenije, centralnega društva med argentinskimi Slovenci. Selani smo vabilo/ velikim veseljem sprejeli. Že lani se je PD Sele lotilo s priprava-
mi, ki so trajale celo leto. Kljub težavam nam je uspelo, da smo z glasovno izenačenim in številčno močnim zborom lahko šli v Argentino. Žal pa nekateri dolgoletni pevci iz raznih vzrokov niso mogli z nami na pevsko turnejo.
Celo leto ste se pripravljali. Kaj je bilo treba
upoštevati?
Ker tako dolga turneja od vsakega zahteva veliko žrtev, je najprej bilo potrebno od posameznih članov dobiti odločitev za sodelovanje. Druga plat je seveda bilo finančno vprašanje, kajti tretjino zbora sestavljajo mlade pevke in pevci (šolarji in študentje). Problem smo lahko rešili deloma s pomočjo Republike Slovenije.
Pomembno je bilo tudi vprašanje glasbene ponudbe. Rešili smo to tako, da smo spored sestavili iz treh delov: „a capella" petje, petje ob spremljavi članov ansambla Drava. Novost pa je seveda bila, da smo petje in igranje povezali s koreografijo. S to ponudbo nam je uspelo publiko povsem navdušiti. Kritično bi rad pripomnil, da bo potrebno organizacijo take turneje v pri-
hodnosti rešiti z večjo pomočjo centralnih organizacij.
Peli ste 8 koncertov in 4 maše. Poleg tega ste peli še na sprejemu veleposlanika R Slovenije v Argentini dr. Janeza Žgajnerja in župana občine San Isidoro. Kakšen je bil odziv poslušalcev?
Če izredno pozitivna reakcija številne publike velja kot merilo za uspeh, potem lahko z zadovoljstvom ugota-vim, da je bil MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela pri vseh nastopih izredno uspešen. V moji osebni 17-letni dobi kot pevec je bila turneja v Argentini v vseh ozirih višek.
Na tem mestu bi se rad zahvalil Krščanski kulturni zvezi in Republiki Sloveniji za finančno podporo, članom ansambla Drava za izvrstno spremljavo, odličnemu pianistu in solistu mag. Brunu Petrischku, našemu dirigentu mag. Romanu Ver-delu za odlično pripravo in izvedbo programa ter nenazadnje društvu Zedinjena Slovenija, imensko predsedniku Marjanu Lobodi za povabilo in gostoljubnost.
Hvala za pogovor!
10
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
Leopold Guggenberger
CELOVEC_____________
Osebni praznik poštenega pragmatika
Bivši celovški župan Leopold Guggenberger je 8. septembra praznoval svoj 80. življenjski jubilej. Gre za jubilej dolgoletnega politika, kateremu je Bog podaril predvsem naslednje kreposti: neuničljivo telesno in duhovno vitalnost, globok čut za želje in skrbi malega človeka ter čudovito veselje do službe za javni blagor.
Slavljenec je vse svoje politično življenje zidal na krščansko-so-cialnih temeljih in na avstrijskem patriotizmu. Odločno zavrača vsak ekstremizem, ne glede na njegovo politično barvo ali svetovnonazorsko in versko prepričanje.
V tem smislu je tudi velik politični pragmatik. V svoji mladosti je z mladimi katoliškimi somišljeniki demonstrativno nastopil proti nacistom, hkrati pa je pozneje v nemški vojski izvrševal srednje-vi-soko funkcijo. V tej vlogi je brezd-vomno prispeval svoj delež k razkroju nemške vojne morale.
Iz podobnega motiva je kot celovški župan iskal tudi redno in tesno sodelovanje z oblastniki komunističnih držav, npr. v nekdanji Sovjetski zvezi. Vedel je, da bo tako lahko pomagal predvsem njihovim prebivalcem. Kdor je slišal njegova pričevanja, bo rade volje verjel, da mu je to precej dobro uspelo.
Njegov pošteni pragmatizem pa poznajo tudi koroški Slovenci. Ustanovitelju NSKS dr. Jošku Tischlerju je brezdvomno rešil življenje. Kot župan se je zavedal, da je Celovec prestolnica obeh narodov, svojo župansko funkcijo pa je znal uveljaviti med drugim v korist Mohorjeve ljudske šole in prenovljenega poslopja Zveze Bank.
Ob življenjskem jubileju želimo Leopoldu Guggenbergerju obilo božjega blagoslova, zdravja in osebnega zadovoljstva. Ad multos annos!
Janko Kulmesch
Marja Feinig-Tavčar je pred nedavnim obhajala rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SRD Kočna.
57-letnico bo obhajal Emil Muri s Čežave pri Kotmari vasi. Od srca mu_ čestitajo vsi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL.
V	Nonči vasi pri Pliberku je te dni slavila 50. rojstni dan Dorica Kramer. Za ta lep življenski jubilej ji iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta.
Rojstni dan je slavil Manfred Krainz. Čestitkam in najboljšim željam članov MoPZ Kralj Matjaž se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Kristan iz Vogrč, Mihu Bajcu iz Podjune, Francu Ambrožu iz Štebna pri Globasnici in Ljudmili Sticker iz Globasnice. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Marija Ingeborg iz Podgrada pri Bilčovsu v teh dneh praznuje rojstni dan. Vse najboljše!
Osebni praznik sta obhajali Zalka Mandl iz Libuč in Sabina Buchvvald iz Nonče vasi pri Pliberku. Čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT.
V	teh dneh praznujeta rojstne dneve Marko Smrtnik in Tanja Kordesch Iskreno čestitamo in želimo najboljše za naprej.
V	Železni Kapli je prejšnji petek slavil svoj 65. rojstni dan Franc VVoschitz. Vsem številnim čestitkam znancev in domačih se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu čestita za osebna praznika Andreju Schuttlekopfu in Francu VVrolichu. Čestitkam in najboljšim željam vseh ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Osebni praznik je v Dvoru obhajala Rozalija Černič. Iskreno čestitamo.
Svoj 69. rojstni dan je slavila Ludmila Čapelnik. Slavljenki za rojstni dan iskreno čestitajo vsi domači, prijatelji in znanci.
V	Selah je praznovala osebni praznik Edit Hribernik. Vse najboljše.
Prihodnji ponedeljek bo obhajal 86-letnico Rep Oitzl s Polane pri Bistrici v Rožu. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NT se pridružujejo
sorodniki in SPD Kočna.
Ravno te dni sta slavila rojstni dan brata Paul in Fridl Rudolf. Iskrenim čestitkam in najboljšim željam za prihodnost se pridružuje uredništvo NT.
Visok življenski jubilej, 86. rojstni dan je zadnjo soboto v Železni Kapli praznoval Miha Ha-derlap. Za ta lep jubilej mu od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta. Vsem čestitkam in najboljšim željam se pridružuje uredništvo NT.
Prav tako lep življenski praznik, 70. rojstni dan je slavila Marija
Ko je bil Jure Vrhnjak iz Gornje vasi pri Žvabeku star štiri leta, so ga skupno s starši, brati in sestrama nacisti pregnali v izseljeništvo. Oče pregnanstva ni preživel; s tem je po vrnitvi na domačo Močulo visela skrb za kmetijo in družini na rameni mame. Tako so bila tudi za Jureta otroška leta vse drugo kakor rožnata.
Toda kot mož pridnih rok, poštenega značaja in velikega optimizma je Jure uspešno premagal vse ovire. Svoj kruh si služi pri cestni upravi, ustvaril si je z ženo Tatjano srečno družino, vsa leta pa je tudi vnet zagovornik pravic, ki pripadajo slpvenski narodni skupnosti. Še posebej mu je pri srcu enakopravna vzgoja v slovenskem maternem jeziku - mdr. v javnem otroškem vrtcu. Zato je tudi
Micheu. Za ta njen osebni jubilej ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
V	Dulah pri Šmohorju je slavila 48. rojstni dan Hilda Gotthardt. Vse najboljše.
V	Encelni vasi pri Galiciji je prejšnji petek praznovala rojstni dan Rozi Strmenik. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta.
Rojstni dan bo v teh dneh obhajal Matevž Nachbar pri Božjem Grobu pri Pliberku. Vsestranskemu kulturnemu, narodnopolitičnemu in športnemu akti-
med tistimi suškimi občani, ki se ne spoprijaznijo s trenutno ureditvijo v občinskem otroškem vrtcu. V smislu poštene dvojezične predšolske vzgoje raje dajo otroke v vrtec sosednje občine kakor v domačega, ki je uradno sicer dvojezičen, nima pa dvojezične vzgojiteljice.
Preteklo nedeljo je Jure Vrhnjak praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Želimo mu obilo osebnega zadovoljstva, družinske sreče in zdravja. Predvsem pa še čimprejšnjo izpolnitev želje, da se lahko v pokoju posveti kmetiji na rojstni Močuli.
Čestitkam žene Tatjane in hčerk Jane, Maje in Ane se pridružujejo NAŠ TEDNIK, KPD „Drava", Oktet Suha, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek in EL Suha.
Janko Kulmesch
ČESTITKA TEDNA
Jure Vrhnjak v krogu svoje družine.
60-letnica Vrhnjakovega Jureta
11
Rož - Podjuna - Žila
vistu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in uspešna leta. Vsem čestitkam domačih se pridružujeta NSKS in uredništvo NT.
V	Vogrčah je v nedeljo praznovala 28. rojstni dan Marija Jug. Iskreno čestitamo.
Osebni praznik je v ponedeljek slavila Regina Smrtnik iz Kort. Ženi kaplškega podžupana iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše tudi v naprej.
„ Osebni praznik je v Beli pri Železni Kapli slavila Marija Pasterk. Vse najboljše.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne Praznike naslednjim svojim članom: Francu Lipušu s Plaznice, Jožefu Erschenu iz Lovank, Mihu Bajcu iz Podjune pri Globasnici, Mariji Preinig iz Gra-balje vasi, Jutti Sadnikar iz Na-gelč, Matiju Hriberniku iz Gluhega lesa, Ani Urban iz Gorič in Barbari Hirm iz Apač. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Pred nedavnim je obhajal 39. pomlad Helmut Grilc iz Libuč. Čestitamo in vse lepo tudi v Prihodnje. Čestitkam se pridružujejo kvartopirci.
Rojstni dan je praznoval Franc Riedl. Čestitamo in vse najboljše.
Prejšnji teden sta praznovala rojstni dan Marija Smrtnik-Do-vjak in Hanzi Smrtnik. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje tudi za naprej. Vsem čestitkam se pridružujeta NSKS in uredništvo NT.
, Rojstni dan obhaja tudi Milka Čebul iz Šentjurja pri Libučah. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
V	Drabunažah pri Galiciji je ta teden praznoval rojstni dan Mirko Ogris, pd. Pevčar. Čestitkam vseh domačih se pridružujejo EL, NSKS in NT.
Jutri se bosta v Piranu civilno Poročila Pepej Kassl iz Štriholč 'n Gaia Galvani iz Trsta. Vsi domači želijo novoporočencema veliko medsebojnega razumevanja, ljubezni in sreče. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT.
Dvojni praznik je obahajala na Gori pri Bilčovsu Rozi Hal-legger. Vse najboljše.
V	Konovecah je te dni praznovala rojstni dan Aplenova mama. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja želi sin Anzej z družino. Čestitkam se Pridružuje uredništvo NT.
55. rojstni dan je praznoval Pepej Dvoršek. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga
zdrava in uspešna leta.
Rozi Kristan iz Bistrice je slavila osebni praznik. Čestitkam vseh domačih, prijateljev in znancev se pridružuje uredništvo NT.
V	nedeljo bo obhajal rojstni dan Nikola Krstič. Čestitamo in želimo vse Jepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo člani Slovenskega prosvetnega društva Kočna.
Svoj 40. rojstni dan je pred kratkim slavil VVerner Rein-wald. Vse najboljše.
V	Dvoru je pred kratkim praznoval 60. rojstni dan Kristijan Krainz. Čestitamo in želimo vse najboljše..
V	Vogrčah se veselita rojstva drugega otroka Verena in Ge-rald Plosch. Srečnima staršema iskreno čestitamo. Novi zemljanki, ki jo bodo krstili na ime Valentina, pa želimo vse najboljše na zemeljski poti. Čestitkam znancev in prijateljev se pridružujeta tudi SAK ter uredništvo Našega tednika.
65-letnica Krištanove Micke
V Dolnji vasi pri Žvabeku je Marija Lutnik podedovala za očetom Kristanovo kmetijo. S hčerko Renato ji je posvečala vso svojo skrb in ljubezen. Tako je uspešno nadaljevala Kristanovo tradicijo, ki jo odlikuje trdna povezanost z domačo zemljo in s slovensko narodno skupnostjo.
Tudi danes, ko vodita kmetijo hči Renata in njen mož Peter, je zagotovljena Krištanova tradicija. Delo, ki ga je slavljenka opravljala z vso vztrajnostjo in prizadevnostjo, je tako v vsakem oziru rodilo bogate sadove.
Preteklo sredo je Kristanova Micka praznovala 65-letnico svojega življenja. Slavljenki, ki je tudi zvesta pevka žvabeškega cerkvenega zbora, želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja.
Na mnoga leta!
Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo KPD „Drava", Oktet Suha, RIS Žvabek in EL Suha.
-Kuj-
PLIBERK - LIBUČE
Slovo Bokrovtove Trezke
Po tragični prometni nesreči je Terezija Potočnik v 74. letu starosti umrla.
Vse njeno življenje je bilo v znamenju globoke vere in velike ljubezni do bližnjega. Domačini so jo poznali kot veliko častilko matere božje, zadnja štiri leta pa je tudi skrbela za gospodinjstvo v pliberškem župnišču. Z njeno tragično smrtjo po prometni nesreči v torek, 1. septembra, so Pliberčani izgubili faranko, ki je za cerkveno skupnost živela predvsem tudi z dejanji.
Terezija Potočnik izhaja iz Bokrovtove rodbine v Šmarjeti. Kot zvesta pripadnica slovenske narodne skupnosti je postala tudi žrtev Hitlerjevega režima. Trpela je za svobodo v taborišču Ravensbruck, a se je po zlomu nacizma na srečo lahko spet vrnila med domače.
Ko je prav tako že nekaj let rajnemu občinskemu tajniku Guštinu Potočniku umrla prva žena Marjana, je vlogo zakonske partnerice prevzela Bokrovtove Trezka. Njena
ljubezen je posebej veljala tudi otrokom iz prvega zakona. Zanje je skrbela, kakor da bi bili njeni lastni.
Svoje zadnje zemeljsko počivališče je našla pri sv. Andreju v Spodnjih Libučah. Pogrebne svečanosti v petek, 4. septembra, se je udeležila velika množica žalnih gostov. Vodil jo je pli-berški mestni župnik mag. Ivan Olip skupno s sobrati patrom Ber-trandom, Šimejem VVuttejem, Florjanom Zergojem, Tonetom Opetni-kom in Jožetom Kopeinigom. Pevsko so se od Bokrovtove Trezke poslovili cerkveni pevci pod vodstvom Nežke Kert.
Draga Trezka, lepo uživajte Gospodovo plačilo za dobrote, ki ste jih delili v zemeljskem življenju. Ohranili vas bomo v lepem spominu.
Vsem žalujočim sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
Janko Kulmesch
t Terezija Potočnik
Odličen seminar za zamejske vzgojitelje v Novem Mestu
V dneh od 24. do 26. avgusta se je v Novem mestu vršil 29. strokovni seminar za ravnatelje in vzgojitelje zamejskih domov v organizaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Seminar je pripravil in vodil višji svetovalec in veliki prijatelj zamejskih Slovencev prof. Anton Skok. Od njega so se zamejci na seminarju prisrčno poslovili, ker odhaja v pokoj, obenem so izrekli dobrodošlico Skokovi naslednici, dosedanji ravnateljici prof. Danici Starki. Seminar je strokovno pripravil Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana na temo „Gibalne vaje in sprostitvene tehnike pri vzgoji in učenju”. Neposredno vodenje so v veselje in zadovoljstvo seminaristov iz tržaškega doma Kosovel, iz goriškega doma Gregorič in celovškega Mladinskega doma vodili strokovnjaki Aldo Rupel, Anica Uranjek, Maja Vodopivec, Zorica Kos in Ivan Ko-kaj.
Predavateljice in predavatelja so nazorno približali sprostitvene tehnike, s katerimi si olajšamo delo z otroki, za otroke same pa pomenijo sprostitev in lažjo premostitev uč-
nih in drugih težav. Važen dejavnik v našem vsakdanu pa je tudi govorica telesa. S telesno držo dostikrat brez besed lahko marsikaj sporočimo. Za obogatitev oz. potrditev tega, kar želimo sporočiti, se lahko poslužujemo telesa. Zato se vzgojitelji usposabljajo, da znajo prebrati, kaj jim otroci sporočajo s svojo telesno govorico. V teh treh dneh je bilo posredovano mnogo novega, kar bo prišlo prav pri odgovornem delu z mladimi.
V prostih urah so vzgojitelji obiskali Dolenjske toplice in razkošno galerijo v pravljično obnovljenem gradu, obdanim z lesenimi kipi Forme vive v Kostanjevici na Krki in nekatere prijazne gostilne Novega mesta.
Seminariste so obiskali državni sekretar ministrstva za šolstvo Alojz Pluško, pristojna za dijaške domove Darja Trček, predstojnik območne enote zavoda za šolstvo v Novem mestu Jože Škufca, ravnatelj gostujočega doma Marjan Grahut, že prej omenjena Danica Starki ter upokojena ravnatelja veterana Edmund Košuta (Gorica) in Edvin Štab (Trst).	E. V.
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 11. septembra
18.00-18.30 ..Romantika v glasbi" - 3. (R. Klopčič)
SOBOTA, 12. sept.
18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca
NEDELJA, 13. sept.
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karaten. 6.20 Duhovna misel (Heidi Lampichler 18.00-18.30 Za vesel konec tedna.
PONED., 14. septembra
18.00-18.30 Kratek stik.
TOREK, 15. septembra
18.10-19.00 Otroška oddaja
SREDA, 16. septembra
18.10 -19.00 Glasbena mavrica
21.04 do 22.00 Večerna oddaja
ČETRTEK, 17. sept.
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
®Zš\G0
2
rvj
Ir

NEDELJA,
13. septembra 98,13.30
PONEDELJEK, 14, septembra 1998
ORF2, ob 2.30_____________
TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Vstop v splošno ali poklicno izobraževalno šolo: pomembna odločitev ob začetku poklicnega usmerjanja.
•	Kaj takega: v Pliberci v jormaci so špilali, rajali, pa reči prodo-jali.
•	„Hoam art“: multikulturni praznik v Bad Radkersburgu tudi opozorilo na lastne dvojezične prvine štajerske občine.
•	Votovnica: skriti naravni biser Pece.
•	Poezija kot ena izmed možnosti: pesniški prvenec Martina Kuchlinga.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
RADIO/TV, PRIREDITVE

Petek, 11. septembra
SVEČE
Poletno branje z založbo VVieser: ..Streifzijge durch St. Petersburg, Friaul, Dublin, Dalmatien, Zurich und Kamten."
Čas: ob 20.uri Kraj: v gostilni pri Adamu Bere: založnik Lojze VVieser iz niza prireditev ..Evropo brati"
POTRNA/LAAFELD
Odprtje razstave Georga Vi-nokica in Michaela Geyerja Čas: ob 20.uri Kraj: Pavlova hiša Vabi: Kulturno društvo člen 7
Sobota, 12. septembra
BOŽJI GROB Koncert duhovnih pesmi Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane Čas: ob 20. uri Kraj: v romarski cerkvi pri Božjem grobu Dirigent: Stojan Kuret Vabijo: Farna skupnost Pliberk, MePZ Podjuna Pliberk in K KZ
ŽELEZNA KAPLA
Praznik „Coppla kaša"
Čas: od 9. ure naprej Kraj: pred občinskim uradom
Program: ob 9. uri kmečki trg s člani Coppla kaša, razstava gozdno-gospodarske skupnosti, prezentacija pre-komejne pešpoti.
Ob 10. uri otvoritev z županom dr. Petrom Haderlap-pom.
Nato bo možen tudi ogled informacijskih in prodajnih stojnic sledečih kmečkih skupnosti:	F1ad'nbauern
Neuhaus, Farantbauern Globasnitz/Globasnica, Vol-kermarkter Bezirksimker, ARGE DESK (oljarji), Kmečke inciative iz Sel, Jezerskega, Solčave in Podjune.
Čaka tudi velika tombola s kmečkimi izdelki, kegljanje, ogled domačih živali za otroke idr.
Za zabavo bo igral „Pegrin trio".
Nedelja, 13. septembra
ŠENTJANŽ Vaški praznik Čas: ob 10. uri Kraj: v K & K centru Program:	jed in pijača,
kegljanje, srečolov, otroški boljši trg. Za zabavo igrajo ..Hočarji".
Vabi: SPD Šentjanž
SELE
Nogometni popoldan
Čas: od 11.30 naprej
Kraj:	na nogometnem
igrišču
Program: tekme Sele U 12
-	Rikarja vaša, Sele /ženske
-	DSG Borovlje, Sele/rezerva - Donau, Sele I - Donau Vabi: DSG Sele
GLOBASNICA Globaško žegnanje Čas: ob 10. uri Kraj: pod farno lipo Program: ob 10. uri sveta maša s pranganjem, nato srečanje pod farno lipo. Za zabavo bo skrbel „Ansam-bel Korenika"
Vabi: SKD Globasnica
Ponedeljek 14. sept.
DOBRLA VAS Razgovor z državnozborskim poslancem Karlom Smol-lejem
Čas: od 19. 30
Kraj: v prostorih Posojilnice
- Bank
Vabi: Slovenska gospodarska zveza
Petek, 19. septembra
ŠENTJANŽ
Kolesarski izlet „Ptice ob Dravi"
Čas: od 10. do 17. ure Program: Dr. Roman Fantu r iz Podrožce bo vodil od Dragožič do Huberškega mosta in razlagal raznolikost ptic v Dravskih lokah.
Vabi: SPD Šentjanž
Nedelja, 20. septembra
ŠENTJAKOB Kulturna prireditev upokojencev
Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Kulturni spored:	Pevsko
instrumentalna skupina „Korenika“ s pevci iz Šmihela, Francka Mlekuš iz Beljaka s štajersko harmoniko in petjem. Po prireditvi sledi družabno srečanje.
Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu.
RADIŠE
Radiško žegnanje Čas: ob 10. 30 (po sv. maši) Kraj:	pred kulturnim do-
mom
Igra: „Trio Pavlič"
Vabi: SPD Radiše
Sobota, 26. septembra
ŠENTKANDOLF PRI
KOMTARI VASI
Veselica Horjancev
Čas: ob 20. uri
Kraj: pri Pušniku
Za ples igrajo: Podjunski
muzikantje
Vabi: SPD ..Gorjanci" Kot-mara vas
Sobota, 26. septembra
ŠENTJANŽ
Premiera igre: „Žogica marogica"
Čas: ob 18. uri Kraj: v K & K centru Nastopa: otroška gledališ-ka skupina iz SPD Šentjanž Vabi: SPD Šentjanž
Nedelja, 27. septembra
ŠENTPRIMOŽ
Redni občni zbor Zveze
slovenskih izseljencev
Čas: ob 14. uri
Kraj:	v kulturnem domu
SPD „Danica“
Kulturni spored:	SPD
„Danica“
Vabi: Zveza slovenskih izseljencev
ŠENTJANŽ
Ponovitev igre: „Žogica marogica"
Čas: ob 10. uri Kraj: v K & K centru
Petek, 2. oktobra
ŠENTJANŽ
Gledališče: „Nacht Mutter"
(Marsha Normann)
Čas: ob 20. uri
Produkcija skupine Schau-
spiegel
Vabi: SPD Šentjanž
Glasbena šola na Koroškem
_____Mikschallee 4, 9020 Celovec
RAZPORED ZA VPISOVANJE NOVIH UČENCEV
Glasbena šola bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov:
klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon),
trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala.
Solopetje: (avdicija sledi!).
Izobrazba glasu: (tudi za zborovsko petje!). Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja!
Balet: sprejemamo samo otroke od 4.-10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in v Bilčo-vsu).
TERMINI:
Podjuna. V ponedeljek, 14. septembra 1998 ob 14. uri v farnem domu v Šmihelu in ob 15. 30 v kulturnem domu v Šentprimožu.
Rož. V torek, 15. septembra 1998 ob 14. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu in ob 14. uri pri Bundru (Postgasse 4) v Borovljah.
Celovec. V sredo, 16. septembra 1998 ob 14. uri v klavirski sobi v Mladinskem domu (Mikschallee 4).
VPISOVANJA
Ravnateljstvo Javne dvojezične ljudske šole
v Celovcu, Ebentaler Str. 24, sporoča, da bo vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1998/99 v ponedeljek , 14. 9. 1998 ob 9. uri.
Telefon: 0463/ 53 77 34
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpe-tru pri Šentjakobu v Rožu sporoča, da so še možne prijave za enoletno gospodarsko šolo in petletno višjo šolo.
Telefon: 04253/ 27 50 * 0 Mohorjeva ljudska šola sporoča, da bodo uradne ure v petek, 11.9. 1998 od do 9. do 11. ure. Telefon: 0463/ 56 8 60.
PRIREDITVE, OGLASI
RAZSTAVE
ŠMIHEL
Razstava del Markuša Schillerja
Kraj: v galeriji ‘anin Galerija bo odprta do nedelje, 20. 9.1998 (od 16. do 19. ure)
ROŽEK
Razstava del Josefa Tichya
Od srede do nedelje (med 15. in 19. uro) ali po telefonskem dogovoru. Razstava je zaradi velikega uspeha podaljšana. V galeriji pa so na ogled tudi dela umetnikov Valentina Omana, Gustava Januša, Huga VVulza, Caroline, Gi-selberta Hokeja in drugih.
PLIBERK
GALERIJA VVERNERJA BERGA
Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure.
Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
ŠENTJANŽ
Razstava „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“
Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16.
V Pliberku je jeseni še na ogled stalna razstava del umetnika V/ernerja Berga. Pozimi bo galerija zaprta.
PODEN
Razstava ljudskih votivnih tablic
Kraj: gostilna Lausegger, pd. „Ožekar“
Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure
□ BUČE Galerija Falke
Mdr. Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta ob petkih in sobotah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600)
do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure.
VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja
Kraj: galerija VViegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnevno od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/ 72 32).
TINJE
„Trenutki“ - razstava slik umetnika Kurta Zisslerja iz
V Vovbrah/Haimburg razstavljata oče in sin VViegele.
vna razstava
Kraj: Galerija likovnih umetnosti, glavni trg 24 Razstava je odprta do 10. oktobra, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Gradca
Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure.
SLOVENJ GRADEC
Jože Tisnikar - retrospekti-
OBVESTILA
Zveza slovenskih žena vabi na
4-dnevno potovanje v
Nizzo - Monako - San Remo od 22. 9. do 25. 9.1998. Cena: S 2. 950
Prijave sprejema: Zveza slovenskih žena. Telefon: 0463/51 43 00 - 40 (Milka Kokot).
Društvo prijateljev Slovenske filharmonije spet vabi na
OBISK SIMFONIČNIH KONCERTOV v Cankarjevem domu.
•• termin: petek, 25. 9. 1998 ob 19. 30. Na sporedu so skladbe G. Gershvvina, B. Bartoka in I- Stravinskega. Dirigent: Serge Baudo.
Prijave: tel: 0463/51 62 43.
Naša društva v internetu
Osnovne informacije
o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co. at/slovene
Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno
http://www.aprouc.co
.at/slovene/nedelja.ht
ml
Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volksgruppenre-port
97http://www.aprouc.c
o.at/slovene/volks-
gruppenreport.html
Občina Suha in okolje - KPD Drava, RIS Žva-bek, Oktet Suha (slov., angl.) http://mem-
bers.magnet.at/ste-fan.logar/
Mohorjeva založba -
aktualna knjižna ponudba
http://www.mohorje-
va.co.at
Založba VVieser http:
//www.wieser-
verlag.co.at
Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zveza-bank.co.at/zb
Slovenska športna zveza: httpV/mem-bers.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@ma-gnet.at
Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha
http://www.members.
magnet.at/d.katz
Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše
http://www.carinthia.or
g/keutschach/zvezda-
hodiše/sprachkurs
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
http://privat.schlund.
de/ksssg
Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at
Pevsko društvo Sele:
pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at
Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at
5)10)111
^ 04239/26 42
od ponedeljka, 28. septembra 1998, od 18. ure, do četrtka, 1. oktobra 1998, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike in diakone - „Pridite in poglejte"
Vodi: škof. dr. Franc Kramberger
v četrtek, 24. septembra ob 9. uri
Predavanje: jesenska dela v biološkem vrtu.
Predavateljica: prof. Edith Santler
v soboto, 26. septembra, od 9. do 17. ure
Ikebana - jeseni
Voditeljica: Herta Deutsch
v četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri
Slovenščina za začetnike I. del
Vodi: Nadja Volavšek iz Ljubljane
od sobote, 26. septembra, 14.30 do nedelje, 27. septembra 16.30 Priprava na zakon Vodi: Jože Kopeinig
Začetek jezikovnih tečajev v mesecih september in oktober 1998
Slovenščina-ltalijanščina-Angleščina-Francoščina-Španščina Francoščina za napredujoče	7.9., 17.30
Slovenščina I., II. in lil. del - srečanje in porazdelitev v skupine:	14.9., 18.00
Italijanščina za začetnike 21.9., 17.30 Italijanščina II. del	21.9.,19.15
Angleščina za začetnike	22.9., 9.00
Italijanščina III. del	22.9., 18.00
Italijanščina za gospodinje	23.9„ 9.00
Slovenščina za napredujoče v Cel.23.9., 16.30 Slovenščina III. del - v Celovcu 23.9., 18.00 Slovenščina za začetnike v Cel. 25.9., 18.00 Slovenščina za začetnike zadnji teden v sept. Španščina za začetnike in napred. 30.9., 19.00 Slovenščina II. del-v Celovcu 1.10., 17.00 Francoščina I. del	7.10., 18.00
Angleščina I. in II. del srečanje 7.10., 18.00 Slovenščina za napredujoče 13.10., 19.00 Angleščina za začetnike, l.del 14.10., 17.00 Angleščina za začetnike, II. del 14.10., 19.00 Jezikovni tečaji trajajo 10-krat po dve uri. Prispevek 950-šilingov. Podrobne termine bomo objavili v naslednjem NAŠEM TEDNIKU, informacije pa daje tudi dom v Tinjah.
Potovanja:
od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998
Potovanje po Sloveniji, nem.
Voditelj: prof. p. Andrej Kropej
■ 7 ■ J:
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) m izdajatelj: društvo,Narodm svet koroških Slovencev”, Wjja zastopa jrredsed-
vo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan^Fera (fotograf), vsi:?I020 Celovec, 10t-Oktober-Stralie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS
TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,-SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT.
14
Šport
PODLIGA ZAHOD
Bilčovs - Liebenfels	1:6 (0:2)
Neverjetno, toda Bilčovščani v tej sezoni res nimajo sreče. Kakor že na nekaterih minulih tekmah, so tudi tokrat visoko podlegli, čeprav so bili v terenski premoči in imeli bistveno več in lepših priložnosti.
BILČOVS: Schavvarz 3, Rajnovič 2, Stocklass 2 (46. Fister 2), Lippusch 3, Kuess 3, Schaunig 2, I. Strugger 2, Cluantschnig 1, Durnig 1, Schriefl 3, Aleksič 2;
Bilčovs: 250 gled.; sodnik: Einspieler (dober); strelec: Strugger (85.)
Globasnica - Mostič	0:1 (0:1)
Videti je bilo, da sta pri delu vrhunski ekipi v tej podligi, kajti tekma se je odvijala na zelo visoki ravni. Globaša-ni so bili sicer večinoma v rahli terenski premoči, toda odlični vratar nasprotnika je bil tokrat nepremagljiv.
GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 4, G. Sadjak 3, Kordesch 3, Dlopst 5, M. Sadjak 4, VVolbl 5, Hribar 4, Silan 4, Grobelnig 5, Szabo 3 (67. Buchvvald 0)
Ponikva: 300 gled.; sodnik: Gangl (dober);
1. RAZRED D
Vovbre - Šmihel	1:5 (1:2)
Šmihelčani so presenetili domačine z zelo zbrano in predvsem napadalno igro in preden so se ti ujeli, so bili že v zaostanku dveh golov. Junak tekme je bil W. Motschilnik, ki je zatresel mrežo kar štirikrat.
ŠMIHEL: Suschnig 3, A. Gros 5, Peckart 4, Janet 4, Kreutz 4, Kraiger 4 (78. M. Berchtold 0), Lutnik 3 (73. Žohar 0), Kotnik 5, E. Berchtold 3, Ch. Gros 4, W. Motschilnik 5;
Vovbre: 150 gled.; sodnik: Kreuzwirth (dober); strelca: W. Motschilnik (11., 16., 56., 81.), Kotnik (71.)
Klopinj - Železna Kapla 3:0 (0:0)
V 1. polčasu so bili Kaplčani domačinom še enakovredni, po odmoru pa so se Klopinjčani znali zelo stopnjevati. Nasplošno je bil nastop Kaplčanov povprečen, manjkala je prava borbenost.
ŽELEZNA KAPLA: Ojster 3, Kock 3, Nerz 3, S. Grubelnik 3, H. Grubelnik 3, Germadnik 3, VVicher 3, G. Grubelnik 3, Šteharnik 3, Partej 3, Schorli 3;
Klopinj: 150 gled.; sodnik: Kury (dober);
Rikarja vas - Metlova 2:1 (1:1)
Rikarjani so sicer hitro povedli, toda gostje so še pred polčasom z desetimi igralci (njihov vratar je bil izključen že v 6. minuti) izenačili. Po odmoru pa je Bla-žej domačinom z drugim zadetkom zagotovil zmago.
RIKARJA VAS: Pandel 5, Urch 3, Sturm 4, Gomer-nik 4, Pečnik 4, Sienčnik 4, Blajs 4, Truschner 5, Fig-outz 5, Strasser 0 (6. Hobel 3,46. Schatz 4), Blažej 4; Rikarja vas: 150 gled.; sodnik: Rosenwirth (dober); strelec: Blažej (6., 68.); rdeči karton: Sienčnik (76.)
■HHK 2. RAZRED C 9HH
Sele - Tholica	2:1 (1:0)
Zopet odličen nastop Selanov, saj so zasluženo premagali eno najmočnejših ekip v tem razredu. Junak tekme pa je bil Razboršek, ki je zadel kar dvakrat.
SELE: Scheiber 4, Diexer 4, K. Hribernik 4, Božič 4, M. Mak 4, VVassner 4 (85. R. Roblek 0), Razboršek 5, F. Do-vjak 4, A. Mak 4 (67. D. Mak 0), Djogič 4, A. Oraže 4 (76. M. Oraže 0);
Sele: 150 gled.; sodnik: Scheiber (slab); strelec: Razboršek (28., 73.)
2. RAZRED E
Frantschach - Žvabek 4:2 (2:1)
Žvabečani so se zopet sami prinesli ob sadove, kajti gole so prejeli po nepotrebnih napakah v obrambi.
ŽVABEK: Jakob 3, Brezovnik 2, Ramusch 3, Zechner 3, Breitenegger 2, Budja 3, V. Berchtold 3, L. Berchtold 3, Trampusch 3, Homer 2, Juvan 3 (75. Pistotnik);
Frantschach: 50 gled.; sodnik: Smoliner (slab); strelec: Juvan (15., 75./11-m.)
Preitenegg - Dobrla vas 4:1 (1:0)
Dobrolčani so bili sicer v jasni terenski premoči, toda gole so zadeli domačini. Videti je bilo, da se Dobrolčani na t. i. malih igriščih sploh ne znajdejo.
DOBRLA VAS: Pečnik 2, Golautschnig 2, Roger 1, Kampi 2, Nachbar 2, Kastrun 3 (70. Ch. Lesjak 2), Petek 3, Opietnik 1 (75. Malh 0), Velik 3, Pustoslemšek 2, Kul-terer 1 (80. M. Lesjak 0);
Preitenegg: 150 gled.; sodnik: Lambert (dober); strelec: Malh (90.)
NOGOMET/NIŽJI RAZREDI:
Porazi, poškodbe - Bilčovs doživlja zelo težke trenutke
Poraz s 6:1 na domačem igrišču proti Lieben-felsu, nato poškodbi dveh igralcev, za katera je jesenski del prvenstva sedaj že pri kraju.
PODLIGA VZHOD
Šentpavel - Bilčovs (v nedeljo ob 16.uri) - Težave Bilčovščanov postajajo vedno hujše. Številnih udarcev v obliki visokih porazov ne zadosti, sta se med tednom še težje poškodovala Stocklass in legionar Arnavtovič (oba jeseni ne bosta mogla več igrati), tako da se pri trenerju Struggerju širi že obup. „Kaže, da bo kratkoročno le težko najti iz naše zadrege." Kar zadeva nedeljske tekme proti Sentpavlu, pa bi bil Strugger zadovoljen že s točko.
Velikovec - Globasnica (v nedeljo ob ob 11. uri) - Največja skrb Globaša-nov je dopoldanski termin tekme, sicer pa tokrat nimajo nič izgubiti, saj je Velikovec veliki favorit - ne le na tej tekmi, ampak tudi za naslov prvaka. Vsekakor pa bi bili Globašani zelo zadovoljni že s točko. Po vsej verjetnosti bo manjkal Marjan Sadjak, Repi Pasterk pa bo trenerju Wol-blu zopet na voljo.
1. RAZRED D
Šmihel - Klopinj (v nedeljo ob 17. uri) - Ekipa trenerja Kreutza hoče nadaljevati z odlično igro iz minulih dveh tekem, kateri je prepričljivo dobila. Čeprav je nedeljski nasprotnik Klopinj zelo nepreračunljiv, računajo v Šmihelu s tremi točkami.
Železna Kapla - St. Stefan (v nedeljo ob 11. uri) - Tokrat je upoštevanja vredna le zmaga, kajti v nasprotnem primeru preti Kaplčanom le boj proti izpadu. Tega se zavedajo tudi igralci, ki so zaprihodnjo tekmo proti St. Stefanu obljubili, da bodo dali vse od sebe.
Ruda - Rikarja vas - „Rudo štejem med ekipe, ki bodo ob koncu spredaj. Zato bi bili tokrat s točko zadovoljni, nenazadnje že zaradi tega, ker ne bomo mogli nastopiti v popolni postavi," pravi trener Rikarjanov Jože Fera.
2. RAZRED C
Sele - Donau (v nedeljo ob 16.30)
- Ekipa trenerja Mirka VVieserja naprej preseneča v 2. razredu C. V minulem krogu je namreč premagala Tholico ter se tako povzpela čisto na vrh lestvice. Jasno, da je trener VVieser povsem za-dovljen z igralci, predvsem pa z obrambo, ki vsebolj postaja trdnjava ekipe. Bistvene zasluge za uspeh ekipe pa ima tudi legionar Razboršek, ki ne le vzorno vodi režijo v sredini, ampak se izkazuje tudi kot nevaren strelec, saj je v tekočem prvenstvu zadel že petkrat v črno. Kar zadeva nedeljske tekme proti Donauu, pa so Selani prepričani o pozitivnem rezultatu, čeprav bosta manjkala poškodovana Marko Oraže in Ivan Kelih.
2. RAZRED E
Žvabek - Djekše (v nedeljo ob 17. uri) - Napovedanih zmag v tem razredu ni, kajti vsak lahko vsakega premaga, kar je v minulih krogih bilo nekajkrat videti. Zato so Žvabečani tokrat previdni z napovedovanjem, čeprav bodo po dolgem lahko zopet nastopili v bolj ali manj popolni postavi. Njihova računica za ta krog pa je naslednja: „Če premagamo Djekše in hkrati Dobrla vas Rei-chenfels, potem zaostajamo samo še za pet točk."
Dobrla vas - Reichenfels (v nedeljo ob 10.45) - Drugi proti prvemu ali vrhunska tekma kroga. Dobrolčani se zavedajo težke naloge, ki jih čaka v nedeljo dopoldan, toda slab nastop oz. poraz na minuli tekmi proti Preiteneggu bo potrebno popraviti. Predsednik Tinej Lesjak: „Po kvaliteti sta si ekipi enakovredni, zato pričakujem izenačeno tekmo in tesen rezultat - upam, v našo prid." Manjkal bo tokrat Fritz Golautschnig (na dopustu), namesto njega bo nalogo libera prevzel Opietnik ali pa Marjan Velik.
PODLIGA VZHOD
1. Mostič	6	4	2	0	14:3	14
2. Velikovec	6	4	2	0	10:2	14
3. Globasnica	6	4	1	1	12:6	13
4. Šentpavel	6	4	1	1	7:5	13
5. VVelzenegg	6	2	4	0	10:5	10
6. Žrelec	6	3	1	2	8:7	10
7. Liebenfels	6	2	2	2	14:8	8
8. ATUS Borovlje	6	2	1	3	7:9	7
9. ASV	6	1	3	2	9:11	6
10. DSG Borovlje	6	1	3	2	6:10	6
11. Vetrinj	6	1	1	4	10:12	4
12. Podkrnos	6	0	3	3	10:14	3
13. Bilčovs	6	0	3	3	6:22	3
14. Pokrče	6	0	1	5	2:11	1
■ 7. krog (12./13. september): Šentpavel - Bilčo-vs, Velikovec - Globasnica, Podkrnos - VVelze-negg, ASV - ATUS Borovlje, Liebenfels - Vetrinj, Mostič - Žrelec, DSG Borovlje - Pokrče.
1. RAZRED D
1. Žitara vas	6	5	1	0	19:6	16
2.	Rikarja vas 3.	Šmihel	6 6	3 3	2 1	1 2	12:7 10:7	11 10
4. Metlova	6	3	1	2	9:7	10
5. Eitvveg	6	2	3	1	14:10	9
6. Ruda	5	2	2	1	6:3	8
7. Klopinj	6	2	2	2	12:10	8
8. Šentlenart	6	1	5	0	9:8	8
9. Labot	6	2	1	3	7:11	7
10. Vovbre	6	1	3	2	9:10	6
11. Železna Kapla	6	1	2	3	5:11	5
12. St. Stefan/L.	6	1	2	3	9:16	5
13. Maria Rojach	6	0	4	2	11:16	4
14. Grebinj	5	0	1	4	2:12	1
■ 7. krog (12./13. september): Žitara vas - Vovbre, Metlova - Labot, Ruda - Rikarja vas, Maria Ro-jach - Grebinj, Šentlenart - Eitvveg, Železna Kapla - St. Stefan/L., Šmihel - Klopinj.
	2. RAZRED C					
1. Sele	6	4	2	0	9:3	14
2. Treffen	6	4	1	1	14:6	13
3. Šentjakob	5	4	1	0	12:4	13
4. Tholica	6	4	1	1	13:6	13
5. Rožek	6	3	2	1	12:6	11
6. Ledince	6	3	0	3	14:12	9
7. SAK II	6	2	2	2	9:5	8
8. Kriva Vrba	5	2	1	2	6:6	7
9. Hodiše	6	2	1	3	5:11	7
10. Poreče	6	1	2	3	7:10	5
11. Donau	6	1	2	3	10:19	5
12. Škofiče	6	1	1	4	10:10	4
13. HSV	6	1	0	5	9:19	3
14. Osoje	6	1	0	5	6:19	3
■ 7. krog (12./13. september): Šentjakob - SAK II, Tholica - Kriva Vrba, Donau - Sele, HSV - Osoje, Hodiše - Poreče, Rožek - Škofiče, Treffen - Ledince.
2. RAZRED E 1. Reichenfels	6 5 0 1					10:7	15
2. Dobrla vas	6	4	0	2	13:8	12
3. Sinča vas	6	3	2	1	14:5	11
4. Frantschach	6	3	2	1	9:6	11
5. Tinje	6	3	1	2	19:14	10
6. Pliberk II	6	2	2	2	13:9	8
7. Galicija	6	2	2	2	11:9	8
8. Važenberk	6	2	1	3	7:8	7
9. Šentpeter	6	2	1	3	10:13	7
10. Žvabek	6	2	1	3	11:15	7
11. Preitenegg	6	2	0	4	10:11	6
12. St. Margarethen/L.	6	1	3	2	7:14	6
13. Djekše	6	1	2	3	9:14	5
14. Mauterndorf	6	1	1	4	8:18	4
■ 7. krog (12./13. september): Sinča vas - Frantschach, Dobrla vas - Reichenfels, Šentpeter - Preitenegg, Pliberk II - Važenberk, St. Margarethen -Mauterndorf, Tinje - Galicija, Žvabek - Djekše.
DSG Sele: 4 tekme na en popoldan
Prihodnjo nedeljo, 13. septembra vabijo nogometaši/nje in nogometna sekcija DSG Sele na nogometni popoldan. Spored se bo začel že ob 11.30, ko se bo prvič na domačih tleh predstavila ekipa U 12 (trener Mirko VVieser), ki letos prvič sodeluje na prvenstvu. Prav tako se v nedeljo prične prvenstvo tudi za žensko ekipo, ki je lani dosegla izvrstno drugo mesto za celovškim ASK. Selška dekleta so se tudi letos dobro pripravila na start sezone. Sledita še prvenstveni tekmi rezervnega moštva (ob 14.30) in članske ekipe (ob 16.30) proti celovškemu Donauu. Vsi prijatelji nogometa prisrčno vabljeni.
DSG Sele/U 12 (stoje z leve): Igor Roblek, Hanzi Oraže, Markuš Rakuschek, Bernhard Roblek, Andrej Olip, Michael Mak, podpredsednik DSG Sele Hanza Roblek; čepe z leve: Miran Kelih, Christoter Čertov, Filip Rakuschek, Martin Kelih, Stefan Oraže, Kristijan Ogris.
15
Šport
Pred tekmo proti WAC sta Emin Schirnik (Cafe Bankrott/Velikovec) in Martin Merlitsch (Bierbaron/Velikovec) predala vratarju Maiieggu (levo) in kapetanu L. Sadjaku (desno) torbe oz. majice, ki sta jih darovala igralcem SAK.
V samopomoči je krepost
Tega mnenja so igralci SAK, ki imajo razumevanje za denarne težave kluba in zaradi tega tudi sami skrbijo oz. nagovarjajo dodatne sponzorje.
Pliberk v soboto v pokalu proti A. Salzburg
Igralci SAK ne presenečajo le z odličnimi nastopi na tekočem prvenstvu, ampak tudi s samopomočjo v obliki nagovarjanja dodatnih sponzorjev. Udo Mallegg, Lojze Sadjak & co so namreč za opremo na lastno iniciativo zbrali okoli 40.000 šilingov, tako da se sedaj tudi „v zunanji obliki" predstavljajo popolnoma enotni. Vratar Mallegg: Jgralci imamo razumevanje za denarno stisko kluba, zato ne vidim vzroka, zakaj klubu ne bi pomagali s tem, da tudi sami poskrbimo za sredstva oz. nagovorjamo sponzorje za stvari, ki so sicer potrebne, pa jih ob Na tem mestu bi se za podpore rad zahvalil Ervvinu Schirniku 'o Martinu Merlitschu ter podjetjema inštalacije Gregorič in Elektro Hollauf."
Pripravljenost pomoči in s tem Povezanost s klubom pa prikazujejo tudi podporniki, kot npr. Stanko Adlassnig iz Kotmare vasi, Joško VVrolich iz Loč, Štefan Gregorič iz Male vasi pri Globasnici 'dr., ki na tekmah z domačimi do-borotami skrbijo za dobrobit VIP-olanov kluba. Na minuli tekmi je npr. kaplški podžupan Franc Jožef Smrtnik presenetil člane mdr. z jelenovo salamo in moštom ter posebnim žganjem. Tudi njemu in vsem drugim velja s strani vodstva SAK prisrčna zahvala za podporo in povezanost s klubom.
F. S.
2000 gledalcev pričakujejo v soboto (ob 15. uri) v Pliberku na pokalni tekmi proti ekipi trenerja Hansa Krankla.
SAK, v pokalu že izpadel, nadaljuje s prvenstvom prihodnji torek na tujem v Leibnitzu. Pričetek tekme je ob 17. uri.
REGIONALNA LIGA/4. KROG:
Dvakrat je prečka preprečila zmago SAK
Bila je povsem zaslužena točka ekipe trenerja Vrabca, nenazadnje že zaradi tega, ker si jo je priborila z igralcem manj. Roy je bil namreč v 32. minuti po prekršku v presenečenje vseh izključen. V presenečnje zaradi tega, ker je bil njegov prekršek maksimalno vreden za rumeni karton (svojo napako je po tekmi nesebično priznal sodnik Riepl). Tekma sama je bila zaznamovana od izredne borbenosti, lepih potez pa globoko igrišče ni dopustilo. Gostje so bili sicer v terenski premoči, toda domača obramba na čelu z liberom Vrabcem in kapetanom L. Sadjakom ni dopustila resnih priložnosti. Le teh pa je imel SAK kar zadosti. Že pred odmorom je rešila goste pred zadetkom prečka (Eberhard z glavo), prav tako tudi proti koncu tekme, ko je Vrabac iz 30. metrov „na-tegnil" na gol (prosti strel). Največjo priložnost pa je zapravil Lessnigg, ko je neustavljivo preigral celotno obrambo gostov, a navrh - sam pred vratarjem - klavrno zapravil.
SAK - WAC	0:0
SAK: Mallegg 4, Vrabac 5, A. Sadjak 5, Haj-nžič 4, Šmid 3 (62. Zanki 3), S. Sadjak 3, Dreier 3, Roy 3, Eberhard 4, Lessnigg 4, Uremovič 3 (74. R. OražeO);
Igrišče ASV: 350 gled.: sodnik: V. Riepl (slab); rdeči karton: Roy (32.)
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen. 4 dober,
5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge.
Tudi Pliberku ni uspel zadetek proti Welsu
Nastop Pliberčanov je bil tokrat zelo zadovoljiv, predvsem iz igralskega vidika. Na tabeli vodečo ekipo iz Gornje Avstrije so nadigravali z lepimi potezami, manjkal je le zadnji odtis pred golom. Toda, daje VVelsu le težko dati zadetek, se razbere že iz njegove razlike golov v tekočem prvenstvu: 7:0.
Pliberk - Wels	0:0
PLIBERK: Matschek 4. Lutnik 4, Krewalder 3, D. VVriessnig 4, Škof 3, Slamanig 3, Bajrovič 3, Urnik 4, Hribar 4, Lisič 3, Miklau 3;
Pliberk: 400 gled.; sodnik: Schrittwieser (dober);
REGIONALNA LIGA
1. WAC	4	3 1 0	9:1	10
2. VVels	4	3 1 0	7:0	10
3. Hartberg	4	3 1 0	7:1	10
4. Gratkom	4	3 0 1	11:6	9
5. Leibnitz	4	2 1 1	4:2	7
6. Voitsberg	4	2 1 1	4:3	7
7. SAK	4	1 3 0	4:2	6
8. Pasching	3	1 1 1	2:2	4
9. FC Šentvid	4	1 1 2	3:4	4
10. St. Florian	4	1 0 3	5:10	3
11. Pliberk	4	0 2 2	1:4	2
12. Grieskirchen	4	0 1 3	1:8	1
13. LUV/Sturm	4	0 1 3	2:11	1
14. Rapid Lienz	3	0 0 3	0:6	0
■ Rezultati 4.	kroaa: SAK		- WAC 0:0,	
Grieskirchen - Voitsberg l :1 (1:1), Pliberk -VVels 0:0, Hartberg - FC Šentvid 2:0 (1:0), St. Florian - Leibnitz 2:1 (1:0); odpovedano: Ra-pid Lienz - Pasching;
U 5. krog (12./13. in 15. 9): Voitsberg-LUV/Sturm, Pasching - Grieskirchen, Hartberg - R. Lienz, Šentvid - WAC, VVels - St. Florian, Leibnitz - SAK;
2. RAZRED C
Nesrečen SAK II
Čeprav je SAK diktiral igro, so vse točke šle v Treffen, ki je potem, ko je dal gol, z vsemi močmi branil svoj gol, pri čemer je bila tudi sreča na njegovi strani, saj je kar dvakrat rešila za goste tudi prečka.
Prihodnji krog; Šentjakob - SAK (v
nedeljo, ob 16. uri v Šentjakobu).
SAK - Treffen	0:1 (0:1)
SAK: Draže 5, Miiller 4, Tolmajer 4, Blajs 3,1. VVoschitz 3 (80. Mandl 0), Kert 3, Siencnik 3, VVieser 3, (72. Malej 0), M. Nachbar 5, Mesner 3 (65. H. Nachbar 0);
Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Feichter (dober); strelec: Grud (27.)
CENTER NARAŠČAJA PLIBERK
Tokrat so zmagale vse ekipe
Za pliberški jormak so vse ekipe SAK slavile zmage. Tako sta tudi U 14 in U 12 premagali SVG Pliberk.
Tekme centra: U16: Galicija -SAK/1 0:16 (Ch. Galo 6, J. Galo 3, Malej 3, Sadnek, Krajger, H. Nachbar, Kramer); U 14: SAK/1 - Pliberk 6:2 (Riedl 3, Zidej 2, Kreutz) Vovbre - SAK/1 1:6 (Riedl 2, Paril 2, Kreutz, Zidej) U 12: Pliberk - SAK/1 0:3 (Aleksič 2, S. Grilc), U 12: SAK/ 1 - Ruda 12:0 (Enzi 4, Stuck 3, Komar, Prutej, Fračko, Breitfuli, Schvvickart) Tekme ta krog: SAK U12-Pliberk (v soboto, ob 17.30) SAK U 12 - Velikovec (v soboto, ob
SAK
Naraščaj
15. 00), SAK U 10 - Labot (v petek ob 16.00); turnir U 8 (v nedeljo, ob 14.00 v Globasnici)
CFNTFR NARAŠČAJA ŠENTPRIMOŽ
Prvič so igrali Selani s SAK-om
Prvič sta se pomerila med seboj v prvenstvu naraščaj SAK in selski pomladek. Pri tem so se izkazali Sakovci kot bolj izkušena ekipa.
U 12: SAK/3 - DSG Sele 11:0 (Starmuž 3, Pustoslemšek 3, Triplat 3, Jahič);
Tekme ta krog: Sinča vas - SAK (v soboto, ob 14.30 v Vidri vasi!); turnir U 8 (v nedeljo, ob 14. uri v Šentprimožu)
CENTER NARAŠČAJA CELOVEC
Florjančičevi fantje presenetili
Z visoko zmago proti Borovljam so fanjte U 10 trenjera mag. Franca Florjančiča pričeli prvenstvo.
U 16: SAK/1 - Breže 2:1 (Romano, Egarter; U 12: SAK/2 - DSG Borovlje 4:1 (Wald-hauser 2, Kinreich, Lausegger); U 10: SAK/2 -DSG Borovlje 6:0 (Bugelnik 3, Arbeiter 2, VVabnig); Austria - SAK/2 4:0 Tekme ta krog: Treibach U 16 - SAK (v nedeljo ob 15. uri v Grabštanju), Kotmara vas U 12 -SAK (v soboto, ob 16.00) SAK U10 - Podkrnos (v petek, ob 17. uri na Košatovem igrišču).
Prosimo, da Vaše prošnje naslovite na:
ZADRUGA MARKET 9143 ŠMIHEL NAD PLIBERKOM TEL 04235 43 43
FRLOŽEV LUKA
FPO-jevski vodja Jorg Haider kuje načrte za prihodnost. Najrajše bi postal drugo leto koroški deželni glavar. Zveznega kanclerja je, kakor kaže, že zavrgel. Previsoko je. Če pa bi mu na Koroškem ne uspelo, o čemer on seveda ne razmišlja resno, bi pa le utegnil kovati druge načrte. Misli na akademsko pot v tujini, v Združenih državah Amerike. Tu se njegovi načrti krijejo z nekim drugim, ki je tudi mislil na emigracijo v ZDA, če bi mu v Evropi ne uspelo. Bil je to Vladimir lljič Uljanov, po domače Lenin.
Šahisti Slovenske športne zveze: (z leve) Milunovič, Nikolič, Reichmana, Kovač, Amrusch, Ruiitz, Vukanič, Treuršič, Lukan, Ferm, P. Gallob, M. Gallob, A. Gallob
KORO
Za prodajo reklamnega oddajnega časa na radiu Korotan
iščemo
vodjo marketinga
in
prostopoklicne sodelavce v marketingu.
Če čutite žilico za marketing, ste po značaju podjeten in komunikativen človek, potem ne zamudite priložnosti in se vključite v skupino mladih angažiranih radijskih ustvarjalcev.
Nastop službe možen takoj, plača po dogovoru.
Prijavo s kratkim življenjepisom naslovite na:
RADIO KOROTAN
Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec
ZADRUGA
12 x V VAŠI BLIŽINI
Razširjamo naš team in iščemo:
0 Prodajalke/-ce 0 Skladiščnike 0 Natakarico/-ja 0 Kuharico/-ja Poaoii:
0 Veselje do prodaje 0 Dvojezičnost Nemško-Slovensko
APZ Tone Tomšič na Humcu
Na povabilo pliberške farne skupnosti in MePZ Podjuna bo to soboto zvečer (ob 20. uri) v romarski cerkvi pri Božjem grobu (na Humcu) pri Pliberku vrhunski koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane.
Zbor, ki ga vodi Stojan Kuret, šteje med najbolj kakovostne zbore in vsako leto na tekmovanjih dosega najvišja odlikovanja. Med drugim je dosegel absolutno drugo mesto na evropskem tekmovanju moških zborov leta 1997.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič se vsako leto uspešno meri na tekmovanjih po Evropi. To soboto gostuje na Koroškem.
Šahisti igrali v Piranu
Konec tedna so ni (14:4), v ospredju se ob morju v Pira- pa je bila gojitev nu srečali naši šahi- prijateljskih stikov, sti s šahisti Pirana. Slovenska športna Kakor pričakovano te stike že leta us-,so zmagali domači- pešno podpira.
RAZPIS
Natečaj Radijskega odra za novo radijsko igro
Radisjka igralska družina Radijski oder razpisuje brezimni natečaj za izvirno, še neobjavljeno in nepredvaja-no radijsko igro, ki obravnava
a)	življenje ob meji
b)	znanstveno fantastiko.
Nagrajeni bosta dve deli za vsako zvrst (1. nagrada po 1.000.000, 2. nagrada po 700.000 lir). Poleg nagrajenih del bo komisija lahko izbrala še nekaj besedil, ki jih bo Radijski oder skupaj z nagrajenimi uvrstil v svoj spored.
Besedila v dveh čitljivo tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 30. novembra 1998 na naslov Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in njegov naslov bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra naj ne traja več kot 45 minut.
Radijski oder deluje v Trstu že več kot petdeset let. Največ sodeluje z Radiom Trst A, v zadnjih letih tudi z Radiom Slovenija. Po uspelem natečaju za radijsko igro, ki ga je razpisal ob petdesetletnici delovanja leta 1997, želi znova spodbuditi k pisanju radiofonskih del tako avtorje iz zamejstva in zdomstva kakor iz osrednje Slovenije.
VISOKA UMETNOST PETJA
ODTOD IN TAM
OSEBE & DOGODKI