LETO XXI. — Številka 46
Ustanovitelji: občinske konference SznL Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIAL
KRANJ — sreda, 12. 6. 1968
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Aktivi lahko sprejemajo člane v ZK
Na tretjem zasedanju občinske konference zveze komunistov v Kranju, konec minulega meseca, so člani konference med drugim spremenili tudi sklep o organiziranosti zveze koinunislov v sanjski občini. Sklep o organiziranost so spremenili v tistem delu, ki se nana-.a na đe,o aktivov, sprejemanje novih članov v zvezo komunistov In na izrekanje disciplinskih ukrepov.
Tako so sklenili, da aktivi v prihodnje lahko sami Prejemajo nove člane v zve-*° komunistov
in izrekajo
. f,Plinsko ukrepe. Po spre-mu v aktivu pa se mora 0v' Član povezati z organi-• jacijo ZK na terenu. Rlzen
. 8a Pa morajo aktivi krasno organizacijo ZK obve-
stiti tudi o morebitnem disciplinskem ukrepu zoper člana.
V kranjski občini so se odločili za takšen sklep na osnovi dosedanjih izkušenj. Le-te so namreč po reorganizaciji pokazale, da je prav, da lahko tudi aktivi ZK v delovnih organizacijah (kjer nimajo organizacij ZK) sprejemajo nove člane v ZK. Ravno v teh (manjših) delovnih organizacijah je velikokrat tudi precej mladih. Njihova družbena prizadevnost pa se največkrat odraža najbolj v delovni organizaciji. S sklepam, da lahko tudi aktivi sprejemajo nove člane v ZK, pa se bo v prihodnje tudi precej skrajšal in poenostavil postopek sprejemanja novih članov v zvezo komunisiov. A. 2.
S sindikalnega sestanka v Transturistu
Delavci želijo vedeli več
Zbrali so se v soboto ob 22. uri v škofjeloških garažah, sestanek pa je trajal dobre štiri ure
V sobotni številki bomo v Snovanjih (pogovori o kul-,l""i) predstavili koroške pisce Valentina Polanška, B«ra Kostanka, Nika Darleta in Miška Mačka. Likovno 8r;ulho pa bedo prispevali koroški slikarji Valentin pnian, Hubert Creiner, Zorka Weiss in Gustav Januš. Izbor Je pripravil France Pibernik.
Transturist Je eno Izmed večjih prometnih podjetij v Sloveniji, razvilo pa se je tako rekoč iz nič. Leta 1953 so začeli s tremi avtobusi, danes jih imajo že 82. Enak je bil razvoj v tovornem prometu, saj danes vozi po cestah doma in v tujini 83 tovornjakov. Pred leti pa so se prvi med prometnimi podjetji odločili tudi za turistično dejavnost. Podjetje Je torej zelo hitro širilo obseg poslovanja in mnogi so mu zavidali.
Toda v zadnjem času so se razširile govorice, da v Transturistu ni vse v redu, da je zašel v težave, da so bile investicije prevelike in da usmeritev v turistično dejavnost morda ni bila najboljša. Vse to i.n nizki osebni dohodki v zadnjih mesecih, so vplivali na delavce, da so
*,0<tn>OVal,',° Tveme skupščine Je od 6. do 14. junija na obisku v naši državi delegacija naje D   8kupščlne republike Tunizije, ki Jo vodi njen predsednik dr. Sadok Mokadden. V torek *kuiI«a scdn,k Prispel na brniško letališče, kjer so ga sprejeli predsednik republiškega zbora Pucine SR Slovenije dr. Joža Vilfan In drugi — Foto: F. Perdan
zahtevali kolektivni sestanek, ki je bil preteklo soboto pozno zvečer in je trajal do 2. ure naslednjega dne.
Delavci so na sestanku dobili odgovore na svoja vprašanja.
»Nismo šli predaleč in imamo izdelan točen načrt, kako bo:no odplačevali kredite. Zunaj kolektiva, pa tudi doma, nam očitajo, da smo preveč investirali v turistično dejavnost. Toda glejte, danes nas posnemajo skoraj vsa prometna podjetja. Zato moramo prednost, ki smo jo pridobili, ohraniti,« je med drugim dejal direktor Veno Dol jak, ko je govoril o investicijah. Dokazal je, da obseg investicij ni presegel zmožnosti podjetja, poudaril je, da je konkurenca med prometnimi podjetji huda in da tisti, ki ne investira, ne more uspevati.
V razpravi so šoferji, sprevodniki, mehaniki in drugi opozorili na to, da imajo slabše delovne pogoje in osebne dohodke kc>t delavci v sorodnih podjetjih. Res je sicer, da šofer zasluži 150 tisočakov, toda njegov delavnik traja včasih tudi 19 ur, ne more se hraniti doma, spi največkrat v kabini ter večkrat plača kazen zaradi slabega stanja vozila. Tako domov prinese precej manj.
Nič na boljšam niso tudi mehaniki in drugi delavci. Mehaniki so poleg večjih plač zahteva.!i tudi boljše delovne pogoje, predvsem boljšo opremo v mehanični delavnici.
Delavci so se pritožili tudi nad slabo obveščenostjo o dogodkih v podjetju. Res je, da so zaposleni po cel dan in je težko pogosto sklicevati sestanke, res pa je tudi, da je za slabo obveščenost kriva tudi uprava podjetja. S sorazmerno majhnimi stroški bi lahko izdajali V podjetju
informativni bilten, ki bi ga lahko dobil vsak delavec in bi bilo tako lahko manj nezadovoljstva med člani kolektiva in manj neuteme'j^aih govoric.
Razprava je pokazala, da je nezadovoljstvo v kolektivu temeljilo predvsem na netočnih informacijr.h. P. s.> i! so se strinjali z gospod-" y njem in usmeritvijo pOJ et-ja, menili so le, da je oil razvoj morda doslej prehiter, da se je pri tem porabljalo na človeka, na malenkosti, ki so včasih lahko pomembne, in da se osebni dohodki morajo Izboljšati.
Zato so na sestanku sklenili, naj delavski svet in uprava podjetja do konca tega meseca poiščeta možnosti za povišanje osebnih dohodkov, ponovno pa naj se pregledajo in uskladijo tudi ocene posameznih delovnih mest. Postopoma pa je treba odstraniti tudi vse druge pomanjkljivosti, ki povzročajo nezadovoljstvo med d; av-ci.
S tem, da so Transturistovf delavci zahtevali boljše delovne pogoje, boljše plačilo ter boljšo informiranost, niso zahtevali preveč. Zahtevali so samo to, kar jim pripada.
S. Zupan
V današnji številki:
Na 3. strani:
Prve lopate za nov obrat Termike
Na 7. strani:
Ne gre samo za probleme študentov
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, tel. 22-674
NE ODLAŠAJTE Z ZAVAROVANJI, POSVETUJTE SE Z NAŠIMI ZASTOPNIKI, KI VAM NUDIJO VSA ZAVAROVANJA, ODLIČNE POGOJE IN UGODNE CENE. PRIDRUŽITE SE NAŠIM ZAVAROVANCEM PO VSEJ SLOVENIJI.
93
R+A
SREDA - 12. JUNIJA M'
:   ".      . ___ —
Koordinacijski odbor za vprašanja obrambe
V radovljiški občini je 162 različnih društev
Predvsem je treba spremeniti kadrovsko politiko
Večina društev je zelo prizadevnih, vendar dobršen del denarja porabijo za vzdrževanje in obnavljanje prostorov
V petek je bila v Kranju prva seja članov koordinacijskega odbora za vprašanje obrambe, ki" jih je imenoval izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj. Na njej so člani izvolili predsednika in sekretarja, razpravljali o vlogi in delu odbora ter o programu dela. Med drugim so sklenili, da bodo posamezne komisije, ki bodo delale pri odboru, pripravile konkretne kratkoročne delovne programe. Razen tega pa bo koordinacijski odbor za vprašanje . obrambe še ta mesec pripravil seminar za Za vse člane odbofa 'tri'" za vodstva političnih organizacij na terenu in v delovnih organizacijah.
• Pri odboru bodo v prihodnje delale naslednje komisije: komisija za vprašanja obrambe v specializiranih organizacijah i« društvih ter eno* civilne zaščite, za vzgojo splošne obrambe, za propagando in informativno dejavnost, za obrambo v organizacijah in društvih in komisija za obrambo v delovnih organizacijah   in ustanovah.
V prihodnje bodo tako ko-, ordinacijski odbori za vprašanja obrambe pri občinskih konferencah socialistične zveze skrbeli za izvajanje načel vseljudske obrambne vojne. Ra^en tega pa bo    njihova    naloga, da
spodbujajo vse družbene dejavnike za množične priprave na obrambo občine. Le-ti naj bi zaščitili prebivalce pred nevarnostmi vojnih napadov in vojnih sredstev ter pred posledicami množičnih in drugih hudih nesreč. Prav tem vprašanjem smo namreč v minulih letih v naši državi posvečali premalo pozornosti.
Obramba države je danes pravica in dolžnost vsakega občana, delovne ali katere koli druge organizacije ter zveze, republike, občine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Za uspešno obrambo dežele pa je razen moderno opremljene armade treba imeti tudi dobro organizirano celotno narodno obrambo. Zato si bodo koordinacijski odbori za vprašanja obrambe v občinah prizadevali, da bodo množične priprave prebivalcev na narodno obrambo čimbolj javne. Pri tem pa moramo poudariti, da ustanavljanje koordinacijskih odborov, njihova dejavnost v občini ter naloge oziroma dolžnosti prebivalcev na tem področju ne pomeni jo nikakršne militarizacije, ampak zgolj dolžnost in potrebo, da vsak prebivalec ve, kakšna je njegova naloga ob morebitnem napadu ali v hudi elementarni nesreči.
A. Ž.
Po zadnjih zbranih podatkih je v radovljiški občini razen družbenopolitičnih organizacij še 162 različnih društev in družbenih organizacij.
Tako je v občinske zveze oziroma odbore Vključenih 125 osnovnih organizacij oziroma društev, razen tega pa je v občini še sedem lovskih družin, pet planinskih društev, deset turističnih društev, sedem čebelarskih družin, pet društev upokojencev, dve društvj rejcev malih živali in eno hortikultura o društvo. V vseh teh društvih oziroma odborih pa dela 1458 odbornikov. Podatki tudi kažejo, da je večina društev precej aktivnih. To najbolj potrjujejo številna tekmovanja, prireditve, nastopi, izleti, koncerti, akcije, pregledi in druge prireditve.
Da pa bi v občini lahko uskladili in našli najprimernejše oblike in metode dela teh organizacij, so o delu in programih ter težavah vseh teh organizacij in društev razpravljali tudi člani občinske konference socialistične zveze na zadnji, četrti seji, ki je bila v začetku minulega tedna. Tako so uvodoma in v razpravi člani konference ter predstavniki društev oziroma občinskih orgjanizacij ugotovili, da je v vseh društvih v občini veliko mladih ljudi in da je mladina najbolj aktivna.
Kljub ugodnim podatkom o dejavnosti mladih v radovljiški občini, pa so navzoči menili, da je v vodstvih zelo malo mladih. Tako so v občini nekatera društva, kjer tudi po deset let že niso menjali vodstva. Zato so udele-leženci poudarili, da je treba prenehati s takšno kadrovsko politiko in tudi na področju vodenja društvene dejavnosti odpreti vrata mladim.
Na seji so tudi pozdravili dosedanjo materialno skrb občinske skupščine za društva v občini. Občinska skupščina je namreč letos za delo društev namenila kar 60 milijonov starih dinarjev, za popravilo društvenih prostorov pa deset milijonov. Udeleženci so se strinjali, da so sredstva za društveno dejavnost vsekakor precejšnja, vendar pa so hkrati ugotovili, da še vedno ne pokrijejo vseh potreb; posebno še, ker morajo dobršen del sredstev društva porabiti za vzdrževanje prostorov. So pa seveda tudi primeri, ko nekatera društva denar ne porabijo za najbolj potrebno dejavnost.
Posebej pa so na zasedanju konference podčrtali sodelovanje društev s krajevnimi organizacijami socialistične zveze v občini. Menili so, da društva in krajevne organizacije sodelujejo ob posameznih prireditvah, vendar pa nasploh društveno in dru-
žbeno življenje na terenu največkrat ni usklajeno. Zato bi prav na tem področju v prihodnje krajevne organizacije socialistične zveze morale posvečati večjo skrb. Tako bi lahko odpravili tudi razne kadrovslkc, programske, oblikovne in druge pomanjkljivosti pri društvih.
Vsa ta vprašanja pa ne zadevajo zgolj krajevnih organizacij   socialistične zveze,
ampak jih ne bi smele spregledati tudi k rajevne skupnosti oziroma njihovi 'sveti. Leti bi namreč lahko prav tako rešili dobršen del problemov, ki jih društva največkrat sama ne zmorejo. Predvsem tisti del, ki društvom odvzame največ sredstev. To pa so največkrat prostori, katerih vzdrževanje in obnavljanje ponekod sploh ni rešeno.
A. 2a!ar
Glasbena šola Kranj razpisuje
vpis novih učencev za šol. leto 1968/69 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solo petje, kitaro
in klavirsko harmoniko.
Vpisovanje bo v ponedeljek, 17. junija 1968, ob 9. in 18. uri.
Podrobnosti  o  vpisu so - razvidne iz objave na šol-
ski oglasni deski.
Na glasbenem oddelku v Preddvoru pa bo vpis učencev v torek, 18. junija 1968, ob 13. uri na osnovni < šoli v Preddvoru. •
RAVNATELJSTVO
Jugotehnika, trgovsko podjetje s tehničnim materialom, Ljubljana, Pod trančo 2 objavlja prosto delovno mesto za poslovalnico Jugotehnika, Kranj, Ul. JLA št. 10
delavca za dostavo blaga
Pogoj: dokončana osemletka in vozniško dovoljenje A kategorije.
Posebni pogoj: poskusno delo 2 meseca.
Pismene ponudbe sprejema poslovalnica Jugotehnika, Kranj, Ul. JLA št. 10 do 22.6.1.1.
Svečanost ob dnevu krvodajalcev na Bledu
Občinski odbor rdečega križa Radovljica je v počastitev dneva krvodajalcev priredil minuli petek v festivalni dvorani veliko svečanost, s katero so počastili tudi številne krvodajalce radovljiške občine. Na svečanosti je spregovoril blejski zdravnik dr. Janko Benedik, predstavniki RK pa so podelili zlate in srebrne značke številnim krvodajalcem. Med njimi je dobil posebno priznanje tov.  Spik, ki je že
30-krat
daroval
Navzoči pa so bili ki
Go-
več kot svojo kri.
tudi številni predstavni ganizacij rdečega križa i renjske in iz Ljubljane.
Organizatorji so pripr» tudi bogat kulturni spor • Nastopili so godba na P"?
folklorna skjjg.
je
iz  Gori j,
Gorje in pionirji poni rdečega križa. Prireditev bila zelo dobro pripravJj»V obiskali pa so jo poleg kn
dajalcev tud ni z Bleda
mnogi in okolice
KREDITNA BANKA KRANJ
J. B.
••••••••J
# §
I
9 §
s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE
dve veliki nagradni žrebanji
dne 14. 8.1968 in 14. 2.1969
SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.—N DIN
Prvi nagradi sta:
DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE šKODA
Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini
2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti
VSAKOMESEČNO ŽREBANJE od 1. JUNIJA DALJE
Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni eno 1 vsak mesec nagrajena z lepo nagrado &0 za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vi S
v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7i- ročnih ur Darvvil v vrednosti 14.000.- v
VARČEVALCA
rednost« radbene**
• — ŽREBANJE STANOVANJSKIH
• Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vr
• 5.100.—N din, ki se koristijo za nabavo 2 materiala ali opreme po izbiri. J J Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več.
7262
Kamniški Svilanit se je znašel tudi v reformnih pogojih
Modernizacija — pot do uspešnega gospodarjenja
Tekstilna tovarna Svilanit iz Kamnika je nastala z združitvijo več manjših obratov tekstilne stroke iz kamniškega Področja. Takoj po osvoboditvi so v tkalnici svilenih tkanin, tu so prvi zametki današnjega Svilanita, tkali svileno tkanino ■j izdelovanje kravat. Do leta 1965, ko so vse stroje prenesli P°d eno streho, so postopno specializirali proizvodnjo in to • smeri izdelovanja kravat, predvsem pa frotirja. V zadnjih Qveh letih se je proizvodnja svile zmanjšala v korist proiz-odnje frotirja, ki danes v najrazličnejših modnih in klasič-*V.h vzorcih predstavlja glavni proizvod. Kot ostanek tradi-'Je Pa v Svilanitu še vedno izdelujejo kravate.
V Svilanitu je danes zaposlenih 480 delavcev, kar pomc-1 Peto mesto po številu zaposlenih v kamniški občini. Lani «   v tem kamniškem podjetju ustvarili skoraj 3 milijarde din bruto produkta, letos pa bo ta številka močno prase ~5na- Po ustvarjenem bruto produktu je Svilanit na četrtem estu v občini in predstavlja okoli 13 odstotkov ustvarjenega produkta v merilu industrije oziroma 9 odstotkov v merilu gospodarstva v kamniški občini.
TUDI PO REFORMI DOBRO POSLOVANJE
Za Svilanit lahko trdimo, da se je uspešno uveljavil tudi Pogojih gospodarske reforme. V svojem prizadevanju so "i naleteh n? vrsto težav, ki pa so bile predv: ..n objektiv-t ?a zr>ačaja. Na delno stagnacijo so med druj a vplivale zave v celotni tekstiln1 industriji. Čeprav je Svilanitova tePUvotlnJa ozko specializirana, pa sta sproščen uvoz in pa avna nabava surovin vplivala na omenjene težave. . » Primerjavi z letom 1965 so predlani v Svilanitu povečali Vso    ' c'onotlc'c za 30 odstotkov. Do povečanja je prišlo pivd-p e^ zaradi novih kapacitet, boljšega izkoristka in boljših . °dajnih pogojev na domačem trgu. Nasprotno pa je bil n' felotni dohodek manjši za dva odstotka, vendar ne zaradi anJše proizvodnje, temveč zaradi povečanih terjatev do kup-j v>. SaJ so se te lani povečale kar za 45 odstotkov. Na zni-zla^ ce'otncSa dohodka lani je vplival tudi povečan izvoz, blaSI' Pa ^eJstvo' da podjetje na tujem trgu prodaja svoje 8° za 35 odstotkov ceneje kot pa pri nas doma.
KMALU STROJI NE BODO VEC IZTROSENI
Kamniški Svilanit posveča precej pozornosti tudi nakupu n°vih strojev in delovnih orodij. Čeprav so lani v ta namen Pobili 1,628.000 dinarjev, pa so stroji še vedno precej lztro-boli  kot H sredstva. Toda Svilanit ima
ninog v
slov°> Vi5^° sposoDnost delovnih priprav, kot je poprečje Odpadi bombažni industriji, še več, na enega zaposlenega najrnaC-V VS°^ s?ovens^ bombažni industriji prav v Svilanitu nosti 'h dc'ovnm P'iprav. Da bi se ognili omenjeni iztroše-Prcdv » ° kamniški tekstilci še letos kupili nekaj novih, modc>|SerTVPa moderncJših strojev. Tako so že dobili 36 nai-bod0 rcjlih. avtomatskih statev in proizvodne zmogljivosti barvar ° izk°riščene. Pripravljajo pa še rekonstrukcijo
derniZa°ln nanrave za tkanje, vzporedno s tem pa še mo C|jskih h° ODst°ie*e kotlarne. Za uresničitev teh rekonstruk-treh U v so.na'cli dcvizni kredit 100.000 dolarjev za dobo Se Dq j Prv' etapi rekonstrukcije (avtomatizacija tkalnice) redno CeIotru dohodek povečal za okoli 15 odstotkov, vzpo-Zalo vSiem P.a tudi delež za sklade, in sicer za 1,400.000 din. *-0kros ? ?n^u računajo, da se jim bo celotna investicija Strukci mi'iJonjv din) hitro izplačala. V drugi fazi rekon-Prav0 ,C "odo v Svilanitu zgradili dodatne prostore za pri-niatsjjj23. t'canJ<-' in zamenjali še 20 obstoječih statev z avto-
^ TUDI LETOS UGODNA POSLOVNA DINAMIKA
* Svila ' V pVrven' letošnjem tromesečju se ugodna dinamika 2 enaki ll?Vem Poslovanju nadaljuje, saj se je v primerjavi st°tkovrT1. nskl,rl obdobjem celotni dohodek povečal za 32 od-»lotkov' p <uU k za 20 odstotkov in izvoz skoraj za 100 od-• Povečali pa so se tudi skladi, in sicer za 3 odstotke.
Nitifa^n na P°vecar>e cene frotirja in svile v Svilanitu raču-tadi 14 i"3 nomxanje celotnega dohodka, vendar se bo zatrle* J^dstoinega povečanja bombažne preje povečal tudi
Poslova,i, si i o,kov. toVarna 'c^0 /aP>šcmo na koncu? Nedvomno to, da tekstilna tudi let, I'3."'1 u Kamnika nadaljuje s pospešeno dinamiko V* vedn>S ei tl-'hnoIoški razvoj v tekstilni industriji zahte-*clsstiic: °. Vct^i» vlaganja za nakup novih strojev. Kamniški *°Va'i leSC zayeda,°- dd Dodo na tujih tržiščih lahko napre-Na z..Do'i^° kvaliteto in še z nižjimi proizvodnimi stro-vMivataVet"'° razširjeno reprodukcijo pa nedvomno pozitivno *eCJa a. Dou-Vanje deleža dohodka, namenjenega skladom in
■""ortuacijska stopnja. Vili G.
Glavna zemeljska dela za nov obrat Tcrmike so že gotova — Foto: F. Perdon
Včeraj so na Trati pri Škof ji Loki zasadili
prve lopate za nov obrat Termike
Včeraj   so   na   Trati pri
Skolji Loki po nkluku zemeljskih di'1. s\včano zasadili prve lopate za nov obrat podjetja Termike iz Ljubljane, kjer bodo proizvajali mineralno vc'no, pri nas poznano pod imenom termit. To bo že tre.ji obrat tega podjetja M škofjeloškem področju. Sedaj mineralno volno izdelujejo v obratu v Bodovl.j.ih, vendar z zastarelo tehnologijo, tako d:i ne morejo vcf zadostiti povpraševanju trsa.
Za -lokacij.i na Trati so se odločili predvsem zato, ker je na začetku Poljanske doline na voljo dovolj peščenjaka jn apnenca, ki sta osnovni pro zvedni surovini. Nova lokacija pa ima .še to prednost, da je v neoosredni bližini železniške postaje in bo odpadlo večkratno prekladanje blaga. Z izdelki mineralne volne je nrmrfč treba ravnati zelo previdno, saj večkratno prelaganje veča izmet.
Nov obrat Termike na Trati bo veljal 2 milijardi strrh dinarjev. Na pradbena dela bo odpr>dlo 600 milijenov S din, drugo pa na opremo in montažo. Vse proizvodne stroje, v vrednosti približno eno milijardo S din. bo dobavila švedska firma Jun-ger<?. Proizvodni postopek bo avtomatiziran, tako da bo v novi tovarni zanoslenih sorazmerno malo ljudi. Pri novih strojih bodo porabili tudi prerej manj koksa, ki je potreben za taljenje kamenin. Tako v starem obratu sedaj potrebujejo pri enem vložku kar 35 odstoikov koksa, medtem ko ga bodo pri novih strojih porabili le 20 odstotkov. Novi stroji bodo imeli tud; večjo zmogljivost, saj bodo v eni proizvodni liniji izdelali letno 14.500 ton
izdelkov    mineralna volne.
medtem ko pri sedanji tehnologiji na dveh proizvodnih strojih izdelajo le 10.000 tcn. Povoča'a se bo tudi izbra tennitnih p!o£». V novcTi cbratu bodo lahko izdelovali plolče s soecLZ čno težo od 40 do 200 k;* na kubični meter, medtem ko sedaj lahko delajo le poiče s specif.čno težo do 80 kg. Velikost plošč j bo 1 x 0.5 metra, debeline 20 do 2C0 milimetrov. Sedaj lahko izdelujejo p'c&če samo v debelini od 40 do 60 milimetrov. Razen tega bo v novem obratu poenostavljeno tudi izdelovanje žlebakov za izolacijo cevovodov.
Pri Termiki želijo kar najhitreje pričeti s proizvodnjo v novem obratu. Zato so tudi roki za izgradnjo sorazmerno kratki. Računajo, da bi gradbena dela zaključili do konca avgusta, najkasneje v oktobru bi pričeli z montažo proizvodnih naprav, že februarja ali marca prihodnje leto pa bi zaceli a poskusno proizvodnjo. V sedanjem obratu v Bodovljah bodo potem nadaljevali s proizvodnjo kitov, z obrata v Poljanah pa bodo preselili tudi proizvodnjo poliester-skih vrat, oken in drugih podobnih izdelkov.
S. Zupan
RevizFa klasifikacije zemljišč
Občani jeseniške občine so se na zborih volivcev večkrat pritoževali zaradi nepravilne klasifikacije zemljišč. Prispevek od zemljišča se namreč plačuje od katastrskega dohodka od zemljišč v pisarn z. nih skupinah katastrskih občin, le-te pa se določajo po klasifikaciji zemljišč. Na boljši zemlji je večui pridelek in zato večji dohodek in zalo večje dajatve skupnosti.
V Ictošniem letu bo Izvedena klasifikacija zemljišč v katastrskih občinah Dovje, Hniš:ca In ?.irovn:ca. Revizija bo opravila tričlanska ko
misija, ki ju sestavlja agronom kot predsednik ter dva člana iz vsake katastrske občine.
Na Dovjem bosta poleg agronoma v komisiji še Janez Kosmač, upokojenec in Jože Pczdirnik, kmet iz Mojstrane. Na Hrušicl je v komisijo Imenovan Mirko Kli-nar in Franc Kobentar. Za področje Žirovnica sta v komisijo imenovana Jože Slamnik, kmet iz Žirovnice in I.ovro Noč iz Most. Drugo leto bo revizija klasifikacije zemlj;šč še v drugih katastrskih občinah. J. V.
^'vtiinitiiiiiiiimiiMiiiiiHMiiiiii,iuiiiiiuiitih!!MMMfiintiitii:iiiiiniiiiiiitiHii!iiiiiiutiiiiiiniun
1 Dežurni veterinarji
I    Od 8.6. 1968 do 15.6 § Bedina, Ješetova 29, tel 21 207
§     od 15 6. 1968 do 22.6 1 Vehovec, Stošičeva 3, tel. 21-070 |
1    od 22. 6. 1968 do 29 6.
Rus, Cerklje, tel. 73115
I    od 29.6. 1968 do 6 7.
Bed.na, Ješetova 29, tel. 21-207
iiiii »iiisiiii&tiiifii:iti:ij iJiiitiiiitiiiiiiiiiatitiiiki fiiiiiiiaiiiaiiititi iiiiiiiiiicf Ai*iiitf itiiiiiittif imif iMiIii
GLAS * 4. STRAN
SREDA  -  12. JUNIJA 1968
Samoupravljanje ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikaia delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta na skupni plenarni seji dne 30. maja 19G8 obravnavala problematiko samoupravljanja v zdravstvu, šolstvu, kulturi, upravi in drugih družbenih dejavnostih. Pri tem sta na podlagi predhodnih strokovnih raziskav, uvodnega referata ter razprave sprejela tele ocene in stališča:
Samoupravljanje v družbenih dejavnostih razumemo sindikati predvsem kot celovit družben o-ekonernski odnos in obenem kot način ter sredstvo za uresničevanje socialističnih družbenih načel in ciljev. Na tem področju je odločilnega pomena družbeni interes o obsegu, vrsti in kakovosti dela, zato mora samoupravljanje funkcionirati skladno s tem interesom. Vsebina in oblike samoupravljanja v družbenih dejavnostih morajo ustrezati naravi vsake posamezne dejavnosti in specifični organizaciji njenega dela. Prav zaradi tega sindikati zavračamo mehanično prenašanje modelov samoupravljanja in izkušenj iz gospodarskega na negospodarsko področje oziroma iz ene dejavnosti na drugo in se zavzemamo za take rešitve, ki v celoti upoštevajo vsebinske in, organizacijske posebnosti posamezne dejavnosti.
Pri urejanju samoupravljanja v družbenih službah je v različnih oblikah večkrat prisotno napačno pojmovanje o »produktivnih« in »neproduktivnih« dejavnostih, o »proizvodnem« in »potrošniškem« delu družbe. V resnici pa je delo delavcev, ki so zaposleni v družbenih dejavnostih neobhodni sestavni del celotnega družbenega dela, in sicer v tolikšni meri, kolikor na podlagi družbene delitve dela te službe prispevajo k družbeni reprodukciji (enostavni in razširjeni) v znanstveni, vzgojni, kulturni, zdravstveni in drugih smereh. Izraz tega je tudi dohodek družbenih dejavnosti, ki pomeni plačilo (povračilo) za opravljeno družbeno-potrebno delo in ustrezen družbeno-ekonornski odnos. Ker tržne zakonitosti na tem področju delujejo samo posredno v bistveno omejenem obsegu, je za zdravstvo, šolstvo, kulturo, upravo itd. potrebno uveljavljati zavestno družbeno vrednotenje in družbeni dogovor oziroma družbene odločitve o vrsti, obsegu in kvaliteti potrebnega dela, o družbeno nujnih stroških in o drugih elementih dohodka.
Samoupravljanje v družbenih dejavnostih je kljub temu, da je šele na začetku svojega razvoja, že postalo last večine delavcev tega področja in se postopoma uveljavlja kot temeljni odnos med ljudmi. Zato se sindikati v republiki, občinah in v vsaki delovni skupnosti odločno zavzemamo za čim bolj ustrezno uresničevanje samoupravljanja in za njegov nadaljnji razvoj. Za sindikat ni dileme, ali poglabljati in razvijati vsebino, oblike ter metode samoupravljanja (skladno z značajem dejavnosti) ali pa opuščati organizirane napore za napredek na tem področju. Zaradi tega smo nepomirljivi nasprotniki vseh tendenc, ki v teoriji ali v praksi vlečejo razvoj v statistično smer, to je smer, ki negira samoupravljanje im vidi rešitev le v neposredni intervenciji države, pa tudi na.sprotniki liberali-stično-anarhističnih konceptov (izdvajanje tega področja iz celotnega družbenega dela in njegovo avtonomiziranje). V okviru samoupravljanja se zavzemamo za odgovornost vsakega za svoje delo, za red v medsebojnih odnosih in za kvalitetno in racionalno delovanje vsake službe in vsakega posameznika. Samoupravljanje ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost.
Vsaka sodobna družba potrebuje čedalje bolj razvito in boljše organizirano zdravstveno službo, šolstvo, kulturo, socialno varstvo in druge družbene dejavnosti in odmerja tudi čedalje večja sredstva zanje. Tako tudi naša družbena skupnost vlaga znatne napore in sredstva za razvoj družbenih služb in za ureditev njihovega gmotnega položaja. Kljub temu nekatera področja, zlasti šolstvo, kultura in socialno varstvo v materialnem pogledu (pogoji za delo, osebni dohodki delavcev itd.) občutno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Tudi način financiranja teh dejavnosti je po vsebini in tehniki še zelo prora-čunsko-distributerski in močno otežuje uveljavitev dohodkovnih načel na podlagi obsega in
kvalitete opravljenega dela. V vsem tem je precejšnja ovira za kvalitetno delovanje družbenih dejavnosti in seveda tudi za uresničevanje samoupravnih načel ter odnosov, posebno še na področju delitve.
II.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije menita, da je v sedanjem trenutku za hitrejši razvoj samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti potrebno zlasti:
1. Urediti materialni položaj
Po mnenju sindikatov to ni več toliko vprašanje sistema, čeprav so tudi v njem še potrebno nekatere spremembe in dopolnitve, pač pa predvsem vprašanje doslednega uresničevanja sprejetih načel o vrednotenju in delitvi po rezultatih dela. Razen tega pa ni več mogoče odlašati z načrtno družbeno akcijo za uskladitev materialnega položaja družbenih dejavnosti z doseženo stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja. To velja še posebej za šolstvo, kulturo in socialno varstvo. Navedene dejavnosti je potrebno, podobno kot je to že storjeno za zdravstvo, izločiti iz proračuna družbeno-poiitičnih skupnosti in jim določiti samostojne vire financiranja, deloma v cikviru skupne prispevne stopnje, deloma pa z direktnimi prispevki občanov iz njihovih sredstev za osebno potrošnjo ter iz prispevkov delovnih in drugih organizacij. Iz tako zbranih sredstev bi morali na podlagi objektivi-ziranih meril zagotoviti v republiki enaka sredstva za uresničevanje s programom določenih osnovnih dejavnosti, kar obenem zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic občanov. To bo na višji ravni bistveno zmanjšalo sedanje neutemeljeno velike razlike med posameznimi območji in dejavnostmi. Vse to seveda predpostavlja, da bodo razvitejše sredine presegle obseg s programom določenih uslug.
Sindikati se nadalje zavzemamo za družbeni dogovor o materialnem položaju vseh družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava, pravosodje itd.) in o osnovah in merilih za vrednotenje tega dela, za usmerjeno gibanje dohodka, osobnih dohodkov in sredstev skladov skupne porabe, za dograditev celotne tehnike dohodkovnega sistema (npr. merila, metodologije itd.) ter za bistven napredek v notranji delitvi po rezultatih dela.
Prav tako se zavzemamo, da je treba čimprej pripravili, dati v javno razpravo in sprejeti nacionalni koncept nadaljnjega skladnega razvoja družbenih dejavnosti s potrebami in možnostmi naše družbe ter ukrepe za racionalizacijo in selekcijo obsega ter zvrsti uslug oziroma nalog družbenih služb.
Ugotavljamo, da je vztrajna akcija sindikatov za ureditev materialnega položaja dobila podporo tudi v nedavnih sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o saniranju materialnega položaja šolstva. Ti sklepi temelje na predlogih sindikata, zato jih pozdravljamo in jim dajemo vso podporo.
2. Utrjevati   in   dopolnjevati   sistem samoupravljanja v družbenih dejavnostih
Samoupravni organi (npr. skupnosti socialnega zavarovanja, izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva itd. ter samoupravni organi znotraj delovnih skupnosti) sp pomembni dejavniki v uresničevanju samoupravnih odnosov na področju družbenih d< javnosti. Potrebno jih je vsebinsko krepiti v vsen smereh in nanje postopoma prenašati vse več pristojnosti, ki jih •edaj še opravljajo državni organi.
Čeprav soglašamo z ugotovitvijo, da uzakonjenega sistema samoupravljanja v družbenih dejavnosti ni treba v temeljih spreminjati, pa vendarle menimo, da bi bilo posamezna vprašanja v sistemu potrebno rešiti drugače, kot so urejena sedaj. To velja zlasti za:
— natančnejšo opredelitev in razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi v občini in republiki ter samoupravnimi organi (izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja itd.> na racionalnih osnovah (da bi se izognili prepletanju funkcij in večtirno-sti v delu) in v duhu decentralizacije in deetatizacije. Na vsak način mora biti zagotovljena skladnost med določanjem programa dejavnosti
in sredstvi za njegovo izvrševanje, ki bo dosežena tudi tako, da bodo na posameznih samoupravnih nivojih te pravice in dolžnosti združene;
— bolj določno opredelitev funkcij predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih družbenih dejavnosti in medsebojnih pravic in dolžnosti med predstavnikom ter organom, ki ga imenuje. V sistemu je potrebno zagotoviti večji vpliv teritorialnih samoupravnih skupnosti (npr. izobraževalnih) pri določanju predstavnikov in odnosih z njimi;
— večje ingerence skupščin družbeno-politic" nih in drugih teritorialnih samoupravnih skupnosti pri imenovanju direktorjev delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti;
— uvedbo možnosti ustreznih prisilnih ukrepov, ki bodo omogočali poseg širše družben6 skupnosti, kadar je zaradi neurejenih razmer ogrožen družbeni interes;
— zakonsko ureditev samoupravljanja v kulturi in sistema financiranja tega področja;
— ustvarjanje čvrstejših vezi med proizvajale1 in strokovnim šolstvom (predvsem tudi ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti) in P°" dobno.
Posebej bi bilo treba proučiti, ali so    " n trebni upravni odbori v manjših delovnih or£" nizacijah v šolstvu, kulturi, socialno-varstven'™ zavodih, zdravstvenih zavodih itd. (problem du-pliranja).
Prizadevanja za navedene in druge run^T nalne izpopolnitve samoupravne sheme na P***' ročju družbenih dejavnosti so le del prizadevanj za utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov na tem področju. Pozornost vseh subjektivnih sil mora namreč biti usmerjena prvenstven-v praktično akcijo za resnično integracijo ceW* nega družbenega dela, za čim večjo neposredfl povezanost družbenih  dejavnosti z delovnim ljudmi in njihovimi potrebami, proti idejnim 1 drugim deformacijam (etatizem, anarhični vPj**J neformalnih grup, cehovska omejenost, delit* ne glede na rezultate dela itd.) ter za Javn<*^ 0 delu vseh organov in posameznikov. Ln vedn mora  biti  prisotno spoznanje,  da so delovn skupnosti družbenih služb uresničevala P°^L nega družbenega interesa, kar vsem delavcem na tem področju nalaga veliko odgovornost z3 kvalitetno izvrševanje nalog. «
Ureditev materialne podlage delovanja dru benih dejavnosti terja vzporedno in toliko bo^ poglobljeno razvijanje samoupravnih odn0?OXLa vsaki   posamični  delovni  organizaciji ozirorn delovni skupnosti. To pa zato, ker ureditev m terialne podlage, sama po sebi, brez prizadeV^g delavcev in njihovih organizacij še ne pome* uveljavitev samoupravljanja.
III. . m
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor Sindikata delavcev družben dejavnosti.Slovenije ugotavljata, da so v *v8j£ samoupravljanjem na področju družbenih dej nosti predvsem tele naloge: i,
— vsi občinski sindikalni sveti, občinska v stva strokovnih sindikatov, podružnice v. vSj nih   skupnostih   družbenih   dejavnosti in samoupravni organi s tega področja naj °^ta\eai vajo gradivo te plenarne seje in v duhu gradiva opravijo temeljito analizo uresničeva ^ samoupravljanja (z vidika odnosov družba^ služba in z vidika odnosov znotraj delo skupnosti), ugotove pomanjkljivosti in sprej
jo načrt lastne konkretne aktivnosti v * izpopolnjevanja,   poglabljanja   in nadaljuj razvoja samoupravnih odnosov; kato^ — organi republiškega sveta Zveze sindi^rUi-in republiškega odbora Sindikata delavcev c & benih dejavnosti Slovenije naj upoštevajoč m nja občinskih vodstev in podružnic glede u ^ tve materialnega položaja družbenih de->aVoraV' in v zvezi z dopolnjevanjem sistema sarn°J^ej$e ljanja na tem področju pripravijo P0^0^, {O predloge, jih posredujejo pristojnim organ ^krbe za njihovo uresničevanje. V Ljubljani, 30. maja 1968
Republiški svet .-e Zveze sindikatov Sloven«
Republiški odbor Sindikata delavcev dr dejavnosti Slovenije
užben'1
Vesela tržiška Šuštarija
Pred kratkim jo jo uprizoril mladinski aktiv tovarne Peko. B.l je to prijeten večer, na katerem nas je aktiv zabaval skoraj dve uri. Gledalci v prepolnem Cankarjevem domu so navdušeno Ploskali mladim igralcem obeh skečev, pevkam in god-benomu ansamblu.
Na pobudo članic Dorce Megličeve in Rezke Hladni-*ove jc mladinski aktiv sestavil osnutek Suštarije. Ima dva dela: Življenje čevljarjev v nekdanji domači Cev-ljami ter delo v sodobni moderni tovarni.
Skoč prvega dela je spisala Marija Zaplat n: kova. V njem Je kar verno naslikala vso Primitivnost nekdanje delav-n'cc, medsebojne odnose obeh pomočnikov in vajenca — ter odnos mojstra in nje-Bovc žene do vseh treh. Sedanji naši mladini se je morda zdela slika tedanjega življenja nemogoča in skoraj neresnična. Toda vsi, ki smo živeli v Tržiču med obema vojnama in prej, smo tako življenje poznali in vemo, da Pisateljica ru pretiravala.
Drugi skeč je spisal Milan Sat ista, ki je dolgo živel med nami in se še vedno rad vra-c» v Tržič. Sliko modernega Us,roja tovarne je seveda težko podati v kratki sliki, vendar je bil tudi ta prijeten, duhovit in poln ne pre-kolečih puščic na samoupravljanje, na člane delavskega •veta ter na odnose v kolektivu.
Med  posameznimi prizori
obeh slih jc igral ansambel Francija Sarabona ter spremljal izredno dobre pevke: duet Mije Fister - Zlate Karo, tercet sester Potočnik ter solistki Ivanko Klemene in Majdo Jazbec.
Igralci obeh slik: Edi Kon-čina, Dorca Kraljeva, Tone Vrhovnik, Tone Mokorel, Slava Sobrova in Darko Koren so bili prav dobri. Najboljši pa je bil Karel Stuein, ki je podal celovito figuro jecljajočega rezonerja.
Sceno je postavil Saša Aha-čič, ki je v ospredju odra tudi razpel malo filmsko platno, na katerem so si sledile barvne slike Tržiča, njegove bližnje in daljne okolice ter reklamne fotografije izdelkov tovarne Peko.
šaljiva napovedovalca sta bila Rezka Hladnikova in Joža Ahačič, režiser pa Edi Konci na.
V odmoru so trije izžrebani obiskovalci Suštarije odgovarjali na zastavljena vprašanja ter tako tekmovali, kdo bo najboljši. Prejeli so nagrade.
Vesela tržiška Šuštarija je zato uspela, ker so jo vsi izva" jalci podali z velikim navdušenjem in veseljem. Ves aktiv je zaslužil pohvalo hvaležnih gledalcev.
Mladinski aktiv tovarne Peko jc I Veselo tržiško šu-štarijo gostoval v Gorenji vasi in Zireh. V sodelovanju s kolektivom tovarne Alpina v Zireh je dosegel trži&ki aktiv velik uspeli.
J. Žagar
Akcija solidarnosti
Najbrž se nam je že zgodijo in se nam Ig dogaja, da so v omarah nabirajo ku-Pi starih oblačil, ki Jih ne »»oremo več nositi. Spravili •TOo Jih pa vendarle, že zaradi tistega — čez sedem let Vse prav pride. Včasih spra-vi*no vse skupaj s« na pod •trejse, kjer se na vse nabira Prah, pa še nevarnost poža-JJ obstaja. Razen tega pa teh starih oblačil prav gotovo
ne bomo nikoli več no-
£rav sedaj poteka akcija *K za zbiranje rabljenih ob JJ*p, perila, obutve in po-*teljnine. Nedvomno Je Se **rec«J družin potrebnih socialne
--pomoči, upokojencev
in invalidov, ki jim mesečni dohodki zadoščajo samo za "rano. Razen tega pa Je rdeči mnenja, da Je potrebno "neti za primer naravnih ne-*reč zalogo oblačil, da Je Pomoč takojšnja. Sedaj se J* vedno dogajalo, da so pri-Ce,l zbirati pomoč šele po nesreči. V skladiščih pa bi ,eP» pripravljena, urejena in c,»ta bila na voljo v vseh tak'h primerih.
T»koj po prvi svetovni voj-n| Je taka pomoč in razen te8a |e v hrani prihajala ^no. Pošiljal jo Jc medna ^dnj rdeči križ. Po letu 1960 j*a Je bila ta pomoč zman]-^na. Do tedaj so bili delež
Detajl z razstave del Petra Adamiča na loškem gradu - Foto: F. Pcrdan
Galerija na loškem gradu
Na papir ujeti biseri iz zakladnice narave
Sprehod med deli slikarja Petra Adamiča
Ste kdaj postopali po bregovih reke, občudujoč njene skrite zalivčke in tolmu ne, brzice in vrtince, ze'enjc, katerega odsev   nejasno zre
stavljenih del, niti najmanj ne gre v korak I novimi tokovi v sodobnem likovnem svetu. Slikarju očitno ni za spcktakularnost,  za eksperi-
K.llk .  .   ..I ■     J --- ----------- ' . .
iz  temačnih  globin?  Morda    montiranje, za razbijanje oo-
ni te pomoči otroški vrtci, šolske kuhinje, domovi za stare in onemogle ter nekatere zdravstvene ustanove. Leta 1967 pa je bila ta mednarodna pomoč v celoti ukinjena.
Skupščina občine Kranj i u i.i sicer v svojem letnem predračunu nad 46 milijonov starih dinarjev namenjenih za socialne podpore občanom, ki so brez zaposlitve. To pomoč prejema ; okoli 260 občanov, predvsem 1 ostareli, bolehni in onemogli. Pomoč pa Je majhna in zadošča le za skromno hrano. Za ostalo pa ne ostane ničesar.
Pri nekaterih družinah pa se nabirajo oblačila, ki so jih otroci prerasli, obutev, ki je ne nosimo več in podobne stvari, ki bi jih lahko pogrešili. S tem pa, ko bi jih oddali RK, bi pomagali vsem tistim, ki jim oblačil primanjkuje.
Akcije, izvedene po slovenskih mestih, so lepo uspele. V Kranju bo akcija zbiranja oblačil 28. junija od 17. do do 19. ure. O poteku akcije, zbirnih centrih in pripravi oblačil bomo še pisali. Razen tega pa bo odbor RK poslal vsem občanom Kranja še posebna pisma z navodili
ste že zdeli na bregu iskriva Sore,  ki   se zdi, da komaj odriva lakomne bregove narazen? Ali  ob  motni zeleni Soči,  na  katere  gladini se samoveščno ogledujejo vrhovi bližnjih gora? Ste že bili n.i obali Bohinjskega jezera, ko lahne sape lenivo gubajo vodo, ko odsev umirajočega dne  spreminjajo   v stotero fantazijskih  podob?  Ce poznate lepoto takšnih skritih kotičkov narave, potem najbrž veste, kakšne motive je najti   na   akvarelih slikarja Petra   Adamiča,   ki   te dni razstavlja v galeriji loškega muzeja.
Realistični način podajanja čudovitih prizorov iz narave, od katerih umetnik ne odstopa na   nobeni  od raz-
jekt»vm h   oblik predmetov, kar vse danes poskušajo stegni   'iikovniki.  Adamič Je vseskozi   zvest dejanskemu videzu  obravnavanega motiva, ne skuša ga izpopolniti ali spreminjati. S tem pa ni rečeno, da se spušča v nepotrebne detajle,  ki razbijajo celovitost   vtisa. Enostaven je in jasen, obenem pa mu prav povsod uspeva ujeti na papir ves tisti osupljivi mik prizora, ki ga je prisilil, da je odvrgel ribiško palico — mož je namreč strasten ribič  — in  zgrabil  za čopič.
Glede na specifične motiva na Adamičevih delih pa tu di glede na izbrano tehniko (akvarel), je očitno, da umetnik slika na prostem. Taksno delo pa se razlikuje od dela
v ateljeju, zahteva hitro polaganje barv in skoraj spominja na tehniko impresionistov. Slikam se tu in tam pozna naglica, tu in tam bi avtorju lahko očitali površnost. Toda prav tako je očitna izredna slikarjeva spretnost, rutina, gotovost. Jasne In odločne poteze kažejo, da roka, ki jih Je zarisala, poprej ni oklevala niti za hip.
Peter Adamič je bil rojen leta 1929 v LJubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost, na slikarskem oddelku. Po končanem studiju je nekaj časa delal v keramični stroki, približno pred petimi leti pa je zopet poprijel za čopič.
Na otvoritvi razstave, v petek, se je zbralo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti. Pokrovitelj je tokrat tovarna barv in lakov ColoC Medvode. Razstava bo odprta do 4. julija.
I. Guzelj
Prizor z vesele tržiške Suštarije — Foto: Jože Hočevar
Mladi filmarji v Škofji Loki
Se jima bo posrečilo ujeti na filmski trak vse, kar sta želeli? - Foto: F. Perdan
80 V nede,j° naSt0p,U tudl "esaIci Pl-o-sport:
Na nedavni reviji zabavne glasbe na Kokrlci Je občinstvo zelo navdušil vokalno-lnstrumental-
Jitara?^StP^Mif^'' W ^ rS^VU.aJO AnđreJ PirC (0rg,e)' MarJan^SScnS. BI.i iw£w?!lL!   1 Jkitara, pevec), Branko Pire (ritem kitara), Jože Soba (bobni) in
mStiERflSE+^l L°JlUŠiCem *° ff Predstavi» - Popularnima skladbama Congra-tulahons In Dehlah ter z lastno kompozicijo. V nedeljo bo ansambel Ouickies nastooil na Si ?      T Prino<™Jo soboto pa na poletnem plesu v Tržiču, ki %Tireja
občinska konferenca ZMS Tržič. (D. S.) — Foto F. Hribernik ™^     £a pr,reJa
V soboto je obiskalo Škof-jo Loko 150 otrok, mladih fi.lmarjev iz vse Jugoslavije, udeležencev sedme revije pionirskega filma, katere pokrovitelj jc bil sekretariat za kulturo in prosveto S RS Slovenije, organizatorja pa Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod za šolstvo SR Slovenije, ZMS, Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije in Kino zveza Slovenije.
Po slavnostnem sprejemu pred domom v Skofji Loki so se mladi pionirji in pionirke razdelili v snemalne skupine
in odšli pod vodstvom škofjeloških mladincev snemat po mestu kratke filme, najrazličnejše prizore, stavbe, okolico in drugo. Snemalcem so dali glede izbora vsebine popolno svobodo. Snemanje je trajalo ves dopoldan, ob 12. uri pa so se zbrali na loškem gradu. Po ogledu muzeja je mlade udeležence srečanja in njihove spremljevalce, med njimi so bili trije Rusi (tudi znani režiser filma Kupil sem očka Ilija Fres) sprejel in pozdravil predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina. -sz
Prireditev ob 75-letnici slovenskega planinskega društva
V soboto, 11. maja, je bil v Kranju velik mladinski planinski praznik. V kinu Center so se zbrali pionirji-pla-ninci iz devetih osemletk in napolnili dvorano. Nestrpno so pričakovali začetek prireditve Mladina in gore. Z njo so hotel; v mesecu mladosti proslaviti 75-letnico slovenskega planinskega društva. V devetih šolah, kjer delajo planinske sekcije, so se skupine pripravljale, da odgovarjajo na vprašanja iz zgodovine in organizacije slovenskega planinstva. Vsaka šola pa je pripravila tudi delček kulturnega programa. Sodelovala je tudi glasbena šola Kranj.
Ob desetih se je začelo. Mlada planinka v gorenjski noši je s šopkom rdečih nageljnov pozdravila predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnika, ki se je pojavil med nami. S svojim obiskom so nas počastili tudi urednik Planinskega vestnika Tine Orel, zastopnik mladinske komisije Boris Gašpcrlin, direktor zavoda za pedagoško službo, predsednik planinskega društva Kranj, zastopnica RTV, več upraviteljev sol in pedagogov — planincev ter nekaj drugih družbenih delavcev.
Napovedovalci Franc Ru-tar, Ančka Berjaik in Joža Kristan so prireditev spretno vodili. Začel je dekliški oktet iz osnovne šole Lucijan Seljak in zapel 3 gorenjske pesmi. Nastopale so trikrat po tri tekmovalne ekipe. Vmes eo se vrstili deklaina-
torji, harmonikami, pevci in kitaristi iz različnih Šol. Dramatska pionirska skupina iz Preddvora je s prizorčkom Palček-turist navdušila vse gledalce. O opremi in obnašanju v gorah je šaljivo i* nazorno povedal »en oreng planine«. V kvizu so pritegnili na oder šest obiskovalcev, ki so imeli P0*3 stolom nalepljene kuverte. Kar tesno jim je bilo, ko so morali tako nepričakovano odgovarjati na dovolj težka vprašanja iz poznavanja gora in cvetja. Nekaj odgovorov je bilo pravilnih, zato je komisija lahko določila zmagovalca in še dva nagrajenca.
Vse tekmovalne ekipe so odgovorile na vsa vprašanja in vsaka je dosegla največ možnih točk,  to je 30. Te točke  bo  posebna komisija pripisala   k   tečkam.  ki ji*1 bodo sekcije dosegle tudi z drugimi oblikami planinskega   udejstvovanja.   To so* število članstva, izleti, pohodi, predavanja, osnovna pla" ninska šola, dopisi v časopisih, propagandne omarice. To delo je močno razgibalo našo mladino. Pred zaključkom šolskega leta se bomo zbrali na  Senturški  gori  pod KT" vavcem in razglasili končne rezultate.  Vsem sodelujočim skupinam  nagrade  ne bod° ušle. Upravni odbor planinskega društva Kranj je moralno in  materialno podprl mladinsko   planinsko delo. Pričakujemo več sodelovanja z mladinskim komitejem in društvom prijateljev mladine.
B. M.
Gledališka gostovanja
Lipnica. V Radovljici Pa ^ bodo v ponedeljek in iol£ L 17. in 18. junija, zvrstile PJ tri prireditve: za otroke r dovljiške, leske in drug'11 *T bo mladinsko gledališče upr aodilo ČAROVNIKA U 01 ^ Drama iz Ljubljane pa P°
V prihodnjih dneh se bo zvrstilo več prireditev poklicnih gledališč. Na Bledu bo v petek, 14. junija, gostovalo mladinsko gledališče iz Ljubljane z zanimivim odrskim delom DVE VEDRI VODE. Predstavo si bodo ogleJali učenci šol z Bleda, Gori j, Bohinjske Bele in Ribnega. Dan prej bo isto gledališče obiskalo Kropo z igro ČAROVNIK IZ OZA. Zaigrali jo bodo otrokom osnovne šo.o
torek, 18. junija gostoval* Radovljici z Durasovo  ^ ^ LE DNEVE V KROšNJ*£ DREVES. To bo šesta redjj abonmajska predstava v''
kram »• B'
mm
Te dni po svetu
BONN, 8. junija — V Zahodni Nemčiji so prepričani, da bo skorajšnji obisk zunanjega ministra Willyja l*ran<Ua v Jugoslaviji pomemben za zahodnonemško Politiko, vendar pa od pogovorov z jugoslovanskimi državniki ne pričakujejo nobenih neposrednih rezultatov.
LOS ANGELES, 8. junija — Si-rhana Sirhana so uradno obtožili za uboj senatorja Roberta Kennedyja. Obtožba "■oni, da je Sirhan »hote, nezakonito, zločinsko in s premislekom ubil Roberta Franoma Kennedyja«. »
TOKIO. 8. junija - Okoli 23.000 japonskih študentov je °*tr0 protestiralo proti ZDA. v demonstracijah je bilo rajnih okoli 150 študentov. m«Hem ko so jih 250 aretirali.
% ,WASHlNGTON. 9. junija — Na ameriškem nacionalnem j*j*pali6ču v Arlingtonu so Pokopali senatorja Roberta *onnodyja, ki je petega ju-"Ua omahnil pod streli atentatorja. Poleg žene umorjenega senatorja in članov njegove družine, je bilo na pogre-
Ljudje
Ne gre samo za probleme študentov
V nedeljo je bila skupna seja predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. O problemih, o katerih so razpravljali na seji, je v nedeljo zvečer na povabilo generalnega direktorja RTV Beograd Zdravka Vukoviča spregovoril po televiziji predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Ze takoj na začetku jc predsednik Tito povedal, da so o problemih, ki so se v zadnjem času prepočasi reševali, razpravljali že marca letos na skupni se j i predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Takrat so tudi sklenili, da bodo naredili analizo in tako ugotovili, katerim problemom je treba dati prednost. Ponovno so o problemih razpravljali potem 20. maja in takrat tudi sestavili komisijo, ki je morala napraviti analizo in rezultat potem objaviti do 14. junija. »Vendar pa so se dogodki odvijali hitreje in zato smo morali pripravili današnjo sejo.
Ce govorimo o študentskih demonstracijah, potem moramo   ugotoviti,  da  je. bil
- duzine, je ono na pogre bu okoli 2000 njegovih prijateljev, ki so s posebnim vla korn doputovali iz Ne\v Yor-ka v VVa-shington.
rio de janeiuo. 9. junija — Urugvajska vlada jc aradno sporočila, da želi. da °i evropske socialistične dr-**vc odobrile finančno po-mo«, g katero bi premagali
***ko ekonomsko krizo v deželi.
HONGKONG   9. junija —
^yorni Vietnam jo obtožil
^DA, da so v pariških pogo-
Vorih sprožile vprašanje La-
2 ^to, da bi se izognile
Ravnemu vprašanju — b* '■-
Pogojni ustavitvi bombandl-
ranja ter vseh drugih vojnih
akcii proti Severnemu Vietnamu.
rariz, io. junija - v
'r»ncij| 8e je za,ela uradna J^voliina kampanija. Za 8< sedežev v parlamentu se 5 PriRia.si|0 2300 kandidatov. *,ad» je  zaradi  volitev in
skrajen čas,  do odpravimo zaostalost, ki se kaže pri reševanju  posameznih problemov.« Pri tem je predsednik Tito  poudaril, da  smo pri preučevanju in sprejemanju sklopov vedno enotni, ko pa je le-te  treba uresničiti v praksi, ta enotnost splahni in je vedno kup pripomb in drugačnih stališč.  »Tako se na primer v reševanju šolstva že vrsto let vrtimo v krogu. Se do danes nismo uspeli to vprašanje rešiti, zlasti na visokih   šolah. . .  Mislim, da je predvsem dolžnost profesorjev in študentov, ki so na univerzah, da nam pomagajo pri razvijanju samoupravljanja.«
Ko je govoril o demonstracijah študentov, je predsednik Tito povedal, da je revolt, ki je bil v mladih ljudeh, prišel spontano. Menil je da so dogodki, do katerih je prišlo v Novem Beogradu mno.v »udarili po glavi«. Rekel pa je tudi, da se tisti, ki mislijo, da je do demonstracij prišlo zaradi tega, ker se v zadnjem času dogajajo v Franciji, Nemčiji, Češkoslovaški in drugod, motijo. »Dogodki pri nas so odsev naših slabosti, ki so se kopičile In ki jih moramo danes odpravljati. Za-
to tega ni treba razlagati kot rezultat nekih vplivov od zunaj.«
Predsednik Tito je izjavil, da so na zadnji seji (v nedeljo) razpravljali o reševanju študentskih  problemov, materialnem stanju in zaposlovanju mladih strokovnjakov, o neupravičenem bogatenju nekaterih ljudi pri nas, o nekaterih nesocialističnih pojavih  (gradnja  privatnih tovarn). Ob tem je rekel: »Mi to najodločneje obsojamo ter takšnih in podobnih stvari ne bomo dovolili. . . Pripravljamo smernice, iz katerih bo vsakomur jasno, da za tiste ga, ki se s tem ne bi strinjal, kj bi morda hotel po drugI poti, namesto, da bi se zavzemal za izpolnjevanje sklepov, ne bo mesta med nami.«
Na seji so tudi ugotovili, da ne gre samo za probleme študentov, ampak tudi /a vprašanja delavskega razreda. Proizvajalcem je namreč treba olajšati položaj v podjetjih. Treba je rešiti pro blem delitve sredstev, končati z ogromnimi razponi med dohodki itd. O vsem tem pa bo govora tudi v smernicah, ki so jih sprejeii na skupni seji.
»Srečen sem, da Imamo tak delavski razred in prepričan sem, da je naša mladina dobra, vendar pa ji moramo posvetiti več pozornosti,« je poudaril Tito. Povedal je tudi, da je, v zadnjem času dobil vrsto pisem od proizvajalcev in da le-ti niti v enem pismu ne navajajo, da se ne strinjajo z zahtevo, da je študentom treba omogočiti boljše materialne pogoje in jim dati možmost za razvijanje samoupravljanja. Rekel je tudi, da je naša mlad.na zrela, saj si v zadnjem času 90 odstotkov študcratciv ni dovolilo, da bi se oživljale razne djilasovske, rankovičjv-ske, maoeetunguvske in podobne ideje.
Nazadnje pa |e tovariš Tito'de i .'• »Obračam se k tovarišem in tovarišicam, delavcem in delavkam, k našim študentom, da nam ponuc a-jo v konstruktvnem pristopanju In reševanji* v»eh teh problemov. Naj budno spremljajo, kar delamo — to je njih.iva pravica. In kadar jim ni kaj jasno, naj pridejo k meni. Mislim pa da za to ne bo potrebe, ker bomo mi prihajali k njim.« A. Z.
Pred kongresom zveze sindikatov Jugoslavije
»Boj delovnih ljudi za samoupravne odnose«
rrj^rskega zastoja pozva-deJo r*n<,iJo, naj se vrne na pr " .° nekaterih podatkih v ma c,j' še vedno stavka naj-
sai mi,iJ°n delavcev. «Su°N. t«- junija — Ame-Kone povelJn»k v Vietnamu Zna,ral westmoreland je pri-z^u±!aa je skoraj nemogoče narn. u'1' borce južnoviet-o.a s svobod'1"0 fronte, in e ne bi borili v Saigonu Z rak VSak dan obstreljevali & Jatami.
D^n°GllAD' 10- Junija - Na v0 .Vn» obisk v našo drža-pr*d0JeJ dopotoval indijski ^ednik dr. Zakjr Huseln.
<lijs.elal»šču v Surčinu je in-DrPd.°** Predsednika sprejel *U0.     ik SFRJ Jos»P Broz_
Konec tega meseca bo v Beogradu VI. kongres ZSJ. Zato smo Štefanu Rod i ju, predsedniku občinskega sindikalnega sveta Jesenice in delegatu za kongres, zastavi-4* li nekaj vprašanj o tem, kaj jeseniški delavci pričakujejo od kongresa.
VPRAŠANJE: Problemi, s katerimi se ukvarjajo sindikalne podružnice z različnih delovnih in teritorialnih področij, so zelo različni. Zaradi tega se bodo na kongresu pojavljala številna mnenja. Kaj menite, katera bi mora!« biti osrednja tema na kongresu?
ODGOVOR: Sindikat združuje v svoji organizaciji delavce vseh in po dejavnostih zelo različnih delovnih področij. Tej različnosti je primerna tudi problematika. Problemi, ki se javljajo v posameznih   strokah, imajo
Očiščene in zmrzhjene morske ribe
v prodajalnah
Uivita
svoje posebnosti. To pomeni, da na VI. kongresu ZSJ (ki bo od 26, VI. do 29. VI.) ne bi našli skupnega jezika pri reševanju problemov, za katere je zainteresiran sleherni delavec ne glede kje in kaj dela.
Kongres ne bo mogel reševati vprašanj, ki so značilna samo za določeno dejavnost. Po mojem so glavna \prašanja, ki jih bo obravnaval kongres, naslednja:
Krepitev vloge delovne organizacije, zaposlovanje, integracijski procesi, stanovanjski problem, izobraževanje, pogoji dela in zaščita pri delu, problemi socialnega' zavarovanja in zdravstvene zaščite, razvoj kulture, oddihi in rekreacija. Pomembno je tudi vprašanje nadal j njega razvoja sindikatov.
Ce vsa ta vprašanja združim v celoto, potem je osrednja tema boj delovnih ljudi za samoupravne odnose in razvoj samoupravljanja.
VPRAŠANJE: Kako je zavzeto članstvo sindikata jeseniške občine za vprašanja, ki jih bo obravnaval kongres?
ODGOVOR: Komisije pri centralnem svetu ZSJ so izdelale za 13 vprašanj predkongresna gradiva. Ta gradiva so bila osnova za razpravo na sestankih sindikalnih podružnic.
V okviru občinskega sindikalnega sveta smo organizi-
rali razprave in posvetovanja o zaposlovanju in nezaposlenosti; o integraciji vseh oblik družbenega dela na samoupravnih osnovah; o razvoju kulture irt nadaljnjem razvoju sindikata in o statutu ZSJ.
VPRAŠANJE: Ali po vašem mnenju dosedanja organizacijska struktura in organiziranost sindikata ustreza razvoju družbenih odnosov. Kaj menite o organizaciji sindikata po teritorialni in proizvodni smeri?
ODGOVOR: Osebno se ne zavzemam za samostojnost orgamizacije po - teritorialni in proizvodni liniji. To imenujem dvotirnošt. Sedanja praksa kaže, da takšna organizacija ni vedno dovolj učinkovita.
Menim, da nima pomena govoriti o sindikatih in zvezi sindikatov. Naši olani potrebujejo močno zvezo sindikatov, ki naj bo organizirana tako, da bo lahko reševa la probleme, ki se javljajo kot posledica razvijajoče se družbe.
VPRAŠANJE: Ali nameravajo delegati iz jeseniške občine sodelovati v razpravi na kongresu? Ali imate pripravljene konkretne predloge, ki naj bi jih posredovali kongresu?
ODGOVOR: Pripravljamo posvetovanje delegatov v okviru vseh gorenjskih občin. Na tem posvetovanju bo-
štefan Rodi, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice
mo govorili o tistih vprašanjih, ki so značilna za sindikat na Gorenjskem. Načelno se bomo zmenili, o katerih vprašanjih bomo razpravljali na kongresu.
J. Vidic
PODJETJE KAMNOSESTVO KRANJ Ima na zalogi veliko izbiro
NAGROBNIH SPOMENIKOV
katere vam nudi po
najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja KRANJ, KOROŠKA C. 47.
Pri naroČilu vam nudimo poseben popust.
GLAS * 8. STRAN
Umrla je Helen Keller
Prav gotovo se še spominjate filma čudcdelka. V njem je prepričljivo zaigrala slepo in gluhonemo deklico Paty Duke. Njeno učiteljico pa -Anne Bancroft, ki je za to vlogo prejela tudi Oscarja.
Filmsko zgodbo o gluhone-li in slepi deklici je napisalo resnično življenje. Pred dnevi Je namreč umrla v 88. letu starosti Helen Keller, svetovno znana pisateljica. Iz gluhonemega dekletca se je namreč z izredno voljo in delom razvila v ženo, ki so sprejemali celo predsedniki ZDA. Izdala je več svojih knjig. Vse življenje pa je posvetila še skrbi za slepe.
Nogoiretaši s kravatami
Trski nogometni klub Port-land Rovers je edino nogometno moštvo na svetu, kjer nastopajo igrale; kaj nenavadno oblečeni. Med vso tekmo imajo namreč zavezane okoli vratu kravate. Takšen pogoj je namreč postavil neki strasten navijač, ko je klubu zapustil velik kup denarja
Zavarovana objestnost
Trije dečki stari po pet let iz nekega norveškega mesta so si privoščili nenavadno zabavo. Skozi Okno so splezali v neko vilo in tam ugotovili, da bi jo bilo treba na novo prebarvati. Delali so dva dni in prebarvali vse stene, omare, tla in stopnice. Hišo so zapustili v takem stanju, da bo treba za obnovitev več tisoč norveških kron. Na srečo pa so bili starši otroke zavarovali. Odškodnino bo plačala zavarovalnica.
BOGOMIL DEBELJAK
Sodelovanje dveh zborov
Kulturno-umetniško društvo Podnart ji priredilo v soboto, 8. junija, na domačem odru koncert, na katerem sta se predstavila mladinski rnešani pevski zbor pod vodstvom prof. Matevža Fabjana in komorni moški zbor iz Krope, ki ga vodi prof. Egi-Gašperšič. To je bil hkra-jubilejni koncert mladinskega pevskega zbora iz Podnarta, saj je le-ta nastopil v isti dvorani ravno pred tremi loti, in to na občinski glasbeni reviji. Na koncertu so podelili odlikovanje za dolgoletno prizadevno delo Pri organizaciji kulturnega živi.j trnja v Podnart u predsedniku tamkajšnjega društva Antonu Šolarju. Obema dirigo.uoma pa so izrekli Priznanje za njuno pedagoško strokovno delo pri vodenju zborov. Občinstvo je z odobravanjem sprejelo odlikovanje in priznanja najbolj Uslužnim kulturnim delav-cem- Odlikovanja nagrade so podeli
in knjižne m, predstavni zveze kulturno-prosvet-i organizacij občine Ra-ovijica. Slovesnosti se je 22J"*J, tudi slovenski skla-ate'j   in  profesor glasbene
akademije Blaž Amič.
Jubilant — mladinski pevski zbor iz Podnarta je v triletnem razdobju umetniško ustvarjalnega dela dosegel v svojem razvoju največ, kar je mogel. Razvil se je v zbor, ki je lahko ponos slehernemu kraju in društvu. Če povemo v številkah: priredil je 40 samostojnih koncertov in nastopov, obenem pa naštu-diral več kot petdeset pesmi. Nastopal je v domačem kraju, pogosto pa je gostoval v drugih krajih občine, med drugim tudi v Beli Krajini, na Primorskem in Koroškem ter v Varaždinu. Pred dnevi pa je zelo uspešno nastopil na republiškem glasbenem srečanju v Zagorju.
Težko nam je podati pravo in res objektivno oceno za kvaliteto zbora. Vendar pa lahko ugotovimo nekaj značilnosti, ki so svojstvene za ta zbor: odlikuje ga izrazita homogenost in kultiviranost glasov ter .dovršena interpretacija, obenem pa je zanj svojstvena intonacija v me-lociji, ke se izraža v pevni barvitosti ter lirični mehkobi melodije in besede. Zelo čista in lahko tekoča je arti-
kulacija. Glasovi so vsak zase skrbno oblikovani in se z velikim posluhom vraščajo v enovito celoto. To pa so resnične odlike za sleherni zbor. Pevci so seveda sami mladi ljudje od kakega 17. do dvajsetega leta, zato je sposobnost kultiviranja glasov toliko večja. Med njimi je največ dijakov in šutdemtov, nekaj pa jih je tudi že zaposlenih.
Na jubilejnem koncertu v Podnartu pa je nastopil tudi moški pevski zbor iz Krope. To je že zelo znan zbor, ki ima za seboj skoraj šestletno tradicijo in trdo ter sistematično delo. Pevci so imeli v teh letih kakih 600 vaj in blizu 270 koncertov. To dokazuje, kako je zbor delaven, s svojo kvaliteto pa si je že davno pridobil priznanja. Programski zbor pesmi, ki jih pojejo je zelo bogat in mnogostranski, saj obsega skorajda vse zvrsti zborovskega petja ter domače in tuje pesmi. Na koncertu v Podnarfu so spet zapeli med drugimi nekaj šegavih in domačih, med njimi tudi ljudsko o jamniških možeh in ženah. Občinstvo jo je še posebej lopo sprejelo. Besedilo zanjo je po ljudskem izročilu
priredil Justin Ažman, uglas-bil  pa zborovodja Egi Ga-
šperšič.
Po koncertu je uspeh obeh zborov zelo ugodno in laska-
vo ocenil tudi znani glasbeni pedagog in skladatelj prof. Blaž Arnič, ki je bil povabljen kot-častni gost na pod-narški   koncert. j. B.
Umetniška dela v Kroni
Obiskovalci restavracije Kruna Škof j a Loka lahko v tem lokalu že nekaj časa občudujejo več platen, akvarelov in gvašev akademskih slikarjev Dore Plestenjak-Slaua, Franca Novinca in B -riša Jesiha. Zbirka umetniških del je prostor zelo popestrila, pomeni pa zanimiv poskus in za zdaj še neuveljavljen način populariziranja likovne umetnosti. V tujini je to v navadi že dolgo vrsto lett pri nas pa so bile razstave doslej bolj ali manj edini način umetnikovega stika z javnostjo.
Slikar samostojno razstavo pripravlja dolgo časa — leto dni ali celo več. Ves ta Čas mu že dokončana dela ležijo v ateljeju, vse do razstav, jih nihče ali skoraj nihče ne vidi.'In vendar so ustvarjena zato, da bi bila občudovana, da bi polepšala, izpolmla in oshiislila določen prostor, dvorano, bivališče. Je že tako, da si pri nas vsakdo še
ne more omisliti umetniškega dela ki mu je pogodu in ki bi ga doma postavil na primerno mesto v užitek sebi in svojim bližnjim. S tem pa še ni rečeno da nima pravice občudovati teh del. Nasprotno, dolžnost skupnosti je, da mu to omogoči. U me t. nine je treba razstaviti lam, kjer se zbira mnogo ljudi. Le tako bodo služile svojemu namenu in obenem seznanjale javnost z avtorjevimi prizadevanji.
Upravi Krone iz Škofje Loke gre torej za samosvoje dejanje vsa pohvala. Slike, razobešenc po stenah lokala, so večinoma .izposojene, nekatere od njih pa je podjetje že poprej odkupilo. Ne nazadnje je ta posnemanja vredna poteza tudi neke vrste priznanja mladinia, nadarjenima umetnikoma iz Škofje Loke, Jesihu in No-vicu> ki v likovnem svetu še nista tako znana kot Dora Plcstenjak-Siana.  I. Guzeij
!!!!!«::::!-!-
Pobuda ni bila po pravilih
Upokojeni MiJan Amulić iz Splita je bil kaznovan s 50 dinarji globe, ker je z delom svojih rok popravil kakih 20 metrov ceste. Delal je dvajset dni po petnajst ur na dan. Sam je navoziJ gramoz in sam je nabijal cestišče. Kaznovan je bil po 37. členu odloka o javnem redu, kd pravi med drugim: »Prepovedano je odmetavanje smeti in gradbenega materiala na javne površine . . .«
Vse za rekorde
- Za danes bo dovolj, dala sem ti že tri poljube.
Ameriški študenti so znani po tem, da hočejo doseči rekorde v najbolj nemogočih rečeh. Večkrat smo že videli fotografije, ko so se študentje tlačili v avtomobile ali telefonske govorilnice. Pred kratkim pa so si izmislili nekaj novega: tekmovali so v tem, kdo bo pojedel več majhnih zlatih
Nenavadno velik kristal
V bližini ukrajinskega mesta Vladimir-Volinsko so našli geologi 117 kilogramov težak kristal topaza. Kristal je rumenkaste barve, ki na konceh prehaja v oranžno. Kristal je visok 82 centimetrov. Do sedaj je veljal za največji kristal med topazi 68 kilogramov težak kristal, ki so ga našli na Norveškem.
Ne šampanjca
Gospod Scott je pozval agleško vlado, naj ne bi več angleških ladij krstili s francoskim šampanjcem, temveč s škotskim vvhiskvjem. S tem bi podprli domačo proizvodnjo. Gospod Scott jc škotskega rodu.
ribic. Na univerzitetnem tekmovanju v Philadelphiji je zmagal Dan Cavuto, ki mu je uspelo pojesti 269 ribic. Na drugem mestu je Bili Shudo, ki pa je precej zaostal, pojedel jih je samo 200. Po dvestoti ribici se je namreč spri s tekmovalno Žirijo. Tekmovalna pravila so namreč zahtevala, da se morajo po dvestoti ribici vse nadaljnje prežvečiti. Tega pa Billov želodec ni prenesel, ampak se je odločno uprl.
Osebna izkaznica v zobeh
Ameriški zobozdravniki so predlagali nov način identifikacije. V umetne zobe bi namreč lahko vstavili na mikrofilm posneto fotografijo in osebno izkaznico. Tak način identifikacije bi policiji prišel zelo prav posebno pri ranjenih v prometnih nesrečah.
Rešitev križanke
1. KARPATI, 7. JENKO, 12. AREALI, 13. KAZALO, 14. KOMNA, 15. PAZ, 16. KUN, 17. ONEK, 18. NAPON, 20. ZA, 21. CRNOBRNJA, 24. TS, 26. TESLA, 27. EZOP, 30. AJD, 32. MAO, 33. OGORl, 34. KODRIC, 36. ANORAK, 37. TRTAR, 38. PRAŠINA
Miha Klinar:
Mesta,
Dom**
III DEI
ikah
"., Jbor°vali sV^V5* izvolil
a ka-■ iz vsake
V vseh šestih bara rantenci so terjali, naj ^^^^^^
d tabori**
barake po eni.
učinkovitost in terja od ^.^i* J
^o<line
rt K^VkT P° sarnJ vočerjo svet  ^ ^    sami ustanovili    a.      Qa skuša
takojšnjo delitev veče le zahi*!L?
kakor pravi, malce razočaran. .^"V^ 5hlevajo in če neče, da bo taboriščni tvi prišel ob veljavo, mu ne htevo uresničiti. nejiC(f  ' Jak0K
»Samo na želodec mislijo.«        I      °U tj tako članu taboriščnega sveta. ^'jJ^h^
»Kaj hečeš? Vsi smo pr*** f Jg^ ■ ^hteVa . tencev ne zdi prav nič čudna.^^'^ -J.° bo Sv.^ *aran čil. Ce gredo na poveljstvo, ji" m »Kdo pa pravi, da bomo s"-   51 ; ;-
u.. t.l»'._ iH<y*i
a to za-
ršiču, prav
m zaprli
đ t^* W<Ls,Veta kara*
* zahtevali,«
pravi "kosirnik. Sam bo VJjfr y>^<* k™£ tenskih odposlancev   naj £ „ *T |   ^0rUj0 JMJ**-
ljejo h kuhinji za primer protivil.
Kuhinja je v posebni
bara*1'-^
1»Y.
0stem
Pod
Skom strehe barake, ki Je Pdi* ^ h^>keg^
skrbovalnega podof----- fa
jemu kaprolu, kuharju » 0e sam namerava  še nocoj /p0f8v
Bit
Or0
Primorska osemintri-
punčara (tako ji pravi), v>f;>^j« «Pretn0siih" s desetletna ^^^d^f^^^, plodil
katerimi je omrežila po nekaj let manj. Ime Ji J
Vi^,,4i^S
0
ukvarjal z rezbarijo in w ^cn^i ^ ^iei
KOr pravi umetniki,
il jo je pri ponesrec ^je^p še težje bolan m
]e Pred al li
/T boi" Prav 7^ v°Jno v/lK>iShi.y lako dobro
(skup pa Je
avi)   -"njen je
kadai
»punčara«, ki venomer, <-raVJ -v-,,( njenega življenja«, kaK      ^ ^ sli, da bi jo potem, K?   ^o^s^ jo je premamil s svojih ^gjfi dajalec živil iz skladi^3
d i
a »nesreča KrTica mi-><^letič
ki
Prepro-ln ki mu
pri tem poslu »punčara« pomaga v veri, da boio dragocenosti, za katere zamenjuje za Piletiča nakradena živila, nekoč njene. Spretna prekupčevalka je, prava rojena kramarica, kar je Piletiču še bolj pri srcu kakor njena zakonska postelja. Brez njene trgovske sposobnosti bi se je najbrž ne držal vee. Tudi sedaj misli nanjo, ko gleda skozi okno in opazuje, če je vse »či-to« in če ga nihče ne bo Videl, ko bo spustil na ono stran nekaj sodcev masti in balo vojaških odej. Pravzaprav razen črnih senc topolov, ki se rišejo na nebo z obrisi mestnih zvonikov, hiš in ljubljanskega gradu, ni ničesar videti. Tudi slišati ni ničesar razen nenehnega premikanja vlakov, ki je prav tako dobrodošlo kakor tema med topoli, saj bo prav ta ropot, puhanje lokomotiv in cviljenje vagonov omogočilo, da bo lahko neslišno odpeljal cizo do »punčare«, ki ga čaka kakor prilepljena k deblu najbližjega topola.
»Zrak je čist,« si pravi zadovoljen, da bo šlo vse po sreči kakor že bogvekolikokrat. Kdo drug bi ob taki sreči postal že brezskrben in bi prav gotovo toliko časa ne oprezal v temo, ko bi se mu kraja že tolikokrat in vsakokrat posrečila. On pa je vselej in vsakokrat oprezen, kakor da krade prvič. Zaveda se, da je že marsikateri preskrbovalni podoficir, ki se je v teh letih ukvarjal s podobnimi posli (in teki so bili domala vsi!), opekel in se zaradi neprevidnosti znašel pred vojnim sodiščem, še več pa v prekomandi v pohodnem bataljonu in potem na fronti. Njemu se kaj takega ne bo pripetilo. Previden je. Zato njegovim nadrejenim še nikoli ni prišlo na misel, da krade in da je ta baraka, ki z zunanje taboriščne strani ni ograjena z žičnimi ovirami, kakor nalašč za »nabavljanje blaga« za kupčijo.
Preskrbovalni podoficir Piletič že prižge vžigalico. To je znak za »punčaro«, naj bo pripravljena. Potem se loti po.;la. Tudi Vida je že pri oknu. Oba sta zatopljena v »delo«, ko se nenadoma odpro vrata in se prižge električna žarnica. Svetloba udari podoficirja in njegovo ljubico, kakor da ju je oplazila strela. Presenečen pa je tudi Kosirnik, ki je bil prižgal luč.
»Tako torej?« se začudi. »Mi gladujemo, a ti kradeš!«
Podoficir Piletič še vedno ne more do besede.
»Tudi magazin bomo vzeli pod svoje nadzorstvo,« pravi Kosirnik, nato pa zavpije nad žensko, ki prav tako okamenela kakor podoficir Piletič, nemočna sloni na oknu z zunanje strani skladišča: »Vrni sodeč in izgini!« stopi k oknu in ji iztrga sedec masti, ki ga je ženska kakor v krču držala na okenski polici.
»Josip, kaj bo sedaj?« izgrgra ženska, nato pa se požene v večer.
»Kaj . . . kaaaj si drzneš, govno?« se ob ljubičinem glasu vzdrami iz okamenelosti tudi podoficir, nato pa toliko, da ne omedli, ko pri vratih zagleda še nekaj karantencev, ki so bili prišli za Kosirnikom in ki so bili priča, kako je Kosirnik neki ženski iztrgal ukradeni sedec masti.
»Ne p^uj, tat, in zgani se h kotlu! Karantenski bataljon čaka na večerjo!« se Kosirnik ne zmeni za Piletk'-eve podoficirske našitke, ki se svetijo, kakor da bi bili najmanj podpolkovnuski.
»Zgani se ali pa ti pomagamo!« se oglase tudi drugi.
»Brez majorjevega ukaza nikamor in ničesar. Major je ukazal post!« poizkuša Piletič uveljaviti svojo podoficirsko avtoriteto, a se mu pozna, da ne veruje več vanjo in da se prišlecev, čeprav so navadni ušivi prostaki. boji.
»Z majorjem se boš lahko pomenil jutri in mu ■poroJal, koliko dež masti si že znosil cipam, obenem pa pripravi telečnjak. da boš odrinil v pohodni bataljon, če te seveda major ne bo postavil pred zid. A zdaj h kotlom! Tako ti ukazuje taboriščni sovjet!« Kosirnik izgublja mero, kakor da pozablja, kje je.
»Kaaaj?« se podoficirju zašibe kolena. »So... so... sovje*t?c zagrgra, toda tedaj nastane zunaj hrup.
»Bežite! Po vas gredo!« je si sati več glasov hkrati.
»Pome?« izgrgra podoficir, uverjen, da te besede veljajo njemu. V trenutku ga prešine zavest krivde pred neusmiljenimi vojaškimi zakoni. Bled je, kakor da bi stal pred zidom in kakor da *se bodo zdaj zdaj sprožile puške, naperjene vanj. »Ne! Ne!« krikne v smrtnem strahu, potem pa zagleda odprto okno in se nagonsko požene skozenj, še preden se drugi zavedo, kaj jim preti.
»Po nas gredo, Kosirnik!« plane v skladišče Jakob, ki je bil pred vrati.
»Po nas?« Kosirnik, kakor da ne more verjeti. »Kaj bo zdaj?«
»Poženi se skozi okno!« vzklikne Kosirnik in pokaže za drugimi, ki se že poganjajo skozi okno in beže. Tudi Jakob se nagonsko požene. In prav tako Kosirnik.
»Tu ni žičnih ovir!« se med begom sprošča Jakobov smrtni strah v čudno radost občutja svobode.
»Cez progo! Proti gozdu!« sope ob njem Kosirnik.
Ljudje začudeno opazujejo ta beg, vendar ^ju" ne zaustavi nihče, čeprav je od barak karantene za deboljševizacijo povratnikov iz Rusije slišati streljanje.
»Nagleje! Nagleje!« priganja Kosirnik.
Jakob ga le s težavo dohaja, toda tudi Kosirniku pojemajc moči.
Samo še do ceste!
In potem čez cesto!
Za cesto je breg in gozd.
Na smrt utrujena ga dosežeta.
A še bežita, dokler jima ne poidejo moči.
»Ne morem več,« se zgrudi Jakob.
Tudi Kosirnik zmore samo še korak.
Morala bi še naprej! Streljanje jc spravilo v preplah žandarmerijo in vojaštvo. Kmalu jih bosta imela za seboj in morda tudi pred seboj! Prečesal i bodo to hosto . ..
Ne, ne smeta počivati! Morala bi čimprej in čim dalj od tod! A kaj. noge ju ne drže. Odpovedale so jima. Srci jima razbijata. Kri se jima poganja skozi žile, buta ob senca, kakor da so ji eene> ne žile pretesne. i
GLAS * 10. STRAN
SREDA  —  12. JUNIJA 1968
Profesor Tomo Zupan, vlastelin z Okroglega
Obljubili smo v našem zadnjem sredinem zapisu, da bomo o delu prof. Toma še spregovorili. V mislih pa nismo imeli njegovega pre-šernovskega raziskovalnega in zbirateljskega dela, niti njegovih obsežnih biografskih in memoarskih zapisov *— bolj nam je sedaj pred cćmi Zupanovo delo v na-rodnoobrambni šolski družbi sv. Cirila in Metoda.
Današnji slovenski rod kaj malo ve o tej nekdaj tako popularni slovenski organizaciji, ki se je z uspehi zoperstavljala germanskemu valu na severu in laškemu na naših južnih in zahodnih mejah. Gradila je Ciril-Mc-todova družba slovenske šole na ogroženih obmejnih področjih s prostovoljnimi prispevki osveščenih rojakov pod geslom »mal' položi dar, domu na oltar«.
Vprav to področje dela je bilo za profesorja Zupana samega najpomembnejše. Prav tu se je stari rodoljub najbolj razživel. Zato naj bo današnji zapis posvečen le-tej svetli plati Zupanovega javnega udejsiVOvanja. STARI RODOLJUB
Leta 1885. se je v Ljubljani zbralo nekaj zavednih slovenskih rodoljubov, njim na čelu prof. Tomo Zupan, in ustanovilo šolsko narodno-obrambno organizacijo družbo sv. Cirila In Metoda.
Storili so to spričo iz dneva v dan večjemu nemško-nacionalnemu prodiranju v naše kraje. Kajti tačas je bila naša dežela izročena na milost in nemilost dunajskemu režimu. Ta se je pri izvajanju svojih germaniza-toričnih teženj posluževal svojih uprav v Ljubljani in Gradcu ter zastopstev večjih avtonomnih mest Maribora, Ptuja. Celja in Konjic, kjer je službovalo precej priseljene nemško nacionalne inteligence.
Nemški nacionalisti so si napravili precizen načrt, kako kulturno in gospodarsko zavojevati slovensko zemljo: z naseljevanjem nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov pa z ustanavljanjem nemških šol za germanizacijo slovenskih otrok.
To vsenemško nacionalno gibanje je s pritegnitvijo — to je z njihovo materialno in moralno podporo — nemških množic nekdanje Avstrije pa tudj Nemčije, opravljalo delo, ki ga dunajska vlada vsaj jradno ni smela, če je hotela na zunaj ohraniti nekak videz objektivnosti, saj je na vsa usta govorila pred svetom, da so njeni narodi po-
polnoma enakopravni
Toda v naših krajih so se vedno bolj glasno slišala grozeča imena nemških šol-sko-bojnih organizacij, kot so bila Schulverein, Sudmark in Deutseher Volksrat. V teh imenih je bil začrtan ves program germanizacijskega vala, ki naj seže čez Maribor in druga štajerska mesteca prav do Ljubljane. In celo do Trsta, ki je bil sicer avstrijski, vendar premalo nemški. — Drug tak val nemštva je hotel pljuskniti čez Koroško in Gorenjsko do Gorice, kjer naj bi bil tudi eden od južnih mejnikov Gcrmanije.
Stari ljudje, ki se teh nevarnih časov še spominjajo, vedo povedati, kako narodno škedo so delale nemško boj-no-napadalne »šolske« organizacije našemu življu posebno na mejah. In da smo tudi gospodarsko bili povsem odvisni od tujerodnih podjetnikov.
Izguba Koroške v 1. 1920 je bila ena od posledic naše nemoči v boju z 'bolje organiziranim in gmotno bolj trdnim nasprotnikom.
Šolska družba sv. Cirila in Metoda se je sicer tudi po
Mina Frtin-Zupan (1814-1858)
Prešernova sestrična, mati Toma Zupana
prvi svetovni vojni trudila, da bi ohranila svoje postojanke (v 1. 1913 je imela še 242 podružnic!), toda vedno bolj je zmagovalo prepričanje, naj za naše rojake onstran meja skrbi nova država — Jugoslavija!
Zaskrbljen je moral to doživeti ustanovitelj družbe in njen prvomestnik prof. Tomo Zupan. Namreč: usihanje nekdaj tako cvetoče organizacije, ki je opravila toliko zaslužnega dola s šolami in otroškimi vrtci v Trstu, Gorici, Celju, Hrastniku, Jesenicah,    Krminu, Mariboru,
Ormožu, Tržiču, na Muti in St. Rupcrtu pri Celovcu. — Število podružnic je iznenada padlo na 82 in tudi te so polagoma izumrle. Sedaj šolske družbe sv. Cirila in Metoda ni več; njeno ime si je privzelo društvo katoliških duhovnikov.
Toda spričo kar ganljive naše skrbi za laško manjšino v naši državi, so prav v laški deželi tisoči in tisoči slovenskih otrok oropani pouka v materinščini — pomislimo le na Beneško Slovenijo, kjer že več kot sto let ni bilo šolskega pouka v jeziku domačinov, avtohtonega prebivalstva . ..
Kdaj že je prof. Tomo Zupan trdil, da je treba ljudstvo nacionalno in kulturno osvestiti, da bi bil sleherni naš človek ves prežet slovenstva in zmožen prenesti tudi najhujše, kar bi utegnilo še kdaj priti.
In tudi to je že pred desetletji trdil stari rodoljub, da je izseljevanje, iskanje kruha na tujem, ne le odsev gospodarske nemoči, pač pa tudi odsev nacionalne nezavednosti. Koliko slovenske krvi je že steklo v tujino, več ne bo je nazaj. Zlila se bo s tujo, za vedno... Le lastavice se še vračajo v domovino, pod rodni krov...
RAZSTAVA
Skušali smo dopolniti slavje ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši profesorja Zupana v Smokuču še z razstavo njegovih del in nekaterih podob. Seveda smo to morali storiti v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju, kajti prav ta hiša je za delo starega »prešernotrudnika«, kot si je sam rekel, najbolj primerna.
Prvič so v Kranju razstavljeni sloviti Zupanovi rodovniki »Dr. Prešerinove soro-dovine z očetne in materne strani«. Koliko truda in iskanja po starih matičnih knjigah je bilo treba, da so se pojasnile zapletene sorodstvene vezi.
Velja si na razstavi ogledati tudi Zupanove zvezke, v katere je zapisoval s svojo drobno, a čitljivo pisavo tisočere podatke, pripovedi in izročila, katere je zvedel od še živečih Prešernovih .sorodnikov in sodobnikov. Tu je 5 zvezkov »Črtic iz dr. Prešerinovcga življenja« in 12 zvezkov »Spominov na dr. Prešerina«.
Nadalje so razstavljene tudi rokopisne knjige avtobiografskega značaja, več sešit-kov »Vita vite mea« (Moje življenje), tiskane objave v
koledarjih Ciril-Metodove družbe, v Mladiki in dr.
Posebno zanimiva je tudi Zupanova korespondenca z Levstikom, Stritarjem, Lovcem, Cimpermanom in Prijateljem. Mož je ohranil koncepte vseh svojih pise-m, enako skrbno je zbiral tudi vso  prejeto korespondenco.
Zaradi boljše preglednosti ni razstavljeno vse gradivo, ki je bilo na razpolago; morda bo zato treba še kdaj razstaviti kako zaokroženo področje Zupanovega dela, n. pr. njegovo zapisovanje »prešernine«?
Prikazane so na razstavi tudi nekatere podobe: Zupanova mati Mina rojena Frti-nova, zares lepa gorenjska žena; nekdanja rodinska in sedanja brezniška farna cerkev; spominske plošče velikih mož, rojenih v deželici pod Stolom. Zanimivost posebne vrednosti je družinska slika Finžgarjeve rodovine. Kaže med drugimi tudi pisateljevega očeta, o katerem je Finžgar s takim ponosom in ljubeznijo znova in znova pisal.
Mavčno poprsje profesorja Toma Zupana, ki je tudi razstavljeno, je delo akad. kiparja Janeza Sajevica. Kipar je Zupana modeliral 1. 1929 na Okroglem po naročilu ljubljanskega magistrata. Tomo Zupan je bil namreč tudi ljubljanski častni meščan — njegovo narodno-obrambno delo je bilo tačas visoko cenjeno.
Po mavčni predlogi, ki je sedaj last Prešernovega spominskega muzeja v Kranju, je kipar izdelal poprsje tudi v belem kararskom marmorju in ga izročil naročniku — ljubljanskemu magistratu. Kje je sedaj ta kip, ali je še ohranjen, kdo ve? Dosedanja iskanja niso bila uspešna.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
V nedeljo, 9. junija, 1.1. je bila na rojstni hiši Toma Zupana, pri Novakovih v Smokuču, odkrita spominska plošča, ki naj v bodeče vsem mimoidočim popotnikom pri-
poveduje, da se je 21. decembra 1839. tu rodil neutrudni raziskovalec Prešernovega življenja in dela učitelj, vzgojitelj in prijatelj mladine, dobrotnik slepih in zaslužni voditelj narodno-obrambne Ciril-Metodove šolske družbe.
Kljub deževnemu vremenu se je ob 11. uri zbrala kar precejšnja množica domačinov in gostov iz Ljubljane Kranja   in   Okroglega. Spo-
minsko ploščo, s katero
naša
generacija pravzaprav plačajo dolg prošernoljubivc slovenske javnosti izpred tridesetih let, je odkril v imenu Kluba kulturnih delavcev kustos Prešernovega muzeja. O prof. Tomu Zupanu, nJe' govem delu in njegovem mestu v slovenski kulturni zgodovini, je govoril Pr°f' Sergej Kolar. Spregovoril Je tudi zastopnik Zveze sleplh z Okroglega tov. Nace Us'a' kar. Kulturni del slovesno; sti sta prispevala P*f*J kvintet iz Žirovnice in P6*" ski zbor Svobode s Primsko-vega pri Kranju.
Tako je dobila še ena renjska hiša primerno obe* ležje. A ne moremo si kaj, da ne bi tudi ob tej prilog nostj znova povedali, da Je popolnoma dovolj, če rojstne hiše naših velikih mož obe-
ležimo  s spominskimi
plo-
ščami,  poskrbimo,  da  bod ^ imeli v hiši pisateljevo P0' dobo  in  morda v primer^ vitrini tudi njegova najva * nejša književna dela. Pa vsezadnje, če je lastniku f»s prav, še spominsko knjig0 1 štampiljko na polici — *?? to popolnoma zadostuje. N kakor ni nujno, kmečko niso, v kateri se je rodil k od naših velikih mož, nasil" spreminjati v nekak mu^Jj zavirati njen razvoj, ^adn ki  gre svoj"
izne
vati življenje, . pot — pa naj bodo to ra prezidave, napeljave m J šave. .i
Vsekakor bo treba še bolj določeno govoriti ° kakih idejah, ki so sprva * ko lepe in dobrohoteče, *° se jih skuša realizirati, zV dene in zagrene.
ČRTOMIR ZOREC
■ ■
Obisk iz Varaždina na Gorenjskem
V soboto, 15. junija, bo obiskalo radovljiško °b^J kakih osemdeset pevcev in članov folklornega delavsko-prosvetnega društva SLOBODA iz Varaždin ' To bo prvi večji obisk gostov iz Hrvatske na Gore' skem po nedavnem srečanju Gorenjcev v Varaždt
člani kulturno-umetniškega društva iz
prijatelj^.
ga Varaždina bodo tako vrnili obisk folklorni sku1' u Gorje, mladinskemu zboru iz Podnarta in komorne ^ zboru iz Krope. Vsi ti trije so se 20. aprila letos m dili na obisku v tem kraju. Po skupnem koncertu v,^ stivalni dvorani na Bledu jih bodo člani naveden^ zborov sprejeli tudi na domovih in tako ustvarili z mi še tesnejše stike.
Gostje iz Varaždina se bodo mudili v gosteh dni: v soboto in nedeljo dopoldan. Na Bledu bodo v boto priredili večer domačih plesov in pesmi, nalonlu bo družabno srečanje vseh skupin v kulturnem d ~. v Podnartu. Prijateljem lz sosednje Hrvatske bodo v kazali tudi nekatere zanimivosti Gorenjske.
J
Nesreče zadnjih dni
O petka, 7. junija, se jc na gorenjskih cestah pripetilo Sest prometnih nesreč. Pri tem je bila ena oseba težje ranjena.
V soboto ob pol šesti uri *Jutraj se Je v vasi Vešter Pri Skofji Loki zvrnil pod 'fcsto avtobus podjetja Tran-8turist, poln potnikov. Nesreča se Je pripetila pri sreča-vanju avtobusa s tovornim avtomobilom. Pod avtobu-**m se Je mehka bankina Uu«"la( zato Je vozilo poteg-nl,o pod cesto. Nihče od Potnikov ni bil ranjen, na avtobusu pa Je okoli 2000 N škode.
Na cestl drugega reda ^ra,r>J-Je7.ersko se je v ne-jte'jo dopoldne prevrnil oseb-n- avtomobil KR 119-94, voz-
nik Mihael Balantič. Zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti je namreč avtomobil zaneslo na Jevo čez cesto, kjer se je dvakrat prevrnil in obstal na desnem boku. Sopotnica je bila v nesreči huje ranjena. Na avtomobilu pa je za 1000 N din škode.
V nepreglednem ovinku sta v ponedeljek, 10. junija, ob 14. uri trčila osebni avtomobil KR 104-17, voznica Marjana Hrobat in osebni avtomobil LJ 393-51, ki ga je vozil Janez Bencdičič. Dcsreča se je pripetila na cesti drugega reda v Železnikih. Hro-batova je v ovinku vozila po levi strani ceste, zato Je trčila v nasproti vozeči avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 6500 Ndin. L. M.
Strela ubila planinca
V soboto, 8. {Jasnija, po-Potdne Je neurje na vrhu Storilca zajelo skupino planincev. Pri tem Je strela ub'la 13-letnega Vojka Kuma « Celja.
Skupina sedmih planincev ** le kljub nevihti vzpenjala Proti samemu vrhu. Vojko Kum Je bil nekaj pred dru-S»mi  in  jc prvi   stopil na
vrh. Prav tedaj pa je vanj treščila strela. Čeprav so mu takoj priskočili na pomoč, mu planinci niso moglj več pomagati. Zvečer ob šesti uri so o dogodku obvestili gorsko reševalno in Tržiča. Gorski reševalci so se takoj odpravili na pot In truplo prenesli v dolino okoli tretje ure ponoči. %
Najdeno truplo
v Ponedeljek popoldne so 2 ^korah kakih 25 metrov r1 Slavne ceste našli truplo Jržeta Mlinarja, roj. 1911, iz """olovke. Bil Je delavec v sk1. Pokojni je bil alkoho-
lik In je zadnje čase — bil je v bolniškem staležu — neprestano popival. Komisija jc ugotovila, da pokojnik ni umrl nasilne smrti.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, brata, stnea in starega očeta
Jožeta Knifica
iz TrboJ
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom •n vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali ^ctje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno e zahvaljujemo dr. Fortiču in dr. Koraču ter vse-11111 Strežnemu osebju TBC Golnik za dolgotrajno zdravljenja Lepa hvala g. župniku iz Trboj, družini Volkovi za nesebično pomoč in ZB Trboje.
Žalujoči: hčerki Marica in Milka   z   družinama, sin Jože z družino ter France T in Stane
lr°oJe, 10.6. 1968
Zahvala
r^P*3 bridki prerani izgubi našega dragega moža, °<-eta, sina, brata in strica
Toneta Vehovca
iz Voklcga
o iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, niuJa.te'Jem 'n vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, Pot °Va'' cvetie m 8a spremili na njegovi zadnji R - j /osebno zahvalo smo dolžni g. župniku iz Vo . 1 >n č. duhovščini iz Šenčurja ter vinku Zadni-arJu za nesebično pomoč.
/.iiiij.- i  žena Slavka, hčerki: .      Cvetka in Sonja, mali sinček, v^i, mama ter bratje in sestre
Vok'o, 7. 6. 1968
Jesenice RADIO
12. junija špan. italij. franc. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTAMBULA
13. junija amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJ L7 SANJE
14. junija indijski film PRIJATELJSTVO
Jesenice PLAV2
12
amer. barv. CS PESMI, MOJE
junija film. MOJE SANJE
13. junija franc. italij. špan. barv. film ČLOVEK IZ MAR RAKECHA
14. junija franc. italij. špan. barv. film ČLOVEK IZ MAR RAKECHA
Dovje-Mojstrana
13. junija italij. barv. film SEDEM ZLATIH M02
Kranjska gora
13. junija špan. italij. franc. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTAMBULA
Kamnik DUPLICA
12. junija, nemški film ZAKONSKI CETVEROKOT NI K ob 19. uri
13. junija nemški film ZAKONSKI CETVEROKOT-NIK ob 20. uri
Škofja Loka SORA
12. junija angl. barv. CS film ALF1E ob 18. in 20. uri
13. junija angleški film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 20. uri
14. junija ŽIVLJENJE 18. in 20. uri
angleški film NA  VRHU ob
Kranj CENTER
12. junija špan. italij. barv. CS film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri
13. junija špan. italij. barv. CS film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri
14. junija amer. barv. film BALADA O REVOLVERASU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma BON-N1E IN CLYDE ob 22. uri
Kranj STORŽ IC
12. junija slov. barv. film SONČNI KRIK ob 16., 18. in 20. uri
13. junija amer. barv. CS film BALADA O REVOLVERASU ob 16., 18. in 20. uri
14. junija slov. barv. film SONČNI KRIK ob 16. in 18. uri, špan. italij. barv. CS film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 20. uri
Zahval
Ob smrti naše mame
Lucije Vovk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ali kako drugače počastili njen spomin. Posebna zahvala č. duhovščini, g. župniku Tomanu za poslovilne besede, pevcem in delovnim kolektivom. Hvala vsem, ki so sočustvovali z nami.
vsi ŽITARJEVI
Cešnjica pri Podnartu, 11.6. 1968
Zahvala
Ob bridki izgubi mojega dragega moža, brata in strica
Franca Slemca
sV iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini iz Šenčurja za izraze sožalja, dr. Majcrju za pomoč v času bolezni, darovalcem cvetja, gasilskemu društvu Šenčur ter vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh.
Žalujoči: žena Pavla, brat Tine in drugo sorodstvo
Šenčur, 9. 6. 1968
Zahvala
Ob prerani smrti in neizmerno hudi izgubi drage žene, matere, sestre,
> in Hnhin»
tete in babice
Marije Pergar
roj. AVSENIK
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako veiikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrazili iskreno sožalje
Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, posebej dr. Petriču, ki ji je lajšal bolečine v zadnjih urah. Prisrčna hvala vsem organizacijam terena Huje in za ganljive besede ob odprtem grobu. Globoka zahvala pevskemu zboru osnovne šole Lucijan Seljak Kranj in kranjski godbi.
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem drage pokojnice še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Albin, sinova Srečko in Zdravko z družinama ter drugo sorodstvo
Kranj, 9. junija 1968
GLAS * 14 STRAN
MALI OGLASI
Prodam
Predam KRAVO, ki bo konec junija četrtič teletila, — Stiska vas 3, Cerklje 3024
Prodam TRAVO. Kranj — Partizanska 47 3025
Prodam motor MAXI. — Kranj. Jezerska c. 57 3026
Prodam HIŠICO na Visokem 88, Šenčur 3027
Predam salonitne PLOSCE in žensko rogovo KOLO po ugodni ceni. Hrastje 113 — Kranj 3028
Prodam TELICO simental-ko po izbiri, od 100 do 300 kg težko. Reteče 19, Skofja Loka 3029
t—l
ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM
Z GLASOM NA POČITNICE
KADAR POTUJETE NA POČITNICE, SE SPOMNITE TUDI NA VAS PRILJUBLJENI ČASOPIS GLAS. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE POČITNIŠKI NASLOV
GLAS, VAŠ SPREMLJEVALEC NA POČITNICAH. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE VAŠ POČITNIŠKI NASLOV
Enodnevne p. ščance
lahke in težke pasme prodaja vsak torek in sredo valilnica v Naklem pri Kranju. Nad 20 piščancev pošiljamo tudi po železnici.
Prodam lesene STROPE in OSTREŠJE hiše. Celik, Vol-ča 2, Poljane 3030
FIAT 600 D prodam. Ogled v občinski garaži, Kranj 3031
Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled pri Ovseniku — mizar, Gorje pri Kranju
3032
Prodam KONJA, težkega — zdravega, 9 let starega, dobrega za vsa kmetijska in gozdna dela. St. Loka 5, Sk. Loka 3033
Prodam 8 PRASlCKOV, 6 tednov starih. Zg. Brnik 105 3034
Prodam 4 kub. metr. suhih smrekovih PLOHOV. Križ-narjeva B/I, Kranj — Straži-šče • 3035
Prodam črno, mlado, čistokrvno PSICKO — nemški volčjak, Kranj, Suha 3 3036
Prodam stoječe SENO. Te-netLše 11, Naklo 3037
Predam karamboliran FIAT 750. Ogled v mehanični delavnici Pcdnart 3038
Predam mlado brejo KRAVO, 7 in pol mesecev brejo, ki bo drugič teletila. Spod. Duplje 51 3039
Predam KRAVO z drugim teletom. Breg ob SAVI št. 11, Kranj 3040
Prodam stoječe SENO. Sk. Loka, Puštal 17 3041
Prodam dva meseca stare PISKE. Tupaliče 11, Preddvor 3042
Prodam zidano GARAŽO. Informacije pri FILIPlCU — zelenjava, Koroška c, Kranj 3043
Prodam novo vseljivo HIŠO.   Sv. Duh 91, Sk. Loka 3044
Prodam motorno KOSILNICO, znamke agria. Vidic, Mlinska 19, Bled 3045
Poceni prodam dobro ohranjeno sobno KREDENCO. — Kranj, Planina 38 3046
Prodam dva ŠTEDILNIKA goran na trdo gorivo in 3 stoječe moderne KAMINE z marmornatimi ploščami. Naslov v oglasnem oddel. 3047
Prodam MOPED. Huje 5, Kranj 3054
KUPIM
Kupim 4000 kosov navadnih ZIDAKOV. Urbiha Ignac, Kranj, Partizanska 20 3048*
Kupim ZASTAVO 750, letnik 66—67. Ponudbe poslati pod »gotovina« 3049
Kupim rabljeno PRIKOLICO za VVV. Stare ing. Alfred, Kranj, Zupančičeva 37 3050
ii
Kčem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3051
DVOSOBNO stanovanje zamenjam za trosobno. Erjavec, Gradnikova 9, Kranj 3052
Avtopromet Gorenjska Kranj
prireja
VSAK DRUGI PETEK
POPOLDANSKI IZLET
Celovec
IZLETI V TRBIŽ 14.6.    28.6.     12.7. 26.7.
Odhod Iz Kranja izpred kina Center ob 14. url, Iz Tržiča ob 14.30. Potovanje mimo Kranjske gore, prestop meje v Ratečah s prihodom v Trbiž do 16. ure. Prosto. Povratek ob 19. uri s prihodom v Kranj do 22. ure.
IZLETI V CELOVEC 21.6.    5.7. 19.7.
Odhod Iz Kranja Izpred kina Center ob 13. uri, iz Tržiča ob 13.30. Potovanje prek Tržiča In Ljubelja s prihodom v Celovec do 15. ure. Prosto. Povratek ob 19. uri s prihodom v Kranj do 21. ure.
CENA ZA VSAK IZLET JE 25 N din.
Prijave in informacije v poslovalnici »CREINA« KRANJ, Koroška 4 telefon 21-022, vsak dan od 7. do 20. ure. V poslovalnici v TRŽIČU tel. 71-268 vsak dan od 6. do 15. ure.
VABI VAS TURISTIČNI ODDELEK
RAZVEDRILA
ZANIMIVOSTI
ZA VSAKOGAR
Oddam IIlSlCO v najem, takoj vseljivo. Ponudbe poslati ped »Takoj« 3053
Sprejmem   VAJENCA za elektroinš'.alacijsko stroko. Naslov v oglasnem oddelku 3055
VALILNICA v Naklem pri Kranju razprodaja 12 mesecev stare KOKOŠI za zakol po 7 N din za kg. 3056
Prodam PLOHE za zidavo proti odškodnini. Kranj-Cir-če 16 3057
Izgubil   se je   mlad črn
španjel, sliši na ime Bobi.
Omahen Ana, Stara cesta 12,
Kranj 3058
Podpisani OBED STANE izjavljam, da obžalujem in preklicujem kot neresnične vse besede, ki sem jih dne 17. 4. 1968 rekel o TOLARJU ANDREJU. 3059
Sprejmem UPOKOJENCA v vso oskrbo, da bi pomagal na manjši kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3060
GARAŽO vzamem v najem. Slov. Javornik — Koro-ška Bola. Ponudbe poslati pod »Garaža« 3061
Izgubil sem šop KLJUČEV, na katerih je obesek v obliki semaforja, na poti od opekarne Stražiišče do Primsko-
ditelJa
vega. Poštenega llcxJ gjM prosim, da jih proti nag, vrne Žagarju
Albinu, f^gj
C. Talcev 21
Prireditve
GOSTILNA GRILC 5 prireja KRESNO NOČ r ^ boto, 15. junija. Vablj^jtv8 slabem vremenu Prir 0 ne bo
Izdaja in tiska t? *L renjski tisk« Kranj; v roška cesta 8..— ta: uredništva in uprave »> j Kranj, Trg revoIuCJJe^). (stavba občinske sJ;U|pK ne) — Tek. račun Pri v Kranju 515-1-135. " $ lefoni: redakcija * v 21-860; uprava U***|L|jW loogiasna in T»rw»'\. služba 22-152 - NaJJin*
letna 24.—, P 12.- N din. Cena P°
nih številk 0.40 N <JJ , Inozemstvo 40.00 N » ^ Mali oglasi beseda u- p 1 N din. Naročniki 0jt
10% popusta. NCP1" I oglasov ne objavlja'
Sreda — 12. junija ms
GT.AS * 13 STRAN
Kaj zmore složnost?
šele dobrih pet mesecev obstaja krajevna skupnost Voslje, pa - Je že dosegla velike uspehe. Res je, da sama KS zgolj z lastnimi sredstvi ne bi zmogla niti četrtine vsega opravljenega dela, toda prebivalci so ji s prostovoljnim delom izdatno pomagali. Kmetje, na primer, so »godaj spomladi z lastnimi traktorji na nekdanjo lužo »redi vasi prepeljali okrog 1000 m' prsti. Drugi vaščani »o navožen material izravnali, pobrali kamenje in poseja-1 travo. Na vseh 1,5 ha Površine nameravajo urediti Park. Kasneje bodo tod za-»adilj drevesa In različne sadike. Urejujejo tudi manjše Površine cvetličnjakov. Seveda, preteklo bo Se precej £asa, preden bo prostor do-
urejen. Prebivalci v
končno
^»ci morajo paziti, da pa-^a se živina ne bo uhajala Park in uničevala mladih sadik.
Dr"ga, še večja prostovolj-
na akcija je bila v začetku maja. Prebivalci VogelJ so s peskom iz bližnje gramozne jame posuli in tako utrdili vse poljske poti. Le-tc niso bile obnovljene že več kot trideset let. V treh dneh so Vogljani nanje navozili 850 m1 gramoza. Akcije se je udeležila malone vsa vas, skoraj vse hiše. Levji delež pri vsem tem gre zopet lastnikom traktorjev, ki jih jc v Vogljah 18. Krajevna skup nost Je morala plačati le bager, s katerim so odkrivali gramozno jamo in nakladali pesek na traktorje. Nekaj so prispevali tudi vaščani, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli udeležiti dela.
Vodja in pobudnik vseh teh akcij je bil predsednik KS Voglje tov. Franc Rozman. Njemu gre vse priznanje za uspeh in lepši videz vasi. Vaščani pa so dokazali, kako resničen je star pregovor v slogi je moč.   j. Oselj
V nekaj stavkih
PredPHREDDV0R
— Krajevna skupnost in turistično društ\o vid °r ?ta v zacmjem času večkrat razpravljala o lepšem in h*-* ^a!>'* D°s'eJ so zc uredili parke in zelenice, na balkonih vse I!1 °knih je videti vedno več cvetja, pa tudi čistoča jc Večja. Moti jih še neurejena okolica nove šole, zato je ODr salldno z vodstvom šole dogovorjeno, da bodo učenci ProijV'!' ^sa 010/113 zemeljska dela in uredili zelenice ob poti 1qq Turistom bo v Preddvoru letos na voljo okrog
d   *ob« na goste pa čaka tudi grad Hrib in drugi počitniški urnovi. — an
ra J^^PLJE — Strelska družina v Dupljah nima najboljših Uhk 73 ?VOJC delovanje. Praktično nima prostora, kjer bi kjer°vazvijaia svoj° dejavnost. Najbolj jim primanjkuje sob, sest ' >V zimskem času ,anko streljali z zračno puško in se in v al<i" Pa tu.^' Primernega strelišča za malokalibrsko puško sltrv jJa^° orožje nimajo. Prizadevajo si, da bi skupno s strel
7*0 uruji«" O—II____:_____jm? -»_-!•»«______i tv__i:__:
Podbi
n p ,Vžino Podbrezje uredili strelišče v dolini med Dupljami n0st   °rczjami. Vodstvo družine predvideva, da se bo dejav-tesn .Po*'vi,a tudi potem, ko bo strelska družina navezala "cise stike s tamkajšnjo šolo.
ma: . ENJSKA — V začetku spomladi je bilo suho, konec se j« In v P1^'0 dneh junija pa preveč dežja. Na Gorenjskem jen yra\a.°d suše že opomogla, zlasti tam, kjer je pogno-varn' nižjih predelih bi jo že morali pokositi in spraviti na je t ' a Jim dež to preprečuje. Le tam, kjer imajo kozolce, za Se ,Va. ze Pod streho. V višjih krajih kosijo kasneje, zato krnu i §C- ni vzro'ta za bojazen. Dež prija od suše oslabe-°vin   i en'u- Pač pa smo zvedeli, da preobilna moča precej
a Pletje krompirja. — B. B. UsPeš J^ — Na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah so lo^c',0 končali akcijo nabiranja sredstev za gradnjo Onko-6077 6|a inštituta v Ljubljani. V treh tednih so zbrali kar njo W din, od tega obveznic ljudskega posojila za izgrad-Vse r p'a za "5486,60 N din. Medtem so učenci prodali tudi V Cn,a/.g,ct,nice, ki so jih dobili od inštituta. Akcija je torej cc'°ti uspela. - an
sko n rLJE ~~ Tui'istično društvo Cerklje, Planinsko gostin-ie nP0djetje Krvavec in SAP Ljubljana — enota žičnica, se . ditVc p3J ^asa marljivo pripravljajo na izvedbo velike prire-22  .   ,anSarski dan na Krvavcu, ki bo v soboto in nedeljo, junija. Organizatorjem tega prvega Planšarskeg3
dn
in 23
tudi prebivalci okoliških vasi, ki imajo svoje iivil ^a °bmočju Krvavca. Planšarski dan naj bi tod po-namrc^nzcrn' Pa tudi pašništvo. Na dan prireditve bodo bo l. kmetovalci pripeljali na pašo svojo živino. Dogodek UpaJo h prv'^ Povezan z zabavno prireditvijo, za katero Prvj h 3 Do Privabila na Krvavec precej gostov. V soboto, Prav)• nr'reditve, bo sprejem planšarjev, za zvečer pa pri-*ar,irni J° 'tresovanic 'n ognjemet. V nedeljo bodo najbolj ^stnik'C Vo'ovske dirke, na katerih se nameravajo pomeriti 1 volov iz okoliških hribovskih vasi. Na ruskem kcglji-
d*n. W v ta namen zgradili že lansko leto za Coklarski ijajo ^jO ves dan kegljali za gamsa. Organizatorji priprav-
Fužinski park — nova oblika turistične dejavnosti kroparskih žebljarjev
Danes je Kropa znana po tovarni Plamen in po umetni kovaški obrti. Vsa sedanja gospodarska dejavnost tega kraja ima bogato zgodovinsko tradicijo v lebljarstvu, ki ga skušajo ohraniti kot turistično zanimivost. Obiskovalci Krope si lahko ogledajo tako imenovano slo. vensko pečt vigenc »Vice* in zelo bogat Kovaški muzej. Samo letos so zabeleiili le prek 2000 obiskovalcev, v glavnem šolske mladine. Največ jih pride v mesecu juniju.
Najbolj zriana, le tradicionalna prireditev v Kropi pa je lebljarski dan. Tudi letos niso pozabili nanj. Toda, kot pravijo tamkajšnji turistični delavci, lebljarski dan v dosedanji obliki ni nudil gostom vsega tistega, kar je za tako prireditev nujno. Skozi muzej in druge zanimive objekte se ne more zvrsti, ti veliko število obiskovalcev in kar je še huje — v tem malem kraju ne morejo postreči tolikim turistom, ne morejo jim nuditi vsega, kar si gostje lele. Zato bodo tokrat skušali odpraviti orne. njene pomanjkljivosti. Ob močnem turističnem zaledju, kakršna sta Bled in Radovljica, od koder so obiski tujih gostov na dnevnem redu, je to le prava nujnost. Treba bo na neki način rešiti vprašanje, kako goste čim razumi j ive je in na nevsiljiv način seznaniti z glavnimi značilnostmi kroparske zgo-
dovine. In ob tem se je rodila zamisel o ureditvi tako imenovanega »fulinskega parka*. To je bilo le lani. Sedaj pa so zamisel pričeli uresničevati. Zemljišče je iz. brano, z načrti se le ubadajo arhitekti in zgodovinarji. Park bo ob vodi, vanj bodo postavili vse glavne dele nekdanjega plavla, uredili jame za kopanje rude in razvrstili druge zanimive  priprave za
izdelovanje lebljev. Zraven pa je predviden prostor za veselični park, ki bi ga opremili in uporabljali samo ob določenih dnevih. Ker bo vse to nov poudarek na tradiciji kovinarske dejavnosti v Kropi — zamisel je pomembna tudi v komercialnem smislu — upajo, da bo načrt naleti I na podporo in razumeva* nje tovarne Plamen in UKO.
K. M.
Živilski kombinat
žito ljubljana dhi ovna enota
gorenjska
OBJAVLJA
za prodajalno v Radovljici, Linhartov trg, prosto delovno mesto
poslovodje
Pogoj: visoko kvalificiran delavec (delavka) tigov-ske stroke z najmanj 2-letno prakso ali kvalificiran delavec (delavka) z najmanj 5-letno prakso v trgovini živilske stroke.
Pismene ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba Kombinata ŽITO Ljubljana, šmartinska 154 do vključno 20.6 1968 K piošnji za zaposlitev je potrebno priložiti spričevalo o priznani kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovanju ter potrdilo, da zoper prosilca (prosilke) ni uveden kazenski oz. drug postopek.
Prednost  za zasedbo prostega  delovnega • mesta imajo interesenti, ki imajo urejene stanovanjske razmere v Radovljici ali bližnji okolici. Kot poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece.
Najhitrejšemu 200.000 S din
Na dirkah za nagrado Kamnika dirkači iz 17 držav
Palikovičcv rekord (99,700 km/h) v nevarnosti
Qi Prodajo mleka in drugo. — an
Ljubitelji motornega športa bodo v nedeljo, 23. junija, zopet prišli na svoj račun. Dobršen del drznih mož, ki smo jih nedavno tega opazovali pri delu na hitri asfaltni stezi v škof ji Loki, se bo čez nekaj dni pomerilo na podobni motociklistični dirki v Kamniku.
Motorne dirke v Kamniku imajo že dvajsetletno tradicijo. Čeprav po kvaliteti in številu nastopajočih ne dosegajo škofjeloških, pa so zadnjih nekaj let vendarle stalno pridobivale na pomenu. Uvrstitve na kamniški krožni progi so štele pri točkovanju za državno prvenstvo v vseh kategorijah. Letošnja prireditev ima naslov Nagrada Kamnika, kar pomeni, da so d.rke dobtlc mednarodni značaj in prišle v koledar največjih tovrstnih tekmovanj v svetu.
Proga v Kamniku je dolga 2000 m. Prireditelji so jo za letošnje dirke nekoliko obnovili, kritična mesta so razširili in na novo asfaltirali. Spričo tega in spričo mo-
čne konkurence ni preuranjeno zapisati, da so sedanjemu rekordu (99,700 km/h), ki ga ima Zagrebčan Jovica Pali-kovic, šteti dnevi. V podkrepitev tej trditvi naj povemo, da so organizatorji tekmovalcu, ki bi v največji meri prekoračil hitrost 105 km/h, namenili denarno nagrado-, T znesku 200.000 S din.
AMD Kamnik je doslej prejelo predprijave stešestih dirkačev' iz 17 držav. Ker nekateri nastopajo v več tekmovalnih razredih, bi to zneslo 240 startov, število je odločno preveliko, saj zaradi relativno kratke proge hkrati vozi največ 15 tekmovalcev, v kategoriji motorjev s prikolicami pa le 8 parov. Organizatorji bodo tako izmed kandidatov lahko izbirali samo zares najboljše.
Seznam nastopajočih v Kamniku za sedaj še ni popoln, vendar smo zvedeli, da bosta med drugimi zanesljivo startala dva bivša rekorderja škofjeloške proge — VValter Sche mann in Edie Lcnz. Dokončno je potrdil svojo ;udaležibo  tudi feter
Eser, odlični tekmovalec v razredu motorjev do 50 ccm. Izmed Jugoslovanov naj naštejem samo najboljše: Janko Stcfe, Leon Pintar, Jovica Paliković in prikoličar Snaj-dcr-Rogan ter Salobir-Arčan.
Direktor dirk tov. Volkar nam je v razgovoru pred dnevi zaupal še eno, tokrat žalostno, zanimivost. Ko so dan pred dirkami v Skofjl Loki predstavniki AMD Kamnik z dirkači skkpali pogodbe o udeležbi na njihovem tekmovanju, se je prijavil tudi Švicar Raincr Diez. Kdo bi takrat slutil, da mož ne bo nikdar sta rt al v Kamniku. Komaj pol ure za tem, med uradnim treningom motorjev do 500 ccm, je namreč Diez na spolzki cesti tako hudo padel, da je štiri dni kasneje umrl.
Morda velja omeniti še to, da za nemoten potek priprav skrbi poseben organizacijski komite s predsednikom skupščine občine Kamnik na čelu. Pokroviteljstvo nad dirko je prevzel kombinat Svu* Kamnik.
I. GuzclJ
G LAS
sport
SREDA —  12. JUNIJA '965
Finale APS za člane in članice
Milek kljub dežju: 210 cm
Razmočeni tereni atletskega kluba Maribor so bili v soboto in nedeljo prizorišče republiškega finala atletskega pokala za člane in članice. Kako slabe so bile naprave (zaradi nenehnega dežja), priča dejstvo, da so morali tri discipline drugega dne tekmovanja preložiti in so bile na sporedu v torek popoldne v Ljubljani (palica in daljina za člane ter met kopja za članice). Napravam primerni so bili tudi finalni rezultati, k) bodo marsikateremu sicer dobremu slovenskemu atletu onemogočili vstop v državni finale.
Najboljši rezultat je dosegel Kranjčan Polde Milek, ki je preskočil 210 cm in tako ponovno dokazal, da je v odlični formi in resen kandidat za olimpijske igre v Mehiki. Z  dobrimi  rezultati  je po!
Avto-moio
rr   sj • *
Trzican Ahačič Najboljši
Na peti dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Murski Soboti je bil med 24 tekmovalci najboljši Tržičan Ahačič, ki je tako osvojil naslov državnega prvaka. Odlično pa se je uvrstil tudi drugi Tržičan Janez Ro-jtar, ki je zasedel tretje j mesto. Tekmovanje je imotilo slabo vreme in so morah zaradi tega nekoliko skrajšati 1500 m dolgo progo. -dh
Kegljanje
Zmaga i ržiča v Podreči
Pred dnevi so kegljači sindikalne. podružnice BPT iz Tržiča gostovali v PpdrečL V prijateljskem srečanju v discipli-jini 6x100 lučajev so premagali domačo ekipo z 2160 : 2022 podrtih kegljev. Najbolji posameznik pa""je bil Tržičan Novak, -dh
Kranjski strelci v Črnomlju
Strelci SD Bralstvo — lEdinstvo iz Kranja so se .pred dnevi v Črnomlju j pomerili z domačo ekipo im zmagah s 1599 : 1538 krogi. Tekmovanje je bilo v okviru prireditev vsakoletnega praznika Jurje-vanja v Črnomlju. Med| posamezniki je bil najbolj-j ši Kern s 179 krogi, drugi je bil Frelih s 176, tretji pa Zloga r (Črnomelj) 172 itd. Kot vse ka/e bo to tekmovanje med strelci Kranja in Črnomlja v prihodnje postalo tradicionalno!.
L. Juršak
stregla tudi druga slovenska olimpijska kandidatka Marjana Lubej iz Celja, medtem ko 2untar tokrat nj blestel.
Mimo Mileka so se v kranjskem taboru izkazali še Preželi, Halr t, Bizjakova in ženska štafeta 4x60 m.
REZULTATI: moški — 110
metrov ovire: 1. Pcnea (Oi) 15,5, 4. Pirjevec 16,4, 7. Ka-štivnik 17,3, 8. Konc (vsi Tr) 18,1; 100 m: 1. Kocuvan (KI) 11,0. 9.—10. Starmaci (Tr) 11,7; 400 m: 1. Kocuvan (KI) 49,0, 9. Žume'r 52 9, 12. Marn (oba Tr) 54,6; 800 m: 1. Stu-pan (Mb) 1:57,8, 7. žumer (Tr) 2:02,5; 200 m: 1. Kocuvan (KI) 23,0, 7. Milek (Tr) 24,0; 1500 m: 1. Važič (KI) 3:50,6, 4. Hafner (Tr) 4:03,6; 5030 m:
I. Važič (KI) 14:41,6, 4. Hafner (Tr) 15:48,4; 10.CT0 m: 1. Žuntar (KI) 30:15,7, 7. Eržen (Tr) 37:29,5; 400 m ovire: 1. Koren t (01) 55.5. 4. Kaštivnik 58,2, 7. Kleč 63.0, 9. Mam (vsi' Tr) 60,9; višina: 1. Milek 210, 11. Preže!j (oba Tr) 170; troskok: 1. Prežel j 14,43,
II. Mokič 12,43, 12. Hočevar (vsi Tr) 21,31; krogla: 1. Pi-kula (KI) 14,73, 6. Pajk 13,02, 11. Kaštivnik (oba Tr) 11,36; kopje; 1. špilar (KI) 67,74, 6. M. Fister (Tr) 55.71; kladivo:
1. Vajdič (Ru) 50,56 , 9. Pri-stov (Tr) 40,60; 4x100 m: 1. Olimpija 44,0, 2. Triglav 44,7; ekipe: L Kladivar 489,5 točk,
2. Olimpija 436, 3. Triglav 174. ženske — 80 m ovire: 1. Lubej (KI) 11,0, 6. Vidovič (Tr) 12,9; 100 m: 1. Lubej (KI) 12,0, 3. Osovnikar 12,8, 6. Klemene 13,2, 7. Bizjak (vse Tr) 13,3; 200 m: 1. Lubej (KI) 24,5, 2. Osovnikar 26,3, 6. Klemene 27,2, 7. Bizjak (vse Tr) 27,3; 400 m: 1. Biz-
jak (Tr) 60,2; višina: 1. Ba-bošek (Mb) 156, 8. Klemene 125, 9. Trček (obe Tr) 125; daljina: 1. Peče (Lj) 524, 4. Osovnikar 504, 7. Bizjak (obe Tr) 472; 4x60 m: 1. Triglav 31,9; 4x100 m: 1. Kladivar 50,7, 2. Triglav 51,1; ekipe: 1. Kladivar 260, 2. Olimpija 163, 3. Maribor 162, 4. Triglav 160 (skupaj je nastopilo 15 ekip).
VRSTNI RED ZA VSE-EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE: 1. Kladivar Celje 1143,5, 2. Olimpija Ljubljana 1025, 3. Triglav Kranj 656,5, 4. Maribor 423 itd.
M. Kuralt
Šport v kratkem
NOGOMET — V predzadnjem kolu je Triglav v Kranju premagal Kovinarja s 3:0 (0:0), Kamnik pa Tabor z 2:0 (0:0).
ROKOMET — Edini pred stavnik Gorenjske v moiiki republiški ligi Tržič je izgj-bil v nedeljo v Velenju z domaćim Rudarjem z 8:9 (7;7). V ženski ligi pa so Selca premagale Brežice s 16:5 (7:1), Kranj pa Piran z 9:6 (4:4). EkJpa Storžiča ni odpotovala v Mursko Soboto in je prepustila obe točki Soboti brez berbe.
KOŠARKA — V republiških ligah so bili v soboto doseženi naslednji rezultat.: mcj*d — Kroj : Elektro 69:53 (32:i)3), Maribor : J^enice 71:53 (37:27); ženske — Maribor : Jesenice 36:50 (16:2j), Trnovo : Triglav 44:22 (24:15). Tekma Kroj : Litija pa je bila preložena.
ODBOJKA — V moški odbojkarski ligi so Jesenice zmagale v Izoli s 3:2, Triglav je spet doživel poraz, tokrat v Mariboru z istoimenskim moštvom z 0:3. Izgubil pa je tudi Kamnik v igri s Savo 1:3. V ženski republiški ligi so Jeseničanke izgubile v Mariboru z ekipo Maribora z 1:3.
i POZOR!
S
I Kmetovalci in rejci malih živali na Gorenjskem!
I Na spomladanskem mednarodnem poljskem sejmu
S v Novem Sadu smo v hudi konkurenci sprejeli od
j. mednarodne žirije pokal in zlate medalje z diplo-
* mami za naše pasme kokoši nesnice, težke, srednje in lahke pasme.
" Sedaj smo začeli prodajati enodnevne piščance ter
I jarčke raznih starosti nagrajenih sort v naši raz-
1 iskovalni postaji Biotehnične fakultete v Rodicah
£ pri Domžalah.
Piščančke in jarčke, mešane in prebrane prodajamo
k vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure.
* Želene količine naših piščancev in jarčk lahko tudi I naročite in jih potem dobite omenjene dneve v J Podbrezjah št. 72, p. Duplje.
|j DOLŽAN STANKO
V PODBREZJE, p. DUPLJE
Naš komentar
Prvo je zdravje
Zadnje tri nedelje niso bile naklonjene športnikom. Spored prireditev pa je bil prav v teh dnevih zelo pester in bogat. Dež je precej prireditev pokvaril, nekaj pa jih je moralo celo odpasti. Najbolj prizadeti so bili doslej pri AMD Kranj, ki so morali to nedeljo že drugič zapored preložiti drugo dirko za odprto prvenstvo Kranja v speedwayu z mopedi.
Muhasto vreme z dežjem in nizko temperaturo za ta letni čas pa nedvomno zelo negativno vpliva na tekmujoče, ki gredo na igrišče kljub vsem vremenskim nevšečnostim. Pri tem pa marsikdaj pozabijo na zdravje posameznih tekmovalcev in tekmovalk. Pravilniki glede nastopa na posam.zni tekmi so v marsikaterem športu precej neživljenjski. Tekma mora biti odigrana, pa čeprav lije kot iz škafa.
šport gojimo zaradi telesne krepitve, zaradi zdravja. Nastop ob močnem nalivu, kot js bil preteklo ne-deljo, pa vsekakor lahko samo negativno vpliva na zdravstveno stanje tekmujočih. Srečanje se mora odigrati na vsak način zaradi neprimernih določb v raznih pravilnikih oziroma propozicijah, pa naj si bodo to najmlajši športniki ad pa odrasli. Včasih pa so vmes tudi povod za tako srečanje po sili finančna sredstva, saj bi ob primeru preložitve tekme nastali še enkratni stroški.
Naj bo kakorkoli že, šport gojimo zaradi telesne krepitve in naj bo odgovornim ob takšnih vremenskih prirkah, kot so bile v zadnjih nedeljah, pred očmi predvsem zdravje nastooajočih.
J. Javornik
Uspešna Tekstiliada strelcev Slovenije
Na letošnji XI. tekstiliadi strelcev in strelk tekstilnih P°J jetij Slovenije je v soboto v Kranju nastopilo okoli 180 t movalcev in tekmovalk iz 20 podjetij. To je bila doslej n ^ številnejša zasedba na teh vsakoletnih srečanjih. Kljub v kemu številu nastopajočih pa je prireditev zelo dobro usP ' najboljši pa so prejeli lepa priznanja in praktična darila-
REZULTATI: moški ekipno: L Induplati (Jarše) 495, ' Rašica (Gameljne) 482, 3. Polzela 480,4. Tekstilindus I. (Kraw 471, 6. IBI (Kranj), 9. Svilanit (Kamnik), 10. Tekstilindus • itd. posamezno: 1. Kržan (Induplati) 175, 4. Žagar (IB*'fce 5. Sušnik (Tekstilindus) 164, 10. Rusija (BPT Tržič) 163, zens ekipno:. 1. Toper (Celie) 454, 2. MTT (Maribor) 453, 3. »y n:t (Kamnik) 444, 5. Tekstilindus (Kranj) 416, 10. Gore"LK predilnica (škofja Loka) 3!6 itd.; posamezno: 1. Dobovici (Toper) 167, 3. Breznik (Svilanit) 157, 6. Flerin (Svi,an\7 Jrtr 10. Brezar (Tekstilindus) 145, 11. Zager (Tekstilindus) 14J» *? gov itd. J. JavorniK
Četrta dirka za pokal Kranja
Tudi četrta dirka za pokal Kranja in prvenstvo GoreT' pa v kolesarstvu je potekala v slabem vremenu. Kljub te! t»l-so mladi tekmovalci dosegli sorazmerno dobro P0VPre70|j$ek trost (36 km na uro). Že drugič je zmagal Rogovec And ^ pred Kranjčanom Žagarjem. V generalni razvrstitvi pa vedno v vodstvu Žagar in ekipa KK Kranj. s^('
Zadnja dirki- bo na sporedu v nedeljo, 16. junija, g| tom ob 10. uri pred Tekstilno srednjo šoio v Kranju na v Kranj—Jezersko—Kranj. V**J
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa bo top priliki zadnja dirka v letošnjem letu v organizaciji K ,aVnO^ Marljivi organizatorji žal ne morejo dobiti za svojo dej ^ v novih sredstev ne iz občinskega proračuna kakor tu ^ kranjskih delovnih kolektivih. Tako bo žal prav zara ^ majhnih finančnih sredstev delo v klubu zamrlo časa, dokler klub ne dobi spet nove dotacije. A. P°t0
Smučarski dvoboj Jezersko : Zel. r
Na smučiščih nad Češko kočo je bil v nedell° rjev ^ smučarjev Železne Kaple iz sosednje Avstrije in smuc ^Q Jezersko: Jezerjani so pobrali vsa najboljša mesta   v $13' ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Pomerili so    flV tfl lomu na 300 m dolgi progi z višinsko razliko 80^m ^fiZ
i. Zaradi izredno slabega vremena, saj je mf p^vo2'
progo
vanjem ves čas snežilo in deževalo, so tekmovalci go le enkrat. - %
REZULTATI: člani — L Tepina (Jezersko) 28,3. ^ j, h* (Jezersko) 29,4, 3. Klaura (Žel. Kapla) 30,1; '"iadinci sjg« ničar (Jezersko) 29,4. 2. Parle (Jezersko) 30,0, 3. » >' (Žel. Kapla) 34 0- mladinke — 1. Dobrun (Jezersko/^o/ Dieng (žel. Kapla) 42.0; plcnirji — 1. L. Krničar (J' ,#r 34,0, 2. Klaura (žel. Kapla) 50.0 itd. A *