62 O K T O B E R 2010 Meteorološko poletje, kaj in kdaj je to, smo ga letos sploh imeli? Vprašanja, ki si jih na začetku letošnje mokre oziroma po- plavne jeseni v pričakovanju babjega po- letja postavlja marsikateri ljubitelj gora. V splošnem lahko le povzamemo, da je bilo letošnjega gorniškega poletja konec že precej pred koncem avgusta, ko se za- ključi poletno meteorološko trimesečje. Še najbolje so jo odnesli tisti, ki so jo mahnili kam višje sredi julija, osrednjega poletne- ga meseca, ko je bil nad nami daljši vro- činski val. Na začetku in koncu pa nič od vremena, še več, prav na zaključku pole- tja so ponekod celo padli avgustovski re- kordi najvišjih dnevnih temperatur, ki so bili tako nizki kot še nikoli, odkar beleži- mo vremenske podatke. Če nas ne ogreje vreme, si moramo pač pomagati z drugi- mi sredstvi – in kaj je lepšega za Slovence kot vzpon na katero od okoliških vzpetin. Konec septembra smo še vedno čakali na zlato jesen, a smo jo dočakali višje zgoraj le v barvi listja, ne pa tudi tiste vremenske jeseni, ki smo je vajeni. Upajmo, da nismo padli tudi v vremensko recesijo, in se pu- stimo tudi to pot, kakor vedno, presenetiti materi Naravi. Zdaj pa si oglejmo, kako nam je nara- va ukrojila letošnje poletno vreme. Majski hlad (pomnimo – enajst dni s snegom na Kredarici!) in mokrotno vreme sta se obdr- žala vse do prvih junijskih dni, nato pa je vzelo sonce stvari v svoje roke. Do sredine meseca se je močno ogrelo, tudi v alpskih dolinah ob popoldnevih kar blizu 30  °C. Sledila je postopna ohladitev z obilico oblakov in padavin; okoli 21. v mesecu je 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje. v visokogorju zmrzovalo. Trend se je nato obrnil in že prvi dnevi astronomskega po- letja so bili prav zares "poletni". Nato je do zadnje julijske dekade pre- vladovalo sončno in nenavadno toplo vre- me, le okoli 7. in 18. v mesecu je bilo nekaj hladnejših dni. Ponekod je postalo precej sušno, saj so bile zadnje obilne padavine sredi junija. Konec meseca je prinesel ob- čutno osvežitev in nekaj več dežja, v go- rah tudi snega, s čimer smo večinoma vsaj navidezno oziroma statistično ušli suši, dejansko pa seveda marsikje ne. Zadnji poletni mesec je bil bolj muhast, obdo- bja lepega vremena so ravno ob vikendih – kot za stavo – prekinjala padavinska ob- dobja, temperature pa so večkrat zanihale navzgor in navzdol. V visokogorju je bilo najtopleje tik pred hladnim udarom, na- tančneje 26,8. Na Kredarici je bilo ta dan s povprečno dnevno temperaturo 13 °C kar za kakih 8 °C pretoplo. Minulega poletja planinca vremenska tožba VREME Preglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorolo- škem poletju 2010 ter primerjava s povprečjem obdobja 1971–2000. Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povpre- čje 1971–2000 Rateče (864 m) 17,0 1,8 401 92 Planina pod Golico (970 m) 16,2 1,5 608 126 Vojsko (1067 m) 16,1 1,7 554 107 Vogel (1535 m) 13,1 1,1 595 90 Krvavec (1740 m) 12,0 1,5 460 102 Kredarica (2514 m) 6,6 1,3 689 110 Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje. Slika 1: Trend povprečne poletne temperature zraka na Kredarici v obdobju 1955–2010 (rdeča črta) in povpre- čje 1961–1990 (črna črta). (Vir: ARSO) V letošnjem poletju je bilo malokrat tako – pogled s Kokrske Kočne proti sosedu Grintovcu. FOTO: MIHA PAVŠEK Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2010  Miha Pavšek 1 in Gregor Vertačnik 2 63 Rumenenje smrek v visokogorju sle ČeVa rja Na zgornji gozdni meji v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Al- pah ter v Karavankah zaskrbljenost planincev povzroča porumene- lost smrekovih iglic, ki so rumene zaradi glivične bolezni, imenovane slečeva rja. Slečeva rja je stalno prisotna v gorskih območjih, kjer sku- paj rasteta smreka in sleč. Bolezen pospešujejo vlažne lege in deževna poletja. Snežna odeja, ki se je v gorovju zadržala dolgo v pomlad, in deževno poletje sta najverjetneje vzrok za obsežno in močno okuž- bo iglic v letošnjem letu. Bolezen povzroča najprej porumenitev, nato prezgodnje odpadanje smrekovih iglic, pri zelo močnih okužbah tudi zmanjšan prirastek lesa, ne povzroča pa odmiranja dreves. Slečevo rjo bi lahko preprečili z uničevanjem dlakavega sleča, vendar je ta zašči- ten pa tudi glede na majhno škodo, ki jo povzroča bolezen, je ta ukrep ekonomsko in ekološko neustrezen. Slečevo rjo povzroča gliva Chrysomyxa rhododendri, ki je dvodo- mna in za svoj razvoj potrebuje dva gostitelja: smreko in sleč. Pozimi in spomladi povzroča pege na listih dlakavega sleča (Rhododendron hirsutum), kjer oblikuje trose in ti okužijo samo mlade, letošnje smre- kove iglice ob brstitvi. Poleti okužene smrekove iglice porumenijo, na njih gliva oblikuje trosišča in trosi jeseni spet okužijo liste sleča. Ra- stišča smreke s slečem v podrasti se razprostirajo predvsem od 1000 metrov nadmorske višine in vse do zgornje gozdne meje v Alpah in Karavankah. Gliva povzroča prezgodnje odpadanje enoletnih iglic smrek in rahle poškodbe na listih sleča. Poleti in jeseni lahko na igli- cah s slečevo rjo okuženih smrek že s prostim očesom opazimo več milimetrov dolge bele izrastke – trosišča glive povzročiteljice bolezni. Povečan obseg poškodb smrek v goratem svetu delavci Zavoda za gozdove Slovenije in Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem in- štitutu Slovenije spremljamo od leta 2008 naprej. V letu 2008 smo za- beležili močno rumenenje mladih smrek na severnem pobočju Kriške gore v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tudi v Julijskih Alpah so bili v zad- njih dveh letih zabeleženi posamezni predeli s povečanim obsegom poškodb, zlasti na osojnih legah, na dnu vrtač in na drugih območjih z več vlage. Poškodbe v preteklih letih so bile omejene na mlade smreke in na smreke na vlažnih rastiščih, v letu 2010 pa so poškodbe prisotne na izjemno obsežnem območju. Ponekod so okužene cele krošnje smrek in vse letošnje iglice. V septembru so okužene iglice začele rjaveti in odpadati. Do zime bodo letošnje okužene iglice odpadle. Če so bile okužene vse letošnje iglice, bo na smrekovi vejici v naslednjih letih opazen prazen presledek med letniki zelenih iglic. Marija Kolšek, Zavod za varstvo gozdov Minulo poletje je nadaljevalo tradicijo zadnjih let (slika 1), ki odsevajo postopno ogrevanje in smo mu priča v zadnjih deset- letjih. Junij in julij sta bila precej pretopla, okoli 2 °C nad povprečjem obdobja 1971– 2000. Avgust je ostal v mejah "normale", s čimer je poskrbel, da tudi poletje kot celo- ta ni bilo izjemno pretoplo. Kot smo poleti že vajeni, so bile padavine prostorsko pre- cej neenakomerno porazdeljene. Poletne plohe in nevihte so prinesle ponekod več, drugod pa manj dežja. V splošnem je bil junij nekoliko presuh, prav tako večji del julija. Avgusta je krepko namakalo Alpe, le na širšem območju Snežnika je dežja pri- manjkovalo. Ko potegnemo črto čez vseh 92 dni, posebno izrazitih odklonov ni opa- ziti. Kar zadeva snežno odejo, je bil potek talilne sezone v visokogorju pričakovan, deloma tudi zaradi nadpovprečno snež- ne zime. Zadnji dan, ko so jo na Kredari- ci uradno še zabeležili, je bil 1. julij, kar je malo dlje kot ponavadi. Največ do sedaj, kar 25 dni, pa je ležala snežna odeja dav- nega julija 1978. Večinoma je bilo malen- kost več sončnega vremena, za kar sta bila "zaslužna" predvsem junij in julij. Kot vedno zaključujemo vremenski opis poletja z izrednimi dogodki. Tokrat lahko omenimo dve nagli ohladitvi, ki sta v viso- kogorju na mah preklopili letni čas iz po- letja na zimo. Prvič se je to zgodilo s 23. na 24. julij, ko se je dnevna temperatura spu- stila za 6  do 10 °C. Še bolj temperaturno dinamičen je bil zaključek poletja. 26. av- gusta je bilo še lepo toplo, čez štiri dni pa je povprečna dnevna temperatura v gora- tem svetu padla pod 7 °C. Na Kredarici je znašal padec kar 16 °C in poletje so tam zaključili kar s celodnevno zmrzaljo! Sicer je Kredarico kar nekajkrat pobelil sneg: 3., 20. in 21. junija ter 30. julija, ko so name- rili 10 ali 15 centimetrov sveže beline. Na- sprotno so v juliju tudi v alpskih dolinah, na primer v Ratečah, kot za šalo sešteva- li vroče dneve (tiste, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 30 °C). Njihovo štetje se je zaustavilo šele pri številki de- set. Tako smo torej dali v kraj letošnje mete- orološko poletje, ki bi ga lahko na kratko še najbolje označili s prirejenim naslovom – letošnjega poletja planinca vremenska tožba. In ko smo že mislili, da slabše, kot je bilo, ne more biti, je prišel "povodni" september. Videti je, da bo treba razpisati za lepše vreme v gorah vsaj poizvedoval- ni referendum ali pa izvesti krajevne vre- menske volitve. Na slednjih bomo zma- govalci vsi tisti, ki bomo tudi v prihodnje osvojili kakšno od brežin, vzpetin ali gora, namesto da v dolini razmišljamo o tem, ali lahko sedimo z eno ritjo na dveh sto- lih hkrati ali ne. Sicer pa konec dober, vse dobro – zdaj pa hitro pripravite nahrbtni- ke, preden nam gore spet pobeli. m Okužene iglice s trosišči (eciji) FOTO: MIHA ZABRET S slečevo rjo prizadet gozd FOTO: MIHA ZABRET