30 INTERVJU: 15 let Kodeksa etike terenskega biologa Kodeks sta izbrskala in se tudi o njem pogovarjala: Damjan Vinko in Barbara Zakšek Poznate in ste seznanjeni s Kodeksom etike terenskega biologa, ki je bil ob- javljen leta 2007? Ker gre za načela, s katerimi bi morali biti seznanjeni vsi terenski biologi in ljubitelji narave, in ker so njegova razmišljanja brezčasna, ga na tem mestu poobjavljamo v izvirni obliki. Tudi z željo po razmisleku o nje- govi vsebini in morebitni potrebi po- sodobitve. Predvsem o njem sva se na kratko pogovarjala s tremi vključenimi v njegov nastanek, dr. Nejcem Joganom, dr. Klemnom Koseljem in dr. Tomijem Trilarjem. Nastanek Kodeksa etike terenskega biologa (v nadaljevanju: Kodeks) sega v leto 2000, ko so se na pobudo Nejca Joga- na in Klemna Koselja 9. februarja zbrali predstavniki favnističnih in florističnih društev ter nekateri drugi strokovnjaki na področju terenske biologije, da bi ustano- vili neformalno koordinacijo, v okviru ka- tere bi lažje enotno nastopali v javnosti in izmenjevali informacije. Rezultat srečanja sta bila tudi spletna lista NaturaSi (danes delujoča na naslovu naturasi@groups.io) in izražena potreba po nastanku etičnega kodeksa terenskega biologa. V nadaljnjih mesecih je Jogan na podlagi obstoječih kodeksov posameznih biolo- ških društev pripravil teze za razpravo o Kodeksu. Te so nato prevetrili 29. julija 2000 na Raziskovalnem taboru študentov biologije v Cerknem, kjer so na okrogli mizi sodelovali Nejc Jogan, Klemen Koselj, Rok Kostanjšek, Mladen Kotarac, Ivana Le- skovar, Aleksandra Lešnik, Griša Planinc, Katja Poboljšaj, Ali Šalamun, Tomi Trilar, Rudi Verovnik, Al Vrezec in desetine ude- ležencev tabora. Poleg izdelave kodeksa so se v razpravi razjasnjevale teme, kot so potrebe javnih zbirk bioloških podatkov, lastništvo podatkov, delovanje terenskih biologov idr. Kodeks, ki je celostno zajemal področje, ki ga zadeva, je ugledal luč sveta 7 let po pobudi zanj v reviji Natura Sloveniae (2/2: 63–65). Ta slovenska znanstvena revija s področja terenske biologije izhaja od le- ta 1999 in je prav tako en od rezultatov Raziskovalnih taborov študentov biologi- je. Trilar, avtor spremnega besedila obja- vljenega Kodeksa, je v zaključku le-tega zapisal, da naj bi Kodeks zavezoval »vse člane prostovoljnih ljubiteljsko-strokovnih društev, ki se ukvarjajo z naravo, ali univerzitetne diplomirane biologe, delujoče na terenu, katerim bi pomenil del moralne zaveze ob diplomi in vstopnico v stanovsko strokovno društvo«. Danes dodajamo še, da bi načela Kodeksa morali poznati in spoštovati vsi vključeni v preučevanje, ohranjanje in varstvo življa Slovenije. Enako kot seveda velja tudi za področne zakonske in druge predpise. Klemen, kako se spominjaš časov, v ka- terih je Kodeks nastajal? [KK] Na prelomu tisočletja so bili zanimivi časi. V bivši državi med študijem biologi- je tedenske in daljše terenske ekskurzije po zanimivih ekosistemih širše domovi- ne in vzhodnega bloka niso bile nobena Del mentorskega zbora na Raziskovalnem taboru študentov biologije – Cerkno 2000, kjer je 29. julija 2000 potekala okrogla miza, posvečena Kodeksu. Od leve proti desni: Tomi Trilar, Al Vrezec, Aleš Gergeli (vodja tabora), Nejc Jogan, Primož Presetnik, Ali Šalamun, Klemen Koselj, Griša Planinc, Janja France, Rudi Verov- nik in Rok Kostanjšek. (vir: zbornik tabora RTŠB – Cerkno 2000) Nabiranje bioloških vzorcev na terenu. (foto: Maja Puklavec) 31 redkost. Po osamosvojitvi se je geografski domet ekskurzij močno zmanjšal, stroški pa so se dvignili, tako da prav veliko te- renskega dela pri dodiplomskem študiju nisi izkusil. Nekaj čisto drugega pa so bili raziskovalni tabori, predvsem Razisko- valni tabor študentov biologije (RTŠB), ki se odvija od leta 1988 dalje. Tam si si res lahko nabral bogatih terenskih izkušenj in drugačnega znanja kot v okviru študija. Zelo pomembno pa je bilo, da si spoznal mnoge kolege in stkal prijateljstva z njimi. Tako so bili tabori tudi prostor za izmenje- vanje mnenj in idej. Iz skupin na taborih so se večinoma v drugi polovici 90. let iz- oblikovala društva. Vseeno pa smo ostali povezani med seboj. Kaj hitro smo ugoto- vili, da v tedanji družbi in javni razpravi našega glasu skoraj ni bilo. Ljudje niso vedeli, kako si lahko pomagajo z biologi, in si v glavnem tudi niso. Bojim se, da je še danes večinoma tako. Ko gre za pomemb- na vprašanja kulture, zdravstva, prava itd., širša javnost ve, na katero organizacijo se obrniti, pri vprašanjih s področja biolo- ških disciplin pa prepogosto ne. V neki meri smo za to krivi sami. Tudi takrat nas je to pestilo. Prihajalo je do tega, da so no- vogradnje umeščali na območja, za katera smo mi vedeli, da so vredna ohranjanja, država pa teh podatkov bodisi ni imela ali pa jih je ignorirala. Zveni znano? Kodeks je začel nastajati na podlagi se- stanka z namenom ustanovitve nefor- malne koordinacije, kjer bi strokovna društva lažje enotno nastopala v jav- nosti in izmenjevala informacije. So ta vprašanja in izzivi, ki si jih prej omenil, botrovali potrebi po Kodeksu? [KK] Zato smo se sestali. Želeli smo, da se informacije med nami hitro širijo, tako da se lahko nanje pravočasno in učinkovito odzovemo. Spomnim se, da smo kar dolgo debatirali o tem, da mora vsak, ki zve, da se pripravlja poseg, ki bi uničil ali ogrozil pomembno naravno dediščino, nemudo- ma obvestiti kolegice in kolege. Tudi za to smo ustanovili e-mail listo NaturaSi. Preko tega kanala smo hoteli pereče te- me prediskutirati in se poenotiti, preden bi šli z njimi v javnost. Če se ne motim, je na istem sestanku padla tudi ideja usta- noviti znanstveno revijo za objavo rezul- tatov terenskih raziskav. Iz tega je nastala Natura Sloveniae. Ena od tem na sestanku pa je bil kodeks etike terenskih biologov. Hoteli smo, da bi bile posledice našega dela za naravo najmanjše možne in da ne bi povzročali trajne škode ne le naravi, pač pa tudi kolegom, drugim soljudem in družbi. Zavedali smo se, da lahko sami bo- lje presodimo, kdaj delo terenskega biolo- ga ustreza takim kriterijem, kot denimo oblastì, ki ga ne poznajo tako podrobno. Zato smo pripravili splošna navodila, ki naj bi se jih držali poleg veljavnih pred- pisov. Osnutek in uvodne teze je pripravil Nejc Jogan, ki je bil pri tej temi najbrž naj- bolj zagnan. Potem pa smo o njih razpra- vljali na taboru v Cerknem, kjer je vsak udeleženec lahko doprinesel svojo točko v kodeks, če je bil dovolj prepričljiv. Raz- prava je bila kar burna in spomnim se, da so nekateri (nobenih imen) o točnih ube- seditvah posameznih točk razpravljali še dolgo po uradnem delu ... Po taboru smo kodeks na tej podlagi posodobili. Nejc, čemu sploh Kodeks, zakaj je bila potreba po njem? [NJ] Etični kodeksi, ki jih razvijejo posa- mezne stroke ali dejavnosti, so moralno zavezujoča pravila, ki uokvirjajo in usmer- jajo predvsem tista področja delovanja, ki se jim formalni predpisi izognejo ali pa so del »sivih con«. Po eni strani etični kodeks KODEKS ETIKE TERENSKEGA BIOLOGA DELO V NARAVI Vzorčenje: » glede na namen raziskave izberemo najmanj agresivno metodo, ki še omogoča zanesljivo določitev, » v primeru uporabe neselektivnih metod posredujemo nenamenoma nabrani material javnim zbirkam, » nabiramo le, kadar ocenimo, da je naravna populacija dovolj velika, in kadar material potrebujemo, pri tem upoštevamo redkost habitata in znano ogroženost skupine/vrste, » živali ubijemo čim hitreje (se na- tančno določi), » večje populacijske vzorce nabiramo le v izjemnih primerih in v zelo veli- kih populacijah, » na terenu si beležimo čimveč podat- kov in čimbolj natančno lokaliteto, » v primeru nepreverljivih podatkov (dokazni material ni uvrščen v zbir- ko) je bolje nič kot napačen podatek (podobno velja za objavo): zabele- žimo si to, kar lahko popolnoma zanesljivo določimo, zabeležimo si, kateri določevalni ključ smo upora- bili, » ob delu na terenu se trudimo, da ne uničujemo ali vznemirjamo drugih organizmov, » spoštujemo zasebno lastnino ze- mljišč in se z lastniki, če je le mogo- če, poprej dogovorimo. DELO DOMA Urejanje: » podatke hranimo v podatkovnih zbirkah, po možnosti dostopnih po različnih ključih, » nabrani material sproti etiketiramo in primerno prepariramo, » v primeru opustitve zbiranja mate- rial odstopimo javni zbirki (ali dru- gemu strokovnjaku), » material kritičnih skupin posredu- jemo v obdelavo specialistom, » pazljivo obdelujemo izposojeni ma- terial in ga v čim krajšem času vrne- mo lastniku, » vedno označimo revizijo in napove- mo, kje bodo rezultati objavljeni, » zbirko imamo urejeno standardno, » imetnik zbirke je dolžan poskrbeti za primerno vzdrževanje materiala v zbirki. Uporaba: » podatke posredujemo javnim podat- kovnim zbirkam v skladu z veljavno zakonodajo, » o najpomembnejših najdbah sproti poročamo v obliki objav, » kadar podatki drugega avtorja po- menijo bistven prispevek k članku, ga povabimo k soavtorstvu, » vsak avtor ima pravico do prodaje svojih podatkov, a na prvem mestu naj bodo naravovarstveni interesi, » pri naravovarstvenem vrednotenju se moramo zavedati kompleksnosti živega sveta in svojim podatkom ne smemo dajati prednosti pred podat- ki o drugih taksonomskih skupinah. Vzgoja: » nestrokovnjake vedno seznanimo s pomenom svoje stroke in raziskav, » javni nastop ali objava naj vsebuje naravovarstvene elemente, » svoje znanje korektno posredujemo zainteresiranim, pri čemer moramo poudarjati težavnost skupin in ne- rešeno problematiko, » mentorja (čeprav neformalnega) seznanjamo z načrtovanim strokov- nim delom in upoštevamo njegove nasvete, mentor pa skrbi, da deluje- mo v skladu s kodeksom. Organiziranost: » sodelujemo v strokovnih organiza- cijah, » lojalni smo svojemu društvu in pri javnem nastopanju izražamo svojo pripadnost. 32 omogoča bolj gladko in nekonfliktno so- delovanje, po drugi strani pa predvsem na našem področju poskuša zmanjševati negativne posledice, ki bi jih terensko raz- iskovalno delo lahko imelo za naravo kot objekt našega dela. O potrebi po takem ko- deksu smo začeli razmišljati, ko smo z zbi- ranjem izkušenj ugotavljali, da se pogosto preveč osredotočamo le na ozko vsebino lastnega raziskovalnega pristopa, ki mu dajemo absolutno prednost, ter se ob tem ne sprašujemo, kakšne so morebitne neželene posledice. V skrajnih primerih ta brezbrižnost pripelje do neposredne škode celo na preučevanih populacijah, še pogosteje pa »lomastenje« prizadene marsikaj drugega, kar ni ravno objekt na- še raziskave. Tomi, Kodeks je bil objavljen sedem let po pobudi za njegov nastanek. Je bil za to kakšen poseben razlog? [TT] Takšno je očitno stanje v naši stro- ki. V spremni besedi sem zapisal tudi: »Dopolnjene teze ‚kodeksa etike terenskega biologa‘ so, z vsemi nedorečenimi stvarmi vred, odprte za razpravo.« Kolikor je meni znano, dodatne razprave do danes ni bilo in tudi stanovsko društvo ali celo biolo- ška/naravovarstvena zbornica ni zaživela. Se je na področju, ki ga zajema Kodeks, kaj spremenilo v teh 15 letih? [NJ] Predvsem se je terensko biološko de- lo moderniziralo z uvedbo nekaterih čisto novih raziskovalnih metod, po drugi stra- ni pa se vsi skupaj vedno bolj zavedamo, da so se tudi predpisi, ki se teh vsebin ti- čejo, v tem času razvijali in izpopolnjevali, prav tako pa je vse več tudi formalnega nadzora nad temi predpisi. Vsebina ura- dnih predpisov, ki urejajo naše delovanje, seveda sama po sebi ni predmet Kodeksa, bi pa kazalo s tem v zvezi kodeks dopolni- ti v smislu: »Glede na področje, območje in specifiko načrtovanega raziskovalnega dela se predhodno pozanimamo, kakšni so pravno-formalni okviri, ki jih moramo pri delu spoštovati, ter v zvezi s tem pravoča- sno pridobimo ustrezna soglasja oziroma dovoljenja.« [TT] Petnajst let je bliskovito minilo, po drugi strani pa je to relativno dolga do- ba, ki je prinesla velik naravovarstveni napredek, tako v praksi kot v teoriji. V času snovanja kodeksa je v Sloveniji zelo napredovala naravovarstvena zakonoda- ja, obenem pa smo pripravili strokovne podlage za območja Natura 2000, jih ob uveljavljanju dokaj dobro obranili pred ekonomskimi apetiti in vstopili v evropski mehanizem Nature 2000, ki je med dru- gim prinesel tudi monitoringe območij, vrst in habitatnih tipov Nature 2000. In ravno na tem področju Kodeks potrebuje dodaten razmislek in nadgradnjo. Popol- noma mu npr. manjka tudi zaveza o upo- števanju veljavne naravovarstvene zako- nodaje in zaveza k pridobivanju dovoljenj, potrebnih za izvajanje terenskega dela na zavarovanih območjih in z zavarovanimi vrstami in habitati. So bila dovoljenja, potrebna za delo z zavarovanimi vrstami, pomotoma izpu- ščena iz Kodeksa? [KK] Mislim, da v Kodeks zavestno nismo vključili pravil, ki so bila že določena z zakoni in podrejenimi akti. Tudi takrat smo namreč vsi delali z dovoljenji s strani državnih organov in po potrebi tudi upra- vljavcev zavarovanih območij. Seveda nam zanje ni bilo vseeno in to velja še danes. Vendar pa se zakonodaja etike našega po- četja ne dotika tako podrobno, kot smo jo želeli zapisati v sam kodeks. Duh časa se glede tega ni kaj dosti spremenil. Spreme- nila pa se je metodologija biološkega dela. Nejc, se spomniš kakšnega sočnega »ocvirka« iz časa nastajanja? [NJ] Dobri dve desetletji sta že minili od časov intenzivnejšega ukvarjanja s temi vsebinami. Gotovo se kdo od sodelujočih lahko spomni tudi kake bolj zanimive po- drobnosti, sam pa pogrešam predvsem duh neformalnega sodelovanja, ki je bil takrat prisoten predvsem na raziskoval- nih taborih. Težko bi rekel, da smo tedanji mentorji pripadali kaki posebni »xy« ge- neraciji, a ker še vedno spremljam doga- janja na podobnih taborih, lahko rečem, da se zadnja leta vse preveč ukvarjamo le vsak s svojim vrtičkom in je kakovostne komunikacije, kakršna je pred leti botro- vala tudi nastanku Kodeksa, precej manj. Vzorčenje z vodno mrežo. (foto: Ana Tratnik) Pri nekaterih organizmih je za zanesljivo določitev potrebno tudi laboratorijsko delo. (foto: Žan Kuralt) 33 Kodeks je bil tesno povezan tudi z idejo večjega povezovanja terenskih biolo- gov. Kako se je to povezovanje in izme- njevanje informacij obneslo v praksi? [KK] V začetnih letih je to meddruštveno sodelovanje zelo dobro teklo. Spomnim se, kako hitro smo se odzvali na osnu- tek Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ki ga je dalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v javno raz- pravo in je bil res katastrofalen. Sprožil je burno debato na NaturaSi. Kar tekmovali smo, kdo bo našel bolj butalski člen. Vide- lo se je tudi, da so imele na prvo verzijo velik vpliv nekatere druge stroke, na pri- mer veterinarska. Spisali smo pripombe in sklicali tiskovno konferenco. Bila je kar odmevna. Mislim, da takrat na MOP nih- če ni pričakoval takega odziva. Potem so Uredbo precej spremenili ... To so bili časi, ko smo veliko debatirali, med drugim tudi o ustanovitvi neke krov- ne nevladne organizacije biologov, ki bi nas zastopala v javnosti. Nekaterim ide- jam je žal zmanjkalo zagona za uresniči- tev. Mislim, da je ponovna objava Kodeksa lepa priložnost, da pogovore o tem v letu 2023 nadaljujemo. Na nek način so neu- rejene razmere na področju razumeva- nja biološke znanosti in varstva narave v družbi posledica naše prevelike pasiv- nosti ali nezmožnosti, da bi sodelovanje peljali naprej. Naravovarstvene organiza- cije na primer dobro sodelujejo v okviru Trdoživa. Nekaterim revija nadomešča možnost izdajanja društvenega biltena, najbrž pa veliko njihovih članov zanima- jo tudi vprašanja, ki zadevajo prihodnost vseh vrst v Sloveniji in na svetu, ne le ti- stih, s katerimi se njihovo društvo ukvarja. V današnjem času vrste izginjajo z veliko večjo hitrostjo, kot jih lahko raziskujemo, ali morda celo hitreje, kot opisujemo nove. Zato je treba reagirati še hitreje kot v pre- teklosti. Za korenite spremembe trenutni način priložnostnega delovanja ni dovolj. Mislim, da nam neka krovna organizacija lahko zagotovi prepotreben okvir in infra- strukturo za hitro izmenjevanje informa- cij in razpravo, pa tudi večjo moč in prepo- znavnost v družbi. Iz Nemčije poznam več bioloških in naravovarstvenih organizacij, ki imajo močan vpliv na politiko in družbo. Če so neslišane, si lahko privoščijo sproži- ti tožbe in zmorejo organizirati množične demonstracije. V Sloveniji nas je seveda manj, a nas to ne odvezuje od družbenega delovanja. Ta zaveza pa seveda ni bila eks- plicitno omenjena v kodeksu. V spremnem besedilu Kodeksa si, To- mi, zapisal: »Slovenija kot eno od obmo- čij z največjo biotsko pestrostjo v Evropi […] nujno potrebuje bazične floristične in favnistične raziskave.« Ta teza še drži ali bi jo dandanes kaj spremenil? [TT] Poznavaje biotske pestrosti Slovenije se je v zadnjih 15 letih seveda izboljšalo, deloma zaradi pristopa k omrežju Natura 2000 in obveznosti, ki za državo in tudi stroko iz tega izhajajo, deloma s pomočjo občanske znanosti v okviru nevladnih bio- loških društev, specializiranih za posame- zne skupine organizmov, in deloma zaradi zagnanosti specialistov posameznikov za posamezne skupine organizmov, bodisi profesionalnih bodisi ljubiteljskih. To pa seveda ne pomeni, da je Slovenija zadosti raziskana in da teza, da nujno potrebuje- mo bazične floristične in favnistične razi- skave, ne drži več. Spodbujati bi bilo treba trajnostno financiranje takšnih raziskav in sistematično šolanje specialistov, ne pa da se nam dogaja, da takšno delo temelji na projektih in da se vzpostavljena ekipa, ki je ravno zaživela, po končanem projek- tu razleti na vse konce. Je Kodeks še vedno aktualen? [NJ] Kodeks smo razvili v najboljši veri in s ciljem, da bi postal vodilo terenske- ga biološkega dela. V resnici bi se morali v vseh teh letih večkrat in v različnih za- sedbah o njem tudi kritično pogovarjati, saj bi lahko le tako spontano zorel in bil postopno pripravljen tudi za nove izzive, ki jih predstavljajo nekatere nove metode terenskega dela. Morda je prav zdaj prili- ka za to, da se organizira širša diskusija na to temo. Morda v njem manjka danes še kaj, če- sar v pogovoru še nismo vključili? [KK] Sam sicer nisem pristaš rigidnih predpisov in prevetritev kodeksa bi bila dobrodošla, tudi v luči novih metod dela. Če nekaj odkriješ, potem se mi zdi najpo- membnejše, da poskrbiš, da novo znanje in védenje koristi družbi, pa tudi objektu tvojega odkritja. In da se postaviš po robu tistim, ki ga bi radi uničili, iz kakršnih koli razlogov pač. V tem smislu je raziskovanje narave vedno politično in mi biologinje in biologi bi se morali bolj zavedati svoje po- litične odgovornosti. Za prepoznavo nekaterih vrst je dovolj opazovanje in fotografiranje. (foto: Damjan Vinko) NAPOVEDNIK DOGODKOV 1. Terenski izlet Herpetološkega društva 1. april 2023 Odonatološka terenska vikenda 2.–4. junij 2023 18.–20. avgust 2023 Popis kačjih pastirjev. Evropske noči nočnih metuljev (EMN) 15.–19. junij 2023 Različni kraji po Sloveniji V večernih in nočnih urah se nam pridruži pri opazovanju nočnih metuljev, ki poteka hkrati v več evropskih državah. 7. BioBlitz Slovenija 16.–17. junij 2023 24-urni popis biodiverzitete izbranega lokalnega območja. Več na https://bioblitzslovenija. weebly.com. Napovednik ostalih dogodkov je objavljen na str. 48. Program je okviren, zato so možne spremembe.