Po zaHfiucftu lista do.lc v€§fl in novice. Lov za roparjem v Ljubljani. V Ljubljani v Krakovem si je privoščil v nedeljo zvečer mlad. ropar kar dva napada na ženske. Najprej je iztrgal gospe.i Ivani Jereb iz rok torbico, v kateri pa je bil sarno rožni venec. Kot druge se je lotil kuharice Elizabete Bukšič, ki pa je imela v torbici 500 Din in ,je po lopu Uričala na pomot. Xapadalcu ie podslavil šofer nogo, da je padel in se mu je pri padcu izmuznila iz rok torbica. Bežal je še naprej, pa so ga le ljudje ustavili in predali stražniku. Prijeti je držal v rokah odprt nož, da bi se branil zasledovalcev. Gre za 2iletnega delavca Albinn Prelogar iz Most. Cerkvena roparja pod ključem. Porocali že smo ,kako so izprazrMli vlomilci nabiralnik'e v cerkvi pri Devici Mariji na Pol.ju pri Ljubljani, se lotili celo tabernaklja, kjer jirti pa vlom ni uspel. Orožniki so že prijeli tolovaja,' ki imata na vesli Se drnge vlomilskc in talinske grehe. Drzen vlom v Ljubljani. Dva niiadu vlumil-' ca sla se slaila dne li. t. m. v klet hiSe, V' kateri ima gospa lvanka Šmalc trgovino na Marijinem trgu v Ljubljani. Vzela sta iz blagajne 7140 Din Jn zopet čakala v kleti ugod-: nega irenutka za pobeg. Gospa se je pa med teni vrnila nazaj v trgovino, zapazila vlom in tatvino, obvestila sU-ažnika in po daljšem .3kan.ju so našli tička v kleti in ju odpeljali na' stražnico. Zaklal ga je. V Stič-ni na Kranjskem so popivali fantje v Podivančni gorici. Med pivcii sta bila tudi Rudolf Kuhl, mesarski pomočnik" in posestniški sin, ter zidar Avgust Žlajpali. Ko sta se vračala na večer skupno proti domu, je potegnil Žlajpah nož in ga porinil to-: varišu v srce, da se je zgrudil in izdihnil med vzklikom: »Pomagajte! Draški (tako pravijo žlajpahu po domače) rae je zaklal radl bab!« Prostovoljno v smrt. Iz samomorilnega namena se je pognul v Velen.ju v ribnik in uto-. nil 401etni železniški delavec Franc Pušnik". Nesrečna žrtev obupa zapuSča tri nedoraslfi otroke. Prijet tihotapec. Mariborski policiji je padel' v roke 2Sletni viničar Konrad Zorčič iz Morja pri Framu, ki je bil dalje časa eden največjih in najbolj premetenih tihotapcev ob severui meji. Kmetijsko zborovanje v Razboru pri Sloveuj_jradcu, ki je bilo prav dobro obiskano, j6 priredil v nedeljo dne 13. t. m. tukajšnji kmetijski referent iz Slovenjgradca. Le-ta je predaval o pridelovanju krme, o krmljenju živine z ozirom na letošnji nezadostni pt^idelek, krme in z ozirom na sušo, o travništvu in živinoreji. Ob koncu živahnega razgovora je g. župan Knez prosil, da se izposluje, da se vsake spomladi priredi v Slovenjgradcu potrebni plemenski sejem za mlado živino. Kmetijska predavanja v slovenjgraškem okraju. Vse kmetijske organi_acije, občine in uradi se opozarjajo, da vrši po pofcrebi in po možnosti sreski kmetijski referent vsako nedeljo ali tudi ob drugem dnevu zadevna gospodarska predavanja. Gospodarsko zavedne organizacije in občine naj se radi razporeditve tasa obrnejo glede predavanj čimprej na naslov kmetijskega referenta v Slovenjgradcu, v gospodarskih manj zavednih, a kmetij>ke vzpodbude tem bolj potrebnih okoliših pa se bo dciočil čas in snov predavanj po lastni preudarnosti kmetijskega referenta. Posameznike, ki so ranenja, da je doseči gospodarski napredek in uveljavljenje gospodarskih in socialnih želja Ijudstva le potom predavanj, pa ga opozarja, da smo v mnogih naprednih oBČinah prešli že iz >;dobe predavanj«, da se dajo gospodarski uspehi, povzdiga kmetijstvain zboljšanje gospodarskih razmer doseči predvsem le na podlagi zaclružne vzajemnosti, vzornih gospodarskih naprav, poročevalske službe in podrobnega stvarnega strokovnega dela od človeka do človeka, od kmetije do kmetije, koje delo ne more v celoti vsled pomanjkanja časa in obsežnosti delokroga izvrŠiti kmetijsld referent osebno, katerega izvrše v podrobnosti lažje in popolne.jše zato doloČeni organi kmetijskih crganizacij po navodllih kmetijskega referenta. Pobrežje pri Mariboru. Xaj se enkrat tudi Pobrežani ogla.imo v našem pi-iljubljenem »Slov. Gospodarju«, ki je pri nas precej razširjen. ;— Opozorili bi dane. vaščane, da kupujejo radi nedeljskega »Slovenca«, ki jim ga prinese raznašalec že v jutran.iili urah .vsako nedeljo na dom. Za samo . dinarja mnogo izvrstnega branja! Čitajmo in širjmo katoliško časopisje! — V »Večerniku« od 31. oktobra se je nekdo prav po nepotrebnem obregnil na Pobrežane in prav posebno še na pobrežke fante. Resni ljudje se takemu pisanju smejijo. Tistim pa, . ki bi nas radi zmerjali z -»nem.kutarji«, povemo: Mi smd vsikdar bili in ostanemo: zavedni iii verni Slovenci! Majšperg. Xaši zvonovi so zapeli slovo mladi ženi, ki je veliko prerano zapustila svojega moža in še ne leto staro hčerkico Dragico. To je bila Marica Peršuhova. žena kovaškega taojstra v Račah. Rajnica si ,je zaželela v trgatev k svojim staršem, Furmanovim v LešJ.O. Tako sta se dne 2. oktobra z možem še popolnoma zdrava odpeljala na kratek dopust na njen dom. Xi mogla trgati sladkega groz,dja, marve. je legla nenadoma v bolni.ko posteljo, iz katere se je po štiritedenski mučni bolezni preselila tjagor v Gospodov vinograd. Kako je bila rajnica priljubljena v Majšpergu Jn na njenem novem domu v Račah, je pokazal njen pogreb, katerega so se v obilnem. štcvilu udeležili Račani in Majšperčanf. Hvala ,vsem, zlasti čč. duhovščini, gasilnemu društ:\*u, cerkvenerau pevskemu zboru in Stevilnim donašalcem krasnih vencev in cvetja. Za vse bo prosila Marica povračila pri ljubem Bogu. -Draga Marica, poeivaj v miru, preostalim pa naše sožalje! Tekačevo tik Rogaške Slatine. Preminula |e tukaj dne 1. t. m. po dolgi ter muerii bolezni Micka Turnšek, rojena Krumpak. Sta ra je bila šele koma.j 35 let ter 3 leta poročena. 15 let 'e služila v Rogašk! .latini kot točajka pri dalec po svetu znanem zdravilnem vrelcu »Styria«. V svoji službi je bila svetel vzor vsem rtekletom. Stregla je premnogim odličnim gostom. Vsi imajo v naj_oljšem spominu »Mieiko od »Styrije«. Spoštovali so jo in radi imeli zavoljo njene poštenosti. Nikdar ni zavoljo službe trpela nje krščanska dolžnost. Kako jo bila nied domačim Ijudstvom priljubljena, je"pokazal njen pogreb. Veliko Jjudstva se je udeležilo njene zadnje poti na dvor miru k sv. Trojici. Mir rajni, preostalim naše sožalje! Mala Nedelja. »Ko-bomo spravili poijskeprldelke, tedaj pojdem v Rakovski vrh.« Pa ni žla v Rakovski vrh, ampak zanesli smo dne 11. t. m. na doraače pokopališče vdovo Marijo Pintarič, rojeno Ostrž, tetico g. župnika Fr. Ostrž. 78 let ji je bilo, vendar ni poznala po5itka. Sključena in utrujena je delala akoro do smrti kakor pridna čebelica. Drobno je bllo njeno delo, a storila je mnogo. Težko jo bo- mt) pogrešali v župnišču. »Moli in delaj« je t»i!o njeno življensko pravilo. Kadarkoli je utegnila, pohitela je v domačo kapelico in tam častila in molila božje Srce. Zato pa je bila tudi njena smrt tako lepa. Kakor otrok je zaspala in njen obraz je dobil izraz, kakor da že gleda Boga. Klicali smo jo za niater, naziv, ki ga je v resnici zaslužila. In zato je jbil tudi njen pogreb — pogreb dobre, krščanske matere. Šest duhovnikov jo je spremljalo na njeni zadnji poli. Dobra mamica, počivaj sladko na božjem Srcu in ne pozabi na nas, ki še tavamo v tej dolini solz! Xa svidenje nad zvezdami!