I N F O R M A TOR Večja proizvodnja in izvoz, nove pridobitve izvojem novih izdelkov bo prodor Gorenjevih izdelkov na tuje 9e še lažji in uspešnejši Nova skrinja za Ameriko Za^ni' teden SO v tozdu kar^Zovalna 'n hladilna tehni-r Gorenju Gospodinjski apa-Pa nekaj več kot dveh me-pr'Prav 'zde/a,, Prve 120-j/®*6 zamrzovalne skrinje, hi! ^črtujejo, jih bo letos s Vsl°K trakov Prišl° 400°0’ v 5 .bodo namenjene kupcem Združenih državah Amerike. Drir3 novi zamrzovalni aparat so ki-edi|i linijo v obratu Hladilniki, Vorj S° nekoliko zmanjšali proiz-anio. Za novo proizvodnjo so morali nekoliko prirediti lakirnico, spremeniti nekatere postopke na montaži, delavci pa so se novemu delu privajali v obratu Zamrzovalne skrinje. Tako je poskusna serija laže stekla. Do 15. aprila, ko načrtujejo začetek redne proizvodnje, naj bi odstranili tudi že vse morebitne pomanjkljivosti. V dveh izmenah bodo nato izdelovali več kot 1.300 teh 120-litrskih zamrzovalnih skrinj na dan. D.R. ^3 še boljše poslovne vezi G Sfed0, 12. aprila 1989, bodo obiLJe- v ™°vem Velenju oaH-' delavci trgovske or-l0r!Zaciie Elmat iz Rijeke, ki hn' med največje kupce Go-ji lev'h izdelkov v Jugoslavi- gl^viti trgovski mreži reškega stoi'a,a' ki letos slavi 35 let ob-rena’ Pr°dajajo vse izdelke Go-dair.6^ tovarn- Po obsegu pro-Se P korenjeve bele tehnike pa vefTh* uvrada med deset naj-l0v )l.f’ dolgoletnih uspešnih pos-la Partnerjev Gorenja. De-Voti'1 ^lma,a' prodajalci in poslo-v0 *e’ si bodo ogledali Gorenje-Preizvodnjo v Titovem Velen- ®°bota prosta za delavce zp^hja Gospodinjski dirv' .delavci Gorenja Gospo-15 *ski aparati bodo v soboto, SoKaPnla prosti, medtem ko bo r^i 0’a 22. aprila v skladu s ter-2a sklm koledarjem deloven dan ju in z delavci prodaje Gorenja Commerce in drugimi odgovornimi delavci Gorenja izmenjali poglede na dosedanje sodelovanje ter pobude za še boljše in uspešnejše partnerske vezi. D.Z. Delovne organizacije Gorenja so v prvih treh mesecih letošnjega leta fizični obseg proizvodnje in produktivnost povečale za 3 odstotke v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem. Kar za 15 odstotkov je tudi večji izvoz, to je še zlasti pomembno, če vemo, da je prodaja Gorenjevih izdelkov na domačem, zlasti srbskem tržišču, zaostajala. Žal pa tem rezultatom ne sledijo ustrezni dohodkovni rezultati. To pa predvsem zaradi nenehnega povečevanja cen surovin in reprodukcijskega materiala. Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati je z blizu 44,5 milijonov dolarjev izvoza vsekakor največji izvoznik v sistemu Gorenja. Z dobrimi izvoznimi rezultati pa se lahko pohvalita tudi Gorenje Mali gospodinjski aparati in Gorenje Elektronika Široka potrošnja, prvi s skoraj 2,1 milijonom dolarjev in drugi z 1,7 milijoni dolarjev izvoza, predvsem na konvertibilna tržišča. Nov korak približevanju svetovni konkurenci pa vsekakor pomenijo tudi številne naložbe v posodobitev proizvodnje v več Gorenjevih tovarnah, mnoge med njimi bodo zaključene prav te dni. Tako bodo praznik dela in dan ustanovitve OF posebej slovesno obeležili v Gorenju Gospodinjski aparati. Več o tem v prihodnji številki. Kakovost ustvarjajo, ne kontrolirajo Delavci tozda Pralno-pomival-na tehnika v Gorenju si vse bolj prizadevajo delati še kakovostneje in tržišču nuditi kar najbolj brezhibne pralne stroje. Že leto dni na klasičnem montažnem traku na posebnem listku, ki spremlja vsak pralni stroj, sproti vpišejo ugotovljene napake pri svojem delu ali sum na napake, ki se lahko izkažejo pozneje. Tak način vpisovanja napak so lani najprej uvedli pri sestavi pralne grupe, zatem pri pritrjevanju montažne plošče in blokade pralnega stroja, nazadnje pa na celotnem klasičnem montažnem traku. Vsak iz- Darinka Krajšek je med prvimi začela voditi izboljšanje kakovosti dela pri pritrjevanju montažne plošče in blokade pralnega stroja med 43 delavcev označi delovni postopek, pri katerem je sam napravil napako ali pa sumi, da se bo pomanjkljivost pozneje izkazala kot napaka. Na koncu montažnega traku ni več kontrolorjev sestave pralnih strojev, temveč je le popravljalec, ki pomanjkljivosti označene na spremljajočem listku odpravi. S tem so bistveno povečali kakovost, saj na konec tekočega traku pridejo končni izdelki brez napak. Ob postopnem uvajanju takšnega načina zagotavljanja višje kakovosti so tudi na vsakem delovnem mestu odpravili pomanjkljivosti, ki bi kakorkoli ovirale delavce pri doslednem izboljšanju kakovosti dela in izdelkov. Za takšno spremljanje in izboljševanje kakovosti v delovnem procesu so delavci tudi posebej nagrajeni. Delavec, ki po opozorilu še naprej ponavlja iste napake, izgubi delež pri nagradi za kakovost in ga prestavijo na druga dela. Ta način je omogočil tudi svojevrstno razlikovanje med dobrimi in slabimi delavci. Delavci ne dopuščajo več neodgovornega dela, saj le ena ugotovljena napaka bistveno vpliva na skupni mesečni KOP, ki je izhodišče nagrajevanja za kakovostno delo. V tozdu razmišljajo, da bi podatke o spremljanju kakovosti v proizvodnji vodili računalniško, saj bi jim to omogočilo hiter in celovit vpogled v pogostnost napak na vseh delovnih mestih na tekočem traku in hkrati hitrejše odpravljanje slabih tehnoloških rešitev, slabe kakovosti sestavnih komponent in seveda slabega dela posameznikov. Dušanka Založnik Študij ob delu in iz dela Razpis šolnin za šolsko leto 1989/90 Danes objavljamo razpis pomoči delavcem za študij ob delu in iz dela za delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju in Gorenja Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Nekatere med njimi so se odločile za pristop v naprej planiranih okvirih, druge, kot sta Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Procesna oprema, pa dajeta svojim delavcem kar najširše možnosti izobraževanja ob delu in iz dela. Število šolnin v teh dveh organizacijah ni omejeno z razpisom. Izbor kandidatov bo odvisen izključno od izpolnjevanja razpisnih kriterijev. Do Gorenje Mali gospodinjski aparati Za poklic St. zaht. Šolnine FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Ljubljana ALI TEHNIŠKA FAKULTETA Maribor - proizvodno strojništvo VI. 2 PROGRAM STROJNIŠTVO - strojni tehnik V. 1 PROGRAM POSLOVNO-FI- NANČNA IN TRGOVINSKA DEJAVNOST - ekonomsko-komerc. tehnik V. 2 DO Gorenje Notranja oprema TOZD Gradbeni elementi PROGRAM ELEKTROTEHNIKE - elektrotehnik elektronik V. 1 PROGRAM STROJNIŠTVO - strojni tehnik V. 1 - preoblik. in spajalec kovin IV. 1 PROGRAM KEMIJSKA DEJAVNOST - keramik IV. 1 - kemijski tehnik V. 1 PROGRAM OBLIKOVANJA - industrijski oblikovalec V. 1 TEHNIŠKA FAKUL. Maribor - proizvodno strojništvo VI. 1 TOZD Pohištvo PROGRAM LESARSTVA - lesarski tehnik V. 1 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Ljubljana - inženir lesarstva VI. 1 DSSS Gorenje Notranja oprema VŠOD KRANJ - organizacija dela VI. 1 (kadrovska dejavnost) EKONOMSKA FAKULTETA Ljubljana ali VEKŠ Maribor - ekonomska informatika VII. 1 - komercialna dejavnost VI. 1 PROGRAM ELEKTROTEHNIKE - elektrotehnik energetik V. 1 DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI TEHNIŠKA FAKULTETA program elektrotehnike: - elektronika VII. 2 - elektronika VŠOD KRANJ VI. 2 - organizac. informatika - organizacija dela VI. 1 (kadrovska dejavnost) - organizacija dela VI. 1 (proizvodna dejavnost) VI. 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Ljubljana ALI TEHNIŠKA FAKULTETA Maribor - proizvodno strojništvo VII. 1 - proizvodno strojništvo PROGRAM ELEKTROTEHNIKE VI. 1 - elektrotehnik elektronik PROGRAM STROJNIŠTVO v. 2 - strojni tehnik EKONOMSKA FAKULTETA Ljubljana ali VEKŠ Maribor v. 1 - komercialna dejavnost VI. 1 DO Gorenje Commerce EKONOMSKA FAKULTETA Ljubljana VEKŠ Maribor - ekonom, odnoši s tujino Vlil. 2 - komercialna dejavnost Vlil. 2 - ekonomski odnosi s tujino VII. 5 - ekonomski odnosi s tujino VI. 4 - komercialna dejavnost VII. 2 - komercialna dejavnost VI. 2 - denarništvo in finance VII. 1 — denarništvo in finance VI. 1 - organiziranost OZD VIŠJA PRAVNA ŠOLA Maribor VII. 2 - pravnik FAKULTETA ZA ELEKTRO- VI. 1 TEHNIKO Ljubljana ali TEHNIŠ. FAKUL. Maribor - informatika PRAVNA FAKULTETA Ljubljana VII. 1 - diplomirani pravnik PROGRAM POSL.-FINANC, in VII. 1 TRGOVINSKA DEJAVNOST - ekonom.-komerc. tehnik PROGRAM ARANŽERSKI TEH v. 15 - aranžerski tehnik v. 2 DO Gorenje Servis FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Uubljana ALI TEHNIŠKA FAKULTETA Maribor Program elektrotehnike: - elektronika VII. - elektronika VI. - telekomunikacije Vlil. - telekomunikacije VII. Program računalništva: - računal, logika in sistemi VI. - program, oprema in infor. VI. - programska oprema VII. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Ljubljana ALI TEHNIŠKA FAKULTETA Maribor - energetika in proč. stroj. VII. EKONOMSKA FAKULTETA Ljubljana VEKŠ Maribor - komerc. dejav. VI. - analiza in planiranje VI. VŠOD - organizacija dela VII. - organizacija dela VI. - organizacijska informatika VI. PROGRAM ELEKTROTEHNIKE - elektotehnik elektronik V. - elektrotehnik energetik V. PROGRAM POSLOVNO-FI-NANCNA in TRGOVINSKA DEJAVNOST - ekonomsko-komerc. tehnik V. PROGRAM STROJNIŠTVO - strojni tehnik V. - mehanik vozil in voznih sred. IV. FAKUL. ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO Ljubljana - matematika VII. 1 2 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 DO Gorenje Interna banka EKONOMSKA FAKULTETA Ljubljana ali VEKŠ Maribor V. ali - denarništvo in finance VII. 1 PRAVNA FAKULTETA Ljubljana - diplomirani pravnik VII. 1 DO Gorenje Raziskave in razvoj TEHNIŠKA FAKULTETA Maribor - energet. in proč. strojništvo VII. 1 Prijava Rok za prijavo je 15. maj 1989. Delavci, ki se želijo izobraževati, naj izpolnijo prijavo & študij ob delu ali iz dela v izobraževalnii' službah svojih delovnih organizacij. Prednostni kriteriji Prednost pri podelitvi šolnin oziroma izb'1' kandidatov za študij ob delu bodo imele de-lavke in delavci, ki: - so izbrali študijsko usmeritev, skladno 1 deli in nalogami, ki jih opravljajo, oziroma ke-dravskimi potrebami svoje delovne organize-cije - se odločajo za tehniške usmeritve, pose-bej še elektro in strojne stroke - se posebej odlikujejo pri opravljanju del ^ nalog, na katere so razporejeni (ocen0 uspešnosti poda pristojni vodja) - niso na stroške delovne organizacije z6 obiskovali šolo iste stopnje ... - ob izčenačenih ostalih pogojih imajo dar staž v Gorenju Študij iz dela Delavka ali delavec se lahko odloči tudi il izobraževanje iz dela s statusom redne9f študenta in nadomestilom osebnega dohod-k? v času študija. Za takšno obliko študija lahko kandidirajo de' lavke in delavci, ki: - so ob delu zelo uspešno opravili vsaj p0'°’ vico študijskih obveznosti VI. ali VII. stopv - dosegajo dobre delovne rezultate - študirajo na usmeritvi, ki je v njihovi delov' ni organizaciji deficitarna - so dobili tudi ustrezno mnenje poslovodn6, ga odbora svoje delovne organizacije Izbira kandidatov O dodelitvi šolnin oziroma izbiri kandidat0* za študij ob delu na osnovi razpisnih pogoj6* odloča pristojni samoupravni organ v delovn organizaciji (odbor za izobraževanje). . j Z rezultati razpisa bodo kandidati seznanjori do 15. julija 1989. Informativni dan Za delavce, ki jih zanima študij ob delu na ^ od usmeritev na Centru srednjih šol v Tlt° vem Velenju, bomo v sodelovanju s pre° stavniki Centra srednjih šol v učilnici Goreli Gospodinjski aparati (bivša banketna so° tozda Gostinska enota) organizirali inform6 tivni dan: . — v torek, 18. aprila 1989 ob 12. in 13. ^ za IV. in V. stopnjo zahtevnosti (dve sk° Pini) . ... — in 21. aprila 1989 ob 13. uri za višjesol’ ki študij. Center srednjih šol v Titovem Velenju ^ septembra 1989 organiziral tudi pripravljal]! tečaj matematike za vse kandidate, ki se i®' jo vključiti v višješolski študij. Kakovost Gorenja sakdo, ki sodeluje v delov-em procesu, od proizvodnje 0 Neposredne prodaje, lahko svojim vsakdanjim delom Uspeva h kakovosti, saj naj-i°'le ve, kaj vpliva nanjo in 'na tudi največ možnosti, da **'zboljša svoje delo. Gorenju se tega zavedamo. a 'o nas opozarjajo tudi plakati . značilnim znakom kakovosti 1 j* 'n s sporočilom, da "ustvar-* mo kakovost za potrošnike Se9a sveta"! USTVARJAMO KAKOVOST za Pomošme vsboa svbta cnmi ovstir »mMnata tv UK mufi inovacijami do prihrankov Va?.,s,)’a za ocenjevanje ino-KnU^ib predlogov v tozdu din0 ,f.nzator/' Gorenja Gospo-. iški aparati v Rogatcu je la-Pred°Cen',a 21 inovacijskih uk lonjenimi predlogi je bilo 9 Preiti h izboljšav in 10 koristnih kn,a o9ov- Skupna gospodarska a°r'st. i® 102,413.610 dinarjev, 5to-Jem pa ie b'10 izplačanih §’‘•'•630 dinarjev nagrad, torr •an' 50 v tozdu Kondenza-I J'Pojavili 12 inovacijskih pred-DrM' Naiveč inovacij, kar 5, je vara a93l Karel Rižnar, in sicer žev anie or°dja perforirnih no-Zaci V,9radnjo dodatnih kompen-^ lstoh kondenzatorjev manj-P6tnVrednosti' vgradnjo predna-Cji °s,nih relejev v kompenza-gi ^ omari trato postaje, do-q0kn.l0 sesalne cevi za zrak pri n5'mitoh lakirnice in prevezavo vj avisne9a generatorja frek-p. Ce (čas prostega hoda kom-Soria). Vili Plevnik je podal predloge o servisiranju hladilnih sistemov v obratu, stroju za razrez pvc cevk in pnevmatski pripravi za nastavitev mostička pri termostatu ATEA. Srečko Bratuša je predlagal avtomatsko mazanje nastavka na ohišju termostata, Franc Debelak pnevmatske škarje za razrez kapilar. Lahko torej rečemo, da v tozdu Kondenzatorji razmišljajo inventivno, saj so med inovatorji strokovni delavci, vzdrževalci in delavci iz neposredne proizvodnje. Tehnične izboljšave prispevajo k boljšemu izkoriščanju obstoječe opreme, z inovacijami pa veliko prihranijo pri materialu in energiji- Svoje inovacije bodo prijavili tudi na natečaju za najboljše inovacije v občini Šmarje pri Jelšah. Sodelujejo pa tudi z občinsko raziskovalno skupnostjo, pri kateri so kot raziskovalno nalogo prijavili razvoj žičnega kondenzatorja in zanjo dobili tudi del sredstev. H.J. °membno je mnenje potrošnikov iei. ^ kar najbolje prisluhnili Gor • ,n zahtevam kupcev l,,h enJevih malih gospodinjs-h *parat°v. so delavci proda-pJ^lagali sektorju tržnih anJ~rav' Gorenja Commerce b ran/e 300 gospodinjstev Seb krajev Jugoslavije. ja01'-*0 50 izvedli konec februarje f,eclai Pa anketne odgovore Preni ovno obdelujejo. Bežen ankoi odgovorov, po besedah *ske'arke Januše Verdev, ra-vSj, | k® trga, kaže, da imajo to jtoketiranci, ki so bili za anke-g0s °rani naključno, v svojem te bodinjstvu Gorenjeve apara-ioV a 80 z njihovo brezhibnostjo Novostjo zadovoljni in bi se za njihov nakup ponovno odločili. Ob tej anketi so se v oddelku raziskave tržišča Gorenja Commerce domislili tudi majhne nagradne igre, v kateri so sodelovali vsi anketiranci, ki so vrnili izpolnjene ankete. Srečni nagrajenci so iz Maribora, Tuzle in Ko-tora. Ena izmed anketirank, Ema Žnidaršič iz Krškega, pa je izpolnjeni anketi priložila tudi pismo, v katerem pozdravlja takšen stik s potrošniki. Pravi, da ima doma kar pet gospodinjskih aparatov izdelanih v Gorenju. Zanje se je odločila predvsem zaradi njihove dobre kakovosti in servisne službe. D.Z. srarni večer — v knjižnici renYan'. večer pesnikov Go-bJ?’ ki sodi v okvir naše 10. aDr'ae akcije, bo v četrtek, 13. kult °b 19- uri v knjižnici n,j. črnega centra Ivan Napot- Wai"Tm vfie!'Ju- j h. a je bilo predvideno, da bi bil literarni večer v vili Herberstein. Ker pričakujejo večjo udeležbo, predvsem zaradi srečanja s pesnikom Ervinom Fritzem, so se odločili za primernejši prostor Kulturnega centra v središču Titovega Velenja. H.J. Srečanje na delovnem mestu Elizabeta Trupej V Gorenju je Elizabeta Trupej prehodila vso pot iz takratnih barak, starega šahta do prve prav prehodilo bolj malo delavcev sedanje velike družine Gorenje. proizvodne dvorane na sedanjem mestu. Pot, ki jo je pravza- Skoraj 30 let je že minilo od njenega prvega prihoda v tovarno, kamor je prišla kot osemnajstletno dekle. Želja, postati šivilja ali pletilja, se ji namreč ni uresničila, saj je bilo premalo učnih mest. Ko je poleti 1959 tri mesece pomagala v mladinski delovni brigadi graditi cesto od Paračina proti Nišu, je imela več upanja, da bo kasneje laže dobila službo. Naslednjo pomlad se je tako na jutranjem vlaku pridružila takrat še maloštevilnim Gorenjča-nom na vožnji proti Paški vasi. Že jeseni pa so štedilnike začeli sestavljati na starem šahtu. V proizvodni dvorani, zgrajeni tri leta kasneje, pa so kar kmalu rabili pridne in spretne roke tudi za novo proizvodnjo pralnih strojev. Učenje novega dela in nato 12-urno vsakodnevno delo je za Elizabeto Trupej, postalo prenaporno in nemogoče, saj popoldan ni imela varstva za sina. Čeprav nerada, je zato skoraj tri leta ostala doma in se kasneje ponovno vrnila med nekdanje sodelavce. S televizorji pa se je spoprijateljila pred 12 leti. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja že od začetka vstavlja platine. Drobnega, še natančnejšega dela, kot pri velikih gospodinjskih aparatih, se je kar malo bala; zdaj pa bo pri njem vztrajala, dokler ji bo to dopuščalo zdravje. Vse napore pa seveda laže premagaš v kolektivu, kjer se razumeš s sodelavci. In Elizabeta Trupej ob tem še poudarja, da je treba za vsako delo pač poprijeti z veseljem in takrat ti mora uspeti. Darinka Razdevšek Likovniki Gorenja v Narodni galeriji v Pirotu V petek, 14. aprila 1989, bodo v Narodni galeriji v Pirotu odprli razstavo likovnih del skupine likovnikov Gorenja in Društva šaleških likovnikov. Gorenje bodo tako na manj običajen način predstavili Branko Hudournik z oljem, Franc Lesjak, Viktorija Meh, Peter Petrovič, Oskar Sovine, Marjan Šmerc in Nada Vodušek z akvareli, Božena Berčon in Nives Podlunšek s keramiko, Frenk Pustoslemšek s slikanjem v emajlu, z leseno pla- stiko Franc Ravnjak in Milan Matko, Ivan Kremžar pa z varjeno skulpturo. V Mayerjevi vili v Šoštanju pa bodo isti dan ob 19. uri odprli razstavo akademskih slikarjev, delavcev delovne organizacije 1. maj iz Pirota, ki bosta predstavila svoja olja. Obe razstavi sta plod sodelovanja Društva šaleških likovnikov in likovnikov Gorenja z delovno organizacijo 1. maj iz Pirota. D.R. Vzajemna knjižnica v Gorenju V Gorenju v Titovem Velenju že nekaj časa deluje vzajemna knjižnica, ki gostuje v okviru strokovne knjižnice Indok. Bralci, delavci Gorenja si lahko sedaj v njej izposodijo 33 različnih leposlovnih knjig. Med desetimi najbolj branimi so Boter, Pesem ptic trnovk, Notredamski zvonar, Zaliv, Vse reke tečejo, Mistralova hči, Ženske Virginije, Dubinova življenja, Od tod do večnosti in Trije mušketir- ji. Najmanj pa bralci segajo po knjigah z vojno tematiko. In iz katerih delovnih organizacij je največ bralcev? Vzajemno knjižnico, odprta je ob sredah od 13. do 15. ure, najpogosteje obiščejo delavci Gorenja Servis, tozdov Zamrzovalna in hladilna tehnika in Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Commerce ter delovnih skupnosti Gorenja sozd in Gorenja Gospodinjski aparati. Počitniške prikolice Razultat razpisa Na razpis za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja v avtokampu Straško v Novalji na Pagu se je letos prijavilo izredno veliko interesentov. Zaradi velikega števila prijav le-teh ne bomo objavljali v Informatorju, ampak bo lista prijavljenih s številom točk objavljena od četrtka, 13. aprila 1989 dalje na oglasni deski Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost ob vhodu v jedilnici tozda Gostinska enota. Delavci delovnih organizacij Gorenja, ki nimajo sedeža v Titovem Velenju, bodo o rezultatih razpisa obveščeni po pošti na domači naslov. Rok za morebitne pisne pritožbe in pripombe na listo upravičencev do letovanja v počitniških prikolicah je 21. 4. 1989, ko jih bo obravnaval Svet za delavski turizem ter na vse tudi pisno odgovoril. Pritožb in pripomb, prejetih po tem roku, Svet ne bo upošteval! Svet za delavski turizem Izobraževanje Oblika Kdaj Kje Namenjeno Seminar reorganizacij združ. dela in vpis v sodni register Seminar stroški kakovosti proizv. XXIII. Posvetovanje o ekonomiki in organizaciji podjetja - strategije razvijanja informacijskih sistemov Tečaj osnove vakuumske tehnike 17.4.1989 Ljubljana Gospodarsko razstavišče 21. do 23.4.89 Kotor 19. do 21.4.89 Portorož Avditorij strokovnim delavcem strokovnim delavcem na področ. standardizacije in kakovosti strokovnim delavcem na področ. načriovanja, razvoja, izgradnje in uporabe informacijskega sistema 6. do 8.6.89 Ljubljana vzdrževalcem in razvijalcem Inštitut za el. vakuumskih naprav, in vakuum, teh. raziskovalcem Podrobnejše informacije dobite v izobraževalnih službah svojih delovnih organizacij Gorenje ali v Izobraževalnem centru SOZD Gorenje, tel. 337 ATC II. GORENJE SOZD Izobraževalni center Interna 133 Izpolnjevanje obrazcev za najem posojila Tokrat je vprašanje na Interno 133 naslovila Fanika Kumer iz tozda Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati. V njihovi delovni organizaciji izpolnjujejo "kreditne pole” vsak torek in četrtek. Po njenem mnenju, pa tudi v izvršilnem odboru osnovne organizacije sindikata so o tem razpravljali, to ni dovolj pogosto. Zlasti v zadnjem času, ko so podražitve vsakdanje, bi morali delavcem omogočiti, da bi obrazce potrjevali sproti. Še je poštenje na svetu V soboto, 1. aprila 1989, sem na Titovem trgu v Titovem Velenju izgubila denarnico, v kateri je bila večja vsota denarja ter vsi moji dokumenti. Zato sem bila toliko bolj vesela, ko so mi delavci s postaje milice povedali, da je denarnico našel in jim jo izročil Azir Coklja, delavec tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Poštenemu najditelju se iskreno zahvaljujem. Božena Janšek - Šuštaršič Tako naj bi določili "uradne ure" vsak delovni dan, podobno kot v drugih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju. Odgovor smo poiskali v računovodstvu Gorenja Gospodinjski aparati. Zadnje leto je bilo prosilcev za najrazličnejša posojila vse več in v knjigovodstvu izpolnjujejo obrazce vsak dan, podpisujejo pa jih ob torkih in četrtkih. Zgodi se, da vseh tudi ne uspejo izpolniti. Prav zaradi tega so predlagali, da bi odslej obrazce izpolnjevali v tozdih, podatke o osebnih dohodkih pa bi vpisali v knjigovodstvu osebnih dohodkov vsak dan sproti. V računovodstvu pričakujejo, da bodo njihov predlog v tozdih sprejeli. H.J. Nalepke za igranje tenisa V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost lahko do 20. aprila 1989 po 420.000 dinarjev kupite nalepke za igranje tenisa (28 nalepk lahko plačate v 2 obrokih). Nalepke za dopoldan, razen za soboto in nedeljo, so za polovico cenejše. H.J. Jože Ledinek Vsem delavcem Gorenja, posebej njegovim znancem in delavcem, sporočamo žalostno vest, da nas je v štiriinštiridesetem letu življenja zapustil naš dragi sodelavec Jože Ledinek. Kruta usoda ga je odtrgala od nas in njegove družine sredi največjega dela, ko je uspešno stopal po novi življenjski poti in ustvarjal nov dom. Jože nam bo ostal v spominu kot vesten in marljiv delavec, ki je imel drobne napake, kot jih ima vsak človek. In zaradi teh drobnih napak nam je bil še bližji. Da je bil priljubjen med sodelavci, kakor tudi da je imel rad svoje delo, kaže dejstvo, da je delal na istem delovnem mestu y skladišču materiala skoraj štirinajst let. Ob tvojem zadnjem slove; su sočustvujemo s tvojimi najdražjimi, tebi, Jože, Pa smo dolžni zahvalo za tvoje delo in pripadnost kolektivu. Delavci tozda Galvana Podarim — dobim V akciji pomoči slovenskim smučarjem "Podarim — dobim" sodelujejo s svojimi izdelki tudi Gorenjeve delovne organizacije. Med pomembnejše dobitke žrebanj sodijo toplotne črpalke Gorenja Servis. V letošnji akciji "Podarim - dobim” so že tri toplotne črpalke Gorenja Servis razveselile izžrebane lastnike. V družini Borisa Laha iz Dutovelj je podarjena-dobljena toplotna črpalka prav dobrodošla, saj že imajo sončne kolektorje in jo bodo priklju? nanje ter tako s pridom upoff jali dragoceno sončno energij0 V petčlanski družini Vnuk iz Meli^, s# je toplotna črpalka najbolj razveš mamo, saj ji je odvzela skrb za izvodnjo" tople vode v hiši. Trije in oče Vnuk, ki začasno dela v Zv«, ni republiki Nemčiji, bodo prihrajE denar namenili za druge drago1* osti v hiši. „ Tretji izžrebani lastnik Servisove plotne črpalke pa je raje dobljeno plotno črpalko zamenjal za denar, zavedajoč se, da je danes "energi sveta vladar". Vesel nasmeh družine Lah iz Dutovelj kot dobrodošlica Gorenjevi topl°in' črpalki iz akcije "Podarim - dobim". Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Kajžarski sir, mortadela Dušena govedina, široki rezanci Segedin, jabolko Rižota, solata Postrvi po tržaško, solata Svinjska kisla juha, pecivo Dietna Kajžarski sir, mortadela Dušena govedina, široki rezanci Zajčja obara, jabolko Rižota, solata Postrvi po tržaško, solata Juha z govedino, pecivo^ INFORMATOR, lisi za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vele* Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organij-dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko 1" klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno f metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974, Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.