GozdVestn 76 (2018) 5-6 265 Gozdarstvo v času in prostoru V tednu od 28.5. do 1. 6. 2018 je skupina Belgijskih gozdarjev, lastnikov gozdov in nara- vovarstvenikov obiskala Slovenijo. Tematika obiska je bila gozdarsko obarvana, želeli so si izvedeti več o našem načinu gospodarjenja, o problemih, s katerimi se srečujemo, ter kako se z njimi soočamo. V sklopu ekskurzije so obi- skali državno podjetje SiDG ter podjetje T ajfun. Predstavniki Zavoda za gozdove in Gozdarskega inštituta Slovenije pa smo jim predstavili način gospodarjenja v Sloveniji. Izvedli smo trening odkazila na odkazilni ploskvi Marteloscope Ravna gora, kjer smo jim na praktičen način prikazali potek odkazila v Slovenskih gozdovih. Udeležencem smo najprej predstavili princip gospodarjenja in delo revirnega gozdarja. Po predstavitvi sestoja in aplikacije I+ Trainer na tabličnem računalniku smo v skupinah izvedli odkazilo. Aplikacija I+ Trainer omogoča navi- Belgijski gozdarji v s loveniji izvedli trening odkazila GDK 945.34(497.4) dezno izbiro drevja za posek in prikaz rezultatov naše odločitve za sestoj. Po končani vaji smo neposredno na terenu pregledali in med seboj primerjali rezultate navideznega odkazila raz- ličnih skupin. Izvedeni trening je bil naš prvi, v nekaterih evropskih državah pa odkazilne ploskve skupaj z I+ Trainerjem redno upora- bljajo, na primer v Belgiji in Nemčiji. T ovrstnih treningov se udeležujejo različne ciljne skupine, kot so gozdarji, lastniki gozdov, študentje goz- darstva, naravovarstveniki in drugi zainteresi- rani. Namen teh treningov je pokazati, da je ob upoštevanju družbenih zahtev in pridobivanja lesa v upravljanje z gozdovi možno vključiti tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg tega na takšen način gozdarji uskladijo svoje delo, študentje pa se naučijo, kako njihove odločitve vplivajo na sestoj. Slika 1: Virtualno odkazilo s pomočjo aplikacije I+ Trainer (foto: B. Rantaša) GozdVestn 76 (2018) 5-6 266 Gozdarstvo v času in prostoru MArteLosco Pe ALI od KAzILn A PLos Kev V okviru projekta Integrate+ (danes se projekt izvaja pod imenom Informar) smo v sodelovanju z EFI (European Forest Institute) v Sloveniji postavili dve odkazilni ploskvi - Marteloscope Ravna gora na Gorjancih in Marteloscope Paher- nik v Pahernikovih gozdovih. Evropska mreža odkazilnih ploskev trenutno šteje 42 ploskev v 10 evropskih državah. Ime 'Marteloscope' je francoskega izvora in predstavlja 1 ha veliko ploskev, na kateri so vsa drevesa s prsnim premerom večjim od 7,5 cm oštevilčena, izmerjena in umeščena na karto. T em drevesom se nato določi kakovost in popiše drevesne mikrohabitate po skupinah, ki so določene v Katalogu drevesnih mikrohabitatov (Kraus in sod., 2016). Na podlagi pridobljenih podatkov se nato izračunata ekološka in eko- nomska vrednost tako posameznih dreves kot tudi celotnega sestoja. e kološka vrednost (podana v točkah) je odvisna od prisotnosti drevesnih mikrohabitatov, njihove redkosti in časa, ki ga le-ta potrebuje za razvoj. Drevesni mikrohabitati so manjši življenjski prostori na drevesu ali znotraj njega in so ključ- nega življenjskega pomena za specializirane in pogosto ogrožene vrste rastlinstva in živalstva. V Katalogu drevesnih mikrohabitatov je pred- stavljenih 23 skupin, npr.: dupla, vodne votline, večje odmrle veje, razpoke, odstopajoča skorja, rovi podlubnikov, epifiti, glive in drugi … (Kraus in sod., 2016) e konomska vrednost (podana v evrih) je oce- njena na podlagi volumna drevesa, kakovostnega razreda debla ter seznama lokalnih cen lesa. Na podlagi teh podatkov se lahko prikaže navidezno odkazilo glede na različne scenarije, npr. ekonomsko usmerjeno odkazilo ali odka- zilo z namenom ohranitve habitatnih dreves. Na takšen način lahko spremljamo, kako se sestojni parametri ter vrednost sestoja spremi- njajo glede na različne tipe odkazila ter količine odkazanega lesa. Poleg omrežja demonstracijskih ploskev so v okviru projekta razvili mobilno programsko opremo – aplikacijo I+ Trainer. Nameščena je na tabličnih računalnikih in omogoča prikaz celotnega sestoja ter tako ponuja navidezen izbor drevja za posek ter prikaz rezultatov naše odločitve neposredno na terenu. T o pomeni, da imamo na kraju samem vpogled v prihodke oz. ekonomske ter ekološke posledice naše odločitve za sestoj. Na takšen način lahko udeleženci (študentje, gozdarji, raziskovalci in ostali) trenirajo in razpravljajo o različnih strategijah gospodarjenja z gozdovi neposredno na terenu. T o je še posebno primerno za t.i. kon- fliktna drevesa, ki imajo visoki obe vrednosti, tako ekonomsko kot ekološko. Na takšen način jih lažje prepoznamo in se na podlagi njihove vrednosti odločimo, ali bomo drevo v sestoju ohranili ali ga odstranili (Integrate+, 2014). o dkazilna ploskev Marteloscope r avna gora Odkazilna ploskev Ravna gora se nahaja v bukovem gozdu na območju Gorjancev. Na tem območju prevladuje združba Cardamine-savensi Fagetum. Na 1 ha veliki ploskvi smo popisali 375 dreves s skupnim volumnom 365 m 3 . V lesni zalogi prevladuje bukev (81%), posamično se pojavljajo še javor, lipa in češnja. Na ploskvi smo zabeležili 612 drevesnih mikrohabitatov; največ je bilo koreninskih votlin (275), vejnih votlin (72), odmrlih vej (64), izpostavljene beljave (56), vodnih votlih (50) in briofitov (35). Ekološka vrednost sestoja na ploskvi znaša 4425 točk, kar je nekoliko več kot na ploskvi v Pahernikovih gozdovih (3166). Ekološka vrednost je odvisna od števila in vrste drevesnih mikrohabitatov. Potrebno se je zavedati, da je vrsta drevesnih mikrohabitatov lahko odvisna tudi od drevesne vrste, npr. javor ima lahko druge vrste drevesnih mikrohabitatov kot bukev (Sever, 2015). Ugotovili smo, da je največja težava na ploskvi pomanjka- nje odmrlih stoječih dreves - sušic in drevesnih mikrohabitatov povezanih z njimi. Na ploskvi smo zabeležili le dve odmrli drevesi, češnjo s 30 cm v prsnem premeru in lipo z 9 cm v prsnem premeru, kar predstavlja le 0,5 m 3 . GozdVestn 76 (2018) 5-6 267 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 2: Trening odkazila na odkazilni ploskvi Ravna gora (foto: B. Rantaša) Približno 50 % lesa na ploskvi je slabše kako- vosti (les za drva), le 6 % je kvalitete A (hlodi za proizvodnjo furnirja), 12 % kvalitete B (hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti) in 31% kvalitete C (hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti). Več o projektu si lahko preberete na spletni http://www.integrateplus.org/ ali https://infor- mar.eu/ Kristina Sever mag. inž. gozdarstva vIrI Integrate+. 2014. http://www.integrateplus.org/ (3. 6. 2018). Integrate+ Marteloscopes. Technical information Ravna gora SI. (URL: https://informar.eu/sites/default/files/ pdf/Info-sheet-Ravna_Gora.pdf) (3. 6. 2018). Kraus D., Bütler R., Krumm F., Lachat T., Larrieu L., Mergner U., Paillet Y ., Rydkvist T., Schuck A., Winter S. 2016. Katalog drevesnih mikrohabitatov – Priročnik za terensko snemanje podatkov. Integrate+ strokovni dokument št. 13: 16 str. (URL: Http://www. integrateplus. org/uploads/images/Mediacenter/ T reMs_Catalogue_ SLO_Final.pdf) (3. 6. 2018). Sever K. 2015. Vpliv gospodarjenja z gozdovi na drevesne mikrohabitate v bukovih gozdovih. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 85 str.