vSCc««
6631(
KDRAf
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,
V torek se je zgodil še en interesni zbor višino. Namesto hidro izolacije nad krajanov, lokrat v Livadah, lema zbora ! atomskim zakloniščem pa naj bi zgradi-pa je bila osnovna šola v Livadah oziro- ! h poslovne prostore. Ker se krajani z ma še ne izgrajena telovadnica, ali bolje j omenjeno rešitvijo niso strinjali, je in-povedano večnamenska športna dvora- vestitor ponudil nov predlog, po kate-na. Zaradi različnih pobud in želja bi , rem naj bi nad zakloniščem naredili šti-namreč prišlo do določenih sprememb ri prostore, katerih koristniki bi bila raz-projekta. Prvotno mišljen objekt naj bi i na športna društva, predvsem tista, kaše razširil za dva metra, po dolžini bi se i tera imajo sedaj prostore v objektih, ki povečal za štiri metre ter en meter v so po različnih zazidalnih načrtih na-
menjena za rušenje.
Na razpravi, ki so se je preveč številčnih krajanov) di predstavniki šole v Livadah, občine, športnih društev ter predstavniki krajevnih skupnosti Livade in Jagodje, so spet prišla na dan različna tolmačenja in želje krajanov. Predvsem je šlo za, na takih zborih, že znano ozko gledanje nekaterih posameznikov. Res je sicer, da bosta šola in v prihodnosti zgrajena telovadnica v strnjenem stanovanjskem delu, vendar to še ne bi smel biti razlog za rušitev celotnega zazidalnega načrta. Res pa je tudi, da imajo krajani pravico izvedeti, kaj bo s parkirnimi prostori, s katere strani bo vhod v športno dvorano, kako bo z zvočno zaščito... Krajane je tudi zanimalo ali ne bo gradnja dvorane pomaknila otvoritev šole še za kakšen mesec ali celo leto. Po besedah predsednika izvršnega sveta Davorina Adlerja se to ne more zgoditi, saj so denar (čeprav z muko) za izgradnjo kotlovnice, zaklonišča in telovadnice na občini že zagotovili. Povrh tega pa lahko pouk v šolisteče tudi v primeru, če dvorana še ne bo izgrajena. Septembra bo pouk v novi šoli V Livadah stekel v vsakem primeru.	T.F.
TRŽNICA BREZ TRGA
(DM) Izolska tržnica se, vsaj po načrtih, že nekaj časa seli na novo lokacijo, medtem pa se je tako dobro vgnezdila v središče starega mesta, da malokdo ve, kako se imenuje trg na katerem stoji (Kristanov trg.op.p.). V prostorskih dokumentih je kot nova lokacija predvideno sedanje parkirišče za pošto, vendar je bila realizacija tega programa [jod velikim časovnim vprašajem. Zdaj pa vse kaže, da se bo selitev le dogodila in sicer zahvaljujoč čisto drugemu projektu.
V naslednjih dneh naj bi se namreč začela velika dela ob pretlakovanju ulic v starem delu mesta, ta dela pa seveda terjajo tudi lokacijo za shranjevanje gradbene opreme, vodovodnih cevi in drugih
t
komunalnih priključkov, in ker mora biti skladišče te opreme dovolj blizu, v neposredni bližini pa ni nobene prave lokacije bo treba izprazniti in preseliti tržnico.
Med možnimi lokacijami je na prvem mestu seveda parkirišče za pošto, v poštev pa pride tudi parkirišče ob zdravstvenem domu. seveda pa to ni vse, saj je že slišati predloge, da bi tržnico lahko preselili tudi v kakšno manj občutljivo lokacijo (ob čistilno napravo), saj so parkirišča v Izoli preveč dragocena.
Kakorkoli že, nastala situacija je priložnost, da bi dokončno rešili lokacijo zelenjavne tržnice, pri tem pa seveda ne bi smeli ostati zgolj pri ocenah urbanistov ampak bi morali k sodelovanju povabiti tudi druge strokovnjake, premikanje enega od nukleusov starega mesta je namreč dejanje vredno posebne pozornosti. ___________________________
V tej številki še:
- ČRNE GRADNJE
- POLITIKI LOVIJO RIBE
- NASILJE V ŠOLI
- INTERVJU ŠUŠAK
LEPA VEST
Vest prihaja iz jagodja, govori pa o tem, da je med tamkajšnjimi krajani kar veliko zanimanja za sofinanciranje PUP-a, kar pomeni, da trik prenosa državnih bremen na hrbet občanov še naprej uspeva. Dejstvo pa je, da druge možnosti tudi ni, saj so časi, ko je za te vrste dokumentacije skrbela država, že mimo, Ker je v jagodju kar precej občanov, ki bi radi kaj prizidali, dozidali, nadzidali in obzidali je tudi interes za akontacijo komunalne takse precejšen, to pa pomeni, da z zbiranjem denarja za izdelavo PVP-a ne bo težav.
Pomagaj si sam in država ti bo pomagala.
PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci Mandrača. Namenjena je vašim razmišljanjem, vašim odgovorom na zapise objavljene v Mandraču ali pa kar tako, ko bi radi svoje ideje predstavili drugim.
Po sklepu časopisnega sveta in v skladu z zakonodajo objavljamo le podpisana pisma in tista, ki ustrezajo	tudi	zahtevam
novinarskega kodeksa	in	zakona o
informiranju. Dolžina pisem je omejena na 40 tipkanih vrstic, pisem bralcev ne honoriramo, rokopisov ne vračamo.
ZA BOLJŠO ŠOLO
V Izoli je ustanovljen Klub staršev za boljšo šolo s sedežem na Pittonijevi 2 (v prostorih Posvetovalnice za mlade in starše).
Starši čutimo potrebo po aktivnem delovanju in lastnem odločanju o sebi, svojih otrocih (vzgoji in šolanju) in življenju nasploh. Delovali bomo na področju vzgoje in izobraževanja (vrtec, mala šola, osnovna šola, srednja šola) ter učinkovitejšega preživljanja prostega časa.
Naš cilj je, da bi se otroci v šoli dobro počutili, da bi znanje pridobivali v psihično in fizično zdravem okolju.
Klub staršev za boljšo šolo je prostovoljno interesno združenje staršev, ki je anonimno, s ciljem pomagati do lažjega, boljšega in učinkovitejšega šolanja naših otrok.
Vsi starši, ki želite sodelovati pri Klubu in imate ideje, predloge, sporočila, težave, lahko to izrazite pismeno, ustno ali po telefonu na naš sedež.
Ne sme nam biti vseeno, kako odraščajo naši otroci.
Vabljeni k sodelovanju!
Klub staršev za boljšo šolo Izola Pittonijeva 2	tel.:65-311
(v prostorih Posvetovalnice za mlade in starše)
EKO MINA EKSPLODIRALA
Pošiljam vam v objavo naslednje pisanje oz. izpisek iz Uradnega lista RS št.26/93 uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju. -V 4. odstavku 10. člena zgoraj citirane uredbe je napisano:
"Organizacije, ki gospodarijo z odlagališči komunalnih odpadkov, morajo poskrbeti, da je okoli odlagališč urejen varnostni pas, širok vsaj 10m.
-V 1. odstavku 18. člena zgoraj citirane uredbe, točka 9. piše:
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik za prekršek, ki stori prekršek v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti če, ne skrbi, da je okoli odlagališč urejen varnostni
; pas brez gorljivih predmetov, širok vsaj 10.m (4.odstavek 10.člena)
| 2.odstavek.: Z denarno kaznijo najmanj 25.00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
-Zelo suhoparne in nezanimive vrstice za , branje (za nezainteresirane in podobne občane)!?
| -Pa ja ne mislite, da slučajno z tem pisanjem mislim na "vzorno" urejeno odlagališče v Izo-! li; na na vodilne delavce v tem javnem pod-| jetju (komunala Izola) na komunalnega inšpektorja g. Rozman F.; na požarnega inšpektorja g. P.T., no, no ...tu bi lahko našteli še ! nekaj g(spodov), kateri so za taka dela plačani, pa svojega dela ne naredijo. Na koncu pa tudi na ustanovitelja javnega podjetja Komunala^?!)
Pa brez zamere za imenovane in neimenova-' ne gospode.
Lep pozdrav BN (naslov v uredništvu)
a
«
rijaznci
Maib
(
s/m aorswzó
(a (fautd hotelu 'Wteùuyfcal
ponudba v Portorožu - za Vaš izbran okus. Prijetni večeriob glasbi mandolin in kitare s Triom GU6T
Rezervacije: 066170-950
Restavracija GRIČ
postrežba v okolju portoroške Marine, jša divjačina že od 800 Sl I dalje.
Q La/tó. V
Rezervacije: 066/74-591
• Orrfs/s/. 7/r//7. //sr/rr/zr/
Ribja restavracija TAUGRMA
Tik ob morju, bogata ponudba morskih jedi. Prijetni večeri ob glasbi mandolin in kitare s Quartetom LEUT.
Rezervacije: 066/74-492
fPI'lTMjCTL JLZICIJA
Pr-petfto v-zdaspe oS o-r-č/u. p/a iz dačtne,
/ftar-e. e 77/om čf7f<P7~.
Rezervacije: 066/74-296
Eli O ù J lil A
yjsj
Črne gradnje
Vlada je na torkovi seji sprejela predlog sklepa o javni razgrnitvi predloga prostorkih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini. Z drugimi besedami; spet so govorili o črnih gradnjah.
V zakonskem roku je prijavo vložila samo tretjina (118) črnograditeljev. Med to tretjino samo pet črnih gradenj ne bo mogoče vklopiti v okolje, torej jih bo potrebno odstraniti, oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Ostale dve tretjini črnih gradenj bo potrebno odstraniti, saj lastniki sploh niso vložili zahtevkov za legalizacijo. Prostorske pogoje za ureditev degradiranega prostora je v sodelovanju z izolskim Zavodom za urabnizem, stanovanjske in gradbene zadeve pripravil Urbanistični inštitut republike Slovenije.
Ponovno o cenah
Cerkev marije alietske je (vsaj delno) že rešena. Delavci izolskega GIT-a so namreč dokončali obnovo strehe in zdaj je stavba vsaj zaščitena pred dežjem, ki jo je namakal skoraj desetletje. Ob tem so odstranili tudi načeto fasado, ki je ogrožala mimoidoče in je v velikih kosih odpadala ob vsaki močnejši nevihti. Seveda pa ostaja veliko vprašanje, kaj naprej. Denarja za nadaljevanje del ni več, cerkev tudi ni uvrščena v republiške projekte in o novi investiciji se bosta morali dogovoriti obe oblasti: cerkvena in občinska. Konzerviranje obstoječega stanja je zagotovo najslabša rešitev.
Ladjedelnica prodana
Izolska ladjedelnica te dni posluje predvsem v pričakovanju novega lastnika, saj se morata Finor (banka) in republiški sklad za sanacijo le še odločiti, komu bosta prodala svojih (poceni dobljenih) 61 odstotkov vrednosti ladjedelnice. Ponudnika sta dva, ob pa sta "domača": Consulting in Marina Izola. Consulting je ze pred časom snubil Marino, ki pa takrat ni bila za. Zdaj je Consulting izrabil svojo pravico predponudbe in povabil k sodelovanju nekaj partnerjev iz drugih koncev Slovenije ter ponudil plačilo 4,8 milijona nemških mark v dveh delih: 40% ob prodaji, ostanek pa v nekaj letnih obrokih. Zdaj je podobne pogoje ponudila tudi Marina, na obeh večinskih lastnikih pa je, da se odločita o sprejemu takšnih pogojev plačila deležev.
8. MAREC V IZOLI
Tudi letos bomo izolske ženske organizirale tradicionalno srečanje ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena. Ženska sekcija pri Demokratični levici Izola pripravlja za to priložnost bogat kulturni in družabni program. Proslava in družabno srečanje bo
V HOTELU RIVIERA IZOLA,
V PETEK 4. MARCA 1994, S PRIČETKOM OB 18. URI.
V kulturnem delu srečanja bodo nastopili pevski zbor, izolski otroci ter umetnica in pevka Jerca Mrzel iz Ljubljane. Za prijetno glasbo in ples se bodo potrudili naši priznani Primorski fantje. Pričakujemo, da se nam bodo pridružili vidni izolski občani, predstavnica Ženskega foruma iz Ljubljane Sonja Lokar in naša poslanka Breda Pečan, ki nam bo ob tej priložnosti tudi spregovorila. Ženske iz naše občine in njihove spremljevalce vabimo, da pridete na naše tradicionalno srečanje. Prijetno bo in veselo. Rezervacije za srečanje si lahko priskrbite v trafiki za lekarno.
Ženska sekcija Demokratične levice Izola
komunalnih storitev
Izvršni svet je ponovno razpravlajal o cenah komunalnih storitev, ki naj bi se na predlog komunalnega podjetja povešale za 13%. To je sicer samo uskladitev cen z inflacijo. V razpravi pa so člani vlade izrekli precej očitkov na delo komunale.
Že v decembru je bil namreč ne dnevnem redu vlade isti predlog, ki ga vlada takrat ni sprejela. V takratni obrazložitvi je izvršni svet navedel, da mora komual-no podjetje pripraviti celovito poročilo o poslovanju podjetja v preteklem letu. Komualno podjetje tega poročila ni pripravilo niti za torkovo zasedanje vlade, kar je izvalo nestrinjanje in negodovanje članov. Tako je izvršni svet sprejel kompromisno rešitev. Komunalnemu podjetju je izvršni svet dovolil povečati cene samo v tistihu storitvah, ki jih podjetje trži na trgu in niso vezana na občinski proračun. Čeprav je šlo v bistvu le za uskladitev cen z inflacijo in s cenami komunalnih storitev v ostalih obalnih občinah, so člani vlade menili, da je potrebno za povečanje cen navesti še kateri drugi vidik; poslovanje, kvaliteta opravljenih storitev..., in ne samo uskladitev.
MINI
Minister za kmetijstvo, dr. Jože Osterc, je konec prejšnjega tedna (petek, 18. februarja) obiskal izolsko občino in opravil kar dve dobri deli za ministrstvo in bolj malo dobrega dela za izolsko občino. Minister je namreč obiskal Delamaris in se pogovarjal o perspektivah ribištva in ribje predelovalne industrije, v popoldanskem delu pa je bilo govora o investicijah v kmetijstvo.
~ " To je nemogoče", je vzkliknil gospod minister. In vsi, od župana navzdol, vključno z novinarjem Mandrača, so pogledali kaj bi to bilo. Ker je minister gledal vrtnico, so vsi mislili, da je presenečen nad tem, da vrtnica poganja v tem mrzlem vremenu, a kmalu so zagledali to kar je videl on. Minister se namreč nikakor ni mogel načuditi, kako so lahko listne uši aktivne kljub hudemu mrazu. A naši se niso dali. Lastnoročno so hoteli prepričati ministra, da so uši zmrznjene. Tudi minister se ni dal!
- Naši vrli kmetijci so med ostalim hoteli prepričati visokega gosta o koristnosti in potrebnosti namakalnega sistema v strunjanski dolini, češ da posajena kultura nima vode, ko jo najbolj potrebuje. Prvi odziv njegovega veličanstva se je glasil: "Če od investicije odračunaš, kar država da, ostane to kar mora kultura prenesti. "
~ Ker pa so mu le preveč naložili, da se določene investicije počasi nekako povrnejo, je postal pameten tudi on, kajti dejal jim je, da je edina stvar, ki se bo zgodila počasi to, da se bo v slovenskih glavah izkristaliziralo, katere investicije se splačajo in katere ne.
- Predsednik izvršnega sveta Davorin Adler pa bi ne bil to kar je, če bi ne dajal dvoumnih izjav. Njegovo izjavo bi lahko namreč mirne vesti imenovali "izjava tedna". Rekel je dobesedno takole: " Včasih je bila Izola zaledje Trsta in ne vidim razloga, da bi sedaj ne bila zaledje Ljubljane." Samo upamo lahko, da je s tem imel v mislih Izolo, kot nekdanjo oskrbovalko z zelenjavo.
~ Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je gospodar domačije Markovič, pri katerem se je gospod minister ustavil, venomer gledal v nebo. Pa menda ja ne zato, ker se mu je kdo prikazal. Če se mu ni pa bo tudi minister dober.
Ponovno je
odprta Drogerija LAVANDA v Jagodju, kjer si lahko izberete kozmetične izdelke ter marsikaj za polepšati vaše gospodinjstvo, presenetiti vaše bližnje in zadovoljiti vaše otroke.
Urnik od 8-12 in 16-19 sobota od 8-12
Doris Jelušič / Cesta v Jagodje 2, IZOLA tel. : 62-728
V dopoldanskem delu so se z ministrom pogovarjali predstavniki Delamarisa in zasebnih ribičev ter Marikulture. Razložili so svoje težave, ki segajo od potreb po izvoznih premijah do subvencioniranja goriva, omejevanja izdajanja ribiških dovoljenj in težav pri kreditiranju vlaganj v marikulturo.
Minister je obljubil, da bo prispeval k urejevanju zakonodaje o ribolovnih dovoljenjih, seznanil je o aktivnostih ministrstva v zvezi z izvozom školjk v Italijo, zavrnil možnost večjih vlaganj države v marikulturo, tudi s subvencijami in podobnim, prav tako je z regresiranjem'pogonskega goriva za ribiške ladje, ukinjene pa so tudi izvozne stimulacije na ribje konzerve, vendar bo o slednjem ministrstvo še razpravljalo po sprejemu republiškega proračuna. Po takšni prizemljitvi je sledila še popoldanska prha, ki ni bila nič bolj prijazna. Minister je namreč opozoril na to, da bo treba vse investicije temeljito preračunati."Če se namakanje ne izplača pač ne bo namakanja", je pribil in tako dal na znanje, da se je obdobje zanašanja na državo končalo. To pa ni vse, kar je bilo zanimivega slišati na pogovoru ministra in občinske oblasti (glej izjave v sosednjem stolpcu).
pupOB morovi PUP
Od začetka aktivnosti v zvezi s prostorsko ureditvenimi pogoji OB MOROVI je preteklo že "nekaj vode" in je morda sedaj čas za prve ocene in komentarje.
V komisiji krajevne skupnosti, ki vodi akcijo v zvezi s PUP-om so nam povedali, da so s prvimi odzivi krajanov zelo zadovoljni.
Vabilom, ki so jih posredovali osebno lastnikom individualnih gradenj, hišnim svetom v blokih in drugim možnim investitorjem se je odzvalo veliko krajanov. Zanimivost in pa posebnost pri PUP-u je način financiranja, ki se izvaja preko predplačila komunalnega prispevka, ki se dokončno poračuna pred izdajo gradbenega dovoljenja. Velik interes pri reševanju parkirnih površin so pokazali krajani dela Okt. revolucije in s svojimi prispevki pristopili k sofinaciranju PUP-a. V krajevni skupnosti so nam	še	povedali,	da	bodo	do	počitnic zaključili prvo	fazo zbiranja	pobud	o	posegih	(novogradnja, prizidki	iz-
boljšave bivalnih pogojev itd..). Zbrane pobude in želje krajanov bodo posredovali na skupnem sestanku s projektantom	v
začetki marca. Izvedeli smo še, da bodo aktivnosti	v
zvezi s PUP-om nadaljevali in zato vabijo krajane, da morebitne nove posege evidentirajo in čimprej sporočijo na sedež krajevne skupnosti Ob starem zidovju 1 7.
Tudi politiki lovijo ribe!
Dogovor med Slovenijo in Hrvaško o ribolovu slovenskih ribičev v hrvaških vodah torej velja. Od naših sosedov smo si11 izprosili" dovoljenje s katerim bomo upravičeni do ulova, ki znaša do 1500 ton plave ribe.
Dogovor, ki sta ga sklenili dve ministrstvi, dodelali pa ribiški strokovnjaki bo veljal do konca leta. Za vsak kilogram ulovljene ribe, bo treba plačati 0,15 DEM. Koga v Sloveniji bo ta dajatev obremenila, zaenkrat še ni jasno. Ribištvo se je namreč odločilo, da bo kritje tega zneska zahtevalo od države. Dovoljenje za lov velja za relacijo rt Savudrija - rt Kamenjak (blizu Pulja) in sicer 4 milje od obale. Pogodba velja tako za družbena podjetja, kot tudi za zasebne ribiče, ki pa bodo morali prej zaprositi za dovoljenje pri ministrstvu za kmetijstvo in prehrano.
V pogodbi je tudi določeno, da se bodo morale naše ladje pri prehodu meje prijaviti hrvaškim luškim oblastem, po vsakem ulovu pa bodo morale ladje na pregled v posebej določene luke: Pulj, Rovinj, Poreč in Umag. Na vsaki barki bodo morali imeti tudi knjigo ribolova, kar naj bi omogočilo lažji nadzor ulova.
Pogoje pri prodaji rib, ki bi se vršila na hrvaškem teritoriju, postavlja Hrvaška. Vsekakor bi izolskim ribičem novo tržišče prišlo še kako prav, saj kar 80% svojega ulova namenijo v nadaljno predelavo. Izolska ribiška flota šteje 11 ladij, kar je za naše razmere očitno preveč. Z novimi in dopolnjenimi dogovori bi se morda našla še marsikatera rešitev za naše, že tako osiromašeno in oškodovano ribištvo. Izolsko ribiško podjetje ima k sklenjeni pogodbi sicer nekaj pripomb, med katerimi velja posebej omeniti nejasnost glede meje v piranskem zalivu. Zaradi nedoločene meje naši ribiči niti ne bodo vedeli, kdaj bodo mejo prestopili, kar pomeni, da bo v tem primeru nadzor nad njimi vprašljiv tako z naše, kot tudi hrvaške strani. Sosede so tudi zaprosili, če bi se
lahko pregled bark lahko vršil na morju, s čimer bi se izognili plovbi v hrvaške luke.
Pogodba naj bi veljala eno leto, če...Če se politiki z naše in one strani ne bodo morda znova sprli, kot že tolikokrat, saj je vse preveč če-jev, ki so ostali brez odgovorov. Vsekakor bodo pripombe lažje rešljive, ko bo in če bo nova pogodba pred nami.	V.I.B.
Ko se menja minister...
...je vse znova na začetku. Na tiskovni konferenci, ki jo je v torek (22.1.) organizirala obalna sindikalna organizacija so govorili zudi o problematiki zaposlenih v ribji predelovalni industriji.
Posebej so opozorili na težave poslovanja s predelavo sardele kot domače surovine, saj so se z ukinitvijo izvoznih stimulacij na ribje konzerve, pogoji poslovanja zelo poslabšali. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo naj bi po zahtevah poslovnega sistema DELAMARIS, poleg izvoznih spodbud, regresiralo tudi pogonsko gorivo in proučilo možnosti regresiranja predelave drobne plave ribe. Glede nelojalne konkurence je bila pripomba namenjena tudi šibkemu inšpekcijskemu nadzoru nad uvoženimi izdelki in svežo ribo, predvsem ko gre za majhne trgovce - uvoznike. Posledica tega je bila oporečnost nekaterih izdelkov, takšna nelojalna konkurenca pa, še posebej tako velikemu proizvajalcu in trgovcu, kot je Delamaris, povzroča takšne težave, da bodo morali, če se stvari ne bodo uredile, razmišljati o zmanjšanju števila zaposlenih.
Nasploh je ribištvo z menjavo prejšnje ministrske ekipe z zdajšnjo, veliko izgubilo, saj je sedaj znova na začetku dogovarjanj o ureditvi razmer.
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Slavko Gaberc
6. del
RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU
V preteklosti je bilo ribištvo razvito tudi v tržaškem zalivu, vendar se je njegov razvoj nekoliko razlikoval od tistega nazahodni istrski obali, ki je bila skozi stoletja pod vplivom kvarnerske oziroma severnoja-dranske ribiške tradicije. Nekoč je bilo ribištvo denimo zelo razvito tudi v Miljah (ital.Muggia), ki je zadnji "razcvet" doživelo v obdobju od 1936-38, ko se je tamkaj začasno naselila t.i. "neapeljska kolonija" ribičev (štela je 150 ribičev), ki so prišli na sezonsko delo z lastno ribiško floto in ustreznim ribolovnim orodjem. Ustanovili so barakarsko naselje in nekateri izmed njih so si v Miljah ustvarili družine in svoje ribiške veščine prenesli na svoje potomce in domačine, ki so se od njih marsikaj naučili. Žal je njihovo priseljevanje in nadaljnji razvoj ribištva v tem delu tržaškega zaliva prekinil začetek druge svetovne vojne, povojni razvoj tržaške industrije pa je to panogo dejansko povsem potisnil v zapeček. Nič manj ni bil zanimiv razvoj ribištva na drugi strani tržaškega zaliva, saj je bilo ribištvo prastara, tradicionalna gospodarska panoga tržaških slovenskih vasi na obali Krasa od [kednja do devinskega [tiva-na. Zanimiva kraška vas Nabrežina (ital.
I Aurisina) je bila vse prej kot ribiška, a vseeno močno povezana s to panogo. Peš je namreč od tam do morja dober kilometer poti in še približno 500 strmih stopnic. Pred dobrim stoletjem pa so se vse tamka-I jšnje slovenske kmečke družine ukvarjale tudi z ribištvom, saj so skopa kraška polja I gnala prebivalce tudi na morje. To je traja-j lo vse do leta 1875, ko so začeli ponovno izkoriščati znamenite nabrežinske kamnolome (znane že iz rimskih časov), ki so omogočili preživljanje in zaposlitev. Vse dotlej sta bila kmetovanje in vinogradništ-I vo glavni gospodarski panogi, ribištvo pa i sicer postranska a nadvse pomembna de-j javnost. Sosednji Križ (ital.S.Croce) je bil J vselej najbolj odvisen od morja in kot tak neposredno izpostavljen milosti in nemilo-I sti boga Neptuna, saj so bili Križani pretežno samo ribiči. Obe vasi sta si lastili izpodrinjeno kraljico tega malega morja - žU-j PO. To je bil čoln primitivne oblike (dolg | 6-7 m), iztesan iz enega samega debla lahkega lesa (lipa, hrast, topol, jelka ali smreka). Sicer pa so take čolne uporabljali ribiči j vzdolž slovenske obale od Devina do Ko-! pra, najdlje na nabrežinskem Bregu. Po I 2.sv.vojni so ostali le še v spominu starejših ribičev. Kot posebnost velja omeniti, i da so čupo po potrebi opremili tudi z ja-
I drom, sicer pa so bile uporabne za plovbo I po obalnem morju, po zaprtih zalivih in i tudi v ustjih rek. S čupo so odhajali npr. k | Zdobi, ustju Soče, ali lovit celo do Gra-j deža, ter so z njo vozili ribe na trg v Trst. I Uporabljali so jih torej zlasti za ribolov, transport majhnih tovorov, pa tudi za prevoz čez reko. Sorazmerno nizek vgrez in prečni drog za vesla (teslir) so pogojevali poseben način pristajanja ob bregu, dejansko je čoln ob pristajanju moral nasesti na položno obalo. Ko pa so začeli graditi portiče (majhne pristane), ki jih poznamo : še danes, kot npr. brojniškega, kriškega in i nabrežinskega, so čupo v 80-tih letih pre-I jšnjega stoletja začeli nadomeščati hitrejši in varnejši čolni.
Za konec tega primera še nekaj mnenj naključno izbranih posameznikov različnih starosti.
Marija (40 let): Kaj je sploh še treba reči. Včasih je za take probleme obstajal zavod. Očitno je teh razgrajačev toliko, da se jih že bojimo. Sicer pa si že dolgo zatiskamo oči pred tem problemom, sedaj pa je za to prepozno. Vsekakor je kriv učenec.
Sabina (38): Kriv je učenec, vsaj po izjavah sodeč. Po Izoli je takih primerov najbrž dosti. Ogromno mladine je nasilne, nobenega spoštovanja nimajo, tako, da je včasih že prava muka iti mimo njih, saj je kakšna zmerljivka ali grožnja, če jim kakšno rečeš edini odgovorni ga poznajo.
Dušan (53): Bi jim dal jaz! Ko sem jaz hodil v šolo ni bilo tega. Saj ne rečem, da bi moralo biti tako kot je bilo takrat, vendar kar je preveč je preveč. Ne samo, da je kriv učenec, krivi so tudi tisti, ki mu to dovolijo. Ni čudno, da je tako, sploh pa, ker jih zapeljujejo starejši od njih, ki so še hujši. Če so že zdaj v šoli takšni, kakšni bojo, ko bodo starejši. Sploh pa je v Izoli največ problemov s ta mladimi in vedno več je dro-gerašev. Tudi to je problem.
Roman (28): Po mojem je kriv učenec, da je do tega prišlo. Njegova reakcija se mi zdi neumna in sploh ne vem kako je takšno početje mogoče. Slišal sem že, da nosijo otroci v šolo verige, bokserje itd., nisem pa vedel, da se že poskušajo tepsti z učitelji. Takšne učence bi bilo treba izločiti iz šole, saj te je strah poslati svojega otroka v takšno okolje.
Elvis (26): Vprašanje je iz kakšne družine prihaja ta učenec. Ponavadi so za takšno obnašanje krivi tudi starši. Sploh pa je to že dolgo prisotno med nami, ne vem zakaj se šele zdaj govori o tem. Marta (24): Nasilje je povsod okoli in po mojem so zato tudi mlajši vedno bolj nasilni. Vedno bolj se pije, drogira in pretepa. Tukaj ni kaj pomagat. Sicer pa imajo zmeraj mladi kakšno revolucijo. Slišala sem, da so sedaj šole tudi privatne, kdor bo imel denar bo lahko otroka pošiljal tja v šolo, tako bo lahko siguren za svojega otroka. Denis (16): Učitelj ne bi smel obtožit napačnega in bi bilo vse v redu. Jaz bi naredil isto, kot učenec. Učitelji si dostikrat preveč dovolijo, Cas je že, da dobijo malo nazaj. Jaz bi za srajco uredil brez sodišča.
Dejan (15): Učitelj je lahko srečen, da jih ni že dobil. Prvo mu je strgal srajco, potem pa se še buni. Učitelji si fui dovolijo, učenci pa bi morali to mirno prenašat. Lahko je tako bit faca.
Robi (13): Nekatere učitelje je treba usut. Non stop imajo nekaj proti nam. So pasali časi, ko so nas lahko brez veze tepli. Učenec ni bil čisto nič kriv. Če bi meni kdo strgal srajco, bi plačal koga, da ga razbije.
Pripis avtorja: Zadnji trije sogovorniki so uporabljali poleg zapisanega še ogromno besed, ki niso za objavo in so bili pripravljeni tudi na to, da se objavi tudi njihove priimke. Vendar...
Nasilje je med nami in naših zapisov o njem še ni konec. K besedi se že priglaša Ingrid Knez, k sodelovanju pa ste vabljeni še vsi drugi, ki menite da imate kaj koristnega povedati na to temo.
Ivan Vrtnik Blaško
foto orlando
ŠOLSKA PSIHOLOGINJA
Na šoli se že 10 let ukvarjamo z učenci, ki so moteči, izstopajo ali imajo drugačne vedenjske posebnosti. Imenujemo jih učenci z vedenjskimi problemi ali " vedenjci". Od teh je večina učno neuspešnih. Vsem pa je skupno, da imajo težave v socijalnih kontaktih. Vendar pa je treba poudariti, da niso vsi moteči učenci tudi moteni. Vedenjska motnja je vedno izraz globljih psiholoških procesov in je izraz sovražnega odnosa do socialnega okolja. Vsa pravila, ki veljajo za povprečne otroke pri ukvarjanju z njimi so pri učencih z vedenjskimi problemi neuspešna. Pri tem je izrednega pomena dejstvo, da se vedenje takega učenca ne more spremeniti kljub strokovnemu delu z njim, saj se je vedenjski vzorec, ki ga skušamo spremeniti utrjeval že več let. V nekaterih primerih od otrokovega rojstva. Za to skupino učencev so značilne tipične lastnosti. Ena izmed njih je nekritičnost. Nekritični so do svojih postopkov, hkrati pa izjemno občutljivi za krivice, ki se dogodijo njim.
In če se sedaj usmerim na primer, ki je bil naveden v prejšnji številki Mandrača je učenčeva nekritičnost razvidna:
Učitelj je učenca pravilno opozoril na kršitev šolskih pravil. Učenec je burno odreagiral, ker se ni čutil krivega. Lahko, da je prej neštetokrat vrgel petardo, tisti trenutek pa je ni. In to je bil osnovni povod za spor, ki se je končal tako kot se je.
VSI IZOLSKI
P 0 R T O M O 7
IT I U NJA N
Z O t f
* N m N H	KOPER
KAZIN
* «
. - &
ùé-m
»•«*ss#w*r
,~t.i.\ » Si^iWfStìR
rgm'
sJWpw
**r _ teMM
SMUČANJE LAPAJNE in KOBAL
V Forni do Sopra se je v soboto (19.2.1994) zgodilo zgodovinsko prvo občinsko prvenstvo Izole v veleslalomu. Kljub zaskrbljenosti organizatorjev se je na smučišču zbralo presenetljivo veliko tekmovalcev in drugih izolskih smučarjev, za ž prvenstvo pa je bilo toliko prijavljenih, da bi kmalu zmanjkalo štartnih številk. Poglejmo najprej rezultate:
Mlajše deklice: 1. KOBAL Romina (40,51), 2. DOBRILOVIČ Nina (49,73)
Mlajši dečki:	1. VONČINA
BLAZ (44,58), 2. PUCER Peter (45,56), 3. DOBRILOVIČ Gregor (47,38). Sledijo: Markočič Al, Kralj Miha, Troha Borut in Pevec Matej.
Seniorke: 1. VATOVEC Mirjam (50,83),	2.	SLEKOVEC Eva
(52,80)
Seniorji:	1. KOBAL Mitja
(33,08),	2. BOŽIČ Matej
(35,75), 3. VUK Marko (37,63). Sledijo: Piantoni Igor, Franko-vič Marko, Dekleva Stanči, Peršič Dušan, Sedmak Andrej, Markočič Danilo, Urbič Sandi, Intihar Darko, Makovec Bran-
ko, Troha Ivan, Peroša Aleš, Dežjot Andrej
NOGOMET
ZMEŠANI ZAVAJAJO ZMEDENE
Morda je ta, prilagojeno preveden srbski rek, še najprimernejši za opisovanje sedanjega stanja v izolskem nogometnem prvoligašu. Na kratko povedano se v klubu dogaja naslednje: igralci trenirajo sami, klubska uprava razčiščuje stanje za nazaj in skuša najti denar vsaj za najnujnejše potrebe, govori se o prihodu trenerja Žlogarja, hkrati se del vodstva poteguje za rešitev problemov mladinskih ekip itd. Eno lepših obdobij izolskega nogometa je očitno mimo in za konec smo pripravili pogovor z, morda najpomembnejšim, akterjem tega obdobja, zdaj že bivšim trenerjem Ivom Šušakom.
- 5 kakšnimi občutki zapuščate Izolo?
- Čeprav je minilo že kakšnih desed dni odkar sem zapustil Izolo se mi še vedno dogaja, da mi razmišljanje o, zdaj že bivšem klubu, ne da miru. Žalosten sem. Leto dni trdega dela z željo po napredovanju ekipe je šlo v nič na polovici opravljene poti. Upam, da bodo Izolani 1 razumeli, da nisem mogel več zagotavljati napredka te ekipe v j nastalih razmerah in da je bil odstop edina možna in pravilna poteza.
- Ali tudi vi ocenjujete, da bi ta ekipa v naslednjih letih lahko krojila vrh slovenskega nogometa?
- Ko počasi urejam vtise sem vse bolj prepričan, da bi ta ekipa j lahko naskakovala vrh prvenstvene lestvice že v naslednji tekmovalni sezoni. Ob takšnem delu, kot smo ga imeli, in ob vid- ! nem napredovanju posameznikov in kolektiva bi že to poletje j popravili položaj na lestvici za 2 do 3 mesta in se v novi sezoni z dvemi okrepitvami vključili v boj za vrh.
- Kaj bi lahko sporočili vašim fantom?
- Jaz sem v Izoli nameraval ostati 5 let in ta pristop k delu na dolge proge se je obrestoval. Imeli smo mlado in poletno eki- i po, ki je potrebovala le normalne pogoje za delo. Razpad te ekipe bi mi težko padel, tako kot če bi tistemu, ki gradi hišo, nekdo na koncu vse skupaj zrušil. Sicer pa oni to dobro vedo: delo in le delo ter maksimalno spoštovanje soigralcev ter urejeni medsebojni odnosi, le to prinaša dobre rezultate.
- je vaše slovo dokončno ali boste še kdaj trenirali v Izoli?
- Upam, da so vse strukture kluba, od uprave do igralcev in navijačev, spoznale da sem delal skrajno pošteno in kvalitetno, kar je tudi prineslo dobre rezultate. To so najboljše reference, da v Izoli ne bom pozabljen. Meni je bilo to leto v Izoli zelo lepo in če mesto oceni, da potrebuje nogometnega prvoligaša sem ponovno pripravljen poprijeti za delo in ga nadaljevati tam, kjer smo ga zdaj prekinili ter popeljati Izolo v vrh slovenskega nogometa.
Naj ponovimo vprašanje iz zadnjega intervjuja. Kje bo Ivo Šušak spomladi?
- Preden odgovorim na to vprašanje bi se rad zahvalil bivšemu in sedanjemu vodstvu kluba za napore, ki so jih vložili v reševanje klubske problematike. Pozdravil bi tudi "Ribare", ljudem iz medijev pa sporočil, da sem jim, kot doslej, vedno na razpolago. Najbolj pa se bom seveda spominjal igralcev in sem športno nesrečen, da nismo dokončali zastavljenega dela. Zdaj bom nekaj časa počival (vedeti morate, da od obdobja Dinama Zagreb do Jedinstva, Dinama iz Vinkovcev, Zagreba in Izole nisem imel počitka) verjamem pa, da boste tudi vi zadovoljni, če vam povem, da bom ob Vlatku Markoviču trener nogometne reprezentance Hrvaške.
Mladinke: 1. PODGORNIK Tina (45,1 7), 2. PODGORNIK Maja (46,18), PANIČ Nataša (49,76). Sledijo: Juriševič Martina, Peroša Tamara
Mladinci: ČAGAR Luka (41,28), 2. Žagar Jaka (42,38), 3. VESELINOVIČ Mladen (44,56). Sledijo: Vončina Vanja, Pavec Aleš
Veteranke: 1. LAPAJNE Majda (44,38), 2. PUCER Zdenka (47,56), 3. VONČINA Jasna (49,07)
Veterani: 1. LAPAJNE Srečko (38,24), 2. JUG Slavko (40,95), 3. KRALJ Marjan (41,65). Sledijo: Žagar Miha, Vončina Dušan, Sosič Rado.
PREHODNI POKAL STA OSVOJILA:
LAPAJNE MOJCA (38,41 ) pri ženskah in KOBAL MITJA (33,08) pri moških.
Vsem čestitamo in še boljše prvenstvo naslednje leto.
Nogometni klub Izola p.p.13, 66310 Izola
daje na podlagi sklepa Upravnega odbora
v najem lokal pod stadionom
Lokal je delno opremljen, pokrite površine je 118 m2, vrt 72 m2 in terasa 57 m2. Lokal je lociran ob vhodu v stadion.
Pogoji najema so sledeči:
- najemnina najmanj DEM 2.000,00 v tolarski protivrednosti
- najemnina se plača za 28 mesecev vnaprej ali manj, če je višja
- lokal se odda za najmanj 5 let
Pismene ponudbe pošljite na naslov NK IZola, p.p. 13, 66310 Izola do 29.02.1994. V ponudbi navedite višino najemnine in ostale pogoje.
O izbiri boste obveščeni pismeno v roku 7 dni po končanem zbiranju prijav.
NK Izola
V SREDISCU APOKALIPSE
Avtor Glasnika pekla Miroslav Jančič se je rodil v Sarajevu, v nacionalno mešanem srbsko-hrvaš-kem zakonu. Ta podatek bi bil še pred nekaj leti v osrčju Bosne dokaj irelevanten, danes pa ima tragičen pomen, saj ravno pripadniki mešanih zakonov najhuje doživljajo razkroj in dehumanizacijo svoje domovine. Jančič se je že pred leti uveljavil kot avtor številnih dram, romanov, filmskih scenarijev, kulturni delavec in diplomat. V prvem delu knjige GLASNIK PEKLA, nam v obliki dnevniških zapiskov opisuje dramo bosanske prestolnice in njenih prebivalcev leta 1992. Živeti v Sarajevu je postala velika pustolovščina, resnična in krvava, ki je v svoj smrtni objem stisnila na tisoče ljudi med katerimi je imel po dveh letih le malokdo to srečo, da je lahko objel vse svoje svojce. Avtor v svojih zapiskih trdi, da stvarnost bosanske vojne ne more ujeti nobena literaturna imaginacija, ker se "metafore preprosto dogajajo". Svoj pustolovski prihod in odhod iz rodnega mesta je opisal s pretresljivo iskrenostjo trpina, ki je doživel vso agonijo svoje dežele, vso tragedijo in trpljenje svojih someščanov, katerih življenje je postalo manj vredno kot ena sama ročna bomba. Kljub temu, da je bil priča tragičnim dogodkom, ki jih je zajel v drugem delu - nadaljevanju bosanske katastrofe v letu 1993, vse do dne ko je bil prisiljen Sarajevo zapustiti, se ni prepustil slepemu sovraštvu. Bil je eden redkih, ki se je vrnil v goreče mesto, iz katerega skuša večina pobegniti in se vanj sila redki vračajo. Sam je nekoč izjavil: "Vsega sem se naučil v življenju, le sovražiti ne!" Takih ljudi pa bo v Sarajevu (tudi po končani vojni) vedno manj.
Mark el
%
ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z ŽIVILI
JAKA MARKET
jagodje, Sončna pot 2, tel.: 61-506
Nudimo Vam delikatesne dobrote, sadje in zelenjavo ter slaščice, pa tudi za vaše hišnje ljubljence smo poskrbeli.
IZ željo, da postanemo trgovina po vašem okusu se priporočamo VSAK DAN od 7.00 - 18.00 ure,
OB NEDELJAH od 8.00 do 12.00
"T-SS?’
par
Vdosce
Pismo iz parlamenta
Piše Breda Pečan, delegatka Državnega zbora skuščine RS
Dragi Izolani in Izolanke!
Ponovno se vam oglašam iz Državnega zbora, kjer trenutno poteka osemnajsto zasedanje. Na dnevnem redu imamo štirideset točk, od tega približno sedemintrideset predlogov zakonov, ostale pa so namenjene volitvam in imenovanjem (med drugim tudi izvolitvi novega ministra za okolje in prostor-upajmo, da si ne bo tudi ta vzel Izole za edini objekt dokazovanja svoje moči v Sloveniji), obvezni razlagi zakona o zadrugah in poročilom. Naj povem, da smo samo za določitev dnevnega reda porabili celo včerajšnje dopoldne in pri tem umaknili z dnevnega reda sedem točk, na novo pa uvrstili tri in za to je bilo izrečeno na tisoče besed in stavkov. Vendar je tako pač delo poslancev, saj se demokracija gradi tudi na medsebojnem poslušanju. Zato moram mimogrede povedati tistim, ki ne marajo brati mojih pisem, da jih k temu nihče in nič ne sili. Kadar vidijo pod člankom moj podpis, naj ga pač ne preberejo, pa jim bo mogoče laže pri srcu. Glede na to, da se nimam navade skrivati za šiframi in "naslovi v uredništvu” bodo lahko takoj ugotovili, kaj je "primemo" za njihov izostreni okus. Ta se še zlasti kaže v njihovih lastnih metodah neosnovanega blatenja, pri čemer pa se seveda skrivajo za besedami kot npr. "baje", da nebi bilo osnove za ostrejše reakcije.
Kdor ima jasna mnenja in lastna stališča, jih ima v demokratični družbi možnost vedno javno povedati ali napisati in jih postaviti na ogled in v presojo tudi drugim. Tako sem storila jaz, to dela večina odkritih državljanov Slovenije in ni nas strah nasprotnih mnenj.
Kadar se soočajo različni pogledi na isti problem, bo moralo po definiciji iz tega (ob uporabi orodij, ki jih daje na razpolago demokratična družba) nastati nekaj dobrega. Kadar pa gre za nasprotovanje zaradi nasprotovanja samega, zaradi poskusov poniževanja nasprotnika brez argumentov, potem seveda ne more nastati ne za napadenega, ne za napadalca, še manj pa za družbo, nič dobrega, novega, kvalitetnega.
Pa pojdimo raje k temi, ki je za vse nas zagotovo bistveno bolj pomembna: kaj nas čaka na poti do moderne lokalne samouprave, predvsem pa, kaj nas čaka na koncu, ko bomo to pot vsi skupaj prehodili
Gotovo vsi veste, da je Državni zbor sprejel Zakon o lokalni samoupravi, s katerim je postavil okvire delovanja in pristojnosti novih občin. Z Zakonom o referendumu za ustanovitev občin je določil postopek nastanka nove občine, v Zakonu o lokalnih volitvah pa je zapisal pravila igre za volitve občinskega sveta in župana.
Verjetno se mnogi med vami sprašujejo, zakaj je sploh potrebno spreminjati občine, saj smo teh, ki jih imamo, že navajeni. Marsikdo si misli, da smo Slovenci ponovno padli v vneseno obdobje reform zaradi reform in naveličano skomiga z rameni češ: "Kaj nam je treba še tega?" Vendar je nekaj le res: naše sedanje občine so oblikovane kot nekakšen križanec med izvajalcem državnih in lokalnih nalog.
V družbi, ki želi imeti vse zadeve javnega pomena dobro opravljene, morajo biti pristojnosti jasno razmejene. Vsakdo, ki je kdaj delal v službi, kjer se ni točno vedelo, čigava je katera naloga ve, da tam delo ni dobro teklo. Marsikatero delo je hotelo narediti več ljudi, nekaterih del pa se ni lotil nihče in rezultati so bili temu primerno slabi. Mejo med pristojnostmi lokalne samouprave in državne uprave je postavila nova ustava, ki je zelo jasno ločila tudi na državnem nivoju zakonodajno od izvršne in sodne oblasti. Zato je seveda treba poseči tudi v občine, da bi iz njih izločili vse tisto, kar sodi v državno pristojnost. Naj za večjo jasnost kar naštejem nekaj takšnih nalog: vse matične zadeve (rojstva, poroke, smrti, osebne izkaznice), notranje zadeve (vozniška dovoljenja, potne listine), obramba (nabor, teritorjalna obramba), gospodarstvo (obrtna, obratovalna, gradbena dovoljenja), okolje in prostor (lokacijska dovoljenja), davčna uprava (državni davki in prispevki) in še kaj. Seveda boste tisti, ki poznate delovanje občinske uprave, takoj rekli: "saj ta delitev ne zahteva referenduma ampak samo prevzem nalog s pomočjo zakona". Delno imate seveda prav in to Državni zbor s sprejemanjem Zakona o upravi prav v teh mesecih tudi dela.
Toda, še nekaj je povezano s pojmom lokalne samouprave, o čemer pa se ne piše in ne govori veliko. Definicija tega pojma v ustavi nas usmerja v temeljit razmislek (139. člen, 2. odstavek) "Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so POVEZANA S SKUPNIMI POTREBAMI IN INTERESI PREBIVALCEV".
Kako naj prebivalci enega ali več naselij
1. ugotovijo, da imajo skupne potrebe in interese
2. odločijo, da bodo te skupne potrebe in interese urejali in uresničevali skupaj, na zaključenem območju imenovanem občina?
Takšno ugotovitev in odločitev bo pač treba uzakoniti po prej opravljenem referendumu s katerim se ugotovi VOLJA prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine.
Ustava seveda ne narekuje oblikovanja 150, 200 ali 250 občin v Sloveniji. Tudi zakon o lokalni samoupravi ali zakon o referendumu tega ne določata. Še zdaleč ni rečeno, da se bo v Sloveniji število občin res potrojilo ali celo početverilo. Pričakovati pa je, da se bo del občin, zlasti največjih, res razdelil na nekoliko manjše. Zakaj ?
(nadaljevanje prihodnjič)
pripis uredništva:
v zadnjem času smo prejeli nekaj očitkov, da namenjamo poslanki, ki je članica ene stranke preveč prostora za izražanje njenih stališč. Dolžni smo pojasniti, da so naše strani odprte vsem, kdo jih bo pametno in za Izolane koristno izrabil pa naj se odloči sam. Predlagamo pa, da to stori še pred začetkom predvolilne kampanje.
mmm
.
.
Skoraj humoreska Vlada Bernetiča
ŠIFRA
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovic
Trg padlih 6 66310 IZOLA tel./fax 066/63-211
#O splošna banka
KJER SE CEDITA PEGOLA IN MED... GRE VSE KOT NAMAZANO!
part 4.
Vpost-samoupravni družbi ste novinarji edini preživeli sogovorniki oblasti in ostalega spektra politike. V objavljenih pismih bralcev dajete besedo tudi nam posameznikom - to je edina "luknja" do našega najširšega demokratičnega foruma imenovanega tudi PTT s NOT DEAD. Prosimo Vas lepo, ne dušite nas z quaziprofesionalnimi demagogijami in poslanskimi samospevi! Ne mašite nam VENTILA "ekonom -lonca" prepolnega "mineštre a la vox populi" v tej rubriki!
Iz bidoniranega pisma MANDRAČ-u: Ante Exodus
ADAMA NOSTROMA, V.D. direktorja studia za družbeno planiranje PERGOLAPLANMAR so zaradi suma izdaje poslovne tajnosti skoraj odžagali. Dobro je zaklenil v predal načrte za rekonstrukcijo Komunalne palače v sodobno mestno kavarno z galerijo, vendar se kljub temu v letu turizma v Izoli vse koristne podrobnosti prej ali slej tudi obelodanijo... FRANJO FIRBEC- FRFI, pripravnik Mandračeve redakcije EXGRATIS-PRESS dobro ve, da je Nostromo bolj optimist kot pragmatik, zato ga je "masiral" dalje samo s konkretnimi vprašanji:
FRFI: Šjor Nostromo, povejte prosim, ma kaj se pa obeta letos izolski Komunali?
NOSTROMO; Ne bodite smešni! Kaj ste pobegnili iz Cahove humoreske? jaz v moji homologirani krogli ne vidim nobene komunale! Vidim samo regionalni vodovod, konzorcij "IZOLABELLA" in svoje dohodke od planiranja pod pozitivno ničlo!
FRFI: Kaj pa drekovod, ali ga bo vaša homologirana krogla pumpala? NOSTROMO: Drekovod bo vzdrževalo zasebno podjetje "Pompadur d.o.o. ", ki bo v okviru konzorcija IZOLABELLA ustanovljeno maja letos! Seveda bo stvar šibala dobro, direktno v morje, brez problemov... Todapazite, tam v morju vidim črni oblak in konec maja na severozahodni obali izolske plaže naplavljenegvate...na tisoče zadušenih in crknjenihgvatov vidim! FRFI: Torej se nam črno piše že na začetku sezone?
NOSTROMO Vidim crknjene gvate, ne Izolane, da se razumemo!
FRFI: Torej za Izolane Šampanjero ne funkcionira več?
NOSTROMO: Za izolske ribiče je ŠanPjero že davno EX! Omislili si bodo novega! Letos maja ga bodo dali v plan za naslednjo petoletko dela Ribiškega društva Izola! Zgraditi bodo morali zudi novo cerkev! To se bo res zgodilo maja čez pet let!
FRFI: Kaj Vaša homologirana krogla nosi tudi za več kot leto naprej? NOSTROMO: Usoda je v vaših rokah dragi Izolani, moja homologirana krogla ne nosi zlatih jajc in niti ne šteje vseh novinarskih rac v naprej! I o je navaden "žepni" televizor, ali ne vidite? Saj ste čoravi kot slepa kura! Priključen je na TV POPER, porkapipapepi!
FRFI: Sem res padel na fìnto od televizije! Kaj se potem maja letos ne bo zgodilo vse kar ste rekli za naprej?
NOSTROMO: MA JA! Kaj mislite, da Vam bo TV POPER vrtel svoj program v naprej...kot glasbo po željah!?
FRFI: Kaj naj torej zapišem? Še za pizzo kozanostraje nisem zaslužil! NOSTROMO: MA JA, naj Vam bo, seveda se bo vse to zgodilo! In če boste živi in zdravi dovolj dolgo, boste vse te filme videli vsaj dvakrar. Samo plačali jih boste drugič dražje...s svojim dragocenim časom jih boste plačali! Boste videli!
FRFI: Torej dragi bralci lep pozdrav iznad dobre domače pizze! Odločil sem se raje za najnovejšo pizzo fatticavolituoi. Ma ja, bomo videli kaj zmorejo ti Stavbenikovi KUHARJI!
NA KONCU KONEC
NOVA TELEFONSKA
v agenciji Splošne banke Koper x/ Izoli, Kristanov trg 1
066/67 103
X© splošna banka koper
\r4j
^ z
v*
IZOLA Drevored 1. maja 4a Tel.: 066/67-050
Sfa
MmmsSimm
FOTOGRAFI/O,
mm
mmm
mmm
wmmwmMDm
FOTOMUDIÓjIN iVIDEOIOPREMOM
REPROMATERIAL
Odprto od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič (,lavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferlnga, Orlando II. (fotoreporter), E. Sabba/, 1. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena O Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI' LINE, doo Izola, 61-139
'l isk: Pigraf Piran
/ /
GALERIJE
Galerija ALGA - do 9. marca si lahko ogledate dela slikarja samorastnika Vesa Pirnata iz Kopra. Predstavlja se s ciklusom slik morskega dna.
Galerija INSULA - Na ogled je prodajna razstava del priznanih slovenskih akademskih slikarjev grafikov in kiparjev. Galerija je odprta od 9-13 in od 16-19 ure.
Kluturni dom - razstavljena so dela Andrejke in Marjetke Dolinar
KINO
Kino Odeon Izola
24,25,26 in 27.2. ob 16., 18., in 20 uri NESKONČEN DAN amer.kom.
28.2.	ob 16.uri KEKČEVE UKANE, slo.mlad.
18. in 20.30 uri Premiera, POPOLN SVET amer. akc.
2.in 3.2. ob 16.18. in 20. uri
Premiera, PRI ADAMSOVIH II. am. črna kom.
GLEDALIŠČE
Aldo Nikolaj VESELJE DO ŽIVLJENJA
/Sali e tabacchi, Corto circuito, Acqua e sapone, Gioia di vivere/
Ne bomo kričali in zmerjali vsevprek, to so nam prevzeli drugi. Ne! Zabavali se bomo in si pripovedovali šale o življenju. Olimpia, Diomi-ra, Francesca in Gioconda vam bodo povedale tisto, kar je v njihovih dušah prebral Aldo Nikolai. Predstava Veselje do Življenja združuje štiri duhovita in zabavna besedila, ki so napisana iskrivo, humorno, skratka, tudi sama razodevajo tisto veselje do življenja, o katerem govori naša predstava.
Želimi vam ponuditi kvaliteten, zabaven, a ne banalen, skratka: živ gledališki dogodek !!
KULTURNI DOM IZOLA, petek, 25.2.1994 ob 20.00. Število vstopnic je omejeno!
Izvajajo člani PDG Nova Gorica: Mira Lampe Vujičič, Janez Starina...
Matična knjižnica Izola in
Center za duhovno kulturo Ljubljana
Z veseljem Vas vabimo na predstavitev knjige Tomaža Flajsa in Primoža Škoberneta UČBENIK STABILNEGA ŽIVLJENJA.
Predstavitev bo v četrtek, 3.marca 1994 ob 18.uri, v Kulturnem domu Izola.
Z nami bo avtor Tomaž FLAJS.
MALI	O
PRODAM
Ojačevalec: Roland, cube 60 (over drive, reverb, 2 vhoda) Kitaro: Fender Squiler Bullet-solo(tremolo, 3 enojni magneti) inf.: Matjaž 62-127 PRODAM
3m' razžaganih drv (bukev in hrast)
Mraz, ki je pošteno pritisnil v prejšnjem tednu, je očitno pritsnil k tlom tudi zlikovce in razgrajače. Nekateri so vseeno poskušali srečo, a so jih dečki s postaje, ki so se sicer tudi raje držali zaprtih prostorov, dobili.
Usklajevanje
V bifeju v središču mesta sta se dobila dolgoletna prijatelja, zares stara in dobra prijatelja. Marsikatero temo sta načela in mojstrsko debatirala. Pa je nanesla beseda na skupne posle v starih herojskih časih in eden od njiju se je spomnil, da mu drugi še dolguje neko plačilo. Dolžnik se tega seveda ni spomnil. Na vrsto je prišlo dolgo in mučno usklajevanje, vendar kompromis ni bil dosežen. Dolžnik se je napornega usklajevanja naveličal ter je pravico vzel v svoje roke in je upnika kratkomalo počil po licu.
Divji sin
Mladoletni sin je v starem delu mesta pretepal mater in sploh ni kazalo, da bo s svojim početjem prenehal, zato je bila potrebna intervencija policistov, ki so vročeglavega maldoletnika na potilik sodniku za prekrške, obvestili pa so tudi ustrezne socialne službe.
Nadebudne najstnice
Tri mladoletnice so na banki poskušale dvigniti denar. Dandanes si pač brez denarja niso mogle privoščiti žuranja. Svoje hranilne kjižice so imele prazne, zato so si hotele pomagati z ukradeno hranilno knjižico in s ponarejenim dvižnim listkom. Pa ni šlo. Ko jih je bančna uslužbenka prosila za osebne dokumente, so jo na hitro popihale iz banke. Toda naslednjega je bistrooka uslužbenka v mestu prepoznala dekleta in sedaj se z mladoletnicami ukvarjajo dečki s postaje.
Utrijf izolske narko scene
17.2.	je v popoldanskih urah prišel k znanemu meščanu tip kupit nekaj gramov psihotropnih snovi. Prodajalec pa mu je kar na lepem začel groziti s pištolo in ga je prisilil, da je ponjuhal malo heroina. Ker je neuspenemu postalo slabo je poiskal pomoč v bolnišnici. Pri dilerju pa so dečki opravili preiskavo med katero so našli pištolo z naboji in nekaj deset tablet heptanona. Uvedli so postopek na temeljnem javnem tožilstvu.
Prvaki
Izolski dečki s postaje so minulo soboto dosegli še eno zmago. Zmagali so na JUDO TURNIRJU.
Podatke za to rubriko nam posreduje policijska postaja Izola.
Društvo upokojencev Izola organizira 7 dnevni paket aranžma v toplicah z avtobusnim prevozom.
Prijave sprejemajo na sedežu društva, Plenčičeva 3.
UGANKA
Na fotografiji je skupina izolskih veslačev okrog leta 1957 pred prostori takratnega kluba (ob sedanji gostinski šoli). Tistega, ki nam bo sporočil točno letnico in morda ime katerega od veslačev bomo nagradili s knjigo. Dajmo.
Ste že Mandračev naročnik? inf. 61 139
BREZPLAČNE POLOŽNICE DOBITE NA
IZOLSKIH BANKAH IN POŠTI.
<•>