CELOVEC TOREK 9. OKT. 1990
Letnik XLV. Štev.59(2574)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din.10
P.b.b.
Aipe-Adria-Eksutko predstavlja^

Utrne waz primi, graba Venus
Ena iepa igra. Ein schones Spiel.
Danes/heute ob/um 21.00
v avli univerze v Celovcu Aula der Universitat Klagenfurt
60
50
40
30
20
10
O
46,7 47.7 45.9
Votitve v odstotkih
18.5 27.1 21.0	30.3 21.0 29.0
SPO	OVP	FPO
HH DZV 1990 EE3 DZV 1986
ZAL	KPA
E—! KOR 1989

Kanc/e/7'a l/ran<7zkemu je zaupa/a si/p/ g/as i/eč/na korošk/b S/oi/encei/.
Večina Slovencev je vntita Vranitdke}pt - Z AL 9 sedežev
Nedeljske državnozborske volitve so se končale s presenetljivim rezultatom, ki je presenetil celo inštitiute za raziskovanje javnega mnenja. Socialistična stranka Avstrije na čelu s kanclerjem dr. Franzem Vranitzkim ni le obdržala pozicijo najmočnejše stranke v državi, temveč celo pridobila dodaten sedež, tako da ima sedaj v parlamentu 81 mandatarjev. Hud poraz in najslabši rezultat po vojni pa je morala zabeležiti ljudska stranka, ki je izgubila kar 17 mandatov in skoraj 10 odstot-
kov glasov. OVP ima sedaj le še 60 mandatov, tako da že razmišlja o umiku v opozicijo. Haiderjeva FPO je sicer pridobila 6,5 odstotka, ni pa prekoračila načrtovanih 20 odstotkov, kar je očitno hudo prizadelo zmagoslavja vajenega koroškega deželnega glavarja. Zelena alternativa je pridobila en mandat in ima sedaj v avstrijskem parlamentu devet sedežev,vendar je zbrala manj glasov kot pred štirimi leti. Mandat manšin-ske kandidatke Terezije Stoi-sič je zagotovljen in nikoli ni
bil v resni nevarnosti.
Na Koroškem je bil rezultat skorajda enak kot na deželnozborskih volitvah marca 1989, le OVP je nadaljevala s serijo neuspehov in izgubila še dodaten odstotek. Za Haiderja je izid na Koroškem pravtako neuspeh, saj mu pozicija deželnega glavarja ni prinesla dodatnih glasov.
O zadržanju koroških Slovencev pri teh volitvah pa so že prve analize pokazale, da jih je večina tokrat volila (Oa//e na 2. stran/)
lo. oktober: Slovenci se ne bomo udeležili praznovanj!
Praznovanja 70. obletnice koroškega plebiscita so se začela tako kot je bilo pričakovati od vsega začetka: nemškonacionalno obarvano, usmerjeno v preteklost, slovenska beseda pa popolnoma izrinjena.
V zvezi z udeležbo gimnazijskega zbora na uradni desetooktobrski slavnostni seji deželnega zbora, ki gaje ravnateljstvo slovenske gimnazije priporočilo, je med dijaki ter tudi v odboru šolske skupnosti prišlo do odločnega nasprotovanja, saj bi tako sodelovanje po njihovem mnenju pomenilo nesolidarnost nasproti vsem slovenskim organizacijam in društvom, ki so svoje sodelovanje pri teh proslavah odpovedale.
Jutrišnjega pohoda po Celovcu pa se tudi ne bo udeležil noben uradni predstavnik Republike Slovenije. Ves desetooktobrski spektakel bo koroške davkoplačevalce stal skoraj sedem milijonov šilingov...
Iz strahu raste
nezaupanje!
FuRcbrer ^
Pod geslom „Nc bojte se drug drugega! Iz strahu raste nezaupanje!" prirejata Republikanski Club Neucs Ostcrrcich in univerza v Celovcu jutri ob 19.00 uri v domu sindaka-tov v Celovcu prireditev, ki naj bi bila odgovor na uradno nemškonacionalno proslavljanje 10. oktobra na Koroškem. Sodelujejo: Franz Grossmann, Peter Kaiser, Maja Hadcrlap, Peter Kreisky, Oswald Oberhuber, Doron Rabi-novici, Erwin Ringel, Terezija Stoisič, Franci Zwitter ter kvartet Boško Petrovič.
Vsi prisrčno vabljeni

RjRCHT- E-RZEUGT

L-


10. Oktober 1990
Evropski panament bo obravnava! Haiderjevo poMtiko
Nova manjšinska državna poslanka v avstrijskem parlamentu mag. Terezija Stosič je pretekli teden avstrijski javnosti predstavila aktualizirano poročilo raziskovalnega odbora za rasizem in sovraštvo proti tujcem v evropskem parlamentu. Poročilo vsebuje izrazito kritično oceno komisije o položaju etničnih skupnosti in tujcev v Avstriji s posebnim poudarkom na stanje na Koroškem, kjer je eksponent desnice prevzel položaj deželnega glavarja.
Poročilo, ki ga bo na prihodnjem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu poslancem iz vse Evrope predložil britanski
laburistični poslanec G!yn Ford, govori dobesedno o „dramatičnem razvoju" v Avstriji od zadnjega poročila leta 1985, ko je bilo objavljeno tako imenovano poročilo Evrigcnisa, in pri tem omenja vzpon svobodnjaške stranke pod „Yuppie-faši-stom" (dobesedna formulacija v poročilu) Haiderjem.
V poročilu je dalje navedeno, da avstrijska svobodnjaška stranka „kljub njenemu članstvu v Liberalni internacionali vendarle spada na skrajni desni rob avstrijskega strankarskega spektra ter da izvaja rasistično politiko nasproti tujcem in na Koroškem predvsem proti slovenski manjšini" .(Dn//e na 77. stran/)
Večina S!o vencev je voiiia...
(Nada/je^an/es 7. stran/)
socialistično stranko ati bolje rečeno zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkega. Tako na dvojezičnem ozemiju skorajda ni bilo občine, v kateri socialisti ne bi pridobili nasproti državnozborskim volitvam 1986.
Največji porast so socialisti zabeležili v Selah (10,3 %), v Pliberku (6,9), v Straji vasi
(4.5)	, v Šentjakobu v Rožu (3,9), v Suhi (3,8), v Žitari vasi (3,6) ter v Čajni (2,8).
Slabše kot bi bilo pričakovati je na dvojezičnem ozemlju „odrezala" Zelena alternativa, saj v nobeni občini ni dosegla rezultata volitev iz leta 1986. Najhujše izgube za ZAL so bile v občinah Sele (14,7%), Pliberk (7,5), Šentjakob v Rožu (5,6). Škocijan
(5.5)	, Rožek (4,7) ter v Žitari vasi in Bistrici v Rožu (po 4,1).
Za volilne rezultate na dvojezičnem ozemlju je bilo še značilno, da v občinah s funkcionalnimi slovenskimi strukturami Haiderjeva FP nč toliko pridobila kot v tistih občinah, kjer je asimilacija že zelo napredovala.
Kar se tiče rezultatov ljudske stranke na dvojezičnem ozemlju je postalo očitno, da je partnerstvo s Haiderjem že storilo svoje in stranko še bolj izrinilo s političnega prizorišča.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser je k izidu volitev dejal, da je očitno, da je večina slovenskih volilcev in volilk tokrat zaupala svoj glas dr. Vranit-zkemu in s tem socialistični stranki, del koroških Slovencev pa je volil ZAL. Delež slovenskih galsov za KPA se je ponovno znižal. Očitno je tudi, da bo morala tudi koroška OVP razmisliti o možnosti za ustanovitev slovenske frakcije znotraj stranke. Vra-nitzkemu in Stoisičevi ZSO izreka čestitke in od obeh v novi legislaturni periodi pričakuje več razumevanja za pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Govornik Delovne skupnosti „Narodnostne skupine v SPO" Tomaž Ogris je v izjavi za Slovenski vestnik poudaril, da rezultati socialistične stranke na dvojezičnem ozemlju pomenijo uspeh, ki ni bil pričakovan, ter da bodo Delovno skupino spodbudili k še bolj angažiranemu delu. Napovedat je tudi, da je Delovna skupnost pripravljena za razgovore z obema osrednjima organizacijama in pri tem poudaril, da bo predvsem NŠKS moral razmisliti o svoji poziciji nasproti socialistični stranki.
Ingrid Zahlatnik pa je za
naš list izjavila, da je z rezultatom zunaj dvojezičnega ozemlja zadovoljna, da pa je razočarana nad izidom na južnem Koroškem. Kot pozitivno je ocenila, daje ZAL na teh volitvah prejela več glasov kot pri deželnozborskih volitvah pred letom in pol. Na dalje je poudarila, da se bo v prihodnjih mesecih in letih še bolj zavzemala za vprašanja sožitja ter zaščito okolja
!van Lukan
!zid državnozborskih voiitev 1990 in 1986 na dvojezičnem ozemiju
										
	SPO	SPO	OVP	OVP	FPO	FPO	2AL	ZAL	BPA	EPA
	mo	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986
Bebžtanj	2584	2637	795	1148	1210	830	140	252	!	37
BiHovs	MB	506	302	293	23!	141	7!	106	2	9
Bistrica v Boža	!17	925	2!!	382	392	240	57	127	5	18
[ Borovlje	25!4	2728	573	1055	1429	886	143	230	5	50
) čajna	BBS	859	229	341	344	282	27	30	9	20
Uholica	BB7	646	197	313	2!3	188	20	23	7	7
Djebže	MS	267	!S!	239	126	106	12	40	1	1
Dobrla vas	1954	2017	701	1048	77!	477	9!	168	5	20
Galicija	531	519	252	337	242	153	35	57	2	2
Globasnica	537	506	171	236	1!7	83	!!	188	1	4
Grabžtanj	!52	746	41!	563	502	352	23	35	1	3
Grebinj	8M	879	723	901	59!	430	37	65	3	2
Bodiže	59!	579	204	343	5!1	235	52	83	2	2
Botaara vas	B51	893	325	478	434	234	!7	98	5	10
Otob	316	202	190	318	2!3	173	24	25	0	0
Pliberb	1B7D	1712	724	993	!77	47!	23!	526	12	31
Podbložter	3443	2549	452	845	121!	808	77	132	51	127
Pobrče	743	772	2B!	440	4!4	310	2!	35	2	3
Božeb	541	511	172	272	240	127	2!	75	3	4
Bada	534	541	219	300	225	159	20	31	1	3
Sele	333	285	65	80	40	6	4!	122	0	4
Straja vas	509	465	207	313	219	129	17	44	2	9
Šaha	394	373	224	267	11!	102	2!	41	1	3
Sbocijan	1353	1195	54!	784	S!0	337	71	214	5	11
Sbofiče	701	699	1B5	312	315	210	3!	60	5	5
Snarjeta v Boža	34!	361	!!!	239	20!	HO	1!	39	0	4
Saohor	3075	2148	10B0	1426	1375	1098	92	130	10	10
Stefan na Zilji	!!3	692	29!	413	237	139	17	2!	5	2
Sentjabob v Boža	1770	1647	S!2	473	5!4	412	104	263	24	49
Velibovec	33BS	3430	!4!4	2032	!!!!	1322	15!	210	1!	32
Vernberb	!3!7	1442	3!1	591	!2!	494	55	77	!	8
Vrba	3HB	2143	B19	1296	174!	1247	177	255	1!	39
železna Bapla	1333	1310	32!	454	27!	168	!3	142	15	33
žihpolje	33!	342	331	417	313	207	2!	49	1	2
žitara vas	795	796	225	320	24!	176	70	134	1	10
] žrelec	3307	2126	50!	849	1125	702	75	129	H	16
] Beljab nesto	1741!	19136	4425	8444	!02!7	6521	995	1273	230	425
j Celovec nesto	33453	26140	9S2B	17192	1!70!	12281	2033	2616	255	413
] Isidi volitev po obrajib										
] Celovec-dežela	151BB	15503	!0B!	9396	979!	6148	!!!	1471	70	185
] Beljab-dežela	30437	20817	545!	8552	11737	8663	927	1489	214	443
D Spittal ob Dravi	3117!	22046	!0!!7	14656	153!7	11632	95!	1094	112	196
)) Šentvid	17533	1 8549	5B43	9730	!1!!2	9032	59!	677	5!	149
j Snobor	51B4	5405	3!!2	4711	34!!	2728	21!	245	22	32
Trs	7754	7775	330!	4442	5912	4879	32!	399	3!	54
Velibovec	13554	13545	575!	7911	5S22	3984	91!	1816	!4	152
Volfsberg	17713	18389	7051	9861	105!0	7628	!5!	68!	!!	157
Dežela Borožba	159400	167305	!3040	94895	103511	73496	!5!1	1176!	1151	2206
V Evropi H; or/ta, /o' 61 ga /a/; Aro - r.sa) po a/egovl vsa Aro-/cfa; vlogi v aArtoalol la v.sa-Arodaeval (rcg/oaa/at) polltlAcl — primerjali s ArorošArlm rlese-/ooA/o6r.sA6a. DogocleAr Aof M Ar - pleblscltao oJločaaje o terltorl/M la rlrzaval pripadanja — aiAaAor al 611 e61a.stvea v Evropi po Aroaca 7..svetovae vojae la zloara /t v.stro-Ogr-.sAc. De ja as A o farll aarodaoj-tal AoajllAr aa EorošAera al 611 ta A o e<7ta,srvea, da 61 la6Ao šara po ,se61 atemeljll JogoJAe pred p/e61.sedom la vse tisto, Aar je sledilo Aasaeje. V zad-ajeat vala aastajaaja aaclo-aalalA držav v Evropi so pri terltorlalalA vpraAaap'6 Aaj-pada Imela odločllao težo gospodarsAa la stratešAa vpra^aa/a. Mn6iiizaci)a vse6 slojev pre6!va!stva pa je s straal vladajočlA vedao aaj-6olj eaostavaa s poatocjo aacloaallzata la o6eatAa ogrožeaostl. ZaAaj aaj 61 611a EorošAa pred 70 leti Izjema?
/nfera/iirana p/ebiscifna Aomls/ja je nadzorovala pofeA plebiscita.
Komška v !etih 1918
Začetek novembra:
V različnih občinah Zilje, Roža, Podjune in Mežiške doline so bili ustanovljeni narodni sveti, ki so se zavzemali za novo mejo po narodnostni razmejitvi in s tem za priključitev slovenskega dela Koroške k Sloveniji oz. novo nastali južnoslovanski državi SHS. Celovec je izpostavil nedeljivost Koroške. Zaradi vojaške šibkosti pa Koroške oblasti niso mogle zavarovati južne meje.
7.11.	191S:
Zasedba Prevalj, Guštanja (Ravne), kolodvora v Dravogradu (Franjo Malgaj). 11.-23.11.1918:
Zasedeni Železna Kapla, Miklavčevo, Dobrla vas, Sinča vas, Borovlje in Pliberk.
19.11.	1918:
Na Ljubelju so zaradi teritorialnega konflikta padli prvi streli. Okoli 60 slovenskih prostovoljcev (večji del z Jesenic in Tržiča) je zasedlo Borovlje. Vojaška poveljnika slovenske in nemške strani (Lavrič in Hiilgerth) sta tam sklenila premirje ter določila demarkacijsko linijo. Koroška stran je akceptirala zasedbo slovenskih področij južno od Drave (na zapadu južno od Zilje do Žiljice).
3(1.11. 1918:
Malgaj je prekoračil Dravo in zasedel tudi Velikovec.
5. 12. 1918:
Koroški deželni zbor je soglasno sprejel sklep, da se jugoslovanski zasedbi vojaško upre.
14.12.	1918:
Zasedba Grabštanja - začetek brambovskega boja, osvojitev Grabštanja.
27. 12. 1918:
Brambovci so osvojili Labotsko dolino in prisilili slovenske prostovoljce k umiku do Dravograda.
2.1.	1919:
! luigcrth je ukinil sporazum o demarkacijski liniji.
7./8.1. 1919:
Brambovci so zavzeli dravski
most pri Borovljah. V naslednjih dneh so se brez uspeha borili za Velikovec in za karavanški predor pri Podrožci.
Od konca decembra 1918 dalje:
Organiziranje tako imenovanih „Karntner Alarmabtei-lungen" (pozneje „Heimwe-hren").
V prvi polovici januarja 1919 so brambovci osvojili Podkloštcr, Brnco, Rožek, Šentjakob, Podrožco in Borovlje.
14. 1. 1919:
Vladi v Ljubljani in Celovcu sta sklenili vojno premirje.
22. 1.1919:
Sporazum o premirju v Gradcu. Koroški predstavniki so bili prepričani o zmagi, Hul-gerth se je bal vojaškega pro-tiudara; dunajski državni sekretar za zunanje zadeve Otto Bauer je svaril pred nadaljnjimi vojaškimi akcijami Korošcev ter za tak primer odklanjal vsako odgovornost. Šele potem je bil mogoč podpis sporazuma.
27.1.	-6. 2. 1919:
Mitesova komisija na Koroškem.
18.2.	-6. 4. 1919:
Na mirovni konferenci v Parizu je prišlo na dnevni red Koroško vprašanje (prva faza); jugoslovanska stran je protestirala proti ameriškim predlogom v zvezi z demarkacijsko linijo, ker niso bili v skladu z vsebino sporazuma v Gradcu.
29. 4. 1919:
Slovenske čete so prekinile vojno premirje - Ljubljana se je odločila za napad na vsej fronti (Podrožca-Labot). Ofenzivi je sledil poraz.
30.4.	1919:
Koroški nasprotni udar je ustvaril spet razmere izpred
28.4.	(demarkacijska linija!).
2.5.1919:
Koroška protiofenziva: osvoboditev Velikovca, jugoslovanski topovi so obstreljevali mesto. Na prošnjo deželne vlade je dunajska vlada poslala na Koroško več enot
Volkswehra. Kljub protestom beljaškega delavskega in vojaškega sveta (socialdemokrati!), dunajske vlade ter vojaške komisije zavezniških sil se je pod pritiskom veliko-nemških in nacionalističnih sil nadaljevala koroška ofenziva preko razmejitvene meje ob Dravi.
7.5.1919:
Korošcem je uspel pregon jugoslovanskih zasedbenih enot s koroških tal. Posamezni voditelji brambovcev in nekateri njihovi oddelki so protiofenzivo spremenili v kazenski pohod proti slovenskemu prebivalstvu in brezobzirno plenjenje.
10. - 17. 5.1919:
Pogajanja o premirju ostanejo brezuspešna.
Vlada v Beogradu poseže v vojaški konflikt. Vojno ministrstvo zapove delno mobilizacijo ter organizira pet oddelkov. Na konfliktno področje pošlje na pomoč regularne odrede srbske vojske.
6. 4.-2.6.1919:
Nadaljevanje mirovnih pogajanj v Parizu (druga faza).
29. 5.1919:
Vrhovni svet je pri pogajanjih sklenil plebiscit v celovški kotlini.
27.5.	-6.6. 1919:
Jugoslovanska generalna ofenziva, koroška fronta se podere.
30.5.	1919:
Koroško deželno vlado preselijo v Spittal ob Dravi.
6.6. 1919:
Jugoslovanska vojska zasede Celovec in Gosposvetsko polje.
12. -14. 6.1919:
Italijanska vojska zasede železniško progo med Beljakom in Šentvidom.
2. 6.-10. 9. 1919: Nadaljevanje mirovnih pogajanj v Parizu (tretja faza). Zavezniške sile vztrajajo na tem, da o državni meji prebivalstvo južne Koroške odloči s plebiscitom.
21.6.1919:
„Svet štirih sil" (GB, FR, I, USA) je sprejel sklep o temeljih izvedbe plebiscita. Razdelitev plebiscitnega območja v coni A in B.
31. 7.1919:
Jugoslovanske čete so zapustile Celovec in se umaknile v cono B.
10.9.1919:
St. Germainska mirovna pogodba:	Avstrija mora
ostati samostojna (prepoved priključitve k Nemčiji), ime „Deutschosterreich" se mora spremeniti (potem Republika Avstrija); določila o izvedbi plebiscita.
16.7.1920:
Ratifikacija avstrijske mirovne pogodbe.
21.7.1920:
Konstitutivna seja interalii-rane plebiscitne komisije v Celovcu.
6. 8.1920:
Odprtje demarkacijske linije. Začetek plebiscitne agitacije.
12.9.1920:
Slavnostna prireditev koroškega deželnega zbora na Gosposvetskem polju. Dežela se obveže za svobodo,enakopravnost, varnost, zaščito slovenske narodne skupnosti in njenih pravic.
10.10.1920:
Plebiscit.
Okvirni podatki o nastanku SHS (kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev)
30.5.1917:
Majska deklaracija - državno-pravna izjava Kluba jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu: Slovenci in Hrvati so na osnovi narodnostnega principa in hrvaške državne tradicije zahtevali lastno državo južnih Slovanov v okviru habsburške monarhije. Zahteva po taki ureditvi (tria-lizem) je bila zavrnjena. Septembra 1917:
V slovenskih delih države je tekla podpisna akcija za majsko deklaracijo. Velike podpore je bila deležna zlasti na Koroškem. Deklaracijsko gibanje se je zaradi zaostritve razmer postopoma razvilo v protiavstrijsko gibanje.
17.8.1918:
Ustanovitev Narodnega sveta kot zastopnika slovenskega naroda v Ljubljani.
6.10.1918:
Narodni svet se je konstituiral kot zastopstvo nekdaj v habsburški monarhiji združenih južnoslovanskih narodov. Izrekel se je za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodni, svobodni in neodvisni, na demokratičnih temeljih urejeni državi.
29.10.1918:
Narodni svet je v Zagrebu oklical samostojno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev-SHS -, ki je obstajala en mesec in ni dosegla mednarodnega priznanja.
1.12.1918:
Narodni svet (nepriznane) države SHS in regent kraljevine Srbije in Črne gore sta sklenila združitev južnoslovanskih narodov v ..kraljevini SHS".
Leta 1920:
Zunanjepolitični neuspeh države kljub naslonitvi na Francijo.
10.10.1920:
Koroški plebiscit: v okviru mejnega konflikta je zasedeni teritorij južne Koroške ostal pri novo nastali republiki Avstriji.
12.11.1920:
Rapalska pogodba:	sklepi
tako imenovanega Londonskega pakta ostanejo - Italija je dobila slovenska In hrvaška področja s preko pol milijona prebivalci. Italijaje ostala skoraj ves čas obstajanja kraljevine SHS njen glavni zunanji nasprotnik.
Pred vo/;7n/m /oAa/om v občin/ D/eAše.
Sfer ne/; Tzczz/c, zzzz zzzzsgeEe/z-Jf/z 20. 7zz7zr)z zzzz Jer/ zzzzJzzz ez-uer Zcz/ Jc.s rzzJz/tzz/eM A/z/zzzzzs WM Grewzew zzzzz/ AfzzzzerM, zzu Jz*r /Jzs/zzsszzzzz z//M Jen Sz/z/z voM 7 O.-O/UzAcr-EczcrM Acfcz-
/zg7, krz/z/z ezgc/zJzc/z MZ/r ztvez' D/nge /nn. Ez/z//zzz/, sze/z /zzcTz/ Je/M /cV/zc/zczz Eo/M/MzzMJz/ zz/r GI^zcEjcEzzJz/Mg M/tfzo/tzz/er Re^eMMOz/Me zzuJ Ae/zMaJ/cAer Ge/a/z/e Oezzgen, MnJ zzz/M
a/zJeren, Jze Ezzrzz/zzer Gre/zz-/zzzzJzzzy//zczz ^azz/^/zae&eM« z/MJ e/Mer raZza/za/ezz Dzs/zzs\zzz/z zzz-gjMg/zc/z Mzar/ze/z. Zzz Jzese/z M^ZAen ge/zorZ zwez/e/\/rez' Jze soge/za/z/zZe »Erzzzzg.si«, Jže sezZ
70 Ja/zre/z zn EJrzz/czz Az/ZZzfzerZ wzrJ M/zJ Jze Jer Aa/zJespa/zZzA; ezMeM sc/zzer zzzzcrsc/z7z/z/7zc/zc/z .SZajyyjr z/zre Afzz/z/ztcr Je$ »A /z-weŽzr&a/Mp/es« zz/zJ Jer Grenz-zze/zzzng Zze/erZ.
Neue Brucken bauen - an anderen Tagen
LA7^.-/^r7/\ D/?. /'A7AR r/.S/A/VA/^, ^AAGEA^AT/^A/ČAAOVEČ
Die »Urangst« ist Jze emotionaSe Manovriermasse fiir jedwede popu-listische und nationalistische Agita-tion in Kamten. Die Anstachelung dieser »Urangst« war immer eine Sache des iO. Oktobers. Auch noch nach 1955 wurden politische Red-ner und Zeitungsleitartikler nicht mtide, im Zusammenhang mit der Befreiung von »Fremdherrschaft« (gemeint war aber nie die Nazi-Zeit von 1938 bis 1945 in Kamten) an das »Vermachtnis« des 10. Oktobers zu erinnem und zu steter Wach-samkeit aufzurufen:
»Etvzg /cJocTz Tzrzzzz Jez gege/z Jze Gre/zze Jej EzzzzJej SfeZ/e zzzzz 1% Je /rezzzJer ArZ zz/zJ zzagZ az?z azzgejZa/zz/MZe/z UzJ..;z;zzzz, pazz-jezz/oj, o/zzze Erbarz/zezz zzzzJ zz/z-erJzZZJc/z.« (»Kar/zZ/zer /VazZz-rzcJzZe/z«, 77. 70. 7957)
1.	Von der Potitik mit der Urangst
Solche dumpfen Appelle an das Deutschkamtner Gemiit geniigen zumeist. um Urangste zu mobilisie-ren und dem Mysterium des »Ab-wehrkampfes« einen Hauch von Ewigkeit zu verleihen. Zudem wuB-te 1957 jeder »heimattreue« Kamtner, wer oder was am »angestamm-ten Volkstum« nagte: es war der ob-ligatorische slowenischsprachige Volksschulunterricht, den das Kamtner Deutschtum als unzumut-bare »We!!e fremder Art« empfand. Und tatsachlich, ein Jahr spiiter, hat-ten aufgeputschte »heimattreue« Krafte die entsprechende Schulre-gelung zu Fali gebracht und das FPO-»Wochenb!att der Freiheitli-ehen« hatte fiir den 10. Oktober schon die entsprechende Jubelmel-dung parat:
<A7eweftt'jr/t-Uztrerz't'r/ir Az ge-/izJezz. Unserem Karnpf um die Deutscherhaltung unserer Hei-mat ist ein bedeutender Erfolg beschiedengewesen: Die Kinder im Kamtner Unterland konnen ab sofort vom slowenischen Zwangsunterricht befreit werden (...).« (»Kamtner Nachrichten«, 26. 9. 1958)
Ganzlich auBer Kontrolle geriet 1972 das 10. Oktober Karnpf- und Siegesfest, als Kolonnen fanatisier-ter »Heimattreuer« direkt von den Feiern zum »Ortstafelsturm« auf-brachen. Das Faustrecht der natio-nalen Mannerbiinde siegte iiber die Autoritat eines Gesetzes der Republik. das fiir Siidkiimten zweispra-chige Ortstafeln vorsah. Was da-mals geschah und die gesamte demokratische Offentlichkeit au-Berhalb Kiimtens emport aufhor-chen lief.S. wurde in einer OVP-Zei-tung von einem Glossenschreiber als »gewaltlose Demonstration der Heimatliebe in Kiirnten« (Ingomar Pust in der »Volkszeitung«, 15. 10. 1972) verkliirt.
Dialog und Verstiindigung iiber die gemeinsame Kamtner Ge-schichte. die ebenso reich an natio-nalen Verletzungen, lebensge-schichtlichen Briichen und emotio-nalen Verunsicherungen ist, wie an blinden Schwiiren, falschen Verbrti-derungen uzid uneingelosten Ver-
sprechungen, konnen nur auf einem Boden gedeihen. der vom kritischen Biirger selbst aufbereitet wird in einem Klima der freien Mei-nungsauBerung, frei von politisch geschiirter und medial angeheizter Grenzangst, unabhangig von einer vorgegebenen Landesideologie, jenseits der offiziellen Lehrbuch-Geschichtsversion und weit iiber den AnlaBfall von Oktober-Feiem hinaus. Dah dieser Boden friiher oder spater vom Ballast der Ab-wehrkampfideologie. der Abgren-zungsangste, der Sprachbarrieren und von volkstumspolitisch moti-vierten Trennmauem und Vorur-teilsschranken gesaubert werden muB, liegt auf der Hand (vgl. GSTETTNER 1988). Wer an Auf-klarung und Frieden interessiert ist, kann an dieser Zukunftsaufgabe nicht vorbeigehen. Sie zu realisie-ren, ist der wahre »Heimatdienst«.
Einstweilen ist diese Aufgabe je-doch noch eng mit personlicher Zi-vilcourage verbunden. Stellt sich doch damit der mundige Biirger ge-gen die Interessen der Machtigen im Lande. Diese haben allemal Interes-se an der liickenlosen Verbreitung z/zzez* Geschichtsversion; und dort sind die Grenze, der Feind, die Angst, die Bedrohung, das eigene Volkstum und der »Abwehrkampf« zentrale und immer wiederkehrende Versatzstiicke deutschnationaler Ideologie. Denken, Fiihlen und Wollen werden auf diese Weise auf »Volk, Heimat und Vaterland« ge-trimmt und fiir entsprechende politische Aktionen verfiigbar gemacht.
Das »fremde Volk«, so schreibt der Kamtner Grenzlandmystiker und »AnschluB«-Lyriker losef Friedrich Perkonig, ist lediglich »der Stein, aus dem man Funken schlagt; hat man einmal diesen Funken, so kann man den Stein wieder beiseite-legen«. Die Funktion eines solehen Volksgmppenkampfes ist klar: Es soli das »eigene Volk« reif werden fiir jenes besinnungslos-sentimen-tale, politisch ausbeutbare Hei-matgefiihl (fiir das »Heimweh«, wie es Perkonig nennt). »das zuletzt den Menschen an der Grenze auch ster-bensbercit macht fiir sein Vaterland. fiirsein Volk«. (PERKONIG 1936, S. 74) Abertausende sind nach dieser Wahnsinnsideologie auf den Schlachtfeldem des Weltkrieges ge-blieben, fiir »Volk und Vaterland« gefallen am Eismeer, in Nordafrika, in Stalingrad, am Atlantikwall.''
Der Politikwissenschafter Ekke-hard Krippendorff sagte kiirzlich im Rahmen der Salzburger Friedens-gesprache, die »politische Klasse« lebe eigentlich nur davon, dati die Regierenden Grenzen schaffen und abtrennen, was eigentlich zusam-mengehort oder flieBende Ubergiin-ge hat. Noch deutlicher gesagt: Die Politiker »oben« leiten ihre Herr-schaftsausiibung nach unten von der Existenz der von ihnen definierten Grenzen ab (KRIPPENDORFF 1990, S. 47). Daher mfen die oben das Volk stiindig zuzn Grenzland-Abwehrkampf auf; deshalb halten sie auch den Mythos von der allzeit prasenten Bedrohung der Grenze
och. Das macht auch verstandlich, weshalb die politische Klasse ein iiberaus groBes Interesse daran hat. die Geschichtsschreibung und das GeschichtsbewuBtsein unter ihre Fittiche zu bekommen: Es geht da-rum, den offentlichen Sektor (die Landesfeiem, die Schulen, den Rundfunk, das Femsehen, die »un-abhangigen« Zeitungen usw.) von oben aus mit der »passenden« Ideologie zu versorgen.
Freilich klingt dieses Interesse der Regierenden in der Sprache der Alltagspolitik etwas anders, als das hier aufgezeigt wurde: Da heiBt es dann, der Geschichtsunterricht tiber den 10. Oktober muB »verbessert« werden; wamm und in welcher Hin-sicht, wird freilich nicht gesagt. In den Dienst dieser »Verbesserung« stellen sich jene Instanzen, die sich die Politik selbst geschaffen hat und die auch schon friiher bei der Exeku-tion von Minderheitenschulrege-lungen dienlich waren: der Landes-schulrat, das Landesarchiv, das Lan-desamt, der Verfassungsdienst usw.
Das heiBt zusammenfassend, Dialog und Verstandigung mtissen mit der kritischen Analyse und der Erkenntnis beginnen, wem Grenzen iiberhaupt niitzen, wer von der Auf-rechterhaltung nationaler Abgren-zung lebt, wer vom Schiiren der »Urangst« profitiert und woher die Bedrohung des Friedens in Wahr-heit kommt von unten, von nebenan oder von oben?
2.	»Das Land stand im Sieg« (Steinacher)
Am 10. Oktober 1920 war der Jubel uberschiiumend, die Freude tiberwaltigend und die Feiern aus-gelassen: Siidkamten hatte sich mehrheitlich fiir den Verbleib bei Osterreich entschieden.
Die Freude war echt, der Jubel spontan und die Feiern noch voller Unschuid. Ungetriibtwarauch noch die Freude tausender Menschen slo-wenischer Muttersprache, die in der Abstimmungszone A den griinen Stimmenzettel (fiir Osterreich) in die Urne geworfen hatten. Sie wuB-ten noch nicht, daB sie einige Jahre spater von Kiirntner Historikem als eine besondere Gruppe, als beson-ders deutschfreundliche und deutschftihlende »Windische« iden-tifiziert und von den »nationalen Slowenen« abgetrennt werden soll-ten, daB sie als »schwebendes Volkstum« in ein bluts- und schick-salsverwandtes Naheverhiiltnis zu jenetn Deutschkiimtnertum geriickt wurden, das ausersehen war, »ein Stiick deutscher Geschichte, das sich in Kamten vollendet hat. zu schreiben« (STEINACHER 1943, S. 5).
Im Uberschwang der Freude und im ersten Aufatmcn der Sieger nach einer wahr!ich atemberaubenden Propagandaschlacht, wollte man auch den Verlierem ihre Niederlage leicht machen: Spontati, so nehmen wir an, kam das Versprechen, man wolle ihnen (den »abtriinnigen Nationalslowenen«) briiderlich he-
gegnen und ihre Sprache und Kultur achten. In unsere »Unschuldsver-mutung« soli also auch der Glaube an die Echtheit dieses Schwures des offiziellen Kiimtens eingeschlossen sein.
Die Geschichte lehrt uns, daB die reale Politik jedoch nicht nach spon-tanen Geftihlen oder humanen Leitvorstellungen sondem nach einem Machtkalkiil verliiuft: Nicht die Humanitat, sondem die Mehr-heitsverhaltnisse bestimmen, wie und mit wem abgerechnet oder ver-sohnlich weitergelebt wird. Bald nach dem 10. Oktober 1920 war klar. daB die Mehrheitsverhiiltnisse fiir »Deutsch« den Ausschlag gege-ben hatten und die slowenische Minderheit eben wieder einmal »Verlierer« war. Der damalige Lan-desverweser und »Abwehrkamp-fer«, der spiitere Landeshauptmann Arthur Lemisch, wo!lte diese »Ver-fiihrten« (eine andere Bezeichnung ftir seine Landsleute fiel ihm in sei-nem deutschnationalen Hochmut offenbar nicht ein) im Laufe eines Menschenalters zum »Kiimtner-tum« ztzriickfuhren. In der »Kamtner Landsmannschaft«, dem Agita-tions- und Kampfblatt des »Kamtner Heimatdienstes« stand dann deutlicher, nach welchem Ab-rechnungsmodus dieses »Werk der Liebe« angepackt werden solite: »E7zc H zz' zzbzv Jzz.s l-Uvi Jer Eze-bc bcgz7z/zc/z, Jz/iz zzzz.s zv.sz jczzzjs Jer M?rgcJzz/zg vo//czzJc/z. zLoj zz/zJ /edzg tvoJc/z nzr sezzz zz// Je/;/'enzj;e/], Jze Je/z /zez/zge/z ErzeJezz zz/z.serez' 7/ezrzzzzZ jclzzzzz-Je/e/z (...).« (»Kar/zZ/ter Ea/zJ.!-»zzzzzzz.sf /zzz/z«, Az*. RO, 20. 70. 7920)
Im »Kamtner Heimatdienst« sann man also nach Rache. Die »Abwehrkiitnpfer« Hans Steinacher und Vinzenz Schumy znachten einige Wochen nach dem 10. Oktober der Landesregierung konkrete Vor-schliige hinsichtlich der Auflosuttg bzw. entsprechenden Auswechs-lung »jugoslawisch gesinnter« Ge-meindevertretungen, Pfarreien, Ortsschulriite, Gasthausbewirt-schaftungen, Volksschulleitungen usw.
Das Vertrauen in die Wirksam-keit soleher Siiuberungsaktionen war aber selbst bei den Chefagitato-ren des Heimatdienstes gering. Martin Wutte rief in seiner Rede an die »Hochansehnliche Festversamni-lung« zum 9. bzw, 10. Oktober 1921 dazu auf, daB »unser Heimatdienst« weiter arbeiten mtisse wie bisher. Ferner:	»Unsere Schutzvereine
mtissen auf den Plan treten, der Schulverein und die Siidmark. (...) So gehen wir neuen Katnplen entge-gen.« (Zit. nach »Kamtner Landsmannschaft«, Nr. 5. Dezember 1921, S. 70)
Hans Steinacher, auch spater treuer Vorarbeiter zur Germa-nisierung Kiimtens in diversen NS-Organisationcn. sicht in seinezn Er-innerungsbuch die Sache der soge-nannten Heimattreuen durch den Abstimmungssieg ebenfalls noch gar nicht gesichert. Auch nach dem 10. Oktober stand fiir ihn fest: »Der volksdeutsche Karnpf geht weiter.«
Denn:
»(...) c/zJgzz/rzge/' ErzeJe Ao/zzz/e z/z Jzejez/z Zzz/zJe zzz/r tverJc/z, uczzzz Je/- Szeg z/z Jczzz.sr/zcz' AzzcTz/, Jc/z Jze Ezzzzzzzzcz zz/zz 70. OkZzzbcz* 7920 zz/)jz7;/z'z?iz'zzzZ ez*-Tzzzzzp/Z /zzzZZezz, t zzzzz gzzzzzezz JczzZ-jzVzzvz kzz/E zzz .SzzTzzvzzzzg gtvzztzzz-zzzzvz uzzzzE. 1/zzJ JZ) /cbzc zzzz/z/czzz zz/zczz Ezzzzzp/bzzJezz TfzzzzzZzvz.s /zzzz-/zzzZ OčJzzzzJcrj zzzzzzTzZzg Jez* ZzzZz-ge G/zzzzZzz' zzzz Jzzj Gzvz/iz/zvzz.sz Zzz* EczzE « (.S7E/AAGAEE /943, S. 472)
Steinachers »deutsche Nacht« begann sich 1920 allerdings schon deutlich zu lichten; braunliches Zwielicht flackerte nicht nur in Kamten auf. 1920 verkiindete die NSDAP in Deutschland ihr Programu) und legte sich ideologisch fest: »Die Schwachungder Abwehr-kraft des Deutschen Volkes erfolgt durch die Rassenmischung mit Fremdbliitigen. insbesondere mit Juden.« (Zit. nach SE1DLER/RETT 1982, S. 76) Im gleichen Jahr legte sich auch die »Kamtner Landsmannschaft« als selbstemannte Wahrerin bodenstiindigen Deutsch-kiimtnertums statutenmiiBig fest: zzJeJer zzz Azzz*zzZezz gz'/zzzzz'zzz' zzJez' vzz/z KJrzz/zzer E/Zzvzz zzlz-jZzzzzzzzzczzJc, JezzZ.sz4z/z'z';<z;z//zz7zz' Arzez* zz/zzze EzzcEszcJz/ zzzz/ AJez*, Gz'.szE/z'z/zz. R/zzzzJ, G7zzzz7zz'/z.;6e-Aczzzzzzzzj zz/zJ /zzz/zZz.szTzf Ezzrffz-zzzge/zzzzzgEez? /zzzzz; A7;7g/;eJ Jer Azzr/;zzzez'7«:;zzJ.szzzzzz;zzjz7;zz/i uez-Je/z « (»Ez;zz;zz;er EzzzzJ.sz/zzz/zzz-.sz7zzz/i«, Ar. 7, O/Zzz/zez 7920). Auch die »braunen Bataillone« (Hitlers »Sturm-Abteilung«, die SA) begannen ab 1920 in Kamten zu marschieren. zu agitieren und zu terrorisieren.
3.	Verordneter Gteichkiang nationaier Gefuhte
Die 10.-Oktober-Feiem sind/ez-zze Volksfeste. Feste des Volkes schauen anders aus und mtissen vor allem nicht von oben angeordnet und dirigiert werden. Interessant ist, daB noch am ehesten in der Zwi-schenkriegszeit versucht wurde, die paramilitarischen Feiern zum 10. Oktober mit einem gewissen Volks-festcharakter zu tiberttinchen. Da wurden doch tatsachlich bei einer Abstimmungsfeier atn 10. Oktober 1933 »zur Befriedigung leiblicher Bediirfnisse« (zit. nach »Kamtner Landsmannschaft«, Nr. 33, Oktober 1933) am Ulrichsberg Buden aufge-stellt und Tanzboden errichtet! Der Ulrichsberg, 1990 erstmals im Vor-anschlag des millionenschweren Feier-Budget mit beriicksichtigt, ist heute nostalgischer Treffpunkt von Kameradschaftsbunden. Lands-mannschaften, Schtitzenvereini-gungen, Waffenstudenten und anderen znartialisch ausstaffierten Grup-pen. Die Kricgsheimkchrer und -veteranen. vornehmlich ehemalige »Kaznpfgefahrten« aus der Hitler— Armee und der Nazi-»Schutz-Staf-fel« (SS), wiirden sich wahr-scheinlich schon bedanken. wenn ihr jiihrliches Ulrichsberg-Treffen, das sie itn Gedenken an die »Ab-wehrk;impfe« innner am ersten Sonntag im Oktober abhaltcn, an
Wiirste!buden und auf Tanzboden gefeiert wurde.
AHe offizieHen Abwehrkampf-und Abstimmungsfeiem werden heute als poZ/t/scbc Peste inszeniert und zu den »mnden« Jubilaen mil-]ionenschwer subventioniert: Es sind Kundgebungs- und Auf-marschfeste, Feiem des nationalen Bekenntnisses und des Sieges vol-kischer Ordnung. Der organisierte Jubel gilt der historischen Grenzzie-hung. Die aktive Teitnahme an die-sen Feiem ist poiitisch kontrolliert und an exkiusive Regetn gebunden, die traditione))erweise von der »Kamtner Landsmannschaft« fest-geiegt werden. Da die Kundge-bungsteiinehmer und Marschierer weder »das ganze Kamten« noch »das gemeinsame Kamten« repra-sentieren, ist die Feststellung er-iaubt: Die t O.-Oktober-Feiem sind nie dartiber hinaus gekommen, daB sich eine begrenzte Kamtner Of-fentiichkeit seibst inszeniert.
Und so war's z. B. 1970 (Regie und Anweisungen gemaB Kamtner Landsmannschaftsobmann Franz Koschier; Zitate aus der Festschrift 1970): Auserwahlte Gruppen defi-lieren in paramilitarischer Forma-tion (»Marschordnung ausnahmslos in Sechserreihen«) und in unifor-mierter Bekleidung (»Zivilkleidung ist im Festzug unangebracht«) an den Macht- und Wiirdentragem und am schaulustigen Volk vorbei: »Der Festumzug soli keine Demonstra-tion von Zivilisten, sondern ein Bekenntnis unserer Menschen in der Festgewandung unserer Heimat sein.« Die Gleichschaltung der Demonstranten (»Blickwendung zur Ehrentribilhne«) reicht von zur Sehau getragenen Bekenntnis-symbolen liber unverbindtiche Fest-lichkeit (»Blumenschmuck und Winken nicht vergessen«) bis zur genormten Hutschnur (bei Man-nem) und Unterwasche (bei Frau-en):
»Die Afonner marscb/eren trn Karnmeronzug oder /n /brer Docbt. Znat Karntneronzug ge-bort n/rbt /rgf;;3f m. sondern etn broune; Kdrntnerbut m/t gruner 3eb;;ur... (...) D/e /rouen so/Zen /iv;' die ZZ;/b;;e eine zweckm3/l/ge. wei/(e (7nteru'3se/;e trogen feu-ger T/nterrorA, 73uzroek)«.
Die poiitische Demonstration solcher Art von »Landespatrio-tismus« war itnmer schon mehr als nurein Aufmarsch vorschriftsmaBig gewandeter, poiitisch abgerichteter und gieichsinnig bewegter Giieder einer exk)usiven Kamtner Of-fentiichkeit. Hinter dieser feierli-chen Szenerie verbergen sich die-selben nationalpolitischen Inhalte. die in den zahllosen Politiker-ansprachen verklindet und in den offizieHen Festschriften und Glanz-broschliren gcdruckt werden.
W;ihrend die politischen Feste des liberal-dcmokratischen Blirger-tums im vorigen Jahrhundcrt noch etwas Oppositioneiles an sich hat-ten. die Bilrgerschaft das Fest zur eigenen Sache machte und ftir einen freien und ungezwungenen Mei-nungsaustausch nutzte (und dabei oft genug auch gegen die von den Landesfiirsten dekretierte Meinung Stellung bezog), sind die lO.-Okto-ber-Feiem noch nie Feste der demo-kratischen Meinungs- und Bckennt-nisvielfalt gewesen. geschweige denn Feste deroppositionellen Hal-tung gegeniiber »Landesflirsten«. Die lO.-Oktober-Fciem waren stets gepragt von den obrigkeitsstaat-lichen Vcrordnungen (von der Betlaggung der Hiiuser bis zu den Schulfeiem) und von dcrdcutschna-tionalen lntcrpretation der Kamtner Geschichte. So war an den Aufmiir-schen und Umzligen das AusmaB der jeweiligen Anpassungsbereit-schalt des Volkes an die vor-
gegebenen nationalpolitischen Inhalte und Geschichtsinterpreta-tionen exakt ablesbar. Aktive und passive Teilnahme an den Feiem gilt auch heute noch als Loyalitats-bezeugung zur gemeinsamen »nationalen Sache«. Was dagegen den Anschein von Opposition und Kritik hat, wird als »gegen Kamten ge-richtet« ausgegrenzt und als »anti-deutsch« diffamiert.
Damit Wurde das poiitische Fest des Bilrgertums auch noch des letz-ten liberal-demokratischen und aufklarerischen Impulses beraubt; es wurde zur rituellen, jahrlich wie-derholten Unterwerfungsgeste un-terdie Herrschaftsdefinition desscn, was »echtes Kamtnertum« ist und was »wahre Heimatliebe« sein soli.
4.	Kamtner Geschichte oder Feindbiider in schwarz-weiB
Die Tradition des politischen Fe-stes machte den 10. Oktober zu dem Tag, an dem die Kamtner Geschichte auf einfachste Formeln gebracht und offiziell verlautbart wird. 1920 hieB das so:
»AA die roMber/srbon ZZoZbon-borden unsere //c/Mar zerre///en u'o/Zten, da bdumte s/cb das bdrntner/sebe kb/b.sbeu;(/(tse/n a a/* and von der Ae/ntafZ/ebe ge-tr/ebeu gr///'en die Kdrntner za den lfp//en.« (»Kdrnfner Z.onds-monnsebo/t«, Ar. 7, Oktober 7920)
So wird historische Komplexitat vereinfacht und zur Schwarz-weiB-Malerei verfalscht. Den simplen Feindbildem entsprechen einfache Problemlosungen:	den	Feind
identifizieren, ihn fur primitiv und gefahrlich erklaren, zu den Waffen greifen und drcinschlagen, ihn fertig machen oder aus dem Land hinaus-werfen.
Entsprechend undifferenziert schaut auch das Denken und Han-
deln der poiitisch Herrschenden aus, die bekanntlich das einfache Volk ftir eine primitive, emotionale Masse halten. In der Tat, das Feind-bild, das zum 10. Oktober beschwo-ren wird, war nie wesentlich kom-plizierter als das von 1920, und auch der Kampfruf der »Fleimattreuen« blieb uber Jahrzehnte konstant: »Kamten frei und ungeteilt«, hieB einer der Schlachtrufe, wenn es um die »Deutscherhaitung der Heimat« ging. Mit der Losung »Kamten frei und ungeteilt« wuBten auch die heimischen Nationalsozialisten trefflich umzugehen. Schon im Juli 1934, als die Nazis durch einen Putsch den Machtwechsel erzwin-gen wollten, hieB das Kennwort zum Losschlagen ftir die lokale braune Hit)er-Bewegung, die SA (Sturm-Abteilung): »Kamten frei und ungeteilt.«
»Kamten den Kamtnem«, hieB ein anderer Slogan der Ab-stimmungszeit. Der Kampf gegen die angeblich kulturlosen, rauberi-schen Balkanvolker wurde ausge-dehnt auf die Abwehr von allem »Fremdvolkischen« und »Nicht-kamtnerischen«. Das war schon 1920 durchaus rassistisch gemeint, wie der »Arierparagraph« in den Statuten der damaligen »Kamtner Landsmannschaft« belegt. Das Spruchband »Kamten den Karnt-nem« auf den Mitteilungblattem der »Kamtner Landsmannschaft« hat dann auch den »AnschluB« im Jahre 1938 unbeschadet ilberstanden. Das Kamtner landsmannschaftliche Herz hat sich dem Fiihrer-Deutsch-land sogar besonders weit geoffnet. In der April-Nummer der »Kamtner Landsmannschaft« von 1938 schreibt Karl Starzacher »Zum Ge-leit« unter anderem:
»(...) D/c sto/zeste Freude /V ge-rade uns Kdrntner;; zate// ge-tvorden, /m gee/nten gro/ldeut-stben Fe/ebe Grenzrvacbt ;o;d Fo/Zsverk ;;;; du/iersten 3 ude;; za
se/;;. IV/r kome;; n/ebt m/t Zeeren Adnden. Dare/; den be/denbo/-te;; Pre/be/tskomp/ der 3b'bne unsere.s Lanr/ci Ačnnca tv/r 7:cM-;c das 7rc/c and aagetedte Karaten aa/' den A7tar des gra/3deat-scAea 7?e/c/:es /egea.«
Und am Ende des Jahresberichts steht der aufschluBreiche Satz: »Nun konnen wir endlich frei und offen unsere Gesinnung zeigen und nicht mehr damit hinter dem Berg halten. Heil Hitler!« (»Kamtner Landsmannschaft«, Nr. 51. April 1938) In der gleichen Nummer ver-sichert auch Franz Koschier sein Name ist mit den 10,-Oktober-Fei-em bis heute untrennbar verbunden, daB die Landsmannschaft ihre »bis-herige vorbildliche Kulturarbeit« im Rahmen der NS-Organisationen weiter fortfiihren wird.
Wieso gehort dies alles zur Geschichte des 10. Oktobers? Ebenso wie die Feiem poiitisch exklusiv or-ganisiert und beschickt werden, die breite Bevolkerung nur als Zu-schauerstaffage vorgesehen ist, ebenso selektiv wird die Geschichte von »Abwehrkampf« und Volksab-stimmung weitergegeben. Die gro-Beren ideologischen Zusammen-hange zwischen dem »deutschen Grenzlandkampf gegen den Balkan«, der auf Kamtner Boden aus-gefochten und mit dem Leben »Freiwilliger« (damnter auch 17jahriger Schtiler) bezahlt wurde, und den frtihen AnschluBbestrebun-gen an das »deutsche Mutterland« werden ignoriert. Weshalb sich vie-le »Abwehrkampfer« bruchlos der nationalsozialistischen Bewegung angeschlossen haben oder zu willi-gen Zuarbeitem filr die NS-ldeolo-gie wurden, bleibt unerklart. DaB prominente »Abwehrkampfer« schon in der »illegalen Zeit« der S A und der SS beitraten, wird zumeist verschwiegen.
Nur durch diese historische Un-kenntnis bzw. ltickenhafte Information. konnte die Kamtner Geschichte so weit umgebogen werden, daB heute das offizielle Kamten die Meinung verbreitet, die Gescheh-nisse von 19181920 hatten etwas mit der »Republikwerdung« Oster-reichs zu tun und die »Abwehr-kiimpfer« miiBten deshalb mit einer Bundesauszeichnung geehrt wer-den. Bekanntlich versucht (neben anderen) auch der derzeitige Lan-deshauptmann von Kamten, der FPO-Chef J org Haider, kraft seiner Amtsautoritiit diese Version durch-zusetzen. Vermutlich tut er dies nicht nur aus Loyalitat zum »Abwehrkampferbund«, dessen Mitglied er ist, sondern auch aus Kalktil mit der Unantastbarkeit des Abwehrkampfmythos. Neben vie-len Gedenktafeln, auf denen festge-halten ist, daB die »Abwehr-kampfer« fur eine »deutsche Heimat« stritten und daftir in den »Hel-dentod« gingen, solite der »Ab-wehrkampfer« Haider einmal bei den »Abwehrkampfem« Steinacher oder Wutte nachlesen. Mit einer »Republik Osterreich« hatte damals kaum einer der »Abwehrkampfer« etwas im Sinn. Steinacher fand diese Idee geradezu lacherlich:
»V/r/;;	/d/.sc/;, wnv7em atve/i
/& /;e; /h /; ^;7;v7 a//e Le; .sur/;e e/-;ter V;'.s;er;e/<7u.sc/;eu< Aac/;-7;/eg.sze/; geu e.se;;. de;; E^/b/g Karaten^ /a:	ztve//a/:;*;gea
Kaa;/;/ voa 7977/ /;;.s 7920 a/.s e;;;e;; «S';eg de.s a.sverrc/f/u.sr^e;; 3';aa;.sgeda;;Ae;;.s< da;.s;e//e;; za u-a//e;;.« (STD7AACAE7? /943, & 6)
Emotionsloser ist etwas Ahnli-ches nachzulesen beim Parade-historiker Kamtens, Manin Wutte. bzw. in seinem Standardwerk »Kamtens Freiheitskampf« (vgl. die »frisiene« Neuausgabe von 1985):
»Der GedaaAe des Aa,s'r/;/;;.s.se.s G.s;erre;77;.s aa das gro/?e lL;r;-sc/M/isgeb/er des DeafscTtea 7?eZ-c/;es /;a; /;e; der Gaterue/.saag der Ferrraaeasataaaer e/ae u';G;;;'ge Ra/Ze gesp/ed ;<ad a/s pester G/aabe aa e;'a Ere/ga/s, das Aaa;a;ea a;a/i. dea Edcd aber d/e tv/r/scba/d/cb trosdose TLage Dsterre/cbs b/ascegge/ea/A.« /1VG7TE 7935,3.339)
1938 kam dann das von den Deutschnationalen erhoffte »An-schluB«-Ereignis tatsachlich aller-dings fiihne es zur politischen Aus-loschung Osterreichs und von Kamten aus zum Uberfall Hitler-Deutschlands auf Jugoslawien und in der Folge zu unvorstellbarem Ter-ror und grausamsten Morden am Balkan, aber auch in Kamten seibst.
Im Grunde sind die historischen Fakten rund um »Abwehrkampf« und Volksabstimmung bekannt. Der Streit zweier Generationen und »Schulen« von Historikem um die Bedeutung der militarischen Grenz-kampfe in Kamten hat zur Ent-mystifiziemng der Kamtner Geschichte einiges beigetragen. Den-noch bleibt noch viel Psychologi-sches und Soziologisches ungeklart, besonders was die Langzeitwirkung der Abwehrkampfpropaganda und ihre Fortsetzung durch die »heimat-treuen« Organisationen betrifft. Ge-rade diese »mensčhliche Seite« hat sich tief und verhangnisvoll in die Geschichte der Kamtner Volksgrup-pen eingeschrieben (vgl. GSTETT-NER 1988). Denn eines ist klar: 1920 haben die Deutschkamtner nicht nur siegen, sondern auch has-sen gelemt. Ein Zeitzeuge hat uns folgendes, psychologisch erschiit-temdes Dokument hinterlassen. Noch Jahre spater erinnert er sich: »T/nser /Jubc^bp/i .spr//b;c gegen v//e grp/5e Fanst, 3/e /Zber 3/e Ka-rotvanben ber unserer Ae/ntnf, unseren; ./;;ge;;3pnra3/e.s 3rob;e. W;r /i/bben, 3n/i u /r 3/e Ee/n3e nnseres Lan3es bnssen ntu/lten, u e;7 s/e uns ebvas 7eures un3 3ebones nebn;en tvo/Zten« 7GE7ZA7 /936,3. 72) Eindriicklicher laBt sich wohl kaum aufweisen, worin die kiinf-tigen Aufgaben der interkulturellen Verstandigung und der friedlichen Entvvicklung der Beziehungen zwi-schen den Volksgruppen bestehen. DaB dies die vorangegangene Kriegsgeneration nicht erkannt oder nicht bewa!tigt hat, ist verstehbar, kann aber fiir uns keine Entlastung sein. Und wenn wir zur Einsicht kommen, daB der 10. Oktober als Kamtner Traditionstag dieser Auf-gabe im Wege steht. so liegt es eben-falls an uns, liber diesen Tag hinweg neue Brucken und Traditionen zu bauen.
LITERATUR
GERM. H.: Buhenerinnerungen. !n: Der Karntner Heimatbund (Hrsg.):	Ab-
stimmungs-Jahrbuch !936. S. 7!72. GSTETTNER, P.: Zwang-Haft Deutsch? Uber faischen Abwchrkampf und verkehrten Heimatdienst. K!agenfurt/Ce!ovec !988. KR!PPENDORFE. E. v.: Sicherheitsbedurf-nis. Bedrohung und Rustung. Ober den Zusammenhang von Miiitar und Gese!!-sehaft. !n: Aitemative Monatszeitung, Mai 1990. S. 4647.
PERKON!G, J. F.: Grenziand. !n: Der Kamt-
Jahrbueh !936.S.^7374.^	^
SE!DLER, H./RETT, A.: Das Reichs-Sippen-
STE!NACHER. H.: Sieg in deutscher Nach!. Ein Buch vom Kamtner Freiheitskampf. Wien !943.
WUTTE. M.:	Kamtens Freiheitskampf
!918!920.Kiagenfurt !985(Neuaunagc). Ferner: die Dokumentation der Landesfeier !970(verfaBt von F. Koschier); Mitteiiun-
Jahren !920. !92!. !933. !938; »Kamtner Nachrichten« vom !!. !0. !957 und vom 26. !0. !958, »Vo!kszeitung«vom !5. iO. !972.


//;;/</; r« ../ ; ;;< t;< ; ;;;;^-./K<//(/Z\"
D/e Ana/yse der poZ/f/scben Se/bs/<nszert;erur;g des -<Kamtner IVesens« am Z0. Oktober /st der PobZ/kat/on »Am Karntner H/esen konnte d/ese Pepob//k genesen«, soeben erseb/enen /m Drava-Ver/ag, K/agen/ort/ Ce/ovec, enfnommen. Pre/s. /67 Scb<7//ng.

HUFHn

Mtadinsko srečanje brez pravega odmeva
Vetikovec: ,,Srečanje v oktobru"
Prvič v zgodovini veli-kovške občine, so se ob pogovorni mizi o morebitnem skupnem obhajanju „10. oktobra" zbrali zastopniki koroških mladinskih političnih organizacij (Mlada ljudska stranka, Socialistična mladina, Mlada KEL, Podeželska mladina Važenberk/Land-jugend Waisenberg) ter Katoliška mladina. Za mlade Slovence kot za večino nemško govorečih je ta dan zgodovinski fak-tum, saj se je 10. oktobra leta 1920 za obstoj južne Koroške pri Avstriji odločil tudi znatni del Slovencev.
Srečanje v oktobru/ Begegnung im Oktober" se je pričelo z otvoritvijo likovne razstave podjunskih umetnikov (Benčtik, Kock, Lobnig, Motschnig, Schwarz, Sulimma, Vouk) v kapeli sv. Jakoba v Velikovcu.
12.	oktobra ob 19. uri bo literarno branje G.Jonke/ Cv. Lipuš v kapeli sv. Jakoba v Velikovcu.
13.10 ob 19. uri bo mladinsko bogoslužje v mestni cerkvi v Velikovcu.
13.	oktobra ob 20.30 uri bo koncert „Wiencr Tschuschenkapclle", „Pacha Manka" (Chile), v mestni hiši v Velikovcu.
Srečanje pa bodo zaključili 19. oktobra z diskusijskim večerom na temo „10. oktober - praznik za bodočnost?"
Napovedana je bila kot alternativna prireditev k uradnim proslavam 70. obletnice koroškega plebiscita, toda obljubljene alternativ-nosti na prireditvi ..Miteinan-der - Skupno - Insieme" ni bilo čutiti. Že kar ob vstopu v beljaško kongresno hišo je bilo opaziti, da je večina skromno udeležene publike prišla iz vrst slovenske narodne skupnosti, ob samem sporedu pa se ponuja občutek, da so se koroške mladinske organizacije, ki so bile uradno prireditelj tega koncertnega dogodka, očitno le mimogrede domenile za prireditev, medtem ko so vsebinska nasprotja prezrle.
Tako se je tudi v moderaciji večera pokazalo, da so k sodelovanju sicer povabili tri polnopoklicne moderatorje, da pa ti - ob naročilu, da vsakršno politično ozadje ali temo izključijo iz sporeda -
niso prav vedeli, kaj naj bi na odru sploh počeli.
Tako je torej ta del prireditve ostal obiskovalcem prej v slabem spominu, vsekakor pa v nasprotju s kakovostjo nastopajočih skupin. Prav v tej je bil njen edini pozitivni aspekt, saj so nastopili Blues-breakerji, Lačni Franc, Novi fosili, Sing Sing, kvartet Silvija Donatija in naša slovenska koroška skupina 4 J, torej izjemne formacije, ki - vsaka na svojem področju -zagotovo sodijo v evropski nivo. K temu pa je treba pozitivno oceniti tudi to, da je na Koroškem sploh prišlo do takega alpe-jadranskega koncerta. Ob tem pa pretveze, da je to poleg tega tudi alternativna prireditev k desetook-tobrskim pohodom na Koroškem, res ne bi bilo treba. Saj tega sploh ni bilo čutiti..,
-ma
Jazz z e/emenf/ k/as/ke. kfarfef Si/vZ/a Donaf//a
Navc/uši/a je pevka brvagke skup/ne „Z\ZovZ /os///"
Eden /zmed tokrat okrepZ/enZ/? „4 J"-jevcev. Slike: Mohar
/nterku/tumo učenje v pr/d čo/apem na pedagočk/ akadem/j/ v Ce/ovcu
Interkuitumo srečanje na pedagoški akademm
Pedagoška akademija v Celovcu letos prvič prireja medkulturno srečanje pedagogov, učiteljev in šolarjev v prostoru Alpc-Jadran. V nasprotju z velikimi prireditvami, ki jih načrtuje dežela Koroška, naj bi bilo to srečanje usmerjeno v bodočnost in naj bi tako učiteljem kot tudi šolarjem približalo idejo Evrope regij; omogočilo pa naj bi tudi stike z narodi sosedi. Spored bodo sooblikovale tudi šole iz Vidma v Italiji in z Bleda in Ljubljane v Sloveniji
K. in9.oktobra bo namesto pouka v avli pedagoške akademije na sporedu vrsta zanimivih prireditev:
V ponedeljek ob 10.30 bo po pozdravnih besedah podij-ska diskusija na temo „Ent-stchung und Realisicrung des Alpcn-Adria- Gcdankens/ Nastajanje in realizacija zamisli Alpc-Jadran". Diskutirali bodo nekdanji deželni glavar Leopold Wagner, predsednik Evropske akade-
mije v Gorici prof. dr. Fabio lllusi in predsednik evropskega gibanja republike Slovenije Miloš Kuret.
Ob 16.00 bo dr. Renato Damiani predaval na temo „Erzichung zu Europa! - Dic Rollc der Schulc? /Vzgoja za Evropo! - Vloga šole?" Zvečer pa bo na sporedu kulturna
Novi ravnateij
CELOVEC / DUNAJ. -
Mohorjeva sporoča, da so za študentski dom Korotan na Dunaju imenovali novega ravnatelja, ki je že nastopil svojo službo. Mag. Anton Levstek, ki je to dolžnost prevzel od patra Tomažiča, je prej deloval v pastoralnem centru na Dunaju, krajši čas pa tudi kot vzgojitelj v Modc-stovem domu v Celovcu.
prireditev s pesmimi in literaturo iz Furlanije, Slovenije in Koroške.
V torek bodo pod naslovom ..Moja šola - tvoja šola" predstavili dvojezični pouk (ljudska šola Bistrica v Rožu z učiteljem Hanzijcm Milloni-gom), nadalje sc bodo pred stavile še šole iz Furlanije in Slovenije, šolarji in učitelji pa bodo imeli priložnost za razgovore o šolskem vsakdanji-
Dr. Bcrnd Sandricscr, ki je odgovoren za potek srečanja, je v razgovoru z novinarji poudaril, da ima intcrkul-turno učenje bodočnost. V tej zvezi so predstavniki pedagoške akademije opozorili na zanimanje učencev za prostovoljni pouk italijanščine, ki da je tudi gospodarskega pomena, žal - vsaj v tej zvezi -o zanimanju za slovenščino in o njenem gospodarskem pomenu ni bilo govora, čeprav je celovška pedagoška akademija na dvojezičnem ozemlju!
AKTUALN! RAZGOVOR
V zvez/s 70.oA/eAdco koroškega p/eA/sc/m bo ce/ovška za/o-žAa 'ZeJungj- auJ fV:r/scAa//yver/ag' še ta mesec preJsfavJa puAAkac:/o „Da.s gemeinsame LeAen" fZeJJokumen/ - 70 Vabre aacb Jer Uo/ksaAsuTrarmag /a Karn/en, ;'zJ. EemAarJ EAerAar/j. DokameuMcJa vseAu/e pogovore o Je.setooktoAr-skem /a mnn/šmskem vprašan/u s korosLJru', avstri/skarJ /a s/oveu.skim; pobab;, aarefa/b/ /a ^trobova/ab/ z obeb straa; me/e. Brez pr/Jržkov pr/Je/o Jo AeseJe ta J/ preJ.stara/b; strank. a ra Ja e koroške pobabe ter man/šmi aeaab/oaye/ab orgaatzact), tabo Ja Jobaateatacja preJ.stav//a nekakšno pbaao paaorarao Jo.sabrat aa.sprotay'oe/b st ataea/. 5'oJe/avec ,S/o venskega ve.sfatba /e trae/ prJozao^t pr/sosfvovaJ pogovora, bts/a ga z avtor/eatpuAAkac//e tate/apreJ.seJatb 5/oveat-/e Lojze Peterle ter mm/s/er za ^toveace po s ve/a Jr. Janez Da/ar. Objavt/aato a ajp o ra e a; b a ejie o J/orabe razgovora v s/o-vea.sbera jeztba.
... da Karavanke nekoiiko znižamo"
Predsedntb s/ovensbe v/ade Lojze Pefer/e.
Kako nova s/o venska vlada oeenjn/e vprašanje s/ovensbe narodne skupno?// na Koroškem 7
Peterle: Mislim, daje nekakšna osnova za hitrejše reševanje odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem, dana v ustrezni interpretaciji Avstrijske državne pogodbe, se pravi znamenitega 7. člena. To je izhodišče, ki lahko omogoča zakonodajne in potem tudi povsem operativne oz. izvršilne poti te same zakonodaje.
V sodobni Evropi asimilacija ne bo mogla biti pozdravljena kot dosežek kateregakoli naroda. Naše manjšine v vseh državah so doživele nekakšno statistično smrt. Dodal bi, da k temu seveda lahko prispevata tako deželna kot zvezna vlada, da vendar zelo tanko prisluhneta željam samih Slovencev in da uresničita tisto, kar so nekateri avstrijski politiki in pravniki rekli, da je pač treba manjšino, da bi normalno živela, bolj zaščititi kakor večinski narod. Lahko bi rekli tudi zelo konkretno: so zadeve, ki jih je mogoče rešiti brez večjih težav, začenši s krajevnimi napisi; mi ne moremo razumeti, da nek kraj, v katerem živijo Slovenci, prav po zakonu ne sme ali ne more imeti svojega napisa. Težko razumemo, da tudi na primer na Korenskem prelazu opozorila za avtomobiliste niso v slovenščini, ampak v srbohrvaščini in ruščini. Vse jezike najdemo, le jezik soseda ne.
A// je 7. e/en državne pogodbe po Vaš/ ocen/ izpolnjen 7 Dmen/// ste proA/em dvo/ez/čn/A krajevn/A napisu v - /c-/e je mogoče preš/e// na prs/e...
Peterle: Več kot 20 let sem precej pozorno spremljal dogajanje na Koroškem in ocenjujem, da je tam prihajalo do izrazitega zapostavljanja Slovencev, in mislim, da to stanje na marsikaterem področju še traja in da se skuša evidentne pravice zaobiti z restriktivno interpreta-
cijo zakonov. Mislim, da 7. člen ni izpolnjen, tudi če se ne povrnemo na obljube, ki so bile dane celo ob samem plebiscitu. Kajti, če bi bile te pravice, te želje Slovencev oziroma obljube samih Avstrijcev izpolnjene, ne bi prišlo do tako očitnega nazadovanja števila Slovencev. Zame je to ena izmed posledic pritiska na te ljudi.
Slovenska g/mnaz//a v Celovcu je do zdaj ed/na ustanova /e vrste. Vroče razprave pa so v preteb/em času teb/e predvsem v zvez/ z dvojezičnostjo v //udsk/A šo/ab. Kdo se na/ po Vašem mnen/u uč/ slovenskega jezika 7
Peterle: Meni se zdi normalno, da je možen pouk v slovenščini za Slovence. Nisem za rešitve, ki vsebujejo besedo "mora". Zdi se mi normalno, da se v nekem dvojezičnem območju kot je Koroška oba naroda učita jezika drug drugega. Seveda pa ne moreš nikogar prisiliti, čeprav mislim, da je bila ureditev dvojezičnega šolstva po vojni najbolj ustrezna. To je bila ureditev, ki je skozi jezik vendar omogočala več poznavanja drug drugega kakor sedaj.
Dular: Ta šolska ureditev je bila potem odpravljena z raznimi utemeljitvami, poleg teh izrazito političnih, bi rekel, so navajali tudi razne strokovne argumente, ker ni bilo težko dokazati, da v tistih nekaj letih po vojni to šolstvo ni moglo doseči ne vem kakšnih visokih strokovnih in didaktičnih ciljev, ker tudi ni bilo zadosti priprav in usposobljenih kadrov. Zato tega šolstva ni bilo težko podmini-rati in je bilo z lahkoto odpravljeno, preden se je sploh uveljavilo. Dvojezično šolstvo na Koroškem pa bi bilo lahko tudi tako, kot ga imamo mi v Pomurju-rešitev v določenih didaktičnih vprašanjih sicer še zmeraj ni idealna, dokazuje pa, da je tudi tako šolstvo mogoče, da je zelo učinkovito in da se v njem ustrezno izobražujejo v dveh jezikih pripadniki manjšine in večine.
/čaj menite o koroškem združenju brambovcev m o borošbem //e/matd/ensfn? Obe organ/zac/// med drug/m /rdi/a, da uradne /ns/i/uci/e da/e/o pr/padn/kom s/ovensbe man/š/ne prednost pr/ nameščan/u /n pre/eman/u podpor.
Peterle: Mislim, da obe ti dve organizaciji ne prispevata k vzdušju dialoga na Koroškem in da vodita zelo enostransko politiko in seveda tudi bistveno vplivata na politično zadržanje samih političnih strank. Tak je moj vtis ob spremljanju koroške problematike. Kar zadeva trditve o protežiranju Slovencev v poklicu ipd., bi rad omenil samo nekaj: znano je, da okrog 20 odstotkov prometa v južnokoroški trgovini opravijo kupci iz Slovenije in po mojem mnenju bi moralo biti celo samoumevno, da vsaj trgovci zaposlujejo ljudi, ki obvladajo oba jezika. Mislim, da pri tem dobivajo naši oziroma ljudje, ki znajo oba jezika, prednost pred tistimi, ki znajo samo en jezik. Sicer pa nimam predstave oziroma še nisem slišal, da bi bili Slovenci kje v boljšem položaju, saj navsezadnje tudi ne zasedajo položajev, da bi lahko zaposlovali lastne ljudi ali jih protežirali. Zanimala bi me stvarna analiza, ki bi bila lahko osnova za tak argument, kakšna je struktura zaposlenih v državni upravi, v javnih službah itn.
Dular: Zelo je treba poudariti to predsednikovo misel, da - pogojno rečeno -bi bilo pravzaprav normalno pričakovati, da bi imeli ljudje, ki znajo več jezikov, več možnosti za zaposlitev, ker so bolje kvalificirani in to ne glede na to, ali so po narodnosti Slovenci ali ne, to so kratkomalo ljudje, ki znajo več jezikov. Vprašanje bi lahko tudi obrnili: zakaj pa se nemško govoreči ne učijo slovenskega jezika - imeli bi enake ali večje možnosti zaposlitve v tem geografskem prostoru, kjer prevladuje trgovina...
Določen/ g/asov/ na Koro-
škem /rd//o, da S/oven//a namenoma podp/An/e vprašan/e slovenske man/šme na Koroškem za/o, ker A/ rada odvrn/Za pozornost od svoj/A no/ran/edržavn/A proA/e-mov.
Peterle: Mislim, da slovenska politika v preteklosti, posebej pa jugoslovanska, ni opravila tiste dolžnosti, ki jo ima kot matična domovina, oziroma, ki jo ima v svojem državnem statusu do slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Večkrat je bilo slišati očitek manjšine, da se ta država, ki je sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, ni zadosti zanimala zanjo. Vemo za trditve teh 'določenih glasov', na drugi strani pa obstajajo tudi glasovi, ki pa pravijo, da je koroška politika zavestno negovala nekakšen prastrah - npr. o sovražniku, ki pride z juga in zasede Koroško ter vzame religijo, ženske in polja -, s katerim se je sama dolgo časa vzdrževala. Zdaj smo v času, ko zmanjkuje sovražnikov. Upam, da bomo preživeli tudi brez njih in da si nihče ne bo izmislil novih.
A// na/ Slovenc/ sode/u/e/o pr/ uradn/A dese/ook/oArsk/A pros/avaA7 Ve nazadnje je p/eA/sci/ /ud/ pr/ zgodo v/nar-j/A ocen/en A o/ poraz S/o vence v.
Peterle: Za Slovence bi torej težko govorili o prazniku. Praznik je nekaj, česar se veseliš, če se z veseljem spominjaš neke obletnice. Pred nedavnim sem dr. Haiderju rekel, da bi bi! pripravljen sodelovati, v kolikor bi obhajanje te obletnice - ne bom rekel praznika - potekalo v spravnem vzdušju, to se pravi, da bi pomagalo k drugačnemu sožitju obeh narodov na Koroškem.
Dular: V zvezi z zastopstvom Slovenije na plebiscitni obletnici ne moremo mimo dejstva, da sami pripadniki slovenske manjšine na Koroškem - v razmerah, kakršne so - ne želijo sodelovati pri uradnih proslavah. Tudi koncept prireditve, ki jo je deželni glavar pred časom
predstavil javnosti, ne kaže, da bi se bistveno ločeval od tistih v prejšnjih letih, kar je za nas nesprejemljivo. To na eni strani pomeni prikrivanje resničnih razmer usode slovenske narodnosti, po drugi strani pa je hvala koroški politiki.
Vaš predlog o razčiščevanju dogodkov oA koncu 2. s ve/ovne vo/ne v zvez/ z ukrep/ par//zanov pro// vrs/i nemško govoreč/A Korošcev je na Koroškem vzAud// dos/i pozornost/. Prav zaradi par//-zanov je na Koroškem ponovno zaž/ve/ pras/raA o moreA//n/ pr/k//uč//v/ de/a Koroške k Jugos/av///. Pr/ča-ku/e/e ko/ naspro/n/ ukrep /ud/ razč/ščevan/e /zse//eva-n/a S/o vencev /n drng/A naci-s//čn/A zločinov?
Peterle: O prastrahovih bi bilo res treba prirediti posebno srečanje. Za Slovence ni bil prastrah, ampak je bil realen strah - nacizem, ki je napovedal izginotje Slovencev, ne samo na Koroškem, ampak tudi na Kranjskem - ne bom rekel po vsej Sloveniji -, in ta načrt so tudi izvajali. Bile so preseljene družine, duhovniki, ljudje odpeljani v taborišča itn., tako, da moramo to zgodbo razpletati že pred partizani. Partizani so odgovor na nasilje. V politiki je vedno možno, da nekdo prinese neko interpretacijo ali nek interes, ki ni avtentičen, in slišal sem že, da se po Koroškem govori, da bo spet prišlo do zahtev o priključitvi Koroške. Mi smo že večkrat rekli, da Slovenija nima ozemeljskih zahtev, zahteva pa polno spoštovanje naših ljudi, kjerkoli zunaj Slovenije živijo.
Pri zgodovinskih poudarkih oz. odnosu koroške javnosti do zgodovine vidim izrazit poudarek na dogajanju po sami vojni prav v zvezi s tem, o čemer sem se jaz izrazil v zvezi z zajetimi Korošči, ki so jih spravili čez našo mejo. To je seveda samo del zgodovine. Zavzemam se, če urejamo senčne plati medsebojnih odnosov med obema narodoma na Koroškem oz. med Koroško in Slovenijo, da se razišče pač vsa resnica in da se pogleda daljše obdobje, ne pa samo nek izrez iz zgodovine.
Dular: Kako različne interpretacije se v teku časa in po potrebi s tem v zvezi pojavljajo, sc pokaže že ob tem, kako se je Avstrija v času pogajanj za ohranitev države po drugi svetovni vojni sama sklicevala na avstrijsko odporniško gibanje, za katero pa vemo, da je njegovo jedro sestavljalo prav koroško slovensko partizanstvo in ni bilo nobenega govora o prastrahu v zvezi s partizani.
S/ /aAko preds/avl/a/e Arez-mtjno cono med Koroško /n Sioven//o ne g/ede na zAl/že-vanje v okviru De/ovne skupno?// A/pc-./adran /er prizadevanja za nekakšno združeno /cen/ra/no/ Evropo 7 Peterle: Lahko si jo predstavljam in zelo vesel bi bil, če bi do tega prišlo. Jaz osebno delam na tem, da bi Karavanke znižali.
1/ n/zu pr/red/fev, posvečen/h 70. ob/etn/c/ koroškega p/e-b/sc/fa, se /e nedelo, 23. septembra 1990 pr/ kape// S s/. Ane pr/ Šmapef/ v Rožo zgod/Va farsa, b kafer/ je stroj de/ež pr/spe-va/ tud/ tr/dn/ s/otrensk/ predsfatrn/k, predsedn/k MSKS dr. Matevž Gr//c. S posad/ft///'o oz. bofrotranjem hrastu Ra/degu n/ b//samo doborodoše/pomagač v t/o///n/kampan/7, temveč je vse/ s/ovensk/javnost/ dokomenf/ra/ kaof/čnosf narodnostne po//f/ke MSKS /n njemu podrejen/b organ/žac/j. Če b/ pred svo/7m sporn/m de/anjem v Čmagef/ prebrat m/s// Janka Messnerja, nap/sane pred 20 /ef/ ob 50. ob/efn/c/ koroškega p/e-b/sc/fa, b/ morda ravna/ drugače.
Hrast in tipa
Otok 1970 - v ozadju Celovec
JANKO MESSNER OB 50-LETN!C! KOROŠKEGA PLEB!SC!TA V KNJ!G! „SKURNE ŠTORIJE
Vetiki pesnik koroške dežele Perkonig, mojster lepe besede, ki je mogel o sebi reči svoji deželi JAZ SEM TVOJ ODMEV, v pesniško najbolj dovršeni zgodbi svojega otroštva - V JUTRANJEM SVITU - nadvse ljubeznivo pripoveduje o nekem fantastičnem pojavu pod naslovom Z DVEMA JEZIKOMA:
„Na pokopališču v Otoku raste dvoje dreves, hrast in lipa, in njuni debli se objemata tako, da človek komaj razloči, katero je eno in katero drugo, tudi njuno listje je pomešano, kakor da visijo različni listi z iste vejice, zakaj krošnji sta se v dolgih letih združili v eno. Ker veljata hrast in lipa za germansko in slovansko drevo, lahko njuno bratovsko združitev na čast-Ijivih tleh Otoka, kjer je mogoče slišati utrip skritega srca dežele, štejemo za prispodobo dveh duš, nemške duše in slovenske duše, ki sta se v tej deželi našli v rajsko mirnem času in neskončno dolgo nista nič vedeli o neslogi..."
Zares plemenita misel, veliki mojster besede, da si dve navadni drevesi tako povzdignil, ju združil v tako ustvarjalno enoto, v tako mogočno prispodobo za človeško dostojanstvo, za narodno ljubezen do bližnjega.
Ampak čeprav je tvoj jezik zmožen oblikovati tako spoštljive, kot narava mogočne privide, skriva v sebi tudi velike nevarnosti, primerljive le z naravnimi silami, „pri katerih moramo biti duhovno nadvse pazljivi, ko se jim dejavno ali opazujoč ustavljamo", kot nas uči Kart Kraus. V taki narodni pokrajini „mora veljati vsaka zahteva pred estetsko", predvsem pa zahteva po resnici, če nočemo z umetnostjo povzročiti nobene trajne škode, pa naj bo ta zgodovinska resnica bridka, neprijetna ali kakršna si že bodi.
Kje obstaja dvom, mojster? Ali ni imel ob tvojem mišljenju v željah pravice, da
bi bil v tvojem Jutranjem svitu na prvem mestu?
Kako bi namreč mogel tisti, ki pozna zgodovino, ki pozna koroško vsakdanjost, brez ugovora sprejeti tvojo čudovito humanistično alegorijo?
Kje je v zgodovini koroške dežele tisti ..rajsko mirni čas" čudežnega prepletanja koroških duš? Pri Bavarcih? Pri Frankih? Pri solnograških knezoškofih, pri Habsburžanih?
Tja do 19. stoletja, torej čez tisoč let, želja po oblasti, nasilnost	solnograških
metropolitov ni dopustila nobenega	slovenskega
škofa za slovenske škofije.
In vendar iz tvoje alegorične trditve, mojster, rahlo žari soj neke resnice: vidim jih, slovenske podložnike s Koroškega, vštric z rudarji Huttenberga, da, celo Salzburga, v velikih kmečkih uporih ... Herberstein jih je vse potolkel, pri Rožeku in drugod ... In je dobil za to veliko denarja od Maksimilijana ... In njegova soldateska je plenila nemške kraje in je plenila slovenske kraje po Koroškem ... Tedaj se je pisalo leto 1515, in skupno podjetje se je imenovalo WINDI-SCHER BAUERNBUND, slovenska kmečka zveza, skupno geslo STARA PRAVDA!
In mogoče še drug rahel soj - če že ne bratovskega objemanja v mestu z dvema dušama, pa vsaj soj miroljubnega sožitja v časih Urbana Jarnika - ob ustanovitvi celovške Carinthie.
Potem pa sva tudi že na koncu, mojster. Koroško zgodovino lahko prijemaš z najtanjšimi gtaze rokavicami, ne bo ti med prsti ostalo kaj več bratovske združitve.
Razen da sta drevesni krošnji v dolgih letih polagoma zares postali ena - HRAST z vidno sušečimi se lipovimi vejicami, z odpadajočimi lipovimi listi.
Ko je obema, nemški duši in slovenski duši, ..neprijazen čas nasitno odprl oči", je hrast že tako trdno objemal lipo, da je ta lovila sapo.
Saj veš, mojster, tudi Lao-
koon je bil objet.
Vendar dajva besedo zgodovini:.
„V šoli so zasmehovati „das VVindische" in nemški tovariši so se radi norčevali iz te govorice, te če je bilo nekaj vindišarjev samih, so govorili v svoji zaničevani materini govorici. To je bridko, zelo bridko.
Kdor ima plemenito srce, temu ostane od tega za vse življenje globoka nevolja. Življenje ima namreč svoje pravice, in človek se mora ravnati po okoliščinah. Deček je nadarjen, žejen znanja, njegova materina govorica te žeje ne more ute-šiti, deček je častihlepen, skuša se povzpeti, vneto se uči, prehiti druge, vedno bolj se oddaljuje od svojih rojakov, vedno tiše odmeva govorica njegove matere, slovenski fant postane izobražen Nemec in si kot tak utira pot ... Ponemčen je bil ... Ponemčeni povzpetnik je pozabil tiste, iz katerih je izšel, pridružil se je tistim, ob katerih se je povzpel. Vse njegovo znanje, ves njegov vpliv je bil izgubljen za njegov rod...
To je greh, hudodelstvo nad človeštvom, morite izobrazbo nekega rodu, če onemogočate gojitev njegovega jezika, in to delate, ko ne pustite, da bi se ljudska množica poučevala v svojem jeziku...
Tudi če državljan na primer razume nemščino, ati nima pravice, da bi v krajih, kjer njegov materin jezik prevladuje, uradnik, služabnik ljudstva, občevat z njim v njegovem materinem jeziku?...
Takšen je bil položaj Slovencev na Koroškem, ko se je leta 1848 sprožilo veliko evropsko gibanje - po besedah Vinzenza Rizzija v časopisu Deutsche Monatsschrift 1850.
In vendar so bila celo v času cesarsko-kratjeve monarhije na Koroškem v krajih s slovensko in z mešano govorico slovenskega krajevna imena poleg
nemških - povsem javno. Tudi če sta ..neprijazni čas" in ..nesrečna politika" slovenskim podložnikom v deželi vsakokrat samo dolžnost do vladarja zabičevala v njihovi materini govorici - kot kaže šolska knjiga DOLŽNOSTI PODLOŽNIH DO SVOJIGA VLADARJA, Za ljudske šole, Na Dunaji 1859 - in slovenska beseda na primer na celovški železniški postaji tudi pred šestdesetimi leti (1910) ni imela pravice do življenja. Dokaz: Pavel M i-k I a v i č, blaški župan (Moos) je zahteval vozovnico v Pliberk po slovensko. Uradnica pri okencu ga je nadrla EINE SLOVVENISCHE FAHR-KARTE GIBT'S BEI UNS NICHT. Župan pa brez vozovnice proti vlaku. Tedaj ga „redar" vklene in po mestu z njim - na magistrat.
Deset let po tej „neprija-zni" poskušnji narodne enakopravnosti je bil (plebiscitni) izid: 22.025 :15.279. Seveda ne toliko zasluga nemškona-cionalnih koroških junakov „Abwehrkampfa" ali pa slovenskih narodnih izdajalcev - kakor zasluga tistih koroških Slovencev, ki so biti siti monarhije in umiranja vojakov in so se zanesli na obljube mlade avstrijske republike, da bo skrbela za njihovo resnično narodno enakopravnost pa so zato pokazali kraljevini SHS hrbet in zeleno volili.
„Vedno mi je bilo nekaj neizpodbitno samoumevnega, da vodimo glasovalni boj ne za priključitev k Avstriji, temveč za velikonemško prihodnost. Glasovi za Avstrijo naj bi ohranili upanje na vrnitev v Reich. Ker pa zaradi antantnih sil, zlasti Francozov, ki so prežale na „vse-nemško rovarjenje", nismo mogli klicati ..Nemčija", ..Avstrija" pa nismo hoteti govoriti, je postat naš bojni klic pač ..Koroška"..." - tako pravi Hans Steinacher v knjigi S ieg in deutsch-er N ac h t.
Ob slovesnostih za 50. obletnico tega glasovalnega
boja pa je celovški občinski svet dal možu, ki tako misli o Avstriji, ulico v deželnem glavnem mestu, občinski odbor v Žitari vesi pa mu je da) častno občanstvo.
V slavnostnem sprevodu za 50. obletnico je korakalo 15.000 ljudi, bil je osem kilometrov dolg. Celovške ulice je obrobljalo 80.000 ljudi. Mimo tribune se je peljalo 106 slavnostnih voz. šestdeset godb je trobilo in tokto na boben. Da, še lindvern, ta gromozanski zmaj, se je potuhnil pred silnimi udarci na boben, pred grozljivim grmenjem škornjev v vojaškem korakg...
„DER HERRGOTT HAT G'LACHT, WIE ER KARN-TEN HAT G'MACHT ... Tudi danes je z nami, v slavo tega dne nam pošilja sonce z modrega neba..." Tako slavnostni govornik.
Sfflrc značilne pollrlčne ..neJelj^lce prlzeJltve" prt kapeli ^v. v4ne v občini ^n;ar/era v Hoža govorrjo zaje. Grilc la DalJer Jta ol; ail.srencl	ce/ovj^ega
zapana Gaggeakerger/a, Jr. Aa^ertvlnlrler/a, šmarješkega žapalka Ollpa fer ^mrmlkovlk /aatov posta/a pr;jare/ja-kotra... Da /e nekaj Ja; prej Grilčev naj-kllzj'1 (pollačnlj pr;ja;e!j .Smolle prav IVaUerja prijavil pri Jržavaem tožilca la Ja je Grilc po lastall; kese-Jak sa;a preprečil srečanje kotra lipe s slovenskim vlaJnlm že/om Peterletom, je očitno sestavni Jel za koroške Slovence baje tako nspesnega „novega Jlalo-Fa"-
ljudi, ki so glasovali drugače, in po tem, kako utegne biti v njihovih srcih - po teh petdesetih letih? In po tistih tisoč in tisoč Slovencih v deželi, katerih glasovi so obvarovali nedeljivost Koroške?
„SAMO ENO ŽIVLJENJSKO DOBO IMAMO ČASA, da te zapeljance pripeljemo nazaj h koroštvu... Z nemško kulturo in s koroško dobrodušnostjo bomo, če šola in Cerkev opravita svoje, v eni življenjski dobi opravili delo, ki smo si ga zastavili..."
Takšna je bratovska združitev po programu prvega deželnega očeta Koroške Arthurja Lemischa iz novembra 1920. Smrtni poljub za oboje: za ..zapeljane" Slovence, za ..domovini zveste" Slovence v deželi. In mož, ki je dal tako naročilo, je dobil trg v deželnem glavnem mestu.
Da, mojster, resda so se med velikim domovinskim praznikom 24. oktobra v Celovcu po škofovi maši ..pobratili Korošci nemškega in slovenskega materinega jezika": Anton Wieser iz Pi-scheldorfa in Jakob Lut-schounig iz Maria Raina (Žih-potj koroški zgodovinarji pač ne marajo imenovati) sta prikazala to pomenljivo ceremonijo z vinom in bratskim poljubom -. Kakšna neokusna burka, če prelistamo danes novejšo zgodovino koroških Slovencev tja do tega zmagoslavja!
Ob tej 50. obletnici so s tisoč jeziki govorili o zgledni demokratični odločitvi dne 10. oktobra 1920.
Bilo bi bolj pošteno, ko bi bili govoriti Z DVEMA JEZIKOMA, se ne zdi tako tudi tebi, mojster? ... z nemškim jezikom, s slovenskim jezikom: DEMOKRATIČNO. In tedaj bi bil slovenski jezik rekel: SLOVENCI NA KOROŠKEM SPLOH NE OBSTAJAJO. Javno, uradno. In saj samo to šteje v življenju. Životarijo zasebno. To je zadnja postaja njihove poti na Golgoto, njihovega nečloveškega ponižanja, apart-
heida v deželi Koroški, ki ne trpi niti slovenskih krajevnih imen - poleg nemških. ..Karntner, sprich deutsch!" je terjal od njih tvoj „svet, ki je izgubil mir", mojster. Raziskovat sem, kako se ta svet, ki je izgubil mir, imenuje, in sem dognal, da tega od njih ni terjal svet, temveč učenci nemške šolske družbe Sud-mark, koroški nacisti, hlapci gestapa in krošnjarji z narodnostjo, njihove žrtve...
Nacistična despotija je tudi njim pripravljala „končno rešitev", ne samo Judom. Rabelj ni trenil z očesom: trinajst jih je bilo usmrčenih z giljotino, trinajst, ki so govorili slovensko. Potem niso več govorili. To je bil začetek.
Žrtve so bile iz SEL, ki sploh ne obstajajo, kraj se imenuje samo Zell-Pfarre.
Ti nimajo v Celovcu nobene ulice. Ni nobene ulice Korošcev trinajstih obglavljenih, za vstajenje Avstrije. Tudi najbolj zanikrne ne.
In tudi drugi nimajo nobene uličice, tistih tristo družin, pa tisti iz Dachaua, iz Ravensbrucka in Mauthausna ...
Njim in živečim Slovencem v deželi Koroški so namenjena samo še pokopališča... Tam, na koroških nagrobnikih, je njihova slovenska beseda javna, enakovredna nemški besedi...
O da, der Herrgott hat g'lacht... In
VVENN WIR DEN KRIEG GEVVONNEN HATTEN,
DANN WAR DER HIMMEL NATIONAL.
DIE PFARRER TRUGEN EPAULETTEN,
UND GOTT WAR DEUT-SCHER GENERAL...
Ali se nam ni čisto resno bati, da se je dobri Bog opil in da je zardeval od sramu nad skaženo koroško deželo, pa se je zato smejal? Pa kdo bi se dobro spoznal na božje reči!
In ali ne obstaja, cenjeni mojster, utemeljen sum, da si prav dobro vedel, zakaj si fantastični pojav bratovske
združitve našel ravno na pokopališču? Enak pojav -sicer manj pesniškega, zato pa verjetnejšega - bi bil lahko opazit še na nekem drugem pokopališču, v kostnici župne cerkve na REBERCI:
Miroljubno leži tam v kostnici lobanja ob lobanji, strmeč v prazno iz črnih očesnih duplin, nemško nacionalni in tisti, ki „80 jih karali, ker so govorili svoje slovensko narečje".
Čisto tiho, brez besede, za železno ograjo...
Čisto miroljubno. Ker ne govorijo.
V temi Niča...
Ne pa podnevi... zgoraj... pod koroškim soncem. Tam vlada DEMOKRACIJA. In ta išče Slovence v deželi ... In se jezi nanje, ker nočejo stopiti v vrsto, nočejo stati v pozoru, se nočejo dati prešteti ...
In če potem nevidne roke v varstvu noči s čopičem pridružijo nemškim imenom na krajevnih napisnih tablah slovenska, Klagenfurtu Celovec, Ferlachu Borovlje, Eberndorfu Dobrlo ves, Blei-burgu Pliberk, govorijo hlapci-pisarji samo o SKUPINAH ČEČKAČEV, o NESMISELNIH DEJANJIH ...
In očitno ne pride nobenemu funkcionarju vladne stranke v deželi na misel, da bi zvabil na dan te nočne bojevnike za narodno enakopravnost in jih za njihovo državljansko zavest in skrbstvo pošteno nagradil. (Obstaja namreč avstrijska državna pogodba, v njej pa člen 7. Že celih petnajst let.) Ne, narobe: zdaj imajo na Koroškem končno svoj lastni ..Nerešeni akt xy ..." in varnostne oblasti zasledujejo neko sled... Zakaj KO SO SE PARTIZANI ODPRAVILI V BOJ...
SO GOVORILE SAMO O BANDITIH...
In ker v javnosti dežele Koroške ne sme biti ne Borovelj ne Dobrle vesi, je bilo celovškim poklicnim gasiv-cem naročeno, naj snamejo dvojezične table. Tudi če bi s tem tvegali, da tudi Ferlacha in Eberndorfa ne bi bilo ... V duhu ENAKOSTI pred postavo...? Ali v duhu sprave z ..drugače govorečimi prebivalci" dežele? Najbrž je bilo bolj v duhu ENOsti koroške dežele, saj ko so jim naročili, naj govorijo samo nemško, se je govorilo tudi: ENO ljudstvo- EN Reich...
Da, mojster, ti to veš: despotija jih je odkrila, zaprla. usmrtila.
Demokracija jih zdaj išče in jih ne more najti.
In tako te pač vprašujem, veliki mojster pesniške besede, ki si deželi Koroški lahko rekel o sebi JAZ SEM TVOJ ODMEV, kaj naj človek stori, če je stopil v koroško javnost s stigmo Slovenca in bi rad žive), svobodno živel pod tem koroškim soncem, kot človek, ki ga je dala dežela, čigar predniki so bili pač nekaj sto let ..zvesti domovini"... Kakor je ukazovala
postava ... Cesarsko-kra-Ijeva in republiška seveda.
Kaj naj stori človek, če nikakor ni pripravljen privoliti v asimilacijo, če se je predolgo obotavljal, da bi umrl iz sveta, ki je izgubil mir?
Kaj naj stori človek, če spozna, da življenje v taki deželi zanj sploh ni življenje? Če jemlje tisto z materinim jezikom zares. Če se mora že spet otepati z bojaznijo, s tisto veliko bojaznijo, ki izvira še iz travme, grozovite travme, od zaslišanj na gestapu, od okovanih pet gestapovskih škornjev?
Kaj je storiti, mojster, če taka bojazen zgrabi spet celo ljudsko skupino, ker je izpostavljena trajni duševni obremenitvi?
Molčiš, mojster pesniških prividov, pesnik koroških domoljubov...
O, dobro vem, na tem svetu so pomembnejše reči kot dvojezični krajevni napisi na jugu Koroškega!
In vendar morejo tako govoriti samo tisti, ki svoje krajevne napise že imajo. In vse drugo, kar je samoumevno. Saj človek ne živi samo od kruha ... Tudi slovenski človek na Koroškem ne.
Tako sem se torej peljal v .Otok, tistega sončnega jasnega oktobrskega dne, da bi prebil na pokopališču uro v premišljanju - daleč od vseh udarcev na boben in čustvenih besedovavcev deželnega glavnega mesta v slavnostnih zastavah - tam pod hrastom in lipo, ki se objemata. Ampak kako mi je bilo tam, ko bratovsko združenih dreves nisem nikjer videl! Nikjer ob pokopališkem zidu. Dvakrat sem obšel častljivo staro cerkvico. En sam nagrobnik TUKAJ POČIVA Uršula Sima 1881-1933 -Počivaj v miru, vse drugo „ruht in Frieden". Nobenega sledu o mojstrovem hrastu in tudi o tipi ne. Že sem ga hotel po tihem obtožiti cenenega literarnega domisleka, ves jezen, da vlačim kamero s seboj, pa fantastičnega pojava ne bom mogel posneti, da bi ga vdelal v gloso o koroški obletnici...
Tedaj mi pride na misel: vprašaj vendar po tem kakega domačina!
„0 pač, rastli sta tam ob pokopališkem zidu, to že drži", je rekel gostilničar Pod lipo v Otoku.
„ln zakaj ne rasteta več?" sem vprašal.
„Samo trenutek, takoj ... " je rekel gostilničar in naglo sprejel naročilo starejših zakoncev iz Nemške zvezne republike, ki sta bila sedla k samotni mizi pod lipo.
..Posekali so ju. Pred kakimi petimi leti", mi je rekel potem.
„Zakaj pa?" sem vprašal.
„lmeli sta gnilo deblo", je rekel gostilničar.
„Obe?"
„Obe".
„Hvata", sem rekel.
In sem bil zelo žalosten. Tistega sončnega, jasnega desetega oktobra.
Prevede) Janez Gradišnik
Meni pa, cenjeni mojster, stopa pred oči podoba ločitve, ki je bila zahtevana, vendar ni bila uresničena: sodnik je ne dovoli. Šibkejši drug -zakonska žena - je prisiljen še naprej živeti med štirimi stenami s svojim nasilnim možem. In ko bi naposled bilo treba slaviti zlato poroko, se stari na večer pred družinskim praznikom sam zase opije v gostilni, razsaja, vzpenjajoč se po temnih hišnih stopnicah, sunkoma odpre vrata v spalnico - in premlati zdramljeno ženo, da se zvija od bolečin...
Dovoli mi, mojster, to predrznost, da proti tvoji ljubeči pesniški prispodobi o pokopališču ob Vrbskem jezeru postavim to banalno, brezupno žalostno primero.
Kateri izmed slavnostnih govornikov je namreč vprašal po potomcih tistih 15.279
Mladje 69 se priporoča
Te dni je izšlo novo mladje. „Osrednji del", kot je v uvodu zapisala urednica Maja Haderlapova, ,,je posvečen refleksiji o Evropi iz vidika pisateljev in intelektualcev, in to predvsem zaradi aktualnih vprašanj, ki so povezana z vzpostavljanjem novih političnih in gospodarskih modelov v Evropi."
Pred nekaj dnevi smo na televiziji spremljali združitev Nemčije, nekaj mesecev poprej pa so pisatelji, intelektualci in politiki z Vzhoda in Zahoda na celovški univerzi razpravljali o dilemah, ki se pojavljajo prav v zgodovinskem trenutku ,,ko se Zahod pripravlja na pohod proti Vzhodu". V novem mladju boste med drugim lahko prebrali te pogovore, ki sta jih v tekst strnila lektorja na filozofskem inštitutu celovške univerze Klaus Ratschiller in Hubert Wank, v slovenščino pa sta jih prevedli M. Smolič in M. Haderlap.
Med literarnimi prispevki najdemo tokrat kratko prozo Andreja Kokota. ,,Usodna poslušnost" Boga Bogorada skorajda spravi ob živce. Na shodu združenja je namreč prevzel nalogo, da išče "madeže in črne packe" v življenju Jurija Samoglava, katerega bi se združenje rado ,,znebilo" s kakšno novo, še neuporabljeno zvijačo, ker
"izključitev ne pride v poštev" (ker javnost tega ne bi razumela).
Med liriki tokrat izstopa Tržačanka Barbara Gruden s ,,Površine telesa"; Boris Pangerc v svoji ,,Pesmi Brega" opisuje omamno lepoto narave, življenje na podeželju, jesensko tihožitje in - kar še manjka! - ljubezen, ,,...Mi polje prigovarja v noč / in deklica počiva mehko, / ob njej sem kakor vrt cvetoč - / sijal bi cvetje / za poljub na ustne vroč."
Ljubljančan Andrej Moro-vič živi v Berlinu in v svoji kratki prozi ,,Hotel Stuttgar-ter Hof" opisuje Berlin.
V	literarnem delu revije boste našli še ,,Balado o muhi" Sergeja Verča in ,,Sedem sonetov" Milana Jesiha; da ne pozabimo slik koroškega slikarja Valentina Omana.
Ivan Verč se v drugem delu revije spoprijema z različnimi kulturnimi kodi, ki veljajo za slovenski kulturni prostor.
V	mladju 69 pa je objavljena tudi prevajalska poetika Pctrarcovega nagrajenca Fabjana Hafnerja - preberite referat, ki ga je maja letos prebral na dnevih slovenske literature v centru Georges Pompidou v Parizu! Želite pokušnjo?
,,B.B. King prizna, da ne zna hkrati peti in izvabljati iz strun najčistejšega bluesa, in nekaj podobnega se dogaja meni. 'Mene dogajajo' ali 'dogaja me", in edino, kar mi ostaja, je, ponovimo si Man-delštamova verza, zaupanje. Zaupati bo treba - in se odločati za. Samo za nekaj."
Miran Košuta razpravlja o Martinu Krpanu.
Marija Jurič-Pahor pa se sprašuje: ,,Kako se soočati s 'koroškim prastrahom'?" in skuša dajati za to napotke:
,,Pri tem ne zadošča napadati 'nemškonacionalne skrajneže' ali pa pozivati k zadržanosti in mirnim živcem, saj pred sabo nimamo nobenih strastnežev, ki gredo 'do kraja', temveč zlomljene, blokirane posameznike, ki se jim nacionalistični/seksistični bes kaže kot edina pot, da prikrijejo svojo 'notranjo psiho-dramo'".
Sem zbudila vašo radovednost?
Več o tem preberite kar sami v mladju 69, ki ga lahko naročite po telefonu: 0463/ 514300/74 ali pa ga kupite v slovenskih knjigarnah v Celovcu. Cena posamezne številke znaša 80 šilingov, letna naročnina pa 200 šilingov-
Štefka Vavti
KULTURNE
NOVICE
KULTURNE NOVfCE
LJUBLJANA- Pred 400 leti je umrl znani glasbeni ustvarjalec Jakob Petelin Gallus. Ob tej obletnici bodo prihodnje leto v oktobru v Ljubljani izvedli celo vrsto prireditev. Ena izmed največjih bo brez dvoma simpozij ,,Gallus in evropska glasbena renesansa", ki ga bo priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti med 21. in 26. oktobrom 1991 v Cankarjevem domu, kulturnem in kongresnem centru v Ljubljani. Na njem bo sodelovalo okrog 35 pomembnih znanstvenikov iz Evrope in Združenih držav Amerike.
GRAD SCHLAf N!NG- Pretekli teden je Visoka šola za glasbo in upodabljajočo umetnost priredila na gradu Schlai-ning na Gradiščanskem vrsto predavanj na temo ,,Ljudska glasba etničnih skupin v Avstriji". Med drugimi so obravnavali tudi ljudsko glasbo gradiščanskih Hrvatov in Slovencev na Koroškem in na Štajerskem.
CELOVEC.- Koroško glasbeno društvo v Celovcu je pred nekaj dnevi predstavilo spored
za koncertno sezono 1990/ 91. Letos bodo v ospredju veliki orkestralni koncerti, v cikel "Simfonični koncerti" pa bo uvedla Slovenska filharmonija (13.10.). V celovški koncertni dvorani bo znani orkester med drugimi zaigral simfonijo štev. 1 Gustava Mahlerja, Prokofjev koncert za klavir in orkester štev. 1 in nekaj novega, sodobnika Janija Goloba.
LJUBLJANA- Slo
venski oktet praznuje svojo štiridesetletnico. Znana in priljubljena vokalna skupina je bila ustanovljena 27.9. 1950, svoj jubilej pa bo proslavljala vse tja do septembra 1991. V okviru jubileja so doslej dogovorjeni koncerti v Trstu, Gorici, Novi Gorici, Mariboru, na Bledu in v Zahomcu na Koroškem. Osrednji jubilejni koncert pa bo oktet izvedel v Cankarjevem domu v Ljubljani dne 17.4.1991.
DUNAJ.- Nedavno tega je Interesna skupnost avstrijskih avtorjev na Dunaju predstavila knjigo ,,Času svojo umetnost -umetnosti svojo prostost: svobodi meje?/ Der Zeit ihre Kunst - Der Kunst ihre Freihcit: der Freiheit ihre Grenzen?" Avtorja knjige Gerhard Ruiss in Johannes A.
TRADICIJA, STIL IN OBLIKA — IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM
keramika
GIPPIONIR — KERAMIKA IN FINALIZAGIJA Slakova 5 Novo mesto tel 068/21-201. 24-298. 26-016 te)efax 068/23-213
SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ ..KERAMIKE« PIONIR
*	kmečke peč/
*	top/ozračne peč/
*	šted//n//d
*	/ram/n/
*	p/zzapeč/
*	pr/je tna /op/o/a za vaš dom
*	zdravo /n ekonom/čno gret/e
*	e/fo/oš/ro č/sfo o/to/je
*	/aMo vzdrževan/e, /ra/fovosf /n trajnost peč/, predvsem pa pr/hrane/f
*
pr/ energ/j/
PRODAJA IN INFORMACIJE:
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA. Vošnjakova 7 tel 061/317-984
VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARA VO
ZAŽ/V/TE Z NJO /N Mi VAM BOMO POMAGAL/
--------------------------------------!------------------------------------
MCUTF SLOVENSKI
!!? VESTNIK
DicScite
furunsere
deutschsprachigen
Leser/innen
Die Mehrheit der Kamtner Siowenen wahKe Vranitzky—Mag. Stoisič ist im Pariament!
Evropski pariament o Haiderju
(Nada/jeva/!jc y 7..sf?wH)
V	poročilu je še poudarjeno, da je Haider sedaj vladni šef dežele Koroške, „kijebila pred drugo svetovno vojno središče nacizma, ter da izkorišča regijo kot oblastno osnovo, preko katere še predstavlja kot nacionalno poznana in celo popularna figura."
V	poročilu raziskovalnega odbora Evropskega parlamenta so navedene tudi antisemitske izjave, ki so se pojavile na Koroškem, Haiderjevo posestvo v občini Bistrica, ki je bilo nekdaj židovsko, ter Haiderjeva udeležba na srečanju bivših csesovcev.
Želite potovati v Opatijo?
Avstrijsko-jugoslovanska družba na Koroškem prireja od 9. do 11. novembra potovanje v Ljubljano in Opatijo. S posebnim vlakom se boste odpeljali iz Celovca oz. Beljaka preko Ljubljane v Opatijo. V vlaku pa vas bo čakal poseben servis: poleg bifeja boste imeli na razpolago tudi „plesni oddelek" -tako da se boste res lahko odlično zabavali.
Podrobneje vas informira OJG-Koroška.
KSŠŠD bo izdat pomembno knjigo
DUNAJ/CELOVEC.- V
Založbi Drava bo izšla knjiga Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, ki sc temeljito ukvarja s tradicijo in značajem desetooktobrskih proslav ter dokumentira njihov odločilni vpliv na koroško manjšinsko politiko v preteklih sedemdesetih letih. Knjiga je predelana in razširjena naklada klubske brošure „Karntcn blcibt deutsch" iz leta 1980 in je slej ko prej edina publikacija, ki nudi bralcu obširen vpogled v eno izmed najbolj občutljivih poglavij koroške zgodovine.
D/F FF/FRN ZUM
/0. OKTOBER
/N KARNfFN
Knjigo boste v nehaj dneh /aMo hupi/; v obeh s/oven-sh/b knjigarnah v Ceiovcu (Naša knjiga in Mohorjeva), a/i pa jo naroči/i pri KS&3D. Mondscbeingasse 77. 7070 Dunaj/Wen.
Die groBe Mehrheit der Kamtner Slowenen hat bei der sonntagigen National-ratswah) der SPO und insbe-sondere Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky ihre Stimme gegeben. Daszeigendeutlich die Wahlergebnisse aus den zweisprachigen Gemeinden Sudkarntens, wo die SPO bis zu lo Prozent gegenuber 1986 dazugewann. Anderer-seits gab es fast keine zwei-sprachige Gemeinde, in der die Sozialisten Stimmenein-buBen hinnehmen muBten.
Mit der burgenlandischen Kroatin Mag. Terezija Stoi-sic, die auf der Liste der Gru-nen Alternative als Minder-heiten-Vertreterin kandi-dierte, werden die in Oster-reich lebenden Minderheiten in der neuen Legislaturpe-riode einen Vertreterin fur ihre Interessen haben.
Die Grune Alternative muBte in Karnten zwar Stim-meneinbuBen, besonders im zweisprachigen Gebiet, ver-zeichnen, was in erster Linie auf die nicht klar definierte Haltung des konservativen Lagers der Kamtner S!owe-nen zuuruckzufuhrcn ist.
Der Obmann des Zentral-verbandes slowenischer
Das intcrkulturcllc Lcrncn soli dcmnachst zum Unter-richtsprinzip erhoben wcr-den, ganz in diesem Sinnc wiU die Padagogischc Akadcmic in Klagcnfurtcrstc Initiativcn setzen: „lm Gcgcnsatzzu den groBcn Landcsfciern, moch-ten wir cine zukunftweiscndc Bcgegnung mit ahnlichen Einrichtungen aus den hci-den Nachbarslandem wa-gen", so wo!lte Direktor Wcrner Antoni die am 8. und 9. Oktober stattfindende Bc gegnung mit Gasten aus Friaul und Slowcnicn ver standen wisscn. !m Sinnc des Atpcn-Adria-Gcdankcns uttd im Hinblick auf die Off-nung Europas zu cincm Eu ropa der Regioncn, fiihlc ge rade die Padak sich vcrpflich
Nach achtjahriger Arbcit tst nunmchr im Kommis 'ionsvcrlag der Manzschcn Vcrlags und Univcrsitats-Imchhandlung Wien cin ncu cs deutsch slowcnisches Rcchtswortcrbuch crschic nen Dicscs Wortcrbuch der Rechts und Wirtschaftsspra chc/Slovar pravnega in cko^ nomskega jezika" bchandelt auf knapp 4(X) Scitcn allc wc scntlichcn Rcchtshcgriffc und wurdc mit dem Zic! her ausgegehen, den slowenisch sprcchcndcn Menschcn den Zugang zum Rccht zu er lcichtcrn
Die mnd 38 fXX)Stichwortc
Organisationen	Dipl.-Ing.
betonte in einer ersten Stel-lungnahme, daB er fur die Zukunft sowoh! von der SPO
Karntcns Image in Europa hat einen weiteren Tiefstand erreicht. Der Bericht des Untersuchungsausschusses „Rassismus und Auslander-feindlichkeit" des Europai-schen Parlamentes (Bericht-crstatter ist der britische Labour-Abgeordnete Glyn Ford) hat den 1895 zu diesem Thema publizierten Evgrige-nis-Bcricht aktualisiert und dabei die neueste Entwick-lung in der politischen Land schaft Osterreichs als drama-tisch beurteilt.
In dem in der vergangenen Woche von der neuen Min-derheitensprccherin der Gru-nen im osterreichischen Parlament, Mag. Terezija Stosič, der Offcntlichkcit prasentier-ten Bericht, ist von einer
„dramatischcn Entwicklung" in Osterreich und cinem kometenhaften Aufstieg der Freiheitlichen Partci Osterreichs unter dem als „Yuppic-Faschist" bczeichnetcn Jorg Haider die Rede. Wortlich
tet, junge Menschcn zu einer umfassenden Europagcsin-nung zu crzichen; die Bcgcg nung mit Lehrem und Schu lcm aus den Nachbarslan dem konnte cin erster Schritt in diese Richtung scin.
Ein rcichhaltiges Pro-gramm (Diskussioncn und Vortragc zu den Themenbe rcichcn Alpen-Adria-Ge danke, Erzichungzu Europa, Rollc der Schulen, sovic kunstlerischc Darbictungen) wird - so hoffen die Vcran staltcr - cin breites Publikum in die Aula der Padak lockcn und neue Kontakte crmogli chcn. Diese Veranstaltung seri! ubrigens — in velchcr Form auch immer - alljahr lich stattfinden.
und Wortverbindungen be rucksichtigcn die Tcrmmolo^ gic der wescntlichen Rechts^ gebiete, aber auch cinigc fur den Bcnutzcr in Karnten be sonders aktuelle Matericn wie zum Beispiel das Ge mcindcrccht, Gcnossen schaftsrccht sovie die grund legende Tcrminologie der Wirtschaftssprache Erarbei tet wurdc dicscs Werk vom Klagcnfurtcr Juristcn Dr Paul Apovnik und dem in Ebriach geburtigen und der zcit in C raz tatigen Univ Ass Dr I udvvig Karničar Die Arbcit an diesem Wor terbuch wurde mit Unterstut
wie auch von der Griinen Alternative ein verstarktes Verstandnis fur lebensnot-wcndige Fragen erwarte.
heiBt es ^lann weitcr: ^Trotz der Zugehdrigkcit der FPO zur Liberalen Internationale steht die Partei doch am auBersten Rand des osterreichischen Parteienspek-tmms und verfolgt eine rassi-stische Politik gegen Fremde allgemein und in ihrer Hoch-burg Karnten insbesondere gegen die slowenische Min-derheit".
In dem Bericht, der den Abgcordneten des Europai-schen Parlamentes in der nachsten Plenarsitzung vor-gelegt werden wird, wird fer-ner darauf aufmerksam gemacht, daB Haider heute Regierungschef in jenem Land ist, welches vor dem Zweitcn Weltkrieg ein ^Zen tmm des Nazismus" gewcsen
Frankfurter
Buchmesse
„Die Teilnahme an der Frankfurter Buchmesse ist gerade fur die kleineren Vcr-lage eine lohnende Invcsti-tion", davon ist Dr. Helga Mračnikar, Vertreterin des Drava Verlages uberzcugt. Auf dieser gigantischen Buchschau stellcn neben dem zweisprachigcn Kleinverlag Drava auch die Kleinverlage Hermagoras und Wicscr -beide prasentieren unter an-derem auch slowcnischc Au-toren - ihr Program m und die Neuerschcinungen 1990 aus.
Gegen MiSbrauch dk^1o-Oktober!
Der Republikanische Klub Neues Osterreich und die UBW Klagenfurt/Celovec la-den morgen, Mittnoch, dem lo. Oktober 1990.19.00 Uhr, im OGB Saal in Klagenfurt/ Celovec zu einer lo Okt oberGegenveranstaltung unter dem Motto ^Gegen den MiBbrauch des lo Okt ober - Keine Feierstunde" ein Den Abend werden un ter anderem Prof Dr Envin Ringe), Maja Haderlap, Te režija Stojte, Franz GrolL mann, Peter Kaiser, Peter Kreisky, Osvald Oberhuber. die Band Boško Petrovič ge stalten
vielfach auch an die Jugend veitergegeben Die Jugend der Stadt Vblkermarkt vili eine seelische Entgiftung der Atmosphare in der Gcmein de aber auch im Land Kam ten
Sie vili die Geschicbte des Landes nicht beurteilen. son dem anders veiterschreiben Sie vili den 10 Oktober so begehen, daB er zur Gcmein schaft unter den Volksgrup^ penbeitragt
Die Veranstalter der JBe gegnung im Oktober" haben auch versucht, mit der Zu sammenstellung des Prt^ gramms der Tatsache gerecht zu v er den. daB Vblkermarkt das geographische, kulture! le. virtschaftlichc und schuli sche Zent rum eines ge mischtsprachigen Bezirkes ist
Die Bcgegnung im Okto^ ber - Srečanje v oktobru" vurde mit einer Ausstellung heimischer Maler in der Ja kobskapelle in Vblkermarkt eroffnet Am 12 Oktober le sen Gert Jonke und Cvetka Lrpuš im Rahmen einer Lite raturpartv Ern Jugendgot tesdrenst und ein Jugenkon zert finden am 13 Oktober statt Am 19 Oktober vird bei einer Podiumsdiskussion die Frage -10 Oktober - ein Feiertag mit Zukunft" erbr tert Am Podium dbkutieren Dr Morhsch von der L niver sitat Wien. Dr Hofzmgervon
Apovnik/Kamičar erarbefteten neues Rechtzwoftefbvch
set.
Mehrere jugendorganisa tionen der Stadt Vblkermarkt (Junge OVP, Katholische Ju gend, Sozialistische Jugend, Junge KEL, Landjugend
gefugt hat. vurden nicht ab^ getragen
Bitterkeit und GroH, die sich durch erlittenes Unrecht aufgestaut haben. vurden
Waisenberg und die Grune Bi!dungswerkstatt) haben sich anlaBlich des 7(LJahr Ju bilaums der Kamtner Volks^ abstimmung das Ziel gesetzt. den 10 Oktober -anders". zukunftveisendcr zu feiem
Die geplante Vcranstal tungsreihc steht unter dem Motto -Bcgegnung" im Ok tober - srečanje v oktobm" uns soli der alteren Genera tion beveisen, daB Menschcn verschiedener Weltanschau ungen, Parteien. Kulturen und Sprachen zusammenar beiten und zusammen leben kbnnen So habe sich. vie die Vertrctcr der einzelnen Ju gendgruppen meinen. der Weg unserer Eltem und GroBeltem nicht bevahrt Die Last der alten Wundcn. die man sich gegenseitig zu
zung des Landes Karnten. das die Kosten fur eine Sekre tarin ubemommen und Buro^ raumlichkeiten zur VerfrL gung gcstellt hatte. und des Bundesministeriums fur Ju stiz ermbglich!
Die letzte grbBere Arbcit dieser Thematik stammt aus dem Jahr 1894 und vurde von Janko Babnik redigšert Die neue Arbeit ist in der Mohor jeva Hermagoras Buchhamb lung in KlagenfurtTCelovec zum Preis von 760 Schillmg erhahlich Der zveste Tei) zu
diesem Werk in sloveniacM der I nivcrsrta! Klagenfurt deutsch soli voraussichtlich in und Dr Kamer von der L ni zvei Jahren erscheinen	versrtat G raz
Padagogische Akademie in Kiagenfurt setzt neue Akzente
Haiders Minderheitenpoiitik vor Europaisches Pariament!
V Šitienik - Sotaris
To/e(/c .se je wagi/?a/o proti AroncM, A*o nas je neanrorn: Janez tVci.sj zoper zbra/ po J oA:r;7jen; Zveze A; o ros/c i/; parnzanov, Ja na^ pope/je .s ,S7'enen;'Arovnn avroAsn.son; .sonen naproJ. ^ojer /7anz/, Ar; je že mnoga /era „na,š eJ/nr", naj je Arar na /;;?ro roko poregn:/ čez jasne AčaravanAre /n sAroz/ A:ranj.sA:o Ježe/o Jo jirjcgu , roJa zameg/enega morja pr/ CriArccuici, Acjer nam je o/)mor.s Ar/ Jež po.sreno za.so/// koji/o. A7n J/Ao je nam je pro Jrer/ v jnžne A: raje, Ara jr/ jonce nam n/ Arore/o pr/r/ napror/,
Z ogledom slapov reke Krke v Skradinskem buku pa smo se menda hudo zamerili Poseidonu, da nam je poslal tako ploho, ki podobne menda že leta ni bilo v tem kotlu. Kakor sta Adam in Eva po izgonu iz raja morala jesti kruh v potu svojih obrazov, tako smo mi morali pospravljati svoje lunch pakete na prostem med nalivi, da nam je curelo od nosov in brad pa še naprej. Ta dan se ni bilo več treba kopati. Pa je bilo kmalu vse pozabljeno, na Solarisu nas je pozdravljalo sonce.
Za zaključek tedna smo se še zaupali izletniški ladji, da nas potegne med južne Kornate, da vidimo vsaj del teh bajnih, v glavnem neobljudenih in golih otokov in skal, ki štrlijo iz morja ponekod visoko k nebo. Kar 148 takih fenomenov je. Nekoč menda niso bili tako goli in puščavski. Kjer so bili poraščeni, so dajali za časa benečanske vladavine jadranskim gusarjem skrivališča. Med pregoni teh morskih roparjev je bila ta rast požgana in se ni več pomladila! Po ogledu teh otokov se je kapitan ladje veselil, da je družba „obdelovala„ na krovu in si gasila žejo z njegovo črnino, ki je po njegovem zatrjevanju bila za polovico cenejša kot v restavraciji. Zato pa nas je vesele in zadovoljne - nihče ni utonil in nobeden ni kaj izgubil - pripeljal nazaj v območje hotela.
Kakor je kdaj konec sončnega jutra, tako se je tudi dopust nagnil h koncu in
morali smo se posloviti od Solarisa in ubrati pot proti domu. Vračali se nismo ob Velebitskem kanalu, kjer nam je bila cesta nevarno žugala, temveč skozi Zagoro proti Liki in Plitvičkim jezerom.
Morali smo mi za njim. Med potjo pa smo morali spoznati, kako hitro se lahko spremeni veselje v žalost, sreča v nesrečo. Cesta ob ska-lo^iti obali Vinodola in Vele-bitskega kanala nam je kar na več mestih dajala svoj „me-mento", kjer so ležali avtomobili na skalovju pod cesto in so iz njih še lezli potniki srečni v nesreči. Tovornjak, ki ga je nekaj metrov pod cesto še ulovilo redko grmo-
Naš voznik pa je suvereno obvladal od dežja sluzasto cesto in obvozil sredi nje prevrnjenega italijanskega tovornjaka, ob katerem je z zaprepadenim obrazom sklonjen šofer čakal na rešilnega žerjava. Mislil sem, da dirkačem, ki se tudi na taki razmeroma kratkoprožni šoli nič ne naučijo, ni pomoči in prej ko slej obležijo na skalovju.
Že v Ravnih kotarih pri Zadru nas je pozdravila sinjina južnega podnebja in nam dovolila nemoteno pristati na cilju vožnje pred hotelom „Andrija" v turističnem centru Solaris pri Šibeniku. Ogromni hotel nas je prijazno sprejel in nas za prihodnjih teden dni tudi primerno gostil, da smo se lahko zadovoljno vdali soncu, morju in prijetni družbi.
Ker nas je bila večina „mla-dih ostalih", nas je mladostna radovednost gnala tudi kam ven, da v nepoznanem ali pa
morda tudi že znanem svetu odkrijemo kaj novega.
Ker je organizator izleta take želje svojih potnikov že poznal ali vsaj domneval, je vnaprej vpletel v program tudi tri izlete. Na otok Murter smo jo mahnili kar z avtobusom in popoldne, da bi se tam tudi kopali. Vendar so do kopanja prišli samo nekateri neumorni, medtem ko drugim nista pustili v vodo „ljud-sko petje" in dalmatinska črnina.
Velebit nam menda tega ni oprostil. Na svojem južnem pobočju, visoko nad Obrov-cem, se nam je zoperstavil s takim pišem, da se je težki avtobus kar nervozno stresal. Marsikomu je prišlo na misel, da bi tukaj avtomobil, ki bi zgrešil trdno cesto pod seboj, ne obležal nekoliko metrov niže na skalovju, temveč morda kar šele v strugi reke Zrmanje, par sto metrov niže. Po tem spopadu med morskimi in planinskimi duhovi nam je v Liki zopet zasijalo jasno sonce in nas vso pot spremljalo do domačih vasi in mestnega trušča v Celovcu.
Dr. Tone Jelen
f/de/eženci /efošnjega /z/e/a ZKP na jadransko oba/o.
Jugoslavija pred razpletom krize?
Kje je Jno jugoj/ovanjke krize je rej težko napoveJat/. Kaže, Ja je precej g/ohje, kot pa jo ga ttapoveJa/t trinog/ komentatorji, preJvjem avstrijski, jaj /ti po nji/iovetn Jngos/a-vija tnoru/a razpajti že preJ nekaj /eti, najkajneje pa /anjke jejeni. 7oJa, ne/ .Se ve Ju o o/tjtaja, rej pa je, Ja že zJavnuj to ni več jeJerativna Jagoj/avtja, kokrjne Jtno Zu/i vajeni v Titovi/; čaji/;.
V Jugoslaviji poteka hiter proces demokratizacije in osamosvajanja narodov, in to kljub temu, da največkrat izglcda prav nasprotno. Dogodki na Kosovu, v Kninski krajini na Hrvaškem in neljubi posegi vojske v Sloveniji sicer zaostrujejo odnose do roba državljanske vojne, vendar lahko ta proces samo upočasnijo, ne morejo pa ga zaustaviti. Ta čas, vendar najdlje do decembra, se republike in narodi srečujejo z veliko sistemsko različnostjo in različnimi pogledi na nadaljnje (skupno?) življe nje. Slovenija in Hrvaška sta že spomladi izvedli demokra-
tične volitve in uvedli strankarski sistem po zgledu zahodnih demokracij. Sedaj je na vrsti Bosna in Hercegovina, do konca leta pa bodo volitve tudi v preostalih republikah, med njimi tudi v Srbiji. Glede na predvolilne zahteve strank v teh republikah je pričakovati, da bo dogovor o bodoči ureditvi Jugoslavije kmalu lažji.
Najhujši problem jugosla-vije so vsekakor mednacionalni odnosi in nejasne meje med narodi kot rezultat zgodovinskega razvoja. Tako Avstro-Ogrska kot Turčija sta narode na tem področju tako zmešali in zapletli, da je
v procesu osamosvajanja razplet lahko velika ovira za samostojnost posameznih jugoslovanskih držav. V tem času se to kaže poleg na Kosovu predvsem na Hrvaškem, v Kninski krajini, kjer je srbsko prebivalstvo razglasilo avtonomijo in z zaplenjenim orožjem skuša na neciviliziran način zagotoviti in utrditi njene meje. Miloševi-čeva Srbija ga pri tem podpira in ves scenarij je bil verjetno pripravljen v Beogradu. Kosovskim Albancem, po številu tretjemu največjemu narodu v Jugoslaviji, pa je isti beograjski scenarij že vzpostavljeno in delujočo avtonomijo ukinil.
Slovenija se še nadalje osamosvaja. Pretekli teden je njena skupščina kar 27 členov zvezne ustave razglasila za v Sloveniji neveljavne. Spor z vojsko zaradi poveljevanja slovenski tcrtorialni obrambi
in zasedba njene stavbe je bil sicer alarmanten in boleč, vendar nc nevaren. Pokazal je le, da v vstah vojske pojem suverenosti republik in narodov še ni pravilno razumljen.
Slovenija in Hrvaška sta prejšnji petek objavili predlog konfederalne pogodbe med republikami, ki sta ga pripravili po dogovoru v predsedstvu Jugoslavije. To bo osnova za dogovarjanja o njunem bodočem statusu v Jugoslaviji ali zunaj nje. Vse opcije so še odprte, pri tem pa je najbolj pomembno, da sc s tem aktom začenja razplet sedanje ustavne krize.
Jože Rovšek
Naročite
^Slovenski
vestnik!"
Po maturi na veliko potovanje
Dne 30. avgusta smo se maturantke in maturanti podali na tradicionalno potovanje po Jugoslaviji. Spremljali so nas razrednika prof. Janko Zerzer in mag. Janez Zwitter-Tehovnik ter mag. Martin Urbajs in mag. Niko Ottowitz.
Prva postaja je bila v Ljubljani, kjer sta se nam pridružila še prof. Vladimir Klemenčič, ki maturante slovenske gimnazije spremlja že vsa leta, in vodič Kompasa Župančič.
Še za isti dan je bil načrtovan ogled Zagreba. Prvo noč smo prespali v Plitvicah, kjer smo drugi dan uživali prelepo naravo. Že na začetku pa smo bili pod časovnim pritiskom, tako smo bili že proti večeru v Sarajevu, potem ko je bilo kosilo v Jajcu. Prespali smo v hotelu Bosna, v katerem je pred nami bival že avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Navdušeni od orientalskega Sarajeva smo sc s svojim avtobusom napotili preko Mostarja v Dubrovnik. Zmučeni od vseh doživljajev in od vožnje smo bili zelo veseli, da smo lahko štiri dni bivali v lepem hotelu ob morju. Kakor jed je bilo tudi vreme odlično.
Marsikdo je poleg ogleda mesta izkoristil tudi možnost kopanja na otoku Lokrumu. Nekateri so se celo upali skakati z „Lojzctovc skale", ki je preko 15 m visoka, in to celo s skokom na glavo. Seveda smo uživali tudi nočno življenje in marsikdo je našel pot v hotel šele zgodaj zjutraj. Poleg kartanja in drugih iger smo se zavedali tudi tega, da je to naše zadnje skupno srečanje.
Naslednja postaja je bil Split, kamor so sc nekateri peljali z ladjo. Tudi v Splitu smo prenočili v enem izmed najlepših hotelov. Jed v hotelih je bila vseskozi izredno dobra, včasih smo imeli na izbiro kar več jedil.
Zadnji dan smo sc spet vrnili v Ljubljano, kjer smo imeli tudi slavnostni sprejem. Ker so nas nekateri zapustili že v Ljubljani, smo sc razredčeni vrnili domov na Koroško.
Nasplošno smo bili z organizacijo zelo zadovoljni. Lc časovna stiska vseskozi ter vodiči v posameznih mestih so razočarali, ker so govorili nemško. Za spremstvo in za dober potek potovanja bi sc radi zahvalili gospodu Klemenčiču in Republiki Sloveniji. Posebna zahvala pa velja našim profesorjem, katere smo doživeli sproščene in oddaljene od skrbi šolskega življenja.
Ana, Tanja, Mirko
Zanimivi novi knjigi
Pravočasno /t praznovan/M desetega o^lo^ra sla v Za/oz/a' Drava izv//' j ve zamnavi novi /tnjigi, Pi s/cnsala najii rirngačen, Arinčen, znanstveni pristop it A:oro.s'&i poiitični organizaci/i A7/D in it popniistični poiiti/ri Ježeinega g/a-varja i/airier/a in njenem n ozatipt.
Knjiga „Der Karntner Hei-matdienst / Koroška domovinska služba" skuša med drugim najti odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da je neka nacionalistična veleor-ganizacija kot je to Koroška domovinska siužba v zadnjih letih mogla v tolikšni meri vplivati na manjšinsko politiko Koroške. Avtor Martin Fritzl je začel pri zgodovinskih koreninah društva, pri ideologiji KHD, njegovih političnih aktivnostih in pri njegovih vezeh s pomembnimi institucijami na Koroškem in v desnoekstremi-stični sceni.
Dogodki v zadnjih 30 letih kažejo, kot je zapisal Fritzl, kakšen vpliv ima KHD na koroško politiko:
Leta 1957 je bilo ustanovljeno društvo KHD kot strešna organizacija za vsa „do-movini zvesta društva". Leto pozneje je bistveno prispeval Martin Fritzl
KBRMTHER
HE1MAT
DlEMST
Ideologie, Zieie und Strategien einer nationalistischen Organisation
k ukinitvi obveznega dvojezičnega pouka na ljudskih šolah na južnem Koroškem, leta 1972 so tako imenovani „Ortstafelsturmerji" preprečili postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, leta 1976 so politiki ustregli zahtevam KHD (po preštevanju manjšin), v letih 197H/79 je KHD nastopal proti ustanavljanju mešanih avstrijsko-jugoslo-vanskih podjetij na južnem Koroškem, leta 19H4 pa je dosegel ločitev dvojezičnih in nemško govorečih šolarjev.
Fritzl je med drugim analiziral tudi simbole, ki jih je uporabljal KHD v svojem časopisu „Ruf der Hcimat" in ki so podobni simbolom publikacij nacionalsocialistov (npr. „Dic Hcimat ruft"). Za vse, ki bi radi podrobneje spoznali zgodovino, ideologijo in akcije KHD, ki bi tudi radi zvedeli, zakaj je ta organizacija tako uspešna, priporočamo knjigo „Dcr Karntner Hcimatdicnst" Martina Fritzla, ki je izšla v Založbi Drava in stane 17H šilingov.
Gero Fischer in Peter Gstettncr, izdajatelja knjige „Am Karntner Wcsen kun-nte diese Republik genesen" An den reehten Rand Euru-pas: Jorg Maidcrs „Erneue-rungspnlitik", se sprašujeta v uvodu:
„Am Karntner Wcsen kdn-nte diese Republik genesen" (Jorg Haider im Herbst 1989). Wieder nur einer der starken Spriiche des Karntner FPO-Landeshauptman-nes Jorg Haider oder eines jener gezielten Signale unzweifelhafter Eindeutig-keit, mit denen der national-freiheitliche Parteichef sei-nen Gefolgsleuten die N ah c zu altbekannten, von den Deutschnationalen geprag-ten Sprach-und Denkmu-stern bedeuten will? Also eine zarte Anspielung auf ein iiber lOOjahriges (und im „1000jahrigen Reich" gern gebrauchtes) geflugeltes Wort, dem altnationalen Hoffnungsschimmer Emanuel Geibels frei nachempfun-den: „Am deutschen Wesen soli die Welt genesen"?
Dicjcnigcn aus dem alten und neuen rechtsextremen Lager, die auch dem Haider-schen Ausspruch von der „ideologischen MiBgeburt" (gemeint war die osterreichi-sche Nation) applaudiert ha-ben und die es auch fur richtig fanden, da!3 der Karntner Landeshauptmann sich wei-gerte, auf Karntner Boden die Ubergabe einer Bundes-auszeichnung fur die Befrei-ung vom Hitlerfaschismus an osterreichische Freiheits-kampfer vorzunehmen, wer-den schon gewu(3t haben, was der neue Landesfiirst mit die-sem „Karntner Wesen" gemeint hat. Und sie werden auch wissen, woran „diese Republik" angeblich so krankt, dal3 ein Karntner Landespolitiker vom Typ „der traut sich was, der Jorg" an der Republikgesundung arbeiten muB."
Knjiga dokumentira in vrednoti Haiderjev demago-ški pristop v politiki, ki da nasprotuje in škoduje večkulturnosti, dvojezičnosti in razvoju manjšinskih pravic na Koroškem.
V knjigi boste našli prispevke znanih in priznanih znanstvenikov in avtorjev, ki so še posebej pozorni na Haiderjeve strategije kot so: negovanje podob sovražnosti, novi obrambni boj proti vsemu tujemu ipd.
Janko Messner in Gero Fischer sta napisala prispevke k vprašanju „vindišarjev". Ali jih še imamo na Koroškem? se sprašuje Janko Messner. Odgovor je kratek in jedrnat: „Nc! Na Koroškem ni vindi-šarjev in zato tudi ni vindišar-skega jezika. Imamo pa pismeno slovenščino in okrog 45 slovenskih dialektov".
Cc ht radi vedeli, kaj je v
ozadju Haiderjeve „obnovi-tvene politike", preberite knjigo „Am Karntner Wesen konnte diese Republik genesen", ki sta jo v Založbi Drava izdala G. Fischer in P. Gstettner, knjiga stane 168 šilingov.
Vestnikov hit: danes zadnja priložnost za prijavo!
Zaradi velikega zanimanja za letošnji Vestnikov hit v Medulin v Istri smo v hotelu ..Belvcdere" rezervirali še dodatne sobe. Uredništvo in uprava Slovenskega vestnika sprejemata prijave le še danes, 9. oktobra 1990 na telefonsko številko
(0463) 51-43-00-30/34
Kdor se je že prijavil za Vestnikov hit in še ni prejel vplačilnice, podrobnega programa bivanja .v Medu-linu ter natančnega voznega reda avtobusov, ki bodo prišli po Vas in Vas tudi pripeljali domov, naj se nujno javi na zgoraj navedeno telefonsko številko.
Mnogo novosti na tnternautici 1990
CELOVEC. - Na letošnjem sejmu Internautica na celovškem sejemskem razstavišču bodo že tretjič predstavili novosti za ljubitelje jadranja, ribolova ter vodnega športa. Tokrat posvečajo pozornost predvsem pri jateljem jadranja in pot apljanja. Prav za slednje bodo na sejmu prvič nasploh predstavili poseben kompresor, ki jim pomaga, da si v primerjavi z dosedanjimi agregati prihranijo skoraj polovico časa, saj je z njim mogoče
napolniti tri kisikove steklenice v samo desetih minutah. Za potapljače pa bodo predstavili tudi najnovejši kom-pjuter.
Na Internautici bodo prikazali tudi najmanjšo jahto, ki je dolga samo tri metre, najhitrejšo jadrnico ter motorni čoln, ki je povsem elektronsko opremljen, in na katerem lahko zaspite (vozi z avtopilotom) in jeste vročo pizzo, ki jo vzamete iz mikrovalovnega štedilnika.
Kvaliteta zraka stalno nazaduje
VELIKOVEC- Nič kaj
ugodno sliko o kakovosti zraka v velikovškem okraju ni orisal dobrolski zdravnik dr. Dieter Schmidt na svojem predavanju v Domu prosvete v Tinjah. Že na začetku je namreč poudaril, da pride v tem okraju večkrat do prekoračenj uradno dovoljenih norm, še posebej stopenj obremenitev v polurnem povprečju. Nič čudnega torej, da je velikovški okraj v vseavstrij-skem merilu glede na delež
Dr. D/efer Schmidt
Scheiber odhaja
VELIKOVEC.- Okrajni glavar dr. Herbert Scheiber bo s koncem tega leta odšel v pokoj. To smo zvedeli po seji koroške deželne vlade. Kdo bo njegov naslednik, še ni jasno, saj so v deželni vladi napovedali, da bodo objavili razpis šele po seji koroške vlade 16. oktobra.
smrtnih primerov in pljučnih obolenj v samem avstrijskem vrhu. Od 100.(XX) prebivalcev namreč v velikovškem okraju za pljučnim rakom umre 61,6 ljudi (v avstrijskem povprečju 49,9), 45,8 pa je kronično obolelih (v Avstriji 31).
Dr. Schmidt je v svojem referatu tudi izpostavil, da se kljub ukinitvi tovarne celuloze na Rebrci stopnja onesnaži tve zraka v celotnem okraju v bistvu ni znižala, ter da k temu prispevajo predvsem ogromne količine emisij žveplovega dioksida, ki prihajajo v okraj iz Slovenije (elektrarna v Velenju jih letno spusti v zrak kar 66.(XX) ton). Te emisije so najbolj zaznavne v območju Labota, pa tudi merilca v pliberški občini sta že večkrat zabeležila visoko stopnjo onesnaževanja zraka prav zaradi teh emisij.
Dodatni problem, ki tudi iz zdravstvenega vidika še ni docela raziskan, je vprašanje obremenitve z ozonom. Dr. Schmidt je dejal, da je na celotnem Koroškem nameščen le en merilec, ki povrhu tega niti ni postavljen ob glavni cesti. Kljub temu pa je ta merilec samo julija in avgusta lanskega leta kar 68-krat zabeležil previsoko stopnjo obremenitve. Če se bo to nadaljevalo, je zaključil dr. Schmidt, bo že kmalu treba odrediti prepoved, da bi se npr. otroci sploh še kdaj igrali na prostem ali pa prepovedati nogometne tekme v času med 10. in 18. uro. Seveda, če ne bo prišlo do pametnejših rešitev, kot npr. preusmerjanja prometa na javna prevozna sredstva,...
Umetni sneg
PODEN.- Veliko snega! To je prvi pogoj za področje, ki živi od zimskega turizma. V Podnu pa v zadnjih treh letih sploh ni bilo snega. Prav zaradi tega se je družina Sereinig odločila, da bo investirala več milijonov šilingov v napravo za umetni sneg. Z njo bo področje v okolici Podna tudi v prihodnjih letih privabljalo turiste in ljubitelje zimskega športa.
Bodo šole kmalu bolj samostojne?
CELOVEC.- Ministrica za pouk Hilde Hawliček je ob svojem obisku na Koroškem bila zadovoljna z tukajšnjim razvojem šolstva. „Od leta 1970 dalje je bilo izgrajenih 500 zveznih šol, število učiteljev pa je v istem obdobju poraslo od 68.000 na 111.000."
Hawličkova je dejala, da bodo tudi v prihodnje finančno nadpovprečno podpirali šolstvo, pri tem pa se je zavzela za večjo decentralizacijo. Šole naj bi v bodoče imele več pravic za samostojno odločanje - tudi glede učnih načrtov in financ. „Regionalizirali bomo posebej še tako imenovane učne poskuse."
Posebno pa je Haw!ičkovo veselilo, „da je ta čas vključena v učne načrte v vseh šolah tudi informatika."
Zavod za pokojninsko zavarovanje delavcev obvešča:
Govorilne ure v oktobru Pliberk, mestna občina, 18.10 od 11.30 do 14.00 Labot, občinski urad, 18.10 od 8.00 do 10.00 Beljak, delavska zbornica 9.10 in 23.10 od 8.00 do 12.00 Velikovec, mestna hiša 3.10. od 8.00 do 12.00 Celovec, Bahnhofsplatz 1 23.10. od 8.00 do 13.00
Gonjanci" so se dodobra naptesati
KOTMARA VAS - Leto šnja veselica Slovenskega prosvetnega društva gorjanci" pri Pušniku v Sentkandolfu žal ni bila tako dobro obiskana kot v prejšnjih letih. Razlogov za to ni iskati v sporih v društvu, kot so to trdili nekateri Gorjanci, temveč v številu smrtnih primerov v vrsti narodne skupnosti v preteklem letu.
Društveniki, ki so se udeležili veselice, so plesali ob zvokih ansambla „Fantje iz Podjune" in se potegovali na srečolovu.
Začasna rešitev
ŠKOFIČE,- Po odstopu dosedanjega župana Paula Skanta naj bi po sklepu škofi-ške SPO njegovo mesto prevzel Walter Isopp. Isopp sam namerava to dolžnost opravljati sprva le do občinskih volitev 1991, najbolj zavzet pa je za gradbena dela pri šoli, asfaltiranje občinskih cest ter za izgradnjo glavne ceste. Razrešiti pa hoče tudi vprašanje oskrbe z občinsko vodo.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Torek.	vavti	BUGE WAZ PRIMI. GRALVA VENUS,	unikum
9.10. 21.00	univerza v Ce!ovcu	slovenska teatskega kolektiva Eksutko	
Sreda.	v dvorani	NEOOBJAVLJEN GOVOR DEŽELNEGA	Repubiikanski
10.10.	sindikata	GLAVARJA, univ. prof. dr. Erwin Ringe!, nato:	Kiub Neues
19.00	vCe!ovcu	Kabaret Wernerja Schneyderja	Osterreich
Petek.	Pri Jotnu	VVIENER TSCHUSCHENKAPELLE, re	Kutturno društ
12.10. 20.00	v Ce!ovcu	pertoar dunajske skupine iahko primerjamo z gtasbenim potovanjem v Batkan-ekspresu	vo Pri Joktnu
Petek,	v domu	KONCERT Z BOBNt črno beti duo Drum-up	Sodaiitas
12.10.	v Tinjah	(Moses Afaenyi in Ctemens Bauer)	
Sobota.	v farni cerkvi	UMOR V KATEDRAU-gtedatiška predstava.	SPD ..Rož"
13.10. 19.00	v Šentjakobu	nastopa: tgratska skupina SPD ..Zarja" iz Žetezne Kapte	
Sobota.	koča„Na	S PRIJATELJI NABLEŠČEČI-Srečanjes	Stov. ptan.
13.10.	Bteščeči"	pisatetjem Matjažem Kmectom	društvo. KP ..P.
14.00	pod Jepo		Markovič", Rožek Mohorjeva zatožba
Ponedetjek, v domu		MtCHELANGELO, dia-predavanje s	Sodaiitas
16.10. 19.30	v Tinjah	P. Cornetiusem Dings	
Torek.	v hotetu Obir	REDN! OBČN! ZBOR Posojitnice-Bank	Posojitnica-
16.10.	vŽeiezni Kap!i	Žetezna Kapia, na dnevnem redu sta med drugim	BankŽeiezna
19.00		tudi pregted in potrditev računskega zaktjučka	Kapta za teto 1989 in nadomestna votitev v upravni odbor	
Sreda.	v domu	OSNOVNE NARAVNE PREHRANE- naj-	KtS, Sodaiitas
17.10. 19.30	v Tinjah	pogostejše napake, predava: dip). bio). Tatjana Angerer	
Četrtek.	v domu	SLIKAN JE N A STEKLO, tečaj za spretne roke,	Sodatitas
18.10.	v Tinjah	vodi: Erika Matte	,
Nedetja,	Pri Jotnu	RADOVEDNI SLONČEK, otroška prireditev.	Kutturno društ-
21.10. 16.00	vCetovcu	igra: Lutkovno gtedatišče Ljubtjana	vo pri Joktnu
Torek.	Pri Jotnu	ODPRTJE RAZSTAVE Christofa Subika	Kutturno društ-
30.10.	vCetovcu		vo Pri Jotnu
RAZSTAVE
BELJAK
Galerija ob mestnem zidu - Dora Plestenjak, Domen Slana (do 17. nov.)
CELOVEC
-	Pri Jokinu - Andrea Konrad - barvne plasti - tehnika z lopatico/ mešana tehnika
-	Koroška deželna galerija — Hans Florey, Jorrit Tornquist -dela (4.10. do 28.10.)
-Galerija Carinthia - Pino Pinelli - Milan
TINJE
-	Galerija Tinje - razstava del Bernharda Halmerja (nova dela) -razstavo si lahko ogledate do 16. oktobra.
IZLET!
ROMARSKO POTOVANJE V MARUiNO CELJE, v torek 9.10.. odhod ob 6.30 uri iz Tinj.
DOLENJSKA - NOTRANJSKA v soboto. 13.10.. enodnevno romarsko in izobraievatno potovanje za fari Bitčovs in Kotmara vas. spremtja: žpk. Leopotd Kassi.
Z GLOBA$K!M ČASOP!SOM NA OTOK C!PER od 14. do 21.10.. cena 5000.-. prijave tei. 0463/512628
Križanka 5X5
1	2	3	4	5
6				
7				
8				
9				
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 5.10.1990
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	10,74	10,84
za 1 angieški funt	S	20,61	20,79
za 100 franc, frankov	f	209,00	210,80
za 100 itai. lir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DiN	82,00	98,00
za 100 švic. frankov	sfr	840,70	845,30
za100ho!and. guidnov Hfi		622,50	626,10
za 100 nemških mark	DM	701,55	705,55
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Cetovee/Kta-gcnfurt, Avstrija, Tetefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost )ista/B!aft!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
!zdajate!j in zatožnik/Heransgeber und Ver!eger: Zveza slovenski!) organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc 16,9020 Cclo-vcc/K!agenfurt, telefon 0463/514300. tc!cks 422086 ZSO. tc!cfaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava. Tarviser StraBe 16. 9020 Ce!ovcc/K!agcnfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. tc!eks 422086 ZSO. tc!cfaks 0463/51430071.
Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020Cc!ovcc/K!agcnfurt, Avstrija, tc!cfon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. tc!cfaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljuhtjana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 ši!. (za penzionistc 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzionistc 310 din ).
Vodoravno:
1. prožen strojni element, ki se po prenehanju obremenitve vrne v prvotno lego
6.	izdelek upodabljajočega umetnika
7.	gora v slovenskih Julijcih; na njenih pobočjih je najvišje slovensko smučišče
8.	žitni snopi po tem, ko jih omiatijo
9.	musiimanska sveta knjiga
Navpično:
1.	nadomestitev obolelega igralca v gledališki predstavi, vskočitev
2.	draga kovina za nakit/ kemijski znak Au/
3.	delavec, specializiran za razstreljevanje
4.	športno moštvo
5.	čreslova kislina, brezbarvna ali rumenkasta snov grenkega okusa, ki se uporablja pri strojenju kož.
sestavil Jože Petelin
Rešitev križanke
4		4	7		
4		7*	/	A/	4
-Z.		O	/5		A7
4	J	A7	4		4
Z)	/	0	0		7
		4			0
/	A/	Z.			0
C	/	4	A/	/	7
4		0	4	7	7
2Xt tlX 2XX XX)
Stava:0:3.t: 1.0:1,6:2 b.j.
5 A 29	3)	32	43	(3X)
Joker: 156437	b.j.
Begegnung - Srečanje
Kot smo že poročali, je skupina učiteljev in dijakov višjega tehničnega učilišča v Beljaku pretekli teden v okviru 7()-letnice plebiscita priredila vrsto alternativnih prireditev. V tej zvezi so uči-
Jartko Messner /e d//akom bra/ /z svoj/b de/
telji in dijaki izdali tudi dvojezično brošuro pod naslovom „Bcgegnung-Srečanje".
Prireditve naj bi dijake in učitelje seznanile s sožitjem obeh narodnih skupnostih na Koroškem, tako nekako je zapisano v uvodu, osebna srečanja pripadnikov obeh narodnosti v okviru prireditev pa naj bi omogočila, da se vsakdo lahko odloči za konstruktivno in boljšo prihodnost, kajti „vsak posameznik ima v svojem življcnskem okolju možnost, da lahko kaj prispeva k odnosu med obema narodoma".
Široko zasnovani program (branja, koncerti, razstava, diskusije, predavanja in športne prireditve) je privabil številne obiskovalce in s tem zbudil upanje, da je uspelo posredovati „duh mirnega sožitja" širši javnosti.
Ta srečanja pa za dijake višjega tehničnega učilišča v Beljaku niso samo muhe enodnevnice, kajti tudi med letom se srečujejo s pripadniki slovenske narodne skupnosti tako na športnem področju kot tudi na ekskurzijah in obiskih. V zadnjem letu so med drugim obiskali dom Sodalitas v Tinjah, na slovenski gimnaziji so si v okviru Kontaktne leče ogledali koncert Petra Ratzen-becka, sodelovali so na akademiji slovenske gimnazije, z dijaki pa so se pomerili tudi v športu ( hokej in nogomet).
V brošuri najdete med drugimi tudi prispevek o slovenski literaturi na Koroškem, lesoreze dijakov in dela Hansa Piccotinija, ki se je umetniško poglobil tudi v probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
	
	
Pon/žan/ /n razža//en/-zbor „Rož"je nastop// v okv/ru pr/rec//-fev „Begegnung - Srečanje"
10.-16.10. ] TV AVSTR!JA 1 J TV AVSTR!JA 2 ] TVSLOVENUA ]VTE!V!TEDMUNATELEV!Z!J!
SR
10.10.
10.30	Sayonara; 12.50 Zunanjepolitični report; 14.45 Angel na zemlji; 15.35 Racman; 16.30 Glasbena delavnica; 17.05 Dan v življenju otroka; 18.00 Me, ženske; 18.30 Falcon Crest;
19.30	čas v sliki; 20.15 Bosonoga grofica; 22.30 Izsiljevalci sredi Atlantika; 0.05 Aktualno; 0.10 Be!!amy.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Četrti moški; 21.05 Bismarck; 22.10 Čas v sliki 2; 22.40 Spomini: Dr. Hans Igler; 23.40 Mislec časa; 0.25 Aktualno.
9.50 Stare meje očetovega imetja; 10.45 Nespodobno vedenje; 15.05 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.30 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pod vulkanom; 22.00 Dnevnik; 23.05 Sova:	Alf; Pulaski;
Zgodba o Hollywoodu.
CE
11.10.
10.15 Skulpture iz plastike; 10.30 Pojdi z menoj, mali; 11.50 Raj živali; 13.40 Od inflacije do stabilizacije; 14.45 Angel na zemlji; 15.35 Perrine; 17.05 Zlati dež; 18.00 Mi; 18.30 Gozdar Buchholz; 19.30 čas v sliki; 20.15 Zgodbe iz Avstrije; 21.10 Parada skečev; 21.45 Denarje na banki.
15.55 Leksikon umetnikov;
16.00	Šport; 17.15 Stegnili so se po nebu; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes 19.30 čas v sliki, 19.53 Vreme, 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.10 Kulturni report;
22.00	Čas v sliki 2; 22.25 Klub
2.
9.00 Grizli Adams; 9.25 šolska TV; 10.15 Slovenci v zamejstvu; 10.45 Zakon v Los Angelesu; 15.30 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.50 Spored za otroke; 18.55 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti;20.05 L.G.Buch-heim:Podmornica; 22.30 Sova: Vse razen ljubezni; Pulaski.
PE
12.10.
10.30 Bosonoga grofica; 12.40 Notranjepolitični report; 14.15 Dobrodošli v ječi; 15.35 Inšpektor Gadget; 16.20 Abeceda športa; 17.05 Otroci iz doline mlinov; 18.00 Mi; 18.30 Gozdar Buchholz; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Derrick; 21.20 Pogrešan; 22.25 Trailer; 22.55 Bi!!y Dva Klobuka.
15.30	Šport; 16.25 Report z borze; 16.40 Moselbruck;
17.30	Srečanje z naravo; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Odločitev za Avstrijo; 21.20 Kompas; 22.00 Čas v sliki 2; 22.50 Spitting Image; 23.20 Z vidika umetnika; 0.20 Življenjski show.
9.00 Delfin Flipper; 9.30 Slovenija; 14.10 Svet na zaslonu; 14.40 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik;19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nebu naproti; 21.25 Zakon v Los Angelesu; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova:	Družinske
vezi; Črna nedelja.
SO
13.10.
11.00 Dubrowsky iz Samare; 12.20 Muzikantje iz Avstrije;
13.40	Angel s pozavno; 15.55 Hiša v Jeruzalemu; 17.30 Kapetan Smodnik; 18.00 Zmenek; 18.30 Nogomet; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Za nos naprej; 22.05 Mike Hammer;
23.40	Povabilo na dvoboj.
13.30 Šahovsko SP; 16.00 Na začetku je bil veter...; 16.45Tok leta: 17.00 Ljuba družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Salaam Bombay; 22.10 Srčece; 23.35 Športna reportaža; 0.05 Gandalf.
9.15 Spored za otroke; 14.30 Karavana zapravljivčkov; 15.55 Žarišče; 16.25 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Ciklus filmov W.Disneya; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.35 Show Rudija Carreila; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Zlata dekleta, Studio 5 B, Kamenje za Ibarro.
ME
14.10.
9.50 Amazonas; 10.35 Tednik; 11.00 Ura tiska; 13.40 Ferdy; 14.10 VVinnetou in Apači; 15.40 Smrkavci; 16.35 Muppetovi dojenčki; 17.00 Velikih deset; 18.30 Gozdar Buchholz; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v stiki; 20.15 Viljem Tell; 22.40 Vizije; 22.45 Falstaff.
10.00	Ljubite klasiko; 11.30 Jubilejni koncert dunajskih simfonikov, 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.30 Športno popoldne;
18.00	Cesaričin kurir; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Odvedena ladja; 23.55 Bel!amy.
8.15 Otroška matineja; 10.10 Zgodba o Hollywoodu; 11.00 "Allo, allo"; 11.30 Ansambel Slovenija; 14.45 M.Brauti gam:Rosowski; 17.00 Dnevnik 17.05 Barnum; 18.50 Risanka 19.30 Dnevnik; 21.10 Zdravo 22.35 Sova: Dr. Doogie How-ser; Studio 5 B.
PO
15.10.
9.30	Avstrija v sliki; 10.15 Šport ozdravlja; 10.30 Salaam Bom-bay! 15.30 Šlup z zelenega planeta; 17.05 Morski roparji;
17.30	Vif-cak; 18.00 Mi; 18.30 Gozdar Buchholz; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Ponedeljkov šport; 21.15 Mike Hammer; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Dunajska ljubezenska afera.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Univerze Evrope; 17.30 LindenstraOe; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.15 K sreči imamo Marijo; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Havel - pesnik kot predsednik; 0.10 Aktualno.
9.00	Miti in legende; 10.10 Mozaik; 15.35 Sova, pon.;
17.00	Dnevnik; 18.30 Spored za otroke: 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 F.TissI: Kaos na Gotthardu; 21.25 Osmi dan; 22.15 TV Dnevnik;23.30 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja; Studio 5 B.
TO
16.10.
10.15	Od rude do jekla; 10.30 VVinnetou in Apači; 11.55 Mrzle cone; 13.45 Od inflacije do stabilizacije; 14.40 Onedinove ladje; 15.35 Oddaja z miško; 17.05 Ramona; 18.30 Gozdar Buchholz; 19.30 Čas v sliki;
20.15	Avstralska divjina; 21.07 Dallas; 22.00 Čarovnik v džungli; 23.30 Šport.
17.00	Manjšine v Avstriji: Hrvati; 17.30 Orientacija; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Izdelano v Avstriji; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Kavarna Central: nato film po želji.
9.00 Zgodbe iz školjke; 14.35 Mozaik; 15.05 Žarišče; 15.35 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 šolska TV; 18.05 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nespodobno vedenje; 21.00 Pesem je... Andrej Šifrer; 22.10 Sova: Dekameron; Studio 5B; 23.25 Video strani.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Torek, 9.10. Partnerski magazin: potopis-Sovjetska zveza
Sreda, 10.10.10. oktober 1920
Četrtek, 11.10. Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 12.10. Koroški liki (R. Vospernik)
Jezikovni pogovori (J. Messner)
Socialna oskrba v dvojezičnem okolju (F. Merkač)
Sobota, 13.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 14.10.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (p. Tone Ogrinc)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 15. 10. Albert Sadjak - dve desetletji predsedovanja v Globasnici
Torek, 16.10. Partnerski magazin
Do%?er Jan,
Spored za 14.10.1990, ob 13.00 uri
predvidoma z naslednjimi prispevki:
*	Medkulturno srečanje na Pedagoški akademiji
*	Velikovec: ..Srečanje v oktobru"
W Zavod šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu in strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu v Velikovcu
W Koroški kulturni dnevi KKZ na Tržaškem in Goriškem
*	Lužiški Srbi so obiskali dijake slovenske gimnazije
*	Razstava Karla Vouka
W Mihec Mahec pripoveduje pravljico o Rdeči kapici
Zvočno pismo iz Siovenije/pesnitev iz podzemlja: Vilenica 1990
V prvem delu večernega sporeda panorama novic iz sosednje Slovenije - v drugem delu pa srečanje z umetniško besedo pisateljev in pesnikov, ki so se udeležili letošnjega srečanja ..Vilenica 90", kjer so sodelovali na srednjeevropskih literarnih matinejah. Za oddajo smo izbrali odlomke iz literarnih nastopov avstrijskega avtorja Rein-harda P. Gruberja, tržaškega avtorja Borisa Pahorja in dobitnika nagrade „Kristal Vilenica", mladega slovenskega pesnika Aleša Debeljaka.
Vrnitev !epotic iz DaHasa
Torek, 16.10.1990, TV A2, 21.07 - Po dolgem čakanju se vsi privrženci ameriške nadaljevanke spet lahko veselijo. J.R. Ewingin njegovi se vračajo na avstrijske ekrane. Nova med ljubezenskimi in finančnimi spletkami je Kimberly Foster (na sliki levo), ki igra sestro Aprile (Sheree J. Wilson, v sredini). Kot v zadnji sezoni pa je Cathy Podewell (desno) žena zlobneža J.R.-a.
Bogart proti piemiču
Sreda, 10.10.1990, TV Al, 20.15 - Ava Gardner in Humprey Bogart (slika zgoraj) imata svoj ljubi križ z grofom Vincenzom Torlato-Fabrinijem, ki v ameriški komediji iz leta 1954 skuša osvojiti srce mlade filmske igralke.
Je A!f res požr! mačka?
Sreda, 10.10.1990, TV LJ, 23.05 - Srečko izgine. Alf sicer prisega, da se domačega ljubimca še dotaknil ni, a mu njegova krušna družina, glede na izkušnje, ne verjame. Močno prizadet se sam odpravi iskat Srečka in tako pade v roke konjedercu.
Operni večer po Verdiju
Nedelja, 14.10.1990, TV Al, 22.45 - Prenos opere iz Walesa (Welsh National Opera Cardiff) bo v italijanskem jeziku, pojo znani angleški operni pevci. Verdijeva opera o požrešnežu Siru Johnu Falstaffu (slika spodaj) je še vsakič znala navdušiti vse gledalce in poslušalce.

Po zmagi proti ATUS Borovlje:
Je šibka faza SAK končana?
Ekipa SAK že dalj časa ni jasno zmagala. Ni torej čudno, da so tokrat na tekmi proti ATUS Borovljam izostali tudi navijači, saj so jih na igrišču v Trnji vasi lahko našteli le pičlih dvesto. Toda gledalcem ni bilo treba biti žal zgubljenega časa, saj so igralci SAK tokrat zaigrali dosti bolj zbrano in tudi borbeno. Očitno je bilo, da se je z vrnitvijo Lipuscha izboljšala tudi napadalna vrsta, ki pa bo morala v bodoče možnosti le še bolje izkoristiti.
Razveseljivo na tekmi proti zadnjemu na lestvici pa je bilo tudi to, da je v sredini boljše zaigral Erwin Galo, ki ni le prispeval lep zadetek, temveč je bil osrednja osebnost igre SAK. Prav po njegovih izrednih podajah bi slovenska ekipa lahko
dosegla še celo vrsto zadetkov, saj je tokrat skoraj vseh 90 minut igrala pred vrati Boro-veljčanov, ki so se omejili na obrambo in hoteli samo preprečiti višji poraz. Temu primerno je bilo tudi veselje igralcev SAK, da so vendar trikrat premagali nasprotnikovega vratarja, še posebej pa se je veselil mladi Marjan Šmid, ki je v tem kolu dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek za prvo ekipo SAK.
Manj se je tokrat zadetka veselil Christian Dietrichsteiner: ta je namreč vratar Trga, ki 870 minut ni prejel gola, v Brežah pa je moral prvič po žogo v svojo mrežo. Kljub temu pa Trg še vedno zanesljivo vodi na lestvici koroške lige, SAK pa je na četrtem mestu.
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK-ATUS Borovlje	3: 0(1:0)
Trnja vas, 200 gledalcev, sodnik Glanz (brez napak); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Ramšak, L. Sadjak, Kreutz; Krausler, Stanisavlje-vič (77. Čertov), M. Sadjak (46. Šmid), Galo; Lipusch, Blažej. Goli za SAK: Galo (27.), Šmid (59.),B!ažej(75.).
Pliberk - Matrei	2 :1 (2 :1)
Pliberk, 400 gledalcev, sodnik Joas (dober), postava Pliberka: Ratz; Wuntschek. Habernig, Rothleitner. Lopinsky; Dlopst, Hutter, Wolbl; Knauder(55. Feldbacher),Urnik, Škof. Golaža Pliberk: Wolbl (12., 41. enajstmetrovka).
ATS V Wolfsberg - Klopinj	3 :1 (1: 0)
Wolfsberg, 200 gledalcev, sodnik Flauk (dober); postava Klopinja: Matschek; Fister, Pappler, Miklautz, Kollmann (54. Lippusch); Woschitz, Ratkič, Urank, OprieBnig; Moreno (54. Miklautz), Klatzer. Gol za Klopinj: OprieBnig (72.). Ostali rezultati: Wietersdorf -Trg 1:1, Breže - Rapid Lienz 0:0, VSV/Beljak - FC Šentvid 5 : 0, ASK Celovec - Molita! 3 : 2.
Rožek - Bilčovs
1: 0 (0 : 0)
Rožek, 300 gledalcev, sodnik Kreutz (povprečen); postava Bilčovsa: Katnik; Stojilkovski, Partl, Schlemitz, Weichboth; Flobel (33. Rau-ter), Hartl, W. Kuess, J. Kuess; Kogelnik, Ouantschnig. Ostali rezultati: Bad St. Leonhard - Šentandraž 2:3, Velikovec - AS V Celovec 2 : 2, Žitara vas - Oberglan 5 : 2, Treibach -Mostič 2 : 0, Liebenfels - Vetrinj 0:2, grelec -Ruda 7:1.
Rezultati 1. razreda D:
Železna Kapla - Globasnica 4:1, Šmihel -St. Michael/L. 0 : 2, Dobrla vas - Labot 6:1, Sinča vas - Pokrče 1 : 4, Metlova - Grebinj 1:1, Šent-pavel - Reichenfels 0:1, Frantschach -Galicija 3:0.
Koroška )iga
Spodnja liga-vzhod
L Trg	10 6 4 0	10:1	16	L Treibach	10 6 4 0 27:10	16
2, Breže	10 6 1 3	17:7	13	2! Vetrinj	10 5 5 0 22:4	15
3. Pliberk	10 5 2 3	14:7	12		10 5 4 1 26:12	14
4. SAK	10 4 4 2	10:6	12	4 Grelec	10 3 4 1 24:1!	14
5. Matrei	K) 4 3 3	13:9	11		10 6 2 2 23:21	14
6. ASK/Cclovec	10 4 3 3	12:12	11		10 3 S 2 12:9	11
7 Rapid Lienz	10 2 6 2	6:6	10	7 Bilčovs	10 3 3 4 11:14	9
8. Wolfsberg	10 3 4 3	16:17	10	8. Rožek	10 3 3 4 13:17	9
9 Wietersdorf	10 3 4 3	12:13	10	9. Liebenfels	10 3 2 5 17:19	8
	10 4 2 4	11:13	10	10 ASV/Celovce	10 2 4 4 14:19	8
1L VSV/Beljak	10 3 2 5	14:14	8		10 3 1 6 13:3!	7
12 Molltal	10 3 1 6	12:17	7	12. Ruda	10 1 4 5 10:26	6
h K Šctivtti	10 2 2 b	5:13	6		10 1 3 6 10:13	5
14. ATUS/Borov	10 0 4 6	7:24	4	14 Mostič	10 1 2 7 15:31	4
Kombinirana ek/pa pod vodstvom prof. mag. Mirka LauCeggega y'e v svo/i skupini svoji/a od/ično tretje mesto in bi/a drugo najboljše moštvo iz Koroške.	stiki: F. Hu/ifz
Mednarodna preizkušnja
Koroški Slovenci imamo v kraljevi igri perspektiven naraščaj, kateremu se ni treba bati niti mendnarodne konkurence. To je dokazala kombinirana ekipa dijakov slovenske gimnazije in nove dvojezične trgovske akademije na 3. mednarodni šah-gali pretekli teden v Celovcu.
Slovenski dijaki so v sedmih srečanjih z ekipami iz vse Avstrije in Madžarske kar štirikrat zmagali, enkrat igrali neodločeno ter dvakrat
tesno izgubili. Proti finalistu tekmovanja je bila možna celo senzaci-ja.
Odlično sta igrala predvsem Dunja Lukan in Boris Gallob, ki sta osvojila 4,5 od šestih možnih točk in ostala neporažena, ne dosti manj uspešna pa sta bila tudi Aleksander Lukan in Marko Gallob na prvi in drugi deski s 3,5 točke iz šestih partij. Uspeh ekipe je dopoinil Peter Ratschnig z dvema zmagama.
/Vaš rojak ravnate// Pepi Ga//ob je bi/ g/avni sodnik furnirja.
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORTA
Spet WroIich
Kdo je rešil koroške mladinske kolesarje na avstrijskem prvenstvu v gorski vožnji? Seveda mladi slovenski športnik Peter Wro-lich. ki nastopa za beljaški klub RLM Shimano Coca-Cola. Na sedem kilometrov dolgi progi v Adnetu je izmed 64 tekmovalcev zasedel odlično tretje mesto (za zmagovalcem je zaostal le dve sekundi).
Spet Supanz
Športno društvo ASKO Bilčovs je na minulem občnem zboru potrdilo svoje vodstvo, kateremu bo torej tudi v prihodnjih dveh letih predsedoval Alfred Supanz. V poročilih sekcijskih vodij so predvsem izpostavili, da so se nogometaši uspeli obdržati v spodnji ligi, mlada teniška sekcija pa je v prvem naskoku osvojila naslov prvaka 5. razreda.
SŠZ t/Carimpex zdaj proti Gospe sveti
Po presenetljivi zmagi šahistov prve ekipe Slovenske športne zveze/ Carimpex (5:3 proti celovškemu ASK) jih v nedeljo čaka že naslednji močni nasprotnik - moštvo Gospe svete. Slovenski šahisti bodo ponovno igrali v polni postavi.
Drugo moštvo SŠZ/Drava pa igra v soboto v gosteh pri šentviških železničarjih in po porazu v prvem kolu upa na prvi uspeh.
Uspešna tretja ekipa mladincev, sponzor je celovška Posojilnica-Bank, pa ima pravtako v soboto za nasprotnika močno moštvo dravskih elektran iz Celovca.
1.razred D
2. Grebinj
5! Gaheij^^ 6. Pokrče
s! St. Michael/L.
11 Šmihel
13. Reiehenfels !4. Labot
tU 7 2 i 20:8 16 tO 6 3 t 18:6 !3 tO 4 6 0 16:8 t4 !0 6 2 2 19:14 14 to 3 2 3 22:t5 !2 tO 3 2 3 16:10 t2 to 3 t 4 22:!7 tt tO 4 t 5 16:13 9 tO 3 3 4 16:20 9 tO 3 2 5 18:23 8 tO ! 4 3 !!:t7 6 tO ! 4 3 tt:2t 6 tO 2 0 8 9:2t 4 tO 2 0 8 tt:32 4
Uspešen začetek sezone
Tri tekme, dve zmagi, štiri točke - to je dokaj razveseljiva vmesna bilanca namiznoteniškega kluba SŠK Obir iz Železne Kaple, ki tudi letos tekmuje v spodnji ligi in je na najboljši poti, da si članstvo v tem drugem najvišjem razredu koroškega namiznoteniškega prvenstva zadrži tudi za prihodnje leto. Igralci SŠK Obir letos nasploh nosijo zastavico slovenskega namiznoteniškega športa na Koroškem, saj so Selani po vmesnem poletu (lani so igrali še celo v koroški ligi, ženska ekipa pa pred tem v državni B-ligi) letos morali svoje ambicije znižati in so spet pristali na realnih tleh, ki se izkazuje v rezultatih: moška ekipa je brez legionarja v 1. razredu podlegla Borovljam z 2 : 8, ženska (z legionarko Nadjo Fojkar in doma-
2. razred E
L DSG/Borovlje 4 Poita
s! Žihpoljc'
!2. Poreče
!0 8 2 0 37:3 18 9 5 3 1 34:8 13
8	6 1 1 27:8 13
9	5 3 1 22:9 13
9 5	!	3	13: H	H
10	5	1	4	19:23	11
9	4	2	3	21:11	10
10	3	3	4	14:19	9
9 2	2	5	12:20	6
9 2	2	3	15:39	6
8 0	4	4	8:13	4
8 0	3	b	9:35	-
8 0	1	8	5:29	1
činko Marti Oraže) pa je sovrstnice KAC premagala s 5 : 0.
Toda povrnimo se k dosedanjim nastopom igralcev SŠK Obir: Legionar Babič je po treh prvenstvenih tekmah le enkrat poražen in je tako prispeval bistvene točke k zmagama proti ATSV Wolf-sberg (6 : 2) in Land-skronu B (7 : 0). Le proti Šentvidu ekipi SŠK Obir ni šlo po načrtih: Babič je sicer v svojih tekmah posameznikov zmagal, skupno z Zdravkom Smrtnikom tudi v dvojici, a ker Zdravko in Franc-Jožef Smrtnik v tekmah posa-znikov nista uspela, se je ta tekma končala z zmago ekipe SCA Šentvid -3:6.
V tretjem razredu koroškega namiznoteniškega prvenstva pa letos prvič nastopa tudi ekipa NTK Bilčovs, ki je doslej odigrala dve prvenstveni tekmi in obakrat zmagala. Trojica - Marko Kuppcr, Rupert Gasser in Andrej Mohar-je v prvi tekmi premagala Stadt-wcrke Celovec kar z 10 : 0, proti KAC pa so Bil-čovščani slavili s 7 : 3, pri čemer bi bila zmaga lahko še višja, če ne bi bil Mohar lahkomiselno izgubil dveh tekem. Zdaj se NTK Bilčovs obeta torej še možnost za naslov prvaka, za to pa bosta potrebni predvsem zmagi proti prvi ekipi Podrožcc ter proti „starešinam", ki igrajo za BSG Carinthia Celovec.
NTK Bi/čovs; Gasser, Mohar, Kupper (z /evej.