tRNMl t nkStREM METLIKA - Na današnji seji občinske skupščine bodo spregovorili o bodočem skupščinskem sistemu, pripravah na volitve, sprejeli pa naj bi tudi odlok o začasnem financiranju TTKS. Ob koncu seje si bodo oblegali še Film „Sutjeska14. ČRNOMELJ - V okviru praznovanja občinskega praznika bodo danes v Črnomlju odprli nove prostore knjižnice na Gričku, jutri ob 10. uri bodo odprli nov obrat „Iskre11, v soboto pa bodo v kulturnem domu odprli razstavo „NOB v Beli kra-jini“. KOČEVJE - Danes bodo na konferenci občinskega sveta ZKPO odločili, če bo ta organizacija še obstajala ali pa jo bodo razpustili. RIBNICA - Danes popoldne bo prva seja nove konference ZK, na kateri bodo volili novega sekretarja in delegate za oba kongresa ZK. TREBNJE - Jutri popoldne bo v dvorani občinske skupščine predaval o aktualnih mednarodnih vprašanjih predsednik zunanjepolitičnega odbora pri zvezni skupščini Bogdan Osolnik za širši politični aktiv. SEVNICA - V torek je po občnem zboru planinskega društva Lisca predaval inž. Milan Ciglar o škofjeloški poti. BREŽICE - Občinska konferenca SZDL je v torek sprejela sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL Posavje. Potrdila je tudi volilni pravilnik in sprejela merila za kandidiranje. Strmšek razrešen V novomeškem Cestnem podjetju ustanovili 7 TOZD Delavski svet novomeškega Cestnega podjetja je pred kratkim z večino glasov razrešil dolžnosti direktoija inž. Mirka Strmška, ki je dal odpoved na svoj položaj in delovno mesto že pred tedni. Hkrati so. člani razpravljali o odpovedih tehničnega direktoija in drugih delavcev, ki so se odločili zapustiti podjetje. V ponedeljek, 11. februarja, so v Cestnem podjetju opravili volitve v nove samoupravne organe. Namesto prejšnjih dveh TOZD so zdaj ustanovili sedem temeljnih organizacij združenega dela po teritorialnem načelu, pri čemer šteje, posamezna TOZD po 50 do 70 zaposlenih. Pri ponovnem ustanavljanju TOZD se je izkazal sindikat, ki je ne le organiziral ponovne temeljite razprave, ampak je dobro izpeljal tudi kadrovanje. Pomembna vloga gre tudi osnovni organizaciji ZK v Cestnem podjetju. Na njeno pobudo so razčlenili prejšnjo samoupravno organiziranost in sklenili, da je nujno dosledno uresničiti ustavna določila, zlasti še, ker dve TOZD, ki so ju sprva imeli v tem podjetju, nista zagotavljali delavcem takega vpliva in neposrednega odločanja, kot jim to zagotavljajo ustavna dopolnila. „RAZTRGANCI" NA ŽUŽEMBERŠKEM ODRU V soboto, 16. februarja ob 19. uri, bo igralska skupina pri KUD v Žužemberku uprizorila „Raztrgan-cc“, dramo v treh dejanjih Mateja Bora. Delo je režirala prosvetna delavka Mimica Kodre. Na Senovem, 8. februarja. V prvi vrsti sedijo člani delegacije Štirinajste divizije, ki so jim Senovčani za to priložnost pripeli na prsi nageljne. (Foto: J. Teppey) I 1484 novih naročnikov f „Prirastek" zadnjega tedna: 100 novih naročnikov! Veseli smo jih, saj krepko povečujejo veliko družino naših bralcev. Med 39 novimi naročniki iz kočevske občine jih je 22 pridobil tovariš Cveto Križ, ki bo zdaj nekaj tednov pomagal dostavljačem v ribniški in kočevski občini. Tu smo z naročniki - v primerjavi z drugimi občinami - še vedno najslabši, zato tudi pomoč. Do 12. februarja se je na novo naročilo na naš list 1.484 naročnikov, od tega: 123 v brežiški občini, 48 v črnomaljski, 140 v kočevski, 169 v krški, 34 v metliški, 333 v novomeški, 37 v ribniški, 272 v sevniški in 100 v trebanjski. Iz raznih pošt v Sloveniji in v SFRJ smo v tem času dobili 160 novih naročnikov, iz tujine pa 68. Ogledne številke pošiljamo tudi danes novim prijateljem domačega lista - z vabilom in željo, da si naročijo pokrajinsko glasilo Socialistične zveze na svoj domači naslov. Za nove naročnike DO KONCA MARCA 1974 BREZPLAČNO! Uredniški odbor in uprava Dolenjskega lista vabita v vrste novih naročnikov vse tiste prebivalce v 9 občinah našega področja, ki domačega tednika še ne poznajo ali ne dobivajo na svoj naslov. Da bi jim omogočili spoznati naš list, se jim bomo do konca marca 1974 predstavljali vsak teden z brezplačnim izvodom. Pogoj za to je: naročilo na Dolenjski list pri vašem pismonoši ali dopisnica, ki jo pošljite naši upravi. Naročilnico za vas ima vaš pismonoša UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Konec črnih gradenj? Miniranje zidanice Franca Zajca na Trški gori minuli petek: več o tem lahko berete na zadnji strani. (Foto: Sandi Mikulan) Brežice: vroče besede o plinu Različna mnenja o tem, kje naj stoji plinarna - Postopek pravilen? Živimo v času velikega pomanjkanja električne energije, nafte in premoga, v času, ko vedno bolj cenimo prednosti plina, že zaradi tega, ker ne onesnažuje okolja. V Brežicah je občinska skupščina sprejela celo odlok, s katerim uvaja ogrevanje mesta s plinom. To so dolžni upoštevati vsi investitorji poslovnih in stanovanjskih zgradb. Do sem je šlo vse gladko, zataknilo se je pri lokaciji za plinarno. Podpredsednik skupščine Ivan Živič izjavlja: „Tu izgubljamo čas, ker nismo mogli doseči sporazuma. Sprva je Region dobil naročilo za plinarno z zmogljivostjo 1200 kubičnih metrov plina, potem smo zmogljivost zmanjšali na polovico. S tem bi se zmanjšala tudi površina za plinarno.' Želimo, da bi plinarno prestavili bliže mesta, v Zakot, kjer iz varnostnih razlogov ni nobenih zadržkov. Na Regionu pa se s tem ne strinjajo, čeravno-bi bilo to začasno." Na vprašanje, zakaj Region zavrača lokacijo v mestu (v Zakotu), je odgovoril direktor zavoda inž. arh. Karl Filipčič: „Upoštevati moramo, da bo med velikimi potrošniki plina razen stanovanjskega naselja tudi industrija. Prav je, da bi stala plinarna v središču potrošnje, to pa ni stanovanjsko naselje. Že zdaj se POSEL ZA METALNO IN KOVINARSKO V ponedeljek so na Jesenicah podpisali dogovor o prevzemu del za novo veliko hladno valjarno BELA II. Gre za izdelavo 3.5000 ton težke jeklene konstrukcije. Ta velika dela bosta opravila TOZD. Metalna iz Krmelja in Kovinarska iz Krškega. Njeno ime je legenda Srečanje z borci Štirinajste na Senovem Senovo je z zanosom počasti- lo tridesetletnico pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. V petek, 8. februarja, je zbrana množica domačinov prisrčno zaploskala delegaciji Štirinajste, ki je prisostvovala koncertu v spomin na njeno junaško pot. Po slavnostnem govoru Bojana OBLETNICA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Pred 30 leti je bil na pobudo Borisa Kidriča in z odlokom glavnega štaba NOV in PO v vasi Planina na južnem pobočju Roga ustanovljen invalidski pevski zobr, ki še danes deluje pod imenom Partizanski pevski zbor. Za proslavo tega pomembnega jubileja je predsedstvo RO ZZB NOV Slovenije imenovalo odbor za proslavitev 30. obletnice. Za predsednika odbora so izbrali člana sveta federacije in častnega predsednika Partizanskega zbora Edvarda Kardelja. POPITA IN ŠETINCA TUDI NADALJE NA ČELO ZKS Na zadnji seji občinske konference ZK v Trebnjem v novi sestavi so izrekli vse priznanje vodilnim tovarišem v ZKS za odločno izvajanje politike. Soglasno so izrazili željo, cL tudi na VII. kongresu ZKS izvolijo za predsednika Franceta Popita, za sekretarja pa Franca Šetinca. ituM V naslednjih dneh še ne pričakujemo večjega vpliva frontalnih valov na vreme pri nas. Zato bo do konca tedna suho vreme Škrka, nekdaj pomočnika komisarja Sercerjeve brigade, je v dvorani mogočno zadonela pesem Štirinajste divizije, za njo pa je moški pevski zbor Partizan iz Maribora zapel še vrsto pesmi o bojih, zmagi in svobodi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Precej ljudi je ostalo zunaj. Tudi tt so vztrajali do konca, čeravno so le iz daljave ujeli pesem. Žal, niso mogli spremljati besedila, s katerim je Marjan Kralj povezoval pesmi in dogodke, ki so prikazovali pohod Štirinajste od začetka do konca. Vmes so udeleženci prOslave prisluhnili še recitacijam Andreja Kurenta in Elvire Kraljeve. iDelegacija Štirinajste- divizije je tisto popoldne preživela z mladino. Na srečanje z njo so prišli delegati prvega zbora pionirjev in mladine krške občine. Spomini so oživeli. Solarje je pritegnilo neposredno pripovedovanje, ob katerem so podoživljali junaške boje in trpljenje borcev v hudi zimi pred tridesetimi leti. zanimajo za plin Salonit Anhovo -TOZD Opekarna Brežice, Agraria in IMV. Zaradi tega predlagamo lokacijo na Črncu ob železniški progi Ljubljana — ZagrebvTam je predviden medrepubliški^ plinovod za zemeljski plin in nanj bi se čez 5-10 let priključila naša plinarna. Plinarna z zemeljskim plinom že iz varnostnih razlogov ne bi smela stati v mestu. Zemeljski plin ima v ceveh 20 atmosfer pritiska, mestni le 3 atmosfere. Tudi zaradi požarno-hiadilne vode je lokacija na Črncu primernejši. Skozi Črne tečeta Ga-bernica in Sromljica.“ - Kaj pa menite na očitek o zavlačevanju, o tem, da čas beži in da zamujate? „Res se vse skupaj po nepotrebnem zavlačuje, vendar ne samo po naši krivdi. Naloga je težka in odgovorna. Plinarna je industrijski objekt in je v pristojnosti republiških inšpekcij. Običaj je, da se na osnovi predloga za lokacijo razpiše predlo-kacijska razprava z vsemi zainteresiranimi in pristojnimi organi, taka razprava pa je bila šele januarja letos, čeprav smo predloge za kraj plinarne oddali skupščini že oktobra lani. Do 12. 2. pa tudi svet za urbanizem o tem ni razpravljal. Menimo, da postopek ni bil pravilen in da so potekale razprave o lokaciji za družbeno tako pomemben objekt v preozkem krogu". J. TEPPEY Spominska plošča Prešernu Odkrili so jo v petek v Ribnici V Ribnici je bila 8. februarja lepa slovesnost. Na Štekličkovi hiši, kjer je stala prva ribniška šola, so odkrili spominsko ploščo velikemu slovenskemu poetu Francetu Prešernu, kije tudi obiskoval ribniško šolo. 1DBHI NOVO MESTU JE VAŠA BANKA O KOZJANSKEM JUTRI NA ČETEŽU Upravni odbor aktivistov OF Kozjanskega območja in komisija 6 občin za Kozjansko se bosta jutri sestala na skupni seji na Čatežu. Dogovorila se bosta za zborovanje aktivistov OF Kozjanskega v letu 1974, prisotni pa bodo zvedeli informacijo o programu za razvoj krajinskega parka Kumrovec-Kozjansko. Na dnevnem redu je tudi razprava o ukrepih za razvoj manj razvitih območij s poudarkom na Kozjanskem in razprava o dolgoročnem programiranju mladinskih akcij na Kozjanskem. „PASTIRCI" DANES V NOVEM MESTU Nov slovenski celovečerni film „Pastirci", ki ga je France Štiglic zrežiral in posnel po istoimenski mladinski povesti pisatelja Franceta Bevka, bodo danes ob 10. uri dopoldne prikazali v novomeškem kinu Krka. Na informativno predstavo, po kateri bo pogovor z režiserjem Štiglicem in drugimi ustvarjalci fil ma, so povabili šolnike z območja novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS, kulturne delavce in novinarje. Pričakujejo, da se bodo dogovorili tudi za prikazovanje filma v rednem kino sporedu. USPEŠEN ZAČETEK DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA Prejšnjo nedeljo se je začela v ribniški občini javna razprava o proračunu interesnih skupnosti in o proračunu občine Ribnica za 1. 1974. Občanom so spregovorili o progra-:mih predstavniki interesnih skupnosti in občine. Ker so gospodinjstva prejela tiskane programe, v Ribnici ni bilo nanje podobnih pripomb, pač pa so jih zbrani odobrili in predlagali, naj se za njihovo izvajanje zagotovijo potrebna denarna sredstva. Za program javnih del so predlagali tudi gradnjo kopališča v Ribnici. Ponovno predlagajo občani proučitev ukrepov za trajno zmanjšanje nevarnosti zaradi poplav v Ribniški dolini. N. A. Slovesnost, ki se je je udeležilo veliko ljudi, posebno pa mladih, je pričel predsednik krajevne skupnosti Ribnica Ferdinand Nadler. Prof. Janez Debeljak je orisal Prešerna iz časov, koje obiskoval ribniško šolo in bil za svojo marljivost nagrajen tako, da je bil vpisan v Zlato knjigo šole. Nato so se zvrstile recitacije, pel je ribniški moški pevski zbor, dr. Jakob Rigler, znanstveni svetnik in predsednik Slavističnega društva Slovenije, pa je po priložnostnem in doživetem govoru odkril spominsko ploščo dr. Francetu Prešernu, ki je umrl pred 125 leti. Nato so pionirji in odličnjaki osnovne šole Ribnica položili venec k spominski plošči. Za zaključek je mladinski pevski zbor osnovne šole Ribnica zapel „Zdravljico44. -r Na svečanosti ob odkritju spominske plošče v Ribnici seje zvrstilo več govornikov, v kulturnem delu proslave pa so nastopili učenci osnovne šole, dijaki gimnazije in moški pevski zbor iz Ribnice. (Foto: D. Mohar) tedenski mozaik Vesoljci tretje posadke Skylaba so se srečno vrnili domov s kopico rekordov, kijih bo težko preseči Predvsem so ostali doslej najdlje v vesolju, celih 84 dni, razen tega pa so več kot 1200-krat obkrožili Zemljo, kar tudi še nikomur ni uspelo. Menijo, da bodo strokovnjaki potrebovali nekaj let, da bodo analizirali in sprejeli ustrezne sklepe po pregledu velike množice dragocenega znanstvenega materiala. Medtem pa se tako v ameriškem kot v sovjetskem vesoljskem taboru pripravljajo, da bodo letos poleti skupaj poleteli v vesolje in tako opravili edinstven vesoljski poskus ... In če ostanemo za trenutek še onstran velike luže, lahko ugotovimo, da se je sicer najnovejši ameriški vesoljski podvig končal uspešno in srečno, da pa se težave ameriškega predsednika na Zemlji še vedno nadaljujejo: watergatska afera je še vedno tema dneva v Združenih državah Amerike, predsednik Richard Nixon pa je kljub zagotovilu, daje po njegovem mnenju „leto dni te afere dovolj", slej ko prej v hudih težavah. Čedalje bolj se krepijo glasovi in zahteve, naj odstopi, doslej najresnejši korak v tej smeri pa so storili v pravnem komiteju ameriškega kongresa, ko so začeli uradno zbirati dokazni material za začetek tako-imenovanega procesa „za odstavitev“. V zgodovini ZDA sicer še nobenega predsednika niso odstranili pred iztekom njegovega zakonitega mandata, vendar pa jih je vse več prepričanih, da bo ta usoda kot prva doletela prav Richarda Nixona... izjema, ki si jo najbrž ne želi... Medtem pa se je srečno končala tudi najnovejša ugrabitelj-ska drama: skupina petih komandosov, ki je vdrla v japonsko veleposlaništvo v Kuvejtu, ,e po dolgih pripetljajih skupaj s svojimi talci prispela s posebnim japonskim letalom vAden, kjer so talce izpustili. Usoda komandosov, ki so jih odpe-Ijaliv neznano smer, je še neznana, ugrabljeni pa so se vrnili na svoje domove. Ta ugrabitev naj bi bila delo takoimenovane Rdeče armade iz Tokija in neke veje palestinskih komandosov. Mnogi se strinjajo, da tudi za 28. februar razpisane parlamentarne volitve ne bodo mogle dati bistvenega odgovora na to vprašanje. Možnosti so za zdaj enake. Po zadnjih rezultatih raziskave javnega mnenja bi britanski volilei ta trenutek oddali približno enako število glasov tako konzervativcem kot laburistom STAVKA TUDI V ZRN: Tudi v ZR Nemčiji še zdaleč ni vse tako kot bi moralo biti, bolje rečeno, kot smo bili tega vajeni Približno 2,3 milijona delavcev javnih služb je sklenilo stavkati, da bi tako dosegli višje osebne dohodke. Zaradi tega je hudo načet ne samo javni promet, marveč cela vrsta služb -od odvažanja smeti do delovanja policije. Tudi za razmere v tej deželi velja, da je zelo težko predvidevati nadaljnji razvoj. V tem trenutku je ena izmed prevladujočih ugotovitev naslednja: Willy Brandt ni več tako suvereno trden v svoji kanclerski palači v Bonnu kot je bil še lani SPOPADI: Na iransko-iraški meji se že več dni bojujejo enote redne vojske obeh držav. Iran in Irak sta si v laseh zaradi nekaterih neurejenih ozemeljskih vprašanj in čeprav sta bni znova navezali pred tem prekinjene diplomatske odnose, so sovražnosti v zadnjih nekaj dneh terjale več kot 200 mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Mogoče je pričakovati, da bodo nekatere sosednje arabske dežele poskušale posredovati med sprti ma sosedoma in tako zagotoviti vsaj to, da se vojni požar na tem delu sveta ne bi še bolj razširil. Stalno vsklajene cene Prireja mesa in mleka naj bi bila vsaj približno enako donosna - Cene hkrati spreminjati Nekatere mlekarne opozaijajo, da od živinorejcev ne morejo zbrati toliko mleka kot pred letom dni. Temu se ni treba čuditi. Drugače ne more biti, če so odkupne cene tako neokretne. Zakaj še nimamo ustreznih predpisov o usklajevanju cen, če nad njimi bedijo državni organi, ali družbenih dogovorov, če bi o njih odločali proizvajalci in porabniki? Ko je bila določena sedanja odkupna cena mleka, je živinorejce navduševala za prodajo. V dveh letih pa se je veliko spremenilo. Niso se le podražila krmila in se zvečali stroški pridelovanja krme ter drugi, ampak je precej zrasla tudi odkupna cena pitane živine. Živinorejci so raje pitali živino kot redili krave; a tudi mleka ne marajo prodati vsega, saj ga lahko uporabijo bolj koristno. Priznati je treba, da je v mlekarni mleko cenejše, kot te bi TELEGRAMI BEOGRAD - Na povabilo centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije in predsedniškega sveta Ljudske republike Madžarske bo predsednik SFRJ in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo Jo-vanko Broz odpotoval v prihodnjih dneh na prijateljski obisk v Ljudsko republiko Madžarsko. Poslednjič je predsednik Tito obiskal Madžarsko leta 1967. OSLO - V nesreči, ko je norveška ribiška ladja nasedla na nenaseljeni arktični obali in potonila, je, bilo mrtvih 11 mornarjev. Dva člana' posadke so rešili iz ledene vode 200 m vzhodno od Severnega rta. BUENOS AIRES - Sef čilske, hunte Augustu Pinochet je spregovoril novinarjem in deial, da „šei mnogo, mnogo let v Čilu ne bo splošnih volitev“. General Augusto Pinochet je napovedal vojaškemu režimu dolgoletno življenje, čeprav mu ni obljubil večnosti. To je bil praktično odgovor vojaške hunte na vse bolj glasno zahtevo Čilencev po obnovitvi demokratičnega sistema v državi. - ' ' WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše je demantiral govorice, da je predsednik Nixon poslal libijskemu predsedniku Gadafiju posebno poslanico v zvezi s konferenco razvitih industrijskih držav o energetskem vprašanju. O Nixonovi „nujni poslanici" je poročal libijski tisk, toda predstavnik Bele hiše je rekel, da o „takšni poslanici ni niti govora1*. TOKIO - Japonski diplomatski krogi menijo, da bo izredno zasedanje generalne skupščine OZN sredi marca. Na njem bodo na predlog alžirskega predsednika razpravljali o problemu surovin. BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 60-let-nici in za dolgoletno revolucionarno delo odlikoval Lazarja Koliševskega z redom jugoslovanske velike zvezde. že zvišala odkupno ceno. Toda kako dolgo bo? In kako bo poskočila cena takrat? Zahteve po zvišanju cene so visoke. Pri določanju nove cene mleka pa bi bilo treba upoštevati tudi odkupno ceno pitane živine. Če ne bo ustreznega razmerja, bp lahko spet škodovalo pitanju. Predlogi za višjo ceno mleka so v glavnem utemeljeni le s stroški reje krav. To bo pa spet le kratkoročna rešitev. Nekaj časa bo mleko morda donosnejše od pitanja. Ko bodo imeli živinorejci v hlevih več krav, pa bo cena mleka veijetno spet zaostala za ceno pitane živine. To že dobro poznamo, zato bi bil že čas, da se nekaj spremeni in izboljša. Določiti bi bilo treba tako razmerje med odkupno ceno mleka in pitane živine, da bi bilo enako donosna reja molznic in pitancev. Živinorejci naj bi redih tako živino, ki bi bolj ustrezala njihovi krmni osnovi. Če bi potrebovah več mleka in morda manj mesa, bi razmerje cen nekoliko spremenili v korist mleka. Vendar le za kak odstotek, da ne bi preveč živinorejcev zvečalo reje krav. Pitanje goved ne bi smelo biti veliko manj donosno. Potem pa bi se BELFAST - Pripadniki tajne irske revolucionarne armade, IR A, so s strojnicami iz drvečega avtomobila prerešetali dve vozili v predmestju Belfasta. Šest ljudi, med njimi tudi nek otrok, je bilo ranjenih, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo. To je bila zadnja v vrsti akcij IRA, ki jo oblasti dkupaj s pomočjo britan&e vojske še niso uspele ugnati. Na sliki: prestreljena vozila (Telefoto: UPI) cene mleka in pitancev spreminjale enako. Ce bi se pitanci podražili za 5 ali 10 odstotkov, bi bilo treba za toliko zvišati tudi ceno mleka. Za mejni odstotek bi se bilo treba natančno zmeniti. Potem se ne bi bilo treba za vsako spremembo cen pogajati mesece in mesece, dokler se proizvodnja ne zmanjša. Tako kot pri mleku in pitani živini bi bilo treba uskladiti cene in iih držati stalno usklajene tudi med živino in poljskimi pridelki. JOŽE PETEK tedenski zunanjepolitični pregled ' Velika Britanija, ki je dolgo bo zato danes osrednja tema to-veljala za vzor urejenosti in tra- kratnega prispevka, dicionalne umirjenosti, ponuja Sodeč po tistem, kar izjav-v teh dneh podobo skorajda po- ljajo predstavniki vladajoče in polne zmede. Slednje velja tako opozicijske stranke, se pravi za politično kot za gospodarsko konzervativcev in laburistov, iz-podobo dežele. In kot da bi nje- hoda praktično ni mogoče naj-ni odmevi našli pot tudi na sta- ti, zakaj stališča so si neverjetno ro celino, so se začeL velike stavke tudi v ZR Nemčiji. To (Iz zadnjega PAVLIHE) i - Ker je pridelovanje mleka spet nerentabilno, sem jo začel krmiti s premogom: mogoče bo dajala bencin namesto mleka! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Proces ukinjanja tako imenovanega držav- dvomno občutno (seveda pozitivno!) odrazil družbenopolitični zbor, pa za zvezni zbor nega kapitala, povezan z ustavnimi spremem- na povečanih virih poslovnih sredstev TOZD skupščine SFRJ, za zbor republik in pokra-bami in novo vlogo države oziroma odnosi, oziroma vsega združenega gospodarstva v re- jin ter za predsedstvo SRS in predsedstvo ki jih ima v njej združeno delo, poteka pri publiki. Izvršni svet bo sedaj izdelal dokonč- SFRJ. nas že nekaj časa. Razumljivo - saj je to ne zakonske predloge za najustreznejšo kon- Prejšnji teden - v sredo—je zvezni izvršni zamotan in po svoje tudi izredno težaven strukcijo prenosa sredstev državnega kapitala svet obravnaval in sprejel predlog protiinfla- proces, ki pa ima po vrhu vsega tudi svoje na dele združenega gospodarstva Slovenije, cijskega programa za letošnje leto. Hkrati so ,zaviralne silnice“ v tistih strukturah, ki so Republiška skupščina - vsi njeni zbori - že razpravljali tudi o osnutku operativnega dobršen del svoje moči črpale tudi iz gmot- je na zasedanju prejšnji teden tudi izrazila načrta za izvajanje resolucije o temeljih poli-nega zaledja tega dela družbenega kapitala. svoje soglasje k besedilu nove ustave SFRJ. tike družbeno-ekonomskega razvoja v letoš-No, v Sloveniji se aktivno zavzemamo za res- Novo zvezno ustavo bodo v zvezni skupščini njem letu. Oba ta dokumenta bodo sedaj še ničen razplet tega družbenega vprašanja - in razglasili 21. februarja. medrepubliško uskladili, nato pa ju bo ZIS sedaj je stvar že toliko napredovala, da lahko V zvezi z bližnjimi volitvami so sedaj po- dokončno sprejel. govorimo že o konkretnih pripravah, že o stavljeni tudi že dokaj podrobni rokovniki. Predlog protiinflacijskega programa ZIS ' ‘ Rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, začrtuje boj proti inaflaciji tako rekoč na _______________________________________________štirih frontah: pri povečanju proizvodnje, pri zmanjševanju stroškov poslovanja ter izdatkov za splošno in skupno porabo, pri obrambi pred zunanjo inflacijo in slednjič s prilagajanjem vseh ukrepov naši tekoči ekonomski politiki. Ob tem predlagajo zvezni sindikati (ki boj proti inflaciji vsestransko podpirajo) še eno, peto smer te pomembne družbene akcije: teijajo jasno in zelo natančno opredelitev politike osebnega standarda, zaposlovanja in življenjskih stroškov. Sindikati ob tem poudarjajo, da podražitve pač niso pot, ki naj nas privedejo do stabilizacije in večjega dohodka, marveč nasprotno. To stališče, menijo, bi moral ZIS v svojem proti- cijo državnega kapitala v naši republiki kandidacijskih in volilnih opravil, ki ga je inflacijskem programu še posebej podčrtati, usmerja v elektrogospodarstvo 311,8 mili- pripravila volilna komisija pri republiški kon- Prejšnji torek je bilo tudi zasedanje CK jona dinarjev, v črno metalurgijo 463,4 mili- Ferenci SZDL, so prejšnji teden obravnavali ZKS - ta seja je bila posvečena predvsem jona din, v kmetijstvo 467,6 milijona din, v in sprejeli na seji izvršnega odbora RK dvema vprašanjema: bližnjim volitvam in pa železniško in luško gospodarstvo 657,7 mili- SZDL. pripravam na sedmi republiški kongres ZKS. jona din itd. To z drugimi besedami pomeni, Ta rokovnik med drugim določa, da mo- CK ZKS je sklenil, da sc bo sedmi kongres da bo v združeno gospodarstvo Slovenije rajo biti pred kandidacijski postopki oprav-ZKS začel 3. aprila v Ljubljani. Centralni ko-usmerjenih iz bivšega državnega kapitala ljeni do konca tega meseca, že do 5. marca mite je tokrat razpravljal o osnutku uvod-skupno nad 2,8 milijarde dinarjev oziroma Še pa naj bi povsod sprejeli statute občin, kra- nega dela poročila za kongres - kjer je govo-več - saj gre za prenos sredstev v obliki na- jevnih skupnosti in temeljnih organizacij ra o dejavnosti ZKS med obema kongresoma ložb, ki znašajo v tej obliki nad 3672 milijo- združenega dela. Na seji republiške kandida- ter o predlaganih spremembah statuta. Do-nov dinarjev. cijske konference (ki bo ta teden) bodoevi- kueumenta so na zasedanju sprejeli ter ju Takšen obilen prenos sredstev se bo ne- dentirali možne kandidate za republiški bodo sedaj dali v javno razpravo. predlaganih zakonskih rešitvah v zvezi z ukinjanjem državnega kapitala v naši republiki. Sredi prejšnjega tedna — v četrtek — je republiška skupščina že obravnavala (in podprla) cel „paket“ zakonskih osnutkov za to področje, ki gaje predlagal republiški izvršni svet. Ti osnutki zakonskih predpisov, ki se nanašajo na likvidacijo državnega kapitala v naši republiki, so bili po besedah podpredsednika IS Zvoneta Dragana pripravljeni ob tehtanju prioritetnih nalog v našem gospodarstvu - saj gre pač za to, kateremu področju v gospodarstvu bo šel iz te „kapitalne pogače4* takšen ali pa drugačen kos odmerjenih sredstev. Iz vsega gradiva je videti, da se z likvida-v Državni kapital v gospodarstvu različna. Nemara je prav zaradi tega britanski premier Edward Heath tudi razpisal splošne parlamentarne volitve za 28. februar letos. Skica trenutnega političnega stanja v Veliki Britangi pa je nekako naslednja: kdo vlada v de- Britanske uganke želi — mogočni sindikati ali zakonito izbrana vlada? To je osrednja dilema današnjega britanskega političnega trenutka kakor jo vidi ministrski predsednik Edward Heath, ki meni, da izvirajo vse težave, neredi in zmede prav iz tako zastavljene dileme. Opozicija, ki jo vodi šef laburistične stranke, nekdanji premier Harold VVilson, pa meni, da je zmeda, ki trenutno vlada na Otoku, zgolj posledica nesposobnosti vladine ekipe, da razumno in pametno vodi britansko ladjo skozi čeri razburkanega političnega morja. V sredi med obema skrajno-stima so delavci, predvsem rudarji in strojevodje, ki so neza-dovoljni s tem, kar preživlja Britanija te dni. Terjajo višje osebne dohodke in boyše delovne pogoje, nakar pa Heath ni pripravljen pristati, ker meni, da bi s tem porušil.svoj načrt boja zoper inflacijo. Trenutno stavka v Veliki Britaniji približno 270.000 rudarjev in nekaj tisoč strojevodij, zaradi česar je precejšen del dežele na pragu velikega gospodarskega poloma. Slednjemu se za zdaj izogibajo predvsem zaradi izredno mile zime in pa zalog premoga, ki utegnejo trajati še nekaj tednov. Kaj bo kasneje, ko bo premog pošel, rudarji pa bodo še naprej stavkali, je za zdaj nemogoče reči. TELEGRAM BRUSELJ - V Bruslju poteka težavna seja sveta kmetijskih ministrov, na kateri bodo morali ministri odločiti o ccnah nove kmetijske sezone. Predlog komisije za poprečno 7 odstotno zvišanje cen se zai mnogim nacionalnim delegacijam prenizek. To vcija še zlasti za francosko vlado. 2 DOLENJSKI LIST St. 7 (1282) - 14. februarja 1974 KDO BO ZAŠČITIL MIRNO? V sredo, 6. februarja, so si predstavniki sevniške Ribiške družine heroja Maroka, ki ima svoj pododbor tudi na Mimi, ogledali izpuste industrijskih odplak v reko Mimo na Mimi. Z začudenjem so ugotovili, da pri KOLINSKI niso delovale niti zasilne naprave, čeprav bi bil že čas za pravo čistilno napravo. Krompirjevi olupki gredo neposredno v vodo. Po besedah predsednika družine Staneta Češka je ribji živelj v reki 6 do 10 km od Mirne skoraj izginil. V *' ’ V ^ /"> * » v v o ej mi sc a NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil srednje živahen, kupci pa so bili pretežno iz domače občine. Naprodaj je bilo 308 mlajših in 48 starejših prašičev. Za mlajše prašiče so kupci morali odšteti od 520 do 650 dinarjev, za starejše pa od 660 do 850 dinarjev. Prodali so 273 prašičev. BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 505 mlajših in 34 starejših prašičev. Prodali so 372 mlajih živali, za katere so zahtevali od 28 do 29 din za kilogram žiYe teže, ter 21 starejših, katerih kilogram žive teže je veljal 18 din. »Sendvič« plošče in silikatna opeka Širša Dolenjska, določneje: trebanjska in brežiška občina bosta v bližnji prihodnosti dobili še dve tovarni. V prvi bo TRIMO zgradil tovarno „sendvič" plošč, v drugi pa anhovski Salonit — TOZD Opekama Brežice tovarno silikatne opeke, ki ji drugače pravijo tudi umetni peščenjak. Soglasje k tema gradnjama je 7. februaija dal tudi svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri republiški gospodarski zbornici. Trebanjski TRIMO, ki je lani s 340 zaposlenimi ustvaril 75 milijonov dinarjev celotnega dohodka, namerava s tem dopolniti svojo proizvodnjo, tako da bo lahko investitorjem ponudil celotno montažno kovinsko konstrukcijo s stenami in kritino vred. Stene in kritino sestavljajo tako imenovane „sendvič11 plošče, ki jih pri nas industrijsko ne' dela še nihče, uporabljajo pa jih vse več. Obrat teh plošč bo stal po predračunu skupno 63 milijonov dinarjev, v polnem zagonu pa bo leta 1976 naredil 520.000 kvadratnih metrov ploJč. V njem bo dobilo delo več desetin delavcev. V brežiški občini, blizu rudnika Globoko, kjer so velike količine kremenčevega peska, bodo gradili tovarno silikatne opeke, zelo uporabnega gradbenega materiala zlasti za oblaganje pročelij stavb, saj je to opeko možno delati v različnih barvah. Investicija znaša 53 miliio-nov dinarjev, tovarna pa bo naredila 30 milijonov kosov silikatne opeke, na leto - iz kremenčevega peska in Kmetijski kotiček Pred sajenjem krompirja Za saditev krompirja, naše najvažnejše poljščine, se je treba dobro pripraviti. Slovenski sortni izbor nudi naslednje sorte krompiija. Rane sorte so: saskia, vesna in sirtema, malo poznejši sta bintje in križanec 1-7, za ozimnico priporočajo cvetnik in |8or, pa tudi bintje in Viktorijo. Za predelavo v oplemenitene izdelke (tovarna na Mirni!) sta najboljši igor in dobrin, pa tudi dezire in nemška sorta maritta. Pred saditvijo je zelo koristno, če krompir nakalimo s siljenjem. S tem pospešimo rast za 10 do 14 dni, seme nekaj prej Posadimo in tako lahko ubežimo krompiijevi plesni, suši ali virusnim obolenjem. Krompir lahko silimo v vsakem prostoru, k* ga ogrejemo vsaj na 10 stopinj celzija in ki ga lahko osvetlimo ~ z lučjo ali z naravno svetlobo. Silimo v zabojih, naložimo pa tako, da pride do gomoljev svetloba. Nakaljevanje traja slab mesec dni; takrat so kaliči približno dva centimetra dolgi in Primerni tudi za strojno sajenje. Preden siljen krompir sadimo, ga malo ohladimo. Če |?i prišel pretopel v hladno zemljo, bi ,,gomoljčkal“ in ne bi dobro uspeva. Četudi priporočajo kar se da zgodaj saditi, vendar ne sinemo pretiravati. Siljen krompir kali, če ima zemlja vsaj 5 stopinj, ako pa ni siljen, zahteva 8 stopinj. Vedno znova se postavlja tudi vprašanje, ali je nujno potreb-no vsako leto krompiijevo seme menjavati in si s tem povečevati stroške pridelovanja. Odgovor ni preprost, saj je treba upoštevati sorto, višinsko lego njive, zemljo in še kaj. Nasploh velja, da je v toplejših, nižjih legah treba seme menjavati vsako leto, zlasti če pridelujemo občutljive sorte za virusne b°lezni, kot sta bintje in dezire. V hladnejših legah zadošča, če seme menjavamo vsaj na štiri leta. Potem lahko pričakujemo, da °° pridelek zadovoljiv, seveda če smo tudi sicer prav stregli tej P°ljščini. Inž. M. L. ! apna, ki ga bodo vozili iz Kresnic m Zagorja ob Savi. Anhovski „Salonit" - TOZD Opekama Brežice, ki je sprva nameravala modernizirati obrat običajne opeke, bo s to naložbo zagotovila 60 delovnih mest. Četudi so zmogljivosti opečne industrije v Sloveniji premalo izkoriščene, je svet pri gospodarski zbornici soglašal z gradnjo, ker v Sloveniji primernega gradiva za oblaganje pročelij nasploh zelo manjka. M. LEGAN Vse pogostejši prizori na Dolenjskem # Le sonce zastonj Kjer se ljudje ponižajo do poljedelstva, se bogastvo nenavadno pomnoži. Po dotekanju dobrin je zemlja kot morje, zajameš, pa priteče drugo. Tako je pred stoletji filozof učil sodobnike, ki so hoteli mimo te resnice, še danes veljavne. Veliko razlogov za naše gospodarske teževe je slišati, vsem pa je skupna ugotovitev, da bi nam bilo mnogo lažje, če bi sami pridelali dovolj hrane in če bi nasploh bolj mislili na domače surovine in domače energetske vire. Dr. Badovinac, pomočnik direktorja Narodne banke, je v svoji izjavi za „Delo uvrstil povečanje kmetijske porizvodnje na prvo mesto med ukrepi zoper naraščajočo inflacijo. V Slover\iji imamo prednostni red prihodnjega razvoja. Ptva je energija, drugi promet, tretje pa kmetijstvo. Vendar se vsi z njim ne strinjajo. Kmetijski strokovnjak inž. Marko Bertoncelj nam je novinarjem v nedavnem razgovoru v Ljubljani dejal: „Naj je videti to še tako cehovsko, toda dejstvo je, da je samo sončna energija, ki jo predelujejo rastli- ne, zastonj, vsako drugo je treba pla-. Čati. Zato mora biti izkoriščanje te energije, to je kmetijstvo, na prvem mestu! “ To pišemo zato, ker se obeta slovenskemu kmetijstvu v prihodnjih letih 5 milijard dinarjev investicij (deležno bo tudi zasebno kmetijstvo), pa se bodo nepoznavalci razmer prav gotovo spotaknili ob tak razvojni program, češ: ali ne bi kazalo denarja vložiti kam drugam, ne v kmetijstvo, ki tako počasi vrača? Res: blagoslov zemlje je počasen - a zanesljiv. M. L. Večji Novoles Za naše lokalne razmere veliko podjetje Novoles bo skupaj s petimi močnimi slovenskimi podjetji postalo še neprimerno večje. Za 4. marec je napovedan podpis samoupravnega sporazuma, po katerem se bodo podjetja lesne stroke Novoles, Meb- lo, Marles, Javor, Stol in Lesnina združila v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD). Tolikokrat izrečena ideja o združevanju slovenske industrije pada na rodovitna tla... gospodarskih središčih Jugoslavije velike prodajalne, kjer bo mogoče dobiti vse, kar bodo združena podjetja izdelovala. Enotno bodo nastopali tudi pri prodaji v tujino. In še nekaj zelo pomembnega. Znano je, da se mora močno razvita slovenska lesna industrija oskrbovati z lesom od drugod, saj ga v Sloveniji ni dovolj. Šest združenih podjetij ga ne namerava iskati samo v Jugoslaviji, temveč že načrtno raziskujejo, kakšne so možnosti za oskrbovanje z lesom iz Nigerije, Gabona in Irana. Po les v še večjem obsegu v Afriko Sest združenih podjetij (za preostale najbrž tudi nc bodo zaloputnili vrat'za seboj) bo zaposlovalo skupno približno 10.000 delavcev ali eno tretjino vseh zaposlenih v lesni industriji Sloveniji, ustvarilo pa bo polovico vsega dohodka. Kot so povedali ob nedavni 25 - letnici Lesnine, bodo združena podjetja usklajevala svoje proizvodne načrte, si delila delo in specializacijo, Lesnina pa bo postavila v vseh večjih Star avto in doplačilo za' novega: zakaj ne? Stara za novo Usoda dosluženega avtomobila, pralnega stroja ali štedilnika je znana: svojo pot konča na zbirališču odpadkov, starega železja. Pri stroju pa ne odneha vse naenkrat; marsikateri del bi bil še uporaben, če bi ga pravočasno dobil v roke izdelovalec. Tako se je rodil predlog (pripravlja ga zvezni sekretariat za finance), po katerem bi lahko stare, izrabljene televizorje, avtomobile, hladilnike in še nekatere druge izdelke zamenjav ali za nove. Razliko med ceno starega in novega pa bi morali seveda doplačati. Menjavo starega za nov izdelek želi sekretariat spodbuditi z denarnimi olajšavami. Znano je, da je treba plačati ob prodaji starega avtomobila prometni davek. Če bi ga lastnik zamenjal za novega in razliko doplačal, mu davka ne bi bilo treba plačati. Prav tako predlagajo, da bi prometni davek plačal le od razlike med vrednostjo starega in novega avtomobila, ne pa od celotne vrednosti novega avtomobila. Koristen predlog ne le za naš žep, temveč tudi za ublažitev vse več pomanjkanja surovin v svetu, grozi industriji« ečjega :u, ki - Kaj pa delaš, Jože? — Gnojil primanjkuje, pa čakam, da se bo traktor podelal (Karikatura: Marjan Bregar) r redno Je Zinpisntt ••• Zaradi zamujanja, ki je v „modi“, ob koncu januarja ni bilo tolikšnega vrveža na davčnih upravah kot prejšnja leta, bo pa zato nadoknađeno v dneh pred 15. marcem, ko bo iztekel čas za prijavo skupnih dohodkov občanov iz leta 1973. Teden dni je že znano, da bodo morali plačati davek od skupnega dohodka vsi, ki so lani zaslužili nad 35.000 dinarjev. Olajšave bodo znašale za vsakega otroka 13.800 din, za vzdrževanega člana družine pa 11.500 din. Neobdavčeno osnovo bodo povečale članarine družbenopolitičnim organizacijam, prispevki za gradnjo doma v Kumrovcu, prispevki v dobrodelne namene ter nagrade za izume in patente. Objavljena je bila tudi davčna lestvica, ki bolj privija davčni vijak, čim večji je dohodek. Tako je tudi prav. Druge republike kasnijo še bolj. Iz njihovih predlogov je očitno, da se bo zelo različna davčna politika do skupnih dohodkov nadaljevala tudi letos. Delne razlike Davčne meje so gotovo upravičene, saj v Sloveniji, ki ima skromno nataliteto (rodnost), drugače gledamo na pomoč družini kot pa v južnih predelih Jugoslavije, kjer je nataliteta mnogo večja. Toda: ali je potem treba tam imeti kar trikrat manjše olajšave za otroke in s tem spravljati velike družine še v slabši socialni položaj, kot so že sicer? S tako davčno politiko se velika rodnost in običajno z njo povezana revščina velikih družin ne bo zmanjšala, saj uči izkušnja: čim večje je pomanjkanje, več je pri hiši otrok. Seveda si tudi naš časnik ne domišlja, da je poklican deliti nasvete, pridružuje pa se tistim, ki grajajo preveliko neskladje v obdavčitvi in pozivajo k dogovarjanju tudi na tem področju. Konec koncev: vsi živimo pod jugoslovansko streho in načelno socialno politiko ZKJ. Ta pa teži k obdavčitvi bolje preskrbljenih občanov in k zmanjšanju socialnih razlik. In temu se najbolj približuje slovenska obdavčitev. M. L. Iz Kolinske ali železniške postaje na Mimi ni najboljši pregled na glavno cesto. Le malo nepazljivosti in zgodi se, kot se je 5. februaija: traktorist P. Ziherl je zapeljal v tovornjak, ko se je le-ta ogibal diiige nesreče na istem kraju. Ogledalo ne bi škodilo! (Foto: Železnik) Slovenski kulturni praznik so praznovali po vseh šolah v Sloveniji, s svojimi prispevki k prazniku pa so dali svečano obeležje dnevu tudi učenci osnovne šole Dolenjske Toplice, ki so pripravili pester program proslave. (Foto: Mikulan) Ob kulturnem prazniku je Zveza kulturnih organizacij v Sevnici podelila simbolične lire glasbenim delavcem, Talije odrskim amateijem, kulturnim organizatoijem iz krajevnih skupnosti pa plakete. Med drugimi je prejela Talijo iz rok predsednika ObS Minka Gale. (Foto: Železnik) Prešernov dan so v Kočevju svečano proslavili med drugim tudi na osnovni šoli in posebni šoli. Učenci 7. in 8. razreda osnovne šole so se pomerili v kvizu o Prešernu. Na proslavi so podelili učencem priznanja za najboljša literarna,glasbena in likovna dela. (Foto: Brus) KOĆE V JE - Od ponedeljka do včeraj so potekale v kočevski občini razprave o programih in financiranju samoupravnih interesnih skupnosti. SENOVO - V soboto bo ob 18. uri predavanje Jožeta Kregarja iz Ljubljane z naslovom „Dom v cvetju". Ob tej priložnosti bodo ustanovili sekcijo hortikulturnega društva v tem kraju. NOVO MESTO - Aktivi mladih zadružnikov šestih občin ožje Dolenjske in Posavja bodo priredili v soboto ob 9. uri v osnovni šoli Grm področno kviz tekmovanje „Kaj veš o kmetij-stvu“. VEZILO ZA PRAZNIK Ob letošnji 125-letnici smrti velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna se je v petek v Brežicah sestala skupina dosedanjih poverjenikov Prešernove družbe. V brežiški občini je le 186 članov Prešernove družbe oziroma naročnikov knjižnih izdaj, zanje pa skrbelo 9 poverjenikov. Na razgovoru so se domenili, da bodo organizirali aktiv poverjenikov pri SZDL, 5-članski iniciativni odbor pa bo poskrbel do konca meseca za ustanovitev aktiva. V času, ko je lepa slovenska knjiga spričo majhnosti naroda in nizke naklade vse dražja, je pobuda s petkovega sestanka pomembna. O pomenu Prešernove družbe in njenih knjižnih izdajah bomo še govorili, večje število naročnikov pa bi prav gotovo bilo prihodnje leto najlepše vezilo za slovenski kulturni praznik. VEČER PREŠERNOVE POEZIJE V Črnomlju je proslava slovenskega kulturnega praznika odprla vrsto proslav, ki jih bodo letos praznovali: tridesetletnico zbora kulturnikov v Semiču, trideseto obletnico ustanovitve SNG in zasedanja SNOS. Prešernov dan so dijaki črnomaljske gimnazije počastili s proslavo, na kateri so ob glasbeni spremljavi recitirali Prešernove pesmi. Prireditev je v celoti lepo uspela. Po proslavi je župan sprejel - letos že drugič - v hotelu Lahinja amaterske kulturne delavce iz vseh krajev občine in se jim zahvalil za prizadevno delo. J. KURE 8. FEBRUAR V DOLENJSKIH TOPLICAH 8. februar so proslavili tudi učenci osnovne šole v Dolenjskih Toplicah. Pripravili so krajši kulturni Erogram in po proslavi še pionirsko onferenco, na kateri so pregledali minulo delo in si zadali nekaj novih nalog. Načrt nalog je dokaj obsežen, saj nameravajo učenci urediti park v gozdičku okoli šole, postaviti tribune ob atletskem stadionu, pripraviti krajšo trim stezo in postaviti manjšo lopo za tenis. Po končani konferenci so podelili prehodne zastavice, ki jih prejemajo najboljši razredi. Tokrat sta jih zasluženo prejela 8. b pri višji in 3. b pri nižji skupini. Učenci nižjih razredov so potem pripravili samostojne razredne proslave. ZVONKA AVGUŠTIN GIMNAZIJCI PROSLAVILI Novomeški gimnazijci so v petek, 8. februarja, v Domu kulture počastili slovenski kulturni praznik z daljšim kulturnim programom. Čeprav niso recitirali veliko Prešernovih pesmi, je večer izzvenel v njegovem imenu, v smislu nadaljevanja vzorov, ki jih je postavil Prešeren v kulturo slovenskega naroda. V počastitev tega dneva so letos ponovno razpisali natečaj, ki postaja že tradicionalen. Za najboljše prispevke je komisija ocenila fotografije Zvoneta Šeruge, literarne prispevke Alenke Begove, glasbeno stvaritev Vinka Srpčiča in film Sonje Papež in Tomaža Gazvode. Izbrani mladi ustvarjalci so v zaključnem delu proslave prejeli tudi nagrade. Z. S. V soboto zvečer je na povabilo Rdečega križa Nemčije odpotovala v Ditzingen 8-članska delegacija Rdečega križa iz Novega mesta. Predstavniki, izbrani iz najzaslužnejših krvodajalcev in delovnih prijateljev organizacije, bo ostala na obisku osem dni in navezala prijateljske stike s tamkajšnjimi člani. Predstavnike je o namenu obiska seznanil predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar in jim zaželel, da bi uspešno zastopali domače mesto. (Foto: Sandi Mikulan) OBVESTILO Vsem naročnikom Dolenjskega lista, ki prejemajo naš tednik na svoje naslove zunaj Slovenije, samo danes priložili položnico za poravnavo naročnine. Prosimo, pošljite vsaj polletno naročnino, če želite domači tednik prejemati nemoteno tudi naprej. Če lahko nakažete celoletno naročnino naenkrat, vam bomo hvaležni, saj nam š tem prihranite veliko dela v jeseni. NAROČNIKOM V SLOVENIJI sporočamo, da bodo polletno naročnino začeli pobirati pismonoše prve dni marca. Pogoj za redno prejemanje lista na domači naslov je vnaprej poravnana polletna naročnina. NAROČNIKOM V TUJINI smo še pred podražitvijo letošnje naročnine sporočili, koliko dolgujejo posamezniki. Prosimo jih, da ob nakazilu upoštevajo tudi podražitev in pošljejo celoten znesek. Hvaležni vam bomo, če nam pošljete naročnino z mednarodno poštno nakaznico ali s čekom v priporočenem pismu, lahko pa jo nakažete tudi na naš devizni račun (številka je objavljena pri podatkih o listu na 22. strani tednika). VSE NAROČNIKE, doma in na tujem, prosimo tudi ob tej priložnosti, da sami skrbijo za urejene odnose z upravo tednika. Vsako spremembo naslova nam sproti javite, da v dostavi lista ne boste imeli neljubih zamud. UPRAVA LISTA Predsednika lahko poklicna Medobčinski svet ZK Ljubljana o volitvah O pripravah na skupščinske volitve so se pogovorili na posvetu sekretaijev in njihovih namestnikov, ki ga je 8. februarja sklical Medobčinski svet ZK Ljubljana. Po uvodu, ki ga je podal vodja poslanske pisarne pri MK SZDL Ljubljana Ivan Bitenc, in razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi prisotni, so sprejeli več sklepov. Najprej so ugotovili, da so priprave na volitve in volitve najpomembnejša politična akcija, zato bo delo na tem področju imelo prednost. Posebna naloga Z K je, da sc v predkandidacjjskem postopku zavzema, da bodo delegacije odraz sredine, iz katere izhajajo. To pa pomeni, da morajo biti v njej sorazmerno zastopani delavci, ženske in mladina. V predvolilnem postopku je treba sprejeti ukrepe, ki bodo bodočim delegatom omogočili dobro opravljanje funkcij. To pomeni, da jih je treba primerno usposobiti oziroma izobraziti. Za to so odgovorne sredine, iz katerih bodo izšli pa tudi ZK. O predlogih za delegate oziroma o kadrovskih rešitvah za družbenopolitični zbor, izvršni svet občine in druge odgovorne dolžnosti naj razpravljajo najprej aktivi delavcev in občinski komiteji ZK. Na razgovorih v KS in OZD pa se bodo dogovorili, kako bodo predlagali za delega- DO MARCA „KLOBČIČ" Prosvetno društvo na Veliki Dolini vadi Budakovo ljudsko igro „Klobčič**. Uprizoriti jo nameravajo marca. MODNA REVIJA V DOBOVI V soboto bo v Dobovi zanimiva prireditev. Nastop znanih pevskih ansamblov bo popestrila modna revija, na kateri bodo prikazali modele za jesen in zimo 1974. Krivci naj odgovarjajo Delavci obrata CP Novo mesto v Kočevju izrekli kritiko nekaterim vodilnim v podjetju Delovni kolektiv Cestnega podjetja Novo mesto-obrat Kočevje je 6. februaija ustanovil temeljno organizacijo združenega dela, ki se imenuje TOZD „Vzdrževanje in rekonstrukcije Kočevje**. V Cestnem podjetju Novo mesto bo predvidoma sedem TOZD in skupne službe. Zbor delovne skupnosti je pred ustanovitvijo TOZD ugotovil, da ima obrat vse možnosti, da se organizira kot TOZD. Delovni kolektiv šteje 42 zaposlenih. Za vršilca dolžnosti vodje TOZD so izvolili Janeza Durinija, dosedanjega vodjo svojega obrata. Na zboru so sprejeli začasni statutarni sklep TOZD in samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Cestnega podjetja Novo mesto. Na predlog sindikalne organizacije so sprejeli kandidatno listo za volitve organov samoupravljanja, ki so jih opravili 11. februarja. Na zboru so obširno razpravljali tudi o dogodkih v Cestnem podjetju v Novem mestu. Izrečena je bda kritika nekaterim vodilnim ljudem v Cestnem podjetju, ki so hoteli razvrednotiti delo in vlogo političnih organizacij, predvsem pa ZK in sindikata, in samoupravljanje. Odločno so zahtevali, da je treba razmere čimprej urediti, krivce pa poklicati na odgovor. Dolenjski literati v Krškem Valvasorjeva knjižnica v Krškem priredila uspešen literarni večer Skupina dolenjskih literarnih ustvaijalcev, ki sicer ni formirana kot skupina, a vseeno tako deluje, je v ponedeljek, 11. februaija, nastopila na literarnem večeru. Tokrat so se predstavili s svojimi deli občinstvu v Krškem v prostorih Valvasorjeve knjižnice. P<**»ni in prozo devetih dolenjskih avtorjev Vladimirja Bajca, Miroslava Gutmana, Janeza Kolenca, Milana Marka, Milana Richterja, Ivana Škofljanca, Marice Založnik in Ivana Zorana sta brala član SNG Janez Rohaček in članica novomeškega amaterskega gledališča Božena Zigante. Za vmesne točke so poskrbeli učenci glasbene šole v Krškem, ki so izvedli nekaj krajših skladb na harmonike. Literarni večer je bil dobro obiskan in je dokazal, da je med našimi ljudmi še dovolj zanimanja za izvirno domačo ustvarjalnost, da radi prisluhejo tudi delom še neafirmiranih avtorjev. Po drugi strani pa je bil večer dokaz več, da se širša Dolenjska tvorno vključuje v prostor slovenskega kulturnega snovanja. Na ta način pa je bil naš, slovenski kulturni praznik najbolj ustrezno proslavljen, saj so dolenjski avtorji pokazali, da je slovenska kultura živa, da hodi dalje svojo ustvarjalno pot, ki jo je začrtal Prešeren. te najboljše delavce, se pravi, kako bodo lahko v KS kandidirali tudi delavce iz TOZD. Takoj je treba sprejeti odloke o volilnih enotah. Pri tem je treba upoštevati, naj bi družbenopolitični zbor štel od 15 članov dalje, zbor združenega dela in zbor KS pa od 20 članov dalje. Po še posebno temeljiti razpravi so sprejeli enotno mnenje, „da ni ovir, da predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta (IS) občine ne bi bila profesionalca (se pravi zaposlena na teh dveh me-stih)“. Dokončno naj se o tem odločijo v vsaki občini. IS občine naj bi štel najmanj 7 članov. Načelniki oddelkov so lahko člani IS, če ustrezajo sprejetim merilom. Direktorji so lahko tudi člani IS. Med pomembnejše zaključke sodi tudi predlog, naj bi bili novi občinski statutui začasni, saj jih v tako kratkem času ne bi mogli temeljito pripraviti. J. PRIMC Novoteksova modna revija Pred polno dvorano so štirje najboljši udeleženci nagradne igre prejeli NOVOTEKSOVO blago za moške obleke Zadnjega januarja je bila v hotelu „Plaža14 v Hercegnovem velika modna revija, katere pokrovitelj je bila novomeška tekstilna tovarna „NOVOTEKS“. Tako so se še poglobile vezi med pobratenima mestoma Hercegnovim in Novim mestom. Na reviji, ki je popestrila letošnji praznik Mimoze in na kateri so bili prisotni številni gostje in tujci, so manekeni ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje prikazali 60 modelov iz kolekcije pomlad-pole-tje, nekaj večernih modelov ter hlač in kril. Program je sestavil Dušan Jarc, referent za propagando in reklamo pri Novoteksu, manekene pa je med nastopanjem spremljal zabavni ansambel beograjske Estrade. Med modno revijo je bila v dvorani še nagradna igra „Razširjenost Novoteksa po Jugoslaviji*4. Štirje najuspešnejši gledalci, ki so odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, so dobili za nagrado Novoteksovo blago za moške obleke. Z revijo se je „NOVOTEKS44, priznani novomeški proizvajalec blaga in konfekcijskih izdelkov, uspešno predstavil tudi v Crni gori, saj je bilo mnenje vseh prisotnih, da bi podobne prireditve še gledali. MIHA GOSNIK Vedno priljubljen model, ki je bil prikazan na modni reviji: športno krilo in hlače z naramnicami. (Foto: M. Gošnik). Sergej Kraigher: Glavna nevarnost niso dobrine... Jasno moramo prikazati pomen te bitke in tudi idejnega razčiščevanja, ne toliko zaradi posebne politične moči teh takoimenovanih abstraktnih humanistov, ki se zbirajo okrog ,JPraksisa“, ki dobivajo velike aplavze zahodnih protisovjetsko in protikomunistično usmeijenih krogov, in ki se pojavljajo tudi v nekaterih naših krogih, na naših visokih šolah oziroma fakultetah. Razčiščevanje teh vprašanj je važno zaradi poglabljanja poznavanja marksistične samoupravne socialistične vsebine našega družbenega razvoja. Mi se, naravno, bojujemo za čimvečjo življenjsko raven delovnih ljudi. Glavna nevarnost v boju za standard niso razne oblike in dobrine, s katerimi si vsakdo ustvarja in zboljšuje svojo življenjsko raven, ampak ločenost, izdvajanje posameznikov v zasebništvo, v egoizem, izgubljanje zavesti, daje vsakdo dolžan vračati družbi v sorazmerju, kolikor v družbi dobiva za izboljševanje svojega standarda. Zlasti je potrebna taka jasna orientacija zveze komunistov komunistom samim, vsakemu v njegovem političnem delu, pa tudi v njegovem življenjskem ravnanju, tako da se zna bojevati proti uravnilovki kakor tudi proti drugim oblikam demagogije oziroma proti vdorom potrošniške miselnosti in ravnanja. (predsednik republiške skupščine na zadnjem zasedanju CK ZKS) Anton Igolič: Kulturno življenje vasi zaostaja za njenim splošnim razvojem Kulturno življenje na vasi, tako se mi zdi, zaostaja za splošnim razvojem naše vasi, mislim namreč na aktivno kulturno dejavnost našega vaščana. V prejšnjih časih je bila ta dejavnost mnogo bolj živahna in ustvarjalna. A resnica je tudi, da v našo vas prihaja od zunaj mnogo več kulture (a, žal, tudi nekulture), kakor je je kdaj prej. Je imelo kdaj prej toliko vaških hiš radijske in televizijske sprejemnike? Je bilo v naši vasi toliko naročnikov na časopise in najrazličnejše revije? Je vaški človek imel kdaj prej toliko stika z bližnjim, a tudi bolj oddaljenim mestom, torej kulturnim središčem? Je toliko potoval, znotraj in zunaj naše dežele? Na ta in še druga dejstva radi pozabljamo. Seveda pa bi bilo treba marsikaj storiti, da bi vaški prebivalec postal tudi soustvarjalec slovenske kulture. Kaj? Začeti (ali ni ironija, da moram konec leta 1973 v Sloveniji, ki jo štejemo med najbolj razvito republiko socialistične Jugoslavije, uporabiti to besedo? ), intenzivno bi bilo torej treba začeti ustanavljati vaške knjižnice. Vsaka večja vas bi morala imeti svojo javno knjižnico! To pa ni nekaj, česar ne bi bili zmogli v preteklosti in česar ne bi zmogli zdaj in v bližnji prihodnosti! Samo od neskončnega razpravljanja in govoijenja bi morali čimprej preiti k dejanjem. Seveda bi bil to šele začetek. (Iz odgovorov pisatelja v „Kmečkem glasu44) Dr. Aleksandra Kornhauser: Boj za novo kvaliteto v porabi Taka svoboda samoupravnega odločanja pa še zdaleč ne pomeni anarhije in nekontrolirane porabe, ki bi utegnila ogroziti začrtano smer krepitve gospodarstva. Gre le za novo kvaliteto družbenega planiranja, ki mora tako kot vse ostalo rasti iz samoupravnih usmeritev delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Za tako planiranje mora biti značilno soočenje vnaprejšnjih planskih predpostavk z zasnovo sporazumov in dogovorov. Morebitna planska neskladja z realnimi gibanji pa bo treba proučiti na obeh straneh, v planu in v življenju, ter popravljati tam, kjer bo narobe. Vsekakor mora biti predlogu družbenega dogovora, čigar osnutek danes obravnavamo, priložena pred sprejemom kompletna bilanca porabe, le z bistveno razliko v primerjavi z dosedanjimi bilancami te vrste: to pot bo dogovorjena z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih usklajevanja z njihovimi specifičnimi potrebami in možnostmi, (Iz obrazložitve podpredsednice IS SRS na zadnji seji republiške skupščine) Milovan Zidar: Naložbe na manj razvita območja že dajejo tudi rezultate — Letna stopnja rasti družbenega proizvoda manj razvitih območij je bila vse od leta 1966 nižja kot v SR Sloveniji. Se v letu 1971 je znašala v SR Sloveniji 27,7 odst, v manj razvitih območjih pa 25,2 odst. V letu 1972 je bil dosežen bistven premik do kedaj negativnega trenda, saj je stopnja rasti znašala v SR Sloveniji 23,2 odst., v manj razvitih območjih pa 33,5 odst. Ti podatki se nanašajo na gibanje vsega gospodarstva, torej družbenega in zasebnega sektorja. Se bolj pa so ugodni, če upoštevamo samo družbeni sektor gospodarstva. Tudi primerjava rasti števila zaposlenih v SR Sloveniji in v manj razvitih območjih je v zadnjih treh letih ugodna za slednje. V letih 1971 in 1972 je namreč poraslo število zaposlenih v SR Sloveniji skupaj za 8,1 odst., v manj razvitih območjih pa za 11,7 odst. Ugodni trend seje nadaljeval tudi v letu 1973, saj se je število zaposlenih povečalo v devetih mcsecih v SR Sloveniji za 3,7 odst, v manj razvitih območjih pa za 6,3 odst. To je dokaz, da nimajo prav skeptiki, ki trdijo, da so se na manj razvitih območjih povečala samo vlaganja, ne pa tudi ekonomski učinki teh prizadevanj. (Iz prispevka republiškega sekretarja za kmetijstvo na zasedanju skupščine) To stran ste napisah sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! so učenci osnovne šole Slovenski kulturni d Nežka Hrenova Preprečimo »pokol« sulcev! Oglašam se kot velik ljubitelj ^ke in ribolova. Motijo me ^katere stvari v zvezi z ribiškim režimom na reki. Vprašam zakaj ribiška družina Novo J^esto dovoljuje neomejen lov K^lja naših voda — sulca. t da je v naši Krki tc plemeni-ribe še prccej, vendar vseeno ni 1 0 tj®ba dovoliti neomejenega od-a- Občutek imam, da si nekateri Žvi/ i C raz*a8ajo politiko in se po-na vse norme in pravila, ki * J|n sprejeli v nali družbi. Če bi nlai TuSali ribiČc, če se stri-Ji/° s taksnim režimom, bi, razu-J'v9> naleteli na odpor. bomo počeli s Krko, ko bo lalii <*° su'cev-> S čim sc bomo rih!5?i . P°s,av|jali Pred drugimi Cl' Ustavil se bo tudi prihod tuj- cev, ki so prinesli vsako leto precej denarja ribiški družini. Krka bo postala nezanimiva; če ne bo obiska, bo verjetno hitreje umirala. Kes pa je, da bi se s tem končalo težko obdobje, ki že precej časa vlada med vodilnimi ribiškimi delavci. Stanje je rezultat škodljivega materializma, ki je prodrl v vrste ribičev. Omeniti moram, tuui, da ravno tisti ljudje, ki bi morali najbolj ščititi red ob Krki, ta red največkrat spodkopujejo. Znani so mi primeri, da love sulca tujci v poznih večernih urah. V takem času je kontrola nemogoča, zato se lahko dogaja marsikaj. V vrstah ribičev sem že 28 let. Precej let sem bil tudi ribiški čuvaj, zato mi verjemite, da me „pokol" sulca zelo moti. Mislim, da odločujoči ljudje, ne razmišljajo uovolj, kam nas lahko pripelje takšna kratkovidna politika. Prepričan sem, da bo ta moja dobronamerna kritika naletela na ugoden odmev. K pisanju teh vrstic me je napotilo razočaranje, ki ga kot človek, ki mi ta družba nekaj pomeni, ne more skriti. SRETAN MADŽARE VIC Dol Polje 14 pri Straži ^ KRVODAJALCI! ^ Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto sporoča, da v torek, 19. februaija, izjemoma ne bo običajnega odvzema krvi v novomeški k transfuzijski postaji. NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Še: Novo mesto slej ko prej najdražje Pripombe Slavka Guština, komercialnega direktorja SGP »Pionir«, k stanovanjski gradnji Lansko leto julija je medved nenadoma napadel Terezijo Kmet iz Gornjega Podšumberka in jo hudo poškodoval. Nabiralka gob je nekaj ur nezavestna ležala ob gozdni poti in sosedje so jo le po srečnem naključju našli in jo odpeljali v bolnišnico. Zdravniki novomeške bolnišnice so z veliko prizadevnostjo in številnimi posegi Tereziji rešili življenje, ublažili posledice napada, kljub temu pa je Terezija po nekaj mesecih zapustila bolnišnico kot trajni invalid. Tragični dogodek je močno vznemiril ljudi. Medvedi so postali krvoločne, strašne zveri, ki v domišljiji pripovedovalcev tičijo že za vsakim grmom. Nerazumljivemu strahu največkrat botrujeta neznanje in nepoučenost, zato naj danes opišemo nekatere okoliščine napada: Poudariti velja osnovno zakonitost skritega medvedjega življenja: medved človeka brez vzroka nikoli ne napade in se mu celo na daleč izogne. Medveda zagledajo v gozdu le prav redki lovci, večina gobarjev in gozdarjev pa ga pozna samo iz živalskih vrtov in slikanic. Ce bi bil medved resnično nevaren ljudem, bi redke medvede lovci zlahko iztrebili. Dokazano je, da medved napade človeka le v izjemnih primerih, ko brani mladiče, ko je presenečen v brlogu ali pa ko je obstreljen. Terezija je petdeset let hodila v gozd, pa medveda ni srečala. Verjetno bi bila vse življenv' ^cpričana. da medvedov v tistih gu^uovin sploh ni, če bi neki lovec poznal pravila zelene bratovščine in se po njih ravnal. Nekaj pred usodnim napadom je brezvesten lovec srečal medveda in streljal vanj kar s šibrami. Medved se je smrtno ranjen izgubil v gozdu, lovec pa je odšel mirno spat, ne da bi o svojem neodgovornem dejanju obvestil tovariše. Medved je postal nevaren za vso okolico, morda bi kljub temu tiho in v bolečinah poginil v grmovju, če ga tam ne bi vznemirila Terezija Kmet,-ki je, mČ hudega sluteč, stikala za gobami. Posledice so znane: Terezija seje borila v bolnišnici za življenje, medved pa je kmalu po napadu poginil. Posebna lovska komisija proučuje ta primer. Lovci so kmalu spoznali, da je vzrok napada vsestransko neprimerno ravnanje enega izmed članov, zato so predvsem storili vse, da bi olajšali Tereziji trpljenje in življenje. Večkrat so jo obiskali, skrbno so spremljali njeno zdravljenje, v teh Bivši Kočevarji se kot turisti vračajo in nabirajo starine Prenehalo je biti plemenito srce vzorne žene, skrbne matere, ene redkih partizanskih mater v tem okolju. Poslavljamo se od tebe vsi, ki si jim nesebično pomagala, vsi, ki smo te spoštovali in imeli radi. Tvoja življenjska pot je bila posuta z mnogimi udarci in redkimi trenutki sreče. Komaj si okusila nežno ljubezen in povila Franceta, že ti je vihar prve vojne na ruskem bojišču ugrabil moža. Bolečino si hladila z ljubeznijo do sina, ki si mu bila Potrebna. Ponovna ljubezen in zveza s pokojnim možem Jožetom ti je Podarila 12 otrok, ki si jih vzorno ^gojila, pri tem pa te ni omajala tragična izguba štirih otrok. Grozote druge svetovne vojne si dočakala pripravljena za eno samo odločitev: z vsem srcem sta se ti in tvoja družina posvetili boju za svobodo in v pomanjkanju vztrajala do kraja. Trije otroci so bili v partizanih, zanje ti je trepetalo srce. Najstarejšega sina Franceta so ti ustrelili, toda na bolečine nisi imela easa misliti, zakaj svoje plemenito srce si razdajala drugim. „Naša mama“ so 1e klicali vsi, ki so utrujeni. premraženi in lačni trkali na tvoja vrata podnevi in ponoči. Za j^e si imela toplo besedo. Velikokrat si vzela skledo lastnim otrokom *n jo ponudila partizanom. Nagrada za ves tvoj trud je bila svoboda. Kako si se veselila z vsemi, kl si jim pomagala, in skupaj z njimi odhajala s svetlimi očmi novim, lepšim časom naproti. Leta 1953 si pokopala drugega *noža. Ljubezen si poslej razdajala ®Wo še otrokom in vnukom. Tvoje ^'Vljenje, ki se je pretrgalo v 82. le-tu> je bilo življenje prave slovenske ntatere in žene, ki ni mislila nase, ampak se nesebično razdajala drugim. Ohranili te bomo v nepozabnem spominu. Počivaj v miru, draga Hrc-n°va mama! MIHA ZUPANClC KRANJ, VALJAVCEVA 17 Starinarska mafija tudi pri nas Zlatoporočenca Angela in Janko Predovič ZLATOPOROČENCA PREDOVIČ Prve dni februarja sta v Ljubljani praznovala zlato poroko Angela in Janko Predovič, oba pristna Belokranjca, doma iz vasi Maline pri Semiču. Skupno življenje sta začela leta 1924 na Predovičevi kmetiji. Življenje je bilo trdo in kmalu po rojstvu prvorojenke je moral Janko Predovič v tujino služit kruh. Svetovna gospodarska kriza ga je iz Kanade pognala nazaj v domači kraj, kjer se je s težavo prebijal skozi življenje. Razen kmetovanja se je lotil še prevozništva s konji. V težkih časih narodnoosvobodilne borbe je družina Predovič izpolnila svojo domovinsko dolžnost. Pomagali so osvobodilnemu gibanju, glavar družine pa je bil med prvimi zaupniki OF na vasi. Med vojno je bil v okrajnem narodnoosvobodilnem odboru v Semiču in kasneje tudi v združenem metliško črnomaljskem. Po vojni so prodali kmetijo in se odselili v Ljubljano, kjer so nadaljevali s prevozništvom. Ko je bila ustanovljena podružnica vinske kleti Kostanjevica, je vodstvo prevzel Predovič in jo vodi še danes. Na vsej poti, dostikrat težki in hudi, mu je ob strani kot dobra žena in mati stala Angela. Ob lepem in redkem jubileju jima vsa družina in številni znanci čestitajo in jima žele še veliko srečnih let. interes, da v Novem mestu gredo z nizko ceno gradit, lahko trdim, da bi morali takšna dela, če bi imeli domača podjetja, izvajati 10% ceneje. Naj navedem samo primer, ko smo preračunavali cene intervencijskih vrstnih hiš za leto 1974 in ugotovili, da so se do sedaj cene gradbenih storitev povečale za 4 %, obrtniška dela za 34 % in instalacijska dela za 36 % Čeprav je razmerje med gradbenimi deli ter obrtniškimi in instalacijskimi približno 50:50 in se je celotna hiša podražila za 20 %, so na vse to gradbena dela vplivala le z 2 %. Približno iste rezultate imamo pri novih blokih na Ragovski v Novem mestu. Mislim, da je družbeno podporo, ki naj bi jo dali, da se ne bi vezali na domače gradbenike, treba preusmeriti in dati vso družbeno, moralno in materialno podporo, da se ta domača podjetja kadrovsko, kvalitetno in proizvodno okrepijo, ker bodo le organizirana domača podjetja tudi jamstvo, da bomo lahko v bodoče v Novem mestu hitro, kvalitetno in ceneno gradili. Tudi se ne strinjam z mnenjem, da se sredstva nabirajo, stanovanjska gradnja pa v Novem mestu kljub temu ne gre. Mislim, daje aktivrost upravnega odbora Solidarnostnega sklada in skupščine daleč večja kot v drugih mestih, ne samo po številu sestankov, ampak tudi po konkretnem delu. Stanovanja solidarnostnega sklada se že gradijo, gradnja kljub začetnim težavam že poteka po operativnih planih in ni nobene bojazni, da se ne bodo prvi stanovalci že v juliju mescu vselili v ta stanovanja. V Novem mestu bomo v letu 1974 zgradili preko 300 stanovanj, kar je trikrat več, kakor smo jih prejšnja leta. S skupno akcijo načrtovanja, pridobivanja potrebne dokumentacije, komunalnega urejanja zemljišč ter izvajanja del bomo tudi v prihodnjih letih sposobni izvršiti vse naloge, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom stanovanjske izgradnje. SLAVKO GUŠTIN SLABA UDELEŽBA V nedeljo, 10. februarja, je imelo ?isilsko društvo Šmihel občni zbor. al pa se zbora ni udeležil nihče iz Gotne vasi. Takšen odnos do gasilstva ni preveč vzpodbuden. Za dobro sodelovanje in učinkovito pomoč v primeru požarov in elementarnih nesreč je potrebno sodelovanje vseh ljudi. Kakšno pa bo to sodelovanje, če ljudje kažejo takšno nezainteresiranost za stvar, ki zadeva vse nas? Na zboru so ugotovili tudi, da delo ženskega krožka iz istega vzroka ne more uspevati, ker žensk v svoje vrste ne morejo dobiti. joZe staniša nike in podobno. Ne branijo pa se tudi starih fotografij in predvojnih razglednic. Zadnje čase pa se celo dogodi, da zmanjka kakšna slika svetnikov iz cerkva in kapelic. Odveč je opozarjati, da ie starinarska moda škodljiva, saj tako v neznano izginjajo predmeti ljudske kulture, ki bi morali biti vsaj evidentirani. ANDREJ ARKO Bivši Kočevarji se kot turisti vračajo na Kočevsko, da vidijo kraje in vasi, iz katerih so se izselili. Razne predmete nabirajo predvsem kot spominke. Iz svojih vasi so se izselili prostovoljno, čeprav zdaj trdijo, da so bili s Kočevskega pregnani. Kolikor se spominjamo, so skupine spremljali na kolodvor z godbo in hitlerjevskimi zastavami, torej prccej drugače kakor sc je godilo našim ljudem, ki so jih vodili na kolodvor v lisicah in kot živino povezane skupaj. Predmetov kočevarske ljudske kulture je na območju občine Kočevje že bolj malo. Veliko so Kočevarji ob selitvi vzeli s seboj, precej je bilo uničenega ob raznih ofenzivah. Ko so po osvoboditvi pospravljali ruševine hiš, cerkva, gradov in kapelic, so našli še veliko teh predmetov, žal pa niso vsi prišli v prave roke. Precej je zbral m ohranil tukajšnji muzej, večji del pa se je raznesel na način, kot ga opisuje v Prilogi vodja etnološkega oddelka novomeškega muzeja, Janez Bogataj. V nasi dolini je tako videti vse manj masivnih medeninastih kljuk m Ščitnikov hišnih portalov. Lovci na starine so jih odvili in odnesli. Kadi iščejo tudi hišne številke iz stare Jugosavije, gasilski pribor in Otroci si veselja ne dajo vzeti. Če se ne morejo sankati, kar bi za ta čas bilo običajno, pa nabirajo zvončke. (Foto: Mikulan) premik v osebnih dohodkih, potem smo pred veliko preizkušnjo, kako zadržati v nekih mejah to ceno. Ko je pred mesecem dni ing. Bubnov na televiziji razlagal strukturo cene stanovanj, jo je primerjal z roko, ki ima pet prstov, od katerih vsak predstavlja 20-odstotno udeležbo; torej vplivajo na ceno: - 20 % urbanizem in projekti, - 20 % zemljišče in komunalna ureditev, - 20% gradbena operativa, - 20 % obrtniška dela in - 20 % instalacijska dela. Veliko grenkih smo si že rekli glede zemljišč, komunalnih ureditev in gradbenih del, veliko premalo pa o ostalih dejavnikih, ki predstavljajo 60 odst. stroškov. Iz pregleda vidimo, da imajo oblika objekta, izkoriščenost, višina objekta, gostota zazidave, racionalno sprojektirana komunalna ureditev tolik vpliv kakor vsa gradbena cena. Morda se nam zdi takšen podatek pretiran, vendar analize, ki jih delamo po posameznih soseskah in objektih, kažejo, da je tako. Arhitektonske in urbanistične rešitve bi morali podrediti kupni možnosti kupcev stanovanj, s katerimi bi rešili probleme delavcev, ki še sedaj nimajo primernega stanovanja. Drugi zelo važen dejavnik sta obrtniška in instalacijska dela. Značilno za Novo mesto je, da ima zelo razvito gradbeno operativo, medtem ko se instalaćijska in obrtna podjetja niso nikamor premaknila. Će to primerjamo z drugimi mesti v Sloveniji, vidimo, da je precej drugače. Tako na primer v Novi Gorici, Celju in Ljubljani izvajajo obrtniška in instalacijska dela skoraj izključno s svojimi podjetji, saj njihove kapacitete ne samo da pokrivajo domača tržišča, ampak delajo še v drugih mestih in republikah, med drugim tudi v Novem mestu. Ce naredimo pregled obrtniških in instalacijskih del, ki nastopajo v stanovanjski gradnji, vidimo, da imamo v Novem mestu za sedanji obseg gradnje na- slednje kapacitete podjetij: - instalacije: elektrika 80 % vodovod in centralna kurjava 54 % prezračevanje, klima 50 % - kleparska dela 80 % - krovska dela - % - ključavničarska dela 100 % - mizarska dela 2 % - steklarska dela 2 % - slikopleskarska dela - plastični ometi - % - umetni kamen - % - naravni kamen - % - senčila - rolete - žaluzije - % - keramična dela 80 % - tlaki - parket in plastika - % - kuhinjska oprema - % - protipožarna oprema - % - termoizolacije in plavajoči estrihi - % - dela iz aluminija - % - viseči stropovi - % Tako smo odvisni od cele vrste podjetij, da pridejo iz drugih mest in republik izvajat dela v Novo mesto. Glede na posebne stroške, ki jih imajo ta podjetja pri izvajanju (dnevnice, prevozi, skladiščenje), ter V Prilogi Dolenjskega lista smo z zanimanjem brali članek o starinarski mafiji na Dolenjskem. Imamo pa jo tudi na Kočevskem, le da je vzrok tej splošni modi zbiranja starin in narodnih predmetov drugačen. Ne gre samo zaradi denaija in nabiralne mreže, ampak za posebno, samo za naše kraje značilno plat hajke za starimi predmeti. Lovska zveza Slovenije je zagotovila denarno pomoč Tereziji Kmet iz Gor. Podšumberka, ki jo je lani napadel brezvestno obstreljen medved dneh pa ji je upravni odbor LZS zagotovil vsestransko finančno podporo. Največja-uteha vsem je, da si je Terezija Kmet duševno izredno opomogla in da jo doma nesebično in skrbno neguje njena sestra. Varovanka lovcev bo kljub poškodbam lahko živela človeka dostojno ž^Henje. STANKO BRuMEC manjše predmete poljedelskega orodja. Med „spominke" prištevajo stare kavne mlinčke, možnarčke, likal- »Terezija Kmet je naša varovanka« Katja Rupena v Novem mestu proslavili z uspešno prireditvijo v šolski telovadnici. V programu sta nastopila dramski krožek in pevski zbor šole. Tako se učenci s sedanjo kulturno dejavnostjo vključujejo v slovensko kulturo, katere prva svetla zvezda je bil Prešeren. (Foto: Metod Saje) Članek s tem naslovom, objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, me je spodbudil, da napišem svoje mnenje o stanovanjski izgradnji v Novem mestu. Informacija o stanovanjski gradnji v Novem mestu, ki jo je dal Ivan Hrovatič na konferenci ZK, je bila namreč precej od resničnega, če je dejal, da se cena stanovanj v Novem mestu suče okoli 4.500,00 din. Ker je zaposlen v „Dominvestu“, ve, daje „Pionir“ sklenil pogodbo za vsa solidarnostna stanovanja po ceni 4.000,000 din, vsa ostala stanovanja, ki jih je gradil in.bodo zdaj vseljena, pa prodaja po poprečni ceni 4.154,25 din, ki mu jo je odobril Zavod za cene. Tako bi bilo lepše slišati in bliže resnici, če bi rekel, da je cena stanovanj v Novem mestu okoli 4.000,00 din. Mislim, da bo znanih obtožb in očitkov med Pionirjem in Domin-vestom sedaj konec, saj so samoupravni organi spoznali, da takšni odnosi niso v prid podjetjem, še manj pa družbeni skupnosti. Sklenili so, da se podpiše sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. Ta sporazum je bil podpisan 5. 2. 1974 in sta se med drugim Pionir in Dominvest sporazumela, da bosta gradila stanovanja, kjer bo cena pod poprečjem cen stanovanj v Sloveniji. Posamezniki pri Pionirju in Domin-vestu, ki še niso prepričani, da s sodelovanjem in dogovarjanjem lahko dosežejo boljše rezultate, mislim, bodo kmalu prišli do tega spoznanja. Pri podpisu pogodbe smo se trdno obvezali, da tokrat ne bo ostalo le pri papirju, ampak da bomo s konkretnim programom šli pred občinsko skupščino, da tudi ta da podporo našim prizadevanjem za ekonomično gradnjo stanovanj v Novem mestu. Prepričani smo, da nas bodo predstavniki občine kljub obilici dela, ki ga imajo, sprejeli še pred volitvami, ker ni izvajalčeva krivda, da ni prišlo do podpisa družbenega dogovora. Kljub raznim sklepom, da se podp.^niki dogovore, sestanejo „še danes“, do tega sestanka ni prišlo in upam, da bo diskusija Ivana Hrovatiča na konferenci ZKJ vsaj toliko pripomogla, da se bodo podpisniki sestali in izmenjali svoje poglede k pristopu organizirane gradnje. Strinjam se, da nam je SGP „Go-rica“ iz Nove Gorice za vzgled s tem, kako se je lotila cenene organizirane gradnje.‘Pionir je kopije tega dogovora razdelil občinskim organom s predlogom, naj se takšen družbeni dogovor o stanovanjski gradnji podpiše tudi v Novem mestu, saj bi tako bili tudi naši gostinci veseli, če bi številne delegacije lahko hodile gledat organizirano gradnjo v Novo mesto, ne pa da sedaj mi krožimo širom po Sloveniji in Hrvatski. Dodal bi še nekaj svojih misli k vplivom na ceno stanovanj v bodoče. Kakršnakoli misel, da bi se cena stanovanj v bodoče znižala z raznimi pritiski, nima osnove, ker cene posameznih materialov tako rastejo, da jih več ne moremo slediti; če pa vemo, da bo tudi večji 5 fzahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! ČZP »Kmečki glas« RAZPISUJE NATEČAJ ža izvirne romane, povesti, daljše novele ali zbrane črtice, Id bi jih založba izdala v okviru programa Kmečke knjižne zbirke. Želja založnika je, da bi dela obravnavala teme k kmečkega življenja v kateremkoli obdobju, čas NOB, še posebej pa probleme vasi po vojni in sedaj. To bi bil samo okvir, zaželjene pa so Uidi socialne, ljubezenske, humoristične in ostale teme. Ni nujno, da ste že priznan pisatelj ali pisateljica. Založba „Kmečki glas“ je izdala že veliko knjig avtorjev, ki so bili prej neznani in so s svojimi deli uspeli prav pri nas. Pričakujemo pa tudi, da se bodo na natečaj odzvali pisatelji, ki so že znani - ne glede ali so že bili naši sodelavci ali ne. Morda že dolgo skrivaj pišete in si ne upate s svojim de!om v javnost? Morda vas je strah, da je vaš stil neroden, jezik okoren? Ta strah je nepotreben. Če je vaše delo zanimivo, vam bomo pomagali tudi mi. Kakšni so pogoji natečaja? Pošljite nam en izvod rokopisa (po možnosti natipkano) na naslov ČZP „Kmečki glas“ (za natečaj), Ljubljana, Miklošičeva 4. Rokopis označite s šifro (ne z imenom), en izvod ali povzetek vsebine pa zadržite zase kot dokaz. Dela naj bi obsegala 150 do 200 tipkanih strani (30 vrstic na strani). Predvidene so naslednje vsote za odkupljena dela: Prvo odkupljeno delo 15.000 din in tri odkupljena dela po 10.000 din. Prvo odkupljeno delo bomo objavili tudi kot podlistek v „Kmečkem glasu“ in to posebej honorirali. Z odkupom oziroma prejemam nagrade daje avtor založniku pravico, da to delo tiska v času, ki ga izbere založnik sam. Pisec odstopi avtorske pravice, se pravi, da je v nagrado vključen tudi avtorski honorar. Založnik si pridržuje pravico, da odkupi tudi druga (nenagrajena dela) pod pogoji, ki jih določi s posebnim do-orom z vsakim avtorjem posebej po veljavnem avtorskem ceniku ZP „Kmečki glas“. Prispela dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki izdajateljskega sveta, založnika in književnih kritikov. Rok za oddajo rokopisov je 1. november 1974. Da bi imeli pregled nad tem, koliko avtorjev ima namen sodelovati, vas prosimo, da nam pošljete prijavnico z navedbo šifre, pod katero imate namen svoje delo poslati. V prijavnici ne snete navesti svojeg? imena. vsak četrtek DOLENJSKI LIST ljubljanska banka podružnica ČRNOMELJ - ZBIRAMO HRANILNE VLOGE IN JIH OBRESTUJEMO OD 7,5 DO 10 ODST. - ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO DEVIZE -VODIMO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE ŽIRO RAČUNE OBČANOV - NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODO-BRAVAVAMO KREDIT ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN POSPEŠEVANJE RAZNIH DEJAVNOSTI - ODOBRAVAMO KREDITE - OPRAVLJAMO VSE DRUGE BANČNE POSLE LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA ČRNOMELJ JE PRAVI NASLOV ZA VSE DENARNE ZADEVE OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije SLOVE-NIJALES-ŽIČNICA — tovarna strojev in opreme — pravna oseba, Ljubljana, Tržaška c. 49 objavlja za svojo organizacijsko enoto Obrat proizvodnje naprav zračne tehnike v Ribnici prosta delovna mesta: 1. SKLADIŠČNIKA Pogoji: - KV ključavničar ali KV prodajalec tehnične smeri z izkušnjami na podobnem delovnem mestu (izbrani kandidat bo moral opraviti tečaj za skladiščnike) 2. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV Interesenti naj pošljejo pismene vloge ali naj se osebno zglasijo na naslov: Slovenijales-Žičnica, tovarna strojev in opreme 61111 Ljubljana, Tržaška c. 49, p.p. 12. - STANOVANJSKO PODJETJE Delovna skupnost RIBNICA — Kolodvorska 18 Posavskega muzeja % v BREŽICAH .Svet delovne skupnosti RAZPISUJE razpisuje vodilno delovno mesto prosto delovno mesto SEKRETARJA podjetja in samoupravnih organov KUSTOSA ARHEOLOGA Pogoji: — višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri, Pogoj: — visoka strokovna izobrazba (lahko tudi začetnik) — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, — družbenopolitične in moralne kvalifikacije. Nastop službe 1. marca 1974. Rok za prijavo 14 dni Interesenti naj vložijo prijave z dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. DOLENJSKI LIST St. 7 (1282) - 14. iebruarja 1974 Člani predsedstva SNOS, ki so predstavljali slovensko vlado, vlado suverenega naroda v takrat zasužnjeni Evropi, so opravljali to dolžnost do 9. oktobra 1946, ko so sprejeli zakon o ustavodajni skupščini Narodne republike Slovenije in volilni zakon. Še prej, 14. februarja 1946, pa je takratna slovenska vlada podelila federalni Sloveniji novo ime: Narodna republika Slovenija. Ko bomo letos praznovali številne pomembne obletnice naše bližnje zgodovine, je predvsem pomembno, da bomo znali praznično zgodovino dogodkov povezati z revolucionarno vsebino naše sedanjosti. TITOVA JUGOSLAVIJA In kako je bilo 19. in 20. februarja pred tridesetimi leti v Črnomlju, ko so v njem „gosto-vali“ člani SNOS? Bela krajina je bila osvobojena, v njej so našle toplo zatočišče mnoge partizanske enote. Čeprav že močno izčrpane belokranjske domačije niso bile več bogato založene s hrano in četudi je bila živina po hlevih že „zdesetkana“, nikjer niso odrekli gostoljubja svoji vojski. Zato ni prav nič čudnega, da je med borci vsake enote takrat, ko so zvedeli, da gredo v Belo krajino, završalo od navdušenja. To je bila za partizane obljubljena dežela. Tudi takrat, v dneh pred prvim zasedanjem SNOS je bilo tako. Množične manifestacije po vsej Beli krajini, s katerimi so partizani in domačini proslavili sklepe II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, so se končale 30. januarja 1944 v Črnomlju z velikim zborovanjem. Več kot 7.000 ljudi iz vse Bele krajine je prišlo v to lepo mesto. Peš in na krnečih vozovih so prihajali ljudje v Črnomelj, da bi pozdravili člane slovenske delegacije, ki so se udeležili zasedanja AVNOJ v Jajcu. Z delegacijo so prišli v Belo krajino tudi nekateri drugi člani AVNOJ, med njimi dr. Ivan Ribar, Moša Pijade, Rodoljub Čolakovič, Edvard Kardelj, ^ulejman Filipovič, Marko vujačić ter še nekateri. Na zborovanju na črnomaljskem glav- avk. tr®u s0 nekater* AVNOJ spregovorili zbrani Jožici, ki jih je toplo pozdravila. Zborovanje pa je prešlo v navdušene manifestacije novi litovi Jugoslaviji, maršalu Titu 111 zaveznikom. VELIK DAN V Sokolskem domu, ki so ga za to priložnost še posebno ^ečano okrasili, se je pričelo . • februarja 1944 prvo zasedanj® SNOO, ki se je med dvocevnim zasedanjem preimeno-■ v SNOS. Delegati, ki so jih volili na Kočevskem zboru, so mesta v dvorani, mnogi “Ktivisti in drugi pa so zadaj oje z izrednim zanimanjem spremljali delo SNOS. Zasedali6 je otvoril predsednik Izvr-ega odbora OF Josip Vidmar, Pa s0 spregovorili Ed-r« ^anielj, Boris Kidrič, Ma-Jan Brecelj, Franjo Lubej in vom ^varci Kardelj je sprego-™ 0 P°menu II. zasedanja Hi Ji ’ ®or‘s Kidrič o graditvi tuni °blasti, nakazal pa je v rvil razv°i slovenske republike ian n'rU ^ Jugoslavije, Mari-recelj o finančnih nalogah 0 nalogah na področju zdravstva, Franjo Lubej pa o prosveti. Zasedanje je trajalo dva dni, borci in domačini pa so še bolj vzljubili tovariše, ki so vodili našo borbo. S svojim tovariškim in neposrednim vedenjem so si Kardelj, Kidrič, Brecelj, Pijade in drugi, pridobili še večje zaupanje borcev. Zaključek tega zgodovinskega zasedanja je bil nadvse svečan. K temu so največ prispeva- li igralci Slovenskega narodnega gledališča, ki so uprizorili takrat v Črnomlju svojo prvo predstavo. S „Kraljem na Beta-jnovi“ so navdušili. LJUDSKA OBLAST Sklepi, izjave, deklaracije in odloki, sprejeti na omenjenem zasedanju, so naleteli na velik odmev med slovenskim ljudstvom, ki se je trdovratno upiralo osovraženim domačim in tujim sovražnikom. Ljudstvo je začutilo, da ima oblast resnično v svojih rokah, daje obračunalo s hlapčevsko preteklostjo. Rojstvu naše državnosti niso botrovali „gospodje v frakih“, pač pa delovni ljudje, tedaj s puško v roki in prežeti z globoko ljubeznijo in vero v ta naš mali slovenski narod. SNOS je sprejel tudi odlok o volitvah v okrajne in okrožne narodnoosvobodilne odbore. Bela krajina se je razdelila na štiri okraje: Semič, Metliko, Črnomelj ter Vinico - Stari trg. Splošno aktivno in pasivno volilno pravico so dobili vsi, stari nad osemnajst let. Volitve, ki so trajale "od 25. marca do 30. aprila 1944, so bile neposredne in tajne. Predvolilne pripravi je vodila OF, volitve pa so bile ze- lo slovesne. Vasi so tekmovale med seboj, katera bo prej zaključila volitve in kje bo bolj slovesno. Zmagal je Hrast pri Suhorju; čeprav je bil v celoti požgan, so v njem volili vsi volilni upravičenci. OKRAJNE SKUPŠČINE Po končanih volitvah so zasedale okrajne skupščine. Prvi so se zbrali izvoljeni poslanci metliške okrajne skupščine, ki so zasedali 18. maja, drugi pa delegati okraja Vinica-Stari trg. Ta skupščina je zasedala v Ogulinu in so jo Nemci med zasedanjem napadli. Skupščina se je „preselila** v vas Perudino in tam v Zibelka slovenskega partizanstva in upornega duha, ki ni klonil nasilju okupatorjev, Bela krajina, bo letos prizorišče proslav v spomin na dogodke pred 30 leti. Že 19. februarja bodo v Črnomlju praznovali zelo pomembno obletnico: preteklo bo 30 let od prvega zasedanja SNOS. To zasedanje in odločitve, ki so bile na njem sprejete, so imele in imajo še sedaj odločilen pomen v razvoju slovenske državnosti. Zasedanje na Kočevskem zboru izvoljenega SNOO, ki se je v Črnomlju preimenoval v SNOS, je bila posledica II. zasedanja Avnoja, katerega odločitve je ljudstvo navdušeno spreje- lo. Na zasedanju članov SNOS so postavili naslednje temelje slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije: slovenski parlament (SNOS), začasno slovensko vlado, ki so jo predstavljali člani predsedstva SNOS, sprejeta je bila deklaracija o ustavnih pravicah in dolžnostih prebivalcev Slovenije. Že na zasedanju prvega slovenskega parlamenta so izvolili člane nekaterih komisij in odborov, za postavitev drugih potrebnih organov ter za izdaio zakonitih odlokov, potrebnih, da je mogla mlada slovenska država zaživeti, pa so delegati SNOS pooblastili vlado, predsedsto SNOS. ettEBmraina nekem kozolcu končala delo. Udeležil se je je tudi član predsedstva SNOS Boris Kidrič. Pomembnejša od okrajnih je bila okrožna narodnoosovobo-dilna skupščina. Sestavljali sojo delegati iz cele Bele krajine, zasedala pa je 18. junija 1944 v Črnomlju. Skupščino je sklical SNOS s posebnim odlokom. Imela je ogromen pomen v razvoju ljudske oblasti ne le v Beli krajini, pač pa v vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Bila je prva okrožna skupščina v Jugoslaviji. Zato so izkušnje o krepitvi ljudske oblasti v Beli krajini prenašali po vsej državi. Zasedanje omenjene skupščine, ki seje pričelo ob osmih zvečer v Sokolskem domu, se je med drugim udeležil tudi predstavnik anglo-ame-riške vojaške misije pri NOV in POS kapetan Gim Godwin. Tako so tudi zavezniki še jasneje kot dotlej morali spoznati, kdo se v Jugoslaviji v resnici bori proti Nemcem .... SPOMINI... Spomini bledijo, toda med udeleženci in tistimi, ki so kakorkoli sodelovali na prvem zasedanju SNOS 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, spomini na ta velik dogodek niso pozabljeni. Med Belokranjci, ki so bili člani SNOS smo se pogovarjali z Antonom Dvojmočem, ki je sedaj direktor Opekarne v Kanižarici pri Črnomlju, druga dva sogovornika, Janez Vitko-vič in Janez Žunič, upokojenca iz Črnomlja, pa sta sodelovala pri pripravah na zgodovinsko zasedanje. Član SNOS Anton Dvojmoč se zasedanja v rodnem Črnomlju ni mogel udeležiti. Takrat je bil član oblastnega komiteja za Štajersko, in ker je prav takrat slavna 14. divizija bojevala hude boje v teh predelih, se ni bilo mogoče prebiti, saj so Nemci uprizorili hudo hajko. Tudi za sklepe in odloke prvega slovenskega parlamenta je zvedel šele v marcu. Takole pripoveduje: „Da, težki časi so bili takrat. Stalne sovražnikove hajke so oteževale prenašanja vesti. Kljub temu pa smo kar kmalu na vseh sestankih obravnavali zaključke zasedanja SNOS. Tudi na Štajerskem so naleteli na veliko odobravanje. Ljudje so bili veseli in ponosni, zelo ponosni na našo, slovensko, zakonito vlado. Konec je slovenskega hlapčevstva, z nami ne bo mogel nikdar več nihče mešetariti. Hudi vojni dnevi so postajali lažji, več kot kadarkoli prej srno se pogovarjali o svobodi. Vedeli smo, da mora kmalu priti. Vedeli pa smo tudi, da jo bomo morali plačati s še novimi življenji borcev,“ je povedal Anton Dvojmoč, ki je bil v letih 1968 in 1969 tudi predsednik črnomaljske občinske skupščine. KMETJE SO RADI DAJALI Janez Žunič je bil vodja gospodarske komisije pri okrožnem komiteju. „Skupaj s pokojno tovarišico Mico Šlandro-vo,“ pravi „sem moral poskrbeti predvsem za prehrano udeležencev zasedanja SNOS. Že precej dni pred zasedanjem sem, tako kot drugi člani okrožnega komiteja vedel, da se pripravlja v Črnomlju večja stvar. Kaj, pa je ostala skrivnost. Okrog Bele krajine, ki je bila sicer svobodna, so bile precej močne sovražnikove sile, predvsem ustaši bi lahko vsak čas napadli preko Kolpe. Zato je bila konspiracija potrebna. Niso povedali, za koliko ljudi je treba priskrbeti hrano, iz izkušenj pa smo člani naše gospodarske komisije vede- li, da je bolje, če jo pripravimo več kot malo. Hrano pa je bilo težko dobiti. Kmetje so sicer radi dajali, tudi poslednje grižljaje so odstopali borcem. Toda tudi njim je takrat že zmanjkovalo ... Razen hrane je bilo treba poskrbeti tudi za prenočišča ter okrasiti in pripraviti Sokolski dom, v katerem je bilo zasedanje. Dobro se spominjam, da je dela pri urejevanju doma vodil arhitekr Branko Simčič in da je bilo do zasedanja vse opravljeno. Bil sem član Kočevskega zbora, kot gledalec in poslušalec pa sem sodeloval tudi na zasedanju SNOS. Glasno smo tisti, ki nismo bili člani stva, slovenske vlade, vse prebivalstvo, ki ga je zajelo pravo navdušenje. Ljudje so dobili še več morale, spoznali so, da bodo kmalu zaživeli v novi, svobodni državi, v federaciji enakopravnih jugoslovanskih narodov. “ LJUDJE »IZ OZADJA« „Ko so me 10 dni pred pričetkom zasedanja SNOS poklicali z moje dolžnosti v Črnomelj — bil sem sekretar okrožnega komiteja Vinica — Stari trg — sem vedel, da se pripravlja nekaj velikega. Še posebno, ko so mi dali seznam ljudi, katerim je treba v Črnomlju priskrbeti prenočišča,“ pripoveduje Janez Vitkovič, ki je bil tudi član Kočevskega zbora. Ponaša pa se tega organa in smo stali zadaj, odobravali sklepe slovenskega parlamenta. Po končanem zasedanju pa smo člani okrožnega komiteja seznanjali z odločitvami SNOS in njegovega predsed- še z eno posebnostjo: je lastnik prve izkaznice slovenske organizacije Rdečega križa, ki je bila ustanovljena junija pred tridesetimi leti v Gradcu. Pa tudi po knjigi „Bela krajina skozi viharje k svobodi**, ki jo je napisala, ga marsikdo pozna. „Dobro se še spominjam, da sta pri meni doma prenočevala Boris Kraigher in njegova žena. Občudoval sem voditelje našega boja predvsem zato, ker so se tako tovariško vedli. Do takrat sem o njih samo slišal, tedaj pa sem jih lahko spoznal. Pa še nečesa ne bom nikoli pozabil: ljudi, ki so spremljali delo slovenskega parlamenta in niso bili njegovi člani. Ta množica v ozadju dvorane, ki sicer ni imela pravice glasovanja, je dajala ton zasedanju. S svojimi glasnimi vzkliki odobravanja in ostrimi protesti proti sovražnikom je dajala zasedanju poseben pečat. “ Besedilo in slike: BRANKO PODOBNIK DOLENJSKI UST Povojni razvoj naše revolucije je pokazal, kako zelo pravilne so bile odločitve, sprejete na Kočevskem zboru in na zasedanju SNOS v Črnomlju. V teh dneh, ko se pripravljamo na volitve, ki bodo ,»izročile“ vso oblast delovnim ljudem, se moramo spomniti na pomembne dogodke med težkimi časi NOV. Spomniti se moramo, da smo takrat polagali temelje naši sedanjosti in prihodnosti. Ne bo narobe, če tudi v naših časih upoštevamo in kdaj pa kdaj , posnemamo metode delovanja v takratnih časih. ZAKAJ PROSLAVE? kultura in izobra- ževanje Prešernovi nagrajenci 74 Na osrednji proslavi slovenskega kulturne^ praznika -Prešernovega dne je Janez Vipotnik v govoru med drugim poudaril: „Uspehi, ki jih dosegamo, nas morajo bodriti pri delu. Uspehi na vseh področjih. Tudi v kulturi. Tudi zanjo je mogoče reči, da je napravila po vojni izreden napredek. Ob 30-letnici kulturnega plenuma (1944 v Semiču) je prav, da to podčrtamo. Toliko kulturne ustvarjalnosti kot je je sedaj, ni bilo nikoli v zgodovini slovenskega naroda. Naš čas je, kljub različnim nesporazumom in spopadom, zelo ugoden za tvornost nasploh in na kulturnem področju posebej. Družbena ureditev spodbuja kuturnega delavca k ustvarjalnosti, njegov položaj je trden, lahko se posveča klicu svojega talenta in lahko v širiših merilih, v mednarodnih razsežnostih vrednoti svoje delo. Čas za tvornost Seveda s stanjem ne smemo biti zadovoljni. Kljub posameznim družbenim prizadevanjem, kljub kulturnim in političnim akcijam, da bi se družba hitreje družbeno dvigala, je razvoj počasen. Osnovna bitka za kulturo, za perspektivo umetniškega, znanstvenega ustvarjanja, za širino kulturno-prosvetnega delovanja je bitka, da bo delavec gospodar sredstev, ki jih ustvarja, in s tem tudi gospodar odločitve, za kakršne potrebe bo dajal ta sredstva. Gre za pravi revolucionarni boj, začrtan z okviri nove ustave, za dokončno osvoboditev delavca. In kakor narodnoosvobodilni boi ni bil le politično, ampak tudi kulturno dejanje, tudi sedanji boj za osvoboditev človeka nuna le razredne, ampak tudi najglobljo kulturno vsebino. Razvoj kulture, umetnosti in znanosti je s tem bojem eksistencialno povezan." NAGRAJENA MARLJIVOST Dvanajst kultumo-prosvetnih društev iz brežiške občine je predsedstvo ZKPO ocenilo na" podlagi posebnega pravilnika za dejavnost med 5. decembrom 1972 in 5. decembrom 1973. Največ točk (vsaka je bila vredna 3 din) je zbralo DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic -1.185, njegov pevski zbor pa še dodatnih 800 točk. PD Stane Vogrinc iz Dobove je dobilo 1.440, PD Oton Župančič iz Artič 1.200 točk. Druga društva so se zvrstila takole: PD Kapele, kapelska godba, PD Planina Cerklje, Amaterski oder Brežice, Likovni klub ter PD Globoko, Velika Dolina, Krška vas in Pišece. Nagrade so od 700 do 6.000 din. Nekaj denarja so namenili za nagrade zborovodjem, režiserjem in drugim prizadevnim posameznikom. Letošnje Prešernove nagrade so dobili: skladatelj Marijan Lipovšek, filmski in gledališki igralec Bert Sotlar in slikar Lojze Spacal BREŽICE: MED BRALCI NAJVEČ MLADIH 5 j Dvainpolkrat s police j V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je bil 7. februarja spet slovenski kulturni dogodek leta: predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada akademik dr. Dragotin Cvetko je izročil Prešernove nagrade 74 in nagrade Prešernovega sklada za to leto. Slavnostni govornik je bil Janez Vipotnik, generalni direktor RTV Ljubljana. Prešernove nagrade so prejeli: skladatelj Marijan Lipovšek, filmski in gledališki igralec Bert KOČEVJE: Delavec z dletom V Likovnem salonu razstavlja kipar iz Mute Kočevje spoznava te dni dela na Dolenjskem do zdaj malo znanega samorastniškega kiparja Zigfrida Hermana iz Mute, ki si služi svoj vsakdanji kos kruha v domači tovarni kot delavec. Sedemindvajset del, razstavljenih v Likovnem salonu, govori q ustvarjalcu, ki zna s plastično, a ne tudi šolano obliko izraziti potrebo in željo po izpovedovanju vsega, o čemer ne sme in ne more molčati. Njegovi kipi pripovedujejo o drobnih in globokih življenjskih resnicah, o trpljenju, radosti, življenju in smrti preprostega človeka. Razstava, ki so jo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta v Kočeviu HM Zigfrid Herman: ZENSKA S ŠKAFOM odprli v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 8. februarja, bo odprta do deset dni. V Likovnem salonu razstavlja Herman prvič samostojno; do zdaj je sodeloval na desetih skupinskih razstavah, med drugim tudi v Krškem. NAGRAJENCI PREŠERNOVEGA SKLADA - Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so podelili enajst nagrad Prešernovega sklada. Dobili so jih: oblikovalec Marijan Gnamuš (za digitalni instrument Digimer I), igralka Angela Janko - Jeničič za dvoje vlog, Jože Koželj za parkirno poslovno hišo v Ljubljani, akademski slikar Avgust Lavrenčič, Trio Lorenz, režiser Dušan Mlakar, arhitekt Dušan Moškon, operna pevka Bogdana Stritar, pesnik Veno Taufer za zbirko pesmi „Prigode“, filmski snemalec Zaro Tušar in akademska slikarka Jelica Zuža. DRAMATIZIRANA „UKANA" - Teden slovenske drame 74 se bo v SEVNICA: DOMAČINI RAZSTAVLJAJO DELA V galeriji na sevniške m gradu so odprli v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev. Peter Vene je za razstavo pripravil akte v lesu, Rudi Stopar kovinske plastike in monotipi-je, ter Tone Zgonc slike. Kranju končal to soboto. Na sporedu so številne slovenske novitete, s katerimi gostujejo v tem gorenjskem kulturnem središču poklicna, polpo-klicna, eksperimentalna in druga slovenska gledališča. Ljubitelji umetniške besede so tokrat slišali in gledali tudi dramatizacijo Svetinove vojne trilogije „Ukana4*. LITERATI - ZAČETNIKI -Gradišče v Slovenskih goricah je minulo nedeljo gostilo pesnike in pisatelje začetnike. Prispevke za srečanje, ki jc letos drugič in bo očitno postalo lepa tradicija, so poslali dijaki, delavci in kmetje iz Novega mesta, Maribora in Ljubljane. DVAKRAT SLOVENSKI OKTET - Znani Slovenski oktet je v počatitev slovenskega kulturnega Erazmka gostoval 6. februarja v lovem mestu, 9. februarja pa v Krškem. SPREJEMI ZA KULTURNIKE -Ob Prešernovem dnevu so v več dolenjskih občinah priredili sprejeme za kulturne delavcc. V BELI KRAJINI „ZA NARODOV BLAGOR" - 8. m 9. februarja je v Metliki in Črnomlju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevim delom „Za narodov blagor". To sta bili v obeh krajih osrednji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Sotlar in slikar Lojze Spacal. Nagrajence Prešernovega sklada omenjamo v drugem sestavku na tej strani. Iz obrazložitve povzemamo, da je Marijan Lipovšek umetniška osebnost, brez katere si današnje zavidljive ravni slovenske glasbene kulture ne moremo misliti. Lipovškovo skladateljsko delo označuje jasna in klena glasbena govorica, polna fl V brežiški knjižnici so v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili priložnostno razstavo Prešernovih del. LUTKARJI V KOČEVJU Od 21. do 24. februarja bo v Kočevju srečanje najboljših lutkarskih skupin iz Slovenije, udeležilo pa se ga bo tudi lutkovno gledališče iz Poljske. Skupno se bo srečanja udeležilo 9 lutkarskih skupin, ki bodo imele predvidoma 10 do 12 predstav. Prvo se bo v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri predstavilo v Seškovem domu poklicno lutkovno gledališče iz Ljubljane z igrico „Tigerček Peter", zadnje pa v nedeljo, 24. februarja, ob IS. uri poljsko lutkovno gledališče z igrico „Lepa Pulherija".' Temeljna kulturna skupnost Kočevje, ki bo srečanje lutkarjev organizirala, meni, da bo to zelo ugodno vplivalo na poživitev lutkarske dejavnosti v mestu Kočevju in v vsej občini. Lani je bilo tako srečanje v Sodražici v ribniški občini. Uspeh tega srečanja je bil tudi ta, da je bila ustanovljena lutkovna skupina na osnovni šoli v Ribnici, ki je decembra že zelo uspešno nastopala v več krajih občine. J. P. ŠTOVIČKA RAZSTAVLJATA Vladimir in Vladka Stoviček iz Leskovca pri Krškem razstavljata te dni svoja dela v Žalcu skupaj z drugim člani celjskega pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov. Od slikarjev, ki jih poznamo tudi iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih glaerij oziroma razstavišč, naj omenimo udeleženca dolenjske slikarske kolonije Leopolda Hočevarja in Rudija Spanzla ter Viktorja Pov-šeta, ki se jc specializiral za restavratorstvo, doma pa je iz Dolenjskih Toplic. izvirnih domislic, globoka po izrazni moči. Poznamo ga tudi kot odličnega solista, tenkočutnega komornega muzika, prefinjenega klavirskega spremljevalca in profesorja na Akademiji za glasbo. Njegov delež slovenski kulturi je vsestranski in izredno bogat. Filmski in gledališki igralec Bert Sotlar se je v zadnjem času uveljavil v televizijski nadaljevanki „Cvetje v jeseniv filmu „Sutjeska14. Slovenska in jugoslovanska kinematografija sta tesno povezani z njegovim imenom, saj skoraj ni bilo vidnejšega slovenskega filma, v katerem ne bi mojstrsko odigral svoje vloge, in tudi v številnih jugslo-vanskih filmih je njegovo ime zapisano z velikimi črkami: V obrazložitvi za dodelitev Prešernove nagrade so poudarili tudi izredno bogat prispevek slovenskemu gledališču, ki ga je dal Sotlar kot odličen oblikovalec prenekatere dramske vloge. Tržaški rojak, akademski slikar Lojze Spacal je v svojem obsežnem delu, v katerem zavzema osrednje mesto grafika, združil likovno izročilo slovenskega Krasa in odseve evropskih umetnostnih tokov. „V svetu kamnitih gmot in posebnih življenjskih pogojev je Spacal iskal bistvo, like in na nov način povedal resnico o nas in našim bivanju,“ pravijo kritiki o njem. Spacalovo delo, ki je pomenilo pred leti spodbudo k revolucionarnemu preobratu v slovenski umetnosti, je živo tudi danes. SUTJESKA ZA ŠOLARJE Pred kratkim so v kinu „Jadran" v Kočevju predvajali jugoslovanski celovečerni barvni film „Sutjeska", ki prikazuje junaške podvige in boje partizanskih vojaških enot med NOB. Film so si ogledali številni občani. Za dijake gimnazije in učence osnovne šole Kočevje pa so film predvajali še izredno. V. L > ~ 73-----------------------------------* J Jožica Merslavič: »Spodnji prostori so velj- S J ka pridobitev za našo matično knjižnico« J $ del mladinski oddelek, polovico čitalnica. Marca ali aprila se bodo knjige preselile. „Lahko bi to uredili že prej, vendar smo pol leta čakali na les za police, “ pojasnjuje Merslavičeva. Za ustanovo, ki premore največ beletristike, med ka tero je veliko del za mladino, pa boljša poljudnoznanstvena dela do najrazličnejših enciklopedij, ki jih jemljejo v roke šolarji in odrasli, bodo dodatni prostori velika pridobitev. Žal poslej knjižnica ne bo imela več prostora za občasne razstave, kakršne je prirejala do zdaj. Matična knjižnica mora skrbeti tudi za razvoj ljudskih knjižnic v občini. Težave s kadrom. plačevanjem mm t * * * * * * * $ i Neomejeno število knjig si lahko izposodi sleherni obiskovalec matične knjižnice v Brežicah, če plača 25 din. Tolio znaša letna članarina, ki so jo v tej ustanovi uvedli pred letom in pol ter s tem za vse večne čase črtali precej visoke izposojevalnine, po 2,4 in 2,5 din od prebrane knjige. Za bralce to ni bilo preveč spodbudno. Knjižničarka Jožica Merslavič pravi, da so lani izposodili 24.146 knjig ali natanko 4.705 več kot leta 1972. Tudi število obiskovalcev se je povečalo - od 11.187 leta 1972 na 12.242, kolikor so jih našteli ob koncu lanskega leta. „Razveseljivo je, “ meni Merslavičeva, „da zahaja k nam čedalje več mladih bralcev: predlanskim so nas obiskali 8.885-krat, lani 9.823-krat. “ Knjižnica ima okoli 14.000 knjig: lani je šla vsaka 2,5-krat v roke bralcem. Knjižni fond se je lani povečal za 1.300 knjig. To je za nekoliko več kot v prejšnjih letih, ko je knjižnica pridobila na leto po 1000 knjig. Denar za nakup novih del daje pretežno temeljna kulturna skupnost, večkrat pa kaj primakne tudi republiška kulturna skupnost. Knjižnica ima prostore v zavodu za kulturo in je dobila dodatno sobo v pritličju, v bivšem bifeju. Tam bo oddelek za odrasle. Sedanje knjižnične prostore bodo razdelili: polovico bo zase- M Jožica Merslavič med knjigami. knjižničarjev in ostali razlogi so negativno vplivali na razvoj. Tako samostojno delata le še knjižnici v Dobovi in Artičah, druge pa so prenesli na šole. Po krajih kroži tudi šestero potujočih kovčkov s knjigami, ki jih pošiljajo iz Brežic. Knjige torej kljub temu pridejo v roke ljudem, ki si tega žele, čeprav je izbor morda premajhen. I. ZORAN S s s s s s s s s s N N 5 * ! s * s * s * * s Kočevje: med željami in okusi V kočevskem Likovnem salonu so priredili lani 12 razstav, ki so privabile 30.094 obiskovalcev. Največji obisk sta imela Zivotin Nikolič (3.562) in Anton Repnik (3.122). Razstavljalo je 25 ustvarjalcev. Z risbami in kipci, zdelanimi na temo kmečkih puntov, se je na posebni razstavi predstavilo tudi 75 učencev kočevske oaiovne šole. Večje število del so razstavljalci prodali. Likovni salon si jih jc za stalno razstavo pridobil že 20. Kajpak zanjo še ni prostorov, jih bo pa poizkusil dobiti. Načrt za leto 1973 je salon uresničil. Vodstvo si je Še posebej prizadevalo za zanimiv izbor med imeni in deli. Tako so v salonu dobila prostor dela amaterjev, akademskih slikarjev in kiparjev, naiv- cev, fotoamaterjev in učencev. Razveseljivo je, da je med obiskovalci vedno več mladih in delavcev. Likovni salon bo seveda tudi v prihodnje upošteval njihove želje in mnenje, da bi bilo na razstavah kar največ slik in kipov, ki iih je lahko dojeti. Omeniti velja tudi to da poskuša salon dobiti za vsako priredi- tev pokrovitelja. Tako so se tudi lani kot pokrovitelji zvrstile ustanove in gospodarske organizacije Kočevja. Želijo tudi, da bi razstave doživele strokovne ocene, ne samo krajše ali daljše časopisne zabeležke o samem dogodku. Kočevske razstave bi to nedvomno zaslužile. A. ARKO Prva številka „Naše poti*', glasila šentjernejske osnovne šole, je izšla prejšnji teden v 350 izvodih. Na posnetku: učenke razvrščajo ciklostirane liste po straneh. (Foto: 1. Zoran) i KAKO DOŽIVLJAJO NAŠI OTROCI MLADOST „Sem posvojenec. V svojem otroštvu sem bil večkrat lačen kot sit. To je bilo do takrat, ko so me posvojili.. . Oče in mati sta bila pijanca. Vsak dan sem jima moral nositi iz gostilne žganje ... Bil sem raztrgan in umazan. Edino hrano sem dobil pri sosedovih. Zdaj mi je dobro. Vse imam, kar hočem. Ni mi žal, da sem zapustil mater in brata in sestro.” „Seveda je marsikatera urica otroštva grenka, posebno pri nas, kmečkih otrocih. Mestni otrod, vsaj večina, te grenkobe toliko ne občutijo, saj jim je prikrajšano marsikaj slabega, kar bi kalilo njihovo otroško brezskrbnost. Je pa zato pri nas takrat, kadar je lepo, toliko lepše ...“ „Moja krila so bila narejena iz starega, že ponošenega blaga. A kljub revščini, v kakršni smo živeli in se je nismo zavedali, smo bili srečni. Vsa okoliška polja so bila naša, v vseh gozdičkih smo se počutili kakor doma. Spomladi smo si spletli na travnikih venčke iz marjetic, nabirali regrat in se lovili ter pozabili na vse skrbi ... Bilo je lepo. Preselili smo se v velik, rdeč blok. Travnikov in gozdov ni bilo več. Postali so nam tuji. Nismo več vedeli za prijetne kotičke, nismo več slišali ptičkov. Stremeli smo le po novem avtomobilu, televizijskem sprejemniku, pralnem stroju ... Šele čez nekaj časa smo spoznali, da v nas nekaj manjka. Skušali smo zapolniti to praznoto, a zaman. V srcih je ostala nezaceljiva rana. Prijetni sončni zahodi so nam le spomin na preteklost... Iz nalog, ki so jih pisali otroci H. r. osnovnih šol v tednu otroka 1973 košarka Derbi pripadel Novoteksu V nadaljevanju zimsko košarkarske lige v bršlinski telovadnici poraz Metličanov z Vrhniko in zmaga Novomeščanov s Triglavom Novomeški košarkarji S( zmagali s Triglavom in ostali št naprej neporaženi v zimski ko šarkarski ligi. Beti, ki je prav ta • ko igrala eno izmed odločilni! tekem za končno razvrstitev m vrhu, je nepričakovano močne izgubila z lanskim slovenskin prvakom Vrhniko. Medtem k( so v bršlinski telovadnici Vrhni čani krepko zmagali, je bila tek • ma med Novoteksom in Kranj čani mnogo bolj izenačena ir vprašanje zmagovalca do kona odprto. NOVOTEKS- TRIGLAV 72:69 Novomeščani so v dvoboju s tra dicionalno neugodnimi Kranjčani silovito začeli in si priborili deset ko šev prednosti v prvih minutah, po zneje pa je čvrsta kranjška obramba postala izredno trd oreh za Novo-teksove napade. Novomeščani so ne-* kajkrat slabo prehajali iz ene vrste obrambe v drugo, tako da so gostje že do polčasa skoraj izenačili. V nadaljevanju so Novomeščani vodili do sredine drugega dela, potem pa sc nekajkrat povedli tudi Triglavani. Zadnie_nunute so spet pripadle domačim košarkarjem, zlasti zaradi boljše igre pod svojim košem. Novoteks: Splichal 10, Munih 4. Papič 4, Z. Kovačevič 19, Kopač 4. S. Kovačevič 10, Ivančič 7, Poljšak 7, Pilalič 6, Seničar 1. KOČEVJE - Na mešanem šahovskem turnirju Itasa, na katerem igra 12 igralcev, so odigrali 9 kol. Vodeči Volf je premagal Oražma in tako premočno vodi na lestvici. Vrstni red: Volf 8,5, Čuk 7, Žerjav 5,5 točke in drugi. (Z. F.) LJUBLJANA - Na odprtem šahovskem prvenstvu ljubljanske Iskre, letošnjega prvaka v zahodni skupini slovenske šahovske lige, vodita po osmih kolih Osterman in Konvalinka s po 5,5 točke in 1 prekinjeno partijo. V osmem kolu je Osterman premagal Konvalinko. (J. s.) INOVO MESTO - Elanovi nogometaši se resno pripravljajo na spomladanski del prvenstva v ljubljanski podzvezi. Za zdaj so na drugem mestu, z dvema točkama zaostanka za Kamnikom. Spomladi imajo dober razpored, tudi Kamnik bo prišel v Novo mesto. Zato imajo Novomeščani lepe možnosti za osvojitev prvega mesta. (J. S.) BETI - VRHNIKA 65:78 Košarkarji iz Metlike so vodili ves prvi polčas, čeprav so katastrofalno slabo metali proste mete. Ker so imeli Vrhničani tudi precej osebnih napak in ker v gostujoči ekipi ni igral mladinski reprezentant Patcr-nost, je bilo v nadaljevanju pričakovati zmago Beti. Metličani pa so v drugem delu zaigrali slabo, razen tega niso znali ustaviti učinkovitega T. Gantarja, zato so bili gostje ves čas v vodstvu. Ob koncu so Metličani igrali le s štirimi igralci. V škodo jim je bil tudi trener Pšeničnik, ki ni izbiral grdih izrazov na račun slabega sojenja, zato sta ga sodnika kaznovala. ŠPORTNI KOMENTAR Zmanjšane razlike? Bodo letos tudi v manj razvitih občinah na* menili telesni kulturi več denarja? Med posameznimi občinami v Sloveniji so naravnost fantastične razlike glede vlaganj. Razmerje v denarju, ki ga v posameznih občinah na-menjajo za šport in telesno vzgojo, je lani doseglo celo vrednost 1:200, računajoč občini, ki sta dali najmanj oziroma največ denarja. Nasploh je mogoče reči, da je bil dosedanji nesistemski načrt o financiranju bolj podoben naključnemu zbiranju in celo beračenju denarja. Po republiških podatkih je bilo v te namene zbranih lani 35 milijonov dinarjev oziroma nekaj več kot 25 odstotkov od vseh sredstev iz proračunov. Zato je sedanja akcija o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o financiranju splošne in skupne porabe, kamor sodi tudi telesna kultura, nadvse pomembna. V akcijo bo-' do vključeni vsi, tisti, ki združujejo sredstva za uresničevanje svojih in skupnih interesov. O programih in denarju, ki ga bomo namenili za uresničevanje telesno- vzgojnih načrtov, bo prvič razpravljal zares širok krog ljudi. Vse to daje upanje, da fyo tudi na Dolenjskem prineslo napredek v telesnovzgojno sporazumevanje. V Brežicah so se na primer že odločili za stopnjo 0,70 od bruto osebnih dohodkov, kar bo nedvomno prineslo znatno več denarja kot prejšnja leta in zato tudi znatno večje možnosti za uresničevanje nalog s področja telesne vzgoje. Pr.i tem ni mišljen zgolj denar, namenjen za redna tekmovanja, pač pa zlasti ves tisti denar, ki je potreben za gradnjo objektov, za množičnost in rekreacijsko širino. Sele ko bodo vsi spoznali, kako pomembna je telesna kultura, lahko pričakujemo večji napredek, iz množičnosti pa tudi rast kakovosti. Iz teh razlogov je tudi akcija, ki naj bi omilila ali celo odpravila socialne razlike y financiranju telesne kulture, pomembna naloga, ki jo velja kar najskrbneje uresniče-\Hiti. J. SPLICHAL Beti: Murko 5, Kosovac 5, Vergot 2, Lalič 13, Dautovič 6, Rožič 4, Medck 21, Arbutina 8, Popovič 1. LESTVICA Novoteks Vrhnika Triglav Beti Marles Maribor Elektra Ježica Postojna 3 3 0 250:184 6 2 20 175:136 4 3 2 1 245:243 4 3 1 2 244:222 2 1 1 0 70: 52 2 2 1 1 154:141 2 3 2 1 192:260 2 202 155:186 0 3 0 3 173:231 0 DANES: OBRAČUN NOVOMEŠKIH TABORNIKOV Odred Gorjanskih tabornikov, najstarejša taborniška enota v pokrajini, bo imel danes ob 17. uri redni letni občni zbor v sejni sobi poslopja občinske skupščine v Novem mestu. Pregledal bo preteklo delovno leto, uresničene načrte in nove naloge, ki so zdaj pred to priljubljeno specializirano mladinsko organizacijo. Ena izmed letošnjih nalog je oskrba enote s kroji, v načrtu pa imajo tudi poletni tabor v nemškem Schwaizwaldu, ker so lani poleti taborili pri Novomeščanih v Sentjanah nad Portorožem nemški mladinci iz Ditzingena. Že drugi poraz — Lalič atletika DOBRI NOVOMEŠČANI Na preglednem atletskem tekmovanju v Ljubljani je nastopilo tudi nekaj Novomeščanov. Med njimi se je najbolj izkazal Keržan, ki je zmagal pri mlajših mladincih v tekih na 60 in 150 metrov s časoma 7,2 in 16,9. Novomeščan Bajer je bil v obeh konkurencah drugi, Nagode pa tretji pri starejših mladincih v teku na 60 m z ovirami. namisni tenis PRVA - SODRAŽICA Namiznoteniška ekipa Sodražice se je uvrstila v drugo slovensko namiznoteniško ligo, potem ko je v drugem delu prvenstva v Kanalu premagala vse nasprotnike. Končni vrstni red: Sodražica 26 točk, Salonit 22, Steklar 20, Sava 18, Idrija 12, Kondor 8, Zalog 6 in Ž&bnica brez točk. • » V Sevnici so 9. februarja odprli prvo kegljišče z brezvrvnim sistemom na Balkanu. Rezultati bodo na tem avtomatskem kegljišču malo slabši, ker bo kegljišče sodilo med „težka“, na njem pa bodo prišli do veljave dobri kegljači. (Foto: Železnik) odbojka Trimo presenečenje prvega dne Na zimskem odbojkarskem prvenstvu Slovenije le za las manjkalo do zrna-. ge nad slovitim Fužinarjem z Raven - Nastopil tudi Žužemberk Trebanjska odbojkarska ekipa TRIMO nadaljuje tradicijo uspešnih nastopov na zimskih odbojkarskih prvenstvih Slovenije. Na letošnjem, ki je bilo minulo soboto in nedeljo v Kanalu in Desklah, je bil nastop Trebanjcev največje presenečenje prvega dne. Samo malo je manjkalo, da bi prav oni izločili enega glavnih favoritov, ravenskega Fužinaija, trenutno najbolje uvrščeno slovensko ekipo v drugi zvezni odbojkarski ligi. TRIMO se je odlično držal že v prvem nastopu v tekmi z Bledom. Rezultat 2: 1 (13, -8, 8) za Bled, ki je v skupnem seštevku dosegel le dve točki več, kaže na izenačen boj z ekipo, ki je v rednem prvenstvu še vedno kandidat za eno najvišjih uvrstitev. V popoldanskem nastopu je TRIMO prekosil samega sebe. Fužinar je tehnično slabšo ekipo iz Trebnjega sprva podcenjeval, toda že v prvem setu se je moral potruditi, da ga je odločil v svojo korist. Ko pa so v drugem nizu Trebanjci povedli 11:5. in set dobili s 16: 14, je bila dvorana na nogah. Vsi so spodbujali borbene Trebanjce, med katerimi sta bila zares odlična v boju na mreži veteran Franc Opara in Lojze Babnik, ko sc je začel odločilni niz. V njem je TRIMO vodil že 11: 8 in šele nekaj izrednih potez državnega reprezentanta Goloba v odločilnih trenutkih je zagotovilo zmago Fužinarju in s tem prvo mesto v skupini ter nastop v finalu naslednji dan. Za TRIMO so nastopili: Opara, Slak, Babnik, Novak, Zupančič, Grandovec in Legan. Tudi nastop Žužemberka se je končal prvi dan po porazih z ekipama Kanala in Mežice, obeh z 0:2, vendar se je neizkušeni Žužemberk v posameznih nizih kar dobro držal. Zanj so igrali Štor, Mrvar, Lavrič, Mišmaš, Kozoglav, Cerkovnik in Smrke. Letošnji zimski prvak je postala ekipa Salonita, slede pa Jesenice, Fužinar in Sava. rokomet Zenske, skupina A: Zamet -Olimpija 11:6, Gorenje - Brc žice 4:15, Alplcs - Olimpija 9:11, Steklar - Gorenje 8:15, Borec - Steklar 8:6, Slovan - Dobravlje 9:6, Brežice - Zamet 3:7, Dobravlje -Umag 1:12. Zamet - Umag 10:7, Alples - Borec 14:12, Olimpija -Slovan 13:5. Na lestvici vodijo s po enim porazom Zamet, Brežice in Olimpija. «J a 11 f k d. ,1 ■ S ? I ? § ? « 2 % Z % Z KOČEVJE - Kočevski košarkarji se marljivo pripravljajo na novo tekmovalno sezono, od katere veliko pričakujejo. Pod vodstvom trenerja Cveta Arka vadijo štirikrat na teden v dvorani doma telesne kulture. V ekipi je prišlo do sprememb: Gergar je odšel k Litiji, Papež in Vukelja pa v JLA. Kljub temu pričakujejo boljše uspehe kot lani. Prve tekme so namreč pokazale, da so košarkarji telesno dobro pripravljeni, manjka pa točnosti pri metanju na koš. Prav tako bo potrebno do prvenstva v drugi slovenski ligi-center uigrati ekipo. (Z. F.) SEVNICA - V Sevnici so ob podpori občinske skupščine, Ljubljanske banke in zavarovalnice Sava zgradili moderno štiristezno kegljišče, za katero je načrte naredil brežiški Region. Avtomatsko kegljišče, prvo te vrste na Balkanu, je vredno 2,6 milijona dinarjev. Zanesljivo bo kegljišče, ki je narejeno po brez-vrvnem sistemu in zato kegljačem ne bo „podarilo*4 nobenega keglja, sodilo med težke, bodo pa prišli do veljave kvalitetni tekmovalci. (A. B.) KOČEVJE - Kočevski nogometaši se vneto pripravljajo na novo tekmovalno sezono, hkrati pa na letno skupščino. Izvolili so tudi komisijo - Debeuc, Milanovič, Mladenovič in Mueler - ki bo pripravila potrebno gradivo in poročilo o delu. Skupščina bo 24. februarja ob 9. uri v prostorih doma telesne kulture. Na njej bodo začrtali delo za naslednje obdobje. (Z. F.) NOVO MESTO - V. telovadnici osnovne šole „Katja Rupcna“ je bil troboj namiznoteniških ekip novomeške Krke, metliške Beti in Kočevja. Najbolj uspešni so bili igralci iz Kočevja Osterman, Adlešič in Ora-žem, ki so premagali oba nasprotnika. Beti je bila druga, Krka pa tretja. (D. D.) Podcenjevanje Brežičanke so klonile V nadaljevanju zimske rokometne lige so Brežičanke prvič izgubile - Uspešen nastop brežiških fantov, Semičani pa tokrat brez zmage -V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva so se v dvorani Tivoli pomerile ženske v skupini A in moški v skupini C. Med nastopajočimi so bili tudi Brežičani, Semičani in Brežičanke. Slednje, ki so imele lepo priložnost celo za prvo mesto, so si nekoliko zmanjšale upe za naslov prvaka, potem ko so izgubile z reškim Zametom. Brežičani, ki so v začetku dvakrat izgubili, so tokrat igrali vse drugače in so zanesljivo premagali svoje nasprotnike, Semičani pa so trikrat izgubili. Rezultati - moški, skupina C: Dobravlje - Brežice 3:28, Scšir -Rudar 18:10, Duplje - Žalec 20:11, Rudar - Dobravlje 12:4, Semič - Slovan B 15 :24, Slovan B -Sešir 11:9, Dobravlje - Žalec 3:16, Slovan B - Duplje 14:11, Brežice -Semič 20:12, Rudar - Brežice 11:15, Žalec - Sešir 7:11, Duplje -Semič 9:7. Vrstni red: Slovan B 10, Sešir in Duplje po 7, Brežice 6, Žalec in Rudar po 4, Semič 2, Dobravlje 0. Na stopiški osnovni šoli je rokomet najbolj priljubljena športna panoga. Ekipa pionirk je bila lani najboljša na Dolenjskem in tretja v Sloveniji. Po njihovih sledeh bi šli radi tudi fantje. Zato obe ekipi že zdaj, ko jima je vreme naklonjeno, resno vadita. Na fotografiji Feliksa Orla: dekleta in fantje so se pomerili med seboj, za dva gola so bili boljši pioniiji. Beseda o televizijskem športnem pre» gledu Nedeljski • televizijski športni pregled nedvomno ni tisto, kar bi si gledalci želeli od oddaje s takim naslovom. Zelo malo živih posnetkov, zvečine branje rezultatov, ko kamere kažejo napovedovalca, povrh vsega pa dosti prekinitev, premorov, medtem ko športni pregled prevzema drug studio - vse to gotovo ne govori v prid ne svežini ne aktualnosti oddaje. Razen tega pa uredniki in redaktorji te oddaje kaj malo časa posvečajo pomembnosti posameznih dogodkov in kažejo, kar jim pač pride pod roke. Da je Jugoslavija ponorela za odločilno tekmo v nogometu med Jugoslavijo in Španijo, je bilo očitno v nedeljskem pregledu. Izjave igralcev, posnetek s treninga, izjave trenerjev, potem pa še vrsta izjav za šport nepomembnih ljudi, skratka, ogromno stran vrženega časa in nekritična obravnava materiala. Na drugi strani pa so naši ljubi uredniki te oddaje namenili svetovnemu prvenstvu v alpskem smučanju komaj kaj več kot minuto časa. Zares neverjetno, še posebno ob dejstvu, da smo Jugoslovani dosegli nekaj zares imenitnih uvrstitev, kakršnih na svetovnih prvenstvih pravzaprav ne pomnimo. Gašperšič 11. v slalomu, Križaj 13. v isti disciplini, Gorišek 7. v kombinaciji, Ježeva 10, v kombinaciji - mar to ni vredno več pozornosti od patriotskega navdušenja: „Zmagali bomo!" ljudi, ki s športom nimajo nič skupnega? J. S. 1 — Sosed Klepec vedno kar sam popravlja centralno kurjavo. iMNtcE n — Vseeno bi vzel malo tršo žimnico. Polenlrtri Mrt | pre(| 20 leti Zdrava voda v Straži V STRAŽI so se resno lotili del za gradnjo krajevnega vodovoda. Kajti Straža je že sedaj močan industrijski center, ki se bo še razširil, nimajo pa dobre pitne vode. Novi vodovod bo oskrbel z zdravo vodo okoliške vasi in industrijske obrate. Vodovod bo stal okrog 19 milijonov. Graditi so ga začeli že lani. Zajeli so izvir ob Krki pod cesto Straža — Polje ter nakupili cevi in drug potrebni material. Od izvira bodo črpalke gnale vodo od zbiralnika nad Stražo, odkoder bo potem sama tekla k potrošnikom. Zbiralnik že gradijo. NA POSVETOVANJU upraviteljev osnovnih šol je bilo V Črnomlju sklenjeno, da bodo vse šole v Beli krajini do srede februarja zaprte. Huda zima je znova pokazala, v kako slabem stanju so naše šole. Navzlic kurjenju marsikje šolskih sob ne morejo dovolj zagreti, ker toplota sproti uhaja skozi okna in vrata. Mnoge šole imajo slabe peči, marsikje pa so šole precej oddaljene od stranskih vasi in je nevarno, da otroci med padanjem novega snega na poti ne bi omagali. Upravitelji so poročali, da prihaja mnogo otrok prav slabo oblečenih. DELOVNI KOLEKTIV mizarskega podjetja je pred dnevi dal lep zgled, kako je treba podpirati domači tisk in skrbeti za razširjanje časopisov. Kar sedem novih naročnikov si je naročilo Dolenjski list. Koliko je še delovnih kolektivov, kjer bi prav tako lahko podprli naš dolenjski časopis! MLADINSKA KONFERENCA je tudi kritizirala ravnanje proti dijakom v gimnaziji. Zgodi se, da kak dijak dobi ukor, ker ga je profesor videl na ulici po osmi uri zvečer, tisti dijaki pa, ki celo ponoči obiskujejo cerkev, ne dobijo nobenih ukorov. V SEMIŠKEGA Partizana se je vključilo že precej pionirjev. Skoraj ni dijaka, ki bi ne bil član te organizacije. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. februarja 1954) S * n&SSb. > m Zgodilo seje... BOLEZEN, NE STAROST -Posebna komisija je v Gruziji, kjer živijo najstarejši ljudje na zemlji, proučevala pomen prehrane na obolenja srčnih žil. Ugotovili so, da niti starost niti prehrana ne vplivajo bistveno na obolenja žil. Najboljše sredstvo proti arteriosklerozi je stalno fizično delo. Delo je torej zdravje. Naša družba bo potemtakem lahko zelo zdrava, če bo seveda več volje in delavnosti. DOBIČKONOSEN LIKALNIK - Lopovski spretneži so v Italiji na poseben način precej zaslužili: z navadnim vročim likalnikom so od- stranjevali nalepke z zabojev mleka v prahu, ki je bil namenjen živalski krmi, in lepili nanje nalepke z napisom „Primerno za človeško prehrano". Mleko v prahu za živalsko krmo je veliko cenejše, tako da so z eno potezo likalnika prigoljufali lepe denarce. ZLATO POD STOPNICAMI -Turški zdravnik Muvafak Kiran je pod stopnicami hiše v vasi Meršin našel bogato najdbo; 194 zlatnikov, starih okoli dva tisoč let, je ležalo pod eno od stopnic. Umetnostni zgodovinarji so zaklad ocenili na 400 000 dolarjev. Poglejte pod stopnice, morda je še kaj takšnih zakladov! TEMNO SONCE — Servis z imenom „Sonce“, ki je deloval v Hannovru, se je ukravjal s čudno dejavnostjo. Uradno je bil servis posrednik za vse po filmski slavi hrepeneče ženske, v resnici pa pornografski atelje in zbirališče prostitucije. Ženske, med njimi tudi poročene, ki jih je želja po igranju v filmu preveč obsedla, so znali dobro pretentati, slava, ki jim jo je posredoval servis „Sonce14, pa je dokaj temna. DOKTOR SVARI - Vse tiste, ki so srednjih let in jim lastna žena ne zadošča, doktor Carruthers resno opozarja. Srčne kapi so namreč vse pogostejše pri moških v srednjih letih, ki poleg lastne žene vzdržujejo še ljubico. Knjiga, v kateri je omenjeni zdravnik objavil svoje ugotovitve, ima naslov „Življenje na zahodni način"; za nas torej njegova spoznanja ne veljajo, a premisliti bi le veljalo! TUDI V RESNIČNOSTI - Zgodbe o ljudeh, ki so zrasli med živalmi - najbolj znana je Kipplingova „Knjiga o džungli" - niso tako hudo izmišljene. Pred kratkim časom so v pragozdu države Utar Pradeš našli desetletnega dečka, ki je ves ta čas živel med živalmi. Odpeljali so ga v bolnišnico. KRAJSl DAN - Astronom pariškega observatorija Ande Allemand je s kolegi ugotovil, da se je vrtenje zemlje pospešilo in da se je tako zemeljski dan skrajšal od novega leta dalje za tisočinko sekunde. Nekateri znanstveniki postavljajo trditve, da je zaradi spremembe v vrtenju zemlje tudi letošnja zima tako mila. PRIJAZNI GOSTINEC - Neki lastnik bara na Nizozemskem je sklenil svojim gostom ponuditi vse udobje, ki je potrebno za brezskrbno popivanje. Med drugim si je omislil kombi, v katerega je dal postaviti žimnicc, in z njim prevaža vse goste, ki so se ga preveč nalezli, na njihove domove. Prijaznost je bila dobro zamišljena: promet se mu je zelo povečal. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Pogoji srečnega življenja (Kdor mora) od dela živeti za tega so moči prvi in poglavitni kapital življenja. Zdravo in krepko telo, z mirno in čisto vestjo je za vsakega človeka prvi pogoj srečnega življenja. Človeku je potrebna krepost in vstrajnost skozi celo njegovo življenje. Zaradi tega je pač prva skrb, da mladina svoje moči varčuje. Kdor jo ne varuje in jih v grešni lahkomišljenosti zapravlja, bodisi z nezmernim in pretežkim delanjem, ali pa z nerednim življenjem, oni bo to čutil, kakor mnogo druzega, sicer ne takoj, ampak vselej še tako zgodaj, da bo imel še veliko vzrokov tega se bridko kesati. (Slovenska Matica) je ravnokar razposlala svojim članom knjige. Vrlo to slovstveno društvo dobro napreduje, bodisi glede na svoje delovanje ali glede na gmotni stan. Vendar mislimo, da bi se lahko še več storilo, zlasti kar se tiče izobraženstva, kateremu denarne razmere bi prav lahko pripustile, da postane matičar. (Kmetijska šola) na Grmu pri No- vem Mestu je razposlala svoje letno poročilo za pretečeno leto. Prav zanimivo je in spričuje jasno velik napredek tega zavoda. Posestvo, zlasti še vinogradi so prišli v mnogo boljši stan, število učencev rase. Ti dobro napredujejo in bodo razširjali kot vrli gospodarji umno kmetovanje po različnih krajih slovenske domovine. (Zima letošnja) je taka, da je skoraj ne poznamo. Kmetje so tega jako veseli. Pa res, lahko se je veseliti, ker imate tako priliko, da si nekoliko opomorete v naših hudih časih. Pa kako? Z delom; brez dela se nikjer nič ne doseže. Okoli Novega mesta in drugod je še polno kamenja po nekaterih njivah; res ga je bog ustvaril, pa vendar ne zato, da bi vedno ostal na njivi, ti pa se mu umikaj s plugom. (Ogenj.) V Črmošnjicah bil je ogenj 4. februarja. Pogorela sta dva poda. Nevarnost je bila silno velika. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1894) Kritični dan Človekovo življenje in delovanje poteka v ugotovljivih ciklusih Človek se vse dneve ne počuti enako dobro in ni vedno enako uspešen pri sicer istem poslu. Preučevanja človekovega obnašanja so pripeljala do ugotovitve, da se njegovo življenje odvija v posebnih ciklusih, da je ritmično uglašeno. Znanstveniki so ta tok imenovali bioritem. Ugotovili so, da vse človekovo življenje od rojstva dalje teče v ugotovljivih krivuljah treh različnih ciklusov: fizičnega, ki traja 23 „ dni, emocionalnega, ki traja 28 dni, in intelektualnega, ki je dolg 33 dni. Prva polovica vsakega ciklusa je človek aktivnejši, bolj uspešen in srečnejši, v drugi polovici pa mu sposobnost tako umskega dela kakor fizičnega pada, pa tudi čustveno je negotov in bolj razrvan. Lahko je tudi obratno, da je prva polovica slabša in druga boljša. Znanstveniki govore o pozitivni in negativni polovici vsakega ciklusa. Pri vseh treh obdobjih je najbolj kritičen dan, ko ciklus prehaja iz negativne ali pozitivne v drugo polovico. Ugotovili so, da se v teh dnevih posameznim ljudem pripeti največ nesreč. Ko so preračunali biološke ritme tistih ljudi, ki so se ubili ali do smrti poškodovali v raznih nesrečah, so prišli do presenetljivega spoznanja: vsem se je nesreča pripetila na kritični dan bioloških ritmov. Brioritmika je že našla pot v prakso. Tako japonsko prevozniško podjetje „Omi“ spremlja bioritme svojih voznikov. Ko pride kritični dan, dobi šofer posebno kartico pri nastopu službe, s katero je opozorjen na prav posebno pazljivost. Vsestranska uveljavitev teh novih spoznanj pa bo do izraza šele čez več , končna hiša“. Sonce ji daje vse: svetlobo, gretje, toplo vodo . .. Sončna hiša Vso potrebno energijo ji daje sonce Energetska kriza, ki je zajela svet, je prav gotovo ena od tistih značilnosti sodobnega življenja, s katero se mora prej ali dej srečati tudi vsak posameznik. Do takih razsežnosti sicer še ni stopila, a zanimivo je, da se v svetu pojavljajo prav tipične reakcije na grozečo nevarnost. Ena od rešitev .in odgovorov na energetsko krizo je tudi „sončna hiša“. Prvi primerek take hiše so postavili v ameriški zvezni drža- vi Delaware. Gre za montažno gradnjo, ki je energetsko samostojna. Strešna površina je pokrita s sončnimi celicami, podobnimi tistim, ki jih vgrajujejo v vesoljske postaje. Te celice zbirajo sončno energijo in jo pretvarjajo v električno. Del te električne energije se uporablja za razsvetljavo in pogon gospodinjskih aparatov, del pa za gretje prostorov in vode. Posebni zbiralci energije skrbe za to, da je ne zmanjka tudi v dneh, kadar ne sije sonce. Projekt sončne hiše je izzval v Ameriki pravi bum. Industrija na veliko proizvaja sončne celice, primerne za vsako hišo, izhajajo priročniki, kako se oskrbiš z energijo in podobno. Toda pri vsem navdušenju pozabljajo na nekaj: da je sončna hiša res energetsko neodvisen prostor, da pa le ne nastane iz sebe, ampak je za njeno izgradnjo potrebna celovita proizvodnja, ki pa si take samostojnosti ne more privoščiti. Izkoriščanje energetskih zmogljivosti našega planeta je doseglo takšne razsežnosti in posledice, da vpričo njih sončna hiša ne predstavlja prave rešitve in je varljiva rešitev le v svetu, kjer je ozki interes posameznika osnova in merilo dogajanja. Evidentiranje „Hej, Martin, kod pa hodiš, da te že celo večnost nisem videl? “ je vpil za mano Gašperjev Miha. „I, kje! Po svetu, saj veš, da sem bil vedno popotni človek kot ribniški zdo-mar, “ mu vrnem. ,Menda ne tovoriš soli kot v starih časih, ko si v snegu pred cesarjem prestavljal kobilico, ka-li? “ „Tega ravno ne, ampak nekaj drugega se mi obeta, “ sem skrivnostno odgovoril. , Menda vendar ne. Kaj spet kje Brdavs razgraja? “ ga je zanimalo. „Ti pa vedno na slabo misliš, “ sem ga oštel, „še kaj dobrega si vtepi v glavo. Glej, mene so evidentirali sem dejal in se izprsil, kot se ob takih besedah spodobi. „Martin, ne kvasi neumnosti! Staraš se ali se ti pa pamet kisa. Saj vem, da le norce briješ. Verjel bi ti, ko bi hodil na sestanke, seje in se zanimal bolj za politiko. Tako pa ne. Mene ne boš prepričal, da veš. “ „Miha, verjemi ali ne, prav nič ne lažem. Najbrž že veš, da so v Ljubljani kupili take klešče, da z njimi lahko dvigajo napačno postavljene vozove brez konj, ki jim pravijo avtomobili. Dosti dela imajo in veliko novcev je treba odšteti, da voz vrnejo. “ „To vem, vendar ne razumem, kaj ima to opraviti s tvojim evidentiranjem? “ „Počakaj, tudi to bo na vrsti, kot so hiše v Trsti. Prejšnji teden sem bil v Novem mestu in zvedel, da bi tudi tam radi take klešče, pa nimajo novcev zanje. Smilili so sc mi, pa sem se kar sam ponudil, da jim bom prestavljal vozove kot gospodinja hlebce kruha, ki jih jemlje iz peči. To si velja zapomniti ali evidentirati! so mi dejali kot nekoč cesar in obljubili, da bodo v sili prav zares poslali pome. “ MARTIN KRPAN Grožnja NewYorku Gmota kanalizacijske* ga mulja grozi mestu Nevv York, milijonsko mesto, katerega podoba se ponuja domišljiji, kadar razmišljamo o napredku in razvoju človeštva,1 simbol človekove odtrganost? od narave, srce Amerike, se je znašel pred nevarnostjo, ki je niso nikoli predvideli. Ogromna masa kanalizacijskega mulja, tone in tone odpadnih snovi, ki jih je velemesto izvrglo iz sebe, se z neustavljivo hitrostjo več kot enega kilometra na leto pomika proti mestu. Gmota črnega, sluzastega mulja, smrdečega po gnilih jajcih, ves smrad V veličastno mesto nebotičnikov se vračajo njegovi odpadki. in gniloba mesta, se je obrnila proti svojemu izvoru in mu grozi. V enem samem kubičnem milimetru je 542 000 bakterij, za okolje neškodljiva in dovoljena enota pa je samo 70 bakterij. Ko so urejali kanalizacijsko mrežo Nevv Yorka, so pomakni- li glavno odtočno žrelo 12 milj daleč v ocean. Mislili so, da bo tako dovolj daleč, da bo širni ocean vse izmečke pretvoril v neškodlijve in da se bo vse porazgubilo v silnem vodovju. Toda ocean in vse človekovo okolje sta utrujena. Ne zmore predela ti ostankov velike ekspanzije človekovega izkoriščanja naravnih dobrin. Desetletja je velemesto bruhalo umazanijo ifl smrad v ocean, toda izmečki se niso razkrojili, ampak so se nabirali in zdaj pokrivajo že 20 kvadratnih kilometrov morskega dna. Ribe so na vsej tej površini pocrkale, raki in rakovice pa so okuženi z virusi hepatitisa, encefalitisa in drugih bolezni. Med znanstveniki in ekologi je zavladala panika, medtem ko nekateri upajo, da bo prodiranje mulja mogoče ustaviti ali pa mu vsaj spremeniti smer. Naj bo tako ali tako, Netf' York je do konca razvil svojo podobo sedanje civilizacije, ki ni samo satovje železa in betona, ampak tudi zasmrajen prostor prebivanja, dušeč se v lastnih izmečkih. \ 11. Po hodniku so zaropota^ bralci, iz zgodovine vemo, kij starem Rimu. Lovili so jih po jih metali levom ... En, dva, tri! in že se je zflf zbor iz katakomb, in med jeti1 naša turista! Nobena beseda, gla. Levi tani v Koloseju so r SLOVENSKI NARODNO OSVOBODILNI SVET SE JE 19. FEB. 1944 ZBRAL V TEJ DVORANI NA PRVEM ZASEDANJU Prav je, da ob svojem prazniku občani pregledajo prehojeno pot v zadnjem času, spoznajo najvažnejše naloge, ki jih čakajo sedaj in v prihodnje. Predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič v najinem pogovoru ni „obračunal" s preteklostjo, saj je neločljivo povezana s sedanjostjo in prihodnostjo, pokazal je le na najpomembnejše dosežke in tudi največje težave za nadaljnji razvoj črnomaljske občine. ♦ Vaša občina spada v klub manj razvitih slovenskih občin. Tja je bila uvrščena pred leti, ko smo sprejeli zakon o ukrepih za hitrejši razvoj manj razvitih območij. Bi občina ostala med manj razvitimi tudi sedaj, če bi upoštevali takratne kriterije, ki so ločili razvite in manj razvite občine? „Povem naj, da spada občina še vedno med manj razvite, vendar pa po drugih merilih, kot so jih upoštevali pred leti. Če bi sedaj ponovno razvrščali občine med razvite in manj razvite po merilih, ki so jih upoštevali pri prvem razvrščanju, bi bila črnomaljska občina med razvitimi slovenskimi občinami. V zadnjih letih smo dosegli več pomembnih sprememb, ki so nas pripeljale k večji razvitosti. Omenim naj, da je prišlo pred leti na prebivalca le 4.989 din narodnega dohodka (sedaj 11.000 din), da smo imeli takrat 44,5 odstotkov kmečkega prebivalstva (sedaj 39,2 odstotka), da smo imeli asfaltiranih le 25 kilometrov od 168 km republiških cest, da je pilo vodo imeli asfaltiranih le 25 kilimetrov od 168 km republiških cest, da je pilo vodo iz pip le 40 odstotkov prebivalcev, drugi pa še niso dobili vode iz vodovodnih pip itd. Gospodarska aktivnost v občini je bila takrat zelo slaba, gospodarstvo so sestavljale male delovne organizacije brez razvojnih načrtov, zaposlenih je bilo le 21 odstotkov celotnega števila prebivalcev (sedaj 28 odstotkov), na začasnem delu v tujini pa je bilo okrog 1.100 naših občanov. Za potrebe gospodarstva in prebivalcev smo imeli zelo šibko infrastrukturo, ki smo jo sedaj že izboljšali, vendar je še vedno slaba." + Omenili ste infrastrukturo. Z njo imajo največ problemov vse manj razvite, pa tudi razvite sredine? „Res je. Infrastruktura je pogoj kakršnegakoli napredka. Predvsem so pomembne ceste. Njihovo vzdrževanje in rekonstrukcije so silno drage. Čeprav je republiška skupnost za ceste pokazala kar precej, razumevanja pri reševanju cestnih problemov tudi pri nas, je zaostalost cestnega omrežja še vedno najbolj boleča. Od 1969. leta, ko je pričel veljati zakon o pomoči manj razvitim območjem, smo v občini asfaltirali jn rekonstruirali dvajset kilometrov cest, kar je veljalo 20,737.000 din. Od te vsote so zbrali * občani s samoprispevkom 9,237.000 dinarjev. Tudi republiški vodni sklad sodeluje pri reševanju oskrbe z vodo na manj razvitih območjih, vendar pri nas ugotavljamo, da se pri tem še vse premalo zavzema za odpravo problemov vodne oskrbe. Omenim naj še, da smo lani napeljali vodovod na Vinico in Ogulin, da bomo vodovodno omrežje razširili v Desinac in postopoma še v druge vasi. Vendar so na tem področju velike težave, saj več kot pol naših občanov ne pije zdrave pitne vode, ker nimajo vodovodov. In če nadaljujem s pomočjo republiških organov, moram povedati, da je program, s katerim nastopa republiška izobraževalna skupnost na našem območju, kar dober, vendar menim, da bi morala ta skupnost bolj pomagati pri investiranju v nove osnovne šole in vzgoj-novarstvene zavode. Naši učenci zaradi stiske v šolah in slabe opremljenosti še zdaleč nimajo enakih možnosti šolanja kot učenci v razvitejših sredinah. Področje šolstva in vzgojnega varstva pa je gotovo najbolj občutljivo področje nastajanja socialnih razlik." ♦ Belokranjski industriji je grozila resna nevarnost zaradi slabe električne napeljave oziroma prešibkega toka. Menda bo kmalu bolje? „Res je. Nadaljnji razvoj belokranjske industrije bi bil močno ogrožen, če ne bi napeljali v Belo krajino novega, 110-kilovatnega daljnovoda. Omenjena investicija je v zaključni fazi, vse skupaj pa nas bo veljalo 20,070.000 dinarjev. Močnejša elektrika je za naše območje ena najpomembnejših pridobitev v zadnjih letih, saj bo rešila „problem elektrike" vsaj za naslednjih 20 let. + Kje je vaša občina napredovala in kje ne v petih letih, kolikor si v Sloveniji prizadevamo za hitrejši razvoj manj razvitih območij? „Čisto kratko lahko odgovorim. Še naprej vlada kadrovski deficit. Mnogo sposobnih kadrov je odšlo in mnogi so se uveljavili v razvitih sredinah. Tudi na področju izgradnje infrastrukture in šolskih prostorov v teh letih nismo dovolj napredovali. Najbolj nas tepe pomanjkanje kadrov, zato se zavzemamo za postavitev nekih družbenih norm, ki bi zavrle migracije kadrov iz nerazvitih v razvita območja. Zelo pa smo napredovali v teh letih na področju gospodarske rasti in lahko trdimo, da je bila prav pomoč gospodarstvu najbolj učinkovita." ♦ Po sprejetju zakona o pomoči manj razvitim je črnomaljsko gospodarstvo pohitelo z izdelovanjem programov, za katere so prispevale tudi banke. Kako je sedaj z uresničevanjem predloženih razvojnih načrtov? „Gospodarske organizacije so se res lotile izdelovanja razvojnih programov zelo resno in načrtno. Razen tega smo skušali pomagati gospodarstvu v občini tudi s povezovanjem z gospodarstvom drugih občin, pritegnili pa smo tudi nekatere gospodarske organizacije izven naše občine, ki so tu zgradile svoje obrate. Skratka, investicijska aktivnost gospodarstva je bila v zadnjih letih zelo živahna. Rudnik Kanižarica zaključuje svojo 13,644.000 din vredno investicijo v rudnik in proizvodnjo gradbenega materiala, Opekarna v Kanižarici je lani vložila v nove proizvodne prostore 2,200.000 din, septembra lani je začela obratovati tovarna „Novoteksa" na Vinici, ki je veljala doslej 26,000.000 din, promet in gostinstvo v Beli krajini je prevzel ljubljanski „Viator", ki vlaga v prenovitev restavracije Grad in gradnjo mehaničnih delavnic 9,929.000 din, v „Beltu" so vložili pred leti 18,000.000 din v rekonstrukcijo livarne, obrat „Beti" v Črnomlju gradi nove proizvodne prostore, „Iskra" bo odprla te dni v Črnomlju novo tovarno, nove proizvodne prostore gradita tudi Kmetijska zadruga in Komunalno podjetje. Vse omenjene naložbe so veljale več kot 114,000.000 dinarjev, pridobili pa smo okrog 800 novih delovnih mest." ♦ Kako pa poteka povezovanje gospodarstva znotraj in izven občine? „Po uveljavitvi ustavnih dopolnil je to bolje steklo. Integracije med Rudnikom v Kanižarici in Opekarno, Bel-tom in Tamom, belokranjskega gostinstva z Viatorjem, Pekarne z Žitom, KZ in Belsada to potrjujejo. Mi smo za popolno odprtost; v to nas silijo tudi razmere. Prav želimo si, da bi se naše gospodarstvo vključilo v večje ekonomske grupacije v republiki." ♦ Kako pa poteka uresničevanje leta 1971 sprejetega 5-letnega načrta za razvoj kmetijstva v občini? „Osnovno vodilo sprejetega načrta je ureditev specializiranih kmetij, ustvarili naj bi jedra čistih kmetov, ki bi lahko po potrebi obdelovali tudi zapuščeno zemljo. V petletnem načrtu nameravamo v občini specializirati 150 kmetij, zadruga, ki ima zelo PRED TRIDESETIMI LETI, 19. FEBRUARJA, SO SE V ČRNOMLJU ZBRALI DELEGATI, ČLANI SNOS, NA SVOJE PRVO ZASEDANJE. DVA DNI JE BIL SOKOLSKI DOM PRIZORIŠČE ZGODOVINSKIH DOGAJANJ, KI SO JIH „POIMENOVALI" OBČANI OBČINE ČRNOMELJ ZA SVOJ PRAZNIK. SLOVESNO GA BODO PROSLAVILI. PRAZNIČNO IN V ZNAMENJU NOVIH DOSEŽENIH DELOVNIH USPEHOV. USPEHOV, KI TO BELOKRANJSKO OBČINO VODIJO MED RAZVITE SLOVENSKE OBČINE. ČEPRAV ŠE NISO PREMAGALI BREMENA PRETEKLOSTI, SO NA NAJBOLJŠI POTI, DA SE JIH ZNEBIJO. V PRIMERJAVI Z LETI PRED DESETLETJEM, JE OBČINA OGROMNO NAPREDOVALA. IN KER JE NAPREDEK VSE VEČJI, LAHKO OBČANI MIRNO IN VEDRO ZREJO V PRIHODNOST. TA JIH VODI K ŠE VEČJIM USPEHOM IN K BOLJŠEMU ŽIVLJENJU. v__— pomemben delež pri razvoju kmetijske dejavnosti, pa naj bi še okrepila kooperacijo s kmeti, predvsem pri v proizvodnji mesa in mleka. Moram reči, da se načrt kar uspešno odvija, da smo realizirali že tri četrtine vlaganj v kmetijstvo, za kar smo namenili do konca 5-letnega načrta razvoja kmetijstva 10 milijonov dinarjev. Mislim, da bomo načrt v celoti izpolnili. Z združitvijo kmetijske zadruge in Belsada pa smo učinkovito in uspešno povezali primerno kmetijsko proizvodnjo s predelavo." ♦ Pred nami so volitve. .. „ .. . ki so najpomembnejša letošnja družbena akcija. Od njih je v veliki meri odvisen naš nadaljnji razvoj. In ker pred tremi leti sprejetih ustavnih dopolnil nismo povsod uresničili, nas čaka sedaj še več dela. Vendar sem prepričan, da nam bo uspelo." Inž. Martin Janžekovič predsednik skupščine občine Črnomelj OBČINA ČRNOMELJ SE PREDSTAVI POVRŠINA - 48. 597 ha ŠTEVILO PREBIVALCEV - 17.138 MOŠKIH - 8.381 ŽENSK - 8.757 ZAPOSLENIH - 4.632, OD TEGA 1.972 ŽENSK KMETOV - 6.720 ŠTEVILO NASELIJ-174 ŠTEVILO GOSPODINJSTEV - 4.540 STANOVANJ - 4.451 GOSTOTA PREBIVALSTVA - 35,3 PREBIVALCI NA km2 ŠTEVILO ČLANOV V GOSPODINJSTVU - 3,8 CELOTNI DOHODEK V LETU 1972 - 435.000.000 din LANI-OKROG 500.000.000 din NARODNI DOHODEK V 1972 LETU - 11.000 din NA PREBIVALCA Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan! SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Za varstvo otrok )e poskrbljeno Vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v občini. čestitkam za praznik se pridružujejo tudi kolektivi, ki so se predstavili v dana* l nji prilogi ter kolektiv Dolenjskega listal Odtlej več pomoči tudi za razvoj kraja Kmalu boljši delovni pogoji za pridne delavce KELEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO S SVOJIMI TOZD ČESTITA OBČANOM ČRNOMLJA ZA PRAZNIK! Marija Starešinič ZENSKA VLADA V „Ne, našega obrata, ki je postal sedaj TOZD, pa ne bi nikoli zapustila. Predolgo že živim in diham s celotnim kolektivom „Beti", predvsem pa z njenim, se pravi našim obratov v Črnomlju," je povedala Marija Starešinič, predsednica delavskega sveta Betine TOZD v Črnomlju, ki je zaposlena v tem kolektivu že od njegovega nastanka dalje. ,,Ko sem se 1950 leta izučila za pletiljo, sem bila zaposlena v črnomaljskem Strojnem pletilstvu, katerega obrat se je 1956. leta preselil v Metliko. Na srečo so že leto kasneje v Črnomlju ustanovili .Belokranjko', ki se je kasneje priključila ,Beti‘." — Kakšno vlogo ima vaš obrat v Črnomlju? „Zelo pomembno, včasih pa je bil še pomembnejši. To je bil prvi obrat, v katerem smo me, ženske, našle delo. Drugod smo ga zaman iskale, pravzaprav ga ni bilo kje iskati. Sedaj je malo drugače, saj se lahko predstavnice nežnega spola zaposlijo tudi v semišk' Iskri ali v Novotek-sovem obratu na Vinici. Vendar smo vse zaposlene, ki delamo v obratu Beti že mnogo let, trdno navezane na naš obrat, na kolektiv in tudi na stroje. .. . Veliko truda in znoja smo pustile tu. In ne zaman! Ponosne smo na našo malo tovarno, ki se bo lahko sedaj, ko se bomo preselile v nove prostore, hitreje razvijala." — Govorite, kot da ste pri vas zaposlene le ženske. . . „Okrog 160 nas je in le 10 moških. Sploh niso omembe vredni. . ." — „Vladajo" pa nemara vseeno? „To pa ne! Samo eden je v našem delavskem svetu. Toliko, da članice tega organa ne pozabimo, kako so moški videti. . No, pa dosti šale. Pri nas odločamo vsi in pa delegati tistih, ki jih je največ." — Katere pa so najvažnejše naloge tega „nežnega" delavskega sveta? „Nič ne bomo nežne. V svojih odločitvah bomo kar odločne! Mislim pa, da bomo morali najprej izboljšati in izpopolniti organizacijo dela in povečati produktivnost." ODSLEJ TUDI ZA industrije v občini. In ker zaposluje ta obrat, ki sestavlja skupaj s črnomaljskim samostojno TOZD, pretežno moške delovne roke, je v Semiču, kjer lahko „nežni" spol najde delo v „Iskri", še bolj cenjen. Izdelujejo pa notranjo opremo za prikolice, ki jih tako radi kupujejo dopustniki iz mnogih evropskih držav. Za 110 prikolic notranje opreme izdelajo vsak dan v Semiču, če pa je potrebno, pa še več. Sedaj, ko so postali skupaj s črnomaljskim obratom samostojna TOZD, se bodo zaposleni v semiškem „IMV" bolj kot doslej vključili v prizadevanja za hitrejši komunalni razvoj kraja. Tega se veselijo zlasti v semiški krajevni skupnosti, kjer so bili doslej „navajeni" le na izdatno pomoč „Iskre". Črnomaljski obrat „IMV" je najmlajši kolektiv v črnomaljski KRAJ občini. Med okrog 350 zaposlenimi je več kot 100 mladincev. Med zaposlenimi je dobra polovica žensk, kar daje obratu še posebno veljavo, saj je znano, da je v Črnomlju še do pred kratkim primanjkovalo dela za ženske. V zadnjih letih se je omenjeni obrat močno moderniziral, sedaj pa so ugotovili, da imajo za povečano dejavnost kar premalo prostora. Lani so začeli graditi novo sušilnico lesa, v kateri bo vedno dovolj suhega lesa, ki ga potrebujejo za izdelovanje elementov, galanterije in razne embalaže. Pa novo proizvodno halo, v katero se bodo vselili mizarji, nameravajo letos zgraditi. Za Belo krajino je pomemben vsak obrat, vsaka tovarna. Tako tudi^ta obrat, ki bi ga lahko imenovali kar tovarna, občini mnogo pomeni, še predvsem, ker v njem obljubljajo, da bodo več kot doslej odrinili tudi za potrebe svojih delavcev, ki jih imajo v svojem kraju. Več nameravajo dati za razvoj kraja. Ob prazniku čestitata kolektiva semiškega in črnomaljskega obrata „IMV" vsem delovnim ljudem, delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, občanom in svojim poslovnim partnerjem ter jim želita še mnogo delovnih Tudi zaposleni v semiški in črnomaljski TOZD novomeške Industrije motornih vozil bodo ponosno dočakali praznik črnomaljske občine. Tudi oni so s svojim delom doslej mnogo pripomogli k hitrejšemu razvoju občine, k večji zaposlenosti in boljšemu življenju občanov. Marljiva kolektiva obeh obratov „IMV" živita in delata sicer v senci velikana — „Iskre", vendar zato nista prav nič manj prizadevna. DETI: KMALU NOVI PROSTORI Pogled na novo halo črnomaljske Beti Novi proizvodni prostori bodo svetli in moderno opremljeni Čeprav je 180 — članski kolektiv črnomaljske ,fbeti", ki je drdga največja TOZD v sklopu „Beti" iz Metlike, upal, da se bodo že v prvi polovici februarja letos preselili v nove proizvodne prostore, ki jih gradijo zraven starega poslopja, se njihovo upanje ni uresničilo. Krivi pa niso oni, pa tudi graditelji pravijo, da se je zataknilo iz „objektivnih" razlogov . .. Občinski praznik bo ta marljivi kolektiv, v katerem vlada pravi „matriarhat", saj ima nežni spol popolno prevlado nad moškimi, ki jih je v kolektivu komaj okrog petnajst, dočakal v starih prostorih. Pa to pravzaprav sploh ni najvažnejše, pomembnejše je, da se lahko kolektiv, tako kot običajno, pohvali z dobrimi delovnimi uspehi ter jasnimi načrti za svoj razvoj v prihodnje. Ta obrat konfekcije zaposluje precejšen del delovne sile iz Črnomlja in okolice, ki bi morala sicer iskati zaposlitev kje drugod. Ko bodo novi proizvodni prostori, v katerih bodo tudi trije novi, moderni tekoči trakovi, zgrajeni — okrog aprila naj bi bilo to — se bo v omenjeni TOZD zaposlilo še nekaj novih delavcev. V starih prostorih bodo v pritličju zgradili skladišča, zgoraj pa restavracijo s kuhinjo, da bo bolje poskrbljeno tudi za družbeno prehrano zaposlenih. Semiški obrat zaposluje okrog 100 delavcev, ki so si našli vsakdanji kruh doma, ni jim bilo treba v tujino s trebuhom za kruhom, kot so odšli nekateri, ki se v domačih krajih niso mo^li zaposliti. Obrat je nastal iz majhne mizarske delavnice, v sklopu giganta „Industrije motornih vozil", ki se ji je priključil pred leti. Takrat se je začel obrat hitro razvijati in danes je že močan dejavnik ZA PRAZNIK ČRNOMALJSKE OBČINE ČESTITAMO! 12 DOLENJSKI UST 6L 7 a ranfcM V Novoteksu na Vinici imajo urejeno družbeno prehrano Viator gradi delavniške prostore za vzdrževanje voznega parka Po 700 do 800 parov hlač na dan sešijejo na Vinici osvojil Vinico VIATOR-SREČNO VOŽNJO Na devetih progah v Beli krajini vozijo Viatorjevi avtobusi GRAD so prenovili in v njem bodo lepo urejeni gostinski prostori Šesti mesec že teče proizvodnja v Novoteksovem obratu na Vinici. Lanskega 1. septembra so se odprla vrata tovarne, ki je že sedaj, v tako kratkem času, močno spremenila življenje okrog 200 delavk in delavcev iz Vinice ter okoliških obkolpskih vasi na naši in hrvatski strani. Pa ne le tistih, ki so v tovarni zaposleni, marveč tudi njihovih svojcev. Zato bo 1. september 1973 Zapisan v bogati zgodovini najbolj južnega slovenskega kraja Vinice z zlatimi črkami. Ta datum naj bi bil prelomnica življe-* nja v teh predelih: konec izseljevanja, začetek vračanja zdomcev. Začetek novega, lažjega življenja prebivalcev. Začetek življenja, kakršnega živijo ljudje v drugih industrijskih krajih. Med te se je Vinica uvrstila lani. Čeprav se je večina zaposlenih v Novoteksovem konfekcijskem obratu pred meseci Prvič zaposlila, si je že pridobila navade delavcev. „Pridnost, točnost in poštenost jih odlikujejo," je povedal vodja obrata Bogomir Mihelič. Zaposleni cenijo svojo tovarno, ki je rešila Problem zaposlovanja predvsem Mlajše delovne sile. Za vsa dekleta iz Vinice in okolice je v [tovarni dovolj dela. Letos nameravajo narediti okrog 261.000 parov hlač in 33.000 kril. mnogih domovih ni bilo. k Mož ali žena ali pa kar oba sta bila na delu v tujini, Katarina Medved iz Drenovca in Marija Pavlakovič s Preloke sta sprego-v°rili, najbrž kar v imenu vseh Uposlenih, saj čutijo v tem kolektivu vsi enako, vsi živijo za ^ojo tovarno. „Kaj bi govorila," pravi Kata-r,na, „saj se ve, kako je s tem! S tovarno je prišlo v naše kraje ži-v'ienje. Mladi bodo ostajali do-^a, kmetij ne bodo več zapuščali, stari ljudje ne bodo nič Več ostajali sami, možje, žene in °troci bodo zaživeli skupno. Marija Pavlakovič TOZD ČRNOMELJ pravo družinsko življenje, ki ga doslej v mnogih domovih ni bilo. Mož aližena ali pa kar oba sta bila na delu v tujini, otroci pa so bili prikrajšani za ljubezen staršev. Sedaj ne bo več tako. Delali bomo v naši dragi tovarni in lepše živeli. Tu delam od konca lanskega leta, prej pa sem bila zaposlene v semiški „Iskri". Sedaj mi je lažje, saj imam bliže na delo in domov." Marija Pavlakovič s Preloke pa je pričela delati v „Novoteksu" na Vinici že prvi dan, ko je proizvodnja stekla. „Prej ni- sem bila nikjer zaposlena. Doma imamo majhno kmetijo, vendar ne daje dovolj za življenje. Mož je delal v Nemčiji, jaz pa sem skrbela za kmetijo. Sedaj pa je bolje: jaz delam, mož se je vrnil domov in on skrbi za kmetijo. Spet smo skupaj in lepo je tako, pa ne le nam. Iz naše vasi so se zaposlili v „Novoteksu" vsi, ki so prej zaman iskali delo. Saj pravim, da imajo prav tisti, ki pravijo, da se iz naših krajev ljudje, če bi bila tovarna zgrajena že pred leti, sploh ne bi izseljevali . . ." Katarina Medved PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR Marsikaj novega pa pravi preobrat v potniškem in tovornem prometu ter v turizmu je sredi 1972. leta prinesel prihod „Viatorja" v Belo krajino. „Viator" je prevzel na svoja ramena vse gostinstvo, malce kasneje pa še promet. Prebivalci so bili zadovoljni zlasti ob novici, da je odprl „Viator" novo avtobusno progo Crnomelj-Semič-Črmošnjice-Zužemberk-Ljubljana. Tu do takrat avtobusi potniškega prometa niso vozili. Rednejše avtobusne zveze pa so sedaj tudj med posameznimi belokranjskimi kraji, saj vozijo Viatorjevi avtobusi na devetih progah. Lani so prevozili Viatorjevi avtobusi 410.000 kilometrov, prepeljali pa so 915.000 potnikov. Tovornjaki omenjenega podjetja, oziroma belokranjske TOZD Viatorja pa so prevozili 680.000 kilometrov in prepeljali 419.000 ton raznega blaga. Kljub temu da zaradi kratkih razdalj v potniškem prometu v prvem polletju lani vse proge lokalnega potniškega prometa, na katerih so vozili in še vozijo Viatorjevi avtobusi, niso bile rentabilne, avtobusi niso pustili potnikov t,čakati". Vozili so še naprej. Ko pa sta črnomaljska Viato-rjeva TOZD in „Gorjanci" uskladila vozne rede, so pričeli avtobusi voziti v pravilnejših časovnih razmikih, s tem pa so spet pridobili — potniki. Belokranjska Viator jeva TOZD je naredila na področju Bele krajine v gostinstvu pravo revolucijo. Število nočitev se je lani, v primerjavi z 1972. letom povečalo za 47 odstotkov, saj je prenočilo v hotelih in gostiščih 14.607 gostov. Največji uspeh sta dosegla hotel „Lahinja" in penzion „Smuk" v Semiču. Vendar pa z zasedenostjo hotelov v Beli krajini pri Viatorju še niso zadovoljni. Menijo, da obišče Belo krajino, ta čudoviti sončni košček naše domovine, preveč prehodnih gostov in premalo takih, ki bi se tu zadrževali več dni. Zato bo treba razvijati dejavnosti, ki bi turiste zadrževale. Za to pa ima Bela krajina dovolj pogojev. Lov, ribolov, kopanje so gotovo najprimernejši. Sicer pa je lani marljiv kolektiv Viatorjeve belokranjske TOZD zabeležil za 1,458.100 dinarjev celotne realizacije. In kaj načrtujejo letos? Prenovljeno gostišče Grad, v katerem bo tudi nočni klub, urejen v belokranjskem stilu, bodo odprli pred praznikom občine Črnomelj, za praznik dela 1. maj pa bo Viator razveselil voznike in lastnike jeklenih konjičkov. Takrat naj bi pričele delati nove mehanične delavnice, v katerih bodo popravljali tovarna in osebna vozila. Tu velja še zapisti, da se je nekaj Belokranjcev, odkar je v Belo krajino zašel Viator, že vrnilo domov, saj so našli delo pri „Viator- \» ju". Predvsem šoferji in mehaniki. / Nekatere pa delo v domačem kraju še čaka . .. Lani je pričela belokranjska TOZD Viatorja urejati kamp na Vinici, do letošnje kopalne sezone pa naj bi opravili vsa dela, potrebna mednarodnemu kampu z obetavno bodočnostjo. Najčistejšo slovensko reko velja pač izkoristiti. Da pa bi si pridobili več gostov, ki se ne bi skozi Belo krajino le prepeljali, bo potrebno razviti še lov in ribolov. Pri tem bi morali sodelovati tudi zasebni gostilničarji in trgovci, saj si ti lahko od turistov največ obetajo. Zapišemo naj še, da je bilo v začetni dobi Viatorja v Beli krajini zaposlenih 83 delavcev, konec lanskega leta 106, letos pa naj bi se v belokranjski Viatorjevi TOZD, ki je bila prva TOZD pri ljubljanskem Viatorju, zaposlilo še 37 novih delavcev. Celotna realizacija naj bi se letos povečala za 58 odstotkov. *** Za praznik občine čestita „Viator" vsem občanom, se priporoča za obisk v svojih lokalih, potnikom pa želi srečno vožnjo. Nova Iskrina tovarna v Črnomlju, za katero je semiški kolektiv namenil 4 milijone dinarjev Belokranjsko gradbeno podjetje, ali kot ga imenujejo, „Begrad" dosega iz leta v leto večje uspehe. Ne da bi se hvalili, so lahko zaposleni v njem ponosni na svojo prehojeno pot. Njihovi načrti za delo v prihodnje pa so taki, da lahko kolektiv z zaupanjem gleda na jutrišnji dan. V podjetju se ukvarjajo z vsemi vrstami gradenj, razen tega pa tmajo močno razvite obrtne storitve. Obrtni obrati so na voljo tudi posameznim občanom. In če vemo, kako težko je v našem času pridobiti obrtnike, potem spoznamo, kako potrebne so obrtne delavnice „Begrada". „Begrad" premore naslednje lastne obrtne obrate: pleskarstvo, ključavničarstvo in avtomehanično delavnico, železo-krivnico, peskolom, v katerem je moč dobiti maltni pesek, žagarski in tesarski obrat, v katerih obdelujejo les in izdelujejo strešne konstrukcije. V kolektivu živijo s časom in ta je pokazal, da se vse več občanov, ki si zgradijo lastno hišo, ubada s skrbmi, komu zaupati montiranje centralne l^urjave. Zato so se pričeli v ..Begradu" pred kra- tkim ukvarjati tudi s tem poslom. Razen omenjenih obrtnih storitev nudi podjetje še razne druge storitve, ki jih izvede skupaj s svojimi številnimi kooperanti. Razen tega oskrbu; je „Begrad" potrošnike z vsemi vrstami gradbenih materialov. ** * Ob prazniku občine Črnomelj čestita delovni kolektiv „Begrada" vsem občanom, delovnim ter družbenopolitičnim organizacijam in jim želi še mnogo delovnih uspehov. Belokranjsko gradbeno podjetje GRADNJE IN OBRTNE STORITVE KMETIJSKA ZADRUGA - NOV USPEH ] Kolektiv črnomaljske Kmetijske zadruge bo dočakal letošnji praznik svoje občine s posebnim ponosom. V investicijskem programu tega skromnega kolektiva v letošnjem letu so upoštevali tudi gradnjo sodobne tržnice, ki jo je doslej mesto tako zelo pogrešalo. In tržnica, v katero so vložili okrog 420 starih milijonov dinarjev, bo pričela služiti svojemu namenu še pred praznikom občine, ki ga slavijo občani v spomin na pomemben dogodek med narodnoosvobodilnim- bojem, ki je imel odločilen vpliv na razvoj in krepitev naše ljudske oblasti, na prvo zasedanje SNOS. Tržnica bo imela dva dela: odkritega in pokritega. V njej bodo prodajali tudi kmetijske proizvode. Z njeno pridobitvijo pa so v Črnomlju uredili zelo žgoče vprašanje — prodajo mesa. Šele s tržnico bodo dobili prebivalci pravo mesnico oziroma prodajalno mesa, ki so ga doslej prodajali v zastarelih in neprimernih mesnicah. Pa še nekaj bo v tržnici: obrat družbene prehrane, za katerega investitorji, okrog 200-članski kolektiv Kmetijske zadruge, zagotavljajo, da bo v njem mogoče poceni jesti: Sicer pa so zabeležili v Kmetijski zadrugi doslej največje uspehe v krepitvi sodelovanja med zadrugo in kmeti-koope-ranti. In sodelovanje nameravajo še okrepiti. Kmetje so že ali pa naj 'bi še spoznali, da bodo lahko v sodelovanju z zadrugo hitreje napredovali, da njihovi potomci ne bodo več ‘ bežali s kmetij, saj bo tudi na zemlji moč dostojno živeti. Razen kooperacije v prireji mesa in pridobivanju mleka je zadruga, odkar posluje skupaj z „Belsadom", razširila sodelovanje tudi s tistimi kmeti, ki se želijo in imajo seveda tudi pogoje ukvarjati se s pridelova- i njem surovin, ki so potrebne kolektivu Belsada za njegove proizvode. TTT \ KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE ČRNOMELJ ČESTITA OBČANOM ZA PRAZNIK! BEGRAD gradi v Ozlju šolsko poslopje. Pravi orjak v industriji črnomaljske občine je semiška „Iskra”. Njena uspešna pot se strmo vzpenja, načrti za delo v prihodnjih letih pa zagotavljajo, da bo lestvica vzpona še naprej zelo strma. Pa si poglejmo nekaj številk, ki jasno in zgovorno kažejo razvojno pot tega 950-član-skega kolektiva, v katerem pa se bo že letos zaposlilo toliko novih delavcev, da si bo v „Iskri" služilo kruh več kot 1.000 zaposlenih. Pred dvema letoma so zaposleni v „Iskri" dosegli za 74 milijonov celotne realizacije, lani za 114 milijonov, letos pa naj bi znašal 141 milijonov. Ob koncu njihovega srednjeročnega načrta, .1976. leta, pa naj bi znašala vrednost bruto proizvoda 200 milijonov dinarjev. Že omenjene številke dovolj prepričljivo kažejo uspeh tega svojevrstnega kolektiva. Zakaj svojevrstnega? Zato, ker v njem niso nikoli omahovali, če je bilo treba dati denar za krajevne potrebe: za ceste, vrtec, za štipendije bodočim zdravnikom ter za druge, kraju potrebne reči. In ne hvalijo se Semičani zaman, da bi Semiča ne bilo, če bi ne bilo „Iskre". Gotovo je v tem malce pretiravanja, a tudi veliko resnice. Semič bi namreč že bil, a kakšen? Tovarna in kraj sta se spojila, postala sta eno. „Naša Iskra," pravijo Semičani. „Potrebe kraja so tudi naše potrebe," pravijo v Iskri. Pa se spet povrnimo k številkam, ki najbolj realno kažejo celotne razmere. Pred dvema letoma je znašal povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih 1.380 dinarjev, lani 1.930 din, letos pa naj bi zaposleni v povprečju dobivali po 2.150 din. V tovarni so mislili na tiste za najnižjimi osebnimi dohodki. Od predlanskega pa do lanskega decembra se je najnižja plačna postavka povečala za 600 dinarjev. Torej so najbolj povečali njanižje plače. Lani je tovarna izvozila za 1,800.000 dolarjev, letos naj bi od izvoza iztržili 2,400.000 dolarjev, 1976. leta pa že 5.000.000 dolarjev. Takrat naj bi bilo v „Iskri" zaposlenih 1.200 delavcev. Za novo proizvodno halo, ki jo bodo 15. februarja odprli v Črnomlju, je kolektiv odštel okrog 4 milijone dinarjev, letos pa bodo v razširitev laboratorija v Semiču porabili Nova tržnica v Črnomlju bo velika pridobitev za kraj Proizvodna dvorana v novi črnomaljski Iskri Iskra ORJAK POSTAJA okrog 1,900.000 dinarjev. Razen tega bodo v opremo letos investirali okrog 23 milijonov dinarjev. Tu naj bi jim banka pomagala s posojilom. Z novo opremo bodo opremili prostore obrata v Semiču, ki se bodo sedaj, ko bodo del proizvodnje poliestrskih kondenzatorjev preselili v nov obrat v Črnomlju, izpraznili. Pa si oglejmo še družbeni standard zaposlenih. Mnogim se bo povečal že sedaj, ko se jim ne bo treba več voziti na delo v Semič, pač pa se bodo zaposlili bliže — v Črnomlju. Nekaterim se je izboljšal že pred časom, ko je tovarna uredila prevoze na delo in domov. Pa tudi na stanovanja svojih zaposlenih v „Iskri" niso pozabili. Sedaj imajo 60 _ družbenih stanovunj, v novem bloku, ki naj bi bil zgrajen sredi letošnjega leta, bodo dobili sedem družbenih stanovanj, še letos pa naj bi z denarjem tovarne in občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada zgradili 20 stanovanj, katerih ključe naj bi dobili predvsem mladi delavci. Razen tega bodo letos razdelili še milijon dinarjev stanovanjskih posojil. Zapisati je treba še, da je kolektiv lani s prostovoljnim sobotnim delom zaslužil za stanovanja 650 tisočakov ter da v „Iskri" mislijo tudi na jutri: štipendirajo 50 študentov! Ob prazniku občine čestita kolektiv „Iskre" vsem občanom, organizacijam, svojim poslovnim partnerjem in prijateljem. Delo pri navijalnem stroju zahteva zbranost in natančnost Nova delovna mesta za dekleta in žene URE ZA UPOKOJENCE Vedno veselo razpoloženi upokojenec Andrej potrka na vrata direktorja kočevske poslovalnice Socialnega zavarovanja vstopi. ~ O, kaj pa vi, Arko, v naši ' hiši? - se zadovoljno zasmeje direktor Rus. -» Kaj bo novega? ~ Po uro sem prišel. - - Po kakšno uro? ~ Danes je minilo 10 let, odkar sem šel v pokoj! - A tisto uro? - se je hitro znašel tovariš Rus. - Ja, ure so :e naročene, pa se je nekaj zataknilo. RIBE v PIVU - Pivovarna “heingold je morala zapreti svoj %at na East Riverju v Nevv Yorku. far zalog do določenega dne ni uogla prodati, jih je z dovoljenjem testne uprave zlila v kanale. Tako * v morje med ribe steklo skoraj -etrt milijona litrov piva. D L TALIS- MAN UDELE- ŽENEC ALKE IND. MESTO V WALESU JAREM VRSTA PESMI TURČIJA IT. LETOVIŠČE HOMERSKI JUNAK MAOŽ. ŠAHIST MESTNA HIŠA PODOBA II ' ft \V\ jC % >■, K-# 11 K ♦ ’ SLOVN. POJEM KONEC Mice mr m a J KUCA VRSTA TKANINE MORSKA RIBA ► Sl DL REČNA RIBA ČEBELJA/ TVORBA DE L ON' ♦ INO. NARODNI VODITELJ DL DL ZAČIMBA POVRŠINA SOKRATOV TOŽILEC TULEC ETIOR KNEZ MUSLIM. BOG DL M.IME ISTRSKO l£ TOVlSCE ZRAK (LAT.) \ Ipasma IT.POLIT. GIBANJE SKUPEN OBED RIM. ZGODO- VINAR 1 D SUKANEC IZDELOV. GOSLI IZ CREMONE □ r 4 11 I i Bodočnost »letečim cigaram« M Velike zračne ladje bodo spet stopile v zgodovino - Novinarjevi na- ■ črti se uresničujejo - Prednost zračnih ladij pred letali I I I I I I I I I I Rešitev prejšnje križanke Pred več kot 40 leti je velikim letečim balonom, Zeppelinom, dirigablom in drugim odklenkalo. Po nekaj večjih nesrečah, v katerih je bilo ob življenje več deset potnikov, kar je bilo za tiste čase v zračnem prometu res veliko število, so se umaknili z neba in prepustili prostor vitkejšim in okretnejšim letalom. Toda njihova pot ni bila končana. Zadnja leta se v • več državah intenzivno ukvarjajo z načrti, kako zračne velikane spet koristno uporabiti. Največ slabih izkušenj z zračnimi' ladjami so imeli ravno Angleži, toda v Angliji se je kljub temu osnovala družba Airship Čargo, ki namerava zračne ladje spet spraviti v promet. Se več, obetajo si velik zaslužek od njih. V času, ko energetska kriza prav resno udarja po letalskih družbah, misel o uvajanju zračnih vozil, katerih potreba po energiji ni tako velika, ni nora. Pobudnik in sedanji direktor družbe Airship Čargo je bivši novinar Max lrysh. Z vso zavzetostjo prepričuje Zračna ladja Hindenburg v plamenih. Njena nesreča je zavrla razvoj teh zračnih plovil. britansko javnost o predno stih zračnih ladij pred letali Zavrača trditve, da so nego tove in da se lahko vžgejo Moderna tehnologija je tak šna, da vse nevšečnosti sta rih zračnih ladij lahko kma lu odpravi, meni Max Irysh Toda v primerjavi z letal imajo zračne ladje to izrazi to prednost, da trošijo manj goriva, da lahko nosijo neprimerno težji tovor in da za pristajanje ne potrebujejo velikih površin kot veliki potniški avioni. Načrti tega pogumnega novinarja, ki ga sedanje odklonilno vedenje Britancev ne moti, predvidevajo vgraditev atomskih reaktorjev v leteče ladje. Z atomsko energijo oskrbljeni baloni bi lahko ostali v zraku cela leta brez spuščanja, raztovarjanje pa bi opravljali helikopterji. Takšne ladje bi lahko ponesle okoli 500 potnikov in 30 ton tovora, česar resnično ne zmore zaenkrat nobeno letalo. Prva tovarna „letečih cigar44, kot zračne ladje v Britaniji imenujejo, bo kmalu postavljena. Iryshu je namreč uspelo pridobiti za svoje ideje nekaj poslovnih mož in financerjev. © •• — .... ur — rs Si’ .. — r, S T R € L 0 V 0 D S, K. (k K H A, R l C A RT 0 i S e sr £ D € M h K. £ Sr p. 0 6 r T A ►H 0 R 0 5 K 0 p a •• il-2. m M V A T fr K. 0 R N i S T A 0 N D 1 N A ** < k K X. V 0 0 0 M £ T r... lai “*V K A N A — D A N 1 £ L Kfr A b A D 0 N 1 R. A «ST T £ T R A P 0 D 1 SE 0 £ R. A C T A — O R A ■' Smejemo PARADIŽNIK V STAREM RIMU — PRIPOROČAM VAM. DA PAZLJIVO VOZITE. CESTA JE POLEDENELA. ‘ ?■ O a a^i sandali. Dragi b'lo s kristjani v Oljskih rovih in psicah ves pevski bila kajpada tudi ^prošnja ni zale-jpiti pač že hudo lačni; tisti bonbončki, ki jim jih mečejo v kletke obiskovalci, seveda ne odtehtajo vročega človeškega golaža ... V temnem kotu ječe sta se stiskala naša jetnika. Zasliševalci so vodili ubožce iz celic in jih — primerno zdelane — metali nazaj na kamniti tlak za rešetkami. Na vrsti je bil Paradižnik. „Najbolje bo, da kar priznaš!“ je rekel zasliševalec. ^ f y v r (C W ** rv v \ \ \ * v \' v v/ \ v* v „Nimam kaj priznati!44 se je petelinil naš znanec. „Jaz sem Paradižnik iz Košate Upe. Krstni list vam lahko prinesem ...“ „Tako? Krščen si? 44 je poprijel zasliševalec. „Hvala, zadostuje! Med leve .. .jutri popoldne!44 ie zakričal in Paradižnik je dobil brco v zadnjico. Zvalil se je na mrzli kamen k svoji ženi Klari. 9? W \ - V’ %' V' *' % ' t ' i1' V v Vi' 'f' %■' t MAŠČEVALEC Mladi pobiralec pošte je stopil iz vozila z vrečo za pisma v rokah in se hitro napotil k nabiralniku, ki je stal na vogalu dveh ulic. Neka ženska je začela mahati s pismom in je pohitela, da bi mu ga dala. Mladenič je pokimal in porinil kovinski okvir vreče pod nabiralnik. Tedaj je odjeknila strahovita eksplozija. Poštar je padel krvav in razmesarjen. Nekaj metrov od njega se je zvijala na pločniku žena s pismom. Povsod naokoli so bila raztresena ožgana pisma, na kraju eksplozije pa je zijala namesto nabiralnika precejšnja luknja. Ko so pritekli redki in prestrašeni pešci, da bi pomagali ponesrečencema, se je moški v svetlem suknjiču priplazil k poštarjevemu avtu in skoz odprto okno vrgel na sedež pismo. Nato je hitro izginil v bližnji ulici. Prišla je tudi policija. Sirena njihovega avta je še zavijala, ko je poročnik Frank stopil iz njega. En pogled in vse mu je bilo jasno. Poslal je zdravnika k ženi, sam pa je stopil k mrtvemu mladeniču. Na policijski postaji je bilo živo. Poročnik se je potil. Šef je hotel popolno poročilo, on pa ni vedel kaj dosti. Rekel je samo, da je na nabiralniku bila nastavljena bomba, ki je eksplodirala ob praznjenju nabiralnika. Poštar je bil mrtev, neka ženska pa hudo ranjena, vendar njeno življenje ni v nevarnosti. V poštnem avtu so našli pismo, v katerem je s, črkami, izrezanimi iz časnika, pisalo: „On je eden od trojice! Revež!44 Iz tega so sklepali, da je nekdo namenoma postavil razstrelivo in da želi ubiti še dva. Vsi so se strinjali, daje to delo duševno neuravnovešenega človeka. Po tem poročilu, v katerem je poročnik omenil še, da atentatorja niso prijeli, je šef ukazal, naj začno z odločno preiskavo in store vse korake za varnost pobiralcev pošte. Poročnik je naročilo takoj sporočil policajem, ki so čakali v sosednji sobi. Vsak poštni nabiralnik so pozorno pregledali in šele potem vzeli ven pisma. Previdnost pa je bila nepotrebna. Niti v enem ni bilo razstreliva. In ko je policija pridno opravljala svoje delo, je v majhen prostor neke pošte stopil moški v svetlem suknjiču. Dve uslužbenki se nista zanimali za prišleca. Sedel je na klop zraven okna in se zatopil v časnik. Malo pozneje je neka uslužbenka stopila k drugi, da bi ji pokazala neki spis. Njena tovarišica je odkimala, prva pa je nato s spisom stopila v prostor s pošiljkami. Ko se je pol minute pozneje vrnila, se je njen krik slišal celo na ulico. Njena tovarišica je ležala na mizi, iz hrbta pa ji je štrlel držaj velikega noža. Moškega, ki je bral časopis, ni bilo več. Poročnik je besnel, ko je izpraševal prestrašeno uslužbenko. Šlo mu je na živce, da ni mogla nič povedati o človeku, ki so zanj menili, da je morilec. Uslužbenka je na vsa njegova vprašanja odgovorila, da ve samo to, da je bil moški in da si je obraz zakrival s časnikom. Tudi tu so kot prej našli zraven žrtve pismo z nekoliko spremenjeno vsebino: „Še eden ostane, zadnji! Revež!44 Ko je bilo vse opravljeno in ko je poročnik Frank zbral vse, kar je vedel in videl, je menil, da ni napredoval niti za ped. Globlje razmišljanje pa ga je privedlo do jasnejšega pogleda na situacijo. Nekdo je ogorčen nad poštno službo ali pa preprosto čuti sovraštvo do poštnih uslužbencev. Zato jih ubija. Do sedaj je ubil dva, v načrtu pa ima še tretjega ali tretjo. Bo potem res nehal z zločini ali pa bo ubil druge tri iz drugega poklica? Kdo to ve? Treba gaje prijeti prej, preden ubije tretjo osebo! Toda kdo je sedaj na vrsti? Nato je postalo poročniku nakaj jasno: če človek pošlje pismo, gre skozi roke zbiralca pošte, ekspeditorja in pismonoše. Torej: če je eden od njih slabo opravil svoje delo, bo se pismo zakasnilo za nekaj dni ali pa sploh ne bo prišlo. Morilec se je odločil ubiti vse tri. Dva sta že mrtva. Ostal je samo še eden, to pa je lahko samo pismonoša. - Grozno! — se je mršil poročnik in mislil na zločinčeve namene. — Gotovo ni normalen! Poklical je svoje in jim podrobno razložil, kaj naj store. Nekaterim je naročil, naj obveste vse pismonoše, drugim pa, naj pazijo na pismonoše in bodo vedno v njihovi bližini za primer, če bi morilec napadel. Ko so policaji hiteli na delo, je poročnik globoko vzdihnil: „Kaj pa, če se motim? 44 Mračilo se je. Padal je dež. Stari poštar se je stresel in ogrnil z dežnim plaščem. Raznesel je že skoraj vso pošto in ostali sta mu samo še dve majhni ulici. Stopil je v prvo hišo, in ko je dal pismi v majhna nabiralnika stanovalcev, je šel naprej po ulici. Šel je mimo nekega temnega vhoda. Ne da bi čutil kakšno nevarnost, je šel naprej. Temna postava je stopila iz veže, šla tiho za poštarjem, in ko ga je dohitela, je nekajkrat zamahnila z nožem. Poštarje bil v hipu na tleh. V hipu, ko je padel poštar, sta dve roki krepko zagrabili morilca. Poročnik je radovedno opazoval razorani obraz zločinca. Ni se trudil z zasliševanjem: vse je priznal, poročnik pa se ni mogel načuditi motivu za uboje. Morilec je rekel, da jih je ubil, ker so mu prepozno oddali pismo matere, ki je bila na smrtni postelji. Tako je tedaj odpotoval k njej, pa je ni več našel žive. Zato se je odločil, da se maščuje, ker je mamo imel nadvse rad. Zločinca so predali javnemu tožilstvu, poročnik pa je z vrečico banan odšel v bolnišnico, da bi obiskal starega poštarja, ki se je tam zdravil. Napadalec ga ni ubil. Stari poštar se je moral zahvaliti dežju, kajti, če ne bi deževalo, ne bi bil dal svoje usnjene torbena hrbet pod dežni plašč, da se ne bi zmočila. % % ' 4rs i. * t fe 4 i t • k_' t ’ 4^* %«/ ii< POTA IN STO/ Krvav obračun sredi mesta Vinjeni Cigani so se z noži in sekirami stepli v križišču pred IMV. Dva sta planila v hišo Francke Žibert in še tam pustila razdejanje V ponedeljek, 4. februaija, je kmalu po 13. uri skupina vinjenih Ciganov uprizorila v križišču pri Žabji vasi pretep, v katerem so se obdelovali s koli, kamenjem, noži in sekirami. Ljudje so prestrašeni klicali na pomoč miličnike. Dežurni poročajo ZLIKOVCI NA DELU - V noči na 4. februar je Postoničan Slavo-ljub Milovanovič parkiral osebni avto pri novomeški bolnišnici. Ko se je zjutraj hotel odpeljati, je imel kaj videti: neznanci so mu ponoči naredili za 1.000 din škode. ŽE NA VARNEM - V prejšnji številki lista smo poročali, da je bilo vlomljeno v prostore strelske družine v Trebnjem. Vlomilca Jože Brajdič in Rv B. iz naselja pri Račjem selu sta že prijeta in za zapahi. PUŠKA SE JE SPROŽILA - 5. februarja zvečer se je Pavel Hudoro-vac iz Coklovce poškodoval z lovsko puško, ki jo ie dobil pri Slavku Golobiču na Strekljevcu. Ker je bil Rom močno vinjen, je padel, takrat pa se je puška sprožila in ga zadela v dlan in prste leve roke. Podrobnosti nesreče miličniki še raziskujejo. FIČKO IZGINIL - V noči na 7. februar je nekdo odpeljal avtomobil Matije Bošnjaka iz Črnomlja. Avto je stal v Kolodvorski ulici. MILIČNIKE STA OVIRALA - 8. februarja zvečer so črnomaljski miličniki pridržali vinjena Emila Jakšo iz Kočevja in Rasima Šehovi-ća iz Črnomlja, ker sta razgrajala in ovirala miličnike pri izvajanju prometne akcije v Kanižarici. Morala bosta tudi pred sodnika za prekrške. PRETEPEL DVA GOSTA - 8. februarja zvečer so novomeški miličniki čez noč priprli Borislava Jali-ča iz Novega mesta, ker je v hotelu Kandija vinjen razgrajal, razbijal steklenino in pretepel dva gosta. VLOM V VIKEND - Nekdo je vlomil v vikend Bogomirja Žgajnarja na Migolski gori. Vlomilec je odnesel 3 odeje in nekaj pijače, tako da je lastnik oškodovan za 6.000 din. NADLEGOVAL SOSEDE -Trebanjski miličniki so 9. februarja zvečer pridržali Martina Perneka iz Trebnjega, ker je razgrajal in motil sosede. Prijavljen je sodniku za prekrške. NAD HOTELSKE KOZARCE - 9. februarja zvečer so semiški miličniki pridržali do iztreznitve domačina Mirka Liparja, ker je preveč pogledal v kozarec in v hotelu Smuk razbijal steklenino. Zadeva še ni končana, ker bo moral Lipar še pred sodnika za prekrške. IZ KLETI IZGINIL - Rajku Bečiroviču iz Orehka je nekdo iz kleti izmaknil električni vrtalni stroj, vreden 650 din. Največ strahu je ta dan užila priletna Žibertova Francka. Dogodke je opisala takole: „Ko sem v ponedeljek po kosilu pomila posodo, sem šla na dvorišče in videla kup Ciganov pred hišo. Pijani so bili, vpili kot jesihaiji in se obdelovali s kamni in koli. Tudi noži so se bliskali. Naenkrat se je eden izmed njih zakadil po naših stopnicah in mimo mene v, hišo, drugi pa je za njim letel z veliko sekiro. Slišala sem razbijanje v veži in kuhinji, jaz pa sem stala zunaj vsa trda od strahu. Ko sta čez čas zbežala na prosto, sem našla veliko razdejanje. Vrata polomljena, v hiši pa polno drobcev steklenine in vse krvavo. Na srečo so kmalu prišli iz policije. Jaz se še dolgo nisem pomirila .. Ta dan se je skupina ciganov vračala s ponedeljkovega sejma in se ustavila pred trgovino nasproti IMV, da bi še kupili pijače, čeprav so bili že vinjeni. Naenkrat so se skregali. Bratje Franc, Roman in Jože Brajdič so se polotili Dušana Brajdiča, tega pa so drugi začeli braniti. Prišlo je do splošnega pretepa. OSTAL BREZ PLENA V noči na 6. februar je bilo vlomljeno v bencinsko črpalko v Vavti vasi. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata tako, da je razbil cilindrično ključavnico, nato pa vlomil še v pisarno. Hotel je odpreti blagajno, toda mu ni uspelo. Isto noč je nekdo skušal vlomiti še v prostore Kmetijske zadruge v Žužemberku. Tudi tu je vlomilec dcušal razbiti cilindrično ključavnico, vendar ni popustila. V obeh primerih je denar v blagajnah ostal nedotaknjen. Za storilci poizvedujejo. „V tejle kuhinji sta se Cigana obdelovala s sekiro, jaz pa sem zunaj stala vsa trda od strahu,44 je pripovedovala Žibertova z Zagrebške ceste. (Foto: R. Bačer) Potem je Franc večkrat z nožem zabodel Ferdinanda, ki je obležal na tleh, Roman pa se je polotil Edvarda, pomagal pa mu je Jože Brajdič. Edvard, z nožem zadet v roko in prsi, je še pograbil sekiro in stekel za Romanom, ki se je zatekel v Žibertovo hišo. Ko sta se v veži in kuhinji dodobra zmrcvarila, je Roman zbežal na cesto, tu pa ga je dobil v roke Zvonko in ga še on mahnil s sekiro. Prihitel je Edvard in prav tako s sekiro pomagal udrihati. Tako so Ferdinand, Roman in Edvard izšli iz boja s hudimi poškodbami. Vsi trije so v bolnišnici. Zlasti Ferdinand je v kritičnem stanju. Zakaj je prišlo do tako hudega obračuna med Cigani, še sami ne vedo. „Ko je enkrat začela teči kri, smo bili razburjeni in se je začelo ...“ Tako pravijo sami. Pretep se je končal tako, da je več udeležencev preživelo noč v zaporih, v preiskovalnem priporu pa je ostal Zvonko Brajdič. Cigan Franc, ki je prvi,z nožem zabodel, je po dogodku pobegnil in ga še iščejo. R. BAČER Poboljšanje le na jeziku Na pogojnem dopustu še enega opetnajstil Na več kot leto dni zapora je bil pred mariborskim sodiščem obsojen 22-letni Anton Kocjan, nezaposleni strojni ključavničar iz Podturna. Med tem, koje bil iz zapora pogojno izpuščen, pa je vnovič storil kaznivo dejanje, tako je fant spet v zaporu. Konec maja lani se je Kocjan pojavil pri znancu Adolfu Ribiču v Gor. Karteljevem. Pomagal je kositi, nekaj kvasil o'' dobrih namenih in poštenem življenju, potem so šli domači na polja, on pa sam k domačiji. Skozi okno se je splazil v sobo, vzel žametast suknjič, temno zelene hlače, rdečo srajco, rjave čevlje, 2 para nogavic in 3 prstane. Mislil je, da so zlati, a so se le lepo rumeno svetili. Tako je svojega znanca in dobrotnika olajšal za okrog 1.000 dinarjev. Kakih sto metrov od hiše se je nepridiprav preoblekel, svoje cape pa pustil v grmovju. V novo oblečen je Kocjan, poln svežih načrtov, krenil v širni svet, toda ni prišel daleč, ker so mu bili miličniki za petami. Okrožno sodišče v Novem mestu je Kocjanu prisodilo 8 mesecev zapora, vse pa kaže, da bo kmalu ponovno na zatožni klopi. Zdaj je namreč v priporu zaradi suma novega kaznivega dejanja. Novomeška sodba še ni pravnomočna. Bliža se čas, ko se bodo začela razredna in šolska tekmovanja v okviru VI. republiškega šolskega prometnega tekmovanja „Kaj veš o prometu44. Občinska in medobčinska tekmovanja morajo biti v Sloveniji končana do 15. aprila, medtem ko bo 20. aprila že zaključno republiško šolsko prometno tekmovanje. Ta prireditev bo letos v Krškem na igriščih osnovne šole „Jurij imeli v Bernu, v Lizboni, v Beogradu in lani ekipo vseh štirih tekmovalcev, ki so zastopali Jugoslavijo v Tunisu. V prvi polovici maja bo v Ajdovščini VI. republiško srečanje pionirjev prometnikov. Tu bodo tekmovali v orientacijskem pohodu, na katerem morajo ekipe reševati prometne situacije, poznati morajo zgodovinske in kulturne zanimivosti kraja, se znajti po kompasu, odgo- Krško, Sarajevo in Pariz Dalmatin44. Sodelovalo bo 15 ekip s 60 tekmovalci. Štiije najboljši tekmovalci si bodo pridobili pravico nastopa na V. zveznem šolskem prometnem pokalu, ki bo 4. in 5. maja v Sarajevu. Računarfio, da se bo vsaj en tekmovalec iz Slovenije uvrstil tudi v zvezno ekipo, ki bo nastopila v Parizu na XII. mednarodnem šolskem tekmovanju v drugi polovici maja. Dosedanja uvrstitev tekmovalcev iz Slovenije na mednarodnih srečanjih je bila kar zadovoljiva. Po enega predstavnika smo varjati na vprašanja iz prve pomoči in streljati z zračno puško. Pred tem bodo tudi orientacijski pohodi v okviru pionirskih odredov po osnovnih šolah, sledila pa bodo še občinska srečanja pionirjev prometnikov. V Ajdovščini bo istočasno srečanje mentorjev prometne vzgoje na osnovnih šolah. V letu 1974 se nam obeta še ena večja prireditev s področja šolske prometne vzgoje, in sicer 11. republiško šolsko prometno tekmovanje srednješoske mladine; to bo oktobra v Ljubljani. DRAGO SUHY Pred brežiškim sodiščem sta se pred kratkim zagovarjala Ivan Turibak, trgovski poslovodja iz Krapine, in Vlado Gregl, avtoprevoznik z Bizeljskega, zaradi preprodaje sladkoija v jeseni 1972, ko je tega blaga primanjkovalo. Turibak je Greglu omogočil nakup 2.000 kilogramov sladkorja, Gregl pa ga je dostavljal strankam, seveda z dobičkom. Kupil je po 3.80 din, prodal pa po 4.60 din kilogram. Kupci so kar sami lovili Gregla, ker so vedeli, da je spreten človek in da kot prevoznik hodi naokrog in se „znajde44. Iznajdljivost — sta morda mislila obtoženca, gre pa za LESKOVEC: KOLESARKA PADLA 11. februarja je peljala s kolesom iz Senuš proti Leskovcu Marija Skolljanc iz Breg. V Leskovcu jo je na asfaltni cesti (na mokrem pasu ceste) verjetno spodneslo, da je padla. Pri tem se je hudo poškodovala po glavi in roki. Prvo pomoč so ji nudili v zdravstvenem domu v Krškem, nato pa so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. preprodajo v času, ko sladkorja marsikje ni bilo v trgovinah in ko so ga vinogradniki zavoljo kisle letine hudo potrebovali za sladitev mošta. Občinsko sodišče je prisodilo Turibaku 1.000 din, Greglu pa 2.000 din denarne kazni, vendar sodba še ni pravnomočna. SPREGLEDAL JE VLAK Ko je 9. februarja zvečer Anton Kostrevc iz Slepška vo^il avto od Trebnjega proti Mokronogu, je v Puščavi prehitel osebni avto, ki je stal pred železniško progo. Tako je spregledal, da prihaja vlak. Kostrevc je zapeljal na tir, tovorni vlak pa je njegov avto zadel, ga rinil nekaj metrov naprej, nato pa se je avto z voznikom vred prevrnil v jarek. Vozniku na srečo ni bilo hudega, gmotna škoda pa znaša okrog 6.000 din. CIKCAK PRED AVTOM V Dobrniču se je 10. februarja zvečer zgodila nesreča; Darko Smolič iz Zagorice je z avtom zbil na tla 10-letnega Ivana Slaka iz iste vasi. Avtomobilist je opazil dečka, ko je hotel prečkati cesto, zavrl je in zavil v desno, tedaj pa je tudi fant stekel nazaj pred avto. Slak se je' pri padcu laže poškodoval, vendar je moral po pomoč v bolnišnico. /XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXVVXXXXXXWiVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVX>XXXXX' ^ Na delovnega človeka preži ž kup nevarnosti na cesti, ko gre v < službo ali z dela domov, zlasti pa ^ v proizvodnji. Nesreča na delov- 11F ■ IVI ftU ff I KT1 2 ž nem mestu je že marsikateremu 4 pustila težke posledice in mu 2 O xvs>xx>xv«*>nnxxxxxvXXXXXNXXXXXXVVXXXXXNXXXXY\V\X^XNXSXXVVVSXXXVX\NV\XXVSNSVVXVV\VVSNNXXVNXX\\.\X\NXVX Solo so gradili leta 1932 in dogradili leta 1933', se pravi v letih najhujše gospodarske krize. Kaže pa, da je vse, ki so zastavili posestva, obvarovala rubeža poplava, kije leta 1933 zalivala novo šolo kar 2 m više kot letošnja, ki je zalila le šolske kleti, tehnične delavnice in kuhinjo. Na račun takratne poplave so dobili namreč Stružanci vladno pomoč in jo porabili za odplačilo posojila za novo šolo. Ivan Hočevar se takole spominja tistih dni: Bil sem občinski in šolski odbornik. Šolski odbor je bil hkrati tudi odbor za gradnjo Šole. Bil sem najmlajši in so me za vse zadolžili ... To smo takrat delali! Dela ni bilo ne konca ne kraja. Vendar se je splačalo, saj je naša šola še danes najlepša daleč naokoli. Takrat, ob podpisu Dosojila, smo jih malo pretentali. Moj tast je bil takrat župan. Vknjižbo smo zapisali na staro šolo in je še danes v bukvah tako zapisano. Ob koncu vojne je bila šola skoraj uničena. Vse so raznesli: žimnice in prešite odeje iz ravnateljevega stanovanja, kljuke, celo globus je neka babnica iz okoliške vasi hotela odnesti, pa sem jo videl in ji ga vzel. Po vojni pa sem spet organiziral zbiranje lesa. Tega smo prodali in nato z izkupičkom obnovili šolo ...“ Kakor si bomo postlali, tako bomo tudi spali Program krajevne skupnosti Kočevje zajema vse, kar potrebujejo občani Krajevna skupnost (KS) Kočevje je izdelala zelo dober osnutek delovnega programa za letos. Nekatere naloge so pravzaprav stalne, se pravi, da jih bodo izpolnjevali vsako leto; nekatere pa bo treba verjetno še natančneje opredeliti in jim določiti bolj določenega izvajalca ter rok izvršitve. O tem bodo nedvomno spregovorili tudi v razpravah. Zdaj pa se na kratko sprehodimo skozi posamezna poglavja programa. Pomagati starim KS bo utrdila sodelovanje z interesnimi skupnostmi in občinskimi službami, ki rešujejo zadeve s področja socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in varstva otrok. Predvsem bo treba za stare, bolne in onemogle organizirati patronažno službo, oskrbo na domu, sosedsko pomoč, pa tudi urediti nekaj prostorov zanje v domu upokojencev v Kočevju. Razen tega bodo organizirali srečanja s starimi, pa tudi stikov z bolnimi občani ne bodo zanemarili. Vsaj za novo leto bodo stare in bolne obiskali na domu in jih obdarili. Posebno skrb bodo posvetili tudi zdravljenju alkoholikov. KS bo sodelovala tudi pri reševanju zadev s področja otroškega varstva, gradnje otroških igrišč in drugih oblik varstva ter rekreacije otrok. Z DPM bodo sodelovali tudi pri organizaciji novoletne jelke. V naravo po zdravje Na področju športa in rekreacije bo KS nadaljevala gradnjo športnih igrišč, igrišč za rekreacijo, kopališč in otroških igrišč. Otroška igrišča so najbolj potrebna v Kidričevi ulici, Kajuhovem naselju, na lrati in v Podgorski ulici. Pri Rožnem studencu naj bi uredili rekreacijsko središče in stezo za trim. Ob Rmži v Mahovniku je treba še pred poletjem urediti letno kopališče, parkirišče in morda še prodajo pi-}č in suhe hrane. V Gaju pa naj bi uredili telovadnico in plavalni bazen. Razne asfaltne površine okoli stanovanjskih stavb in podjetij naj bi uporabljali tudi za šport in rekreacijo. Hočemo čisto mesto Varstvo narave in okolja je tudi ena pomembnih nalog KS, Vse preveč je že divjih smetišč v mestu in okolici. Tudi proti onesnaževalcem reke Rinže je treba strogo ukrepati in se boriti proti onesnaževanju zraka. Zavarovati je treba izvire pred onesnaževanjem in propadanjem. Tudi na področju turizma si je KS zadala več pomembnih nalog. Omenimo naj le nekatere: postaviti kažipote po mestu, ustanoviti svet potrošnikov, propagirati lepote Kočevske, zgraditi počitniško naselje na Lovskem vrhu, kjer bo rekreacijsko središče Kočevske, odstopiti nekatere gozdne koče v brezplačno uporabo Turističnemu društvu, oživiti zamisel o ureditvi „parka mladoporočencev" itd. Vsakemu primerno stanovanje S pomočjo solidarnostnega stanovanjskega sklada je treba zagotoviti stanovanja najpotrebnejšim. Zagotoviti je treba tudi lokacijb za gradnjo stanovanj za posamezne romske družine. Hišnim svetom je treba zagotoviti več pravic prigospodarjenju in odločanju o uporabi hišnega denarja. Posebni svet stanovalcev naj bi sodeloval pri vseh zadevah stanovanjskega gospodarstva oziroma pri gospodarjenju s hišami. KS bo sodelovala pri delu hišnih svetov in jim po svojih možnostih pomagala reševati posamezne zadeve. Delavcem je treba zagotoviti, da bodo upravljali m gospodarili s stanovanji in sredstvi za gradnjo stanovanj. Ks bo sodelovala tudi pri urbanistični ureditvi mesta in zazidalnih okolišev. Zagotoviti je treba, da v posameznih območjih mesta ne bomo gradili le stanovanj, ampak še vse, kar sodi zraven, od trgovin, obrtnih delavnic, komunalne opremljenosti itd. do rekreacijskih objektov in varstvenih ustanov. Braniti domovino, družino in pridobitve Letos bo opravljen preizkus pripravljenosti in sposobnosti odbora za SLO in njegovih organov ter civilne zaščite (CZ). Organizirali bodo več predavanj s področja CZ in SLO ter še posebna predavanja in seminarje za pripadnike enot CZ. Nakupili bodo potrebno opremo za potrebe SLO in CZ. V organe SLO bodo še naprej vključevali člane društev, katerih dejavnost je tesno povezana s SLO. Na področju upravljanja z objekti splošnega družbenega pomena bo KS nadaljevala začeta dela ter urejanje doma Jožeta Seška in novega pokopališča. Skupaj z ZKPO in TKS bo organizirala razne razstave v Likovnem salonu. Okrepila pa bo tudi nadzor nad kulturnimi spomeniki na svojem območju, skupaj z ostalimi KS pa po vsej občini. KS si bo prizadevala tudi najti prostor za stalno razstavo umetniških del, ki so zdaj spravljena v pisarni javnega tožilstva. (Nadaljevanje na 18. strani) Stane Otoničar, predsednik Krajevne skupnosti Kočevje in medkrajevnega sveta KS. Trgovsko podjetje NOVOTEHNA Novo mesto razglaša prosta delovna mesta: 1. DVEH PRODAJALCEV ?A TRGOVINO 2. DELAVCA ZA DELO V SKLADIŠČU Poskusna doba 1 mesec. Pismene ponudbe poslati splošnemu sektorju najkasneje do 25. 2.1974. POZIV OBČANOM Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kočevje poziva in opozarja občane na območju občine Kočevje, ki so v zadnjem obdobju spremenili naslov stalnega bivališča ali naslov stanovanja, pa spremembe še niso prijavili pri upravnem organu za notranje zadeve, da glede na bližajoče se volitve to svojo obveznost čimprej opravijo. Tisti občani, za katere se bo naknadno ugotovilo, da niso omenjene spremembe v zakonitem roku (osem dni) prijavili, se bodo morali zagovarjati za prekršek po kazenskih določbah veljavnih predpisov. Prosimo občane, da to opozorilo z razumevanjem upoštevajo in s tem omogočijo nemoteno delo upravnega organa. Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kočevje PROSTA DELOVNA MESTA! 7l&v&tek& tekstilna tovarna Novo mesto RAZGLAŠA naslednja prosta delovna mesta 1. REFERENTA ZA VARNOST PRI DELU ZA MENZO V NOVEM MESTU 2. VODJO KUHINJE 3. POMOČNIKA VODJE KUHINJE 4. KV KUHARICO ZA PLANINSKI DOM „VINKA PADERŠIČA" PRI GOSPODIČNI NA GORJANCIH 5. OSKRBNIKA DOMA 6. KV KUHARICO Pogoji: pod 1 dokončana višja ali visoka šola za varnostne inženirje ali višja ali visoka šola tehnične smeri z dopolnilno izobrazbo in izpitom za varnostne inženirje pod 2 in 3 VK ali KV gostinski delavec kuharske smeri z najmanj 5-letno prakso pod 5 VK ali KV gostinski ali trgovski delavec ali delavka z nekajletno prakso pod 4 in 6 KV gostinski delavec ali delavka kuharske smeri Vsi ostali pogoji za sprejem delavcev za planinski dom na Gorjancih po dogovoru. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek v roku 15 dni po objavi. PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ razpisuje prosti delovni mesti v gostišču črmošnjice za DVA GOSTINSKA DELAVCA - ZAKONSKI PAR za samostojno vodenje gostinskega obrata. Stanovanje v stavbi. N Pogoji po dogovoru. Nastop dela 1. IV. 1974. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Črnomelj. Planinsko društvo Črnomelj daje s 1. IV. 1974 v najem GOSTIŠČE V ČRMOŠNJICAH s celotnim gostinskim inventarjem in prenočišči. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Črnomelj. Pogoji po dogovoru. PROSTO DELOVNO MESTO! Pivovarna, Union, Ljubljana, TOZD HMELJNIK, NOVO MESTO, objavlja naslednje prosto delovno mesto 1. VODJA NABAVNO-PRODAJNEGA ODDELKA Za zasedbo delovnega mesta so potrebni naslednji pogoji: - višja strokovna izobrazba s 3 leti prakse v komercialni stroki, - srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5 let prakse v komerc. stroki, - nižja izobrazba trgovske smeri z 8 leti prakse v trgovini. Rok priglasitve je 15 dni. Prijave sprejema TOZD Hmeljnik, komisija za medsebojna delovna razmerja. VPISOVANJE V ŠOLO Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju obvešča starše, da bo vpisovanje novincev v 1. razred osnovne šole v soboto, 16. 2. 1974., ob 10. uri v šoli v Župančičevi ulici 8. V 1. razred bomo vpisovali obtoke, rojene v letu 1967 in v januarju ter februarju 1968. Prosimo starše, naj pridejo k vpisovanju brez otrok in prinesejo s seboj izpisek iz rojstne matične knjige. ^vftcInovne^ou^hi^ razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA 5. RAZREDA. Delovno mesto se razpisuje za določen čas od 1.3. do 30.6. 1974. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. VAS PRAV KORAK JE KORAK trten vsak NEKDANJIM BORCEM ŠERCERJEVE BRIGADE! Te dni je izšel iz tiska 1. del Kronike Šercerjeve brigade, ki obsega dobo od ustanovitve brigade do konca leta 1942. Ker so se v zadnjih letih mnogi nekdanji borci preselili, ali celo umrli, naprošamo vse preživele, ki so bili kadarkoli od ustanovitve Šercerjave brigade do konca vojne borci te brigade, da nam do 4. marca 1974 pošljejo svoje podatke in sedanji naslov, da bi jim lahko poslali to knjigo. Enako naprošamo svojce po vojni umrlih šercerjevcev, da nam prav tako pošljejo podatkyza umrle in naslov bližnjega svojca. Podatki naj obsegajo: 1. ime in priimek in partizansko ime, 2. datum in rojstni kraj, 3. predvojni poklic in kraj bivanja pred odhodom v partizane, 4. od kdaj do kdaj so bili v Sercerjevi brigadi in na kakšnem položaju, 5. nekdanji naslov nekdanjega borca ali naslov svojca. Podatke pošljite na naslov: OKORN Alojz, občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7, 61000 Ljubljana Odbor II. SNOUB Ljube Šercerja KAVARNA NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta: VEČ NATAKARJEV Pogoj: KV ali PKV gostinski delavec Kandidate vabimo, naj pošljejo vloge ali se osebno zglasijo v upravi podjetja. Razpisna komisija delovne skupnosti Gostinskega podjetja „Majolika", Straža pri Novem mestu razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) POGOJI: 1) Višja strokovna izobrazba z najmanj deset let delovnih izkušenj v gostinstvu, od tega najmanj tri leta na vodilnem delovnem mestu; 2. Srednja strokovna izobrazba z najmanj 15 let delovnih izkušenj v gostinstvu, od tega najmanj pet let na vodilnem delovnem mestu. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Komisija sprejema ponudbe do 28. 2.1974. v DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metli ki. Novem mestu, Trebnjem in na Mirni % KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO IO-ODST. # VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV 0 OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ # DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA. N0V0MEST0 Razpisna komisija obrtnega kovinskega podjetja „KOVINOPLAST", Jesenice na Dolenjskem razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE z naslednjimi pogoji: 1. višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso. 2. srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Stanovanje m zagotovljeno. Prijave sprejema razpisna komisija pri Obrtnem kovinskem podjetju „Kovinoplast", Jesenice na Dolenjskem, do zasedbe delovnega mesta. „MERCATOR" LJUBLJANA TOZD„STANDARD", NOVO MESTO razglaša naslednji prosti delovni mesti v Potrošniškem centru v Novem mestu: 1. MESAR - SEKAČ 2. PRODAJALKA ŽIVILSKE STROKE ZA DELIKATESE Pogoja za spejem: Pod 1: KV mesar, Pod 2: kvalificirana trgovska delavka živilske stroke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 23. 2. 1974 splošni službi TOZD „STANDARD'*, Novo mesto, Glavni trg 3. 21 dolenjski tedensk6le E Četrtek, 14. februarja - Valentin Petek, 15. februarja - Jovita Sobota, 16. februarja - Julijana Nedelja, 17. februarja - Aleš Ponedeljek, 18. februarja - Simeon Torek, 19. februarja - Konrad Sreda, 20. februarja - Leon Četrtek, 21. februarja - Irena BREŽICE: 15. in 16. 2. švedski barvni film „Ponočni vikar". 17. in 18. 2. ameriški barvni film „Heroj črnega kolta“. 19. in 20. 2. ameriški barvni film „Roling Stonsi“. ČRNOMELJ: 15. 2. italijanski barvni film „Noč nasilja v Tombstonu“. 17. 2. ameriško-italijanski x barvni film „Djangov sin“. 20. 2. francoski barvni film „Rdeči krog“. jjMl KOSTANJEVICA: 17. 2. ameriški barvni film „Konjeniki". KRŠKO: 16. in 17. 2. ameriški barvni film „Smrtonosni streli na Brodwayu“. 20. 2. angleški barvni film „Kraja in goljufija". METLIKA: Od 13. do 18. 2. jugoslovanski barvni film „Sutjeska". 20. in 21. 2. italijanski barvni film „Malori kakor smrt". MIRNA: 16. in 17. 2. „Ljubezenske zgodbe". NOVO MESTO: Od 15. do 17. 2. francoski barvni film „Veseli rekruti". Od 19. do 21. 2. francoski barvni film „Solo". RIBNICA: 19. in 20. 2. ameriški barvni film „Buč Kasidi in Kid". SEVNICA: 13. 2. slovenski film „Cvetje v jeseni". 16. in 17. 2. ameriški film „Sprevod norcev". 20. 2. jugoslovanski film „Rdeče klasje". ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 2. ” TREBNJE: 16. in 17. 2. ameriški barvni zabavni film „Herbie-oh ta čudoviti avto". Og SLUŽBO DOBI SAMOSTOJNEGA mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje v hiši, plačam dobro. Stane Snedec, Bohinčeva 14, Dravlje-Ljubljana. ZA VARSTVO DVELETNEGA otroka nudim hrano in stanovanje. Oglasite se v popoldanskem času. Naslov v upravi lista (363/74). NUDIM hrano in stanovanje dekletu, ki bi pazila otroka. Možna zaposlitev v Novolesu. Alojz Drčar, Podgora pri Straži. STANOVANJA PRODAM majhno dvosobno podstrešno in eno enosobno, nekoliko kletno stanovanje, tudi posamezno, s kopalnico in kletjo, primerno za kakršnokoli obrt ali samska stanovanja za delavce Rodjetja v neposredni bližini fovega mesta. Cena zelo ugodna, delno tudi na ček. Vselitev po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo lista pod „UGODNO". Motorna vozila PRODAM Škodo 1000 MB po delih. Informacije dobite na telefon 21-513. UGODNO prodam fiat 1300, letnik 1965. Ogled vsako soboto in nedeljo. Zorčič, Kapele 60, 68258 Kspclc PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Jovo Kapevski, Kettejev drevored 49 a (delavsko naselje), Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 35 KS v zelo dobrem stanju. Jože Likozar, Voklo, Šenčur. PRODAM fiat 124, letnik 1970. Telefon 83-218. UGODNO prodam volksvvagen kombi v voznem stanju. Anton Tratar, 68230 Mokronog, nova hiša. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, dobro ohranjeno, in prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (353/74). UGODNO prodam AMI 8. Rajko Zupanc, Narpelj 8, Krško. OSEBNI AVTO AMI 8 break, letnik 1971, ugodno prodam. Informacije na telefon 22-200. PRODAM kombi. Naslov v upravi lista (372/74). PRODAM FIAT 600 D, letnik 1960, dob'ro ohranjen. Franc Kuzma, Podgrad 2, Stopiče. UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972. Cegelnica 71, Novo mesto. PRODAM PRODAM kosilnico Lanz z žetveno napravo, krožne brane in obračalni enobrazdni plug za traktor 18 KM. Naslov v upravi lista (318/74). PRODAM ostrešje za hišo 10 x 12 m. Jama 14, Dvor pri Zbk. PRODAM pletilni stroj znamke Singer. Naslov v upravi lista (330/74). PRODAM pse mladiče volčjake. Franc Sinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej. UGODNO prodam grablje za motorno kosilnico Figaro. Ogled vsak dan pri Francu Bariču, Mršeča vav Q S*»ntiprniM KMEČKI MLIN na pajtel (kamni 75 cm) z motorjem 4 KM ali brez motorja ugodno prodam. Vprašajte: Artiče 40 (pri šoli). KUHINJO GORENJE, rabljeno :ne\-kaj mesecev, ugodno prodam kompletno ali po delih. Naslov v upravi lista (349/74). POCENI prodam rabljeno spalnico. Naslov v upravi lista (352/74). UGODNO PRODAM 4000 kg sena. Ivan Jevnikar, Otočec 21. PRODAM prikolico za osebni avto, menjalnik, šipe, vrata, streho, kolesa, akumulator, hladilnik, sedeže in stroj za škodo MB 1000 po delih. Bučar, Muhaber 23, Novo mesto. PRODAM 1000 kg sena. Naslov v upravi lista (358/74). PRODAM 4 tone sena. Jerman, Lakenc 19, Mokronog. PRODAM dnevno sobo. Ogled popoldne od 14. do 17. ure. Olga Morić, Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM konja, starega pet let, kosilnico za traktor fiat ali Uni-versal, vprežne grablje, kostanjevo kolje in stebre za vinograd. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. PRODAM dnevno sobo. Ogled popoldne od 15. do 18. ure. Mirko Vujoševič, Smihel-K Roku 8, Novo mesto. PRODAM dve omari in divan. Naslov v upravi lista (367 /74) PRODAM grablje sonce 4. Jože Kapler, Zavinek 3, Škocjan. PRODAM dnevno sobo in posamezne elemente. Naslov v upravi lista (369/74). PRODAM gostinski inventar (mize, stole, krožnike, steklenino in dru- fo) ter leseno montažno garažo, oizve se vsak dan na Lebanovi 18, telefon 21-360. UGODNO PRODAM malo rabljeno zložljivo italijansko mrežasto stajico za otroka. Wachter, Novo mesto, Vrhovčeva 5. PRODAM GRAMOFON Hi-Fi Stereo, avtomatični, znamke Perpc-tuum Ebner PE 2015/T z magnetno glavo. Informacije na telefon 21-520 po 16. uri. PRODAM nizke vrtnice po 10,00 din. Medved, V Ragov log 4, Novo mesto. KUPIM KUPIM PLUG s kolesom, ki se regulira, za oranje vinograda. Ivan Vinctič, Vrčice 3, Semič. KUPIM dobro ohranjen enofazni hidrofor. Jože Granda, Krimska 9, Ljubljana. KUPIM moped na tri ali štiri prestave. Naslov v upravi lista (351/74). ZELO UGODNO PRODAM enodružinsko novo grajeno hišo v Ko-čevju-Trata. Lepa in privlačna lega, v pritličju možnost za gostilno ali trgovino. Interesenti naj se javijo na naslov: Janez Andlovič, Kočevje, Roška 3. PRODAM posestvo v Jclševmku pri Črnomlju v velikosti 1,4 ha. Jože Kure, Svibnik 18, Črnomelj. PRODAM vinograd v Vrbovcih. Dostop možen z avtomobilom. Franc Lcnčič, Smalčja vas 4, Šentjernej. PRODAM vinograd v velikosti 12 arov, ki še dobro rodi inje dostopen z avtomobilom. Cena po dogovoru. Jožefa Urbančič, Veliki Cirnik št. 12, Šentjanž. PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo z dvoriščem m vrtom v Krškem, Valvasorjevo nabrežje 8. Nepremičnine ležijo ob glavni cesti Zidani most-Krško. V stavbi in na zemljišču je možna ureditev obrtne ali trgovske dejavnosti. Informacije se dobijo pri: Vladimiru Stovičku, kiparju, Leskovec pri Krškem. PRODAM vinograd v Soteški gori, primeren za vikend. Naslov v upravi lista (316/74). PRODAM manjše posestvo, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v Brestanici 6. PRODAM vinograd in pašnik, posajen s slivami, v izmeri 15 arov, primeren za vikend, v Lazah pri Dolenji vasi. Žagar, Biška vas pri Mirni peči. PRODAM na Bizeljskem vinograd, površine 13 arov, sodobno urejen, s hišico. Dovoz možen z avtomobilom. Cena 42.000,00 din. Naslov v upravi lista (375/74). PRODAM dober vinograd v Novi gori blizu asfaltne ceste v Drašiče. Anton Vraničar, Curile 15, Metlika. RAZNO FANT, star 33 let, išče kmečko dekle približno istih let za skupno življenje. Lahko tudi vdova ali ločenka ne po svoji krivdi. En otrok ni ovira. Naslov v upravi lista (339/74). POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit. Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ZAMENJAM enodružinsko hišo v Vodicah nad Ljubljano za enako v Novem mestu ali bližnji okolici. Marija Semen, Vodice 22 nad Ljubljano. VDOVEC z otrokom v okolici Ljubljane želi spoznati mamico od 35 do 40 let. Ponudbe pod „RESNO". Ob boleči izgubi dragega in nepozabnega moža, očeta in starega očeta FRANCA ŠOBERJA iz Gradca v Beli Krajini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako sc zahvaljujemo za poslovilni govor organizaciji ZB Gradac, gasilskemu društvu Gradac ter dekanu iz Podzemlja za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pavla, sinova Franc in Marjan z družinama, hčerka Milena z družino in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre NEŽE HREN s Potovega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sovaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala občinskemu odboru ZB Novo mesto, ki je oskrbel igranje godbe na pihala na poti k večnemu počitku na Potov vrh ter za podarjeni venec, OOZB Mali Slatnik za podarjeni venec, govorniku doma ter govornikoma pri odprtem grobu, vsem praporščakom iz sosednjih krajevnih organizacij ZB za udeležbo, sindikalni podružnici IMV Novo mesto ter sodelavcem za podarjene vence in vsem darovalcem vencev in cvetja. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, posebna hvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, nadalje doktorjema pljučnega oddelka ter vsemu strežnemu osebju za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja drage pokojnice. Žalujoči: sinovi, hčere, zetje, snahe, brat, sestre, vnuki in pravnuki Potov vrh, 8. februaija 1974 Ob nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke in sestre MILKE ČRNIČ učenke 8. razreda osnovne šole se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vodstvu osnovne šole Šmihel pri Novem mestu m učencem njenega razreda za prelepe tolažilne besede ob mnogo preranem večnem počitku. Žalujoči: oče, mama, brat Ivan z družino, brat Jože, sestra Zdenka in drugo sorodstvo Mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti nenadoma za vedno zapustil IVAN FLAJNIK iz Vukovec pri Vinici upokojenec, rezervni kapetan milice, borec NOV od leta 1942, član ZK, ZVVI in ZB. Zahvaljujemo se vaščanom iz Vukovec, Kovačega grada, Učakovec, Sečjega sela, Vinice, uslužbencem postaje milice Črnomelj, Upravi javne varnosti Maribor, tov. Stanku Brglezu in njegovi ženi Pavlici, postaji milice Slovenska Bistrica, dele- ficijam organizacij ZB, ZVVI in ZK lovenska Bistrica, črnomaljski godbi, ki so ga dne 28. januarja 1974 spremili od hiše žalosti na pokopališče v Vinico. Iskrena zahvala za govor tov. Matiji Hudaku iz Učakovec, Juretu Stegnetu iz Vinice in tovarišu iz Slovenske* Bistrice. Ravno tako se zahvaljujemo za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Žalujoči: mama, brat, sestra, sin in sorodstvo Kranj, Zdihovo, Maribor, Sečje selo, Vinica, Zagreb, Otok, Rim in Mirna ifflliSSgffgB Dragi MILKI ZUPANČIČEVI iz Gabrja pri Soteski za njeno dvajseto pomlad želimo veliko sreče, zdravja in veselja. Mama, ate, brata Ivan in Cveto ter njene prijateljice. JANEZU in KATARINI KONDA iz Trnovca pri Metliki za 60-letnico skupnega življenja prav prisrčno čestitajo in kličejo še na mnoga leta sinovi in hčere z družinami, posebno pa sin Martin z ženo Tončko in sinom Tinetom ter hčerko Ivico, ki jima želita še mnogo zdravih let. Dragi mami, stari mami in prababici TEREZIJI STARIHA iz Dragomlje vasi 13 pri Suhorju čestitamo za njeno 70-letnico in ji želimo še na mnoga zdrava leta. Hčerki Tončka in Micka z družinama. Vnuki in pravnuki pa ji pošiljajo koš poljubčkov. Dragi mami in stari mami JULIJANI JAMBREŠIČ iz Zameškega za njen god iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let, hčerki Dragica in Marica z družino. \ IRENCI iz Prekope iskrene čestitke za 10. pomlad, da bi bila pridna v šoli želijo mamica, ati in Andrejček FANI TRAMTF., Videm 25, Cerknica, prepovedujem sosedu pašo kokoši in delanje škode po vrtu v Dobruški vasi, hišna št. 12. Prepovedujem tudi vsako vožnjo z vozom ali z avtomobilom na parceli v Zemljaku nad Dobruško vasjo ter odoravanje mejašev na parceli nad Goriško vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANA DREMELJ iz Skrjanč 7, Mirna, prepovedujem vožnjo in hojo po parcelah, ki so last Jožeta’ Kunsta, bivajočega v Franciji, in povzročanje vsakršne škode na njegovem posestvu v Gorenji vasi pri Mirni. Kdor ne bo upošteval te prepovedi, ga bom kot poobla-ščenka sodno preganjala. . iffOBVESTIIAl KEMIČNA ČISTILNICA ANE GLAVAN obvešča vse cenjene stranke, da zbiralnica na Partizanski 1 sl. marcem 1974 ne bo več poslovala. Prosimo, da prevzamete svoja oblačila do 28. februarja 1974. Naših nadaljnjih uslug pa se še vedno lahko poslužujete v čistilnici, Bršlin 17. NUDIM VSE VRSTE ROLET, 2ALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI. CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in strica FRANCA CESARJA iz Prečne 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili v njegov poslednji dom. Posebno se zahvaljujemo sosedom, Julki Kaferle, Jožetu Bratkoviču in Jožetu Dragmanu za nesebično pomoč. Prisrčna hvala za poslovilne besede Francu Mesojedcu, gasilskim društvom Prečna, Straža in Novoteks, pevskemu zboru, kolektivu Novo-teks, Elektro in Opekarni Zalog. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: sinovi France, Jože, Ivan z družinami, hčerki Anica in Marica z družinama, snaha Pavla z družino, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo ‘ ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega moža, dobrega strica in prijatelja ALOJZA LUNDRA Šalka vas 9, Kočevje se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizacijam, v katerih je bil pokojnik član, rudarjem v uniformah, delavski godbi in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Rezka, brat Janez z družino, sestra Marija z družino, Janez Konda z družino, družina Ljubi, sorodniki in prijatelji g F ti 1 )l P v s1 1 s: k 1 \ F d P 8 st ti st m & m ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata TONETA VINDIŠA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju centra kliničnih bolnic nevrološkega oddelka v Ljubljani ter dr. Rupniku in sestri Figarjevi za vso pomoč in nego med tako težko boleznijo. Posebna hvala delovnim kolektivom Itas, LIK in restavracija Pod lipo za izkazano veliko pozornost in pomoč, govornikoma, godbi, pevcem, župniku Golobu za opravljeni obred, sorodnikom, prijateljem in vaščanom Zcjjn, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem in venci. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, kakor tudi vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoča žena Marica, hčerki Greta in Verica, brata, sestre ter drugo sorodstvo Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Lindič iz Krškega - Boštjana, Ernesta Gašperič iz Črnomlja - Sebastjana, Katica Rauh s Potokov - Bernardo, Luca Miškovič iz Smolcnje vasi -Jelico, Albina Zefran iz Male Loke - Boštjana, Darja Zunič iz Dolenjskih Toplic - Gregorja, Darinka Filipčič iz Črnomlja -Zdenka, Anita Jordan iz Suhorja -Danijela, Vida Repar iz Dvora -Romano, Marija Marc iz Podturna -Marjeto, Marija Fink iz Irče vasi -Romana, Frančiška Kambič s Kašče - deklico, Dragica Radman iz Mišincev - dečka, Jožefa Ovnik iz Dolge njive — deklico, Martina Markovič iz Gornjega Polja -dečka, Mira Smajdek iz Regrče vasi - dva dečka, Marija Dule iz Stranja - dečka, Jožefa Salmič iz Stare Bučke - deklico, Ana Kastelic iz Osojnika - dečka, Joža Koščak iz Mirne - dečka in Marija Strumbelj iz Trebče vasi — deklico. ČESTITAMO! I »Dolenjski list« v vsako družino DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič v UREDNIŠKI ODBOR: Marian Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1. 1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal J13 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in, tisk: Ljudska pravica, Ljubljana \ Jtc i\ vi 'Pi rt Pi iti TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA : poričua 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do £.00. Četrtek, 14. februarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh., 11.00 Poročila - Turistični napotki^-za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez pogačar: Križanje rjavih krav z biki ameriške rjave pasme. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak41 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi, PETEK, 15. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milica Oblak: Kje in kako bomo obnavljali jagodičje v prihodnjih letih. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak41. 17.10 Operni koncert. 18.15 »Signali44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Plereta. 20.00 Top-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 16. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turi- | stični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Bojan Nendl: Pomen križanja z biki mesnih pasem. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. FEBRUARJA: 6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Radijska igra za otroke - Ljubomir Feldek: Zeleni jeleni. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Prvi aplavz. U.00 Poročila - Turistični napotki 2a naše goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci.'14.05 Humoreska iega tedna — S. Rozman: O psu, ki je šepal. 15.10 Nedeljsko športno Popoldne. 17.05 Nedeljska reportaža. 18.03 Radijska igra - Jacques Audiberti: Iz zla se zlo rodi. 19.00 l^hko noč, otroci! 19.15 Glasbene Uglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaolešite z nami. PONEDELJEK, 18. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 'Pisana paleta lahke glasbe. 10.15 Za Vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -i Turistični napotki za naše goste iz jujinc. 12.30 Kmetijski nasveti -^rance Guna: Trotovska družina ali tfotovec. 12.40 S tujimi pihalnimi i Sodbami. 13.30 Priporočajo :Vani... 14.10 Amaterski zbori po- jo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10" Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Ti in opera — 82. oddaja. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 19. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Slava Klavora. 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Marko Leskošek: Založno gnojenje v luči ekonomske primerjave. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 17.45 Svet tehnike. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 20. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Olga Štcfula: Tržnost zasebnega kmetijstva v slovenskem obalnem področju. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vamo ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Komomoglasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 21. februarja-. 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol — Trbovlje. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - RADIO SEVNICA NEDELJA, 17. FEBRUARJA: -10.30 Reklame, oglasi in obvestila -10.45 po domače - 11.00 obiskali smo vzorno kmetijo — 11.15 minute s popevkami slovenskih skladateljev - 11.40 nedeljski intervju - 11.55 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa. SREDA, 20. FEBRUARJA: 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje: Kako ravnati s sklopko - 16.55 disko Hub brez imena — 17.30 mladinska oddaja: mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - O ustanovitvi aktiva mladih zadružnikov. 18.00 zaključek programa. SOBOTA, 23. FEBRUARJA: 16.00 sobotni vrtiljak - 16.15 -pet minut za ... - 16.20 EPP I. del. - 16.30 Poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. Inž. Dolte Cizej: Kako pridobivati na travinju veliko krme za čimbolj gospodarno prirejo. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni mter-mezz&. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - Legenda osvobodilnega boja. 22.15 Nočni komorni koncert. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Hrastelj iz Gmajne - Darjo, Štefica Fabijanec iz Babovca - Anđelko, Amalija Volčanšek iz G. Lenarta -Iztoka, Milica Viza iz Samobora -Mihaelo, Rezika Janolič iz Kraja Donjega - dečka, Elfrida Rodman iz Spodnjega Starega grada - Olgo, Dragica Vapnar iz Grdanjcev -deklico, Milena Zamut iz Brežic -Matjaža, Nada Fijolič iz Krške vasi - Tomaža, Marija Preskar iz Pavlove vasi - Mirana, Ivanka Mihelič iz Vrbovca — Mladena, Albina Petan iz Presladola - deklico. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! / Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Pavle Kuplenik, Ivan Ašič, Jožica Nose, Anica Mirtič, Anton Zadnik, Matevž Mejač, Alojz Sepaher, Jože Senica, Marija Bazoviča, Ana Dragan, Srečko Kotnik, Alojz Bobnar, Anton Miklič, Jožefa Jakše, Ivan Jakše, Fani Lesjak, Alojz Medic, Zdravka Sančanin, Alojz Surla, člani Novoteksa Novo mesto; Anton Vidmar, Silva Kavšček in Srečko Jordan, člani Novolesa Straža; Slavka Jerman, članica Laboda Novo mesto; Alojz Zupančič, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Anton Pavlin in Franc Berkopcc, člana Ele Novo mesto; Albina Gričar, Anton Kastelic, Božidar Kastelic, Pavel Kirn, Jože Blatnik, Marjan Smerke, Darko Fabjan, Jože Blažič, Franc Zupančič, Slavko Kovačič, Vinko Mikec in Emil Rifelj, člani IMV Novo mesto; Janez Kastelic, član Novomontaže Novo mesto; Jože Čanželj, Štefka Drenik, Slavka Žagar, Ana Pungerčar, Hemka Pate, Marija Progar in Marija Rajši, člani Beti Mirna peč; Alojz Primc, član Iskre Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta Novo mesto; Štefka Črvan, Boža Kaiič, Marija Hmelina in Nada Lekše, članice Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Franc Markovič, član Gorjancev Straža; Alojz Rebzelj, član Pionirja Novo mesto;. Jože Pungerčar, Franc Nahtigal, Jožica Gorenc, Franja Zupan in Franc Režek, člani Osnovnešole Mirna peč; Anton Tori, član Novotehne Novo mesto; Franc Cesar, član trgovskega podjetja Astra Novo mesto; Viktor Kastelic, duhovnik iz Mirne peči; Jož«fa Sašek, članica Splošne bolnice Novo mesto; Jože Pavlenič, študent iz Mirne peči; Jože Malnar, član Kovinarja Novo mesto; Anica Kapš, študentka iz Regrče vasi; Stanislav Jarc, delavec iz Hrastja; Franc Zupančič in Franc Jarc, člana Železniške postaje Novo mesto; Ana Kovačič, gospodinja iz Golobinjeka; Ana Režek, gospodinja iz Dolenje vasi; Ana Krevs, gospodinja iz Hrastnika; Antonija Kastelic in Marija Gognjavec, gospodinji iz Šiške vasi; Nada Globevnik, članica Dolenjke Novo mesto; Ana Klemenčič, gospodinja iz Goriške vasi; Bojan Brajdič, Bernard Brajdič in Rajko Brajdič, delavci iz Žabjeka; Ignac Brajdič, delavec iz Jedinščice. IZŠEL JE KRIŽANKE, ZABAVA, UGANKE, NAGRADE! UGANKARSKI PAVLIHA MOŽGANE PREPIHA! ČETRTEK, 14. FEBRUARJA: 8.10 TV všoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.35 Francoščina (do 16.05 (Bg) - 16.45 Madžarski TV dnevnik (do 17.05 (Bg) — 17.45 Iz slovenske književnosti - F. S. Finžgar: Razvalina življenaj - nadaljevanje in konec (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) -18.20 L. Bernstein vam predstavlja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) 19.15 po sledeh napredka (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu -jarvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.10 Glasbeni nokturno - Bratje Lorenz : Haydn (Lj) - 22.25 TV inevnik (Lj). PETEK, 15. FEBRUARJA: 8.10 rv v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.20) (Bg) - 14.10 TV v šoli-sonovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (do 16.45) (Bg) - 16.45 Madžarski TV dnevnik [Pohorje, Plešivec do 17.05 (Bg) - 17.25 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj) 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Maroltovci praznujejo - 2. le! (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -.9.00 Krajevna skupnost na •.ačasnem ozemlju (Lj) — 19.25 TV cažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka Lj) - 19 JO Cikcak - (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski »ospodarski komentar (Lj) - 20.30 *-2-1 (Lj) - 20.35 Ne kot tujec -lelovečerni film (Lj) - 22.45 TV Inevnik (Lj) - 23.00 Umetnost m Movek - barvna oddaja (Lj). SOBOTA, 16. FEBRUARJA: 0.35 TV v šoli (do 12.00) (Zg) -.2.50 Falun: Smučarski skoki na 70 n skakalnici barvni prenos EVR Lj) - 16.25 Košarka ’artizan: Bosna - prenos Beograd Lj) v odmoru propagandna oddaj - 18.00 Obzornik (Lj) • - 18.15 )aktari - serijski barvni film (Lj) -19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Tedenski notranje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Moji gostje in jaz — 4 M (Zg) — 21.20 Earvna propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Pravnuki — barvni film (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Colditz -serijski barvni film (Lj). NEDELJA, 17. FEBRUARJA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir, barvna TV nadaljevanka (Lj) — 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Konjiček Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki (Lj) - 12.25 Poročila (Lj) - Nedeljsko popoldne (Na loškem gradu, Pisani svet, Šport, Za konec tedna) (Lj) - Sonce vir energije - 17.40 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) — 17.50 Poročila (Lj) - 17.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Solunski atentatorji (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Kovačič: V registraturi - I. del zagrebške nadaljevanke (Lj) - 21.45 Mesta: Split I. del (Lj) - 22.15 Športni pregled (JRT) - 22.50 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 18. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10.00) (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Bgd) -16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.40 Klju-kec kot Indijanec, (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Enciklopedija živali - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.30 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Strindberg: Pelikan - drama TV Zagreb (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale: Prešernovi nagrajenci (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). TOREK, 19. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa) - 16.05 TV v šoli - ponovitev (do 16.45) (Bgd) - 16.45 Smučarski teki na 15 km, posnetek iz Faluna (Lj) - 17.45 S. Kosovel: Pesmi (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Starost in staranje (Lj) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Mi med seboj (Lj) - 21.30 H. Fallada: Sam med volkovi - 14. del (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). , SREDA, 20. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.55 TV v šoli (do 11.20) (Bgd) - 15.20 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 15.40) (Bgd) - 17.40 Poly in črni diamant - serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Na sedmi stezi, športna oddaja (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Zabavno glasbena oddaja (Sa) - 19.20 Ne prezrite! Beneško slikarstvo 18. stoletja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Film tedna: Monolog - sovjetski barvni film (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 21. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.45) (Bgd) -16.30 Smučarska štafeta 4 x 10 km, posnetek iz Faluna (Lj) - 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - TV igra v barvah (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Tako je govori Richard Strauss (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.10 Likovni nokturno: Janez Pirnat (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVO PREŽIHOV VORANC SAMORASTNIKI 7 Ali ji je samopremagovanje vlilo *° moč, da ni odšla osramočena kakor 50 po navadi bežale iz graščine take ftošnice, pač pa samozavestno in predirno skozi Dobrloves? Vsi, ki so jo '^deli, so se ji čudili. Graščinski gospod, ki je dal Meto !Pretepati, je po končanem prizoru tekel Karničniku: „Po mojih mislih ne more tu nihče Preložiti. Ljubezen, ki prenaša take jJHike, je pregloboko zakoreninjena, ^ bi jo kdor koli mogel izruvati.*4 Karničnik pa je odvrnil: »,Jaz jo bom.“ — . Meta se je s težavo zavlekla k mate-in je teden dni preihtela v bajti. ye(Hem ji je mati toliko pocelila rane, ^ se je mogla spet odpraviti v službo 'to pot nekam pod Peco. Mati je °bdržala v bajti Gava in Gabra in ži-v*knje je spet teklo svojo pot. žarnice so z vsemi sredstvi skušale J^biti zvezo med Ožbejem in Meto. **r zgrda ni šlo, je hotel Karničnik °seči pri Ožbeju zlepa. ..Ožbej, sin! Ti veš, da si od našega Nu določen, da po moji smrti vodiš linice. Pot pa, po kateri morajo ^*rnicc hoditi, ni tako lahka. Pomisli ^*aj in videl boš, da živi na Karnicah naš rod, odkar se v Dobrlivesi vodijo gruntne bukve. Naši pradedje so ta svet izkrčili, si postavili tu gori ognjišče, odtod so razširili svojino dol do doline in gor do vrha Obirja. Zato je bil potreben stoleten boj. Ogromni naorani robovi naših brežnih njiv pričajo o tem, kolikokrat je bilo treba iti za merjascem, koliko oplazov je bilo potrebno razkopati, preden so se mogle Karnice postaviti na tako trdno podlago, na kakršni stojijo sedaj. -Tisti, ki nam zavidajo, nas potuhtano opravljajo, češ da je v starih časih nek Karničnik ubil svojega soseda na Malih Karnicah, da je mogel združiti oba grunta v Velike Karnice, kakršne so sedaj. Jaz ne vem, če je to resnica ali laž, toda če se je resnično zgodilo, je bilo Karnicam v korist. Če hočeš kraljevati, moraš iti brezobzirno svojo pot! - Tisti, ki se nas boje, nas imajo za trdosrčneže, za brezobzirneže, za samobučneže. Dobro! Taki smo, kakršni smo in kakršni morajo biti tisti, ki hočejo živeti na Karnicah. Zato smo naše ognjišče ohranili do današnjega dne, zato nismo nikoli pred nikomur snemali klobuka, razen pred duhovno svetne* uosposko. — Zdaj, ko naš samozavestno zre raz Kar- in posvetr rod lahko nic po Podjuni, zdaj prideš ti, Ožbej, in mi začneš delati zgago. Ženiti se hočeš, kakor se na Karnicah doslej še nihče ni ženil. Moram ti povedati, da ne gre za posteljo, gre za Karnice! Karnice potrebujejo gospodinj, ki so našega duha, ki Karnice razumejo, ki čutijo v sebi to, kar čutijo vse Karnice, vsaka brazda, vsaka globača, vse sleme .... Tega duha pa Hudabivniki nimajo in ne morejo imeti. Ta rod — Hudabivški se plazi po globačah, ko da bi se črvi plazili; nakapljal se je iz neštetih postelj, suženjski je in no zna nositi glave pokonci. Hudabivniki niso za Karnice ...“ Karničnikov glas je bil proti koncu skoraj rahel; poznalo se mu je, da govori z globokim občutkom. Njegov sin je mislil, da je prišel čas, ko lahko odkritosrčno govori z očetom. „Hudabivška Meta je mlada in mislim, da bi se privadila na Karnice in na Karničnike. Vi tudi sami veste, da na Karnicah že dolgo ni bilo tako pridne iberžnice, kot je bila Meta.“ „Ali je tako težko razumeti, kar sem ti ravnokar razlagal? Alije tako težko razumeti, da hudabivška žvot (pleme, rod) ne spada na Karnice? Ne toliko zategadelj, ker bi ji moral za balo še spodnjo janko kupiti. To navsezadnje ni odločilno. Odločilno je, da je taki žvoti tuje naše hotenje. Meta bi sc v naš nagon ne mogla vživeti. Njena kri ni in ni za Karnice. Ožbej!-“ Skoraj proseče je izzvenel Karničnikov glas. Sinu je je zdelo, da razkriva oče neko doslej še nepoznano ne- žnost. Zato je tudi on hitro razkril svoje srce: „Oče, meni se zdi, da bi bil srečen le z Meto, Meta pa z menoj. Že dvoje otrok imava, ker se je tako zgodilo. Jaz bi bil rad srečen, ali s svojo srečo bi ne bil rad na poti sreči Karnic. Če mi dovolite vzeti Meto, se Karnicam odpovem; dajte jih Volbenku, mojemu bratu, meni pa prepustite bajto na Malih Karnicah ali pa bajto na Pušči, če ne drugače, pa vsaj v dosmrtni uži-tek.-“ „Sin!“ ga je prekinil Karničnik z votlim, skoraj otožnim glasom. „Kar si zdaj spregovoril, je mnogo huje, ko pa to, kar si rekel malo poprej, da bi rad pripeljal Meto na Karnice. Tu pred menoj si se odpovedal Karnicam. To moram slišati od lastnega sina! Ne, ne! Tako čebezijo (govoričijo) slabiči. Mi pa, Karničniki, nismo slabiči. Ne dovolim ti, da postaneš slabič, ne dovolim ti, da postaneš zezej (neodločnež, pokveka)! Vidim, da te je strup, ki ti je bil zavdan, že daleč podlezel. Toda še je čas, da ozdraviš, da spregledaš, da se vzbudi v tebi karniški duh! Bridko je, Ožbej, ko moram slišati, da hočeš pobegniti s Karnic, da jih hočeš zamenjati za janko. Ali nisi iz prahu, ki ga že stoletja nosi veter okrog Karnic, ali ne čuješ v sebi krvi, ki je tekla v naš rod po nevidnih žlebovih iz osrčja samega Obirja? - Ne vidiš tega, ne čutiš tega! Joj meni, joj Karnicam! ...“ Karničnik se je popolnoma vdal težki, notranji lugi. Njegov obraz je postal poln skrbi, njegove oči vlažne in žalostne. To je Ožbeja zrušild; očetov srd je lažje prenašal kot pa njegovo tugo. „Oče, napravite kakor hočeta! “ Karničnik je sprevidel, da je treba hitro odločiti, kajti iz svojega poslednjega razgovora s sinom se je prepričal, da je njegov najstarejši otrok res neodločen, mehak slabič. To je pripisoval strupu, ki mu ga je po njegovem in po mnenju vseh Karnic zavdala Meta in pa vsa hudabivška žvot. Zato je sklenil, da Ožbeja oženi. Sicer je bilo proti šegi Karnic, ženiti sinove, preden se jim je izročilo posestvo, ali sedaj je bil pri roki dober izgovor, da je Ožbej še mladoleten. Ožbeju so poiskali nevesto na oni strani Bele, na Jamnicah pri neki hiši, katere rod je že od pamtiveka razkopaval oplaze po brežinah svojih rodih njiv in ki je veljala za bogato hišo. Dečva, ki mu je bila namenjena, je bila lepa, pa so vsi mislili, da ga bo mogla odvrniti od Hudabivnikov, Ožbej se je spočetka branil, potem se je pa vdal v svojo usodo. Ni mu bilo lahko; odkar je poznal Meto, je bil v kleščah; na eni strani pritisk domačih, oziri na očeta, na drugi strani pa ga je neprestano grizla ljubezen do Mete. Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl in še to z veliko tveganostjo. Ta duševni precep ga je stalno stiskal in mu lomil njegovo samostojnost; postajal je neodločen, prikrit in nezaupljiv. »Inšpektor, saj je ne boste porušili?!« Prošnje lastnika zidanice na Trški gori niti76 podpisov ljudi ni zaustavilo roke zakona V petek, 8. februarja okoli tretje ure popoldne, je na Trški gori zamolklo počilo. V zrak je poleg baročne cerkve zletelo smrečje, koščki lesa in kamenja, na robu travnika okoli cerkve pa je zazijala jama, polna zdrobljene opeke in železobetona. Pred nekaj sekundami je tam še stala zidanica, ki si jo je postavil avtoprevoznik iz Novega mesta Franc Zajc. Vodstvo , »Sončne uprave “ študira položaj na športnih terenih in v komuni. (Foto: F. Brus) Predpustna uprava Sončna uprava bo deli-ila za 10-letno nedelo zvestim članom sončne ure Poročali smo že, da v Dolenji vasi in Prigorici pridno dela „Sončna uprava'4.. Šele pred kratkim pa smo zvedeli, da obstaja tudi „Sončna uprava1* v Kočevju. Razlika med dolenjevaško in kočevsko „Sončno upravo44 je da prva pridno dela, druga pa ne dela nič. Člani kočevske sončne uprave nikjer ne delajo, saj celo časopisa Delo ne berejo. V glavnem postopajo od gostilne do gostilne. Zvedeli smo tudi, da bodo nekateri glavni člani kočevske „Sončne uprave44, ki že 10 let nič ne delajo, dobili letos - po vzoru delo/nih kolektivov - za zvestobe (ne) delu ure. Kaže pa, da se je nekje nekaj zataknilo in bodo namesto zlatih ur dobili le sončne ure. Kot je vsakomur jasno, se dajo take ure napraviti iz stare šprikle za marelo ali navadnega klinca. Iz ne povsem zanesljivih virov smo zvedeli, da bo obdarovanje zvestih članov na njihov edini zapovedani praznik, se pravi za pusta. doletela ga je usoda, ki je ni nihče pričakoval, usoda, ki bo dala misliti vsem črnograditeljem. Ta dogodek je bil po svoje tragičen, globlji premislek pa pokaže, da je po svoje tudi potreben. Hudourni oblaki so se nad Zajčevo zidanico zbirali že celo leto. Po prijavi črne gradnje so Zajca večkrat posvarili, naj prekine gradnjo in sam Eoruši, kar je postavil. Vendar vse te esede in svarila niso zalegla. Prvo miniranje je avtoprevoznik Franc Zajc preprečil z govoricami, da je zidanica že podminirana in da je nevarno karkoli početi okoli nje. Ko so ustrezni organi ugotovili neresničnost teh govoric, je padla kocka. V petek dopoldne se je na travniku na vrhu Trške gore zbralo več kot 70 ljudi, ki so pričakali uslužbence občine, delavce komunalnega podjetja in nekaj miličnikov. Urbanistični inšpektor Jovo Gro-bovšek in vodja miniranja Pius Žužek sta naletela na ogorčeno prigovarjanje ljudi, naj pustita zidanico pri miru. Ostre besede so padale, niso izostale tudi grožnje. Položaj je bil napet in ni dosti manjkalo, da bi se napetost sprostila v medsebojno obračunavanje. Miličniki so poklicali po pomoč, ki je kmalu prišla. Dva velika psa in več modrih uniform je ozračje malo ohladilo, čeprav godrnjanja in ostrih besed še ni bilo konec. Med godrnjanjem zbranih ljudi so delavci začeli razkrivati streho zidanice. Zajc se je zaklenil vanjo in zadelal z notranje strani vrata. Skozi okno je vpil, da iz zidanice ne gre, da bo z njo vred raje zletel v zrak. „Z znojem, na svoji zemlji sem jo postavil. Ne grem ven!44 je na miličnikovo prigovarjanje vztrajal Zajc. Medtem so ljudje zbirali podpise proti rušenju. Zbrali so jih 76, vendar je zapisnik s podpisi nenadoma izginil, ko ga je hotel urbanistični inšpektor dobiti v svoje roke. „Taka je volja ljudstva ... Dokler smo mi tukaj, zidanice ne boste porušili... Kaj nimate srca? ... Razstrelite raje skale tod okoli.. .‘4 je bilo slišati iz množice kmetov, ki pa se je s časom le manjšala, kolikor manj je bilo strehe nad zidanico. Ljudje so se začeli razhajati, ker so uvideli, da je roka zakona trdno odločena storiti svoje. Iz zidanice je prišel tudi Zajc. Skušal je preprositi urbanističnega inšpektorja, da bi zidavo sam razstavil, a je bil zavrnjen z besedami: „Petkrat smo ti rekli, da to stori, zdaj smo na vrsti mi!44 Ko je Zajc videl, da delavci že nosijo iz zidanice prešo in pohištvo, je v obupu zavriskal in odšel s prizorišča. Potem je delo potekalo mimo in tiho. Minerji so položili 20 kilogramov razstreliva, prekrili zidanico s smrečjem, da ne bi kosov kamenja predaleč razmetalo, in povezali žice na vžigalno napravo za debelo trško-gorsko lipo. Pet minut po klicu „Pozor, ogenj!44 ie počilo in zidanica je zletela v zrak ... Na območju novomeške občine je bil to prvi primer takega ukrepanja. To, da je do njega moralo priti, kaže na težko problematiko črnih gradenj pri nas. Razbohotile so se, te nezadržne stihije pa samo z napisanimi zakoni ni bilo več mogoče zadržati, zato je moralo svarilno počiti. Morda imajo svoj prav tudi ljudje, saj je ves potek, da dobe potrebna dovoljenja, precej dolg, marsikje je črna gradnja edini način hitre rešitve slabega socialnega položaja, toda vse to bi ne smelo zavzeti takih razsežnosti, kot jih je. Detonacija na Trški gori bo res zaustavila tok črnih gradenj vsaj za nekaj časa, toda rešila ga gotovo ne bo. Problem je kompleksen in zahteva široko, večsmemo reševanje. MILAN MARKELJ V ENI NOČI 22 PIJANIH V noči na 10. februar so miličniki na območju novomeške uprave javne varnosti organizirali akcijo, v kateri so ugotavljali treznost za volanom. Na 16 kontrolnih mestih je bilo ustavljenih 262 vozil. Z alkotestom so preizkusili 44 voznikov, od tega so pri 22 šoferjih ugotovi, da so pili, enega pa so poslali na odvzem krvi. Vsem 22 voznikom je bila nadaljnja vožnja prepovedana in vsem so odvzeli vozniško dovoljenje. V tej akciji so odkrili tudi 6 ljudi, ki so bili za volanom brez vozniškega izpita. Zaradi raznih tehničnih pomanjkljivosti na vozilu in drugih kršitev prometnih predpisov pa je bilo to noč mandatno kaznovanih 50 voznikov. Hud veter je zrušil domačijo Družina spi na senu in upa, da ne bo nastopil mraz - Pomoč potrebuje V torek popoldne, ko je pihal močan veter, je bila pri Mežnar-jevih, po domače pri Kraljevih, doma samo najmlajša hči Marija. Med tuljenjem vetra je nenadoma zaslišala rezko pokanje. Nagonsko je stekla iz hiše na dvorišče ter si s tem rešila življenje. Hotela je še odvezati živino v hlevu pod hišo, toda bilo je že prepozno. Lahko je samo še nemočno opazovala, kako 9e njen dom ruši. Najprej se je preklalo ostrešje. Leseni balkon se je odlomil, stene hiše pa so razpokale in se sesedale. Nanje se je usipalo še tramovje dveh stropov. Ko se je oblak prahu polegel je pokonci ostal le še zadnji del hiše. „Sodni dan“ se je končal... Razrušena Mežnarjeva domačija spada med skromnejše kmetije. Leta je cela Mežnarjeva družina iz Brezovice pri Stopičah zbirala težko pri-služeni denar za obnovo stare hiše. Stavba je bila zgrajena iz kamna, vezanega z glinasto vezavo. Letos so nameravali zidavo izboljšati. Nabavili so že nekaj opeke in železa za betoniranje. Toda torkov močni veter in stara zidava so prekrižali nji- hove načrte. Močan zračni vrtinec je verjetno dvignil ostrešje in ga butnil nazaj, da se je razsušeno in napokano zidovje razsipalo. Kmalu po nesreči so domačini ob pomoči gasilcev iz Stopič izvlekli izpod ruševin hudo ranjeno živino ki se zdaj zdravi v sosedovem hlevu Vsa družina mora spati na senu, kuhajo pa si v majhni leseni kleti. Na srečo zima ni huda, boje pa se, da ne nastopi mraz. Komisija zavarovalnice Save si je ogledala ruševine in ugotovila, da škoda ni preveč velika. Obljubili so jim tri tisoč dinarjev, čeprav so zavarovani za 100.000 dinarjev. Nad to odločitvijo Mežnarjevi niso navdušeni, saj jim od hiše res ni ostalo dosti. Upajo pa, da jim potrebne pomoči ne bodo odrekli povsod. Za zdaj jim pomagajo samo sovaščani in bližja soseska. FELIKS OREL PREIZKUŠENA »SKRB ZA KADRE« )Kozerija V Repičevi dragi so bolj skrbeli za šolanje ljudi, kot moj sosed za odojčke, kijih je spravljal ob življenja in ki so ga živeli. Častna amandmajska beseda, če hočete, častna TOZD beseda. Na vsakem koraku: skrb za kadre. Repičani so že pri rojstvu kazali dojenčkom knjige, da bi jih tako v samem začetku navdušili za šolanje. Zemlja okrog Repi* čeve drage je bila namreč tako skopa, da sploh ni hotela roditi, ako je niso zalili z nekaj litri znoja. Zato so bili Repičani prisiljeni pričeti svoje življenje s sposobnostjo svojih možganov, se pravi — iz nič. Želja po šolanju je bila bolj goreča od žerjavice in ne gre se čuditi, če je dobil štipendijo vsakdo: tisti z zelo nagubanimi možgani, kot tudi tisti, ki je imel v gavi ,,platfus“. Za šolanje Repičanov so skrbeli starši, ki so že v ve-kavčku videli gospoda inženirja, in učitelji, ki so želeli mladi generaciji boljše življenje. Organizacije združenega dela so žrtvovale težke milijone za ustanavljanje interne in javne šole; vse z enim samim ciljem: le izobraženi ljudje bodo dvignili Repiče-vo drago iz stoletne zaplan-kanosti. Le organizacija združenega dela Hitrotkal je ostala pri tem izgorevanju gladna, čeprav je potrebovala bistra glava bolj kot slepec vid; a tudi pridnih in delovnih ter preizkušenih rok. Vodstvo organizacije združenega dela Hitrotkal ni vložilo v šolanje niti ficka, tudi na utrujajoče sestanke o šolanju se ni nihče prikazal. Če jih je slučajno zavoljo tega kdo ukoril, so se nasmihali deviško in rajsko čisto. Tudi predvidevanja, da bodo ostali brez potrebnih šolanih ljudi, jim niso segla dlje kot do Adamovega jabolka. In glej čudo: v ožganizaci-ji združenega dela Hitrotkal so kljub temu imeli najboljšo kadrovsko strukturo. Tovariš sekretar organizacije združenega dela Hitrotkal je pridobil v enem dnevu strokovnjake, ki so se šolali v šolah drugih temeljnih organizacij združenega dela, z enostavno, a preizkušeno metodo: za prestop v njihovo organizacijo združenega dela jim je obljubil za starega jurja večjo plačo. TONI GAŠPERIČ Mežnarjeva Marija pred ostanki domačije. Del hiše je izginil v jam*' Da spomini ne zbledijo V osnovni šoli v Gradcu jo je vzljubil. Predvsem mlajšo. Ves se ji je podredil. Postala mu je življenjski cilj. Vedeti kar največ o zgodovini, dognati njeno, resnico, za to si prizadeva Anton Štam-pohar, vodja oddelka NOB pri novomeškem muzeju. Ena želja se mu je uresničila. Po končanem učiteljišču, nekajletnem poučevanju v Dragatušu, enoletnem trpanju zgodovine v glave ljubljanskim šolarjem iz Trnovega ter diplomi, opravljeni na pedagoški akademiji, se je zaposlil v muzeju, kjer se ves predaja zgodovini med našo NOB in revolucijo. Druga želja pa je ostala za zdaj še neizpolnj. m. „Reveži smo bili doma. Tega me ni sram povedati. Sanje o študiju na fakulteti so tako ostale le neizpolnjene želje. “ Sedaj pa ima Anton toliko dela, da časa za šolanje ne bi našel. Jutri bodo v Črnomlju odprli razstavo z dokumentarnimi dokumenti o prvem zasedanju SNOS ter o medvojnih dogodkih v Črnomlju. Anton Štampoher je zbral gradivo. V enem mesecu je opravil veliko delo. „Belokranjec sem in Belo krajino ljubim, čeprav ne živim več v njej. Proučujem tudi njeno novejšo zgodovino/' Antona boli, ko opaža odnos naše skupnosti do muzejske dejavnosti predvsem kadar gre za zbiranje gradiva o NOB. Dolenjska in Reln krniinn ata imeli med NOB najpomembnejšo vlogo. V drugih slovenskih muzejih imajo zbirke iz NOB bolje urejene. Pri nas nismo v pravem času poiskali ljudi, ki bi zbirali gradivo. Žive priče umirajo, dogodki tonejo v pozabo. Nepopravljivo krivico delamo zgodovini. In zanamcem. V metliškem muzeju ni strokovnjaka, ki bi dostojno uredil oddelek NOB, v novomeškem muzeju pa že dolgo prosijo za denar, da bi zgradili paviljon, v katerem bi uredili zbirko NOB, saj je ta zbirka sedaj urejena tako, kot dopuščajo premajhni prostori. Razširitev in uporaba mo dernih razstavnih tehnik pa ni mogoča. „Dolenjski in Beli krajini bomo morali dati v zgodovini NOB tisto mesto, ki jima po pomenu, ki sta ga imeli v tistih časih, pripada, „pravi Štampohar. Najbrž zato, ker je v proučevanju naše NOB in revolucije prišel do trdnega in dokončnega prepričanja, da izhaja vse, na čemer še sedaj gradimo iz bistva naše revolucije ter iz njenih pridobitev. Antona bolijo besede, ki jih govorniki ob različnih priložnostih izgovarjajo: delavskemu razredu moramo dati ... “ „Pa kdo naj mu kaj daje? “ se sprašuje. ,Mar obstaja pri nas še kak drug razred razen delavskega? Saj smo vendar vsi delavski razred. In sami si bomo vzeli, kar nam gre. Zaradi teh „mi" na eni in delavski razred na drugi strani, so pri nas še bogati in revni. Res je, čedalje manj je zadnjih, so pa še. In to ni prav. “ In še o nečem je Anton prepričan. Trdno verjame, da lahko vsak sebe dokaže le z delom. In z delom, ki se mu je predal z dušo in telesom, bo to gotovo dosegel. B. PODOBNIK Sporna zidanica na Trški gori pred miniranjem. Lastnikovo zadnje upanje, ki ga je vzbudilo 76 podpisnikov izjave, je dokončno pokopala eksplozija. (Foto: S. Mikulan) Šola pripravlja mladi rod za življenje in delo, zato mora biti povezana z njima. Na sliki: novomeški gimnazijci med obiskom v tovarni zdravil in farmacevtskih proizvodov Krka. Občani novomeške občine! V tej prilogi so objavljeni programi samoupravnih interesnih skupnosti za različne družbene dejavnosti, da bi se natančneje spoznali z njimi, se o njih dogovorili ter končno o njih tudi odločili. To pravico in dolžnost je prinesel razvoj samoupravnih družbenih odnosov, ki izhajajo iz bistveno drugačnega položaja delovnih ljudi. Ti novi odnosi zagotavljajo vsem občanom, da odločilno vplivajo na to, koliko, zakaj in v kakšne namene prispevajo denar, ki doslej ni bil viden pri vsakokratnih mesečnih izplačilih. Pomembno je tudi, da novi samoupravni družbeni odnosi zagotavljajo delavcem, ki delajo na raz-"v področjih družbenih dejavnosti^ načelu enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci na Področju materialne proizvodnje. Torej: pred nami vsemi je odločitev, za katero se moramo javno dodvoriti, ta priloga pa naj pripomo-re, da bo o teh stvareh vsak naš občan kar najbolje obveščen. Kateri viri dohodkov la splošne in skupne potrebe? Skladno s predlogi za novo ustavo je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o določitvi virov financiranja družbeno-političnih skupnosti in *4moupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974. S tem zakolom je postavljeno načelo, da se splošna poraba v proračunih družbeno-političnih skupnosti financira z davki, taksami in drugimi dohodki, skupna Poraba v samoupravnih interesnih skupnostih pa * prispevki iz osebnega dohodka delavcev in dru-frh oočanov in s prispevki iz dohodka temelir Organizacij združenega dela. S tem se nadaljuje •troškovno razbremenjevanje temeljnih organiza-c*j združenega dela z močnejšim zagotavljanjem *redstev iz njihovega poslovnega uspeha. V določitvi virov dohodkov občin sta glede na Predlog nove ustave vključena davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in davek iz do- hodka temeljnih organizacij združenega dela. Občine imajo ustavno podlago za uvedbo obeh vrst davkov. Vendar se po sedanjih predlogih in izračunih predvideva možnost, da bi občine v letu 1974 praviloma opustile davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in da ne bi uvedle davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. V nadaljnjih razpravah bodo dane dokončne opredelitve tega vprašanja, kar bo vsebovano v družbenem dogovoru. S prispevki iz osebnega dohodka delavcev in s prispevki drugih občanov se financirajo naslednje samoupravne interesne skupnosti: 1. temeljne izobraževalne skupnosti, 2. kulturne skupnosti - temeljne in republiška, 3. telesnokulturne skupnosti - temeljne in republiška, 4. skupnosti otroškega varstva — dnevno varstvo otrok in otroški dodatek, 5. skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije (za vse vrste osnovnega zavarovanja), 6. skupnosti zdravstvenega zavarovanja (za vse oblike zdravstvenega varstva), razen nekaterih, ki se financirajo s prispevkom iz dohodka TOZD), 7. skupnosti za zaposlovanje (za naloge, ki se nanašajo na socialno varnost delavcev). S prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se financirajo: 1. izobraževalna skupnost SRS in posebne izobraževalne skupnosti, 2. raziskovalna skupnost, 3. skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije (za velorizacijo pokojnin ter izdatki za rehabilitacijo invalidov in beneficirano delovno dobo), 4. skupnosti zdravstvenega zavarovanja (za nesreče pri delu in poklicno obolenje, za investicije in nekatere strokovne naloge), 5. skupnosti za zaposlovanje (za priprave za zaposlovanje in stroški za organizacijo službe). sto pričakujemo v letu 1974 nekoliko ugodnejše gibanje gospodarstva, kot je to predvideno za republiko, ker kaže ocena, da se bo družbeni proizvod v občini Novo mesto zvečal v letu 1974 za 25 odstotkov. V skladu z rastjo družbenega proizvoda in načelom, da mora splošna in skupna poraba zaostajati vsaj za 4 odstotke za nominalno rastjo družbenega proizvoda, bi smel znašati porast splošne in skupne porabe v občini Novo mesto v letu 1974 21 odstotkov. Predlogi za porabo sredstev splošne in skupne porabe za leto 1974 v primerjavi z letom 1973 na nivoju občine Novo mesto znašajo: Porabniki Proračun občine Temeljna izobraževalna skupnost Kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Skupnost otroškega varstva Realizacija 1973 38.255.658.00 36.574.095.00 3.359.140.00 600.000,00 3.614.757.00 82.403.650.00 Predlog 1974 50.304.000,00 48.343.655,00 4.500,000,00 4.511,620,00 4.340,000,00 111.999,257,00 Indeks Predlogi navedenih porabnikov sredstev so bili izdelani po enotnih merilih. Osebni dohodki so planirani po veljavnih samoupravnih sporazumih v decembru 1973, materialni izdatki pa na osnovi realizacije v lanskem letu, povečani za določen odstotek. Iz pregleda predlogov porabe izhaja, da planirana poraba presega dovoljen obseg glede na porast družbenega proizvoda v občini Novo mesto. Dokončno uskladitev bo potrebno doseči v času javne obravnave predloženih programov in ko bodo jasni solidarnostni programi posameznih interesnih skupnbsti. V tem pregledu niso zajete samoupravne interesne skupnosti regijskega in republiškega značaja, ker primerjava obremenitve za občino ni mogoča. V času javnih obravnav predloženih delovnih in finan-činih programov nas čaka obsežno in odgovorno delo, da te programe uskladimo z osnovnimi izhodišči realnosti, varčnosti in učinkovitosti delovanja vseh družbenih služb. Večje možnosti mladini za izobraževanje Usklajevanje splošne in vzgojo in skupne porabe za leto 1974 v novomeški občini Z resolucijo o družbeno ekonon\ski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 je sprejeto načelo, da bodo razmerja v delitvi družbenega proizvoda in rast vseh oblik porabe podrejena načelom stabilizacijske politike. Zato bodo dohodki vseh porabnikov splošne in skupne porabe rasli počasneje od družbenega proizvoda za 4 odstotke. Za SR Slovenijo je predvideno, da bo znašal porast družbenega proizvda za 23 odstotkov, porast sploine in skupne porabe pa za 19 odstotkov. V občini Novo me- Vzgoja in izobraževanje dobivata ob nenehnem razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v naši družbi vedno večjo vlogo in pomen. Vse to sc odraža v načrtnem sprejemanju in izvajanju vzgojnoizobraževal-nih programov, ki so temeljne sestavine razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Naloge so področja vzgoje in izobraževanja so načrtovane v zakonskih določilih, vsebujejo jih sprejeti družbeni dokumenti, porajajo pa sc tudi vsakodnevno, skladno s celotnim našim družbenim razvojem. Eden od vidnejših nosilcev razvoja vzgojnoizobraže-valne dejavnosti na območju občine je temeljan izobraževalna skupnost (TIS). Ta deluje z vsemi dejavniki na svojem območju, ki skrbijo za zdravo rast mlade generacije, za usposabljanje kadrov zaizvajanje družbenih nalog. Vertikalno sodeluje TIS z izobraževalno skupnostjo SR Slovenije, ki koordinira delo s tega področja v okviru republike. Vse TIS v republiki so se skupno z izobraževalno skupnstjo SR Slovenije v tem letu sporazumele in spreje- le enoten solidarnostni program financiranja vzgoje in izobraževanja za leto 1974. Program izhaja iz predpisov veljavnih zakonov, iz sprejetih družbenih dokumentov za to delovno področje in stvarnih potreb, ki se v družbi porajajo. Program je izdelan na osnovi enotnih meril o financiranju posameznih nalog in akcij. S takim programom si bo tudi naša TIS prizadevala dosegati čimbolj enake materialne pogoje vzgoje in izobraževanja, skrbela bo za posodabljanje pouka in za uvajanje novejših načinov dela v procesu izobraževanja. Skupno s skladom za gradnjo osnovnih šol pa bo skrbela za načrtno pripravljanje kar najbolj ustreznega prostorskega šolskega fonda. V program solidarnostnega financiranja vzgoje in izobraževanja, ki ga bo izvajala TIS Novo mesto v letu 1974, se vključuje: - vzgojna dejavnost v predšolski dobi, - obvezna osnovnošolska dejavnost mladine in odraslih, - splošna družbenoekonomska vzgoja, - razne šole ali tečaji za življenje, za starše in podobne naloge. TIS bo financirala tudi vso dejavnost, ki je tesno in neločljivo povezana z naštetimi področji dela, sofinancirala pa bo še izobraževalno dejavnost glasbene šole in razne akcije interesnega značaja učencev izven pouka. (Izobraževalno dejavnost v srednjih šolah financira Izobraževalna skupnost SR Slovenije). PREDŠOLSKA VZGOJA a) V občini je vključenih v družbeno predšolsko varstvo in vzgojo preko 700 otrok ali 12 % od celotne predšolske populacije. Organizirano vzgojno delo z otroki se izvaja v 26 oddelkih v Novem mestu, v dveh oddelkih v Šentjerneju, v dveh v Straži, v dveh v Žužemberku, v enem v Dol. Toplicah in v enem v Škocjanu. Za vsak oddelek je sistemizirano delovno mesto vzgojiteljice, na vsaka dva oddelka pa še varuhinja. Tis financira v teh oddelkih vso vzgojno, varstveno in vodstveno dejavnost. Z letom 1974 pa se za celotno republiko uvaja še financiranje amortizacije nepremičnin in premičnin zavodov s tega področja, in to iz skladov TIS. b) V malo šolo imamo vključene vse otroke zadnjega letnika predšolske dobe. Letos bo 42 oddelkov te šole in vsak oddelek bo imel 100 ur pedagoškega dela ali priprav na redno šolanje v osnovni šoli. . Občani novomeške občine: sodelujmo, dogovorimo se in odločimo! Nova šola v Dolenjskih Toplicah: zgrajena s pomočjo samoprispevkov in prostovoljnega dela. c) S testiranjem novincev za osnovno šolo se ugotavljata zrelost in fizična zmožnost otrok za redno šolanje. Testiranih bo preko 1000 otrok. Pod a), b) in c) nakazane naloge bomo mogli izvesti s pomočjo finančnih sredstev, ki so predvidena v višini 3.288.977 dinarjev. V tem znesku ne predvidevamo razširitve oddelkov predšoskega varstva v novih prostorih, ki bodo zgrajeni v tem letu. OSNOVNE IN POSEBNA OSNOVNA ŠOLA a) Za potrebe osnovnošolskega izobraževanja mladine deluje v občini: — 15 popolnih osnovnih šol s — 12 podružničnih osn. šol z — 1 posebna osnov, šola s Skupaj: 6885 učenci v 256 odd. 824 učenci v 39 odd. 123 učenci v 11 odd. 7832 učencev v 306 odd. b) Za učence osnovnih šol imamo organiziranega tudi 27 oddelkov podaljšanega bivanja v šoli (PB), in to: — v Dol. Toplicah 2 odd.s 40 učenci — v Vavti vasi 1 odd.s 15 učenci - Bršlinu 5 odd.z 90 učenci — na Grmu 11 odd. z 260 učenci — v šoli K. Rupena 6 odd.s 113 učenci — v šoli M. Sobar 2 odd.z 58 učenci Vsega PB je 27 odd.s 576 učenci PB v šoli je bolj razvito v Novem mestu, kjer je večja zaposlitev obeh roditeljev. TIS financira s tega področja le vzgojno delo 27 učiteljev. Večjega razvoja tu nismo dosegli zaradi pomanj- rajo delovne organizacije. Splošni del izobraževanja ti-nancira TIS, in to v 1. 1974: - 6 oddelkov osnovnošolskega izobraževanja odraslih, - družbenoekonomsko izobraževanje občanov, - šolo za življenje in šolo za starše. PoUebna finančna sredstva znašajo 347.783 dinarjev. m OSTALE DEJAVNOSTI IN FINANČNA POTROŠNJA - prispevek TIS za solidarnostno izgradnjo osnovne šole Šmarje pri Jelšah, - stroški strokovne službe in samoupravnih organov, - 1 % obvezna rezerva Skupaj ostale dejavnosti 893.232 din. Rekapitulacija potrebnih finančnih sredstev: kanja denarja, prostora in učiteljev. Za celotno dejavnost v osnovnih šolah in v PB je zaposlenih 480 delavcev. Od vseh zaposlenih je 355 učiteljev in strokovnih delavcev, 125 pa administrativnega in tehničnega osebja. Za nakazano dejavnost s področja osnovnega šolstva, in to za bruto OD in za materialne izdatke, potrebujemo v tem letu 37.597.227 dinarjev. c) Z redno dejavnostjo v osnovnih šolah pa so tesno povezani še stroški za naslednje: - amortizacija nepremičnin in premičnin osnovnih iol, - prevozi učencev in nakup kombijev, - sofinanciranje šolskih ekskurzij, - strokovno izpopolnjevanje učiteljev, - vzgojno svetovanje, - obveznosti do drugih TIS, - štipendije za pedagoške kadre, - brezplačni učbeniki, - stroški hospitacijske šole, - stroški posebnih nalog pri šolanju ciganskih otrok Za potrebe pod c) potrebujemo 5.644.161 din. Med navedenim so v tem letu nove postavke: - amortizacija premičnin, - sofinanciranje šolske prehrane, - brezplačni učbeniki, - stroški hospitacijske šole za posodabljanje pouka. Vse postavke so usklajene z enotnim solidarnostnim programom financiranja v republiki. GLASBENA ŠOLA Daje osnovno teoretično in praktično znanje o glasbi in glasbilih. Sola ima 9 oddelkov s 181 učenci. Poučuje 6 rednih in 5 honorarnih učiteljev. TIS financira izobraževalno glasbeno delo za vse učitelje in v tem letu potrebuje 572.275 din. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV Ima organizirano sploSno in strokovno izobraževalno dejavnost. Strokovno izobraževanje naročajo in financi- — Predšolska vzgoja — Osnovne šole in PB — Stroški, vezani na izobraž. delo v osn. šolah — Glasbena šola — Zavod za izobraž. kadrov — Ostale naloge Skupaj vse dejavnosti 3,288,977 din 37,597.227 din 5,644.161 din 572,275 din 347.783 din 893.232 din 48343.655 din drugimi izobraževalnimi skupnostmi, naslednjo izobraževalno dejavnost: - v zavodih'za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, - v srednjih šolah in srednješolskih domovih, - na višjih in visokih šolah in v študentskih domovih, ob tem pa bo namenjala sredstva še: - šolstvu narodnosti in šolanju otrok delavcev v tujini, - izrednemu študiju pedagoške smeri, - podiplomskemu študiju, - raziskovalnemu delu na višjih in visokih šolah, - združenjem visokošolskih zavodov, - nekaterim knjižnicam, - nekaterim zavodom, družbenim organizacijam in strokovnim društvom, - za založniško dejavnost in - za reševanje kadrovskega vprašanja. Za omenjene naloge je po pripravljalnih izračunih potrebno pridobiti 793.262.100 din. 2. Posebna skrb bo veljala tudi v tem letu materialni preskrbi učencev in študentov ter izenačevanju pogojev za šolanje mladih. Sklad te skupnosti daje 4.200 štipendij učencem srednjih šol v mesečnem povprečju 570,00 din. Ti štipendisti so največ otroci iz kmečkih in delavskih družin. Študentom daje sklad 1000 štipendij. Več kot polovica štipendistov je iz delavskih in kmečkih družin. Sklad daje študentom tudi 2000 posojil. Za izpolnitev teh obveznosti je potrebnih v letu 1974 46.000,000 din. 3. Izobraževalna skupnost regresira tudi oskrbnine socialno šibkim učencem in študentom v domovih. Krije tudi investicijsko vzdrževanje teh domov, amortizacijo opreme in nepremičnin. Potrebna so finančna sredstva v višini 20.000,00 din. 4. Iz tega sklada se regresirajo nadalje prevozi v šole. Za te potrebe mora skupnost pridobiti 25.000.000 din. Regresirajo se tudi poučne ekskurzije, za kar je treba pridobiti 5.000.000 din. 5. Za modernizacijo izobraževalnega procesa potrebuje republiška izobraževalna skupnost v letu 1974 finančna sredstva še za: Skupaj potrebe pod 5) 6. Investicije v letu 1974: a) Osnovno šolstvo b) Posebne osnovne šole c) Srednje šole č) Dijaški domovi Skupaj za investicije 22398.000 din 73.600.000 din 2.860.000 din 56.458.000 din 77.400.000 din 210.318.000 din Rekapitulacija potrebnih sredstev Izobr. skup. SRS: 1. Redna dejavnost raznih zavodov 2. Stipendije in posojila 3. Regresiranje oskrbnin v domovih in vzdrževanje domov 4. Regresiranje prevozov v šolo in poučnih ekskurzij 5. Modernizacija izobraž. procesa 6. Investicije za šole in domove Skupni potrebe 793.262.100 din 46.000.000 din 20.000.000 din 30.000.000 din 22.398.000 din 210.318.000 din 1.121,978.100 din Vse naloge, ki jih navajamo, naj bi se financirale, iz prispevka oJ bruto OD delavcev po enotni stopnji, veljavni za celotno republiko. Potreba manjših investicij na področju vzgoje in izobraževanja, odplačevanje anuitet na razne kredite in še za nekatere dejavnosti bomo morali plačevati iz posebej pridobljenih finančnih sredstev v lokalnem merilu in po medsebojnih dogovorih. Naše kratice: TIS - temeljna izobraževalna skupnost, PB - podaljšano bivanje v šoli Pripomba: Dejavnost vseh srednjih šol v občini se financira iz sklada Izobraževalne skupnosti SRS. Program financiranja izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 1. V tem letu bo izobraževalna skupnost SR Slovenije financirala v skladu s predpisi, družbenopolitičnimi dokumenti, dogovori in sporazumi poleg akcij solidarnostnega značaja, kjer bo nastopala skupaj s temeljnimi in a) delo na projektih modernizacije pouka, kijih pripravlja Zavod za šolstvo b) hospitacijsko dejavnost 5.948.000 din 900.000 din Republiškemu centru programiranega učenja za: a) nabavo novih učil pri uvajanju modernejših metod 4 programiranega pouka j .700.000 din b) stroške poslovanja centra c) delež RCPU za uporabo računalnika Republiški računski center-investicije v opremo Nadaljevanje akcij za nakup sodobnih učil 300.000 din 1.550.000 din 4.000.000 din Izobraževalna skupnost si bo prizadevala pridobiti potrebna finančna sredstva in financirati vso redno dejavnost, poleg tega pa nuditi čim večjo soudeležbo za regresiranje ostalih nakazanih nalog. Program izvajanja o-troškega varstva v SR Sloveniji in občini Novo mesto v letu 1974 Nekatere naloge s področja otroškega varstva uresničuje skupnost otroškega varstva na ravni republike preko Republiške skupnosti, za kar je potrebno združevati tudi fmančna sredstva. Te naloge so: izplačevanje otroškega dodatka, pomoč za opremo novorojenca, pomoč nezadostno razvitim občinam ter druge naloge, ki imajo pomen za vso republiko. Za uresničevanje le-teh je potrebno združevati sredstva na širši solidarnostni osnovi. V letu 1974 predlagamo, da se na ravni republike združujejo sredstva za uresničitev naslednjih nalog: DENARNE DAJATVE DRUŽINAM 1. Otroški dodatek za otroke delavcev: 8.000.000 din I. varianta Poprečje na druž. člana mes. din do 700 700 do 900 900 do 1200 Za prvega otroka din 160 130 95 Za drugega in n asi. otr. 240 200 150 Število otr. v republiki 297.000 Skupna potrebna sredstva 640 milijonov din. V ogrevano sodobno šolo vstop v copatah. Posnetek je iz Dol. Toplic. II. varianta Poprečje na druž. Za prvega Za drugega Število otr. člana mes. din otroka din in nasl. otr. v republiki do 700 160 240 700 do 900 130 200 279.000 900 do 1100 95 150 Skupna potrebna sredstva 616 milijonov din (v občini Novo mesto je v letu 1973 prejemalo otroški dodatek 7.475 otrok). 2. Otroški dodatek za otroke iz socialno šibkih kmečkih družin bi prejemalo 25.000 otrok v višini 95 din mesečno. Potrebna sredstva 30 milijonov din. (v občini Novo mesto prejema otroški dodatek 523 socialno ogroženih kmečkih otrok). 3. Posebni dodatek za otroke samohranilcev prejema 30.000 otrok po 50 dinarjev na mesec. Potrebna sredstva 20 milijonov dinarjev. 4. Posebni dodatek za težje prizadete otroke prejema 3.000 otrok po 85 din na mesec. Potrebna sredstva 3 milijone dinarjev. 5. Pomoč za opremo novorojenca za 32.000 otrok po 600 din, kjer je poprečni dohodek na člana družine do 900 din, in po 300 din vsi drugi. Potrebna sredstva 11 milijonov 500 tisoč din. 6. Za službo, ki izvaja postopek 10 milijonov 500 tisoč dinarjev. POMOČ MANJ RAZVITIM OBMOČJEM 7. Za kreditiranje gradnje 600 mest v vzgojnovarstveni dejavnosti v višini 50 odstotkov investicijskih stroškov; za subvencioniranje cene za dnevno varstvo 3800 predšolskih otrok v višini 10 odstotkov celotne cene; tretjino stroškov za usposabljanje kmečkih otrok, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju. Potrebna sredstva 14 milijonov dinarjev. -DRUGE OBVEZNOSTI 8. Obresti za kredite 4 milijone 800 tisoč dinarjev. 9. Za stroške strokovne službe Republiške skupnosti in stroške dela samoupravnih organov 1 milijon 200 tisoč dinarjev. 10. Obvezna 1 odstotna rezerva 6 milijonov dinarjev. NOVA NALOGA Podaljšanje porodniškega dopusta zaradi nege in varstva otroka vsem zaposlenim materam do otrokovega izpolnjenega 6. meseca starosti in polovični delovni čas matere do otrokovega 8. meseca starosti. Potrebna sredstva 32 milijonov 700 tisoč dinarjev. SKUPNA SREDSTVA A. Ce bi sprejeli otroški dodatek po prvi varianti, je potrebno zagotoviti v SRS 773.700.000 din (to je za 37 odstotkov več sredstev kot v letu 1973). B. Če bi sprejeli otroški dodatek po drugi varianti, je potrebno zagotoviti v SRS 749.700.000 din (to je za 33 odstotkov več sredstev kot v letu 1973). Za izpeljavo celotnega programa bi znašala stopnja prispevka: - po prvi varianti 2,58 odstotka od izplačanega osebnega dohodka - po drugi varianti 2,49 odstotka od izplačanega osebnega dohodka Zaradi različne materialne sposobnosti gospodarstva v slovenskih občinah je nujno solidarnostno združevati sredstva na območju republike, sicer bi se socialne razlike med otroki bistveno povečale, kar pa bi bilo nevzdržno. Za ilustracijo naj povemo, da so nekatere slovenske občine v letu 1973 solidarnostno prispevale za otroke iz novomeške občine 131.700 din (v letu 1973 je bila stopnja 2,31 odstotka). PROGRAM OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI NOVO MESTO Od leta 1968, od kar je bil ustanovljen sklad za otro-fco varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Novo mesto, je bilo zbranih 8.982.000 din. S temi sredstvi in s Posojilom v višini 3.030.000 din je bilo pridobljenih 390 novih mest v občini. V gradnji pa je še vrtec v Šentjerneju, ki bo imel prostora za 120 otrok. Urejeni so bili že obstoječi otroški vrtci v Žužemberku, Škocjanu, Straži in Novem mestu. 110.000 din je bilo porabljenih za otroški dodatek najbolj socialno ogroženim otrokom iz taneč kih družin. Kljub temu da je bilo v občini zadnja leta pridobljenih 390 novih mest v vrtcih, pa smo po odstotku zajetih otrok v organizirano otroško varstvo med zadnjimi v Sloveniji. V Novem mestu je bilo v letu 1973 odklonjenih 300 otrok. Poleg samega Novega mesta, kjer najbolj primanjkuje mest za predšolsko varstvo, bo potrebno v naslednjih letih zgraditi nov vrtec v Žužemberku, ker so sedanji prostori neprimerni in premajhni, in na novo urediti otroško varstvo v Mirni peči, kjer sc že kažejo potrebe Po organiziranem varstvu predšolskih otrok. Za leto 1974 je nujno potrebno zagotoviti sredstva za: U odplačevanje posojil 2. ureditev otročkih •gnšč na Mestnih njivah in Nad mlini gradnjo novega °troSkega vrtca v Novem mestu Otroški vrtec bi bU montažni Hi bi imel prostora 120 otrok 4. otroški vrtec Straža dokončanje ureditve *tavbe in oprema ** eno igralnico 260.000 din 50.000 din 5. namenska sredstva za kritje oskrbnih dni za počitniško letovanje* socialno in zdravstveno ogroženih predšolskih in šolskih otrok 6. ostali izdatki (ustanovitev skupnosti otroškega varstva, obvezno 1 % rezerva) \ SKUPAJ: 400.000 din 100.000 din 4.340.000 din Namenska sredstva za kritje oskrbnih dni za počitniška letovanja socialno in zdravstveno ogroženih predšolskih in šolskih otrok do letošnjega leta sklad za otroško varstvo in plačeval, ker so ta sredstva na podlagi prostovoljnih prispevkov dajale delovne organizacije neposredno občinskemu odboru RK, ki je skupno z ZPM organiziral počitniško letovanje. Menimo, da je ta oblika otroškega varstva izredno važna in tudi zelo razširjena v naši občini, saj je v letu 1973 letovalo že 658 socialno in zdravstveno ogroženih otrok, zato je nujno, da se ta sredstva zagotovijo v programu. S tem pa bi se prispevek delovnih ljudi povečal od sedanjih 0,45 % na 0,50 % od bruto osebnih dohodkov. S sredstvi, ki so bila planirana že prejšnja leta pa se bo uresničeval program otroškega varstva, ki je bil sprejet v letu 1969 in naj bi bil dokončno uresničen v letu 1975. Skladu za neposredno otroško varstvo je torej potrebno zagotoviti za leto 1974 skupaj 4.340,000 din ali 35,6 % več kot v letu 1973 (v letu 1973 3 milijone 200 tisoč dinarjev). Da se bodo sredstva v planirani višini zbrala, pa je potrebno lanksko stopnjo zvišati na 0,50 % ali za 0,05 več kot v letu 1973. Program kulturnih dejavnosti v letu 1974 Kulturna skupnost Novo mesto programira in usmerja kulturne dejavnosti v občini Novo mesto ter povezuje interese delovnih ljudi na tem področju. Program kulturne dejavnosti uresničujejo poklicne kulturne ustanove, ki nudijo delovnim ljudem večino možnosti za kulturno udejstvovanje, in Zveza kulturno prosvetnih organizacij, ki samoupravno povezuje amaterske skupine ter društva, kjer se lahko delovni ljudje v skladu s svojimi nagnjenji vključujejo v aktivno kulturno udejstvovanje. Za muzejsko dejavnost na novomeškem področju bo skrbel DOLENJSKI MUZEJ, ki proučuje, zbira, hrani in prikazuje zgodovinsko gradivo iz dolenjske regije v arheološkem, etnografskem, kulturno zgodovinskem oddelku in v oddelku NOB. Poleg stalnih razstav pripravljajo posamezni oddelki tudi tematsko zaokrožene občasne razstave. Za knjižničarsko dejavnost bo skrbela STUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA, ki vključuje tudi ljudsko in pionirsko knjižnico ter opravlja matično službo za 11 ljudskih knjižnic v večjih središčih v občini. Medtem ko nudi Studijska knjižnica delovnim ljudem predvsem knjige za študij in strokovno izpopolnjevanje, izposojajo ljudske knjižnice leposlovne in poljudnoznanstvene knjige. Za gledališko dejavnost bo skrbel ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST, ki bo organiziral v okviru abonmaja poklicnih gledališč 10 predstav za odrasle in 6 predstav za mladino. Za aktivno gledališko udejstvovanje delovnih ljudi skrbi 7 amaterskih gledaliških družin v-okviru kulturno-prosvetnih društev. Za gledališko vzgojo najmlajših bo skrbelo LUTKOVNO GLEDALIŠČE pri ZKPO. 3.500.000 din Organizirano predšolsko otroško varstvo: otroške jasli za najmlajše na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Za glasbeno dejavnost bo skrbel ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST, ki bo organiziral v okviru abonmaja poklicnih glasbenih skupin 6 koncertov za odrasle in 6 koncertov za mladino. Za glasbeno vzgojo mladih si bo prizadevala GLASBENA MLADINA, medtem ko se delovni ljudje lahko aktivno glasbeno udejstvujejo v 9 pevskih zborih, treh godbah na pihala, 1 godalnem orkestru Drugo veliko nerešeno vprašanje kulturne dejavnosti so investicijsko-vzdrževalna dela, ki daleč zaostajajo za predvidevanji srednjeročnega razvojnega načrta, ker dotok sredstev za investicije v kulturi v preteklosti ni bil sistemsko urejen. Zaradi tega se je nakopičilo več nujno potrebnih obnovitvenih posegov na kulturnih objektih. Za zagotovitev kulturnih potreb na območju Kulturne skupnosti Novo mesto in za zagotovitev novomeškega deleža za Kulturno skupnost Slovenije je v 1. 1974 skupaj potrebnih 5.925.000 din. PREGLED RAZDELITVE SREDSTEV KS NOVO MESTO 30.000 din Medicinska šola: skozi teorijo in prakso Dolenjska galerija: hram kulturnih prireditev in v drugih zabavnoglasbenih skupinah, ki delujejo v okviru-kultumo prosvetnih društev. Za likovno dejavnost bodo skrbeli: DOLENJSKA GALERIJA (10 razstav), DOLENJSKA SLIKARSKA KOLONIJA (upodabljanje dolenjske pokrajine) in LIKOVNA SKUPINA pri ZKPO, ki bo skrbela za vzgojo likovnikov amaterjev. Za literarno dejavnost bodo skrbeli Občinski svet ZKPO in kulturno-prosvctna društva, ki bodo organizirali več literarnih večerov domačih ustvarjalcev in gostov (pesnikov in pisateljev). Za razvoj kinematografske dejavnosti bo skrbel ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST, ki bo kot matična ustanova povezoval 7 kinematografov in potujoči kino ter skrbel za enotno repertoarno politiko. Skrbel bo tudi za razširitev kinematografske mreže v občini. Za ohranjevanje kulturnih dobrin in zakladov iz preteklosti bo skrbel LJUBLJANSKI REGIONALNI ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO, ki razen dokumentiranja in proučevanja kulturnozgodovinskih spomenikov načrtuje v 1. 1974 še obnovitvena dela na gradovih Hmeljnik, Žužemberk in Soteska ter nekatera druga spomeniško-varstvena dela. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA bo zbiral, urejal in proučeval pisano zgodovinsko gradivo na območju občine. Da bi zagotovil čim več možnosti za aktivno kulturno dejavnost amaterjev bo OBČINSKI SVET ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ organiziral vrsto srečanj, občinskih in medobčinskih revij amaterskih skupin na gledališkem, glasbenem, likovnem in literarnem področju za odrasle amaterje in mladino. Ob priliki pomembnih zgodovinskih in kulturnih obletnic ter ob drugih pomembnih dogodkih bo Občinski svet ZKPO organiziral proslave in slavnostne akademije. ZKPO bo organizirala tudi v 1. 1974 republiško srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju. Poseben problem novomeške kulturne dejavnosti je pomanjkanje kadrov. Zato bo Kulturna skupnost štipendirala študente za delo v kulturi, ZKPO pa bo organizirala več tečajev za zborovodje, režiserje, igralce, za filmsko v/.gojo in podobno. 1. Knjižničarstvo 2. Muzejska dejavnost 3. Gledališka dejavnost 4. Glasbena dejavnost 5. Likovna dejavnost 6. Literarna dejavnost 7. Kinematografska dejavnost 8. Spomeniško varstvo in varstvo arhivov 9. Druge dejavnosti 10. Redna dejavnost KS, ZKPO in KPD 11. Proslave in akademije 12. Obvezna rezerva 13. Prispevek KS Slovenije Skupaj 1.294.600 din 805.000 din 196.250 din 297.840 din 120.000 din 55.000 din 70.000 din 500.000 din 456.000 din 546.060 din 100.000 din 59.250 din 1.425.000 din 5.925.000 din Koliko za skupne potrebe kulture v republiki? V .skladu z novo ustavo in predlogi zakonov bodo kulturne skupnosti v bodoče financirane iz bruto osebnih dohodkov. Po republiškem izračunu bi skupna sredstva za kulturno dejavnost v 1. 1974 (sredstva iz obveznih virov v 1. 1973, povečana za stopnjo, določeno v resoluciji) znašala 0,79 % bruto osebnih dohodkov v 1. 1974. Od tega bi zadržala Kulturna skupnost Novo mesto 0,60 %, KS Slovenije pa bi prispevali za skupne potrebe 0,19 %. Kulturna skupnost Slovenije naj bi v 1. 1974 pospeševala tiste dejavnosti, ki so pomembne za celotno slovensko kulturo in Tei bodo lahko pomembneje prispevale k nadaljnjemu kulturnemu razvoju. Pospeševala bo predvsem: 1. izvirno ustvarjalnost in drugo dejavnost na literarnem, knjižničnem, gledališkem, glasbenem, likovnem, galerijskem, muzejskem, arhivskem in spomeniškovar-stvenem področju; 2. založniško dejavnost; 3. filmsko dejavnost; 4. kulturno dejavnost na manj razvitih območjih; 5. kulturno dejavnost Slovencev zunaj republiških meja, zlasti še Slovencev v zamejstvu; Kultura spet pridobiva častilce, nastopajoči pa poslušalce. 6. kulturno dejavnost drugih narodnosti v SR Sloveniji; 7. kulturne stike z drugimi jugoslovanskimi narodi; 8. kulturne stike s tujino; 9. redno dejavnost in akcije republiških društev s področja kulture; 10. del sredstev bo namenila za nagrade in štipendije in 11. za urejevanje prostorov za kulturno dejavnost. KULTURNA SKUPNOST NOVO MESTO Program letošnje telesno kulturne dejavnosti v novomeški ■ v« ■ občim n. TELESNA VZGOJA ŠOLSKE MLADINE Osnovna naloga TTKS bo v naslednjem obdobju ustvaritev pogojev za redni pouk telesne vzgoje na vseh osnovnih in srednjih šolah. V aktivno delo ŠŠD je vključeno v občini Novo mesto približno 3000 učencev in dejansko stanje v osnovnih šolah zadovoljuje, v srednjih pa je kritično. V srednjih šolah moramo pričeti šolati strokovne kadre iz vrst dijakov, zagotoviti sredstva in materialne pogoje za nagrajevanje in štipendiranje strokovnih kadrov in dopolniti in usposabljati objekte za množičnost. III. REKREATIVNA DEJAVNOST S široko propagandno akcijo moramo obvestiti ljudi o koristnem vplivu vsakodnevne športne rekreacije za potrebe delovnega človeka. V. OBJEKTI Za normalno delo športa in rekreacije so potrebni športni objekti, naprave in rekviziti. V Vavti vasi bi zgradili atletsko stezo, v Žužemberku atletsko stezo in jamo za skoke ter popravili dom, v Stopičah bi dokončali graditev rokometnega igrišča, v Šentjerneju bi zgradili skakalnico za smučarske skoke, v Smarjeti bi zgradili rokometna igrišča, na Otočcu pa prekrili dom Partizana. VI. TTKS Novo mesto kot soustanoviteljica TKS SR Slovenije je dolžna pomagati pri izvajanju in sofinanciranju republiškega in zveznega programa, ki vsebuje razvoj množičnosti vrhunskega športa, znanstvenega založniškega de- 1. financiranje redne dejavnosti TTKS in ObZTK 682.820.- 2. Izgradnja in vzdrževanje športnih objektov 2.102.800.- 3.Financiranje dejavnosti društev in klubov 1.726.000.- 4.511.620 4. Financiranje programa TKS SR Slovenije -900.000 Skupaj razpoložljivo za potrebe TTKS v občini 3.411.620.- Izhodišča za družbe- no dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o programu in financiranju zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 Predlog izhodišč za sklenitev samoupravnega sporazuma o programu in financiranju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva za leto 1974 je obravnavala skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto dne 26. 12. 1973. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno predlog dopolniti in ga uskladiti z izhodišči za družbenoekonomski razvoj za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje za leto 1974, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine SR Slovenije. Obenem pa morajo izhodišča zajeti tudi specifičnosti naše skupnosti, ki vplivajo na program zdravstvenega varstva in s tem tudi na financiranje. Tako dopolnjen predlog je 21. 1. 1974 sprejel izvršilni odbor skupščine začasne skupnosti. V občini Novo mesto je 15 športnih panog, ki so vključene v razne lige tekmovanj. Med temi so poleg ostalih tudi: atletika, smučanje, nogomet, rokomet, košarka, odbojka, namizni tenis, balinanje, kegljanje, šah, go, kolesarstvo, streljanje itd. Najvidnejše uspehe so dosegle tiste panoge, kjer delajo prizadevni amaterski delavci, ki vodijo politiko množičnega vključevanja mladine v društvo in iz te množice črpajo talente in jih vzgajajo v vrhunske športnike. Zal je načrtno delo pri kvalitetnem športu oviralo stalno pomanjkanje finančnih sredstev. Čimveč tudi vrhunskih športnih tekmovanj za mladino in odrasle. Za izvedbo predvidenega programa so potrebna naslednja finančna sredstva: / Telesnokulturno dejavnost moramo obravnavati skupaj s splošnimi premiki v naši družbi. Njena naloga in namen je bogatiti človeško osebnost, njegovo življenje in delo. Zato moramo omogočiti mladi generaciji tako telesno vzgojo, ki bo zagotovila posamezniku največji razvoj njegovih telesnih in duhovnih sposobnosti ter telesno krepitev, kar je pogoj za večjo delovno sposobnost, večjo storilnost in večjo obrambno sposobnost. I. TELESNA VZGOJA PREDŠOLSKE MLADINE Sedanje stanje v občini Novo mesto ne zadovoljuje. Le okrog 700 otrok ima možnosti za telesnovzgojno vadbo v okviru vrtcev in TVD Partizan. Za izboljšanje tega stanja moramo: a) v okviru vzgojnovarstvenih ustanov in telesnovzgoj-nih društev „Partizan1* ustanoviti oddelke cicibanov, ki bi vadili pod strokovnim vodstvom, b) taborniki pa morajo uvesti primerno vadbo za predšolske otroke. A) REKREATIVNA DEJAVNOST ODRASLIH V OZD OZD naj organizirajo aktivni odmor med delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom in letnimi dopusti. B) REKREATIVNA DEJAVNOST VTELESNOVZGOJNIH IN SPECIALIZIRANIH ORGANIZACIJAH Telesnovzgojna društva in specializirane organizacije bodo uvedle redno vadbo v društvih Partizan in športnih in smučarskih društvih ter postavili dve TRIM stezi. V Novem mestu imamo dva centralna objekta, ki jih je potrebno dokončno urediti in redno vzdrževati. Poleg tega pa bi pričeli izgradnjo enega pokritega igrišča v mestu in šolskega igrišča v Bršlinu. III. VRHUNSKI TEKMOVALNI ŠPORT IN DEJAVNOST TABORNIKOV IN PLANINSKIH DRUŠTEV IV. KADRI la in kadrovskih potreb; enakomernega razvoja fizične kulture v vsej Sloveniji; investicijskega vzdrževanja in izgradnjo republiških centrov; organizacijske potrebe. Tudi potapljaški šport je čedalje bolj priljubljen med mladino v novomeški občini Kadri so temelj vsakega razvoja, tako tudi pri telesni kulturi, ki do sedaj ni bil načrtno usmerjen. Pri planiranju strokovnega kadra bomo .norali delati v treh smereh: - amaterski kadri (funkcionarji, vodniki, sodniki, trenerji) - honorarni kadri (vodniki in trenerji) - profesionalni kadri (učitelji, organizatorji rekreacije in trenerji) Posebno vprašanje je strokovni kader v OZD; morali bi poskrbeti za ustrezne kadre, poslati jih v tečaje, kjer bi pridobili ustrezno izobrazbo. Organizacije z več kot 500 zaposlenimi bi morale imeti svojega profesionalnega organizatorja rekreacije. V skrajšani obliki ga posredujemo vsem zavarovanim osebam skupnosti, predvsem pa delavcem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela, in delovnim ljudem, družbenopolitičnim skupnostim in drugim skupnostim, da združijo svoja sredstva in sklenejo družbeni dogovor o splošni in skupni porabi ter samoupravni sporazum o programu in financiranju zdravstvenega varstva in zavarovanja samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PREBIVALSTVA ZA LETO 1974 Program zdravstvenega varstva prebivalstva dolenjskih občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje v letih 1971 — 1975 je bil sprejet z družbenim dogovorom med občinskimi skupščinami, zdravstvenimi delovnimi organizacijami in skupnostjo zdravstvenega zavarovanja. Predvidevanja in smernice razvoja zdravstvenega varstva in zdravstva se v osnovnih komponentah realizirajo po programu. Zdravstvena služba izvaja zdravstveno varstvo po enotni zdravstveni politiki naše družbe z naslednjimi nalogami: - preprečevati vse tiste bolezni, ki jih lahko obvladujemo, - povrniti zdravje - zdraviti, kadar že nastopi bolezensko stanje, - okvare po bolezni rehabilitirati do najvišje meje, - večati sposobnost za delo in omejevati izgube narodnega dohodka, - podaljšati življenjsko dobo in zmanjšati umrljivost - krepiti celotno zdravje - telesno, duševno in socialno ter s tem tudi obrambne sposobnosti naroda. Te cilje bomo dosegli z nadaljevanjem dosedanjega dela po sprejetem programu ter s sredstvi, ki jih v U namen zbiramo na podlagi solidarnosti in medsebojna menjave dela. Kadrovsko in ekonomsko realnost usklaju jemo z medsebojnim dogovarjanjem, planiranjem in za vestnimi odločitvami. Pri načrtovanju programa zdravstvenega varstva za le to 1974 je potrebno izhajati iz potreb našega prebival stva oziroma zavarovanih oseb. Zagotovitev potrebnega zdravstvenega varstva terja 126.000 zavarovanih oseb Število zavarovanih oseb glede na določene specifičnost raste hitreje od števila prebivalstva in hitreje, kot načrtujejo republiška predvidevanja. Obenem pa se spreminja struktura tako po starosti kot zavarovanju in tudi obolevanje ljudi z vsemi boleznimi moder .ega časa. Zavarovane osebe iščejo zdravstveno pomoč pretežno v zdravstvenih delovnih organizacijah na območju skupnosti, izven regije pa tisti, ki ne prebivajo v regiji in za tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nimamo organiziranih ali pa so kapacitete premajhne. S tem programom se nudi osnovno zdravstveno varstvo v okviru dejavnosti Zdravstvenega doma, bolnišnična oskrba je zagotovljena vil oddelkih Splošne bolnice Novo mesto, ambulantno-specifične preglede enako zagotavlja bolnišnica, nadalje je preskrbljeno za higien-sko-epidemiološko dejavnost in drugo dejavnost s strani Zavoda za zdravstveno varstvo. Oskrba celotnega prebivalstva z zdravili je zagotovljena z lekarniško službo. Za potrebe rehabilitacije, nadomestnega in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja so na voljo specializirana zdravilišča v SRS, med njimi tudi Dolenjske in Šmarješke Toplice v naši regiji. Za zadovoljitev pričakovanih potreb zdravstvenega varstva pa bo potrebno predvsem kadrovsko okrepiti zdravstveno službo ter tudi prostorsko zagotoviti potrebne delovne pogoje. Zaradi velike deficitarnosti zdravstvenega kadra v naši regiji se pri načrtovanju finančnih potreb upošteva 4 odst. povečanje potrebnega zdravstvenega kadra, medtem ko bi osnovna zdravstvena služba potrebovala vsaj 10 % novih kadrov. Gledano v celoti, lahko ugotovimo, da je obseg zdravstvenega varstva v letu 1974 zagotovljen v tolikšni meri kot leta 1973. Obstajajo pa potrebe, ki terjajo prioritetno reševanje že v letu 1974, predvsem: - organizacijsko in kadrovsko je treba okrepiti službo za varstvo otrok, šolske mladine, žena in medicine dela, - izpopolniti patronažno službo, - izboljšati zobozdravstveno varstvo pri mladini, - ustanoviti dispanzer za alkoholike v Novem mestu, - izpopolniti dispanzersko-psihiatrično oziroma specialistično dejavnost. Za uspešno izvajanje zdravstvenega varstva pa so poleg ustreznega zdravstvenega kadra potrebni tudi prostori in sodobne delovne priprave. V ta namen se že od leta 1971 zbirajo investicijska sredstva po posebnem družbenem dogovoru med občinami v regiji, skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Do sedaj je realizirana izgradnja II. faze bolnišnice, kasni pa gradnja objektov za osnovno zdravstveno dejavnost v Črnomlju in Novem mestu. Obenem se javljajo tudi nove obveznosti, predvsem izgradnja pomožnih tehničnih objektov, v bolnišnici, adaptacija zdravstvenega doma v Metliki in še nekatere druge potrebe. Ta program za leto 1974 predstavlja za skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva: - enak obseg nudenega zdravstvenega varstva iz leta 1973, povečan za večje število zavarovanih oseb, - izpopolnitev zdravstvenega kadra ter s tem omilitev pomanjkanja kadrov, - odpravo zaostajanja ravni zdravstvenega varstva ter - odpravo pomanjkanja prostorov in opreme in realizacijo prioritetnih nalog v tem letu. OVREDNOTENJE PROGRAMA IN FINANCIRANJE Osnova za finančno ovrednotenje programa zdravstvenega varstva in financiranje celotnega zdravstvenega zavarovanja za leto 1974 temelji na: - resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, ki terja da se morajo naši izdatki za enak obseg zdravstvenega varstva kot leta 1973 v letu 1974 gibati v skladu z gibanjem družbenega proizvoda oziroma nekoliko pod to ravnijo; - izhodiščih za družbeni dogovor o splošni in skupni Porabi v letu 1974 ter osnovah za sklenitev splošnega družbenega dogovora o programiranju in financiranju na Področju zdravstvenega varstva in zavarovanja za leto 1974; - specifičnih potrebah prebivalstva in zavarovanih oseb ter zdravstvenih delovnih organizacij pri nudenju zdravstvenega varstva v naši skupnosti, ki izhajajo iz Pričujočega programa. Pri izračunu potrebnih sredstev smo izdatke razdelili na: - izdatke za zdravstveno varstvo, - izdatke za denarne dajatve in - ostale izdatke. Skupni izdatki bodo torej znašali 201.531.000 din ali 24.53 % več kot leta 1973. Ta znesek zajema tudi že dogovorjene investicije za zdravstvo na območju regije in sredstva za sofinanciranje Kliničnega centra v Ljubljani, ki se izvaja po posebnem sporazumu od 1. 1. 1972 dalje. Da se zagotovi navedeni redni obseg zdravstvenega varstva in zavarovanja ter poravnajo tudi obveznosti, katere je skupnost imela že v letu 1972 in 1973 (investicije), je potrebno s financiranjem zbrati potrebna sredstva. Sredstva za financiranje pa se zagotovijo s prispevki zavarovancev iz bruto osebnega dohodka, s prispevki od dohodka TOZD, s prispevki zavarovancev - kmetov, s prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev in drugimi manUimi nri«n#»vlri Po stopnji prispevka iz bruto osebnih dohodkov (izvirni dohodki) je skupnost v letu 1973 ustvarila 7*7,90 % vseh dohodkov. V letu 1974 pa bo potrebno, da se s pomočjo stopnje zagotovi 79,47 % izvirnih dohodkov za pokritje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva in zavarovanja. Povsem nova obveznost iz izvirnega dohodka bo v letu 1974 nastala z ustanovitvijo republiškega solidarnostnega sklada, ki bo zahteval 850.000 din sredstev. Problematično pa je nadaljnje sofinanciranje zdravstvenega varstva zavarovancev - kmetov s strani občin. Ce bo dogovorjeno, da se razbremenijo občinski proračun. za sredstva, namenjena za sofinanciranje skupnosti, bo potrebno iz izvirnih dohodkov pridobiti še 5.750.000 din. Vsi ostali viri dohodkov skupnosti predstavljajo 20.53 % oziroma z upoštevanjem financiranja solidarno- A) IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO Za zagotovitev zdravstvenega varstva v enakem obsegu ter upoštevaje specifične potrebe naše skupnosti bo potrebno 166.569.250 din, kar je 25,30 % več, kot je bilo porabljeno v letu 1973. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se izdatki zdravstvenega varstva realizirajo po ceni zdravstvene storitve, katere bistvena ejementa sta osebni dohodki in materialni stroški, ter da zdravstvene delovne organizacije poslujejo po dohodkovnem sistemu. Zato so ti izdatki močno odvisni od gibanja cen na trgu ter gibanja osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih. Tako je predvideno le 15 odst. povečanje materialnih stroškov, stroškov za zdravila za 36 % ter osebni dohodki po veljavnih sporazumih decembra 1973. B) IZDATKI ZA DENARNE DAJATVE Skupnost mora po zakonu in statutu zagotoviti zavarovancem izplačilo nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ter za porodniški dopust, dalje potne in prevozne stroške ter povračila v primeru smrti (posmrtnina, pogrebnina). Višina nadomestila je regulirana s predpisi in je vezana na gibanje osebnih dohodkov, odvisna pa je od števila dela nezmožnih aktivnih zavarovancev ter osebnega dohodka iz preteklega leta. Za leto 1974 načrtujemo 27.944.000 din za vse oblike denarnih dajatev, kar predstavlja povečanje v primerjavi z letom 1973 za 21 . C) OSTALI IZDATKI Med ostale izdatke vštevamo premijo za zdravstveno pozavarovanje, povračila za izvajanje službe, povračila davčnim upravam za evidenco, odmero in izterjavo kmečkih prispevkov, stroške samoupravnih organov, bančne in druge stroške. Po strukturi predstavljajo ti stroški le 3,48 % vseh stroškov skupnosti ter sc v letu 1974 povečujejo za 21 % v primerjavi z letom 1973. Predvideni izdatki in dohodki skupnosti v letu 1974 164.070.000 A) IZDATKI: Znesek — zdravstveno varstvo po pogodbah 136.400.000 — zdravila in injekcije na recepte 26.112.000 — ostali izdatki zdravstvenega varstva 4.057.250 Zdravstveno varstvo skupaj 166.569.250 Denarne dajatve skupaj 27.944.000 Ostali izdatki skupaj 7.017.750 VSI IZDATKI SKUPAJ 201.531.000 B) DOHODKI: — prispevki iz osebnih dohodkov in iz dohodkov TOZD (izvirni dohodki) a) za programirani obseg zdravstvenega varstva in zavarovanja z investicijami s b) nova obveznost zaradi izpada obveznosti občinskih proračunov v sofinanciranju skupnosti c) nova obveznost — sofinanciranje republiškega solidarnostnega sklada Izvirni dohodki skupaj (a+b+c) — prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev — prispevki zavarovancev — kmetov — ostali dohodki SKUPAJ VSI DOHODKI V PRIMERJAVI S PORABO V 1973 206.450.000 Izločitve: a) v obvezni rezervni sklad 4.086.000 b) v solidarnostni sklad SRS 833.000 CISTI DOHODKI 201.531.000 5.750.000 850.000 170.670.000 18.000.000 11.400.000 6.380.000 Indeks R/73=l 00 124,04 136.00 107,40 125,30 121.01 121,00 124,53 143,13 148,89 130,08 118,75 136,60 125,29 124,53 Z lanskega zborovanja zdravnikov na Otočcu in dogovor: za več denarja več ljudskega zdravja. Krvodajalstvo: del zdravstvene skrbi za prebivalstvo KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO - občutno povečuje nekatere pravice (na primer: denarno nadomestilo, denarna pomoč za čas začasne brezposelnosti itd.), — olajšuje tudi pogoje za pridobitev posameznih pravic in s tem se bo povečalo število upravičencev do posa-meznih pravic, - večjo vlogo posveča poklicnemu usmerjanju pri načrtni kadrovski politki. Pri izračunu potrebnih sredstev moramo upoštevati tudi povečanje osnov, na podlagi katerih se odmerjajo posamezne pravice, npr.: poveča se osebni dohodek in s tem se tudi poveča denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, denarna pomoč za čas brezposelnosti, dajatve iz socialnega zavarovanja itd. Istočasno se povečujejo ostali stroški. Če vzamemo primer izračuna potrebnih sredstev za izvajanje „Zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer začasne brezposelnosti“ za vso službo za zaposlovanje v Sloveniji, vidimo, da se bodo sredstva morala , povečati od 52,835.170 din v letu 1973 na 81.247.230 din v letu 1974. Za službo za zaposlovanje Novo mesto pa je izračun potrebnih sredstev tale: Opis Realizac. 1973 1 2 1. Pravice iz naslova socialne varnosti (den. nadom., den. pomoč za čas brezposelnosti itd.) 311.025 2. Stroški za kritje pravic iz priprave delavcev za zaposlitev (denarna pomoč, zdrav, pregl., testiranje itd.) 734.605 3. Za skupne zadeve zaposlov. in prelivanje sredstev 538.431 4. Za delo zavoda (OD, mat. izd., skladi) 1.582.380 Skupaj 3,166.441 Sedanji obs. Po novem pravic 74 zakonu 74 3 4 359.690 1,136.620 1,174.770 1,397.976 337.952 337.952 1,661.844 1,661.844 3,534.256 4,534.392 Indeks 3:2 5 - opravlja druge strokovne, upravne in administrativne naloge, ki mu jih nalaga zakon, statut in sklepi skupščine za zaposlovanje. Program dela službe za zaposlovanje Novo mesto za leto 1974 vsebuje vse navedene naloge, kljub temu daje v fazi sprejemanja „nov“ zakon o zaposlovanju in socialni varnosti za primer začasne brezposelnosti, ki ga bo predvidoma v začetku leta sprejela republiška skupščina. Ta zakon prinaša več novosti, in sicer: - predvideva nove pravice delavcev v primeru brezposelnosti (na primer: gmotna pomoč ob preselitvi), Pioniijevi delavci betonirajo temelje z betonsko črpalko stnega sklada in izpada sredstev občinskih proračunov le 17,33 %. Izmed teh dohodkov pa sta najpomembnejša prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev, ki ga pla čuje skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja od izplačanih pokojnin, ter prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, ki ga plačujejo zavarovanci - kmetje. Ta prispevek naj bi v letu 1974 znašal 34 % od katastrskega dohodka in 140 din na zavarovano osebo. Vsi dohodki skupaj znašajo po načrtu 206.450.000 din ali 25,29 % več, kot je znašala poraba v letu 1973. Z izločitvijo sredstev v solidarnostni sklad in obvezno rezervo skupnosti pa bodo znašali čisti dohodki 201.531.000 din ali 24,53 % več, kot je znašala poraba v letu 19733. POKRIVANJE PRIMANJKLJAJA, NASTALEGA V LETU 1973 Skupnost j? poslovanje v letu 1973 zaključila s primanjkljajem v znesku pribl. 17.614.600 din, ki mora biti pokrit po predpisih v letu 1974. Primanjkljaj je na eni strani rezultat omejevanja dohodka skupnosti, ker je bilo že v začetku leta 1973 jasno, da skupnost z enako prispevno stopnjo ter 12,5 odst. omejitvijo ne bo mogla kriti pravic zavarovanih, oseb, na drugi strani pa je primanjkljaj tudi: ' - zaradi financiranja večjega obsega zdravstvenega varstva, kot je bilo predvideno v družbenem dogovoru o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973; - zaradi financiranja večjih materialnih stroškov, kot so bili predvideni v družbenem dogovoru; - zaradi valorizacije osebnih dohodkov, novih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v zdravstvenih dejavnostih in večjih stopenj prispevkov v II. polletju 1973. Nastali primanjkljaj bo potrebno pokriti, in sicer po določbah zakona s posebnim prispevkom, po aneksu k družbenem dogovoru za leto 1973 pa bo potrebno, da skupnost z občinskimi skupščinami z območja skupnosti ugotovi vse možnosti za pokritje izgube. Program dela skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za leto 1974 Dejavnost službe za zaposlovanje Novo mesto obsega območja občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Krško, Trebnje in Ribnica. Področje zaposlovanja ureja temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja, ki nalaga službi za zaposlovanje naslednje naloge: - posreduje zaposlitve delovnim ljudem - odloča o pravicah občanov med začasno brezposelnostjo in izvršuje izplačila - pomaga mladini in delovnim ljudem pri izbiri poklica - sodeluje pri ugotavljanju delovnih mest za invalide in druge za delo manj zmožne osebe - organizira na zahtevo delovnih ljudi, ki iščejo zaposlitev, oz. na zahtevo organizacij združenega dela, strokovni izbor za posamezna delovna mesta - opravlja naloge v zvezi s specifičnimi potrebami organizacij in na njihovo zahtevo tudi naloge glede izbire, strokovne usposobitve in prekvalifikacije delavcev - opravlja zadeve v zvezi z zaposlovanjem delavcev v tujini - daje ustrezna poročila in analize ustreznim organizacijam - vodi evidenco o delovnih ljudeh, ki iščejo zaposlitev, o prostih delovnih mestih ter druge evidence, kijih določa zakon kot tudi evidenco o zmogljivosti strokovnih šol in pogojih za sprejem kandidatov Občinski proračun / Predlog bilance dohodkov in razporeditve dohodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1974. Splošne potrebe občinskega proračuna se bodo v letu Vrsta dohodkov Realizacija 1. Davki iz osebnega 1973 dohodka 17.405.189 2. Davki iz prometa in drugi da\id 17.668.762 3. Takse 2.015.870 4. Denarne kazni — 5. Dohodki organov in drugi dohodki 500.299 6. Dopolnilna sredstva 293.500 Skupaj 37.883.620 7. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 2.040.359 DOHODKI SKUPAJ 39.923.979 1974 financirale iz davkov na osebne dohodke, davka na skupni dohodek občanov, davka na promet proizvodov in od plačil za storitve, drugih davkov, taks in drugih dohodkov. V letu 1974 se ukine dodatni davek na skupni dohodek občanov in davek na posest osebnih avtomobilov. Nov dohodek občinskega proračuna pa je preneseni republiški davek na promet alkoholnih pijač in republiški davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter republiški davek od avtorskih pravic. Tako kot republika je tudi občina ukinila davek na promet brezalkoholnih pijač. Na osnovi teh sprememb bodo znašali skupni dohodki proračuna v letu 1974, kakor sledi: Plan Indeks 1974 1974:1973 9.460.000 55 25.800.000 146 2.150.000 107 300.000 - 500.000 100 250.000 85 38.460.000 101 2.300.000 113 40.760.000 102 NOVE OBVEZNOSTI SKUPNOSTI V LETU 1974 Upoštevaje predvidene spremembe financi1-:nja splošne in skupne porabe, je tudi za našo skupnost predvideno, da bo prevzela financiranje nekaterih nalog, ki jih je doslej financirala republika iz svojih proračunskih sredstev, obenem pa se pričakujejo tudi obveznosti, ki jih doslej ni bilo. Tako naj bi vse skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 prevzele financiranje investicij v različnih bolnicah v SRS ter Financiranje različnih republiških institucij, ki jih je sedaj financiral republiški proračun. Te nove obveznosti naj bi znašale pribl. 150.000.000 din, vendar pa še ni znana razdelitev na posamezne skupnosti, tako da ta sredstva v preglednici niso upoštevana. V letu 1974 pa bo osnovan republiški solidarnostni sklad z namenom, da se krijejo razlike v različnih možnostih realiziranja obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Ta sredstva, ki naj bi znašala 0,50 % sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo, so upoštevana v preglednici. ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO Tudi IM V potrebuje izšolane delavce. Stipendije, internati - zavod - služba spremlja in proučuje gibanje zaposlenosti in činitelje, ki vplivajo nanjo, kot tudi potrebe gospodarstva in družbenih služb po kadrih - raziskuje rezerve in presežke delovne sile - spremlja poklice in poklicno sestavo zaposlenih ter analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim službam - pomaga delovnim ljudem pri izbiri poklica in zaposlitvi ter strokovno pomaga delovnim in drugim organizacijam, da morejo zadovoljevati svoje potrebe po kadrih Planirani dohodki v znesku 40.760.000 dinarjev dosegajo komaj lansko porabo in nastaja razlika med planiranimi dohodki in potrebami za 9.544.000 dinarjev. Predvidene potrebe proračunske porabe bo potrebno med javno obravnavo še korigirati in uskladiti z dejanskimi možnostmi. Vendar računamo, da bomo morali tudi za tako korigirani proračun predpisati davek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, sicer po znatno nižji stopnji kot lani. Predlagane potrebe porabe proračunskih sredstev so razvidne iz naslednje tabele: Glavni namen Realizacija Plan Inde 1973 1974 1974-1973 03 - Kultumo-prosvetna dejavnost 240.000 437.000 182 04- Socialno skrbstvo 3.444.751 5.290.000 153 05- Zdravstveno varstvo 2.250.262 3.385.000 150 06- Komunalna dejavnost 3.613.352 4.943.000 137 07 - Delo državnih organov 11.708.525 15.043.000 128 08 - Narodna obramba 200.000 400.000 200 12 - Dejavnost krajevnih skupnosti 1.100.000 1.450.000 . 132 13 - Dejavnost družbeno- političnih organizacij 1.417.600 1.721.000 121 14 - Negospodarske investi- cije 8.006.974 11.690.000 146 15 - Gospodarske investicije 77.450 75.000 97 16 - Gospodarski posegi 713.090 870.000 122 17 - Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 2.705.965 1.400.000 52 18 - Rezervni sklad 414.276 500.000 121 19- Nerazporejeni dohodki 323.054 800.000 247 Skupaj 36.215.299 48.004.000 133 Prispevek za uporabo mest. zemlj. 2.040.359 2.300.000 113 Skupaj izdatki 38.255.658 50.304.000 131 } Tudi telesni kulturi ustrezno mesto v družbi Iz pregleda je razvidno, da so največji potrošniki proračunskih sredstev državna uprava (občinska uprava, občinsko sodišče, občinsko javno pravobranilstvo, občinsko javno tožilstvo, organ za kaznovanje prekrškov, Postaja milice in skupščinska dejavnost) in negospodarske investicije. Za državno upravo so planirani osebni dohodki po veljavnih samoupravnih sporazumih v mesecu decembru 1973 ob obstoječi kadrovski zasedbi. V letu 1974 je potrebno zagotoviti sredstva, za izvedbo volitev in še nekatere druge naloge, zaradi česar je predvideno povećanje za 28 %. Za negospodarske investicije je planiran znesek U.690.000 dinarjev, od katerega odpade za odplačilo anuitet za najeta posojila 6.100.000 dinarjev (pretežno za šole), 3.586.000 dinarjev kot prispevek skladu za gradnjo šol za leto 1974 po sprejetem sedemletnem programu in še 1.964.000 dinarjev kot obveznost za gradnjo Sol za leti 1972 in 1973 in nekatere druge manjše potrebe. V kulturni dejavnosti so predvidena samo potrebna sredstva za štipendiranje. Sredstva za socialno skrbstvo so planirana v povečanju za 53 %, toda še vedno ne dosegajo višine socialnih Pomoči, predvidenih z republiškim dogovorom. V namenu zdravstvenega varstva so poleg sredstev za stroške zdravljenja nezavarovanih oseb in sofinanciranja zavoda za zdravstveno varstvo zagotovljena tudi za 30 % povečana sredstva kot prispevek občine za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in povečanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmetov ob združitvi skladov. Predlogi pa so, da se ti izdatki prenesejo na skupnost zdravstvenega zavarovanja. Za komunalno dejavnost so planirana minimalna sredstva za vzdrževanje mesta in drugih komunalnih objektov, za urbanistično planiranje in za geodetske izmere. Za krajevne skupnosti so planirana nekoliko večja sredstva za redno dejavnost in vzdrževanje lokalnih cest. Program raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1974 1. Situacija na področju raziskovalne dejavnosti v zadnjem obdobju ni zadovoljiva: sredstva, ki jih v Sloveniji namenjamo raziskovalnemu delu, naraščajo prepočasi in njihov delež v družbenem bruto produktu se razmeroma hitro zmanjšuje: V letu 1970 so predstavljala še 1,30 % DBP, v letu 1971 še 1.24 % in v letu 1972 le še 1,17 % DBP, medtem ko se je v gospodarsko razvitih državah to razmerje ustalilo nekje med 2,5 in 3 %. Zaradi (sicer počasnega) naraščanja števila raziskovalcev padajo tudi sredstva na vsakega posameznega raziskovalca, kar znižuje kvaliteto in s tem zmanjšuj'* družbeno učinkovitost tega dela. Mnoge raziskovalne organizacije so zaradi tega prisiljene usmerjati svoje raziskovalne programe proč od vsakdanjih družbenih problemov, saj so teoretične raziskave bistveno cenejše. Posledice so razmeroma hude in predvseln dolgotrajne: zaradi premajhnega priliva mladih raziskovalcev je pričela povprečna starost slovenskih raziskovalcev naglo naraščati, hkrati pa v zadnjem obdobju lahko opazimo pojav negativne selekcije: najboljši odhajajo v inozemstvo ali na druga, bolje plačana področja, kjer imajo boljše pogoje za svoje delo. 2. Raziskovalna skupnost danes financira le približno 25 % vsega raziskovalnega dela v Sloveniji, ostalih 75 % pa financirajo neposredni uporabniki, predvsem gospodarske organizacije, in s svojimi sredstvi seveda ne more odločilno vplivati na nastalo situacijo, lahko pa s smotrno politiko financiranja nekatere izmed teh negativnih pojavov omili. Prav zaradi tega je RSS posebno skrbno pripravila svoj program za tekoče leto. Pretežni del sredstev je namenila raziskavam tistih centralnih problemov (raziskave našega ekonomskega sistema, raziskave v zvezi z varstvom in zaščito okolja v Sloveniji), ki bodo že v bližnji prihodnosti predstavljali ključna vprašanja našega razvoja (ključni projekti). Hkrati pa je RSS še v letu 1973 uspelo, da sc je v sleherni izmed 6 sekcij ob sodelovanju neposrodnih uporabnikov izoblikoval prioritetni program raziskav za prihodnje obdobje tako, da so dobile prednost tiste raziskave in smeri, ki so usklajene s srednjeročnim in dolgoročnim načrtom razvoja Slovenije, ki iz njega izhajajo in hkrati rešujejo osnovne razvojne probleme na posameznih področjih. Take prednostne smeri so predvsem vprašanja policentričnega razvoja Slovenije, vprašanje socialne politiko, energetike in novih virov energije, vprašanje zdrave prehrane, komunikacij in avtomatizacije. Vse te prednostne smeri so organizirane tako, da predstavljajo kompleksen pristop k štirim osnovnim ciljem, ki jih je skupščina postavila za leto 1974 in prihodnje obdobje: a) nadaljnjemu razvoju samoupravnega sistema znotraj splošnega družbenega razvoja in nacionalne kulture posebej; b) razvoju materialne osnove družbenega dogajanja predvsem z razvojem in uporabo tehnologije in tehnoloških postopkov; e) ohranitvi in izboljšanju zdravja in drugih življenjskih pogojev (zdrava prehrana, zdravo okolje itd.); Obširna izkopavanja na Beletovem vrtu v Novem mestu so odkrila veliko rimsko nekropolo, ki dokazuje, da je na ozemlju Novega mesta bila precej močna civilna naselbina. d) racionalizaciji proizvodnih in upravljalskih procesov. Pri tem tisti del programa, ki pomeni nadaljevanje dosedanje dejavnosti, predstavlja 260 milijonov, za tiste raziskave, ki jih želi RSS v tem letu povsem na novo začeti, pa bo potrebnih približno 62 milijonov dinarjev; celoten program je torej ocenjen na približno 322 milijonov dinarjev. 3. S tem svojim programom se RSS prvič približuje zahtevi, da raziskav ne izbirajo raziskovalci po svoji presoji, temveč da te 'izhajajo iz stvarnih družbenih proble-' mov in pomenijo pomemben, ponekod celo odločujoč prispevek k njihovemu reševanju. Taka usmeritev vodi v povezavo raziskovalnega področja z gospodarsko in drugo družbeno prakso in bo omogočila neposrednejšo uporabo in uveljavljanje raziskovalnih dosežkov. Nedvomno bo v prihodnosti vplivala tudi na sistem financiranja raziskovalnega dela in na procese pomlajevanja raziskovalnega kadra, do takrat pa bo morala RSS te probleme spremljati s posebno pozornostjo in jih reševati z ustreznimi ukrepi. Zato je razumljivo, da je v programu za leto 1974 posebej podčrtan pomen vzgoje raziskovalnega naraščanja in opremljanja raziskovalnih delovnih mest. Nova organizacija interesnih skupnosti, katere bistvo je na raziskovalnem področju neposredna, delovna povezava ustvarjalcev znanja z njegovimi uporabniki, bo tako predstavljala le širši, organizacijski okvir usmeritvi, ki se je v RSS že začela in je s programom za leto 1974 jasno začrtana. Seveda pa realizacija tega programa ni odvisna samo od zagotovitve potrebnih sredstev, temveč predvsem od spoznanja vseh, ki družbeni razvoj usmerjajo, da raziskovalna dejavnost danes ni samo neposredna proizvajalna sila, temveč osrednji dejavnik celotnega razvoja. RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Program pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji za leto 1974 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in drugih oseb, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, ter upokojencev, v kateri si po načelih vzajemnosti in solidarnosti določajo na samoupravni podlagi svoje skupne in posamične pravice, ki jih v njej uresničujejo v primeru starosti, invalidnosti, neposredne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare in smrti. Obseg pravic zajema: - pravico do starostne pokojnine-za primer starosti; - pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili-za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost); V žep ostarelih kmetov - večje starostne pokojnine? - pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili-za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu; - pravico do denarnega nadomestila (invalidnina)-za telesno okvaro; - pravico do družinske pokojnine-za primer zavarovančeve ali upokojenčeve smrti; - pravico do dodatka za pomoč in postrežbo; - pravico do varstvenega dodatka k pokojnini; - pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov; - pravico upokojencev do enkratnega letnega zneska za rekreacijo. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so določene po zveznem in republiškem zakonu v 99 %, torej le delno so zagotovljene pravice po statutu skupnosti; (■lavna pozornost skupnosti bo spremljanje gibanja življenjskih stroškov oziroma življenjskega standarda upokojencev, proučevala bo v teku leta potrebe in možnosti za povečanje pokojnin glede na porast življenjskih stroškov oziroma nominalnih osebnih dohodkov, proučevala bo načelo priznanja minulega dela aktivnih zavarovancev v pokojninskem in invalidskem zavarovanju; Na področju invalidskega varstva bo skupščina proučevala večjo skrb zaposlovanju delovnih invalidov, prilagoditev delovnih mest delovnim invalidom, skrb za njihovo rehabilitacijo, obravnavala bo življenjsko socialna vprašanja delovnih invalidov, vzpostavila bo tesnejše sodelovanje med organizacijami združenega dela v smeri preventivnega dela za zaposlene delavce in delovne invalide, zavzemala se bo za prenos izplačevanja nadomestil na organizacijah združenega dela z namenom, da dobijo delovni invalidi denarna nadomestila istočasno z osebnimi dohodki. Povzetek iz finančnega načrta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS obsega: 1. V letu 1973 je bilo 190.000 upokojencev in zanje so se izplačevale pokojnine. V letu 1974 se planira 194.000 upokojencev. 2. V letu 1973 bodo po oceni znašali skupni izdatki za pokojninne 3.708,3 milijona Ndin. Predvideni primanjkljaj za to leto znaša 22,5 milijonov Ndin. V letu 1974 bodo pokojninske dajatve večje zaradi povečanja pokojnin za 16,3 % in zaradi normalnega porasta števila upokojencev za 4,3 %. Po finančnem načrtu bodo znaša- li skupni izdatki za normalno izplačevanje pokojnin in drugih kratkoročnih invalidskih dajatev 4.734,4 milijona Ndin. 3. Povprečna pokojnina v letu 1973 znaša 1.335 din. Čeprav so povprečni osebni dohodki v SRS za 16 % večji od osebnih dohodkov v SFRJ, so pokojnine v SRS nižje, ker imamo povprečno več upokojencev na število aktivnih zavarovancev. V naši republiki pride na 3,4 aktivnega zavarovanca 1 upokojenec. 4. Stopnja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1973 je bila od bruto osebnega dohodka za prvih devet mesecev 12,7 %, zaradi nastalega primanjkljaja v pokojninskem skladu pa je bila povečana stopnja prispevkov od osebnega dohodka s 1. 10. 1973 na 14,7 %. Poleg tega prispevka se je plačeval prispevek za nesreče pri delu in za zavarovalno dobo s povečanjem. 5. Za kritje zakonitih obveznosti priznanih pravic za pokojnine in druge denarne dajatve v letu 1974 pa je potrebno od predvidenega bruto osebnega dohodka v SRS 26,400 milijonov Ndin predpisati stopnjo prispevka 14,771 %. Poleg te stopnje pa je potreben dodatni prispevek iz dohodka organizacije združenega dela za nesreče pri delu in poklicne bolezni 0,72 % in za zavarovance, ki jim se šteje zavarovalna doba s povečanjem, pa 0,26 %. Slednja stopnja prispevka je izračunana od povprečja stopnje, če bi to plačevali zaradi solidarnosti vsi zavarovanci. Ce to načelo ne bo sprejeto, bodo dodatni prispevek za povečano zavarovalno dobo morali plačevati zavarovanci oziroma delovne organizacije, v katerih imajo delavci pravico do povečane zavarovalne dobe. SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI Investicije v o-snovnem šolstvu Na osnovi družbenega dogovora o združevanju sredstev in načina uresničevanja programa izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Novo mesto za obdobje 1972 — 1979 bodo temeljne in druge organizacije združenega dela plačevale iz dohodka prispevek, ki ustreza 1 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih na območju občine Novo mesto. Iz tega naslova se bo v letu 1974 zbralo v skladu za gradnjo šol 4,5000.000 din. Program sanacije srednjih šol in domov v občini Novo mesto Na srednjih šolah na Dolenjskem se šola okoli 3.700 učencev, od tega na sedmih šolah v Novem mestu 2.100. Novomeške šole lahko sprejmejo na leto največ 500 učencev, ki uspešno dokončajo osnovno šolo, pri tem ko uspešno konča osemletno šolanje okoli 700 učencev samo v novomeški občini. Učenci, ki so dokončali osemletno šolanje s slabšim končnim uspehom, imajo malo možnosti za vpis na srednje šole. Gospodarstvo v občini se je v zadnjih osmih letih naglo razvijalo, povečalo se je število prebivalcev, porastel je osebni standard - srednje šole in domovi pa so ostali na prejšnji ravni. Srednje šole močno zaostajajo za razvitostjo gospodarstva, pa tudi za razvitostjo osnovnih šol. Na enega učenca odpade pri nas 0,82 sedeža in 1,65 m2 učnih prostorov, medtem koje normativ 3,5 m2. Skoraj 34 % fonda učnih ur realizirajo honorarni učitelji in učitelji v nadurah, saj primanjkuje na srednjih šolah 31 učiteljev. Vseh sedem srednjih šol razpolaga le z eno telovadnico. Prav tako kritičen je položaj v Domu Majde Šilc v Šmihelu, saj je zaradi premajhnih zmogljivosti v domu le 15 % učencev srednjih šol, bilo pa naj bi 30 %. Spalnice služijo istočasno za učilnice, učenci pa spijo v največ primerih na dvonadstropnih posteljah. Posledica nerazvitosti srednjega šolstva je nizek izobrazbeni produkt na Dolenjskem in v naši občini. Več kot osnovno šolo dokonča le 34 % generacije (v Sloveniji 55%, v Ljubljani 91 %). Na eni strani torej hiter razvoj gospodarstva in tehnologije, na drugi strani pa siromašenje intelektualnega potenciala in majhno število strokovnih kadrov iz Dolenjske. Struktura kadrov v gospodarstvu ni najbolj ugodna. Da bi se ta popravila in da bi pokrili primanjkljaje zaradi povečanja obsega proizvodnje, bi se v novomeškem gospodarstvu moralo zaposliti na leto 250 absolventov poklicnih šol, 150 absolventov ostalih srednjih šol ter 60 absolventov višjih in visokih šol. Omejen vpis na srednje šole in premajhen izbor šol postavlja mladino Dolenjske v neenakopraven položaj z mladino razvitejših področij Slovenije in je eden od faktorjev, ki povečujejo socialne razlike. Položaj, kakršen je v srednjem šolstvu,-nujno terja sanacijo stanja. S sanacijo želimo doseči naslednje: — povečati zmogljivosti srednjih šol, omogočiti s tem večji vpis in izboljšati izobrazbene produkte; — izboljšati kadrovski sestav učnega osebja na srednjih šolah, povečati število učnega osebja in izboljšati razmerje med rednimi in honorarnimi učitelji; — povečati zmogljivosti domov, tako da bodo ti lahko sprejeli 25 % učencev srednjih šol. V prvi fazi sanacije srednjih šol in domov v občini Novo mesto, ki bi jo realizirali v dveh letih, predvidevamo naslednja vlaganja: 1. Zgraditev novega centra za kovinarsko stroko, in ureditev prostorov za Šolski center za gostinstvo 14,600.000 2. Usposobitev sedanjih prostorov Šolskega centra kovinarske stroke (centralna kurjava in oprema). Te prostore bi uporabljali Šolski center tehničnih šol oz. Zavod za izobražev. in produktivnost dela, Ekonomski šolski center in Zdravstvena šola din 1,100.000 3. Zgraditev telovadnice površine 700 m2, ki bi jo uporabljale vse srednje šole din 2,450.000 5. Povečanje zmogljivosti doma v Novem mestu: — izselitev posebne šole in usposobitev teh prostorov — povečanje zmogljivosti doma za 100 ležišč Skupaj din 5,900.000 24.050.000 Poleg mostu pa je potrebno v mestu še: rekonstruirati Cesto herojev, prestaviti Partizansko cesto, dokončati naprave za čiščenje odplak in zgraditi povezovalne kanale, urediti vodno preskrbo itd. Tudi v drugih krajih v občini je potrebno zagotoviti osnovne sanitarne pogoje zahteve, urediti nekatere ceste, po katerih se vsak dan vozi na delo največ delovnih ljudi itd. Ker je teh potreb preveč, da bi jih lahko rešili v krajšem časovnem razdobju, je izdelan večletni program. Za izvedbo tega programa pa bo potrebno zbrati letno vsaj 10 milijonov dinarjev za soudeležbo k ostalim virom sredstev. Program modernizacije cestnega omrežja občine Novo mesto Za dokončanje gradnje čistilne naprave in kanalizacijskih zbiralnikov, črpališč in gnilišč na mestnem območju bo potrebno zagotoviti še nekaj preko 20 milijonov dinarjev. Iz pobrane kanalščine bo mogoče zagotoviti letno približno 1 milijon dinarjev. Razliko manjkajočih sredstev bi bilo možno delno kriti s povečano tarifo, sicer pa bo potrebno zbrati dodatna sredstva s posojili in namenskimi prispevki. Vlaganja bi realizirali s sredstvi gospodarstva, s soudeležbo republiških skladov in posojili. Za vlaganja v zmogljivosti doma pa bo potrebno doseči sporazum med občinami, ki gravitirajo na novomeške srednje šole. Pri takem načinu financiranja bi sodelovali: — gospodarstvo občine Novo mesto 12.025.000 din ali 50% sredstev. — ostale občine Dolenjske z 2.065.000 din ali 8,6% sredstev — republiška udeležba in krediti z 9.960.000 din ali 41,4 % sredstev V letu 1974 bi morali za sanacijo srednjega šolstva zbrati v novomeški občini 5 milijonov dinarjev, razliko pa v naslednjih letih Program posebnih akcij v komunalnem urejanju Osrednji problem v Novem mestu, ki ga predstavlja premostitev reke Krke, bomo pričeli reševati v letu 1974. Po dogovoru z Republiško skupnostjo za ceste bo potrebno zbrati letos v občini 8,000.00 din za soudeležbo pri gradnji novega mostu. Opis del občine 1. Soudeležba pri gradnji mostu in ceste Ragovo — Žabja vas, pri prestavitvi Partizanske ceste in gradnji podvoza pod žel. progo ter prestavitvi Šmihelske ceste 2. Rekonstrukcija obstoječega mostu čez Krko v Novem mestu 3. Ureditev Ceste herojev 4. Asfaltiranje ceste Šmarješke Toplice — Šmarje ta 5. Asfaltiranje ceste Stopiče — Težka voda 6. Asfaltiranje ceste Žužemberk — odcep - Cvibelj 7. Asfaltiranje naselji Mirna peč Birčna vas Uršna sela 8. Asfaltiranje cest Šmihel - Birčna vas Bršlin — Prečna Ratež — Brusnice Skupaj: 1 Udeležba Komaj čitljiv napis „Prostvetna dvorana“ v Soteski kaže, kako kultura v manjših krajih odmira. V tem kraju jo rešujejo s prireditvami ob srečanju 22,000.000 nekdanjih učencev in učiteljev. 2,000.000 8,000.000 1,200.000 1.500.000 200.000 410.000 1.244.000 1.174.000 3.270.000 4.244.000 2.395.000 48,637.000 Stroški gradnje kanalizacije v Novem mestu Dosedanja vlaganja, dela v izvajanju oziroma dela, za katera so zagotovljena sredstva (1971 -1973): Gradnja vodovodnega omrežja I 1. Gradnja centralnega vodovoda Novo mesto a) dosedanja dela — zagotovljena sredstva (lastna in krediti) 14,194.826.- — porabljeno do 15. 12. 1973 i j ,742.466.- — ostanek sredstev ki bo porabljen za dela od zajetja do Lesnice 2,452.360.- b) dela,kijih bo treba še urediti — zemeljska dela Lešnica - Mačkovec i ,500.000.- — napeljava cevovoda Marof — Bučna vas 300.000- — ostala neizvršena in dodatna dela na celotni trasi 500.000- 1. Čistilna naprava Ločna (I. etapa) 2. Čistilna naprava Lastna sredstva in prispevki Krediti Skupaj 2,140.738 1,200.000 3340.738 Kandija 863.225 600.000 1,463.225 3. ,*A“ kanal Bršlin 4. „S“ kanal Novoteks 475.326 — 475.326 — Loka 743.958 1,570.000 2,312.958 5. Zagrebška cesta IM V 1,200.000 — 1,200.000 Skupaj: 5,422.247 3,370.000 8,792.000 Skupaj potrebna sredstva v 1. 1974 za dokončanje novomeškega področja 2,300.000.- j 2. Minimalna sredstva za soudeležbo pri gradnji vodovoda P° 500.000- 1 3. Soudeležba pri napeljavi vodovoda v stanovanjske soseske za usmerjeno gradnjo 200.000.— j SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA V LETU 1974 (točka l.b, 2. in 3.) 3,000.000.- Razpoložljiva sredstva V letu 1973 je bilo pobrano iz naslova vodarine na celotnem območju občine din 2,954.082. Po kritju stroškov poslovanja, investicij in rednega vzdrževanja, plačila anuitet (letno 1,450.000 din), ostane na leto za vlaganja na razpolago 1.000.000 din. Tako bo že v letu 1974 primanjkovalo za izvedbo programa gradnje vodovoda 2.000.000 din. Pregled potrebnih sredstev za gradnjo vodovodnega omrežja po vaseh Investicija Približni stroški Skupinski vodovod Novo mesto -nizka cona etapa Družinska vas-Bela cerkev-Kronovo 2. Skupinski vodovod Uršna sela 3. Skupinski vodovod Brusnice-Ratež-Potov vrh (varianta Bendje) 4. Vodovod Novo mesto-Prečna-Mirna peč 5. Cevovod Vel. Bučna vas Kamence-Daljni vrh 6. Cevovod Šentjošt-Verdun 7. Cevovod Birčna vas 8. Vodovod-Zagrad 9. Pomoč pri gradnji ostalih manjših vaških vodovodov 694.000 2,970.000 1.967.000 4.200.000 520.000 148.000 1.900.000 556.000 SKUPAJ: 1,000.000 13,991.000 Vse številne potrebne komunalne probleme bo mogoče urejati le postopoma. Vsekakor bo potrebno najprej zagotoviti potrebna sredstva za soudeležbo pri gradnji nove prometne povezave preko reke Krke v Novem mestu. Za reševanja najnujnejših komunalnih problemov ter za izvedbo programa sanacije srednjih šol in domov v občini Novo mesto bi morali zagotoviti na leto 15 milijonov dinarjev in sicer na osno- vi posebnega družbenega dogovora o 1,4 odst. prispevku od dohodka delovnih organizacij.