POSREDNA OBRTNIŠKA POBUDA SKLADU
Veliko denarja za nova znanja
29. maja 1974. leta so ustanovili obrtniki in pri njih zaposleni delavd Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju osebnega dela Ljubljana, ki skrbi za izobra-ževanje delavcev iz dela in ob delu ter za kultumo izkoriščanje njihovega prostega ča-sa v 14 občinah Ijubljanskega in zasavskega območja. V njem so vključeni tudi delavd, ki delajo pri obrtnikih v naši občini. Ker jih je po številu največ, imajo tudi največji delež pri koriščenju nekaterh akdj sklada.
Vojko Jamnik, lastnik znanega kegljišča na Vrhovcih, je že drugi mandat član pred-sedstva sklada. Zato tudi pozna dogajanja pri izobraževanju delavcev pri obrtnikih.
V čigavem interesu je izobraževanje de-lavcev?
»V interesu obrtnika in delavca,« tako menimo člani predsedstva sklada in zato poudarjamo, da je potrebno širiti med obrt-niki in delavci vedenje o namenu sklada in možnostih, ki jih ta ponuja delavcem.
Katere se te možnosti?
»Izobraževanje iz dela na srednji, višji in visoki šoli je že ena od takih možnosti. Sklad nudi kandidatu za tako šolanje popolno po-vrnitev osebnega dohodka in vseh stroškov, ki jih povzroča šolanje oziroma študij. Pa dosedaj ie nismo našli delavca, ki bi želel postati nekaj časa srednješolec ali študent.«
V vseh 14 občinah je okrog sedem tisoč delavcev pri obrtnikih. So podatkih o izo-braževanju ob delu ugodnejši?
»Ker izobrazba običajno ni pogoj za opravljanje deia pri obrtniku, pogosto pa delavci delajo tudi nadure, so podatki, ki jih
bom navedel lahko tudi ugodni. Ne dajejo pa popolne podobe o izobraževanju delav-cev ob delu, ker številni ne prosijo za povr-nitev stroškov po opravljenem tečaju n. pr. varstva pri delu, higienskega minimuma, itn.
Iz naše občine se je lani izobraževalo po programih srednjega usmerjenega izobraže-
vanja pet delavcev, trije pa so nadaljevali šolanje. Sedem jih je opravilo tečaje iz stro-jepisja in tujega jezika. 110 delavcev je nare-dilo začetni tečaj iz varstva pri delu. Zanimi-vo pa je, da nismo imeli delavca ali delavke, ki bi se na tečaju naučil slovenščine.«
Verjetno je večje zanimanje za strokovne ekskurzije?
»Ker številni nepoznavalci pogosto z ne-gativnim prizvokom vrednotijo te ekskurzi-je, moram najprej povedati, da zanje porabi-mo malo denarja. Tudi zato, ker morajo del sredstev prispevati delavci. Zanimanje za ekskurzije, je veliko, vendar imamo n.pr. Vičani le okrog 15 odstotkov mest. Strokov-ni izleti so vedno usmerjeni k spoznavanju zanimivih delovnih organizacij in obisku kulturnih zanimivosti.«
Na Gorenjskem imajo navado, da na ek-skurzije povabijo tudi obrtnike.
»Pri nas se pri vseh stvareh držimo načela, da so to sredstva delavcev in, da jih lahko koristijo le oni. Zato o skupnih akcijah še nismo nikoli razpravljali.«
Sodelujete pa z obrtnimi združenji pri po-srednem obveščanju delavcev o namerah sklada.
»Še vedno nam ni uspelo, da bi vsi delavci vedeli za akcije sklada. Zato nam pri obveš-čanju pomagajo tudi združenja in osnovne organizacije sindikata. V zadnjem času smo precej storili na tem področju z izdajanjem častnika »DE - delavec v samostojnem osebnem delu.«
Kako ste vi kot obrtnik, a član predsed-stva sklada, povezani z obrtnim združenjem naše občine?
»Setn delegat obrtnikov v skladu, a nisem vključen v izvršni odbor združenja, temveč v njegovo skupščino. Na skupščini mi dosedaj še ni bilo potrebno dati zgoščenega poročila o delu sklada.«
Opredelila sva izobraževalno dejavnost sklada. Kakšna pa je kulturna?
»Izražena je predvsem za nakupom abon-majskih kart v naših gledališčih in za festi-val. Delavci redno koristijo to možnost ogle-da dramskih in opernih predstav ter nasto-pov v Križankah.«
Vaš cilj je, da bi porabili čim več sredstev za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. Ne-davno je na seji izvršnega odbora našega združenja padel predlog, da bi za tiste, ki so obiskovali srednje usmerjeno izobraževanje, a so njihova znanja premajhna za delo pri obrtnikih, uvedli nekakšno praktično popol-dansko šolanje n.pr. za ključavničarska, strugarska, orodjarska in druga opravila. Bi tako šolanje ob delu podprl tudi sklad?
»Ta pobuda sicer še ni bila prenešena na sklad. a menim, da bi pri nas prav gotovo doživela popolno finančno podporo, saj ve-mo, da je veliko pomanjkanje določenih profilov delavcev tudi pri obrtnikih. S tako obliko dodatnega šolanja, pa bi mladim tudi omogočili hitrejšo vključitev v strokovno delo.«
STANE JESENOVEC