LANI IZGURAŠEV
NI BILO — NAČRTI ZA LETOS
TRDNO NA SVOJIH NOGAH
V organizacijah združenega dela te dni pripravljajo poročila o gospodarjenju v pretejdem letu. Dokončnih ocen v številkah zaenkrat še ni možno dati, pa vendarle, tisti, ki so gospodar-stvo naše občine spremljali skozi vse leto, Iahko že povedo okvirne ocene. Med njimi je prav gotovo Janez Bajc, član izvršnega sveta in predsednik komiteja za druž-beno planiranje in gospodarstvo.
— Kakšne so prve ocene? »Grosupeljsko   gospodarstvo
tudi v letu 1982, kaže, da je zdravo in relativno dobro prila-godljivo na različne, vse težje po-goje gospodaijenja, saj kljub ne-koliko manj uspešnim rezulta-tom ne beležimo izgub. Groba predhodna ocena rezultatov go-spodarjenja v naši občini kaže dobre poslovne uspehe, saj pred-videvamo, da bo primerljivi do-hodek povečan za četrtino in bo zadostoval za pokritje vseh ob-veznosti. Tak doseženi dohodek pa je glede na strukturo našega gospodarstva, v kateri zajema gradbeništvo 35 odstolkov, ugo-den.«
— Kakoje na področju izvoza? »Lahko trdim, da so se te-
meljne organizacije veliko bolj aktivno vključile tudi na zunanje tržišče, saj so bili prihodki dose-ženi s prodajo blaga na tujem trgu večji za 30 odstotkov, pri-hodki ustvarjeni s prodajo na konvertibilnem trgu pa so po-rastli za 40 odstotkov. Tako je okoli 70 odstotkov izvoza dose-ženega na konvertibilno področ-je-
— Letos je bila dobra lettna: 'J Kaj se je lani dogajalo v ktnetij- ,. stvu?                                 f           *
»Področje kmetijstva jfc pravv lani v občini zaživelo in vidni s©~
tudi prvi rezultati, saj smo pove-čali tržne viške krompirja, mesa in mleka, prav tako pa izpolnili sprejete obveze pri odkupu pše-nice. V teku je tudi komasatija zemljišč v Dobrepoljski dolini, izvedeno pa je bilo tudi nekaj
agromeiioradj, predvsem v Suhi krajini. Na področju kmetijstva je najpomembnejša investkija rekonstrukcija farme bekonov v Stični, ki je v teku.«
— Je bilo veliko težav z oskr-bo?
Pogumno v izvoz
• Na 2. strani objavljamo daljši zapis o izvoznih prizadevanjih delovne organizacije IMP Livar Viktor Koleša iz Ivančne gori-ce. Na sliki: iz Livarjeve proizvodnje. (Foto: Bojan Ambrož)
»Tako kot drugod v Sloveniji smo se v letošnjem letu tudi pri mas srečevali s ležavami pri pre-skrbi z nekaterimi proizvodi, wendar smo predvsem pre-ttirambene izdelke lahko zago-ttavljali tudi s sproščanjem bla-ggovnih rezerv, ki smojih ustvarili w občini v prejšnjih letih. Več Mežav smo imeli na področju ddružbenih dejavnosti, vendar ssmo zagotavljali izvajanje pro-ggramov na doseženi ravni.«
— Katere so osnovne naloge rcazvoj v letošnjem letu?
»Sem sodi predvsem poveča-mje izvoza blaga in storitev na ktonvertibilno področje in zago-t.atljanje pogojev za najnujnejši invoz surovin in reprodukcijskega imateriala. Vskladiti moramo vse (»blikc porabe z dejanskimi mož-mostmi gospodarstva in doseči skkladen prostorski razvoj z varo-vtanjem kmetijskih zemljišč in ra-ciaonalno izrabo prostora."
— Kakšni bodo materialni ra-zzvojni okviri v tem letu in kako jiiih boste skušali zagotovitif
»Rast družbenega proizvoda nnaj bi bila 1,5 odstotka (SRS 1,5 • oodstotka), rast industrijske pproizvodnje za 3 odstotke (SRS 11,5 odstotka), rast kmelijske pproizvodnje za 4 odstotke (SRS 4 oodslotke), medtem ko bo druž-boeni proizvod v gradbeništvu pBredvidonia realno nižji kot lani. RRealno naj bi povečali izvoz na ktonvertibilno področje za 18 od-sllotkov ob ohranjanju realne reavni uvoza iz lanskega leta. Za uiresničitev tega dlja bodo po-dlrejene tudi naloge na drugih ptodročjih gospodarske politike. P'rednost uvoza. surovin in re-pirodukcijskega maleriala bo iimela proizvodnja za izvoz na kvonvertibilno podiočje in za Dtsnovno    preskrbo     občanov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nujna je večja povezava OZD s ciljem, da bi dosegli večji dohod-kovni učinek v irvozu. Ukrepi tekoče gospodarske politike pa so: oprostiJev pri davku 'u do-hodka, možnost hitrejšc nomi-nalne rasti sredstev za osebne dohodke, združevanjp manjših sredstev za hitrejši razvoj gospo-darsko manj razvitih republik, prednostno oskrbovanje proi-zvodnje s strani SIS materialne proizvodnje.
Več kot 55 odstotkov sredstev za kreditiranje selektivnih na-menov bo usmerjeno v kreditira-nje izvoza, tretjina razpoložljivih sredstev za nove invesficljske na-ložbe bo namenjeno kreditiranju izvoznih programov.« Prve ocene so torej ugodne. Na-tančni   podatki   bodo   kmalu znani. Tako bomo lahko tudi v številkah zapisali o uspehih in neuspehih  posameznfli organi-zacij združenega dela.
IVO BREČIČ