Važno je, kako delaš, ne kaj si po narodnosti
Vsako leto na tisoie slovenskih osmošolcev in učencev zadnjih razredov sredajih Sol razmišlja, kam in kako naprej. Pri njihovih iskanjih jim pomagajo najrazličoejše svetovalne siužbe, psihologi in kdo bi vedel, kdo še vse. Posebna oblika svetovanja pa so infonnativni dncvi na srednjih šolah in fakultetah na obeh slovenskih univerzah. Na njih se mladi seznanijo z načinom dela, s tem, kakšni so pogoji za vpis in seveda tudi s tem, kakšne so možnosti za zaposlitev po koočanem šolanju.
V Sloveniji premalo razmišljamo o eni možnosti šolanja, ki nudi predv-sem fantom zanesljivo zaposlitev^ to je šoianje na srednjih vojaških šolah in vojaških akademijah. Za to so v okviru informativnega dne za vse slovenskc srednje šole in fakultete pripravili tudi informativni dan o vojaškem šolstvu.
Tako so na Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane pripravili infor-mativni dan o svoji šoli in vseh drugih srednjih vojašk-h šolah, ki so v drugih republikah. Načetnik šoie podpolkov-nik Alojz Jehart je bil zelo zadovoljen z obiskom, ki je bil večji, kot so priča-kovali. Zato meni, da ne bo težav pri
izbiri kandidatov za vpis na njihvo šolo.
Informativni pogovori o šolanju na vojaških akademijah so bili v Ijubljan-skem in mariborskem domu armadc. Na ljubljanskem, ki ga jc vodil samo-stojni svetovalec v republiškem sekrc-tariatu za Ijudsko obrambo Brane Kro-mar, je bilo na žalost več deklet kot fantov. Nekaj dcklet se jc zanimalo za študij na tehnični fakulteti v Vojaškem tehničnem ccntru general armade Ivan Gošnjak v Zagrebu. Tam študira ka-der, ki se kasncje zaposli v delovnih organizacijah, ki delajo za JLA in pa v vojaški industriji. Verjetno je pro-blem pri vpisu to, da imajo dokaj strog
sprejemni izpit iz matematikc, ob tem pa si mora dekle ali pa fant sam poi-skati delovno organizacijo, ki ga bo štipendirala. Po končanem študiju to niso oficirji in nc nosijo uniform. Ne-kaj deklet se jc resno zanimalo za ta način študija. Precej pa jih jc prišlo V Dom JLA zato, ker so hotele več izvedeti o pogojih študija obrambo-slovja na Fakultcti za sociologijo, poli-tologijo in novinarstvo. Te pa so napo-tili na fakultcto, saj so jim tam lahko najboli natačno povedali, kako in kaj morajo storiti, če želijo postati njihovc študentke.
Med štirimi gojenci, ki so bili v Domu JLA, je za nas posebej zani-miv gojenec drugega letnika Vojaške akademije vojnega letalstva in proti-letalske obrambe iz Rajlovca pri Sa-rajevu Marko Lajevec, ki je doma iz Stepanskega naselja, torej je naš ob-čan.
»Pri odločitvi za svoj poklic sem imel   povsem   proste   roke,«   pravi
Marko. »Za vojaškega sem se odločil predvscm zaradi lega, ker je dinami-čen in ni tako enoličen, kot so poklici
v civilistu.«
Po končani osnovni šoli se je vpisal na Splošno srcdnjo vojaško šolo Franc Rozman-Slanc v Ljubljani in jo tudi uspcšno končal. Po maturi ni bil še čisto prepričan, na kateri vojaški aka-demiji bi nadaljeval študij, kaj kraalu pa se je odločil in vpisal se je na akademijo v Rajlovcu, kjer je zdaj vpisan v drugi letnik.
»Študij na tej akademiji ni težak, če redno delaš. Za to pa so vse možnosti, saj imamo učne ure, pri katerih nani pomagajo tudi profesorji in asisienije. Prva dva lctnika sta namenjcna predv-sem študiju tako imenovanih družbo-slovnih predmctov, od političnega si-stema SFRJ do sociologijc in psiholo-gijc. Bolj malo pa imamo poscbnih vojaških predmetov. Specializacija se začne v irctjem letniku, ko se vsak od
Marko Lajevec
študentov odloči, na kateri smeri bo nadaljeval. Sam sem se odločil za zveze in mislira, da sem si izbral pravo stvar,« pravi Marko Lajevcc.
Prav gotovo je zanimivo, kakšen je dan gojcnca vojaškc akademijc. Zbu-dijo jih petnajst minut pred šesto, nato
se umijejo, odidejo na zajtrk in ob sedmih imajo zbor. Starešine preglc-dajo, ali so vsi oblečeni in opremljeni v skladu z vojaškimi predpisi, imajo informiranje, kjer jih seznanijo z do-godki doma in po svetu. Ob petnajst minut pred osmo se začno predavanja, ki trajajo do 14.30. Po kosilu so do 16.00 prosti, takrat pa se začne delo v sckcijah. Petnajst minui prcd osem-najsto se začno učnc ure, ki trajajo do devctnajsttrideset, ko morajo vsi go-jenci gledati televizijski dnevnik. Po tem imajo šc nckaj prostega časa in nato spanje.
»V vsem tem času, kar sem se odločil za vojaški poklic, mi še ni bilo žal. Pravzaprav bi icžko opisal tovarištvo mcd nami na akademiji in mislun, da bi toliko iskrenega tovarištva tcžko našel na šolah v civilstvu. Kljub temu, d? smo pripadniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosii, je pomembno samo eno načelo in sicer delo. Važno jc samo, kako delaš in ne kaj si po narod-nosti. Mislim, da je to v sedanjem trcnutku še kako potrebno,« jc ob koncu poudaril Marko Lajevec.
B. K.