3663  3

N AŠI LIBERA LCI

IPpVi snopiš:

Liberalna „vera“.

Ljubljana, 1902.

Založilo in na svitlo dalo „Obrambno društvo".
Tiskala Katoliška Tiskarna.


c

ASI LIBERALCI

-~ t>

PpVi snopie:

Liberalna „vera“.

K

t vrft*JL

Ljubljana, 19Q2.

Založilo in na svitlo dalo »Obrambno društvo".
Tiskala Katoliška Tiskarna.

Oioa 2  so*f

Uvod.

»Obrambno društvo 11  v Ljubljani ima
namen braniti verne Slovence zlasti pred
napadi liberalnih časnikov. Hkrati pa na
svitlo daje tudi knjige in knjižice svojim
članom in poštenim Slovencem v pouk in
razjasnilo.

S knjižico, katero pošiljamo v deželo,
smo hoteli pojasniti vsem dobro mislečim, ki
so kdaj zagovarjali naše liberalce, da z
liberalci ne more iti, kdor je poštenega,
krščanskega srca. Želeli bi, da bi se knji¬
žica, ki jo je napisal odličen Slovenec, raz¬
širila do zadnje hiše na skrajnem pogorju.
Prosimo torej, naj jo vsakdo, ki čuti z nami,
Širi med našim ljudstvom.

V Ljubljani na praznik  sv. Mohorja in Fort. 1902.

Obrambno društvo.

1. Kaj hoče ta knjižica?

Dve stranki se borita med Slovenci:
katoliško-narodna stranka in pa liberalna
stranka. Katoliško-narodna stranka se drži'
vere naših očetov in se bori' za ljudske ko¬
risti, liberalna stranka pa napada katoliško
vero, razdvaja naš narod in pohujšuje naše
ljudstvo.

Zato je pa tudi ljubljanski knezoškof
očitno v pastirskem listu povedal, da je
liberalizem greh. 1 ) Pri volilnem shodu v
Kostanjevici pa je pred zbrano množico
trdil vodja liberalne stranke:

»Liberalizem je greh! To se vam trobi . . .
s cerkvenih lec. Jaz pa pravim, kdor kaj tacega
trdi, ta laže, ne govori resnice." 2 )

Drzna je ta beseda. Očitati vsem du¬
hovnikom, da lažejo, da, še celo škofu vreči
v obraz, da laže, to je nekaj takega, da iz¬
ziva odgovor. In ta odgovor hočemo dati
ne le dotičnemu voditelju liberalne stranke,
ampak celemu ljudstvu slovenskemu, od-

’) »Škof. list“ 1901, str. 85. — 2 ) »Slov. Narod"
1901, gt. 205.

1

2

govor, iz katerega bodete videli, da ima
prav, popolnoma prav naš knezoškot, ko
kliče ljudstvu: Liberalizem je greh!

Dokazali pa bodemo vse iz Sloven¬
skega Naroda", kjer se tiskajo govori, spisi
in dopisi liberalnih vodjev in njih pristašev.
Iz tega vira bomo pač najbolje spoznali,
kaj nameravajo naši liberalci.

2. Volivcem.

Volivni odbor „narodno - napredne" ali
liberalne stranke je 22. avgusta pred volit¬
vami izdal oklic slovenskim deželnozborskim
volivcem.i) V tem oklicu stoji dobesedno
to-le:

„Ti možje — namreč možje katoliško-narodne
stranke — naj vam bodo izgled, da so železne
verige rimskega klerikalizma trdnejše celo od na¬
ravnega čuta, poštenja in sramu, in da bo trikrat
gorje onemu narodu, ki se bo dal ukleniti v te
verige. In na Vas, slovenski volilci, je, da odvrnete
to nevarnost od milega našega naroda. Boj do
noža napovejte tudi Vi onemu zmaju, ki je opu-
stošil cvetočo Špansko v jezuitsko pustinjo. In
nobenih ozirov več do njegovih, četudi neprosto¬
voljnih sužnjev, ki so v zadnjih dnevih zaigrali

i) „Slov. Narod“ 1901, št. 191.

3

tudi pravico do osebnega spoštovanja, naj potem
gospodarijo v deželni hiši kranjski ali pa v knezo-
škofijski palači ljubljanski. Zoper gadov pik bilo
je še vedno najboljše sredstvo izžiganje rane, če¬
tudi na lastnem telesu. Možje volilci, ne strašite
se boja . . . pod rimski nož narod slovenski ne
sme. Sicer bi ne bil vreden življenja. Ta trdna za¬
vest, da mu je sojeno boljše življenje, nego pod
zakrivljeno palico rimskega nasilstva, naj Vas jači
in navduši za ta boj.“

Tako je govorila liberalna stranka slo¬
venskim volivcem. Le dobro premislite be¬
sede in nauke tega oklica! Kaj pa je to:
„železne verige rimskega klerikalizma" ? Kaj
je to: „zakrivljena palica nasijstva" ? In kaj
je: „oni zmaj, ki je opustošil Špansko in ka¬
teremu morate napovedati boj do noža" ?

Čudne besede to, kaj ne! V jeziku libe¬
ralnih mož je to ona vrhovna oblast,
katero ima rimski papež  nad vso cerkvijo
in s papežem škofje  nad posameznimi
škofijami, to je oblast svete rimsko-ka-
toliške cerkve  kot učiteljice in vodi¬
teljice vseh ljudi, vseh stanov in vseh na¬
rodov. Tej oblasti se mora vsakdo pokoriti;
nihče ne sme učiti naukov, katere bi ona
zavrgla, nihče ne sme hoditi ali še celo
druge voditi po potih, katere bi ona ob¬
sodila. A liberalni možje pa ravno tega

1 *

4

ne morejo prenašati; o Bogu in večnosti
bi radi po svoje mislili, govorili in učili;
življenje pa hočejo uravnati brez Boga
in brez ozira na večnost.  Ker pa
cerkev tega ne pusti,  ampak obsoja
take nazore, ker cerkev posebno brani
Vas, verno, krščansko ljudstvo,
da Vas ne zapeljejo taki ljudje od Boga v
svoje grde zmote, zato  govore o „verigah",
zato Vam pišejo o ..rimskem nasilstvu",
zato  o „zmaju, kateremu se mora napo¬
vedati boj do noža“.

Vprašujemo Vas, odkod pa ima cerkev
to oblast, zoper katero se zaletujejo ,,na-
predni“ možje z vso silo? Ali ni od Boga?
ali ni od Gospoda Jezusa Kristusa?
Zoper Boga  se torej bori oni, ki se voj¬
skuje proti tej oblasti. Ali ni greh  tako
hujskanje zoper Boga in zoper našega Odre¬
šenika? Saj to se ne pravi v nič drugega,
kakor: upirati seBogu!  Če stori veliko
hudodelstvo oni, ki se upre cesarju  in
njegovi oblasti, koliko hudodelstvo stori
šele mož, stori stranka,  ki hujska narod
zoper Boga,  torej ona stranka, ki je tudi
Vas hotela zapeljati pri votitvah k uporu
proti Bogu?!

5

3. „Naša stranka.“

Ta napis nosi pet člankov v „Slov.
Narodu". 1 ) Mislim, izraženim v teh člankih,
noben liberalec ni oporekal. Zato sodimo,
da so res misli stranke, namreč liberalne
stranke.  Oglejmo si jih!

Ta člankar dokazuje, kako silno ne¬
veden je v narodnogospodarskih vprašanjih.
A o teh zgodovinskih zmotah ne maramo
razpravljati. Pač pa Vam hočemo in moramo
zavreči nekatere trditve, katere se tičejo
sv. cerkve  in cerkvenega življenja.

a)  Neoženjenost in devištvo.

Takoj v prvem članku piše liberalec 2 ):

„V utrditev svojega gospodarstva ločilo je
višje duhovenstvo duhovnika od familije s celi¬
batom (namreč z zapovedjo, da se duhovnik ne
sme ženiti); ustvarilo si je cerkveno vodstvo s
tem udano vojaštvo, ki ima le koristi svojega stanu
pred očmi ... Da mu življenja ne zagreni, izreklo
se je, da celibat (namreč neoženjenost) ni isto,
kar je devištvo. Kar bi bilo za druge greh, za
neoženjenega duhovnika ni (Sv. Liguori).“

■) „Slov. Narod“ 1901, št. 186., 188., 189, 190.

2 ) „Slov. Narod" št. 186.

6

Koliko  neresnice,  koliko zlobno iz¬
mišljene laži  je v teh stavkih! Koliko kri¬
vice  proti cerkvi in proti duhovskemu stanu!
Torej papeži in škofje da „so si neoženje¬
nost duhovnikov izmislili samo zato, da
utrdijo svojo neopravičeno oblast 11 ? In čujte:
»Duhovnik da mora ostati neoženjen, toda
na deviško življenje pa da ni navezan; kar
je za druge greh, zanj da ni greh" ?

Kaj je res na tem? Treba je pogledati
le nekoliko v zgodovino, pa se prepričamo,
da je zdržno življenje od prvih časov
tesno združeno z duhovniškim stanom. Res,
iz početka so v duhovnike posvečevali ve¬
činoma le že prej oženjene može, ker je
bilo premalo neoženjenih, in ker je zaradi
prevelike razuzdanosti v rimskem cesarstvu
bilo prepovedano, da bi kdo ostal neoženjen.
Toda možje-duhovniki so po sprejetem
mašniškem posvečenju živeli zdržno. Vedno
večje pa nahajamo število duhovnikov, ki
niso nikdar bili oženjeni, ampak so živeli
vedno deviško.

Izpočetka ni bilo nobene pisane po¬
stave za neoženjenost duhovnikov in za
njihovo zdržno življenje. Tedaj je gorela na¬
vdušena ljubezen do krščanskih vzorov in

7

mnogo jih je iz ljubezni do Jezusa ostalo
deviških; posebno duhovniki so v tem po¬
snemali deviškega svojega Gospoda. V pe¬
tem stoletju pa že beremo postave, ki du¬
hovnikom odločno zabranjujejo ženitev. V
cerkev se je vgnezdila večja mlačnost, in
tudi duhovniki so postali bolj mlačni in se
zato začeli ženiti. V izhodni cerkvi se je
dopustila ženitev pred mašniškim posve¬
čenjem ; v zapadni cerkvi se pa to ni dopu¬
ščalo. In ko se je v X. in v XI. stoletju
množilo šlevilo oženjenih duhovnikov, so
začeli papeži ostreje postopati; vernikom so
prepovedali, da ne smejo iti k sveti maši
oženjenih duhovnikov; da, odstavljali so jih
in nazadnje izrekli, da se noben duhovnik
ne more veljavno oženiti.

Čisto, deviško življenje se kar ločiti
ne da od duhovniškega poklica, in sicer
zato ne, ker so služabniki deviške cerkve.
V starem zakonu je bila duhovniška čast
•n služba navezana na Levijev rod. Zato so
se judovski duhovniki ženili in samo nji¬
hovi sinovi so postajali duhovniki. V novem
zakonu pa je iz Device Marije rojeni veliki
duhovnik Jezus ustanovil deviško cerkev
in ji dal d e viški h d uh o vn iko v, ki to po-

stajajo ne po rojstvu, ampak po mašniškem
posvečenju. Zato so pa popolnoma pri¬
merne temu stanu postave, ki mu ukazujejo
deviško življenje. Duhovnik mora namreč
rod človeški podvreči gospodstvu Jezuso¬
vemu in ga obvarovati v tej podložnosti.
V ta namen ima trojno oblast: učeniško,
duhovniško in pastirsko, da vzgaja in po¬
svečuje človeški rod. Za tako nalogo je pa
gotovo bolj sposoben  in pripraven ne-
oženjen duhovnik, kakor pa oženjen.

To je resnica  o duhovniški neoženje¬
nosti. Nauk v „Narodu“ je pa kar naravnost
neresničen,  in v kolikor trdi, da se je
neoženjenost vpeljala samo zato, da si mo¬
rejo višji duhovniki ohraniti nadoblast nad
neduhovniki in da ni samo po sebi devištvo
višje od oženjenosti, tudi krivoverski.

Naravnost hudobna  pa je trditev, da
neoženjeni duhovnik ni zavezan na deviško
življenje in da nezdržnost zanj ni greh.
Duhovniki pač sami vedo, da v onem tre¬
nutku, ko sprejmejo višje svete redove,
vzamejo nase dolžnost čistega življenja in
da jih veže slovesna obljuba vednega in
popolnega devištva. Gorje duhovniku, ki
bi se pregrešil proti temu le v radovoljnih

9

mislih in željah! Smrtno bi grešil! Tako uče
vsi učeniki,  tako vsi papeži in škofje,
tako govore vse postave!

Vzemite vendar v roke katoliške
knjige in jih berite! Alije kdaj sveti
Alfonz Liguorski  učil kaj takega, kar
mu podtikajo liberalci ? Nikdar!  Le čitajte,
kaj on piše o duhovnikih in o njihovem
življenju!

b)  Grmade.

V drugem članku 1 ) se piše:

_ „Najtrše menihe je papeštvo postavilo za
inkvizitorje in tisoč in tisoč krivovercev se ne¬
usmiljeno v inkvizicijah muči in potem na vseh
udih pohabljene na grmadah sežge. In da se te
neumne ljudi lažje v strahu ohrani, izmislili so si
hudiča, ki obseda baje najrajše žensko, katera je
po nekih katoliških naukih nesnažen, manj vreden
tvor in katoliški menih pošilja milijone ubogih
žensk, otrok in m6ž v mučilnico in na grmado.
Novejši zgodovinar piše, da bi kri, katero je ka¬
toliško duhovenstvo prelivalo, najbrže zadostovala,
da se v njej vse današnje katoličanstvo vtopi.“

Dalje piše v četrtem člankuž):

„Seveda so učenjaki, katerih katoliška grmada
ni mogla več sežigati, ker je meščan jih varoval

‘) „Slov. Narod" št. 188.
2 ) „Slov. Narod", št. 190.

10

pred sv. Arbuezoni (ta strastni inkvizitor je bil za u
svetnika proglašen) . . . bili najizdatniši pomagači tl
pri vstvaritvi . . . novega gospodarstva." p

Koliko krivice., da, koliko grdih
laži  in obrekovanja je v teh vrstah! In- n
k vi žici  ja je sodnija, kateri je bila naloga, ^
da preiskuje pravovernost kristjanov in da j r
poboljša ali pa kaznuje vse, ki so bili tako Q
nesrečni, da so zabredli v zmoto in v krivo p
vero. Naj to zadevo nekoliko pojasnimo. S(

Sam gospod Jezus Kristus je naložil s;
cerkvi dolžnost, da krščanske resnice raz¬
širja in da med verniki resnico ohrani ne- v
omadeževano. To od Boga dano dolžnost s(
je cerkev vedno izvrševala. Sveto vero je v
širila po svojih misijonarjih, med verniki j r
je pa vedno pazila, da se resnica ne po- 5
kazi in kriva vera mednje ne zaseje. Kdor ; e
je krivo vero učil ali se je poprijel, ga je j r
sv. cerkev obsodila in izkušala ga izpre- ]
obrniti; ako je ostal trdovraten, ga je kazno- p
vala in izobčila iz cerkve. Posebno škofje p
so bili zavezani paziti, da se med pšenico v
ne zaseje ljulika.

Dokler je bila država poganska, se ni
zmenila za krivoverce v cerkvi: Ko pa v '
je država postala krščanska, je spoznala P

11

, a  dolžnost, podpirati sv. cerkev v vsem nje-
či nem prevzvišenem prizadevanju, posebno
podpirati jo v obrambi sv. večnih resnic.

Saj je za človeka največe dobro ravno
v  resnica in to večna resnica; ako je državi
f’  dolžnost braniti premoženje, zdravje, dobro
a  ime, ali ji ne bo tudi dolžnost braniti raz-
0  odeto resnico, ki je veliko več vredna,
0  kakor vse drugo na zemlji? Krivoverstvo
p' se je prištevalo veleizdajstvu  zoper
dl samega Boga; kolika hudobija torej!

Krivoverce je država  različno kazno-
e " vala. Posegla je tudi k grmadi, toda v prvih
, s  stoletjih malokdaj. Na grmado so obsoje-
vali Manihejce zarad prenesramnih naukov
1  in dejanj in ker so bili skrivna družba, da
bi bolj lahko krščanstvo izpodkopali. Slično
? r  je sem ter tje postopala tudi proti gnusnim
) c  in nasilnim Albigenzom, ki so se v početku
e ' 12. stoletja pokazali posebno na južnem
?’ Francoskem in so cerkve rušili, katoličane
) e  plenili in pobijali. Država s-e je morala
'° v p reti  in jih je tudi s smrtjo  kaznovala.

ni Cerkev je tako gnusne in nasilne kri-
3a  voverce ostro obsodila, priznala je državi
l a  pravico, krivoverce kaznovati, vendar pa je

12

želela, naj bi se smrtna kazen samo z
v najtežjih slučajih odločevala. — n

Tako je bilo do 12. stoletja.  Prava ii
inkvizicija in sicer škofijska, torej cerkvena 2
se je začela ob koncu 12. stoletja. Krivo¬
verci so se vedno bolj širili in postali ne- s
varni cerkvi in državi; zato je papež Lucij 111. 1
sporazumno s cesarjem Friderikom I. leta ]
1184. v Veroni stare postave proti krivo¬
vercem obnovil in določil, da naj vsak škof
sam ali pa po pooblaščencu vsako leto
dvakrat ali trikrat obišče one župnije, kjer
so krivoverci, naj jih poišče, in kaznuje, ako
se ne opravičijo. To je početek prave
inkvizicije.

Vkljub temu so se gnusni in nasilni
Albigenzi močno razširjevali, saj so jih
visoki plemenitaši  podpirali. Papež Ino-
cencij 111. je moral proti njim oznaniti kri¬
žarsko vojsko, da ne bi Evropa padla nazaj
v staro barbarstvo.  Po ljutih bojih so
bili krivoverci premagani. Cerkev je pa mo¬
rala še bolj paziti, da jih kriva vera ljudstva
ne okuži. Po dokončani krvavi križarski
vojski so se določbe papeža Lucija 111, po¬
novile in na tuluškem shodu leta 1229. se
je določilo, naj v vsaki župniji župnik z

13

no zanesljivimi možmi pazi na krivoverce in
njihove pomagače, pa naj jih prijavi škofu
va in deželski gosposki, da se kaznujejo, kakor
ma zaslužijo.

/o- Ker pa tudi ta naprava ni popolnoma
ie- svojega namena dosegla, dal je papež
III. Gregor IX. očetom dominikancem  na-
?ta logo, preiskovati in obsojati krivoverce. Ker

0- so bili nekateri dominikanci preostri, jim je
of isti papež njihovo oblast omejil in papež
to Inocencij IV. jim je leta 1252. dal prav točna
er navodila, kako naj postopajo, da se ne pre¬
čo naglijo in da ne bodo krivični, pa tudi ne
e  pretrdi.

Preiskava teh sodnikov je bila silno
ni natančna, po tedanji navadi so se uporabila
h tudi mučila, da bi se resnica zvedela. Sodniki
>- so izkušali krivoverce izpreobrniti; trdo-

1- vratne so izročili svetni oblasti, ki jih je

ij kaznovala večkrat tudi s smrtjo na grmadi.
d  To je cerkvena inkvizicija.  Ona ob¬

stoji še sedaj in sicer od 16.'stoletja je za

3 obrambo svete vere določen zbor kardi-
i nalov, katerim je na čelu sv. Oče sam. Ta
zbor presojuje nauke in obsodi vse, kar
: se ne strinja z večno, od Boga razodeto

resnico. Trdovratne krivoverce izobči iz

14

cerkve. Država pa krivovercev več ne ka¬
znuje, ker tudi sv. cerkev tega ne zahteva.
Poprej je to zahtevala, da bi se ohranilo
edinstvo svete vere; sedaj pa edinstva svete
vere v naših državah več ni, zato se tudi
ne kaznuje krivoverstvo od državne oblasti.

Razun te inkvizicije nahajamo v Špa¬
niji še drugo inkvizicijo, ki je cerkveno-
svetovna in bolj ojstra. Vpeljala sta jo kralj
Ferdinand in kraljica Izabela. Zakaj ? V
Španiji je bilo mnogo bogatih in mogočnih
Judov, in zato nevarnih krščanstvu in državi,
mnogi so se na videz prekrstili in se po-
peli do visokih in vplivnih služb, pa so
bili za krščanstvo in državo še bolj nevarni,
ker so bili prikriti. Zraven je bilo v Španiji
tudi veliko Mavrov, ki so z Judi zarote
sklepali proti krščanskim vladarjem in pod¬
pirali Mohamedance v Afriki v njihovih na¬
klepih zoper španske kralje. Sam protestant
Huber priznava, da je bila po teh izdajicah
krščanska Španija v največji nevarnosti.

Zoper te nevarnosti,  zoper božje
rope,  zoper nesramne gnusobe  in
zoper zaničevanje krščanske vere  so
krščanski kralji vpeljali inkvizicijo. Papež
Sikst IV. jih je 1. 1478. v to pooblastil. Toda

15

predno so katoliški vladarji te sodnije vpe¬
ljali, so poskusili še enkrat pot poduka.
A vse zastonj! Prikriti judje so ostali
trdovratni in so v silno zbadljivem spisu
grdili kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo,
ter zasmehovali krščanstvo. Inkvizicija
je bila potrebna. Začela se je v Kastiliji.
Prvi sodniki so bili preostri, pa jih je papež
hudo pograjal. L. 1483. je papež inkvizicijo
še bolj razširil, sodnikom podal točnih na¬
vodil in jih opominjal, naj blago posto¬
pajo. Vendar pa namena svojega ni po¬
polnoma dosegel. Zato je vso oblast izročil
eni osebi v Španiji, tako imenovanemu ve¬
likemu inkvizitorju. Pri preiskavanju se
je kaj točno postopalo, da se nikomur ni
zgodila krivica. Komur se je krivoverstvo
popolnoma dokazalo, pa je le trdovraten
ostal, izročili so ga svetovni oblasti, ki ga
je kaznovala in sicer večkrat s smrtjo na
grmadi.

To je inkvizicija, njen značaj in njena
potreba. Sedaj naj vsak sam presodi, je
li „Narodovo“ očitanje in pisarjenje
resnično. „Toda milijoni so se sežgali.“
To ni res. Tako se očita po spisih ne¬
srečnega Antona Llorente, ki je bil grd

16

liberalec in prostozidar; svojih trditev ne
more z dokumenti dokazati, pač pa svoje
vire pači in kar samovoljno sklepa;
sami protestanje trdijo, da se njemu ne
sme verjeti.  Boljši in vestnejši zgodo¬
vinarji pravijo, da je bilo vseh sežganih
okoli 4000.

c)  Arbuez.

Kaj pa je bil Arbuez, o katerem pravi
..Narod 1 ', 1 ) da je bil strasten inkvizitor, ter
se norčuje, da je bil proglašen za svetnika?
Čujte!

Arbuez je bil rojen 1. 1442. v Arago-
niji. Ko je odrasel, je študiral na vseučilišču
v Hueski odlično; odlikovala ga je prava
krščanska pobožnost in velika srčnost. Leta
1469. je šel v Bologno, kjer se je pečal po¬
sebno s sv. pismom. Dve leti pozneje je
postal učitelj; součitelji so ga spoštovali,
učenci pa ljubili. Tedaj vstopi v red Avgu-
štincev, kjer naredi sv. obljube leta 1476.
Bil je uzor redovnika; ljubil je siromaško,
trdo življenje in prav posebno molitev. Ko
je 1. 1477. postal duhovnik, je tudi v dušnem

>) Št. 190. 1. 1901.

17

pastirstvu vneto in goreče deloval. Ker je bil
'zvrsten govornik, moder spovednik in je
kar plamtel za sv. vere nepokvarjenost, je
mnogo ljudi izpreobrnil. Leta 1484. je bil
imenovan inkvizitorjem, namreč duhovnim
sodnikom zoper že omenjene prikrite in
veleizdajske jude in druge cerkvi in državi
nevarne krivoverce. V tej pretežki službi je
Postopal previdno, modro, milo in vestno.
2ato so se zoper njega zarotili. Prijatelji so
ga na nevarnost opozorili in prosili, naj
službo odloži. On pa je rekel, da zavoljo
svete vere rad umrje. Poizkusi, umoriti ga,
so večkrat izpodleteli; vendar so ga najeti
morivci v noči od 14. do 15. septembra v
cerkvi smrtno ranili. Vzdihnil je: „Češčen
hodi Bog, saj umrjem za sveto vero“, se
Zgrudil na tla in dva dni potem je umrl.
Bog je mučenika kmalu s čudeži odlikoval.
Papež Aleksander Vil. ga je 1 . 1664. ime¬
noval blaženim. Pij IX. pa ga je proglasil
leta 1867. svetnikom.

Vidite, to je življenje svJPetra Arbueza!
Pri nas se o njem prej ni dosti znalo. Toda
komaj je bil proglašen svetnikom, začeli so
v eri sovražni možje kar se da grdo o njem
Pisati in mu očitati vse, karkoli se je inkvi-

2

18

ziciji sploh očitalo. Kričali so, da je bil eden
najbolj krvoločnih mož, da je 2000 ljudi
usmrtil. Zato se sklicujejo na pisatelja Pa¬
ramo; toda ta ne pove nobene številke pa
tudi ne izreče besedice o tem, da je sveti
Arbuez koga k smrti obsodil. Iz takih in
sličnih virov zajema tudi naš liberalni pisec
v „Narodu“. Prašamo, ali tako krivično
in obrekljivo pisanje ni greh?

4. Krščanska vera.

Poglejmo še natančneje, kaj slovenski
liberalci pišejo o krščanski veri! Poiščimo
si nekatere bolj odločne  izjave.

a)  „Akademiška svoboda."

V drugi polovici avgusta 1. 1898. so se v
Ljubljani sešli slovenski vseučiliščniki; prišlo
jih je okoli 200. Nas zanima razpor, ki se
je tu pojavil. Nekateri visokošolci bi pri¬
stopili v dijaško zvezo, ako bi se osnovala
na katoliški podlagi; drugi so temu opo¬
rekali; zato oni prvi niso stopili v zvezo. O

19

‘ej zadevi je prinesel nNarod" 1 ) članek, v
katerem med drugimi trditvami piše takole:

„Večina slovenskih visokošolcev je z odklo¬
nitvijo organizacije na katoliški podlagi postopala
popolnoma pravilno in posvedočila, da je v resnici
zrela za akademiško svobodo. Ako bi bilo dijaštvo
Pred katoliškimi dijaki kapituliralo ise udalo , ako
bi si bilo vezalo roke, bi vsakdo in po vsej pra¬
vici sklepal, da nima smisla za akademično svo¬
bodo in da ne ve, da je svobodno študiranje,
svobodno razmišljevanje, sploh svobodno gibanje
jedro in bistvo akademične svobode. Visokošolci,
kateri si dajo pri iskanju resnice delati ovire, kateri
resnice ne iščejo, ampak si jo dajo diktirati, kateri
si dajo ukazovati, po kakih principih (načelnih
naukih i bodo vravnali vse svoje delovanje in ne¬
hanje, tisti akademične svobode niti vredni niso.“

To so misli naših visokošolcev; za te
Htisli se jih je izreklo od 200 celih 187, le
13, reci trinajsto rica  je hotela katoliško
Podlago za vse svoje življenje!

Katoliška cerkev uči, da "so resnice o
^ogu, o stvarjenju, o angelih, o človeku,
0  neuntrjoči duši, o izvirnem in osebnem
grehu, o Odrešeniku, o milosti, o svetih
zakramentih, o štirih poslednjih rečeh od
poga razodete, torej vekomaj resnične
lr > za vse tako veljavne, da jih mora vsakdo

>; Št. 190, 1. 1898.

2

20

sprejeti, kdor hoče prav živeti in hoditi po
pravi poti v srečno večnost. To velja tudi
za najbolj učene  ljudi, ki nebo in zemljo
preiskujejo. Ko bi v svojem premišljevanju
in preiskovanju prišli do sklepov in trditev,
katere se z razodetimi resnicami ne vjemajo,
naj vedo, da so se zmotili,  da naj torej
zopet tako dolgo preiskujejo, dokler n e
najdejo,  kje so se zmotili. Od Boga raz¬
odete resnice so pravi kažipoti, da zmot¬
ljivi ljudje ne zabredejo v neresnice, v zmote
in laži. Kolika sreča  to za vse ljudi!

Katoliška cerkev nadalje uči, da je Bog
dal za p o vedi,  katere vežejo vse ljudi od
prvega do zadnjega, od najvišjega do naj¬
nižjega, učene in neučene, da po njih žive,
ako hočejo svoj namen na zemlji in za več¬
nost doseči. Tem zapovedim je cerkev še
svoje dodala, ki ravno tako zavezujejo in
osebno svobodo vravnavajo.

Kaj pa naši visokošolci iz liberalnega
tabora? Oni teh resnic ne sprejmejo,
ker „svoboda njihovega visokega izobraže¬
vanja (namreč svoboda akademična) je ravno
v tem, da svobodno študirajo, da svobodno
premišljujejo", to je, da od Boga razodetih
resnic svobodno odstopijo in se na-

21

ukov tem resnicam ravno nasprotnih
P k 1 e n e j o , kakor jih uče visoki profesorji
in njih knjige. Te knjige, ti profesorji in pa
zmotljivi njihov razum jim je več, kakor pa
Bog in njegova cerkev ! Ne, „oni si ne dajo
resnice diktirati in pri iskanju resnice si ne
dajo staviti ovir!“ Kaj so te ovire?
Ravno Bož j e razodetje,  kakor ga hrani
in oznanja sv. katoliška cerkev.

Sv. katoliška cerkev uči, da moramo svoje
življenje uravnavati po zapovedih Božjih
in cerkvenih, toda naši liberalni visokošolci?
Oni pravijo, „da si ne dajo ukazovati,
Po kakih principih  (načelnih naukih)
naj uravnavajo svoje delovanje in nehanje!"

Ali ni grozna ta svoboda?  Vsaj
pznanuje kar naravnost upor proti  Bogu
in njegovi cerkvi! Ali ni to greh?
smrtni greh?

b)  „Vera dobre mamice."

Kdor tako misli, ta že prav za prav
taji vse razodetje, taji samega Boga:
saj bi si drugače o taki svobodi ne upal
govoriti, saj bi drugače spoznal, da taka
svoboda je neumnost in norost!

22

In res dosti jasne so nastopne besede
iz akademičnih (namreč na visoki šoli izobra¬
ženih) krogov v ..Narodu' 1 : 1 )

„Kar je v krščanski dobi trajno vrednostnega,
kar krščanstvo uči in zahteva, večno lepega, do¬
brega, svetega, človečanskega, odmeva v prsih
vsakega v resnici izobraženega človeka. Ti sveti
nauki, ki se v svojem bistvu nikdar ne spremenijo,
tvorijo v srcu vsakega plemenitega moža krščansko
podlago, če že hočete baš rabiti ta izraz."

Pisatelj priznava, da je v krščanstvu
res nekaj „dobrega, svetega, lepega, kar v
prsih vsakega v resnici izobraženega člo¬
veka odmeva"; in to naj bi bila zahtevana
krščanska podlaga. Prašamo, ali ni v krščan¬
stvu, kakor se uči v katekizmu in v bogo-
slovno-znanstvenih knjigah, vse večno lepo,
dobro, sveto? Ali se sme kaj izbirati?
Če se pa izbirati sme, kdo bo pa do¬
ločil,  kaj  je v krščanstvu večno lepo,
dobro, sveto, nespremenljivo ? Ali ni vsega
Bog razodel? ali nismo dolžni verovati
vsega,  kar je On razodel in nam po sveti
cerkvi verovati zapoveduje ? Ako pa ti iz¬
biraš, nekatere nauke sprejmeš, druge od-
vržeš, ali s tem ne trdiš, da se je Bog

i) Št. 294. 1. 1898.

23

zmotil, da si Ti nad Bogom? ali ne trdiš,
da se katoliška cerkev moti,  da torej ni
Božja? In ako ti priznaš samo one nauke,
ki se tebi pravi zde in jih sprejmeš samo
zato,  ker se tebi pravi zde, prašam te, ali
se to pravi Bogu verovati?  Ne, ti ve¬
ruješ sebi,  ne pa Bogu: katoliško vero
ti podiraš! Ali ni to greh?!

Pa čujmo dalje I Ravno tam se piše:

»Krščanska podlaga akademično izobraženega
moža pa se ne sme in ne more istovetiti (namreč v
isto vrsto staviti) z zapovedjo, da si mora gotove
stvari tako predstavljati in o gotovih vprašanjih
tako misliti, kakor njegova dobra mamica v gorski
vasi in nič drugače . . . slovenskim liberalcem se
ne more šteti za pregreho, da niso ostali ves čas
svojega življenja v svoji rojstni vasi naivno po¬
božni in priprosti, kakor družinica v domači hiši.
Če jih je njihov duševni razvoj dovedel do tega
ali onega naziranja, smejo od onih, ki so ostali,
kar so bili kot otroci, ker so v prilog svoji osebni
sreči, svojemu duševnemu miru hoteli taki ostati
in zaradi tega o „kočljivih“ vprašanjih sploh niso
globlje razmišljali, držeč se krčevito starih tradicij,
zahtevati, da trpijo in spoštujejo njihovo prepri¬
čanje. “

Ali ste razumeli, kaj se piše? Torej „iz-
obražen mož“ ne more o gotovih vprašanjih
tako misliti, kakor dobramamicav  gorski
vasi; ne more se mu šteti za pregreho, da

24

ni tako  „naivno pobožen in pri-
prost“, kakor družinica v domači hiši!
Kaj pa so ti sta vprašanja, katera imenuje
tudi „kočljiva“ vprašanja? To so verska
vprašanja.  Namreč vprašanja o početku
sveta, o človeku, o grehu, o Zveličarju, o
Devici Mariji, o svetem Rešnjem Telesu in
druga.

O teh torej omikan mož ne more imeti
iste predstave, kakor njegova dobra mamica!

Vprašajmo, je li nauk, kakor ga je Bog
razodel in ga cerkev uči, resničen ali ne?
Ako je resničen, mora ga sprejeti vsakdo,
ako ni resničen, mora ga zavreči vsakdo,
naj bo v visokih šolah, ali pa v gorski vasi.
Ako pa ni resničen, katoliška cerkev ni Božja,
se Bog sploh ni razodel in Boga ni. In, ali
ni strašen greh, ako se tako trdi?

Pisatelj čudno sebe vara. ako trdi, da
vsi oni, ki so glede svete vere „ostali kot
otroci in so v prilog svoji osebni sreči in
duševnemu miru hoteli taki ostati, ,o koč¬
ljivih* vprašanjih sploh niso globlje raz-
mišljali“. Pisatelj tu meni duhovnike in one
izobražene neduhovnike, ki so ostali zvesti
sv. katoliški veri; in ravno zato pravi, da
so „ostali otroci in so hoteli taki ostati**.

25

Kdo pa je o teh kočljivih vprašanjih bolj
globoko  razmišljal, kakor duhovnik? Ali
ni o njih razmišljal in sicer jako naporno
Štiri leta v semenišču? Ali niso marsikateri
°d naših duhovnikov šli na visoke šole v
Rim, na Dunaj itd.? Ali niso premnogi kato¬
liški duhovniki in učenjaki spisali o omenje¬
nih „kočljivih“ vprašanjih premnogo znan¬
stvenih knjig?  Toda pisatelj tega ne vidi,
K da sam sebe goljufa.  Da, kar se tiče
odločne vere  v vse razodete nauke, ve¬
rujemo ravno tako, kakor „družinica v d o-
niači hiši,  ravno tako, kakor naša dobra
niamica v gorski vasi“; kar se pa tiče glob¬
ljega, znanstvenega spoznavanja
verskih resnic in znanstvenih  dokazov
Za  nje, se pa od svoje „dobre mamice in
družinice v domači hiši“ že razlikujemo.

c)  „Almanahovci.“

Videli smo sedaj, v čem je liberalizem
a li svobodomiselnost: namreč v tem, da se
Svobodno zapusti razodeta vera
'n se svobodno zaide v zmote,  in to
ravno glede onih večnih resnic, brez katerih
človek nikoli ne more miren biti, katerih pa

26

tudi sam za gotovo najti ne more, naj jih
še tako išče.

To nam dokazuje drug svobodomiselnik
ocenjujoč v »Narodu 1 * 1 ) knjigo „Almanah“,
katero so izdali naši slovenski bogoslovci.

Pri oceni te prekrasne knjige ga naj¬
bolj muči to, da bogoslovci pišejo popol¬
noma odločno in gotovo brez strahu, da
bi se motili. In to je tudi lahko umevno,
saj razna vprašanja umno pretresajo v luči
večnih razodetih resnic; oni hodijo kakor
po dnevu, ko jim solnce pot razsvetljuje in
imajo dosti kažipotov ob cestah.

Kaj pa svobodomiselni učenjak? Čujmo,
kako nam svoje duševno stanje opisuje:

„Kako je človek časih slab in utrujen pod
bremenom dvomov,  kako mu je dolgčas v tem
pustem svetu, kjer ni prostorčka, da bi stopil
trdno in varno, ter se oddahnil: ,Glej tukaj je
nekaj resničnega, tukaj stojim in vem, kje stojim.*
Ziblje se ti pod nogami, razprostiraš roke in ni¬
kjer opore ... In če je človek slab in želi počitka,
zatisne oči, odpodi vse dvome in vse misli, ter
sanja o bajkah, ki jih je poslušal v lepih dnevih
mladosti ... In tam snuje duša svoj svet iz lepih
pravljic, iz mladostnih spominov, iz hrepenenja po
neznani večni resnici. Svet, v katerem ni treba nič

i) Št. 178, 179, 180, 1. 1901.

27

preiskavatf, ne dokazovati, nič dvomiti, kjer človek
samo sanja, veruje in moli. Duša je . . . brezskrbna,
vesela, nevedna, kakor otrok v materinem naročju.
To življenje je lepo in zato ni čudno, da jih je
toliko, ki beže vanje."

„Posebno ni čudno, da beže pesniki. Spo¬
koril se je Kette, ko mu je že tudi duša bila raz¬
jedena od bolezni in nad njegovo posteljo je visel
molek; spokoril se je Murn in ob svoji zadnji uri
je držal razpelo v rokah. To je utrujenost ... To
je obup. Hrepenenje je presilno, in pot do zadnje,
edine, večne resnice je predolga, polna dvomov,
zmot in razočaranj; duša zmaguje, udaja se pri¬
jetnim sanjam." 1 )

Ali vidite borbo v duši svobodomisel¬
nega človeka, ki je zavrgel razodetje? Pre¬
mišljuje in išče: toda nič gotovega!  Ali
je Bog? ali je večnost? ali je neumrjočnost?
odkod svet in človek? Nujna vprašanja, na
katera moramo imeti odgovoT, točen od¬
govor, sicer ne moremo živeti! Toda človek,
sebi pripuščen, ne najde točnega odgovora,
o vsem dvomi, vse se mu ziblje pod no¬
gami.

Ali ni to strašno stanje, saj moraš umreti
in potem v večnost, toda o njej ničesar go¬
tovega doznati ne moreš! Grozno!

i) „SIov. Narod" št. 170. 1. 1901.

28

Ravno zavoljo tega mi trdimo, da je
poduk od Boga potreben, potem pa iščemo
po zgodovini in najdemo, da se je Bog
razodel in o vsem podučil že naše prve
stariše osebno, na zadnje nas vse po Sinu
svojem Jezusu Kristusu, ki je vstanovil svojo
katoliško cerkev, da v njej dobi pouka in
gotovosti vsak, kdor hoče.

Naš svobodomiselni pisatelj o tem raz¬
odetju po Bogu in Jezusu, kar uči kate¬
kizem in sv. pismo, pravi, „da so to bajke,
ki jih je poslušal v lepih dnevih mladosti",
da je to „svet samih pravljic", to so samo
„prijetne sanje, prijetne laži". In ako neka¬
teri, na primer Kette in Murn, po dolgem
omahovanju vendarle s pomočjo Božjo pri¬
dejo do razodete resnice v katoliški veri,
se naš svobodomiselni pisatelj iz tega nor¬
čuje, da je ob smrtni uri Kette imel molek
ob postelji, in da je Murn držal razpelo v
rokah. Njemu je to le utrujenost, prijeten
sen, prijetna laž!

Prašamo, ali ni greh  tajiti božje raz¬
odetje in vse te nauke imenovati pravljice,
sanje; laž?!

29

5. Katoliška cerkev.

Kaj neki liberalizem misli o katoliški
cerkvi? Pregleduj vse liste „Slov. Naroda",
nikjer in nikoli je ne pohvali, pač pa jo
grdi, kar le more. Kako so voditelji libe¬
ralne stranke ob času volitev proti nji go¬
vorili! Čujte samo nekatere liberalne nauke
0  njej !

a)  „Ona je iz poganstva."

..Starorimska država ni pravzaprav nikdar
popolnoma propadla, ampak je po dolgi anarhiji
oživela v novi obliki. Katoliška cerkev je v bistvu
samo nadaljevanje poganske rimske države. Kar
je bil v pradavnih časih rimske države poglavar
duhovstva, sodnik vseh človeških •in božjih zadev,
kateremu so bili podrejeni kralji in pozneje kon¬
zuli, to je postal po propadu rimskih cesarjev ka¬
toliški papež. Katoliški cerkvi, kateri služi sveta
Vera v svrho gospodovanja nad narodi, tiči
starorimski duh v vseh udih, vsaka njena naredba
kaže, da je nastala iz starorimske korenine, zlasti
pa svedoči to njeno hrepenenje po svetovnem
gospodarstvu prav po vzoru starega Rima in
prvenstvo, katero zavzema v njej latinski ele¬
ment." i)

l )  Slov. Narod št. 19. 1. 1902.

30

Sedaj pa veste, kaj je katoliška cerkev:
nova oblika poganske rimske države, staro¬
rimski duh ji tiči v vseh udih, vsaka na-
redba kaže, da je nastala iz starorimske ko¬
renine, zlasti njeno hrepenenje po svetov¬
nem gospodarstvu to svedoči." Ali niso
vse te trditve kar naravnost krivoverske?
Da, ali ni vsaka od njih kar naravnost zgo¬
dovinska laž?

Kaj pa zgodovina uči o postanku
katoliške cerkve ? To, kar uči katekizem v
9. členu apostolske vere: Ustanovil jo je
Jezus Kristus, Sin živega Boga; On ji je
dal oblast, iti med vse narode, vsem na¬
rodom oznanjevati sv. resnice in vse one,
ki jih bodo sprejeli, po sv. krstu sprejeti v
svoje naročje; On je rekel, da kdor cerkvi
veruje, bo zveličan, kdor ne veruje, po¬
gubljen; On je dal papežu, kot vidnemu
svojemu namestniku, vrhovno oblast nad
vsemi verniki.

Torej Bog jo je ustanovil, On jo je
poslal med vse narode, da vse zanj pridobi
in tako božje gospodstvo pod vidnim po¬
glavarjem rimskim papežem po vsem svetu
utemelji in razširi. Da je res tako, ni nobena
skrivnost, saj nam to spričuje svetovna

31

Zgodovina.  Ker pa liberalizem neče pri¬
znavati Boga in njegovega razodetja, mora
seveda po svoje izkušati, kako bi si razlagal
Početek katoliške cerkve in ono svetovno
gospodstvo, po katerem hrepeni. Ker res¬
nice ne mara, pada iz ene zmote  v drugo,
*z ene laži  v drugo. Ali to ni greh?

b)  „Papež je malik."

Ako imajo zavedni privrženci liberalizma
tako krivoverske misli o katoliški cerkvi,
kaj neki mislijo o papežu? Ko smo preli¬
stavali „S1. Narod", smo videli, da se papež
grdi, zaničuje, zasmehuje,  da se vse
njegovo delovanje obsoja, deloma iz ne¬
vednosti,  deloma iz hudobne volje.
O tem zasmehovanju naj Vam podamo vsaj
en izgled.

„V katedrali sv. Petra" je naslov pod¬
atku, kjer prevaja „Narod“i) opis sprejema
romarjev iz Francoske, kakor ga je sestavil
strupeni in umazani in brezverski pisatelj
Zola. Naj iz tega spisa nekoliko stavkov
Prepišemo.

>) Št. 6, 7. 1. 1900.

32

„Nazadnje - opisuje namreč prihod svetega
Očeta — je korakal sam sv. oče, slabo smeh¬
ljajoč se ter deleč na levo in na desno svoj bla¬
goslov . . . Strast ljubezni — namreč ljudstva do'
sv. očeta — je narasla do blaznosti in pod to
blagoslavljajočo belo roko so padala vsa ta zme¬
dena bitja na obe koleni. Na tleh ni bilo več dru-
zega videti, kakor pobito, od pojava Boga uni¬
čeno, pobožno ljudstvo."

Kaj ne, nesramno lažnjive trditve,
kakor da bi verno ljudstvo sv. očeta imelo
za Boga! Ali čujmo še dalje nekoliko bogo¬
kletnih trditev, s katerimi se zasramuje sveti
Oče, zasramuje verno ljudstvo. „Narod“ piše:

„Ko se je zopet vsedel — namreč sv. Oče
po govoru vernikom — je zagrmelo šumeče —
ploskanje - vihar razbrzdane strasti! Mej tem,
ko je divjalo to besneče češčenje — je Leo XIII.
sedel nepremično na svojem prestolu. S papeško
čepico na glavi — v dolgi, beli sutani (sutana je
talar) je imel res — okorelost malika, katerega
obožava dvakratstoinpetdeset milijonov ljudij . . .
Kolik neprestano se ponavljajoč čudež: nebo se
je ponižalo in biva v tem človeškem telesu, Bog
stanuje v tem služabniku, katerega si je izbral . . .
in ga posvetil s tem, da mu je podelil vso moč in
vso vedo. Bog je v enem človeku, Bog gleda ne¬
prenehoma iz njegovih oči, govori iz njegovega
glasu, hiti iz vsake njegove kretnje. Kdo si pred¬
stavlja to brezmejno moč nezmotljivega vladarja
— ki ima popolno oblast na tem in zveličanje
na onem svetu, ki je vidljiv Bog."

33

Ali to uči sv. katoliška cerkev o pa¬
pežu? Kdaj in kje uči,  da je on vidljiv
Bog, da Bog osebno v njem prebiva? da
ima vso vedo ? Kdaj smo šli v Rim, da pa¬
peža molimo, kakor piše „Narod“ v istem
podlistku ? Vidite, kako se resnice sv. kato¬
liške vere o papežu najprej grdo spačijo,
potem pa zasmehuj  e j o. In o sv. očetu
si drzne zapisati besedo: malik,  spošto¬
vanje do Njega pa imenuje „ maliko¬
vanje". Ali ni taka ostudnost v li¬
beralnem listu greh?

c)  „Cerkev obsoja ljubezen do
domovine."

Tudi narodnostno vprašanje izrablja libe¬
ralizem, da bi pogrdil cerkev in njene po¬
glavarje, ter jim podtika besede in misli, ki
jih niso nikdar izustili ali imeli. Poglejmo!

„Cerkev in narodnost" je naslov članku
„Slov. Naroda",i) kjer takole piše:

„Katoliška cerkev vidi v narodnostnem gi¬
banju največjo nevarnost za svoje stremljenje po
univerzalnem gospodstvu. Sprijaznila se je tekom
stoletij ali resno ali vsaj na videz z raznimi poli-

>j Št. 3. 1. 1902.

3

34

tičnimi in socialnimi spremembami, samo z na¬
rodnostnimi prizadevanji se ni sprijaznila in se ne
bo, dokler se sploh ne odreče njenim posvetnim
ciljem . . . Nikjer se to tako jasno ne vidi, kakor
v duhovniških učnih zavodih. Tam velja načelo,
da je gojence kar mogoče odtujiti domovini in
celo sorodnikom . . . Sicer pa je stališče katoliške
cerkve najbolj označeno v tistem skupnem pastir¬
skem listu, ki so ga svoj čas izdali avstrijski škofje,
in v katerem so razliko med jeziki proglasili kot
posledico babilonske zmešnjave ter ljubezen do
domovine in do lastnega naroda proglasili kot
smrtni greh . . . stranka, ki stoji v narodnostnem
oziru na stališču katoliške cerkve, je izdajalka in
sovražnica svojega naroda."

Tako so nas obsodili. Torej katoliška
cerkev je sovražnica narodnostnemu gibanju
in prizadevanju! Kje so dokazi? Zgodovina
nas uči nasprotno: Ravno katoliška
cerkev  s svojimi duhovniki je pri raznih
narodih položila t e m e 1 j narodni  omiki,
in o Slovencih posebno  še moremo
trditi, da je katoliška duhovščina rešila
njihov jezik in njih narodnost  ter
vzgojila s skrbjo njihovo slovstvo, da, Slo¬
venci bi bili dandanes brez književnosti,
če ne bi bilo domoljubnih du¬
hovnikov.  In kdo more trditi, da cerkev
v svojih zavodih zatira narodnega duha ?
Poglejte naše duhovnike, ki sodelujejo pri

35

naših vrlih listih, pri »Obzorniku" in Vo¬
ditelju" , pri „Dom in Svetu" in pri drugih
književnih podjetjih, poglejte naše borivce
za vero in narodnost v „Domoljubu“, pri
»Slovencu 1 ', v »Slovenskem Gospodarju" in
pri »Našem Domu", v „Primorskem listu"
in pri „Miru“ itd.: Ali niso ravno ti du¬
hovniki vzgojeni v katoliških se¬
meniščih?  Kako krivično in neresnično
piše torej liberalni člankar liberalnega „Na-
roda" ! Ako je semtertja kaka izjema, ni temu
kriva katoliška cerkev, ampak druge krajevne
in časovne razmere.

d)  „Škofje obsojajo ljubezen
do naroda.“ ..

Toda, pravijo liberalci, škofje so pro¬
glasili v skupnem listu ljubezen do domo¬
vine in do lastnega naroda za smrtni greh.
Tako piše „Narod“ letos in tako je pisal
tudi lani dobesedno:

»Avstrijski škofje so že pred leti izdali skupen
pastirski list, ki je zgodovinsko važen dokument
za stališče katoliške cerkve napram narodnostnemu
načelu." 1 )

') Štev. 171, 1901.

3 *

36

To je res, da je škofijski list zgodovinsko
važen, a kaj pa pravijo škofje v tem listu,
ki so ga izdali dne 15. februvarja 1891 ?')
„Narod“ pravi:

„Ti škofje, od sv. Duha postavljeni, zazna¬
movati tista pota in tista načela, katerih se mora
pravi katoličan držati tudi v politiki, so v dotičnem
pastirskem listu boj za ohranitev narodnosti ob¬
sodili kot poganstvo, kot greh. Ljubiti svojo na¬
rodnost, boriti se za nje ohranitev in razvoj, je
tedaj po načelu katoliške cerkve greh, ki se mora
obsoditi."

Tako „Narod“ o skupnem pastirskem
listu. Ali so pa škofje res tako pisali ? Po¬
glejmo! Škofje pišejo dobesedno tako-le: 2)

,,Katoliška cerkev spoznava v različ¬
nosti posameznih narodov naredbo božje
previdnosti, ter vidi v tem opravičen ob¬
stanek vsacega posebej. Ona ne sovraži
nobenega naroda in ne daje nobenemu
prednosti, obsoja pa pogansko ločitev in
razdruženje med narodi. Cerkev čisla in
spoštuje ljubezen in vdanost do lastnega
naroda, ona čisla in spoštuje jezik, pravice
in posebnosti vsacega naroda: toda ona

n Škof. list 1891, 24-28.

2) Škof. list 1901, 27.

37

mora odločno obsojati, ako se izprevrača
ta ljubezen in vdanost v krivičnost proti
pravicam drugih, v zagrizeno sovraštvo
vsake tuje narodne posebnosti. Z eno be¬
sedo : po katoliških načelih ljubezen do
lastnega naroda ne sme nikdar žaliti zapo¬
vedi bratovske ljubezni do bližnjega in se
nikdar ne podati v nižave poganskega so¬
vraštva med človeškimi plemeni. Da, preljubi,
to je pomenljiva prikazen našega časa: ko¬
likor bolj se svet oddaljuje od krščanskih
nazorov, toliko bolj raste pogansko so¬
vraštvo med narodi, in tisti so najglasnejši
njegovi oznanjevavci, ki so se najbolj sprli
s krščansko vero in s krščanskim življenjem.
Ne, zvesti krščanski mož se ne vjema s
hujskanjem narodov iste države, ampak išče
in najde pri nasprotnih si narodnostnih ko¬
ristih srečno rešitev v višji edinosti katoliške
vere in katoliških koristi.“

Tako govore avstrijski škofje. Zares
zgodovinsko pomenljiva izjava! Torej raz¬
ličnost narodov je po naredbi božje
previdnosti.  Cerkev čisla ljubezen
do lastnega naroda,  ona čisla jezik,
pravice in posebnosti vsacega naroda; ob¬
soja pa samo ono pogansko zagri-

38

zen o st, ki je krivična pravicam druzih
narodov in njihovi narodni posebnosti.

Kaj pa je trdil ,,Narod“? Ta naravnost
laže, samo da grdi cerkev in škofe. Ni mu
za resnico, ampak za boj proti cerkvi, zato
se laže in jo smeši.

e)  „Papež zametuje ljubezen
do naroda."

Ravno tako zavijajo liberalni člankarji
tudi nauke sv. Očeta o narodnosti in ljubezni
do domovine. Poglejmo, kaj piše „Narod“
in kaj sveti Oče, potem pa sodite sami.
„Narod“ pravi: 1 )

„Sedaj se je sam poglavar katoliške cerkve
oglasil v zadevi narodnostnega vprašanja v Avstriji
in ponovil to staro stališče katoliške cerkve . . .
Leon XIII. je poslal vsem češkim in moravskim
škofom apostolsko pismo... in v tem pismu pravi,
da negovanje materinščine sicer ni grajevredno
(op. ured. hvalevredno pa tudi ne), a le, dokler
skupna korist države ne trpi . . . Kratka smisel
papeževih besed je ta, da se duhovščini prepove¬
duje vtikati se v narodnostne prepire ... in da
jim (škofom) naroča, skrbeti za to, da se v seme¬
niščih gojencem pravočasno iztrgajo kali prepirov
(zaradi narodnosti) iz src. Duhovni naj se ne dru-

i; Štev. 3, 1902.

39

žijo niti s to, niti z ono narodno stranko. Duhov¬
ščino narodnost nič ne briga, ker nima s cerkvijo,
z vero, s posmrtnini življenjem nikake zveze.

Papež sicer priznava, da je priroda vsadila
v srce čut za narodnost, ali papež neče, da bi se
ta čut gojil, da bi se razvijal do popolnosti . .
ampak hoče, da naj se ta čut zatre, četudi ga je
vsadila v srca narava, torej božja previdnost.

Tudi to naročilo se popolnoma strinja s
starodavnim stališčem katoliške cerkve, ki je vedno
delala na to, da se ne le iz src njenih služabnikov,
ampak sploh iz src vseh narodov iztrgajo „kali
prepirov", to se pravi ljubezen do rodne zemlje
in do materinščine. Papež se ni ne za las oddaljil
od pradavne tradicije klerikalnega brezdomovinstva.
Naša duhovščina ... že davno nima ne smisla ne
srca za naša narodnostna prizadevanja. Koder se
sploh dela narodno, tam stori to samo, da laglje
in uspešno varuje koristi klerikalizma, da ljudstvo
laglje ohrani v podložnosti. Za našo narodno stvar
ji ni nič, za njo ne stori nič realnega in tudi ne
bo, ker jej tudi po cerkvenih ukazih za narodne
zadeve ne sme nič biti. Da taki ljudje niso poklicani
za voditelje ljudstva v boju za njegovo narodno,
gospodarsko in kulturno emancipacijo, je pač jasno
kot beli dan.

Tako piše „Narod“ o listu, ki ga je
papež poslal češkim in moravskim škofom.
Oglejmo si ta list z dne 20. avgusta 1901,
saj ni dolgd)

') Anah eccl. 1902, str. 3.

40

Izpočetka izražajo sv. Oče svojo žalost,
da je na Češkem in na Moravskem toliko
razporov. Potem nadaljujejo:

,,Veči razlog za razpore, posebno med
Čehi, prihaja iz govorice, katere se Stanov¬
niki, vsak po svojem rodu, poslužujejo. Po
naravi sami je vsajeno v srce, da hočemo
ljubiti in braniti jezik, prejet od dedov naših.
Mi sicer v tej zadevi nočemo rešiti prepirov,
vendar pa ne zasluži graje obramba doma¬
čega govora, ako ostane v gotovih mejah:
kar namreč velja o drugih zasebnih pravicah,
mora se trditi, da tudi tukaj velja, da v pri¬
zadevanju za nje ne trpi škode skupna korist.
Naj torej oni, ki opravljajo javne zadeve,
v popolni pravičnosti izkušajo ohraniti ne¬
oskrunjena prava posameznikov tako, da
vendar le stoji in se razcveta skupni blagor
države. Kar se nas tiče, nas dolžnost opo¬
minja, da se skrbno ogibamo, naj iz takih
prepirov ne bi prišla v nevarnost vera (re-
ligio), ki je najprvo dobro za duhove in
vir vsega ostalega dobrega.”

Sveti Oče torej priznavajo na¬
ravno pravico vsacega za svoj od
dedov podedovani jezik;  obžalujejo
pa, da se ljudje zaradi narodnosti toliko

41

prepirajo med seboj; obžalujejo te prepire
zlasti na Češkem, kjer so tako hudi in strastni,
da zavoljo njih trpi vsa Avstrija. Sveti Oče
žele te prepire ublažiti  in zato pra¬
vijo, da naj ne pretiravamo svojih zahtev,
zlasti ko bi s tem imeli škodovati sv. veri,
ki je največje dobro in vir vsega drugega
dobrega.

Sveti Oče list nadaljujejo in izkušajo
pokazati pot, po katerem bi se prišlo do
miru. Najpoprej govore o poduku ljudstva,
Potem pa dajejo navodila za duhovnike.

Kar se tiče ljudstva, sv. Oče žele, da
naj bi se verniki, akoravno različni po rodu
in jeziku, zavedali one najplemenitejše so¬
rodnosti, katera izvira iz skupne vere in iz
skupnih verskih svetinj. „Saj ..imajo enega
Gospoda in eno vero vsi, ki so v Kristusu
krščeni; zato so pa tudi eno telo in en
duh ... Ne spodobi se pa za one, ki so s
tolikimi presvetimi vezmi vezani in isto ne¬
beško domovino iščejo, da bi jih razdvajali
Pozenreljski oziri in bi se po besedah apo¬
stolovih med seboj izzivali in si med seboj
nevoščljivi bili. To dušno sorodstvo, ki je
’z Kristusa, naj se vernikom neprenehoma
zatrjuje in z vso vnemo naglašuje . .

42

Ko bi se torej kristjani spoštovali in
ljubili kot bratje v Kristusu, prenehali bi
prepiri zavoljo pozemeljskih zadev, prepiri
zavoljo pravic in porabe materinega jezika,
v tem bi se razni narodi lahko zedinili. V
tej pomirljivosti pa naj bodo ravno duhov¬
niki vernikom v najlepši zgled; zato sveti
Oče v svojem listu nadaljujejo:

,,Razun tega, da se ne strinja z dol¬
žnostmi duhovnika, vmešavati se v take raz¬
prtije, mogli bi si na glavo nakopati so¬
vraštvo ali užaljenost ene ali druge stranke,
ako se na krajih, kjer prebivajo Stanovniki
raznih narodov in raznih jezikov, ne bi
varovali vsakoršnega prepira; to bi bilo pa
izvrševanju svete službe nad vse škodljivo.
Verniki naj iz samega obnašanja in vedenja
spoznajo, da se služabniki sv. cerkve edino
na večne zadeve duš ozirajo in ne iščejo
svojih koristi, ampak samo ono, kar je Je¬
zusovega. Ako se namreč sploh vsi kot
učenci Jezusovi spoznajo po tem znaku, da
se med seboj ljubijo, naj se osebe, pri¬
padajoče duhovniškemu stanu, tega še bolj
držč. In to ne samo zato, ker se v resnici
more misliti, da so se v veči meri Jezusove
ljubezni navzeli, ampak ker naj vsak go-

43

vornik vernikom more upotrebiti besede
apostolove: ,,Bodite moji posnemovavci,
kakor sem jaz Kristusov." (Filip. 3, 17.)

Zares prekrasni nauki duhovnikom za
one kraje, kjer prebivajo katoličani raznih
narodov, pa se med seboj strastno koljejo
in preganjajo, kakor se to na Češkem godi
med Čehi in Nemci. Kaj naj tu store du¬
hovniki nemški in duhovniki češki ? Ali naj
svojo narodnost zatajč? O tem ni najmanje
besedice v listu sv. Očeta. Kaj pa ? Sveti
Oče opominjajo duhovnike, naj se v te
razprtije ne vmešavajo, naj nemški duhov¬
niki ne sovražijo Čehov in češki duhovniki
ne Nemcev, marveč naj v duhovnem pa¬
stirstvu le duš iščejo, vse ovčice oboje na¬
rodnosti ljubijo in skrbno paš"ejo, da bodo
tudi s svojim zgledom pripomogli za mir
med obema narodoma.

Kaj torej nameravajo sv. Oče s svo¬
jimi prisrčnimi besedami? Oni kažejo škofom,
kako naj postopajo, da se duhovniki raznih
narodov med seboj ljubijo, ne pa sovražijo;
ker ne morejo biti iste narodnosti, naj bodo
v ljubezni enega duha in enega srca.

Kje je torej rečeno, da duhovščino na¬
rodnost nič ne briga, ker nima s cerkvijo,

44

z vero, s posmrtnim življenjem nikake zveze?
Kje je rečeno, da naj se iz srca bogoslovcev
iztrga ljubezen do rodne zemlje in mate¬
rinščine? Kje se torej uči ono klerikal ko
brezdomovinstvo ? O, prekrasni so nauki
sv. Očeta, kjer nas uče, kako naj si osta¬
nemo v bratovski ljubezni vsi, naj smo ka¬
teregakoli naroda in jezika! Srečna Avstrija,
ko bi se po teh naukih ravnala!

Liberalni ,,Narod“ pa samemu svetemu
Očetu podtika smešne nauke, samo da
more sv. Očeta grditi in da more na našo
domačo duhovščino vpiti: . Naša duhov¬
ščina ... že davno nima ne smisla ne srca
za naša narodnostna prizadevanja.“ Prosim,
kdo si prizadeva za slovstvo ? Kdo za Ma¬
tico in Mohorjevo družbo? Kdo za izobra¬
ževalna društva ? Kdo za gospodarsko zvezo
in gospodarske zadruge ? Kdo za Raiffeis-
nove posojilnice? Kdo za svete misijone,
tretji red in Marijine družbe ? Ali ne v prvi
vrsti, deloma izključno duhovniki ?

Ako ,,Narod“ kliče, da duhovniki niso
poklicani za voditelje ljudstva v boju, iz¬
javili so se o svojem škofom že večkrat, da
bodo v družabnem gibanju stopili v ozadje,
kakor hitro bodo imeli dovolj sposobnih

45

katoliških laikov, kakor so že prav veselega
srca stopili nazaj tam, kjer stoji na čelu spo¬
soben mož krščanskega prepričanja. Toda
zoper grdi, lažnivi liberalizem pa
se bodo borili do zadnje kapljice
svoje krvi,  in sicer ravno zato, ker slo¬
venski svoj narod ljubijo, in raje umrjejo,
kakor bi dopustili, da ga pogoltnejo gnusni
valovi bogusovražnega liberalizma.

6. „Škof Bonaventura."

Ni se čuditi, ako liberalni gospodje
tudi ljubljanskega škofa grde in si prizade¬
vajo izpodbiti mu ugled in veljavnost. Vsega
ne moremo našteti, kar lažnjivega proti njemu
liberalci govore in pišejo. Čujmo samo o
nekaterih poskusih zoper njega.

a)  „On je neveden.“

Razglašajo ga, da je nevednež in ne-
spretnež. Ako kak pastirski list izda, ki jim
ni po volji, koj trdijo, da ni nič vreden,
da bi ga mogel „lemenatar“ sestaviti, da
je plitev, da nima nobene zveze. Tako se
piše v „Narodu“ pogostokrat, pa še celo

46

sam gosp. dr. Tavčar je pri volilnem shodu
v Kostanjevici tako-le govoril:

„In če misli knezoškof ljubljanski, da nas
bode s predrznimi zavijanji plitvih svojih listov
ugnal v kozji rog, se moti ... V njih ne kaže
niti srca niti posebne bistroumnosti, tako da bi
mu človek le s trepetom prepustil v oskrbo kako
pogorsko faro, ne pa obširne škofije." ■)

b)  „On je odvisen.“

Nadalje brez dokazov trdijo, da je naš
škof popolnoma odvisen — no, kaj mislite
od koga? Čujte, od gosp. dr. Šušteršiča!
Dr. Tavčar vpije v Kostanjevici:

„No, ali naj še glasneje kričim? . . . Dokler
bode dr. Ivan Šušteršič edini škof v deželi . . .,
toliko časa se ne bode bolje obrnilo v kronovini. 1 2 )

Še bolj grdo govori g.župan Ivan Hribar
pri volilnem shodu v Ljubljani. On pravi:

„Dal si je izviti iz rok višje pastirstvo od
ožlindranega dr. Ivana Šušteršiča in dandanes na
stolici sv. Maksima pravzaprav ne sedi dr. Anton
Jeglič - samozvani Bonaventura — temveč dr. Ivan
Šušteršič." 3)

Tako smešijo našega škofa liberalni
voditelji pri liberalnih volilnih shodih. Mi

1) „Slov. Narod" št. 205, 1. 1901.

2 ) „Slov. Narod" št. 205, I. 1901.

3 ) „Slov. Narod" št. 214, 1. 1901.

47

pa vemo, da se naš škof v navadnih ško¬
fijskih zadevah posvetuje s svojimi od cerkve
mu danimi svetovavci. Višjo cerkveno po¬
litiko ima pa sam v rokah; da bi pravo
zadel, posvetuje se rad z raznimi duhov¬
niki, o katerih misli, da so v dotični zadevi
izkušeni, pač pa ga pogubno delovanje
liberalcev nagiba, da marsikaj proti njim
ukrene. Z lajiki ne izvzemši gosp. dr. Ivana
Šušteršiča, katerega posebno ceni in spo¬
štuje, malokdaj kaj bolj važnega govori,
saj le ti malokdaj k njemu prihajajo: ako
pa pridejo, čujemo, da kaj rad posluša nji¬
hove misli, nazore in naklepe.

To je o našem škofu res. Se to naj
dodamo, da v družbi večkrat sam trdi, da
najbolji njegov svetovavec prebiva v taber-
nakeljnu. Kar se torej o njegovi odvisnosti
piše in kar sta gospoda Hribar in Tavčar
smelo trdila, je vse izmišljeno.

c)  „On je strasten.“

Tudi kot silno strastnega in nekako
besnega liberalni dopisnikarji našega škofa
predstavljajo. „Narod“ 1 ) piše:

i) Št. 211, 1. 1901.

48

»Božičeva zmaga je ljubljanskega škofa . . .
strahovito raztogotila. Vse so storili, kar je le bilo
mogoče, delali so prav po hudičevo in vendar
propali. V ljubljanskih duhovniških krogih se go¬
vori, da je škof od jeze nad Božičevo zmago v
svojem stanovanju tako grozovito razbijal, da se
mu še sedaj noben duhovnik ne upa pred oči.
Sami tega seveda nismo videli, verjamemo pa, da
je to popolna istina. Kdor je kedaj škofa videl,
kako razbija po prižnici, tisti ne bo dvomil, da je
v jezi radi Božičeve zmage metal stole po sobanah
in razbijal zrcala."

Kar piše „Narod“ o govorici v duhov¬
niških krogih, je vse izmišljeno in hudobno
zlagano. Povemo pa, da še nikdo ni škofa
videl strastno jeznega, tudi ne gospodje, ki
so vedno okoli njega.

Pod naslovom: „Škof v Kostanjevici"
piše zopet »Narod" 1 ):

»Gospod knezoškof je pred kratkim birmoval
na Dolenjskem in tudi v Kostanjevici. Pridiga, ki
jo je imel tu, je bila silno ostra. Premilostni se je
silovito razgrel. Skakal je sem in tja in nazadnje
treščil svojo čepico ob prižnico, da je odskočila
kakor žoga; tako hud je bil na liberalce. Kmetje
so po birmi zmajevali z glavami in uganili, da
premilostni niso ravno dober propovednik in rekli:
,Firšt pa tudi niso ta pravih"

i) Št. 205, 1. 1901.

— 49 —

Potem zopet pod naslovom: „Škof v
Šmartnem" 1 ):

,,Prijazno Šmartno pri Litiji je imelo te dni
izredno čast, videti od obličja do obličja ljubljan¬
skega škofa in ga gledati z leče. Slišali so ga vsi,
a razumeli niso dosti, kar pa ni sicer nikogar pre¬
senetilo, vsaj je znano, da je škof najslabejši pri¬
digar v deželi. Hud je pa bil prevzvišeni, tako
hud, da so se ga ljudje resno zbali . . . Škof je
bil hud na liberalce. Škofova kapa je bila v vedni
nevarnosti, s škofovo palico pa je škof tako ob
tla tolkel, da so se nekateri otročiči začeli jokati.
Tako je tolkel, da se je jeden del palice odvil in
začel bingljati. Ko je škof to zapazil, je pretrgal
pridigo, je odviti del palice na prižnici nazaj „za-
šraufal“, in potem z novo silo tolkel s palico, kar
se je dalo.“

Naj to zadostuje. O tem ne sprego¬
vorimo besedice; saj škofa skoraj v vsaki
župniji poznate, ž njim so mnogi govorili,
sami veste, kako pridiguje in kako se po¬
naša. Kaj bote rekli o tem liberalnem opi¬
sovanju, po katerem se Vam škof kakor
nekak besen divjak predstavlja? Toda libe¬
ralcem pride vse prav, samo da bi se škofov
Ugled zmanjšal.

0 Št. 217, 1. 1901.

4

50

d)  „Sovražnik trgovcem."

Ko je škof po svoji dolžnosti obiskaval
župnije okoli Ljubljane in tam delil zakra¬
ment sv. birme, koj jo je uganil liberalni
„Narod“, da škof samo zato v ljubljanski
okolici birmuje, da bodo ljubljanski trgovci
in obrtniki oškodovani. Slično piše o pri¬
liki cerkvenega posvečevanja in birmovanja
na Černučah i):

„Zadnjo nedeljo je bil škof v ČernuCah. Daši
so Černuče le pravzaprav dober streljaj od Ljub¬
ljane oddaljene, vendar je šel škof tudi tja birmat.
Prvi namen pri tem je, da bi prišlo kar mogoče
malo birmancev v Ljubljano, da se na ta način
ljubljanskim trgovcem in obrtnikom povzroči ve¬
lika škoda."

Tako piše ,,Narod", kateri seveda naj¬
bolj vidi v srce škofovo in tam najde na¬
klepe in namere, o katerih še škof sam
čisto nič ne ve. Ali kaj se hoče, škof se
mora grditi.

e)  Proti škofu.

Ker ljubljanskega škofa v liberalnih listih
grde, ni čuda, da ga pri birmanskih poto¬
vanjih liberalni občinski zastopi ne pridejo

L Št. 211, 1. 1901.

51

pozdravit. Tako se je dogodilo v Zagorju,
v Metliki, v Črnomlju, v Trnovem, v Novem
Mestu. O tem postopanju liberalnih občin¬
skih zastopnikov je bahavo pisal ..Narod" 1 ):

„Mi pozdravljamo z radostjo te toli dostojne
kakor impozantne demonstracije in upamo, da se
bodo vsi napredni kraji ravnali po vzgledu, ki so
ga jim dale navedene občine. Geslo bodi: Škofa
ne bomo nikjer več sprejeli, ampak ga povsod
ignorirali, kamor pride in sicer radi njegovega
političnega delovanja. Kdor kot škof nastopa v
politiki tako skrajno žaljivo za vse meščanstvo in
s takim terorizmom, kakor naš škof, nima pravice,
naj bi delali kako razliko mej škofom kot dušnim
pastirjem in mej škofom kot politikom, toliko manj,
ker izvira ves političen vpliv škofov iz njegove
škofovske oblasti."

„Narod“ torej veselo pozdravlja ne-
uljudnost liberalnih občinskih zastopnikov,
da, on poziva vse napredne kraje, naj po¬
vsod tako ravnajo. Torej, ko so škofa dosti
umazali lažnjivo trdeč, da je neveden, od¬
visen, strasten, besen, sovražnik trgovcem,
ko se je škofu pri bravcih „Narodovih“ in
sorodnega ,,Rodoljuba", „Gorenjca“, ,,Uči¬
teljskega Tovariša" ugled zmanjšal, uničil,
seveda je le dosledno, ako storč še ta korak,

i) Št. 248, 1. 1901.

4«

52

da sklenejo škofa ne pozdraviti, ko pride
po škofovskih opravilih v razne župnije,
da se s to neuljudnostjo bahajo in se ž njo
ponašajo.

Tako liberalci s škofom postopajo: z
obrekovanjem mu izkušajo vzeti ugled in
tako onemogočiti vplivno delo med verniki.
Ali vidite namen liberalcev? In ni li ta libera¬
lizem greh? Ali ni greh lagati in obrekovati?
Ali ni greh, javno cerkveno oblast grditi?
ali ni greh javno proti cerkveni oblasti
hujskati? Kaj pa pravita četrta in osma božja
zapoved?

f)  Škofova politika.

Toda zaradi škofove politike morajo
liberalci tako postopati. Oglejmo si nekoliko
škofovo politiko. Poglejmo v njegov list,
namreč v »Škofijski list“, da iz pravega vira
spoznamo škofovo politiko.

V tem oziru so tri izjave prezanimive.
Prvo nam je škof podal pod naslovom:
»Prva obletnica mojega prihoda v ljubljansko
škofijo" 1 ). Tu pravi, kako je zatrepetal v
duši, ko je izvedel, da bo imenovan ljub-

l ) »Škofijski iist“ str. 45-49, 1. 1899.

53

Ijanskim škofom; koj po prihodu pa je
hotel vsem pokazati, kaj namerava; on piše:

„Naj bi vsakdo znal, da ljubim svoj
narod, ali da nečem zanemarjati Nemcev,
živečih v škofiji; naj bi vsakdo znal, da ne
želim druzega, kakor da v moji škofiji vlada
naš Gospod Jezus Kristus . . . Želel sem se
tako obnašati, da nobenega ne odbijem od
sebe, nobenega ne odbijem od cerkve,
ampak tudi nasprotnike pomirim in jim vsaj
razloge za opravičeno nasprotovanje od¬
vzamem, ako se mi ne bi posrečilo, popol¬
noma jih pridobiti.

Tri okolnosti so me kmalu mučno za¬
skelele. Najprej sem opazil strastno borbo
stanu trgovskega, kmečkega in delavskega.
Za pomoč so me prosili posebno trgovci,
češ, da jim konsumna društva in zadruge
silno škodo delajo. Obljubil sem prosivcem,
da se bom o okolnostih dal točno podučiti.
To sem storil deloma po zanesljivih možeh,
deloma tudi sam. Videl sem, da so poso¬
jilnice, zadruge, konsumna društva za ljud¬
stvo navadno ne le koristna, ampak kar
naravnost potrebna: saj se po njih ceneje
dobiva posojilo, ceneje stvari, potrebne za
delo in gospodarstvo . . ., videl sem, da so

54

na mnogih mestih nekateri trgovci poprej
ljudstvo kar odirali in neusmiljeno prodajali
njegove domačije, videl sem, da se je na
mnogih krajih ravno od trgovcev, posebno
gostilničarjev širil med ljudstvo duh protiven
Bogu in nravnosti. Sem se li mogel zavzeti
za trgovce deloma po pravici, deloma ne¬
dolžno trpeče proti ogromni večini naroda?
Navadno sem molčal ... in premišljeval,
kako bi se nasprotstva mogla ublažiti/ 1

Dodamo, da je škof še istega leta na
shodu dekanov o veliki noči v Ljubljani
razpravljal vprašanje o zadrugah in trgovsko
vprašanje, kar je potem nadaljeval katoliški
shod 1. 1900.

Škof nadaljuje: „Opazil sem nazadnje
tudi, kako takozvani liberalni časopisi ne¬
prestano donašajo vesti, s katerimi se grdi
sv. cerkev, zasramujejo redovniki in redov¬
nice, ali tožijo duhovniki, posebno mlajši;
zraven sem pa tudi opažal, kako ravno ti
listi posebno v podlistkih pišejo naravnost
spodtakljivo, pohujšljivo, pohotno, ne¬
sramno, kako priporočajo pesmi in knjige,
v katerih se kar naravnost slavi življenje,
kakoršno obsoja šesta božja zapoved. Ko
sem stvari bolj preiskoval, sem dognal, da

55

se ravno krog' teh listov zbirajo možje, ki
so na prapor napisali svobodomiselnost,
ter jo v svojih govorih poudarjali ... te
okolnosti so me silno pekle.“

To je ena škofovih izjav. Vidi se, kako
je premišljeval, da bi svoje cerkveno-po-
litično ravnanje tako uredil, kakor je dolžan
Bogu in vernemu ljudstvu. V tem duhu je
tudi vsekdar deloval. Posebno ga je veselil
katoliški shod, za katerega se je mnogo
mučil.

Leta 1900. in 1901. so prišle dvojne
volitve: za državni in za deželni zbor. Li¬
beralci so šli v boj za svobodomiselne,
proticerkvene, da, protiverske ideje. To je
škofa v srce zabolelo. V dveii pastirskih
listih 1 ) je podučil vernike, za kaj se gre.
Posebno v drugem je kar določno povedal,
katere može je treba voliti, katerih ne. Kar
naravnost je rekel, da so naši možje tisti,
ki se drže sklepov katoliškega shoda; kar
naravnost je pozival vernike, naj ne volijo
mož-liberalcev, mož okoli ,,Naroda 1 *, „Rodo-
ljuba“,- „Gorenjca“. To je druga važna in
javna izjava, ki je liberalce silno raztogotila.

i) Škofijski list str. 87, 1.1900 in str. 84, 1.1901.

56

A še starejšo škofovo izjavo imamo,
ki se je nekako pozabila, a v kateri je na-
črtan ves protiliberalen program, ki ga sedaj
škof s svojo duhovščino v vseh točkah do¬
sledno izpeljuje. Meseca avgusta 1. 1898.
toraj komaj tri mesece po njegovem pri¬
hodu’v Ljubljano, so bili razni shodi v
Ljubljani, shodi učiteljev, shodi županov,
shodi visokošolcev. Kar se je tu govorilo,
je škofa neizrečeno osupnilo, in sam piše,
da mu je to kakor blisk v temi posvetilo
in razsvetlilo položaj, prenevaren za naše
krščansko ljudstvo.

O tej stvari je pisal duhovščini 30. av¬
gusta 1898!), kjer duhovnike opozarja na
te nevarnosti in kliče na požrtovalno delo,
da se obvaruje narod in v narodu sveta
krščanska vera. Tedaj je sprožil tudi misel
o katoliški gimnaziji; tedaj je prosil du¬
hovnike, naj bi se v letih 1899 in 1900 kar
največ misijonov obhajalo. In res, ali ne
meri od tedaj vse delovanje škofovo v
cerkvenem in političnem življenju na to,
da vse te načrte ne samo izpelje, ampak
po potrebi tudi še razširi?

*) Škofijski list str. 101 in 102, 1. 1898.

57

To je odločna in jasna škofova politika.
Seveda je liberalnemu počenjanju naravnost
nasprotna. Grda reka liberalnih naukov v
časopisih in govorih ne more našega ljud¬
stva v svojih umazanih valovih pokopati.
Odtod sovraštvo do škofa, odtod prizade¬
vanje uničiti mu vso veljavo, da bi njegovo
delovanje ne imelo nobenega vspeha.

7. Duhovniki.

Kdor je katoličan in ima krščansko vero,
ve, kaj je duhovnik. Duhovnik je poslan, da
oznanjuje svete resnice; on je pooblaščen,
da deli sv. zakramente, da v imenu Božjem
odpušča grehe, da se po njegovi besedi
izpreminja kruh v Telo in vino v Kri Kri¬
stusovo ; on ima nalogo, razglašati vsem
vernikom voljo Božjo.

Neizmerno visoka je ta naloga; du¬
hovnik je posrednik med Bogom in ljud¬
stvom; brez duhovnika se nikdo izveličati
ne more, ne kmet, ne uradnik, ne odvetnik,
ne cesar, pa tudi ne duhovnik, ne škof,
ne papež; tudi ti potrebujejo pomoči du¬
hovnikove za spravo z Bogom in za srečno

58

smrt. Zato so pa tudi duhovniki zmiraj in
povsod v veliki veljavi in časti.

Da bi duhovniki svoje dolžnosti dobro
izpolnjevali in vernike res po volji Božji
vodili in podučevali, zato sv. cerkev močno
skrbi, da duhovnike primerno vzgaja. Po
dokončanih latinskih šolah morajo ostati
štiri leta v semenišču, kjer se podučujejo
v preimenitnih in visokih bogoslovnih zna¬
nostih, ter vadijo v bogoljubnem, duhovniku
primernem življenju.

Ko so bogoslovci dovoljno podučeni
in v čednosti, posebno v sveti čistosti dovolj
vtrjeni, posveti jih škof v duhovnike ter s
strahom in trepetom pošlje v duhovno pa¬
stirstvo. Saj škof ve, koliko mora duhovnik
trpeti, v koliko nevarnosti pride, kako se
pa duhovnik tudi lahko izgubi, da je ver¬
nikom v pohujšanje.

Nekateri duhovniki so po naravi bolj
počasni, drugi bolj ognjeviti, nekateri manj
daroviti in sposobni, drugi posebno umni
in spretni, nekateri bolj krotki in potrpežljivi,
drugi bolj nagli in razžaljivi: od tod se raz¬
vije marsikaka slabost, ki duhovskemu pa-
stirovanju škoduje. Toda duhovniki se iz¬
kušajo krotiti, obžalujejo pred Bogom svoje

59

pogreške in se večkrat vdeležujejo duhovnih
vaj. Navadno pogreške niso velike; včasih
Pa kak duhovnik tudi bolj globoko pade,
ker je bila izkušnjava velika, ker je bila
strast silovita, ker je bila priložnost pre¬
nevarna. Hvala Bogu, da je takih duhov¬
nikov prav malo, pa še ti se večinoma radi
izpokore.

Dober duhovnik je sreča za
vsako duhovnijo;  slab je pa prava
pokora. Cerkveni učeniki trdijo, da slabe
duhovnike pošilja Bog za kazen dotičnim
vernikom. Toda naj bi bil še tako slab,
navzlic temu je vendarle duhovnik,
vkljub temu ima pravico in dolžnost
oz n a n j e va t i v e č n e resnice, deliti
svete zakramente in kazati pot do
srečne večnosti.  Tako je določil naš
Gospod Jezus Kristus. Toliko o duhovniku
sploh, kakor nam ga kaže luč svete vere.
Sedaj pa poglejmo, kaj naši liberalci z du¬
hovniki počenjajo.

a)  „Klada.“

Ker so naši duhovniki, složni s svojim
škofom, storili svojo dolžnost in preprečili li¬
beralne namere, potegniti slovensko ljudstvo

60

v brezbožni liberalizem, ker so liberalci iz¬
kusili, da pri vernem ljudstvu proti duhov¬
niku nič ne opravijo, zato so začeli pre¬
mišljeno na to delati, da izpodkopljejo
duhovniku vso veljavo. Premišljeno na to
delajo. Čujmo nesramno-strastni govor
načelnika naših liberalcev, čujmo, kako je
po v  volitvah v kmečkih občinah govoril
v Črnomlju dne 14. septemkra 1901:!)

„V družabnem življenju obstoječa in čez vse
meje pretirana in nezdrava duhovniška veljavnost
je tista klada, ki leži že stoletja nad slovenskim
narodom in v kateri je iskati edinega vzroka, da
je naše kmetsko ljudstvo ostalo sirovo, nevedno
in za vsak napredek nesposobno . . . Duhovščina
mora nazaj na tisto ponižno družabno stališče,
katero bode v primeri z njenim pomenom in z
njeno zastarelo in malovredno vzgojo. Dokler naš
poluomikani duhovnik med narodom ne bo po-
tisnen na tisto družabno nižino, kjer se nahaja
pravoslavni pop . . ., do tedaj ni upati, da bi se
njegova napredku in sreči slovenskega naroda
škodljiva veljavnost v posvetnih zadevah zatrla.
Zatreti pa se mora, do korenine se mora zatreti.
V tem oziru nam ni treba poslušati onih znanih
slovenskih dobrovoljčkov, ki sanjajo neprestano o
bratih, o slogi . . ., in ki pred vsem sanjajo tudi
o tem, da izpodkopujemo nravnost mej ljudstvom,
če se tudi z jednim samim prstom zadenemo nje-

i) „Slov. Narod" št. 212, 1. 1901.

61

govih pijanih dušnih pastirjev. Naj vrag vzame te
sanjače . . . Zategadelj . . . celemu svetu odkrito¬
srčno pripoznajmo, da jedna glavnih točk delo¬
vanja narodno-napredne stranke teži na to, da se
veljavnost duhovstva med priprostim našim na¬
rodom . . . izpodkopuje in premišljeno izpodnese,
dokler ne pride na mesto, katero ji gre. To se
pravi na mesto, kjer s svojini celotizmom in fana¬
tizmom ne bode mogla več motiti krogov posvetne
slovenske inteligence in tudi ne motiti tistega
globokega hrepenenja po napredku, katero mora
živeti med vsakim narodom, ako hoče pri življenju
ostati. Naše geslo je bilo in bo, našemu duhov¬
niku k večemu priznati tisto veljavnost, kojo ima
ruski pop pri ruskem mužiku. Ko je nekdaj an¬
gleški bogoslovec dobil prvo službo pri kakem
grajščaku, ni smel z gospodarjem jesti pri eni in
isti mizi, sedel in jedel je pri isti mizi, kjer so
obedovali postrežniki in drugi posli. Pa vendar
ni vera prišla v nevarnost. In ttfdi pri nas ne bo
prišla v nevarnost, če bi duhovnika v družabnem
življenju spodili od prvega mesta pri skledi, ter
ga potisnili bolj tja doli proti vratom."

Kaj ne, kako grdo govori poslanec in
odvetnik dr. Tavčar o duhovnikih! Zakaj?
Samo zato, ker imajo med vernim ljudstvom
večjo veljavo kakor pa liberalci. Liberalci
žele pomagati našemu ljudstvu do napredka
— ali govorimo jasno — do odpada od
Boga, od vere, od Kristusa v zmoto in
temo, v kateri se glede večnosti in svojega

62

življenskega namena sami nahajajo. Ve¬
ljavnost duhovnikov se mora zatreti! Kdo
more tako govoriti ? Edino tak človek, ki
duhovski stan kot tak sovraži, ki od Boga
mu dane naloge duhovskega stanu ne pri¬
znava, ki brez duhovnika in njegove pomoči
živi. Ali ni greh tako govoriti in za to delo¬
vati ? Dodamo še to, da seje po tem go¬
voru na predlog učitelja Šetina soglasno
izreklo dr. Tavčarju zaupanje in „Narod“
trdi, da je bil to impozanten shod, ki je
jasno pokazal možatost in zavednost črno¬
maljskega meščanstva; tako meščanstvo ne
bo nikdar uklonilo tilnika pod klerikalni
podplat.

b)  „Gavrani.“

Kako pa naj se duhovnikova veljava
zatare? Vzbuja se sovraštvo in za¬
ničevanje do duhovnikov in to
namenoma.

Duhovnikom se dajejo najgrši priimki:
far, pop so v „Narodu“ že navadni izrazi.
Nadalje: gavran, črne kobilice, žegnan svi-
njar, žegnan trebuh , kaplanče, zbesneli
črnosuknež, besen drviš, muftija — tako in
enako skoro v vsaki številki. Zares občudo-

63

vanja vredne želodce morajo imeti bravci,
ki dan za dnevom prebavljajo tako skrajno
podte in sirove besede.

Čujmo nekaj zgledov. Po volitvah piše
»Slov. Narod" d)

„Mladi, mlečozobni kapetani so besneli kakor
divji petelini na leči, divjali podnevi in ponoči —
morda ob tem času tudi iz drugih namenov —
po vaseh in hišah rotili može, žene, otroke —
popisovali glasovnice in pretili s pogubljenjem,
ako se jim niso udali.“

V istem listu i) 2 ) je zadej zahvala pro¬
padlega deželno-zborskega kandidata go¬
spoda Čopa z Breznice, v kateri je ta-le
odstavek:

„Kakor črne vrane, ki se v mnogoštevilnih
jatah vlačijo po našem polju ter nam delajo
ogromno škodo, tako so se vsuli besni popje
med neizobraženo in nezavedno ljudstvo, ter je z
ostudnimi lažmi in sleparijami gnali na volišče.
Odprli so nam oči in prišel bo čas, ko bode
ljudstvo samo zapodilo te hinavske škodljivce ter
bode samo podrlo na kup to gnilo farško grdobijo.',

Bodi dovolj. Ali tako piše izobražen
mož? Toda s tem še niso zadovoljni. Vsem
liberalnim pristašem se je naročilo, naj pa-

i) Št. 218, 1. 1901.

2j Št. 213, 1. 1901.

64

zijo na farovže in na duhovnike, na vsak
korak in na vsako besedo, in naj vse pri¬
javijo, karkoli bi slabega, zaničljivega videli
ali slišali.

Odtačas kar mrgoli po ,,Narodu“ in
drugih liberalnih listih o duhovnikih, kako
sirovo postopajo, kako pijančujejo in po¬
sebno s slastjo se pripoveduje, da so tudi
nečistim grehom udani. Vse župnije in fa¬
rovže so že oblezli, in karkoli kak listič o
kakem duhovniku spiše, to kot posebno
zanimivo novico liberalni listi hlastno po¬
berejo in vneto širijo.

Ali so res naši duhovniki tako grdi,
tako zlobni in tako hudobni? Radi sicer
priznavamo, da so tudi duhovniki iz mesa
in krvi; tudi duhovniki imajo svoje izkušnjave
in strasti, tudi duhovniki morejo grešiti, ali
duhovniki molijo, pogostokrat hodijo k spo¬
vedi, radi prihajajo k duhovnim vajam in
zato strasti in izkušnjave premagujejo ter na¬
vadno v ogromni večini žive trezno, zdržno
in v popolni čistosti.

Ljubljanski škof, kakor je nam vsem
znano, gotovo ni mož, ki bi se bal resnici
dati izpričevanje; resnico govori in piše,
če bi mu to tudi ta ali oni zameril. In kako

65

on sodi o duhovnikih svoje škofije? „Da
se bolj podučim", piše v „Škofijskem listu"
1. 1899., št. 46, ,,sem šel in preiskal precej
tožba zoper naše duhovnike ... in pre¬
pričal sem se, kako grdo in nesramno se
duhovniki obrekujejo; prepričal sem se, da
so se obrekovali najbolj oni duhovniki, ki
so na bolj kritičnih župnijah žrtvovali svoj
mir, svoj denar in svoje zdravje, da siro¬
mašno ljudstvo obranijo onih, ki so mu
gmotno in duševno škodovali; prepričal
sem se, da se včasih kak duhovnik res kaj
zaleti, kaj nerodnega v naglosti stori, kako
preostro besedo izgovori, ali da je resnično
komaj četrtina tega, kar se zoper nje piše
in govori."

Tako ljubljanski škof. Ali sodite sami
iz lastne izkušnje! Koliko je duhovnikov,
katere sami poznate, kako vneto in ne¬
umorno delajo v dušnem pastirstvu, kako
radi pred tabernakelj hodijo, kako se skoro
vsak mesec zbirajo v posvčt o raznih ča¬
sovnih vprašanjih in drug drugega navdu¬
šujejo za zvesto spolnovanje stanovskih
dolžnosti, in taki duhovniki naj bi živeli v
pijanstvu in nečistosti? Ali recimo — kar
pa niti od daleč ni resnično — da bi jih

5

66

bilo zabredlo v pregreho deset odstotkov,
ali zasluži onih devetdeset odstotkov, da
se zaradi peščice slabih v s i tako grde,
zasramujejo in zaničujejo? in ali je prav,
da se slabi opravljajo, dobri obrekujejo in
sicer z namenom, izpodbiti veljavo duhov¬
nikov sploh in s tem vernike odtrgati od
cerkve ? Ali ni to greh in sicer večkraten
greh ?

Toda liberalnim vodjem in pisateljem
niti to ni dovolj. Ko pišejo povesti, kaj
radi vmes vtaknejo duhovnika, pa tako, da
mu odmenijo kaj smešno in zaničljivo vlogo.
Oj, koliko je v tem pogledu grešil „Narod“
v podlistkih! O tem samo en zgled.

Pod naslovom ,,Madonna della Rocca“
piše „Narod“i) o ročanskem župniku:

„Pravi ročanski župnik ne nosi nikdar obleke,
ki bi ne bila zakrpana ali raztrgana; pravi ro¬
čanski župnik ne dobi svoj živ dan mesa k obedu,
edino krepilo mu je vino, katero zavživa vsak dan
pri maši . . . ako dobre duše ročanske vidijo, kako
gre župniku vino v slast, se tega vesele, ker upajo,
da bo njegova molitev gorka in krepka ter ko¬
ristila njih grešnim dušam. A tudi dnevi groze se
porajajo v Rocci, kadar se gospod kurat v istini

i; Št. 45, 1. 1899.

67

razjezi . . . potem v pridigi izpusti ves pekel z
vsemi njegovimi hudiči nad prestrašeno občino."

Tako piše ,,Narod”, tako pišejo liberalni
pisatelji o duhovniku in njegovih opravilih;
tako pišejo, samo čestokrat še mnogo grše,
ker najraje duhovnike spravijo v kako ne¬
sramno ali vsaj smešno zvezo z ženskami.

8. Samostani.

Življenje redovniško je bistven del v
celotnem življenju svete katoliške cerkve.
Redovniki in redovnice ne izpolnjujejo
samo zapovedi božjih in cerkvenih, ampak
se s posebno Bogu storjeno obljubo za¬
vežejo, da bodo izpolnjevali evangeljske
svete popolnega uboštva, vednega devištva
in popolne pokorščine pod duhovnim po¬
glavarjem. Redovniški poklic je torej poklic
v življenje, kjer se stopa po strmem potu
do krščanske popolnosti; ta poklic je po
milosti svetega krsta in prave vere največa
od Boga dana milost.

Nekateri redovi so odločeni samo, ali
vsaj ponajveč za molitev in pokoro, katero
opravljajo zase in za svet. In kako potre-

5 *

68

bujemo molitve! Taki redovi imajo kaj
strogo življenje in se pečajo le z domačim
delom, na prim. karmelčanke, kartuzijanci.
Drugi redovi imajo še poseben namen na
korist bližnjega; pečajo se s šolo, z bolniki,
z misijoni, kakor na prim. frančiškani, laza¬
risti, kapucini, cistercijani, jezuitje, uršulinke,
šolske sestre, usmiljenke, frančiškanke.

V naši škofiji imamo, hvala Bogu, precej
redovnikov in redovnic z raznovrstnimi na¬
logami. Moramo reči, da vsemu ljudstvu
premnogo koristijo in da zares tudi poklicu
svojemu primerno delajo in živč. Ali vendar
nimajo miru; tudi redovnike in redovnice
liberalni voditelji in pisatelji neizmerno grde
in zasramujejo. Poglejmo!

a)  »Jastrebi.“

Znano je, da so francoski prostozidarji,
ti zakleti sovražniki svete katoliške cerkve,
mnogo redov s Francoskega prepodili. Pre¬
gnani redovniki so si morali poiskati drugih
dežela. Pričakovati je bilo, da jih tudi v
Avstrijo nekaj pride. Zato so avstrijski pro¬
stozidarji zagnali grozovit krik proti njim,
da bi preplašili vlado, ter jih ona ne bi k

69

nam dopustila. Tem se je pridružil kajpada
svobodoljubni »Narod", 1 ) ki piše:

„Francija pometa in smeti — namreč redov¬
niške osebe — lete na avstrijska tla . . . Španija
in Italija sta se zaprli . proti jezuitski kugi, toda
Avstrija jih sprejema z odprtimi vrati ... In tako
prihajajo ti beloglavi jastrebi v velikih jatah na
avstrijska tla, da oglodajo še avstrijske dežele do
kosti . . . Toda pravi zastopniki narodov se bodo
morali oglasiti tem jasneje, saj je bede že danes
preveč in torej francoskih kobilic in samogoltnih
ujed ne potrebujemo."

In res se je tak »pravi zastopnik na¬
roda" proti sprejemu francoskih menihov
oglasil na Dunaju v drž. zboru. Dr. Tavčar
namreč je kot zastopnik mesta Ljubljane v
državnem zboru tole rekel: 2 )

„Orozi nam naval tujih menihov. Da obstoji
ta nevarnost, ni dvomiti . . . Avstrija jim odpre
vrata na stežaj, da morejo lačni postopači tru¬
moma prileteti vanjo. Pred. vsem bodo krenili ti
ljudje na Kranjsko . . . , ker so ondi primaknjeni
zanje k ognju največi lonci."

A ne samo, da tako nespametno go¬
vori o redovih sploh, celo kar naravnost
napada obljubo devištva in skupno življenje
po zakonih prostovoljnega siromaštva. V

1) Št. 238. 1. 1901.

2) „Slov. Narod" št. 272. 1. 1901.

70

nekem prav nesramnem podlistku filozof
Svetlin, zaljubljen v neko učiteljico, takole
sanjari: J)

„JeI je popolnoma mirno premišljevati ljudi,
ki hočejo podjarmiti, ki .hočejo v verige dušne in
telesne vkovati človeško družbo. In videl je pred
svojimi duševnimi očmi dolge vrste sključenih
ljudi s suhimi, asketičnimi obrazi, z velikimi vdrtimi
očmi in s težkimi verigami na rokah, pleča in
hrbet so imeli raztepen, razpraskan, krvav in
drug za drugim so se plazili po golih, raztrganih,
krvavih kolenih . . . Pot je bila črna . . . plazili so
se dalje in dalje ter izginjali v črno, neprodirno
noč . . . brez sledu . . . brez sledu . .

„Zasmilile so se mu te velikanske mno¬
žice ... ki so 1 ki sencam tavale dalje . . . brez
lastnega prepričanja, brez lastne volje . .

Tako zasramuje sebi nepoznano redov¬
niško mirno življenje.

Ali naj še napišem ostudne besede
proti obljubi svete pokorščine, proti ob¬
ljubi siromaštva in proti skupnemu redov¬
niškemu življenju, kakor jih je nakopičil
„Narod“ 2 ) v dveh svojih številkah? Ne,
bodi dovolj! Imamo še hujše obtožbe zoper
naše slovenske liberalce.

>) „Slov. Narod" št. 259, 1. 1901.

2 ) Št. 185, 186, 1. 1901.

71

b)  Jezuitske skrivnosti."

Kajne, to bo pa že zanimivo, spoznati
skrivnosti teh strašnih jezuitov. „Narod“ naj
nas o njih poduči. Pod zanimivim naslovom
„Manevri jezuitov" piše: 1 )

„SIučajno mi je prišla v roke brošura ,mo-
nita secreta 1  (skrivna jezuitska navodila), prevod
profesorja Julija Hochstetterja. Vsebina je tako za¬
nimiva, da vsekakor zasluži pozornosti. Ta navo¬
dila so namenjena le predstojniku in se imajo po¬
veriti le nekaterim osebam družbe, ki so poseb¬
nega zaupanja vredne. ,Ako bi se pa dogodilo, —
tako se glasi drugo poglavje — kar naj obvaruje
Bog, da bi prišla ta navodila v tuje roke, mora
se trditi, da niso to misli družbe in to naj potrdijo
tisti, o katerih se gotovo ve, da so jim ta navo¬
dila neznana. 1  — Kajne, prav jezuitsko!“

Tako „Narod“. Oj, sedaj bo pa ta grda
jezuitska druhal razkrinkana. No, kaj pa
pravijo navodila? „ Narod" jih objavlja:
kako naj jezuitje varajo velikaše, bogatine,
vdove, mladino, samo da si pridobe več
premoženja, kako naj izpodrivajo druge re¬
dove in duhovščino, kako naj bodo v po¬
trebi široke vesti, kako naj bogatim vdovam,
ako so družbi zveste in radodarne, dovolijo,
kar v oziru svojih srčnih potreb zahtevajo;

0 Št. 227, 1. 1901.

72

kako naj se bogastvo družbe množi in pri¬
kriva, kako naj se kraljem in knezom pri¬
lizuje, kako bi bilo želeti, ako bi prišle vse
škofije v last družbe, pa tudi apostolska
stolica in kako družba izkuša doseči, da se
je oni, ki je ne ljubijo, vsaj boje.

Ko je „Narod“ vse to napisal, sklepa
s temile besedami:

„ to delo je bilo leta 1612. prvikrat iz¬
dano v Krakoveni. Brošura Hochstetterjeva je
prevod dela. katerega je zadnji knjižničar pariških
jezuitov sestavil po drugih rokopisih. — Vsekakor
je koristno, da se človek s to črno tropo, ki kani
preplaviti Avstrijo, nekoliko bližje upozna.“

Ta knjižica je že večkrat ponatisnjena,
to je res. Toda to še ne dokazuje, da
je resnična: naj se laž sto in sto¬
krat ponatisne, vendar ostane  laž
Ako bi bila knjižurica prevod dela, kakor
ga je neki pariški jezuit sestavil po roko¬
pisih, tudi s tem še ni dokazano, da je res¬
nična, vsaj imamo mnogo učenjakov, ki se¬
stavljajo knjige po lažnjivih rokopisih, pa
zavoljo tega učenjaki ne trdijo, da so do-
tični lažnjivi rokopisi postali resnični.

Kaj pa naj se misli o teh navodilih ?
Izšla so ta navodila brez piščevega imena
1. 1614. (ne pa 1612.) v Krakovem. Krakovski

73

Škof je dal zadevo preiskati in 18. decembra
I. 1616. je Rim ta navodila razglasil kot laž¬
niva in jezuitom s hudobno namero pod¬
taknjena. To priznajo tudi učenjaki in sicer
ne le katoliški, ampak tudi protestantovski
in starokatoliški, zagrizeni sovražniki jezuitov.

Leta 1688. piše o teh navodilih An ton
Armand, hud sovražnik jezuitov, tako le:
..Davno je že poznam, toda vedno sem sodil
in še sedaj sodim, da je to grda burka iz¬
igrana proti jezuitom, in da nikakor ne pri¬
hajajo od jezuitov.“

Jezuitom sovražni Lang piše v svoji
zgodovini jezuitov na Bavarskem 1. 1819.:
..Navodila so očividno izmišljena, in zasra¬
movanje so objavili kaki divji jezuitski na¬
sprotniki."

Od cerkve odpadli profesor Reusch,
ki je sicer mnogo pisal proti jezuitom, pravi
v „bogoslovnem literarnem listu" meseca
decembra 1. 1890.: „Zasebna navodila so
gotovo samo grde zabavljice Jeronima Za-
horowskega, kojega so pred 1.1611. jezuitje
iz reda pognali."

Pa naj bo dovolj. Kdor se hoče še
natančnejše poučiti o teh jezuitom hudobno
Podtaknjenih navodilih, naj čita knjigo:

74

„Duhr, Jesuitenfabeln", ali pa „Reiber, Mo-
nita secreta".

Sedaj vidite, iz kakšnih mlakuž zajema
liberalni „Narod“ svoje znanje; toda vse
mu je dobro, naj mu le v to služi, da blati
redovnike, duhovnike in katoliško cerkev.
Prašam, ali tako goljufno pisanje ni greh?

c)  „Loške babnice."

Ako je mogoče, naredil je liberalni
„Narod“ še večo in nesramnejšo krivico
loškim nunam, katere imenuje „stare device",
„babnice“. V več številkah 1 ) opisuje grozne
razmere v samostanu. Kaj jim očita?

Pravi, da je v samostanu doma jetika,
legar, skrofuloza; trdi, da je ondi bolnih
ležalo deset gojenk, katerim so noge otekle
in jih tako boli, kakor da se jim z britvami
režejo; pripoveduje, kako so gojenke bo¬
lehave, kako jih zdravnikom prikrivajo, kako
v zaduhlih in zamazanih spalnicah brez nad¬
zorstva telesce pri telescu, kakor arenki v
sodčeku natlačene leže; kliče, naj bi vlada
vmes posegla in zavod zaprla; grozi, da se
bo vse to prijavilo po laških in nemških

i) Št. 228, 238, 239, 243, 245, 251, 1. 1901.

75

časnikih; trdi, da more vse to dokazati in
nazadnje hudobno dostavlja, da more do¬
kazati še marsikaj takega, česar v javnem
listu še omeniti ni mogoče. Tudi nunske le¬
karne omenja ter se norčuje iz dotične častite
sestre, ki zdravila daje.

Kajne, grozne obtožbe! Ako je tako,
naj se res samostan kar zapre. Pa, ali jev
nunskem samostanu v Loki kaj takega mo¬
goče? Ali je verjetno? Čujte!

Na te obtožbe je poslala res vlada svo¬
jega poverjenika, doktorja zdravilstva, ki je
prišel v nunski samostan nepričakovano,
ravno opoludne, ko so bili vsi otroci skupaj
v obednici. Ostal je v samostanu skoro pet
ur in je vse natanko pregledal.-In kako je
on poročil vladi v Ljubljano? Brali smo po¬
ročilo. Zdravnik vladi piše, da je v veliki,
prostorni obednici našel vse otroke, videl
je, da so popolnoma zdravi, le ena gojenka
da je bolehnega lica. V spalnicah je vse
premeril in pravi, da so svetle, zračne, skrbno
čiste, da je po malo otrok v posamnih spal¬
nicah in da so od 18 spalnic samo 4 malo
pretesne, ako se vzame za vsako osebo po
30 kubičnih metrov zraka.

76

Tako vladno poročilo. Nam je samo¬
stan prav dobro znan in dodajemo, da le-
garja že deset let ni bilo v njem, da jetike
ni, že pred tremi leti je zadnja oseba za
jetiko umrla, da ravno tačas, ko je „Narod“
bruhal zoper samostan, ni bilo prav nobene
bolnice v hiši, ampak je ona bolezen v nogah,
huda, kakor bi se z britvami rezalo, popol¬
noma izmišljena.

Te laži so se zares po tujih časnikih
razglasile. Stariši otrok so bili vsi prepla¬
šeni, skrbno so v listih popraševali, tudi
osebno prišli gledat, da li jim otroci še žive.
Posebno neki oče iz Istre se je čudil, ko je
našel vse drugače, kakor pa je v listih čital.
Sklene iti v uredništvo „Narodu“ povedat,
da ni res, da ga je dopisnikar nalagal. A
kaj so mu rekli v uredništvu? „Mi vemo,
da ni res, pa bomo vendar pisali;
naj pa tožijo!"

Ali taka laž, tako nesramno obrekovanje
ni greh ? ali ni večkratni smrtni greh ? In ko¬
lika hudobija groziti, „da se more dokazati
še marsikaj drugega, česar v javnem listu še
omeniti ni mogoče" ? Kakor da bi se v
samostanu najbolj grozne stvari godile in
počenjale.

77

Torej „naj pa tožijo 11 ! In zares, zvedeli
smo, da je naš škof kot predstojnik hotel
tožiti. Povedal je vse dvema odvetnikoma,
toda oba sta rekla: „Ako tožite, tožbe ne
bote dobili, ker porotniki „Narod“-a ne bodo
obsodili." Tak je sad liberalne šole,
tako daleč sega liberalna pokvar¬
jenost!

9. „Dr. Žlindra."

Kakor z duhovskimi osebami, ravno
tako postopa liberalna stranka z onimi omi¬
kanimi laiki, ki se žrtvujejo za katoliško
vero, ki se borč za zmago katoliških idej.
Najbolj pa sovražijo gospoda Dr. Šušter¬
šiča, ker čutijo, da jim je kos in da se mora
pred njim liberalna stranka v kot pomikati.
Znano je, kako ga blatijo po časopisih, kako
v javnih govorih, kako so ga celo na Du¬
naju črnili in si prizadevali, prignati ga do
tega, da se odreče poslanstvu in političnemu
življenju.

Katoliška stranka pa ceni svoje zna¬
čajne može in jim je pri volitvah izkazala
Popolno svoje zaupanje. Dr. Šušteršiča pa


78

vsi radi priznamo kot voditelja, kot spret¬
nega, nevstrašenega in zares nesebičnega
borivca. Za organizatorja in voditelja je
kakor vstvarjen, radi gremo za njim. Kako
nas je veselilo, ko so v zadnjem deželno-
zborskem zasedanju leteli zasluženi vdarci
na liberalne voditelje! Prav, odločnost velja
in nevpogljivost za resnico in pravico proti
liberalnemu nasilstvu, proti liberalni popa¬
čenosti. Naj le zmerjajo poljubno z „žlindro“,
čutili bodo, da je „žlindra“ trda in da tam
zaboli, kamor ona dobro pogodi.

10. „Fanatični janičar. 44

Kmetiški stan je težak, posebno dan¬
danes. Zemlja slabo rodi, delavcev manjka,
vse hiti v tovarne, se seli v Ameriko, davki
so visoki, žito po ceni, dolga preveliko.
Kje boš, dragi slovenski kmet, našel to¬
lažbe? Ali ne edino v sveti veri, katera ti
kaže na trpečega tvojega Gospoda, te uči,
imeti delo za pokoro in te zagotavlja, da
si z delom in trudom po volji Božji služiš
večno srečo. Kje boš, dragi slovenski kmet,
našel pomoči in podpore? Ali ti ne poma-

79

gaj o najbolj tvoji duhovniki, ki ti oznanu-
jejo večne resnice, ki te tolažijo v tvojih
stiskah, ki ti pa tudi pomagajo gmotno, ko
za te vstanavljajo posojilnice in gospodarske
zadruge?

Prašam te, slovenski kmet po Notranj¬
skem in po Gorenjskem, pa tudi po Do¬
lenjskem, ali ti niso duhovniki, v tem že
mnogo pomagali proti trdosrčnim bratom
slovenske krvi? In kar je še več vredno,
ali ne čutiš, kako duhovnike ravno zavoljo
tega grde in psujejo in obrekujejo, ker so
tebi pomagali, da te trdosrčni bogatini ne
morejo več tako izžemati.

Zato ni čuda, da se ti, slovenski trpin,
svojih duhovnikov oklepaš in jih ubogaš.
In če bi duhovnika zapustil, kam se boš
obrnil? Hočeš li kreniti v tabor liberalcev,
ki so zatajili Jezusa in sveto katoliško cer¬
kev ? In glej, ker si ti Bogu zvest, ker ve¬
ruješ, da je Bog, in da te je On vstvaril:
ker veruješ, da te je Jezus odrešil; ker
veruješ, da je sveti Duh tudi Bog in te v
zakramentih posvečuje; ker veruješ, da je
katoliška cerkev Jezusova in so tvoji du¬
hovniki Jezusovi odposlanci; ker to ve¬
ruješ in si tudi pri volitvah to sveto vero

80

pokazal, poslušajoč glas svojih duhovnikov,
zato tudi tebe liberalec sovraži in zaničuje
in grdi. Poslušaj, kako liberalni list o Tebi
piše, kako liberalni vodja dr. Tavčar v
Črnomlju pred meščani o tebi govori: 1 )

»Gospodje volivci! — govori dr. Tavčar —
dežela je govorila in v deželni zbor odposlala je
po večini može, ki bodo kimali po farovški ko¬
mandi, ter pred svetom pričali o sramotni resnici,
da naše kmetsko ljudstvo še ni zrelo za nikako
javno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roke
splošno volivno pravico, je ravno isto, kakor če
bi se dala otroku v roke nabita puška.“

Seveda, ko bi bil ti, slovenski kmet,
volil po želji lažnivega liberalizma, bil bi
zrel za javno delovanje in za splošno vo¬
lilno pravico! Ker si pa volil, kakor ti je
veleval tvoj po sv. veri razsvetljeni razum,
zato nisi zrel, otrok si!

»Sedaj pa za volitev pridejo na vrsto naša
mesta — nadaljuje v Črnomlju g. dr. Tavčar — P
razumništvo slovensko obrača svoje poglede f-
zaupanjem na te trdnjave napredne misli . . . Pri¬
merjati se dajo ti volitveni boji s časi turških
vojsk. Ha kmeta se domovina ni mogla zanašati,
duševno in telesno je bil tako opešan in onemogel
zarod, kakor je v svoji večini še dandanes . • •
Če je privihral Turek v deželo, se je izsesani i ' 1

h »Slov. Narod" št. 112. 1. 1901.

81

onemogli kmetski narod razpršil, kakor se razprše
pleve pred vetrom. Da smo v teh časih odkazani
bili jedino na kmeta, ki je kazal svojo hrabrost
jedino v tem, da se je skrival po gozdnih brlogih,
potem bi bila Kranjska še dandanes turška po¬
krajina . .

„Naša mesta s svojimi zidovi in s čvrstim
meščanstvom . . . bila so torej jedina zavetišča
izmučenega Slovenstva, na kojih si je divji Turčin
razbijal glavo svojo ... In tako je tudi sedaj!
Privihralo je v deželo novo barbarstvo in kakor
nekdaj napravili so iz nevednega kmeta fanatičnega
janičarja, ki je na ljubo surovemu duhovniku, kakor
smo videli v Gočah, pripravljen pobijati in tuje
imetje uničevati .' 1

Vidite, kako liberalni odvetnik, govoreč
liberalnim Črnomaljcem, grdi vaše prednike
'n vas in duhovnike. Torej vi ste nevedni
kmetje, vi ste fanatični janičarji, pripravljeni
tuje imetje uničevati, in sicer na ljubo si¬
rovemu duhovniku, kakor je bilo v Gočah.
Liberalci so namreč kaplana v Gočah na
Vipavskem po krivem tožili, da je hujskal
n a pretep: sodnija je dokazala, da to ni res,
a mpak da je bila to liberalna laž. No, po¬
kušajte samo še en izrek iz istega govora
v  Črnomlju. Gospod dr. Tavčar nadaljuje:

„Sedaj pa leže omenjene janičarske jate pred
vratini naših mest in vhod zahtevajo, oboroženi s
koli in cepci. In obupati bi morali nad prihodnostjo

6

82

slovenskega naroda, ako bi krepko in zdravo naše
meščanstvo ne imelo več toliko moči v sebi, da
ne bi s krvavo glavo odposlalo te nečedne druhali
nazaj v farovške hleve in farovške svinjake, iz
kojih so na dan prihrumeli."

Kaj ne, olikane besede! Samo iz govora
ne moremo posneti, kaj govornik sedaj
pod temi janičarskimi jatami misli? da li
kmeta, ali sploh klerikalce, posebno du¬
hovnike; pa naj misli, kar hoče, vsekako
so to čudno olikane besede. Ne moremo
si kaj, da Vam ne bi naveli še enega stavka
iz dotičnega govora:

„Ni pričakovati srečne prihodnosti našemu
narodu, dokler se med kmečkim ljudstvom glede
duševnega mišljenja ne dožene nekak preobrat, ki
bode našega priprostega moža mišljenje popolnoma
prevstrojil in prerodil. Kar dandanes naš kmet
misli, ni za nič; tako je smel misliti v srednjem
veku, ne pa dandanes... v boj se spušča kmetič
z nevednostjo novorojenega otroka, v katero ne-;
vednost ga s kleščami tišči naša duhovščina, ki
je sama tudi silno nevedna."

Zakaj se ti, dragi slovenski kmet, očita
nevednost?  Zakaj se trdi, da, kar misliš,,
ni nič, in da se mora v tvojem mišljenji*
vse preobrniti? Zato, ker veruješ v
Boga, v Kristusa, v večnost  in  v
n e u m r j o č n o s t!  Ko bi bil ti zvest učenec

83

liberalnih učiteljev, pa bi vero od sebe vrgel,
bil bi v istem hipu prosvetljen in omikan!
In ker država s silo ne brani nam oznanje¬
vati teh večnih resnic, tebi pa verovati jih,
zato „je slovenskemu narodu velikansko po-
neumnjevanje ljudstva še za celo stoletje
zagotovljeno 41 , 1 ) kakor je trdil isti zastopnik
v državnem zboru na Dunaju pred zastop¬
niki celokupne Avstrije.

Zopet prašam, ali ni tako libe¬
ralno govorjenje in obsojevanje
greh? ali ni greh grditi kmetiški
stan zaradi neomahljive vere nje¬
gove?

11. Vir posirovelosti.

Znani so vam sveti misij oni.  Ker
s e je opazilo, kako hočejo liberalci kugo
nesrečnega liberalizma med naše ljudstvo
šiloma in prekanjeno zanesti in razširiti,
napovedal je ljubljanski škof že meseca
Avgusta leta 1898. misijone po celi deželi.
Naprosil je oo. jezuite, lazariste, frančiškane

') Slov. Narod št. 272, 1. 1901.

6 *

84

in kapucine, da naj se poprimejo težkega,
toda prevažnega opravila. Goreči redovniki
so škofa poslušali, gospodje župniki so raz¬
umeli njegov glas, in glej, v zadnjih treh
letih je bil sveti misijon že skoraj v vsaki
župniji; v nekaterih so ga tudi že ponovili.

Ali niso misijonski dnevi za vsako žup¬
nijo, za vsako hišo, za vsako osebo pre¬
velika sreča? Vsakdo čuti prav posebno
milost božjo, ter uvidi sirove in umazane
strasti svojega srca, žene ga k sv. zakra¬
mentom, kjer se očisti in sklene, nesrečne
strasti s pomočjo Božjo premagovati. Ob
svetem misijonu se sovražniki spravijo, tuje
blago se povrne, prizadeta krivica se po¬
pravi, grešne zveze se strgajo, vseli se pa
v srce ljubezen do Boga in do bližnjega)
sklep dobrega, čistega, krotkega, potrpež¬
ljivega življenja, sklep natančnega spolnje-
vanja stanovskih dolžnosti. Kako pretresa
zvečer srce zvon pokore, kako silno zvon
sprave, kako blaga čustva se vzbujajo pr*
odprošnji pred najsvetejšim zakramentom,
pri sklepnem govoru, pri zadnji procesiji!
Kaj ne, ko bi vsi misijonskim sklepom
zvesti ostali, ne bilo bi med nami razuzda¬
nosti, ne bilo bi sovraštva in prepirov, ne

85

bilo bi kletve in pijanstva; o, mirno, zado¬
voljno, srečno bi se živelo!

Človek bi mislil, da vsaj sv. misijonom
liberalizem ne bo nasprotoval! Ali motiš
se, silno se motiš! Saj sveti misijon utrdi
v tebi zvestobo do Boga in svete cerkve
in svete vere, tega pa liberalizem ne trpi!
Da bi bil kristjan podložen Bogu,
tega liberalizem ne trpi,  zato sovraži
misijone, sovraži misijonarje, in pravi libe¬
ralec se svetega misijona tudi ne vdeleži.
Boglejmo le v liberalne časnike, in našli
bomo premnogo dopisov zoper sv. misi¬
jone. Ne moremo vam navesti vsega, kar
se je zoper svete misijone lažnivo-grdega
Pisalo in govorilo. Naj vam navedem le
samo odlomek iz enega dotičnih govorov:

,,0 podivjanosti", pravi liberalni govornik,
„o podivjanosti, katero so povzročile v ljudski
duši zlasti sedaj običajne pridige, izpregovorim
pozneje. — A tu moram naglasiti, da zaslužijo
prvenstvo na tem polju baš samostanski duhov¬
niki. Kakor vam znano, se vrše na Kranjskem
mnogoštevilne misijonske pobožnosti. Misijon pa
je stvar, ki je zvezana s stroški . . . Pri teli mi¬
sijonih nastopa zopet samostanska duhovščina.
Opravljajo jih brezizjerm o le samostanci in ti za-
greše na prižnici in v spovednici največjega ob¬
žalovanja vredne izgrede. Jaz sam sem vzrastel v

86

ozračju župnišča in jaz sam sem se moral večkrat
oblatiti v tej luži, ter se morem sklicevati na svoje
lastne izkušnje... In oprt na te izkušnje, se upam
trditi, da so postale misijonske pridige velika ne¬
sreča za slovenski narod. Te misijonske pridige
so na Slovenskem vir posurovljenja in poživaljenja
naroda. Tu so pred vsem . . . spolna vprašanja,
ki se v teh misijonskih pridigah obdelujejo z neko
obširnostjo in ljubeznijo, da se vidi tako, kako
nesramno se naslaja pridigar na svojih besedah.
Poglavje o ljubezni... se obširno razpravlja sedaj
pred dekleti, sedaj pred fanti, sedaj pred vso zbrano
občino, zato se pa ne smemo čuditi, da se zdi
končno to poglavje mladini prav zanimivo, ter ga
hoče poskusiti ne le v cerkvi, nego tudi dejanski.
Ako bi videli otroke in na pol odrasle osebice,
kako besede pridigarja kar vsesavajo, potem bi
vam moralo srce vtrpniti v telesu in docela na¬
tanko bi čutili: sedaj so se odprla vrata spolnih
skrivnosti pred temi nedolžnimi dušami. Ne veni,
kako žive ti ljudje po samostanih . . . toda kar
počno na misijonskih pobožnostih, to je ... brez¬
božno, vir nečistosti in nemoralnosti."

Nalašč smo vse zapisali: nikar se ne
pohujšajte; ali zapisali smo, da spoznate,
kako hudobno in prekanjeno se more go¬
voriti o svetih misijonih, katere vi iz lastne
izkušnje dobro poznate. Kajne, pravične
jeze mora vzkipeti srce pri tako zlobnem
zavijanju in zasramovanju. Pa radi bi vedeli,
kdo je to govoril in kje? Čujte: tako je

87

govoril dne 22. novembra 1901 vodja libe¬
ralne stranke, katerega liberalni možje in
liberalna mesta v zvezde kujejo, ki nosi
zastavo liberalizma, namreč gospod doktor
Ivan Tavčar na Dunaju v zbornici po¬
slancev celokupne Avstrije kot zastopnik
dolenjskih mest. Ves govor njegov je do¬
besedno prinesel „S1. Narod“d) Ali tako
obrekovanje ni greh?

12. Šole.

Katoliška cerkev je vernike rada po-
dučevala in vzgajala, ter je zavoljo tega
snovala šole, kamorkoli je prišla. V srednjem
veku vidimo prav veliko število župnijskih,
samostanskih, stolnih, mestnih in visokih
šol. Do najnovejšega časa so jih skoraj iz¬
ključno samo duhovniki snovali in vodili.
V novejšem času tudi države šole snujejo,
kar je popolnoma prav. Saj ima država
dolžnost skrbeti za času primerno omiko
svojih narodov. Samo dopustiti mora, da
tudi cerkev snuje svoje šole in nikakor ne
sme siliti, da bi moral vsakdo obiskovati

1) Št. 271, 272, 273, 1. 1901.

88

ravno državne šole. Pa tudi pri državnih
šolah ima cerkev pravico in dolžnost, pri
vseh, posebno pa pri ljudskih šolah, za¬
htevati toliko vpliva, da se v šolah nič ne
podučuje, kar se s sveto katoliško od Boga
razodeto resnico ne bi skladalo; ona ima
pravico in dolžnost zahtevati toliko vpo¬
gleda v vse šole, posebno pa v ljudske,
da se more prepričati, kakšna je vzgoja, da
li je res v duhu krščanskem, na podlagi
svete katoliške vere. Kdor je dober kato¬
ličan, te zahteve razume, jih odobrava,
povsod brani in podpira.

Kaj pa pravi liberalizem?

a)  „Klerikalna galeja.“

Liberalna stranka povzdiguje naše šolske
postave posebno zato, ker te postave cer¬
kveni vpliv do ljudskih šol silno omejujejo.
Papež Pij IX. se je zavoljo te cerkvi storjene
krivice bridko pritožil. Da, cerkev je kar
naravnost zavrgla to trditev kot zmotno,
češ, da cerkev nima nikakoršnih pravic do
šole. In vendar se je vedno in posebno
še v zadnjih treh letih po liberalnih uči¬
teljskih in političnih listih ta zavržena trditev

89

pogostokrat ponavljala. In kako so napadli
ljubljanskega škofa, ko je tudi v svojem
„Škofijskem listu“ o tem spregovoril. Od¬
ločno je zavpil »Narod 1 2 3 ' 1 ):

„Mi pa ne priznavamo ne cerkvi ne škofom
nikake pravice nad šolo in navdaja nas zavest, da
se škofovi naklepi tudi nikdar ne uresničijo."

Pač pa hočejo svobodno šolo, namreč
svobodno od cerkvenega vpliva, da bi mogli
v šoli učiti tako, kakor se strinja z njihovim
liberalnim, cerkvi in veri protivnim srcem.
Razun drugih listov tudi »Narod" 2) o tem
mnogokrat piše.

Koliko vriša je bilo v liberalnih krogih,
ko je naš škof 1. 1899 povabil gospode uči¬
telje k duhovnim vajam v Ljubljano! Pisalo
se je proti duhovnim vajam, učitelje, ki bi
se jih udeležili, so proglasili kot izdajavce,
kot farovške hlapce, in kako so škofa grdili,
ter mu podtikali najslabše namene, za katere
on še vedel ni. »Narod “3) o tej priliki zopet
piše:

„Te dni je razposlal ljubljanski škof dr. jeglič
po svojih župnikih kranjskemu učiteljstvu povabilo

p Št. 9, 1. 1900.

2 ) n. pr. št. 229, 230, 1. 1899.

3) Št. 186, 1. 1899.

90

k tridnevnim duhovnim vajam. Take limanice so
bili nastavili tudi že pred leti . . pa poskus se
je slabo ponesel. Vdeležili so se jih bili samo oni
starejši tovariši, ki jih ni spametovala stara doba
mežnarstva, doba trde sužnosti našega stanu, uči¬
telji, kojih izobrazba ne presega mehanike sred¬
njega katekizma, ki ne poznajo stanovskega ponosa
in ljubezni do svojega poklica. Vdeležili so se du¬
hovnih vaj tudi nekateri mlajši učitelji, ki so hoteli
prav hitro kviško splezati po klerikalni lestvici.“
Tako se govori o duhovnih vajah, tako
podlo se natolcujejo učitelji, ki bi se drznili
poslušati škofovo vabilo. Ali tako na¬
tolcevanje ni greh?  — „Narod“ piše
dalje:

„Mislim pa tudi, da je tu vmes politika . ■ •
Storil je škof ta korak, ta poskus, da bi nas raz¬
dvojil in vsaj nekatere vpregel v klerikalno galejo . • •
Učiteljstvo slovensko, ne bodimo v posmeh in za¬
ničevanje svojim zavednim tovarišem po drugih
kronovinah! Ne pljuvajmo v svojo lastno skledo!

Tiste učitelje, ki so vkljub temu imeli
toliko poguma, da so se udeležili duhovnih
vaj in se vpisali v „Slomškovo učiteljsko
zvezo 1 ', so pa potem v listih ostudno blatili;
jih zasramovali v zasebnih pismih, jih tožil'
in obrekovali ter se celo trudili na vse
mogoče načine, da bi jih spravili ob kruh-
Ali je to olikano? Vsak pošten človek
mora reči, da je to greh.


91

b)  ^Pandurji klerikalizma . 44

Tudi iz srednjih šol naj se odpravi
cerkveni vpliv! In gorje škofom, kateri so
tako predrzni, da poskušajo vstanavljati svoje
gimnazije in svoja učiteljišča, kjer bi se mla¬
dina vzgojevala v duhu in po zahtevah svete
vere. Ker našim škofom srce krvavi, ko gle¬
dajo, koliko darovitih in nadepolnih mla¬
deničev se pokvari ob času, ko obiskujejo
srednje šole, iz katerih jih vedno manj pri¬
haja v semenišče, da bi se posvetili duhov-
skernu ^ stanu, zato skušajo zasnovati svoje
Šole. Človek bi mislil, da bodo vsaj tiho
oni, ki so zbrani pod banderom liberalizma,
Pod banderom svobode, in pustili škofom
to svobodo: toda ne, škof kaj ta¬
ce ga storiti ne sme!  Vtem oziru piše
„Narod“ i):

„Tudi v srednje šole sili klerikalizem. Posebno
preži na učiteljišča, a tudi gimnazije in realke hoče
zavzeti. V to naj služi razširjenje veronauka, v to
naj služijo ne davno izvojevane duhovne vaje in
v ta namen se klerikalizem peha za to, da bi se
dijaki srednjih šol združevali v nekakih bratov¬
ščinah, kjer naj bi se jim vcepljalo klerikalno miš¬
ljenje. Pri nas hoče škof kar svojo posebno gimna¬
zijo ustanoviti, da bi se moglo v večjem številu
vzgojiti pandurjev klerikalizma."

i) Št. 298, 1. 1901.

92

Torej obsežnejši poduk v veronauku,
duhovne vaje za dijake in bratovščine: vse
to liberalizem zametava, kaj pa še le, ako
hoče naš škof kar svojo gimnazijo ustanoviti!

Naš ljubljanski škof vam je že večkrat
povedal, zakaj da hoče ustanoviti svojo
gimnazijo. Več duhovnikov si hoče vzrediti
in pa tudi dobrih katoliških mbž v drugih
omikanih stanovih. On žJl gimnazijo z za-
vodi sezidati in z vašo pomočjo tudi toliko
premoženja pridobiti, da bodo mogli vaši
sinovi za nizko ceno ali pa tudi brezplačno
v zavodu študirati. Dva razloga sta ga na
to napeljala in ga s pogumom navdajata.
Najprej javna izjava ogromne ve¬
čine naših vi s okoš olcev, da nečejo
krščanske vere za podlago svojega
javnega delovanja  in pa okolnost, da
so ljudje vsako leto bolj siromašni,  da
na zadnje skoro nikdo ne bo mogel svo¬
jega sina v šole pošiljati. Zato je tudi vas
pozval, da mu pomagate, da na eni stran 1
rešimo mladino za krščanstvo 111
da na drugi strani sedaj naberemo zakladov
za one čase,  ko zavoljo siromaštva vaš 1
sinovi ne bi mogli hoditi v šolo, in bi p°'
sebno duhovnikov primanjkoval 0 '

93

To je škofova plemenita namera. Kaj
pa naši liberalni gospodje? Oh, koliko je
že zavoljo tega škof moral trpeti! Vpijejo,
da duhovščina hoče ljudstvo pridržati v ne¬
vednosti; ko pa škof in duhovščina hočejo
gimnazijo in šole, potem jim branijo in jih
zaničujejo, ter jim nasprotujejo. Čujmo, kako
liberalni „Narod" 1 ) škofu zavoljo tega na¬
poveduje najhujšo vojsko:

„Mi povemo takoj, da stojimo nasproti ka¬
toliški gimnaziji, posebno pa še nasproti katoli¬
škemu zavodu brezpogojno v najstrožji opoziciji.
Gospod knezoškof gotovo ni pričakoval, da se
bode njegovih naklepov ^slovensko razumništvo
oklenilo z ljubeznijo ... Če bi se misel o kato¬
liški gimnaziji in konviktu uresničila v^ tistih širnih
mejah, kakor jih je zarisal knezoškof v svojem
božičnem pastirskem listu, potem naj slovensko
razumništvo kar abdicira, potem nastanejo v naši
kronovini razmere, hujše od onih, ki so vladale v
v Aleksandriji tedaj, ko se je bojeval škof Atanazij
s Konstancijem. Če bi napredna stranka z veseljem
pozdravljala škofova božična odkritja, bi se pri
tem ali hlinila, ali pokazala tako slaboumno, da
bi sama prinašala polena k gromadi, na koji bi
se ravno ona sežgala pozneje ....  Tako kratko¬
vidni pa zopet nismo, da bi z veseljem sami sebi
kopali grob.“

p Št. 3, 1. 1899.

04

Iz teh besed zopet vidite, kako je libe¬
ralizem sovražen krščanstvu in kako je škof
pogodil ravno prav, ker je zoper ta libe¬
ralizem zasnoval zavode. Prašamo pa, ali
ni greh, če je kdo krščanskemu
pouku tako sovražen in se bori
zoper naprave, katere namera¬
vajo mladino in narod ohraniti
v veri Kristusovi?

c)  „KatoIiška znanost sleparija / 4

Na visokih šolah se goji najvišja znanost.
Tu se gre v znanosti zmiraj dalje in dalje,
zmiraj več resnic se spoznava in podava
resnicoželjnemu duhu človeškemu. Imajo
pa visoke šole tudi svoje velike nevarnosti
in to zavoljo omejenega našega razuma, še
bolj pa zavoljo strasti našega srca, katere
um zaslepe in zavedejo v zmoto. Nevarnost
zabresti v mlakužo zmote je posebno ve¬
lika, kadar se raziskujejo najvišje resnice,
resnice o početku sveta, o stvarjenju, 0
Bogu, o duši, o večnosti. Ker te resnice
pregloboko segajo v naše življenje in na¬
sprotujejo našim strastem, našemu napuhu,
kateri ne bi rad imel nad seboj gospodarja,

95

zato se vse te strasti z napuhom
na čelu branijo priznati Boga in
njegovo gospodstvo nad nami ter za¬
peljujejo razum, da išče razlogov in do¬
kazov, kako bi navidezno znanstveno Boga
utajil.

Takih profesorjev-bogotajcev je sedaj
na naših vseučiliščih največ: zato je pa
tudi naša mladina taka, da taji Boga
>n Kristusa in vse delo stvarjenja
jn odrešenja, zato naša mladina noče
imeti vere „dobre mamice". Kaj ne, kolika
grehota in nesreča je to! Saj vendar vemo,
da je te resnice sam Bog razodel, da torej
vekomaj ostanejo; in ako učenjaki nebo in
zemljo preiskujejo, pa pridejo do naukov,
ki se z resnicami, od Boga razodetimi, ne
vjemajo, morali bi reči: „zabredli smo, zašli
smo, nazaj moramo in poiskati pravo pot.“
Tega pa v svoji prevzetnosti priznati no¬
čejo, ampak trdijo, da so razodeti nauki
zmota in neresnica, da jih torej ni razodel
Bog, da tudi Boga in večnosti ni; ako pa
Boga ni, potem tudi stvarjenja in odrešenja
hi, potem tudi neumrjoče duše ni, potem
[e človek čisto gola žival! Vidite, kam pride
vlovek, ako v svoji prevzetnosti Boga taji.
tako se godi na vseh naših visokih šolali.

96

Kako mora starišem srce krvaveti, ko
pošljejo sina v šole, on pa tam izgubi
svoj najdražji zaklad: sv. vero. Zato
se pa dandanes ustanavljajo tudi katoliške
visoke šole. Na teh šolah so učitelji verni
katoličani, oni preiskujejo nebo in zemljo,
kakor drugi učenjaki, toda s tem razločkom,
da se drže od Boga razodetih resnic kot
najbolj varnih kažipotov, da jih omejeni
njih razum ne spelje v zmote, ne zapelje
od Boga. Tako visoko šolo vstanoviti v
Avstriji v Solnogradu, so že pred leti skle¬
nili vestni in verni katoličani s solnograškim
škofom na čelu. Vlani pa so zadevo odobrilj
in se temu gibanju postavili na čelo vsi
avstrijski škofje na veliko veselje vseh pravih
katoličanov, na veliko radost samega sv. Očeta-
Ko se je objavil sklep avstrijskih škofoV;
je ves liberalni svet proti njemu zagnal divji
krik, lažno trdeč, da bi bila v nevarnosti
znanost, ko bi se ozirala na katoliško vero-
Tudi tu seje iznova pokazalo, da libera¬
lizem ne pomeni nič d r u z e g a, k a k o i
osvobojen je od katoliške  vere, op
Kristusa, od Boga.  Z liberalci avstrij¬
skimi so zavpili tudi naši slovenski liberalci-
Poslušajte, kaj govore!

97

„Klerikalizem 1 ') ... si hoče pomagati s tem,
da ustanovi katoliško visoko šolo, ki bi stala pod
nadzorstvom škofa in kjer bi se vse znanosti učile
na katoliški podlagi. Znanost na verski podlagi
ni nikaka znanost. Prvi pogoj znanosti je, da mora
biti pri vseh svojih raziskavanjih popolnoma svo¬
bodna in neodvisna. Znanost, kateri je naprej
predpisano, da ne sme iskati in oznanjevati gole
in čiste resnice, ampak da mora učiti in najti le
to, kar se strinja s cerkvenimi nauki, taka znanost
je sleparija. In taka je vsa katoliška znanost."

Ali vidite, kako jo zna zasukati ? Ali
katoličani zahtevamo, da znanost ne sme
'skati in oznanjevati gole in čiste resnice?
Ravno narobe! Mi hočemo, naj učenjak v
Znanosti pride ravno do gole in čiste res-
bice in naj nam nikar zmot ne .podaja za
resnico. Katoliška vera, ker od Boga raz-
°deta, pa učenjaku ravno omogoči, da ne
2 aide na potu, ampak da na pravem potu
Ostane. Ako vidi, da je prišel do naukov
resnici nasprotnim, naj ve, da je v zmoti,
baj gre nazaj, naj išče zmoto in jo popravi!
Jo je edino pametno. Toda liberalnemu
^'ankarju je katoliška znanost sleparija ! —
* o r e j znanost, ki se vjema z res¬
nico od Boga razodeto, je sle-

i) „Slov. Narod" št. 298, 1. 1901.

7

98

p a r i j a, znanost pa, ki nasprotuje resnici,
od Boga razodeti, je prava, neodvisna zna¬
nost! Kaka zmešnjava! Kakšen bogokleten
greh! — „Narod“ piše dalje:

„Ta katoliška znanost je dekla posamezne
veroizpovedi ... in ima samo namen služiti cerkvi
za vsako ceno. Tako vseučilišče hočejo ustano¬
viti avstrijski škofje, misleč, da vzgoje tam čisto¬
krvnih klerikalcev, ki zadobe vso oblast v državi,
zasedejo vse važne službe in bodo svojo moč
postavili v službo klerikalizma ... Mi smo odločili
nasprotniki tega naklepa in se mu bomo upirali
z vsemi močmi. Slovenski naprednjaki storili bomo,
kar bo mogoče, da se ta načrt ovira ali onemo¬
goči, in če pride v državnem zboru do razprave
o njem, stali bodo naši poslanci tam, kjer bodo
stali nasprotniki katoliške visoke šole.“

Torej to nam obetajo naši liberalci!
Živelo njih svobodoljubje!

13. Katoliški shod.

V prvi polovici septembra 1. 1900. smo
imeli drugi katoliški shod.  Namen
mu je bil, da se zberemo, da pogledamo
napredek po prvem katoliškem shodu in
zopet v luči podukov sv. Očeta Leona XIII'

99

ustanovimo načela svojemu delovanju za
slovensko ljudstvo in za slovensko domovino.

Še se spominjate, kako mnogoštevilno
ste se tega shoda udeležili naši katoliški
možje, naši občinski zastopniki in zastop¬
niki raznih društev. Velika je bila navdu¬
šenost, ko smo razun domačega škofa
imeli v svoji sredi prevzvišenega gospoda
kardinala Mi s si a, knezoškofa lavantinskega
Napotnika  in škofa Trobca  iz Amerike;
velika je bila radost, ko je bilo shodu na
čelu tudi precej odličnih katoliških razum¬
nikov. Krasni govori so nas navdušili in vneli
za sveto stvar.

Pa saj se je govorilo in razpravljalo o
vseh perečih vprašanjih: o verskem živ¬
ljenju, o šolah, o delavskem, kmečkem, obrt-
nijskem in trgovskem vprašanju, o tisku in
časopisju, o umetnosti in dobrodelnosti in
o organizaciji našega ljudstva. V luči teh
sklepov, skladnih z načeli evangeljskimi in
Potrebami današnjimi sedaj delujemo.

Seveda se katoliškega shoda liberalci
niso vdeležili. Ne bomo pozabili, da nas
gosp. Ivan Hribar, župan ljubljanski, še po¬
zdraviti ni hotel, ne bomo pozabili razža-
Ijivega odgovora na povabilo odborovo;

7 *

100

ne bomo pozabili, da so ljubljanski libe¬
ralci shod hoteli onemogočiti, in so skušali,
osmešiti ga, osramotiti ga.

Kako grdo in lažnivo je „Narod“ ta¬
krat pisal 1 Navesti vam hočemo samo nekaj
malega. Za pozdrav piše: 1 )

»Začetek katoliškega shoda ni posebno sre¬
čen .Klerikalci vedo, zakaj so ravno na da¬

našnji dan določili začetek katoliškega shoda. Danes
je namreč češpljev semenj in ta je pripeljal marsi¬
koga v Ljubljano, ki bi samo radi katoliškega shoda
gotovo ne bil prišel. Klerikalni agitatorji hodijo
danes ves dan po mestu in nagovarjajo na semenj
došle ženice, naj pridejo na katoliš ki shod, češ,
da bo tam pet škofov in še eden v rudeči kikli'. 1-

Tako uljudno in gostoljubno zasra¬
muje samega gospoda kardinala in zaničljivo
piše o shodu. Sami veste, kako dostojno
in veličastveno se je shod vršil. Kaj pa
„Narod“ piše? 2 )

„Ves shod se vrši v znamenju najbesnejšega
ščuvanja, tako da se razni klerikalci sami zgražajo
nad podivjanostjo in besnostjo nekaterih govor¬
nikov. Posebno so se odlikovali škof Jeglič, Ven-
cajz in Koblar. Hujska se proti vsem, celo proti
sodnikom in proti v cesarjevem imenu izrečenim
razsodbam. Zlasti strastno je govoril škof."

i) Št. 207, 1. t900.

■i)  Št. 209, 1. 1900.

101

Sami veste, koliko je na tem resnice.
Gg-. Venca j z in Koblar še besedice
nista  iz  p r ego  v o ri  la. In kaj po shodu
liberalni „Narod“ piše? Ali poroča o pred¬
metih, ki so se obravnavali, ali pobija sklepe
shoda z dokazi? Ničesar tega ne stori,
ampak v dveh člankih shod in udeležence
grdi in blati. On piše: 1 )

„Shod se je vršil v znamenju najpodivjanej-
šega fanatizma, v znamenju besnega sovraštva
proti vsem drugim stanovom ... V resnici se je
na shodu govorilo še veliko ostrejše in dokaj ne-
sramnejše, kakor je poročal „Slovenec“. Prostota
in trivijalnost sta triumfirali, mesto dokazov se je
čulo psovanje in čim strastnejši in podlejši so bili
napadi, čim surovejše je bilo natolcevanje, toliko
navdušenejše je vriskala zbrana skrivnostno-sladko-
ginjena tolpa."

Toda dovolj; več ne moremo iz „Na-
roda“ napisati, ker se nam gnusi tako ob¬
rekljivo in zasmehovalno poročilo. Le sami
sodite, pošteni katoliški Slovenci, ki ste bili
fia shodu. In ravno te psovke  v »Na¬
rodu" so najboljši  d o kaz, d a j e bil
katoliški shod veličasten in da je
v  obrambi katoliških načel proti
Pogubnemu liberalizmu dosegel
Popoln vspeh.  Prašamo le, ali tako laž¬
nivo in obrekljivo postopanje ni greh ?

b Št. 215, 1. 1900.

102

14. Žena.

Zgodovina nas uči, da je ravno krščan¬
ska vera osvobodila ženo iz poprejšnjega
robstva in jo možu kot jednakopravno na
stran postavila. Posebno nauk o neizrečeni
vrednosti svete čistosti, nauk o zakonu kot
zakramentu, nauk o nerazdružljivosti zakona,
nauk o zakonski zvestobi je za čast žene
neprecenljive vrednosti. Mož in žena imata
isti zadnji namen, do katerega naj hodita
vsak v svojem delokrogu, kakor ga jima je
narava sama odkazala; vsak v svojem delo¬
krogu naj Bogu služita in za razvitek člo¬
veštva, torej tudi kraljestva Božjega, delujeta.

Dandanes se mnogo govori o osvo-
bojenju žene.  Krščanska cerkev uči, da
ima žena svoje pravice kot oseba,  potern
zopet svoje pravice v d r u ž i n i in na zadnje
v društvu.  Ako se ji te pravice krajšajo
in se žena nekako zasužnji, je treba, da se
osvobodi  in pride do svojih, od Bog a
ji danih pravic.

Tudi liberalizem govori o osvobojenjij
žene; toda o tem govoreč misli najpoprej


103

o osvobojenju žene od krščan¬
stva in njegovih naukov. Zato izkuša
povsod zakonu vzeti  čast zakramenta
'n nerazdružljivost d o s m rti, potem
pa zahteva kar naravnost tudi za ženo ono
svobodomiselnost, ki ni nič druzega, kakor
svobodomiselnost za zmote v nepokor¬
ščini do Boga  in njegovega razodetja.

Ali je to res? Čujmo, kaj je vodja
kranjskih liberalcev govoril liberalnemu žen¬
skemu društvu v Ljubljani: 1 )

„Menim, da vas bo vsaj nekoliko zanimalo
izvedeti, kako takoimenovani voditelj narodno-
napredne stranke misli o ženskem gibanju ....
Žalostna pa gola resnica je, da ga ni kmalu na¬
roda, kjer bi duhovski stan imelo ženstvo tako v
rokah, kakor ga ima med slovenskim narodom ...
Eden najžalostnejših pojavov v našem javnem živ¬
ljenju je čisto gotovo ta, da je naše ženstvo po¬
polnoma vkovano v verige duhovniškega stanu,
da je torej nekaka straža najhujšega nazadnja-
štva ... ta služba je . . . poniževalna, ker ravno
dokazuje, da naše ženstvo v ogromnem svojem
številu še ni sposobno, da bi samostojno mi¬
slilo . . . Prej svojega naroda ne bomo rešili, dokler
samostojna misel ne požene svojih korenin med
naše ženstvo . . . Žensko gibanje za nas pomenja

0 ,,Slov. Narod" 1. 1892., št. 45—47, v pod¬
atku: Žena in javnost, predaval dr. Ivan Tavčar.

104

v resnici nekako osvobojenje in sicer osvobojenje
duše slovenske žene od tistega škodljivega vpliv 3
jednega samega stanu. Duša našega naroda se mora
osvoboditi od prevlade duhovništva, prej pa se še
mora osvoboditi duša slovenske žene od ravno tiste
prevlade."

Tako razlaga jedro gibanja ženskega
liberalen učitelj! Ne vidi druzega, kakor
okove duhovskega stanu in njegovo pre¬
vlado  in edina sreča je v osvobojenju iz
teh okov. Videli smo že, kakošni so ti okovi,
v katere nas vklepajo duhovniki; ali niso to
okovi zapovedi Božjih in cerkvenih razodetih
resnic, okovi službe Božje in sv. zakra¬
mentov? Naj se le žena rešitehokovj
gorje njej, gorje družini!  Ali ne bi
žena morala obupati,  ko ne bi našla to¬
lažbe v sveti veri, tolažbe v molitvi, tolažbe
pred tabernakeljnom, tolažbe v svetih za¬
kramentih? Le tako naprej! Naj žena ne
misli o večnosti, o duši, o svojih dolžnostih,
o zakonski zvestobi, nalogi življenja, kakor
jo uči sv. cerkev po duhovnikih, ali ne bo
postala najbolj nesrečna,  pa tudi naj'
bolj v blato razuzdanosti pogažena stvar-
Vidite, tako liberalizem tudi že n j
ne privošči, da bi ostala na on 1
stopinji časti in dostojanstva, n a

105

katero jo je edino krščanstvo po¬
vzdignilo in jo tudi edino drži.

Ali tako protikrščansko prizadevanje
ni greh ?

15. Mrlič.

Kristjanje mrliče pokopavamo, da telesa
v zemlji počasi razpadejo. Pokopljejo se
telesa pokojnih s prelepimi cerkvenimi ob¬
redi, iz katerih nam govori vera o življenju
v  večnosti in o slavnem vstajenju iz grobov
pd mrtvih, da se v večnosti zopet snidemo
‘n vidimo. Mrliče pokopujemo, ker je bil
tudi naš Zveličar pokopan; njegovo vsta¬
jenje iz groba nam predočuje in zagotavlja
tudi naše vstajenje. Pokopavanje se tudi
'epo vjema z besedami sv. pisma: „V potu
Mojega obraza boš jedel kruh, dokler se
ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet, ker
Prah si in v prah se boš povrnil. 1 ) „Telo
s e seje v strohljivosti, ostalo pa bo v ne-
s trohljivosti.“ 2 )

Tako mi kristjanje. Kaj pa liberalizem?
Sledeč prostozidarjem zametuje poko¬
li Gen. 3, 19.

2) 1. Kor. 15, 42.

106

pavanje in dela na to, da bi se mrliči
sežigali.  Res, sežiganje mrličev ni še samo
po sebi proti nobeni razodeti resnici, ali
cerkev je vendarle obsoja in prepoveduje,
ker je vsiljujejo ravno ljudje, ki sovražijo
krščanstvo, pa hočejo pomenljive njegove
obrede izpodriniti in nadomestiti s pogan¬
skimi navadami. Telesa sežigali so namreč
pogani. Tudi krščanskih pokopališč ne ma¬
rajo, saj jim ta pokopališča glasno ozna¬
njajo krščansko vero in krščansko življenje.
Sežiganje mrličev pa naj bi pomenilo po¬
polno uničenje človeka in spodbilo vero v
vstajenje od mrtvih in v večno življenje. Iz
tega vzroka je težnja uvesti sežiganje mrličev
slaba, grešna protiverska  in se tega
gibanja dober kristijan ne sme udeležiti.

In vendar, kaj je storil ljubljanski ob¬
činski svet in sicer brez ugovora? Društvu
„Plamen“ je obljubil, da hoče vse ukreniti,
kar je potrebno, da se od države dovoli
sežiganje mrličev. In to so sklenili vsi za¬
stopniki ljubljanske občine  na
predlog podžupana dr. Bleivveisa. Cerkev
pa kar naravnost prepoveduje  naroče¬
vati sežiganje mrličev, ali stopiti v društva,
ki na to delajo. Cerkev odreka cerkveni

107

Pogreb vsakemu, ki bi do smrti trdovratno
z aht'eva1, naj se mu telo po smrti sežge;
^otičnemu se še na smrtni postelji ne sme
1(1  ne more podeliti sveta odveza. Toda libe-
Pdizem se za to ne zmeni: ali ni to greh?

16. Cerkveni pogreb —
„go!a formalnost".

V Ljubljani se je primeril žalosten slučaj,
si je nekdo končal življenje s samoumorom.
Cerkvena postava pravi, da se ne smejo
Cerkveno pokopati samomorilci. In po tej
Postavi je moral ljubljanski knezoškof odreči
le mu mrliču cerkveni pogreb. In kaj so pisali
to liberalci? „Slov. Narod 11  pravi:

No, s časoma pa bodo ljudje že prišli do
tega, da je popolnoma vsejedno,  če
mrliča na zadnjem potu spremlja kak duhovnik ali
n e. Tu in tam se že zgodi, da si kdo duhovniško
spremstvo testamentarično prepove  in
taki slučaji, kakor je zgoraj omenjeni, le utrjujejo
mnenje, da je duhovniško spremstvo pri pogrebih
gola formalnost  in druzega nič.

Tako torej! Cerkveni pogreb je „go!a
‘°ttnalnost“! „Formalnost“ se imenuje to,

108

kar je samo prazen zunanji običaj brez
vsakega pomena. „Formalnost" se pravi na
primer, če kdo piše na širok ali pa na ozek
papir. Je oboje vse eno, samo zunanjost
je drugačna. In liberalci pravijo, da je tako
prazen zunanji običaj tudi cerkveni pogreb!
Ali ni greh tako govoriti in pisati? Ali je
brez pomena molitev in blagoslov? Ali je
brez vrednosti sv. maša za mrtve? Ali je
vse eno, če se človek pokoplje kot kristjan
ali pa kot brezverski pagan? So gotovi slu¬
čaji, da cerkev cerkveni pogreb prepoveduje,
da bi pokazala stud pred nekaterimi dejanji
in da bi ljudi odvrnila od njih. Cerkveno
pokopati se ne sme, kdor na primer hoče na¬
lašč nespokorjen umreti, če se neče dati
prevideti na smrtni postelji, ali pa če se sam
umori. Samoumor je smrten greh. Cerkev
hoče druge ljudi oplašiti pred tem strašnim
dejanjem. In kdor nalašč v smrtnem grehu
umrje, temu tudi vse molitve in vsi blago¬
slovi itak nič ne pomagajo. To je postava,
katere tudi škof ne more izpremeniti, ampak
se mora po njej ravnati. Ali je torej krš¬
čansko, če se tako piše o cerkvenem po¬
grebu, kakor delajo liberalci?

109

Oni žive in umirajo brez Boga. Naši
ljudje imajo pa še vero, da je onkraj groba
drugo življenje, in zato ne smejo in ne
morejo poslušati liberalnih brezvercev.

17. Nebesa.

Liberalizem še nebes v miru ne pusti;
ako le more, že kaj dobi, da se tudi iz nebes
norčuje. „Narod“ 1 ) je nekje našel laž, daje
španski jezuit Henriquez izdal natančni red
o življenju svetnikov v nebesih in trdi, da
je spis izšel 1. 1631. z dovoljenjem redov¬
nega provincijala. Po tem spisu nebesa kaj
grdo in zasmehljivo opisuje in- na zadnje
dostavlja:

„Po tej jezuitski izmišljotini je tedaj v ne¬
besih poskrbljeno za vse, kar mika poželjenje
,božjih služabnikov' in pristnih klerikalcev sploh
na svetu."

O, koliko hudobije je v teh, besedah
in trditvah! Res je to, da je na Španskem
živel učen jezuit po imenu Henriquez, rojen
1. 1536, umrl 1.1608. Bil je profesor na gla-
sovitem vseučilišču v Salamanki in je potem

i) Št. 48, 1. 1902.

110

spisal glasovito knjigo o krščanski nravnosti, 1 )
katere prvi zvezek je 1. 1591. izšel v Sala-
manki. Ne vem sicer, da li je v tej knjigi
kaj o nebesih pisal, to pa vem, da ima
precej nevarnih naukov, katere je proti ved¬
nosti svojih poglavarjev vtihotapil v knjigo,
zato so ga poglavarji poklicali na odgovor,
ter je moral iti celo v Rim pred cerkveno
sodnijo. Spisal je še neke druge knjige,
katere je pa cerkev prepovedala, dokler se
ne popravijo. Ako bi bil jezuit Henriquez
kaj tako neslanega in nespodobnega pisal
o nebesih, gotovo bi ga bili poglavarji
zavrnili, ne pa mu naukov odobrili. Toda
liberalnemu listu ni mar za resnico,
ampak zato, da kaj dobi, s čimur bi mogel
krščanske od Boga razodete resnice zasme¬
hovati. Ali ni to greh ?

18. Odpad od verskih
resnic.

Videli smo, kako liberalizem nasprotuje
vsemu, kar je katoliško, kako hoče izpodbiti
vero, cerkev, papeža, škofa, duhovnike, re-

!) Sunima theologiae moralis.

- 111  -

dovnike, katoliške šole, kako grdi katoliške
može. Iz vsega smemo sklepati, da
liberalizem sploh krščanstva ne¬
mara. In zares, ne samo splošno je proti
katoliški veri, ampak nekatere resnice tudi
kar naravnost taji.

Verski nauk je, da je zakrament
sv. pokore postavil sam Gospod
Jezus Kristus,  da se tam z Bogom spra¬
vimo, ako se svojih grehov skesano spo¬
vemo in imamo resnično voljo, poboljšati
se in za nje pokoro storiti. Kaj pa pravijo
liberalni dopisnikarji „Narodovi“ ?

Ta sveti zakrament liberalnim možem
prav posebno preseda.  Najbolj jasno
je pisal proti njemu lani „Slov."Narod" 1 )

„Jezuitje so pri nas vpeljali večkratno spoved.
Škof Bonaventura hoče v vsaki župniji imeti Ma¬
rijino družbo za fante in za dekleta. Tak društvenik
mora vsak mesec k spovedi. Potem pridejo mi¬
sijoni, tako da se ljudje kar sproti in preklicano
lahko operejo grehov. Odgovornost pred Bogom
se tem potom zmanjša na ničlo. Greši se naprej.
Spoved izgubi značaj resnosti.

Študirajte ta predmet v tem oziru in prišli
boste do zaključka, koliko ta pretiranost povspe-
šuje pokvarjenost našega kmetskega ljudstva . . .

i) Št. 241, 1. 1901.

112

Nazadnje ne bi imeli nič proti temu, ako bi ta
naprava, ki je bila osnovana v temnem srednjem
veku, prišla iz navade, ali med ljudstvom ni omike,
ki bi stvarjala poštenost, oživljala čut odgovor¬
nosti, ki bi človeku kri v lice pognala, če kaj stori,
kar ni prav.“

Torej zakrament sv. pokore je usta¬
novljen v temnem srednjem veku. Povejte,
kdo ga je pa ustanovil? Kako da so to na¬
pravo vsi ljudje sprejeli brez odpora, ako je
prej ni bilo? In čudno, odkod to, da so
se ljudje spovedovali že v osmem, četrtem,
drugem stoletju, da, ob času apostolov, kakor
nam spričujejo knjige, nauki očetov in od¬
redbe najstarejših cerkvenih zborov? Kaj pa
besede Jezusove o odpuščanju grehov? In
kako bi se bili ljudje prisilili, da svoje grdo¬
bije odkrivajo, ko bi ne bil zapovedal Bog
in postavil spoved kot edino pomoč za
vsacega, kdor hoče od njega dobiti odpu¬
ščanje? Povejte to! In pogosto spoved so
vpeljali jezuitje? Kje? Kdaj? In večkratna
spoved pospešuje pokvarjenost naroda?

V „Narodu“ se nadalje liberalni dopis-
nikarji norčujejo iz molitve.

„Ta kmet“ piše „Narod“ i) — ta kmet ne ve
nič o tem, kaj je dež, kaj solnce, kaj so sploh

i) Št. 215, 1. 1901.

113

naravne moči. Še verjame, da je procesija za dež
istega sprosila.“

Norčuje  se  iz  odpustkov:

„Sedaj farbajo kmeta še z odpustki za sveto
leto, da je kmet kar ves moker, ko ga škofov valpet
samo nagovori." 1 }

Dalje pod naslovom: „Kako se rešijo
duše iz vic“, piše2):

„Tam nekje na Notranjskem ....  je prišel
župnik do izuma, da reši za pet kron kar precej
par duš iz vic. Oni dan je namreč pridigoval, da
je dobil od samega papeža dovoljenje, da oni, kdor
plača eno sveto mašo na Planinski Gori, lahko
reši takoj iz vic vse one duše, za katere se bodo
maše brale. To je bila seveda imenitna reklama za
župnikov — žep . . . Kam smo prišli, da, prava
kupčija!"

Iz devištva  se pogostokrat norčuje.
Marijine družbe zaničuje. Rad se posmehuje
„devičaricam“ in „devičarjem“. Da, devištvo
se kar naravnost zametuje.  Tako se
na pr. piše 3):

„Kaj so nam mari te trume neomadeževanih
devic? Brigamo se mi za to devištvo, ki nima no¬
benega pomena in nobene vrednosti."

Vnet pa je za civilno poroko,
namreč za poroko pred svetno gosposko,

')  Št. 258, 1. 1901.

2) Št. 197, 1. 1901.

3 )  „Slov. Narod" št. 240, 1. 1901.

8

114

kar hočejo samo oni, ki taje, da je zakon
zakrament in da ga le smrt more razdreti.

Fo misli teh ljudi je zakon le pogodba,
kakor n. pr. kaka trgovska pogodba med
dvema, ki se zavežeta, da bosta skupaj
trgovala, dokler se jima bo zljubilo. Zaradi
tega tudi oni, ki civilni zakon zagovarjajo,
dosledno zahtevajo, da se sme zakon tudi
razdreti, če tako poročencema ugaja. Alijev
tem zakonu še mogoče krščansko
rodbinsko življenje?

Pokojnega ministra ogrskega Szilagyja
hvali „Narod“ i) in pravi:

„Njegovo največje delo je civilni zakon, ka¬
terega je dosegel vzlic silnemu hrupu vse evropske
klerikalne vojske."

Seveda, kdor zaničuje spoved, zasra¬
muje molitev, odpustke in se norčuje iz.
deviškega življenja, pač ne more verovati
v hudiča.  In res liberalci ga taje. Pravijo,
„da ga ni nikjer drugod, kakor v hudobnih
ljudeh" 1 2 ); potem trdijo 3 ):

„...  da bi neumne ljudi lažje v strahu ohranili, iz¬
mislili so si hudiča, ki obseda baje najrajše žensko."

1) št. 175, 1. 1901.

2 ) „Slov. Narod" št. 215, 1. 1901.

3) „Slov. Narod" št. 188, 1. 1901.

115

Pa naj bo dovolj; le to še dodamo,
da mora tajiti Boga in večnost, kdor taji
satana.

19. „Zloraba prižnice in
spovednice".

V kranjskem deželnem zboru dnč
21. junija so katoliško-narodni poslanci vložili
nujni predlog, da se naj razširi volilna
pravica.  Jasno je, da sedanja volilna pra¬
vica, ki daje vso moč v roke le uradnikom
in grajščakom, kmete pa samo prikrajšuje,
ni več za rabo, ampak da mora priti v de¬
želni zbor več ljudskih zastopnikov.

Proti tej opravičeni zahtevi je pa vstal
liberalec Hribar  in je rekel, da on toliko
časa ni za splošno in enako volilno pravico,
dokler se razmere tako ne izpremene, da
„duhovščina ne bi mogla zlorabljati
spovednice".  Naši poslanci so seveda
završčali, ko je to rekel, in zahtevali da
naj prekliče »zlorabo spovednice". Prekli¬
cati ni hotel, pač pa je nekako bahato rekel
v deželnem zboru, da on ne hodi nikdar
k spovedi.

8

116

Ali hodi Hribar k spovedi ali ne, to
je njegova stvar, za katero bo sam odgovor
dajal. Na protestnem shodu je liberalni
advokat dr. Triller rekel, da on ne verjame,
da bi ga mogel grehov odvezati
„kak fanatičen kaplan' 1 .  Tudi s tem
se ne pečamo, ker takega, ki neče nikoli k
spovedi priti, res noben kaplan odvezati
ne more.

A Hribarju je nekdo pisal, da bodo
te besede škodovale njegovi banki, ker se
bodo ljudje začeli braniti agentov banke
„Slavije“, in na to je Hribar kot razlago
svojih besed v deželnem zboru odpisal:

Blagorodni gospod! Što rečem, neporečem.
— Pri nas na Kranjskem je zloraba prižnice tako-
rekoč na dnevnem redu, glede zlorabe spovednice
imam pa uradne dokaze  v rokah.

No, „uradnih dokazov" Hribar še ni
objavil. Kje in kako bo tudi iz spovednice
dobil „uradne dokaze"? A ta beseda o
„zlorabi prižnice in spovednice" kaže, kako
popolnoma zmedene nazore imajo liberalci
o cerkvenem življenju.

Duhovnik mora svariti pred grehom
in vse storiti, da ljudi obvaruje pred njim.
Če pa duhovnik pridiga proti pijanosti in

117

plesu, pravijo, da razširja politično sovraštvo
proti krčmarjem. Če ljudem priporoča, naj
se združujejo v koristnih društvih, da se
omeji oderuštvo in da se ljudje navadijo
varčno gospodariti s svojim denarjem, mu
očitajo, da hoče uničiti trgovce. Če usta¬
navlja „Marijine družbe“ in bratovščine, se
norčujejo iz njih in jih zasramujejo, duhov¬
niku pa pravijo, da razširja sovraštvo. Če
sam iz svojega žrtvuje mnogo denarja za
taka društva, pravijo, da hoče vse pod se
spraviti; če plačujejo udje kak majhen pri¬
spevek za skupne namene, pa vpijejo, da
si polni „farško bisago“. Tako gre vedno
dalje. In čez duhovnike pišejo riSjostudnejše
stvari.

Če pa duhovnik na prižnici izpregovori
besedo v obrambo dobre stvari, pa zavpijejo:
„Zloraba prižnice! Vlada naj mu prepove
pridigati! Žandarje treba nastaviti, da bodo
pazili, če duhovnik prav govori ali ne!“
Če duhovnik reče: „Ne berite slabih listov!"
vpijejo: „Zloraba prižnice! Prekršil je obrtni
zakon, ker moti liberalnim časnikarjem obrt!
Pred sodnijo ž njim!“ Če reče ljudem: „Ne
volite za poslance onih, ki izpodkopujejo
vero!“ takrat pa kot besni planejo po njem

118

in vpijejo: „Zloraba prižnice! On hoče
ljudstvo ohraniti v klerikalnih verigah in v
srednjeveški temi!"

Še veliko grje je pa, če se govori o
„zlorabi spovednice". V spovednici sta pred
Bogom sama spovednik in spovedenec.
Spovednik ne sme nikdar niti naj¬
manjše stvari izdati  iz spovedi. In
zdaj so pa liberalci začeli sledečo umazano
gonjo. Po liberalnih listih se kar zlažejo:
„Ta duhovnik je v spovednici rekel to in
to.“ Oni duhovnik se ne more braniti, ker
govoriti ne sme, liberalci pa pišejo o —
zlorabi spovednice.  Seveda, tisti, ki
nikdar k spovedi ne gredo, tisti vedo naj¬
več praviti o „zlorabi spovednice".

Ali ni to greh? To je gotovo, da ako
je delovanje liberalnih listov pregrešno in
ako je liberalizem sovražen krščanstvu, potem
spada to na prižnico in v spoved¬
nico,  da se ljudje svare pred to kugo. Če
mora duhovnik na prižnici in v spovednici
svariti pred slabo tovaršijo, pred brez-
boštvom, pred zaničevanjem božjih in cer¬
kvenih postav, potem mora govoriti tudi
o liberalizmu, kateri združuje vse
one grehote skupaj.

119

20. Ali so vsi taki?

Sedaj se še vprašajmo, ali so vsi taki,
ki se prištevajo liberalcem? Ne, nikakor
n e! Saj vidimo po mestih in po deželi mnogo
mož, ki trdijo, da so liberalni, ali vendar
še molijo, nedeljo posvečujejo in tudi še k
spovedi prihajajo. Taki kakor smo jih mi
popisali in ki vse slepo verujejo liberalnim
listom, so skoraj vsi njihovi voditelji, pre¬
mnogi visokošolci, razni dopisniki v libe¬
ralne liste, in, žal, taki postanejo
le prehitro mnogi bravci libe¬
ralnih časopisov.  Iz vsega, kar smo
povzeli po „Slov. Narodu", boste vsaj to¬
liko spoznali, da liberalizem kot tak za-
metava krščansko vero, zametava Kristusa,
kot sina Božjega, zametava katoliško cerkev,
njene naprave in nauke, nazadnje taji Boga
in večnost; in v osvobojenju od katoliške
cerkve in od krščanstva vidi naprednost,
liberalnost, v zvestobi do katoliške cerkve
in krščanske vere pa vidi nazadnjaštvo, temo;
zato se zoper katoliško cerkev, zoper papeža,
škofe in duhovnike, da, tudi zoper vernike
kateregakoli stanu vojskuje z zaničevanjem

120

in sovraštvom, z lažmi in z obrekovanjem.
Spoznali ste, da je liberalizem sam
po sebi greh, da, ne samo greh;
ampak kopica smrtnih grehov.

Iz tega sledi, kako greši vsakdo, kdor
se liberalcem prišteva; ako tudi še v cerkev
hodi, na potu je v prepad.  Iz tega se
vidi, kako greše, ki liberalizem širijo, branijo,
zagovarjajo; kako grešč, ki liberalne časnike
naročujejo, čitajo in po gostilnah drugim
čitati puste! Iz tega lahko izprevidite, kaj si
morate misliti, če pride kdo k vam in vam
pravi: ne gre se za vero, ampak samo
za „ f a r š k o “, za „popovsko" nad¬
vlado!

Sklep.

Burni časi so nastopili v slovenski do¬
movini. Hud boj se bije med obema stran¬
kama: Med krščansko stranko, ki se drži
Boga in ljudstva, in med protikrščansko
stranko, ki tepta cerkvene in božje zapo¬
vedi ter podira vse, kar se snuje v korist
ubogemu ljudstvu. Liberalci gredo vedno
med ljudi z lažjo, da oni ne nasprotujejo

121

veri, ampak samo „klerikalcem“. V tej knjigi
smo Vam podali iz najnovejšega časa dokaz,
da to ni res.

Boj liberalcev gre proti veri.

Liberalci ta j e resnice, ki jih
mora verovati kristjan.

Liberalci se norčujejo iz tega,
kar je kristjanu sveto.

Liberalci podtikajo katoliškim
možem neresnične stvari, da mo¬
rejo rovati proti njim.

Liberalci i z p o d k o p a v a j o ko¬
ristne katoliške naprave.

Liberalci podpirajo vse to,
kar ljudstvo, zlasti mladino kvari.

Če bi liberalci dobili naše
ljudstvo v roke, bi padel naš
narod nazaj v ajdovsko, pogan¬
sko sužnost greha in oderuštva.

Še mnogo, mnogo izrekov liberalnih
voditeljev bi Vam lahko našteli, a mislimo,
da že ti, ki so v tej knjižici, zadostujejo
vsakemu pametnemu človeku. Lahek Vam
bo odgovor, če Vas vprašamo:

122

Ali ni liberalizem greh?

Ali ni grešno iti z liberalci,
naročati njih liste in podpirati
jih pri volitvah, da dobe gospod-
stvo v deželi v roke?

Ali ni zadnji čas, da se libe¬
ralna kuga prežene iz naše do¬
movine?

KAZALO.

Stran

1. Kaj hoče ta knjižica?. 1

2. Voli v c e m.2

3. »Naša stranka.".5

a)  Neoženjenost in devištvo.5

b)  Grmade.9

c)  Arbuez.16

4..Krščanska vera.18

a)  »Akademiška svoboda".18

b)  „Vera dobre mamice.".. . 21

c)  „Almanahovci“.. ... 25

5. Katoliška cerkev.29

a)  „Ona je iz poganstva".29

b)  „Papež je malik".31

c)  »Cerkev obsoja ljubezen do domovine". 33

d)  „Škofje obsojajo ljubezen do naroda" . 35

e)  „Papež zametuje ljubezen do naroda" . 38

6. „Š k o f B o n a v e n t u r a".45

a)  „On je neveden".45

b)  „On je odvisen".46

c)  „On je strasten".47

d)  »Sovražnik trgovcem".50

e)  Proti škofu.50

f)  Škofova politika.52

Stran

7. Duhovniki.57

a)  „Klada“.59

b)  „Gavrani“ . 62

8.  Samostani .67

a)  »Jastrebi".68

b)  ,Jezuitske skrivnosti".71

c)  »Loške babnice".74

9. »Dr. Žlindra".77

10. „F an at i čni j ani C ar".78

11. Vir posirovelosti.83

12. Šole .87

a)  »Klerikalna galeja".88

b)  „Pandurji klerikalizma".91

c)  „Katoliška znanost sleparija".94

13. Katoliški shod.98

14. Žena.102

15. Mrlič.105

16. Cerkveni pogreb — „gola formal¬

nost" .. . .107

17. N e b e s a.109

18. Odpad od verskih resnic.  . . .110

19. „Zloraba prižnice  in  spovednice" 115

20. Ali so vsi taki?.119

Sklep.120

Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani