—   275   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
15. pismo.
Dragi prijatel! Poslednjič sim ogledal še tretji del dauašnjiga mesta, ki je od ljudskima terga doli na levi strani že večkrat v misel vzete silno dolge ulice, ki se ji „Corso" pravi; pa razun spanj skiga terga ;)Piazza di Spa-gnaa in sila veliciga poslopjaPropagande ali dru štva, ki si za razširenje vere od nekdaj toliko prizadeva, in krasne štirne, ki ji 5)Fontana Trevi" pravijo, in cerkve sv. A postelj no v, Ti ne bom nič več v misel vzel. To cerkev Ti pa le zato imenujem, ker v nji krasno delo Kanova vi h rok (^Canova) — častitljiv spominek slav-niga papeža  Klemena XIV. (Ganganelli) stoji.
Med Kapitoljskim in Kvirinalskim gričem je Trajanov ter g LForum Trajani), kjer še zmiram čudovito lep Trajanov steber stoji, ki so mu ga bili Rimljani, potem ko je bil Dakiane otepel in premagal, omislili in iz 34 kosov lepiga marmorja sozidali. Trajanove zgodbe so v marmor tako krasno vrisane, de ni dopovedati* Na-mest Trajanove podobe, ki je bila iz pozlačeniga brona, je papež Sikst V. podobo sv. Petra na-nj postavil.
Od tod sim šel na Kvirinalski grič, ki mu j,Monte Cavallo" pravijo. Na tem verhu je krasno in sila veliko poslopje, v kterem sv. oče papež stanuje. Vidil sim ga le od zunaj; noter se ne sme, kadar so papež doma. Vert bi bil sicer lahko ogledal, ker sim dovoljivno pismo imel; pa ker poslopja nisim mogel vi-diti, mi tudi za vert ni mar bilo. Temu poslopju je še drugo, ne visoko, pa silno dolgo prizidano. kamor se kardinali zberejo, kadar papeža volijo. — Pred Kvirinalskim poslopjem je velik terg z lepo štirno in z visocim obe-liskam, ki med podobama Kastorja in Poluksa stoji, ki vsak svojiga silno veliciga konja krotita. Obe podobi ste iz beliga marmorja z napisam: ?)Opus Phidise" — 5,Opus Praxitelis" kaj lepo iztesane.
Ne dalječ od tod je veličansko poslopje knezov Barberinskih z lepim muzejem malarskih del, med kterimi je tudi Rafaelova fornarina, ki jo je sam malal, in pa podoba prelepe Čenči, delo Guido-Reno-vih rok.
Potem sim šel na Eskvilinski grič, kjer je sred prostorniga terga cerkev matere božje, ki ji „Santa Maria Maggiore" pravijo. Nekdaj so ji L i beri a na in tudi „ad ni ves" djali, zato ker je na tistim mestu verh Eskvilinskiga griča sozidana, kjer je bilo 5. dan veliciga serpana v letu 352 pod papežem Liberiam za-melo. O nekdanjih časih je bil tu — pravijo — zal Junonin tempelj, ki so jo „Juno Lucina" imenovali, Cerkev ima krasno klonico, ki na dveh verstah lepih granitastih stebrov sloni in celo širokost cerkve obseže. Pod klonico je na desni bronena podoba španjskiga kralja Filipa IV. in petero vrat v cerkev, todeene so zazidane , in jih le o svetim letu (Jubilseum) odzidajo in odprejo. V cerkvi, ki jo dve versti po 18 lepih stebrov iz greškiga marmorja v tri predale delite, je vse čudovito lepo; zgoraj je vsa pozlačena s tistim pervim zlatarn, ki je bilo iz novo najdene Amerike prineseno, in ki sta ga bila Izabela in Ferdinand v Rim darovala. — V ti cerkvi sta groba ali marveč krasna spominka Sik s ta V. in Pavla V. v čudovito lepih kapelah,  ki  ju  mende  zato  Sikstov  in  Pavlov  imenu-
jejo. Cerkveni zvonik Ti pa le za to v misel vzamem, ker je nar visokejši vsih v Rimu in silno star; že Gregor XI. ga je sozidal, potem ko se je bil iz A vini o na v Rim preselil.
Na Viminalskim griču, kamor sim iz imenovane cerkve šel, so grozne podertine nekdanjih silno prostornih D iokl eciano vih toplic (Thermae); in poleg ali marveč vsred teh je veličanska cerkev matere božje, ki ji „Santa Maria degli Angeli" pravijo. Cerkev je po Mihel-An gelo Buonarotovim risu v podobi greškiga križa ravno na fistim mestu sozidana, kjer je nekdaj silno velika dvorana biia, ki so jo P i na kote k a imenovali. Osem po 63 pedi visocih, in na okrogle j po 16 čevljev debelih granitastih stebrov še stoji, kjer so nekdaj stali. — Sred teh groznih podertin je tudi samostan nekih belih menihov, ki jim Certozini pravijo, in ki — ne vem zakaj— nikdar nič ne govore.