URN_NBN_SI_DOC-LHEE6XDG

K ATALOGIZACIJA PO MARC FORMATU V ZDA Marija Šifrar, R ačunalniški center U niverze v M ariboru O b koncu 19. stoletja je Kongresna knjižnica napravila prvi večji k o ra k pri katalogizaciji knjižničnega gradiva. Uvedla je klasifikacij­ ski sistem (Library o f Congress Classification System) za razvrščanje gradiva, kar je predstavljalo veliko novost in olajšavo pri iskanju o g ro m n e količine gradiva, s katerim je Kongresna knjižnica razpola­ gala, in ki je vse bolj naraščalo. H krati je začela Kongresna knjižni­ ca tiskati kataložne listke. L eta 1901 so začeli producirati kataložne listke tudi za ostale knjižnice. Katalogizacija in iskanje s pomočjo ka- taložnih listkov sta postajali ozko grlo. Začeli so razmišljati o novem in bolj učinkovitem načinu shranjevanja bibliografskih zapisov, ki bi o b e n e m omogočali tudi hitrejši in bolj zanesljiv dostop do podatkov. Prve poskuse v tej smeri so naredili leta 1958, ko so ustanovili Komi­ te za m ehan iziran o iskanje informacij (Com m ittee on Mechanized In­ fo rm atio n Retrieval). V naslednjih letih so namenili precej časa in sredstev za raziskavo, s katero so želeli pokazati, kaj bi mehaniziran p o sto p e k katalogizacije in iskanja pomenil za knjižničarstvo, pa tudi, k a k o bi se najbolj učinkovito lotili te naloge. Rezultate triletnih razi­ skav so leta 1963 dokum entirali v končnem poročilu z naslovom A vtom atizacija v Kongresni knjižnici (A vtom ation at the Library of C ongress). V poročilu so poudarjene prednosti in možnosti avtomati­ zacije predvsem na treh področjih knjižničnega poslovanja, in sicer: bibliografsko procesiranje, iskanje v katalogu in iskanje in vzpostavi­ tev d ok u m en to v . Veliko pozornosti so posvetili konverziji ogromne količine kataložnih listkov v računalniško čitljivo obliko. Leta 1964 so za adm inistrativna opravila najeli prvo računalniško oprem o IBM 1401, ki so jo delom a uporabljali tudi na bibliografskem področju. V