Poštnina plačana v gotovini Leto XII., štev. 229 Ljubljana, nedelja 4« oktobra 19)1 Cena 2 Din Upravnštvo. LjuOijana Knailjeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Inserarn' <>ddelek. Liubljana Selen* burgova uL 3. - Tel 3492 m 2492. Podružnica Ma-' Aleksandrova cesta št 13. — Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190 Jlačum pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha či&lo 7S W;en 5t 105 241 Naročnina caaša mesečno 25 — Dul za Inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 T^ lwfoo St 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova «1 8 Telet 5» 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po *axifu Avstrijski sanacijski zakon sprejet Narodni svet je sprejel z večino zakon o sanaciji avstrijskih financ, kakor jo določa ženevski dogovor Dunai. 3. oktobra. AA. Posr a vlade s političnimi strankami o zakonu za sana-ciio ororačuna na Dodlazi ženevskeea oro-erama so se zakliučila davi ob doI 6. Iz-premembe v proračunu se v elavnem tičeio znižania uradniških olač. Finančni odbor in odbor za ororačun sta doooldne odobrila vse Dredlose elede var-čevania. ki iih ie vlada vstavila v zakon za sanaciio ororačuna. Za zakon so glasovali krščanski sociaici. socialni demokrati, velenemci. in Landbund. Tako ie bil zakon izelasovan z elasovi vseh strank nrot' enemu zlasu Heimatbloka. Kakor znam ie bif zakon za saniranie ororačuna SDreiei v duhu orozrama. izdelaneea nri ooeaianiih v Ženevi, zaradi uravnoteženja avstriiske- ea državneea Droračuna. ki odreia. do katere višine smeio seeati državni izdatki. Meia izdatkov ni orekoračena in tako ie doseženo ravnotežie v ororačunu. Poooldne ob 3. se ie sestal nlenum parlamenta. da odobri sanaciiski zakon. Dunai. 3. oktobra, e. Okoli 7. zvečer se ie vršilo v Narodnem svetu elasovanie o sanacijskem zakonu. Pri elasovaniu ie vlada dobila oeromno večino. Za zakone so elasovali celo Doslanci Heimatschutza tako da so bili nekateri zakoni soreieti celo so-elasno. Vsi ostali o bili nreieti z oeromno večino, ker ie zanie glasovala deloma tudi oooziciia in se ie elasovania vzdržalo samo osem članov Heimatbloka. Razkol med nemškimi socialnimi demokrati Ustanovitev nove socialistične delavske stranke v Nemčiji, ki se proglaša kot revolucionarna razredna bojna stranka Vratislava, 3. oktobra d. "V socialno de mokratski stranki je razkol, ki je nastal zaradi izključitve nekaterih poslancev, sedaj popoln. Snoči je bila v Vratislavi proglašena ustanovitev »Socialistične delavske stranke Nemčije« (Sozialistische Ar-beiterpartei Deutschlands). Predsednik vratislavske krajevne organizacije sncial-no-demokratske stranke dr. Eckstein, ki je bil odstavljen od osrednjega vodstva, je pustil razdeliti med člane socialno-de-mokratske stranke na tisoče letakov, v katerih izjavlja s svojimi odstavljenimi tovariši vred. da se smatra še nadalje za pravnoveljavnega voditelja stranke v Vratislavi in da se ne namerava pokoriti odredbam osrednjega vodstva. Na zborovanju socialističnih funkcionarjev, ki ga je prepovedalo glavno vodstvo, je imel glavni referat poslanec Seydewitz, ki je opisal potek svojega spora s strankino večino ter očrta! program nove stranke. Pri tem je tudi označil vzrok nasprotstva msd opozicijo in vodstvom socialno-demo-kratske stranke. Opozicija je namreč mnenja, da sedanja gospodarska kriza ni normalna konjunkturna kriza, temveč resnična kriza kapitalizma. V tem položaju delavstvo ne more več čakati preknžanih rok in je zato njegova dolžnost, da preide v ofenzivo. Naša pot je jasna, ie poudarjal, h komunistični stranki se nikakor ne moremo priznati, postati pa hočemo revolucionarna razredna bojna stranka delavstva. Senzacionalni sklepi čeških škofov V navzočnosti papeškega nuncija je škofovska konferenca disciplinirala duhovnike, ki so v aferi nadškofa Kordača nastopili proti nunciju Praga, 3. oktobra. AA. Konferenca episkop a ta katoliške cerkve na Češkoslovaškem je sklenila, da se odstranita s svojih mest dva duhovnika, ki sta v listih objavila napade proti apostolskemu nunciju Ciriaciju, češ da je prisilil praškega nadškofa Kordača, da je moral podati ostavko na svoje mesto. Nadalje je konferenca sklenila razpustiti društvo nemških katoliških duhovnikov v praški nadškofiji zaradi neposlušnosti. Na koncu je bilo sklenjeno, da se list »Deutsche Presse«. organ nemške krščansko-socialne stranke, odslej ne smatra več za katoliški list. Vsi ti sklepi so bili sprejeti v navzočnosti nuncija g. Ciria-cija. Praga. 3. okt. h. O konferenci češkoslovaških škofov, ki je bila 1. t. m. v Olo-mucu in ki ji je prisostvoval tudi papeškl nuncij Ciriaci, se doznavajo naslednje podrobnosti: Po uradnem komunikeju se je bavili ta konferenca s stališčem, ki ga je svoječasno v sporu med praškim nadškofom Kordačem in nunc;jem Ciriacem zavzel del češkoslovaškega tiska. Škofovska konferenca je ugotovila, da so katoliški duhovniki in visoki cerkveni dostojanstvenik1 lansirali v tuji tisk številne napade na papeškega nuncija. Vsa ta kampanja je po ugotovitvi konference izvirala iz vrst du-hovništva. Škofovska konferenca je v nadaljnjem sklenila, da se suspendirata s takojšnjo veljavnostjo konzistorijalni svetnik in praški katehet Mihael Magerl in profesor teološke fakultete v Pragi dr. Voiteh Šanda. Zadnji je objavil v »Narodni Politiki« pod psevdonimom »Hroznata« številne članke z ostrimi napadi proti nunciju. Razen tega je sklenila konferenca razpustiti in prepovedati nadaljnji obstoj društva nemških rimsko-katoliških duhovnikov za praško nadškofijo. Tudi to društvo in njegovi organi so se zelo udeleževali kampanje proti papeškemu nunciju. Suspendiranim katoliškim duhovnikom je bilo prepovedano brati mašo in podučeva-ti verouk. Končno je bila s konference odposlana pozdravna brzojavka bivšemu nadškofu Kordaču. Kontrola deviznega prometa v ČSR Češkoslovaška vlada je ponovno uvedla nadzorstvo nad prometom z devizami — Težave v madžarskem prometu z inozemstvom Praga. 3. oktobra d. Ministrski svet je včeraj sklenil, da se s 5. oktobrom zopet uvedbe kontrole deviznega poslovanja po Narodni banki v obsegu, kakor je bil v ve- liavi do 1. 1928. ko je bil dovoljen svoboden promet z devizami. Najvažnejše točke ■omilitve deviznega prometa so naslednje: Prisilna oddaja deviz, zlasti izvoznih vahri dn drueih dohodkov iz inozemstva. Razdelitev deviz za plačilo uvoženega blaga in za poravnavo drugih gospodarskih dolgov in obveznosti napram inozemstvu se bo izvrševala v polnem obsegu. Vloge v čeških kronah na račun inozemcev, nadalje plačila za nakup inozemskih deviznih papirjev in arbitraža inozemskih plačilnih sred stev proti češkim kronam se smerio vršiti le z dovoljenjem češkoslovaške Narodne banke Dovoljevanje kreditov inozemstvu v čeških kronah ali v inozemskih valutah je zopet odvisno od odobrenja Narodne banke. Kreditni presežki inozemstvu pri češkoslovaških kronah ali inozemskih valutah ostanejo prosti. Budimpešta, 3. oktobra AA. V zvezii z vprašanjem, kako naj se vrše plačila za. tuj a trgovska podjetja, ki so v poslovnih zvezah z Madžarsko, je madžarski trgovinski minister Kenez izjavi:] zastopniku lista »Pester Llovd«, da je nakup sirovin na Madžarskem zelo otežkočen zaradi pomanjkanja deviz. Glede na to se je pojavil predlog, naj bi madžarski industrijci, ki naročajo sirovine od zunaj, deponirali pri madžarski Narodni banki odgovarjajočo vrednost v pengih. Država bi v tem primeru jamčila tujim tvrdkam, da se jim bodo vsote, ki jih potrebujejo, izplačale v tujih valutah. Ojačenje vpliva in moči Društva narodov Angleški predlog za osnovanje mednarodne vojske, ki naj bi bila na razpolago Društvu narodov, ter osnovanje fonda za podporo državam, prizadetim od gospodarske krize Pariz, 3. oktobra, č. »Echo de Pariš« poroča zanimive podrobnosti izza kulis zadnjega zasedanja Društva narodov. Med drugim navaja, da je imela angleška dele? gacija pripravljen važen predlog, ki pa za= radi dogodikov v Angliji v zvezi 6 padcem funta ni prišel na dnevni red. V sporazumu s tajništvom Društva narodov je nameraval sir Artur Salter v imenu Anglije predložiti konkreten predlog. Ikj naf bi ojačil moč in vpliv Društva narodov. Po tem predlogu naj bi se takoj osnovala mednarodna vojska, ki bi bila na razpolago Društvu narodov v primerih, kadar bi prišlo do napada na kako državo, ki je člani* ca Društva narodov Ako bi posredovanje Društva narodov nič ne zaleglo, bi nasto- pila ta vojska, ki bd nasprotnike prisilila k spoštovanju mednarodnih pogodb. V tej vojski bi bili zastopani vsi narodi in vse države, ki so včlanjene v Društvu narodov. Vojska bi predstavljala največjo oboroženo silo na svetu. Drugi del predloga je zasledoval namen, da bi se osnoval poseben fond za podporo držav, ki so najhujše prizadete od svetovne gospodarske krize. Salter je o tem svojem predlogu obvestil že vse delegacije, zbrane v Ženevi. Dva dni prej, preden je nameraval oficir jeilno predložiti svoj predlog na plenarni seji Društva narodov, pa je prišlo do padca funta, nakar je prejel od angleške vlade brzojavno nalog, naj svoj predlog umakne, oziroma 6ploh ne predloži. NOV AMERIŠKI NAČRT ZA KONSOLIDACIJO MIRU Ob priliki poseta francoskega ministrskega predsednika namerava Hoover sprožiti nov načrt, ki naj bi ojačil svetovni mir in pospešil rešitev svetovne gospodarske krize Washington, 3. oktobra, d. V vseh tukajšnjih političnih krogih podčrtava-jo važnost skorajšnjega poseta francoskega ministrskega predsednika La-vala.Istočasno z Lavalom bo prišel v Ameriko tudi francoski maršal Petain ki se bo udeležil proslave 150-letnice borbe za neodvisnost Zedinjenih držav. V ameriških političnih in gospodarskih krogih poudarjajo, da zahteva svetovni politični in gospodarski položaj čim tesnejše sodelovanje med Francijo in Ameriko. Amerika se vedno bolj zanima za razvoj dogodkov v Evropi in si želi zaradi tega čim tesnejšega sodelovanja z državami, ki imajo odločilen vpliv v Evropi. Pariz, 3. oktobra, č. Radikalni list »La Republique« poroča, da namerava Hoover predlagati Lavalu poseben dogovor, po katerem bi bila Amerika pripravljena črtati polovico vseh vojnih dolgov, če se Francija, Anglija in Nemčija istočasno obvežejo, da bodo znižale svoje vojne Izdatke za 25 odstotkov. Istočasno bi se morale Fran- cija in Anglija odreči nezaščitenim anuitetam nemških reparacij. VVashington, 3. oktobra, č. Včeraj se je vršila v Beli hiši pod predsed-sedstvom Hoovra nad 7 ur trajajoča konferenca, ki so se je udeležili poleg zunanjega ministra Stimsona tudi naj-odličnejši predstavniki ameriškega gospodarskega in političnega življenja. Ameriški strokovnjak za razorožitev, senator Morrow je konferenci razvil svoj načrt, čigar podrobnosti se čuvajo v strogi tajnosti. Zatrjuje se, da bodo objavljene šele po posetu francoskega ministrskega predsednika Lavala. List »Baltimore Sun« poroča iz poučenega vira, kakor zatrjuje, da gre za načrt pakta varnosti v smislu žel) francoske vlade, ki bi nudil Franciji in Poljskf možnost, da brez nevarnosti za svojo varnost znižata svoje oborože-vairle. Istočasno bi se s tem paktom rešilo vprašanje poljskega koridorja v smislu želje Nemčiie tako, da bi nastopile v Evropi ponolnoma normalne razmere ter bi se lahko vse države posve- tile v polni meri reševanju gospodarskih problemov. London, 3. okt. AA. Zunanje ministrstvo javlja, da so francoski ministrski predsednik Laval, zunanji minister Briand in finančni minister Flandin povabili lorda Readinga v Pariz na razgovor o splošnem položaju. Lord Reading odpotuje v Pariz v torek zjutraj. Angleški zunanji minister bo tako prvič stopil v osebne stike s francoskimi ministri, odkar je na vladi. Državniki bodo razpravljali o franco-skem posetu v Berlinu, o bodočem obisku v VVashingtonu, o položaju v Ženevi glede razorožitvenega vprašanja in o zadnjih finančnih in gos-podarskih dogodkih. Londonski politični krogi pozdravljajo povabilo ter menijo, da so osebni stiki v sedanjih časih zelo potrebni. Bruselj, 3. oktobra. AA. »Peuple« dozna-va iz verodostojnega vira, da namerava predsednik belgijske vlade g. Francqui odpotovati še ta mesec v Washington. Čeprav ta obisk belgijskega predsednika vlade ni uradnega značaja, list vendar naglasa veliki pomen tega potovanja, ki se krije z bivanjem francoskega ministrskega predsednika Lavala v ameriški prestolnici. Praznik jugoslovenskih dobrovoljcev Včeraj so se pričele v Beogradu velike svečanosti povodom kongresa Male antante dobrovoljcev Beograd, 3. oktobra p. Beograd je bil danes v znamenju svečane proslave praznika Saveza dobrovoljcev v zvezi s proslavo 15 letnice osnovanja prve jugoslovenske do-brovoljske divizije in kongresa Male antante dobrovoljcev. Ponoči in davi je z mnogimi vlaki prispelo. y "Pograd na stotine dobrovoljcev iz vse države. Na kolodvoru jih je spreoel ves upravni odbor Saveza dobrovoljcev s slepim podpolkovnikom Lu-jo Lovričem na čelu. Kolodvor je bil okrašen s francoskimi, rumunskimi, češkoslovaškimi in našimi zastavami. Prvi so do-šli delegati rumunskih dobrovoljcev, ki so bili izredno lepo sprejeti. Mnogo rumunskih delegatov je prišlo v narodnih nošah. Imajo tudi svojo narodno godbo. Rumune, ki so prišli s svojo zastavo, je pozdravil predsednik jugoslovenskega saveza dobrovoljcev Ar. Lujo Lovrič, za pozdrav pa se je zahvalil rumunski dobrovoljec dr. Viktor Delam, poslanec in odvetnik iz Cluja. V svoji zahvali je izražal radost, ker se bo na kongresu Male antante dobrovoljcev manifestiralo bratstvo treh zavezniških narodov, kar bo tem bolj ojačLlo medsebojne zveze. Kmalu nato so prispeli francoski in češkoslovaški delegati. S Čehoslovaki je do-šel tudi velik prijatelj našega naroda, češkoslovaški zdravnik dr. Freya. V imenu naših dobrovoljcev jih je pozdravil podpolkovnik Lujo Lovrič. Vsi tuji delegati so bili nastanjeni v hotelu »Exoelsior«. Ob 11. dopoldne so se delegati dobrovoljcev vpisali v maršalatu dvora v posebno knjigo. Zastopniki francoskih, romunskih, češkoslovaških in naših dobrovoljcev so odšli tudi na Avalo, kjer so položili na grob neznanega junaka venec, ovit z našimi, francoskimi, romunskimi in češkoslovaškimi narodnimi trakovi. Ob 5. popoldne je hiia v veliki dvorani univerze svečana seja Male antante dobrovoljcev, ki so se je udeležili poleg odJičnih zastopnikov beograjske družbe, veliko število predstavnikov vseh nacionalnih, kulturnih in humanitarnih organizacij, kakor tudi zastopniki francoskega, češkoslovaškega in romunskega poslaništva Predsednik Saveza jugoslovenskih dobrovoljcev Lujo Lovrič je pred vsem iskreno pozdravil zastopnike prijateljskih držav. V imenu čehoslovakov mn je odgovoril poslanec in načelnik pisarne predsednik« Masaryka Josip Patedl, ki je želel srečo ln uspeha Mali antanti dobrovoljcev. Nato so govorili rumunski delegat dr. Viktor Delan, francoski delegat Louis Donjak tn podpredsednik Poilus d' Orient, Sanitetni podpolkovnik dr Karel Freya je v imenu češkoslovaških delegatov poklonil naši dobrovoljskl organizacija umetniško izdelano bronasto žaro napolnjeno z zemljo z grobov češkoslovaških legijonarjev, ki so jih obesili Avstrijci na italijanski meji. S slavnostne seje so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, kralju Karolu, predsedniku Doumeru in predsedniku Masaryku. Holandska galerija v muzeju kneza Pavla Beograd, 3. oktobra, p. Davi ob 11. je bila v muzeju kneza Pavla otvorjena galerija sodobnih holandskih slikarjev v pri« sotnosti kneza Pavla samega. Navzoči so bili tudi ministri dr. Kamanudi, Maksimo-vič in Boško Jeftič. Otvoritv je prisostvoval poleg drugih odličnih gostov rumunski princ Nikola. Go6te je pozdravil naš častni konzul v Amsterdamu Merenc, ki je opisal, kako je došlo do razstave ter nakupa slik za nas, nakar je knez Pavle otvoril razstavo. Otvoritvi je prisostvoval tudi skoro ves diplomatski zbor. Cene kruhu v primorski banovini Spfit, 3. oktobra, n. Ban primorske vine je v smislu zakona o določevanju cen predpisal nove cene kruha, V primorski banovini stane odslej kg belega kruha 4.50, pol-belega 4 m črnega 3.25 Din. Pogajanja za delavsko konvencijo s Francijo Pogajanja za vzajemnost v socialni zaščiti in socialnem zavarovanju delavstva se bodo pričela v četrtek v Parizu Beograd, 3. oktobra AA. že dalj časa sta se naša država in Francija pogajali o sklenitvi konvencije o vzajemni zaščiti in zavarovanju delavcev. Ker se poprejšnja pogajanja niso še definitivno zaključila, se bodo kmalu nadaljevala. Na naš predlog, naj bi se nova pogajanja vodila v Beogradu, je francoska vlada izrazila željo, naj bi se vodila v Parizu. Naša vlada je to željo sprejela in tako je določen 8. oktober kot dan, ko se bodo ta pogajanja obnovila. Za člane naše delegacije so določeni: za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje gg. načelnik oddelka za socialno skrb Dušan M. Jeremič in šef odseka za izseljevanje in priseljevanje dr. Fedor Aranicki, od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pa direktor g. Radovan Matjašič. še vedno nejasen položaj v Angliji Odločilna posvetovanja liberalcev — Macdonald o svoji politiki Izgredi brezposelnih London, 3. oktobra, č. KakoT zatrjujejo v poučenih krogih, odločitev glede razpusta zbornice še ni padla. V nasprotju 6 snočnjimi vestmi, da so liberalci že pristali na razpis volitev, se danes zatrjuje da bo odločitev padla šele na nocojšnji konfe* renči liberalne stranke, ki bo definitivno odločala o stališču stranke glede razpisa novih volitev. London. 3. oktobra, č. Snoči se je vršil v Seahamu zbor delavske stranke, na katerem je govoril tudi ministrski predsednik Macdonald. Proti pričakovanju je bilo zborovanje proglašeno za zaupno, tako d« novinarji niso imeli pristopa 0 zborovanju tudi ni bilo izdano nobeno poročilo, zvedelo pa se je, da je Macdonald na zborovanju zagovarjal svoje stališče in poudarjal, da je bil in ostane socialist. Zagovar; jajoč ukrepe vlade ie poudarjal, da sa bodo blagrovali baš oni. k' ga sedaj preklinjajo. Prepričan je. da je storil najbolje, kar je mogel, in da je ,s tem mnogo boli ščitil interes de'avstva. kakor pa če bi bil šel v opozicijo. Drug režim bi gotovo izdal sanacijske ukrepe, ki bi bili neprimerno boli v škodo delavstva, kakor na so ukrepi, ki jih fe izdala njegova vlada. Zatrjiujejc?, da so zborovalci njegova iz- vajanja sprejeli z velikim odobravanjem in da je opozicija proti njemu v delavskih krogih znatno popustila. London, 3. oktobra, d. Pri razpravi o izgredih brezposelnih v Glasgowu je prišlo na včerajšnji seji spodnje zbornice do zelo burnih prizorov. O dogodkih je poročal državni podtajnik za Škotsko Arhrbald Sinclair, ki je izjavil, da se je demonstracij udeležilo okoli 50.000 brezposelnih. Delavski poslanec Kirkwood je energično protestiral prot> postopanju oblasti v Glas-gowu in iz vrst delavskih poslancev so se pri tem čuli ogorčeni vzkliki proti vladi. Hrup je bil tolik, da ga v angleškem paT* lamentu sličnega ne pomnijo. Šele po dolgem času se fe mog'a razprava nadaljevati. Glasgow, 3. oktobra, č. Danes so se po* novile demonstracije brezposelnih. Nad 10.000 ljudi je navalilo na trgovski del mesta in začelo ropati trgovin«. Nastopiti so morali močni oddelki policije na konjih, ki so po dolgih borbah jedva obvladali položaj. Demonstranti so obmetavali policijo s kamenjem in steklenicami ter je bilo več ljudi ranjenih. Policija je našla dokumente, iz katerih je razvidno, da so te demonstracije tajno organizirane in da so v ozadju najbrže komunisti. Obsodba albanskih atentatorjev Dunaj, 3. oktobra, p. Sodišče Je obsodilo ▼ procesu proti atentatorjem na kralja Zogu obtoženca Gjelosija na 7 »et ječ*. Cam-fa ra na tri leta ječe. Zasedanje fašističnega sveta Rim, 3. okt. s. V velikem fašističnem svetu je ministrski predsednik Mussolini po poročilu strankinega tajnika predložil sklep, ki odobrava delovanje strankinega tajnika Ghiratija in ki naglasa med drugim tudi dolžnosti fašizma v sedanji dobi. Mussolini je govoril nato eno uro o notranjem in mednarodnem položaju. Veliki svet js nate ugotovil, da bodo ukrepi fašistične vlade lahko zajezili neizogibno brezposelnost v sedanjih razmerah. Glede svetovnega položaja je veliki svet izjavil, da ga brez takojšnjih ukrepov, ki bi se morali nanašati na probleme o razorožitvi, o dolgovih in o celokupnih reparacijah, ne bo mogočo uspešno rešiti. Udeležba Ludendorfa pri heimwehrovskem prevratu Dunaj, 3. oktobra č. »Die Stundec po roča ,da se je general Ludendorf v času heimwehrovskega prevrata dne 13. septembra skrivaj mudil v Solnogradu, kjer je imel zaupna posvetovanja z voditelji Heimvvehra, ki so ga informirali o svojih, načrtih. Ko se je izkazalo, da so heim-vvehrovski načrti propadli, je Ludendorf ponoči skrivaj odpotoval nazaj v Nemčijo. Pretendent na španski prestol umrl Pariz, 3. oktobra AA. V Parizu je nenadoma umrl karlistični pretendent na španski prestol Don Jaime. Don Jaime je na nekem avtomobilskem izletu v Chan-tillyju blizu Pariza nenadoma začutil, da mu je slabo in se je takoj vrnil v Pariz. Uro nato je umrl. Zdi se. da je smrt nastopila zaradi hude angine. Vojaška vzgoja italijanske mladine Rim, 3. oktobra AA. Po najnovejših podatkih se bo udeležilo letošnjih predvo-jaških tečajev okrog 1,200.000 mladeničev. Jugoslavija : Hašk 3:3 (2:1) Beograd, 3. oktobra p Na igrišču Jugoslavije je bila danes prijateljska tekma med Jugoslavijo in zagrebškim Haškom, hi se je končala s 3:3 (2:1). Jugoslavija igra jutri s Haškom še eno tekmo. Minister dr. Kramer v ponedeljek dopoldne v Ljubljani ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten. t Naša gospodarska kriza . • -____\tns »sacmifc Odveč bi bilo opozarjati, kako hudo je svetovna gospodarska kriza zasadila svoje kremplje tudi v Jugoslavijo. Saj čutimo to na svoji lastni koži prav vsi. Nas kmet je z naporom vseh svojih moči srečno spravil pod streho poljske prideb ke. A ne more jih sedaj vnovciti; tudi živine, lesa, vina in hmelja ne more prodati. Zato nima kje vzeti denarja, da bi dokupil življenske potrebščine, ki jih sam ne pridela, a jih ne more pogrešati; nima za obleko, za davke, za obresti. Se na slabšem je mali posestnik, ki ne pridela niti za sebe in svoje dovoli žita m krompirja; in sem spada v Sloveniji večina kmečkega prebivalstva. Bedno je življenje našega delavca. Ne samo zato, ker so delavske mezde skrajno nizke; se bolj zato. ker premnogi delavci niti slabo plačanega dela ne morejo dobiti sli pa ga imajo samo po par dni na teden. Siromaštvo med kmečkim ir • skim prebivalstvom vpliva na vse druge stanove in jih vleče s seboj v vrtinec. Obrtniku nič ne pomagata njegova sposobnost in marljivost, ako nima dela in zaslužka. Trgovec ne more prodati svojih zalog in zastoj se čuti v vsej naši trgovini. Naša industrija, ki je od nekdaj v prvi vrsti navezana na notranji konzum je zaradi splošne svetovne krize in oboe stagnacije v težkih skrbeh. Kamorkoli se torej ozremo po naši domovini, povsod vidimo stisko. Ako pa pogledamo preko mej Jugoslavije v druge di-žave Evrope, vidimo, da .je tam ravno tako hudo, večinoma pa slabše in huje kakor pri nas. Ni države v Evropi, ki bi ji bilo prizanešeno. in menda tudi nikjer v drugih delih sveta. Mnogi tujci, ki prihajajo k nam in spoznajo naše življenje in naše razmere, nas naravnost bla-grujejo in pravijo, da je v Jugoslaviji pravi raj v primeri z večino drugih držav. Po njihovem mnenju bi pri nas sploh ne smeli tožiti, da se nam slabo godi, temveč bi morali hvaliti boga, da lahko živimo vsaj tako kakor živimo. Gotovo je res, da vsaka stvar navadno lepše izgleda, če jo posmatraš od daleč, toda nesporno je mnogo resnice na tem, kar govorijo zunaj o našem življenju. Res mi sami najbolje vemo, kje nas čevelj žuli. Res pa je tudi, da moramo primati, ako se ozremo po naših sosedih in še po mnogih drugih narodih, da je luiŠ položaj vendarle mnogo boljši in da n;i-di mnogo več možnosti za hitrejše in popolnejše ozdravljenje kakor drugod. Brez dvoma je, da se bomo, ako bomo pametno in trezno gospodarili in pri tem vodili pametno politiko, mnogo lažje in hitreje izkopali iz sedanjih nadlog kakor drugi narodi, pri katerih so razmere mnogo bolj zapletene. Naša prednost je v tem, da smo pretežno poljedelski narod, ker se je doslej še vedno pokazalo, da so agrarne drža.ve proti krizam mnogo bolj odporne od industrijskih in da jih prebole poprej in z manjšimi škodami. Naša prednost je dalje v tem, da so potrebe našega prebivalstva razmeroma skromne in da je razdelitev našega naroda na sloje in stanove tako uravnovešena, da se vse plasti med Slovenska prireditev v Beogradu Beograd, 3. oktobra p. Kulturno društvo »Cankar« v Beogradu je priredilo nocoj trgatev grozdja s pestrim sporedom. Prireditev je zelo lepo uspela ter so se je udeležili odlični predstavniki beograjske d.ruž- Dve prometni nesreči Ljubljana, 3. oktobra. Danes sta se pripetili dve težji prometni nesreči v metsu: prva opoldne v Šolskem drevoredu, kjer je nepreviden kolesar podrl 56-Ietnega Ivana Vodopivca, ščetarja in ga na nogah tako poškodoval, da so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico. Okrog 16. pa je privozil po Poljanski cesti neki tovorni avto in podrl pred njim vozečega 56-letnega Ignaca Jeršeta, zaposlenega na mestni pristavi. Kolesar je odletel stran in obležal z veliko rano na glavi, dočim se je avtomobilist ustavil po kakih 20 metrih od kraja neizgode. Jerše je bil sicer težko poškodovan, vendar je imel še toliko rnoči, da je odhitel na reševalno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v bolnico. Kakor zatrjujejo očividci, je bil nesreče kriv šofer. Jerše trpi tudi precejšnjo škodo, ker je bilo kolo pri karambolu popolnoma strto. Elitni Kino Matica Samo še danes se boste izvrstno zabavali pri veseli opereti Mamse e Nitouche V glavni vlogi šarmantna in temperamentna ANY ONDR/ in poleg nje OSKAR KAKLWEIS, GEORG ALEXANDI HANS JUNKERMAN Bombe smeha! Salve krohota! Krasno dopolnila I. Ufin kabaret z najboljšimi pevci in artisti. Da jos Bela orkester! Nova Mickv miška! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer seboj izpopolnjujejo. Naš geografski položaj je za gospodarski razvoj zelo ugoden, prirodno bogastvo naše zemlje priznano veliko. Državni proračun Jugoslavije je urejen in uravnovešen, uravnovešen na novo, čeprav z velikimi žrtvami, tudi sedaj po hudem udarcu, ki nam je bil prizadejan po enostranskem repara-ciiskem moratoriju. v Vseh teh dobrin večina drugih držav nima. Da smo splošni krizi kljub temu tudi mi zapadli tako zelo, smo deloma krivi tudi sami. Naše pogreške so bile pomanjkanje metodičnosti in discipline v gospodarskem življenju, pomanjkanje čuta za gospodarsko solidarnost, pre-maihno zaupan je v samega sebe in pre-slabo poznavanje osnovnih gospodarskih resnic. Ko se je začulo, da povsod pri-manikuje denaria in da so začele mnogo valute padati, se je takoj pojavila pri nas bojazen za denar, ki so jo začeli netiti še razni brezvestni hujskači. In mnogi, drugače čisto pametni ljudje so pripravili >štumfe«, da žnjimi nadomestijo vložne knjižnice. Kakor da bi bil denar več vreden, če ga imaš v žepu, nego če je plodonosno naložen. Na ta način so izginili iz prometa milijoni in milijoni, kar seveda ni ostalo brez posledic. Saj vendar vsakdo ve, da posojilnice in hranilnice in tudi banke nimajo hranilnih vlog hranjenih v svojih blagajnah, temveč posojene naprej kmetom, trgovcem, obrtnikom in industriji. Ves ta denar je varno naložen, toda denarni zavodi ga ne morejo dobiti nazaj čez noč, ako nočejo uničiti premnogih gospodarstev. Take vrste je torej naša kriza. Ni to kriza dinarja, ki je soliden, kakor malo-kateri denar v Evropi. Tudi ni samo kriza našega splošnega gospodarstva, o katerem smo gori pokazali, da ne nudi vzroka za malodušje. Je to pred vsem kriza zaupanja, bolezen nervoznosti. Napetost zadnjih dni bo takoj popustila, čim se bo vrnilo zaupanje in bodo ljudje zopet vlagali denar v hranilnice, kar se je k sreči že začelo. Ko se vrnejo vsi odtegnjeni in sedaj bog ve kje in kako brezmiselno skriti milijoni in se jim pridruži prejšnji normalni pritok, bomo zopet svobodno zadihali. Toda preko tega prvega ozdravljenja moramo misliti in stremeti naprej, stremeti ne le k popolnemu ozdravljenju, temveč tudi k bistvenemu izboljšanju naših gospodarskih razmer. Pregledati moramo vse naše gospodarsko dejanje in nehanje in ga preurediti tako, da bo kar najbolj odgovarjalo naši gospodarski in socialni strukturi in omogočalo harmoničen razvoj vsem slojem in stanovom ju-goslovenskera prebivalstva. Ta naloga je glavna naloga, kar jih je vlada v svojem volilnem proglasu začrtala v delovni program bodoče Narodne skupščine. Volitve 8. novembra bodo zato tudi v gospodarskem pogledu nad vse važne. Pokazale bodo, da se hočemo krepko upreti vsem nadlogam in da hočemo složno in brez ozira, na to, kar nas je nekdaj delilo, zastaviti vse moči, da s! izboljšamo in olepšamo življenje. Poziv hišnim posestnikom Pokrajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo je naslovila na svoje člane nad vse važen poziv, ki ga objavlja Zvezi-no glasilo »Moj dom«. Poziv, ki bo gotovo vzbudil odobravanje vse javnosti, se glasi: Vsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljanskim! Dan na dan čitaimo v dnevnikih napade na hišne posestnike, da odklanjajo v stanovanje vsako družino, če ima le par otrok. Nešteto pritožb beremo tudi zaradi pretiranih najemnin in velikega števila odpovedi. Ker ti napadi niso brez vsake podlage Ln nam je znano več primerov, v katerih hišni lastniki brezpogojno odklanjajo oddajo stanovanj najemnikom z otroki in ravno tako tudi glede previsokih najemnin, smo primorani v interesu hišnih posestnikov tem potom na nje apelirat'., da naj ne bedo ozkosrčni in naj sprejmejo v stanovanja tudi družine, če imajo tudi več otrok. Pri izbiri naj se prepričajo, če otroci niso preveč razposajeni im če se najemniki ravnajo hišnem redu in ako tudi v redu plačujejo najemnine. Res je, da je mnogo otrok preveč razvajenih in brez vsake discipline, vsled česar so jih pričeli lastniki odklanjati, ker v njih hišah delajo preveč škode in uganjajo vsakovrstne razposajenosti. V interesu hišnih posestnikov samih smo primorani priobčiti odločno svarilo, da v sedanjih težkih časih odpovedujejo stanovanja samo v najnujnejših primerih., da v stanovanja sprejemajo tudi družine z otroki in da se nikakor ne zahteva za stanovanja kakor tudi za poslovne prostore previsokih najemnin. Dandanes padajo vse cene in bodo padle tudi najemnine. Radi previsokih najemnin si vsakdo skuša napraviti lastni dom, četudi le leseno barako. S tem se bo nazidalo preveč stanovanj, ki jih ne bo mogoče oddajat; več niti za primerno najemnino v svrho obrestovanja, zaradi tega marsikdo ne bo mogel več svoje hiše obdTžati. S tem bodo začele cene hišam tudi v mestih padat;, kakor se je to zgodilo kmetskim posestvom. Za zgled navajamo, da je organizacija v Belgiji 10 let na vse strani svarila pred visokimi najemninami. Ker posestniki niso hoteli tega vpoštevati, je prišlo sedaj do katastrofe, da je samo v mestu Bruselj naprodaj 16.000 hiš, 12.000 pa je praznih stanovanj za oddajo. Ravno take razmere so v drugih belgijskih mestih. Tudi v Berlinu je okrog 40 tlisoč stanovanj praznih, v Budimpešti pa okrog 8000. Tudi tam so cene hišam ogromno padle. Neprijetno nam je o tem pisati in dajati svarila kakor tudi pouk našim posestnikom Naloga vsake organizacije mora biti, dajati pravočasne nasvete in se s tem izogniti posledicam, ki bi lahko postale katastrofalne za vso hišno posest v Ljubliani im tudii druigod. Zato prosimo naše ljubljanske hišne posestnike in tudi v drugih krajih, naj prav dobro premislijo o tem našem apelu, ki je napravljen z najboljšim namenom. da pri tem naši posestniki pogledajo malo okrog sebe in tudi po drugih državah, pa bodo takoj na jasnem, kak je danes položaj hišnih posestnikov skoro po celem svetu in koliko previdnosti in preudarnosti ie treba, da tudi mi ne pridemo v enake neugodne razmere. Rumunski zunanji minister v Rimu Rim, 3. oktobra AA. Agencija Štefani poroča, da je prispel iz Pariza v Rim rumunski zumaniji minster princ Ghika. Njegov poset je zasebnega značaja. Na postaji so princa Ghiko sprejeli rumunski poslanik pri Vatikanu, rumunski odpravnik poslov na italijanskem dvoru, uradništvo obeh ru-munskih poslaništev in višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva ter zastopniki ministra Grandija. Mednarodni geografski kongres v Parizu V dneh od 16. do 24 septembra 1. 1931 se je vršil v Parizu mednarodni kongres geografov, ki je zbra /a dober teden dni zastopnike geografske vede domala iz vsega sveta. Kot prirediteljica geografskih kongresov fungira mednarodna geografska unija, ki druži geografe tfcoro iz vseh civiliziranih predelov zemlje, organizirane po državah, kjer so se sestavili narodni geografski od bori za posamezna državna ozemlja. Narodni geograf.ski odbor za Francijo, ki je potemtakem strokovna reprezentanca države, je organiziraj pravkar zaključeni mednarodni kongres v Parizu. Geografski kongresi mednarodnega obsega 6o stara institucija in se vršijo na tri leta. L. 1928. se je vršil na Angleškem v Cambridgeu, a tri leta pred tem, 1. 1925., v Kairu v Egiptu. Pariški kongres je bil organiziran nad vse emotreno. Slovanski geografski kongresi, ki so bili namenjeni v prvi vrsti medsebojnemu spoznavanju, tako spoznavanju zemlje ter prebivalstva kakor_ osebnemu kontaktu strokovnjakov, so bili do--slej prirejeni tako, da se je moglo na njih predavati karkoli iz kateregakoli področja geografske vede, bar jc seveda moralo imeti često za posledico, da se diskusija ni mogla y zadostni men koncentrirati. Med= narodni geografski kongresi so po svoji uredbi za znaten korak dalje. Tu so se vnaprej odbrala za predavanja in diskusijo nekatera vprašanja, ki 6o za sodobno stanje geografske vede najaktualnejša, ta pa so se zopet razdelila po svoji važnosti v dve skupini. V prvo skupino sc je uvrstilo sedem vprašanj, med njimi pj»ebno proučevanje kmetskih naselij, proučevanje obrežnih ter rečnih teras, klimatskih sprememb posebno v historični dobi itd. V drugo skupino pa se je uvrstilo nadaljnjih 25 vprašanj. Na ta način sc je pozornost geografov iz vsega sveta obrnila na določene znanstvene probleme, ki 60 6e v pripravah za kongres obvarovali tudi pod enotnimi ali vsaj 6ličnimi vidiki, čemer so služile šs posebne pubflikacije. Ker 60 se vrh tega predavanja vsaj v izvlečku objavila v posebnih edicijah za kongres, tako da se je mogla diskusija prav dobro koncentrirati po postavljenih smernicah, je mogel biti uspeh kongresa tudi v znanstvenem pomenu prav velik. Saj so se mogli primerjati tako rekoč neposredno rezultati geografskega proučevanja v najrazličnejših predelih zemlje, posebno pa seveda Evrope, in v debatah so se preizkusile metode in se razbistrili vidiki, medsebojno seznanjanje je moglo zaznamovati znaten napredek ne le v osebnem, marveč tudi v stvarnem pogledu. Te svrhe so se mogle doseči tem bolj, ker je bilo delo razdeljeno na pet sekcij in so bile skupne seje omejene na slavnostno otvoritveno in zaključno sejo. Pr<>d kongresom in po njegovem zaključku so se vršile dobro organizirane ekskur* zije po raznih predelih Francije in celo po francoski severni Afriki. Udeležba na letošnjem kongresu je bila izredno velika, največja od vseh dosedanjih. Priglasilo se je na kongres nad 900 zastopnikov, priSo pa jih je nekaj čez 600. Seveda je k temu nekoliko pripomogla tudi ko!onijalna razstava. Posebno velika je bila udeležba Angležev, od Slovanov so bili najbolj številno zastopani Poljaki, za tem Cehoslovaki. Iz sovjetske Rusije sta dospela dva delegata, iz Bolgarije nobe* den. Iz Jugoslavije so se kongresa udeležili trije delegati iz Beograda (general Boškovič kot predstavitelj Vojnega geografskega zavoda, ter z univerze Bora Mi-lojevič), dva iz Zagreba (Artur Gavazzi in Milan Šenoa) ter Anton Melik z ljubljanske univerze. Geografov iz Nemčije in Avstrije ni bik), kar je posledica spora, ki se vleče še od svetovne vojne. Tudi Madžarska ni bila zastopana. Po enakih načelih se bo priredil prihodnji mednarodni kongres na Poljskem v 1. 1934. Poljska delegacija pod vodstvom prof. Romerja je povabila mednarodno geografsko unijo, da priredi naslednji kongres na Poljskem. Poljaki dosledno težijo za tem, da se čim najbolj uveljavijo tudi v vnanjem znanstvenem svetu; kar jim je toliko lažje, ker jim dado državna oblastva potrebna materijalna sredstva v obilni meri na razpolago. A. M. Savinjskih m)žarov se ni konec Pretekli teden ie gorelo v Št. Pavlu in v Pondoriu B ras I ovce, 3. oktobra. Kakor smo že kratko sporočili, je v sredo ponoči okrog 11. nastal v št. Pavlu ob Preboldu ogenj, ki je popolnoma uničil gospodarsko poslopje posestnika ŽohaTja, po domače Lončarja. Domači so vsi trdno spali, ko je začelo goreti, in so se zbudili, šele ko so jih priklicali prihajajoči ljudje. Požar pa je že toliko nanredoval, ko so vstali, da niso mogli ničesaT več rešiti. S poslopjem vred so zgorele 3 koze, 17 ko koši 2 s vi,nji in smloh vse, kar se je nahajalo v poslopju, škoda je precejšnja iin je le delno krita z zavarovalnino. V torek ob 1. zjutraj pa je požar upepe-li,l gospodarsko poslopje posestnika in trgovca Gizeja, po domače Jovana v Prekopi pri Vranskem. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje na posestvu v Oblatih prti Pon-dorju. Posebno se je trudilo gasilno društvo iz Kaple. da bi omejilo oeenil Ker na je bila zgradba prav zanemarjena, so Jo pilamen.i tako hitro objeli, da ni preostalo drugo, kakor da so jo podrli in pustili kun razvalin zgoreti. Kako ie osen1' nastal, je tudi v obeh ori-merih neiasno. V zadnjem času so bile zaradi suma požigov aretirane številne ose be in ie m>ati, da se bodo na nodla.ei teh aretacij neotovi.ii vzroki številnih letošnjih požarov v Savinjski dolini Bit dem izživtjenjaŠpelice 6. S&večet Zvečer pa zala Špellca Prav mirnim srcem spat je šla. Za njo ^n velikega jf pranja, Zdaj lahko si privošči spanja. In sladko sanjala je vso noč — To Atbus-Mita >e čudežna moč. Vsaka gospodinja lahko mirno zaspi, ako uporablja za veliko pranje perila Albus-Milo. Ne dajte se premotiti in ne sprejmite mesto davno preizkušenega pralnega Al-bus - Mila nobenega navidez poceni mila. Kajti navidez ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč uporabljajte samo Znatno povečanje zlatega kritja dinarja Narodna banka je dobila za 111 milijone v dinarjev zlata — Kritje bankovcev znaša v samem zlatu 3Z%, v zlatu in devizah pa 42*5% — Banka je dala gospodarstvu na razpolago nova sredstva Beograd, 3. oktobra, r. Narodna banka je pravkar izdala izkaz o svojem stanju na dan 30. preteklega meseca, ki nam prinaša v vsakem pogledu velike spremembe. Ob koncu pret. meseca je stavilo naše gospodarstvo na Narodno banko večje zahteve, ki jim je pa Narodna banka lahko zadovoljila, ker so je v zadnji četrtini septembra njeno kritje bistveno povečalo. Zlati aaklad Narodne banke se je od zadnjega izkaza (22. septembra) povečal za nič manj kakor 111.256JHI0 Din, tako da je dosegel že 1.656,740.000 Din. Kakor znano, se je zlati zaklad Narodne banke do zakonske stabilizacije dinarja gibal na približni višini 1 milijarde Din. Glede na zakonski predpis, da mora biti najmanj ena četrtina obtoka bankovcev in obveznosti po vidu krita s čistim zlatom (brez tujih deviz), je Narodna banka že ob priliki prehoda k ziati valuti (ob koncu junija) ku-nila za pol milijarde Din zlata. V prvem izkazu po uveljavljen ju zlate valute je imela Narodna banka 154O,0C0jQ00 Din zlata. Z malimi nakupi se je ta zlati zaklad do 22. pr. m. dvignil za nadaljnjih 5 milijonov Din, sedaj pa na mah za novih 111 milijonov. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti po vidu znaša sedaj po najnovejšem stanju samo v zlatu 29.9 */t ali skoro 30 •/•; kritje samega obtoka bankovcev brez žirovnih obveznosti v zlatu znaša 32 •/•. Devize, vštete v podlagi, so se v zadnji četrtini septembra zmanjšale le za 10.9 milijona Din. tako da se je skupna podlaga povečala za 100.5 milijona Din na 2093.2 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti po vidu v zlatu in zlatih devizah pa se je navzlic povečanju obtoka spričo povečanja podlage dvignilo od 36.8 na 37.8 •/«. V izkazani podlagi pa, kakor znano, niso vštete vse devize. Narodna banka ima sedaj še za 114 milijonov deviz, ki niso všterte v podlago; če še te devize prištejemo k izkazani podlagi, tedaj vidimo, da ima Narodna banka za 2.207,000.000 Din zlata in deviz. V mnogih državah Ge kritje računa le od obtoka bankovcev in ne tudi od obveznosti po vidu. Če primerjamo gori označeno vred- Po slovitem romanu Claude Aneta. Zivljenski roman ruske študentke ARIJANE KUCNECOVE. Partner RUDOLF FORSTER. nost zlala in deviz Naroine banke 7, obtokom bankovcev, tedaj vidimo, da enaša kritje obtoka bankovcev v zlatu in derizak nič manj kakor 42.5 •/«. To povečanje zlatega zaklada je omogočilo Narodni banki, da je v večji meri eskomp-tirala menice in dala gospodarstvu v sedanji krizi na razpolago nova denarna sredstva. Menična in lombardna posojila so se povečala za 119 milijonov Din. in sicer menična za 86.7 in lombardna za 32.3 milijona Din. Skupna vsota meničnih in lombardnih posojil znaša sedaj 1 milijardo 819 milijonov Din. Začasno posojilo glavni državni blagajni pa je pri višini 470 milijonov Din ostalo nespremenjeno. Znatnejšo spremembo je zabeležiti tudi pri obtoku bankovcev, ki se je v večji meri dvignil, kakor so se povečala posojila Obtok se je namreč povečaj za 306 milijonov Dtn, tako da znaša sedaj 5 milijard 197 milijonov Din. To povečanje je nastopilo, ker so se žirovne naložbe pri Narodni banki od 22. septembra do konca meseca zmanjšale za 175 milijonov Din. Navzlic povečanju pa obtok bankovcev še vedno ni velik, kajti vse do letošnje pomladi se je stalno gibal znatno nad mejo 5 milijard in šele zadnje mesece se giblje pod 5 milijardami. Sedanji obtok pa je tudi še vedno manjši, kakor je bil lani v tem času, ko je znašal 5 milijard 536 milijonov Din. Sedanje ugodno stanje naše novčanične banke bodo vsi naši gospodarski krogi toplo pozdravili, zlasti pa okolnost, da je Narodna banka ustvarila možnost za boljše kreditiranje našega gospodarstva, zlasti denarnih zavodov, kar mora tudi onim, ki so bili v zadnjem času zbegani, po naši državi sovražnih elementih, vcepiti novo zaupanje. Stanje Narodne banke na dan 30. septembra je bilo naslednje: (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. septembra) : Aktiva: podlaga 2093.2 (+ 100.5), od tega v zlatu 1656.7 (+ 111.3), v tujih valutah 2.7 ( + 0.2), v devizah 433.7 — 10.9); devize, ki se ne vštejejo v podlago 114.0 (—4.7); posojila na menice 1519.9 ( + 86.7); posojila na lombard 299.1 (+ 32.2); začasno posojilo glavni državni blagajni 470.0 (—). Pasiva: obtok bankovcev 5196.7 (+ 306.0); obveznosti po vidu 341.7 (— 174.9), od tega nasproti državi 6.7 (— 115.7), jx> žirovnih računih 287.0 (— 34.2) in po raznih računih 47.9 (— 25.2); obveznosti z rokom 784.5 (+ 82.1) Hmelj 2atec, 3. oktobra h. (Tedensko poročilo.) Na žateškem hmeljskem trgu je bilo ves teden živahno povpraševanje, vendar je bil doseženi promet manjši kakor v preteklem tednu, ker so bili lastniki hmelja rezervirani in so se tudi zaloge pri gojiteljih zmanjšale. Cene so se gibale med 250 do 425 Kč. Ob koncu tedna je bila tendenca mirnejša, cene so ostale čvrste. Na deželi je bil nakup slej ko prej zelo živahen, dočim je bilo v žateu razpoloženje mirnejše. Do petka je bilo overovljenih 54.000 stotov po 50 kg žateške-ga hemlja, kar pomeni za celih 22 stotov več kakor v preteklem tednu, dasi je bil nakup živahnejši kakor v preteklem tednu. V okolici Roudnic so plačevali 150 ao 265 Kč, toda bilo je le zmerno povpraševanje. V Ousteku so bili overovljeni 303 stoti žateškega hmelja. Cena je bila 175 do 280 Kč. Dne 28. septembra je bil ob iavljen dodatni protokol k češkoslovaško-'rancoski trgovinski pogodbi, ki uveljavlja uvozne carine za hmelj v Francijo in tudi novo kontingentacijo hmelja. Premiera v ponedeljek! ELITNI KINO MATIC* Vremenska naooved i Zagrebška vremenska napoved sa danes: i Porast oblačnosti, precej stalno in toplo, prehodno poslabšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki prihaja s področja Atlantskega oceana, je zaiela že vso zapadno obalo evropskega kontinenta. Višji pritisk leži nad zhodno in južno Evropo in povzroča porast ^mperature in oblačnosti. Zračn," tlak ie pri ns v splošnem porasel za 0.1 do 5 mm. Dnnajska vremenska napoved xa nedeljo: Spremenljivo; pozneje naglo izboljšanje. Naši kraji in Dr. Gregorju žerjavu velikemu Jugoslovenu pokojniku spomenik, ki simbolično izraža njegovo delo za veliko in močno Jugoslavijo. Grobnico bodo obložili še z mramorjem in na njo postavili 30 ste- V zlatih črkah bodo zažarele te be-ipede na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, kjer se postavlja velikemu bričkov, na katerih bodo drhteli plameni v čast nepozabnega pokojnika. Veličastni spomenik sta ustvarila dva mlada nadarjena umetnika. Osnutek je napravil učenec mojstra Plečnika arh. ing. Vinko Glanz, plastiko pa je izklesal Meštrovicev učenec Boris Kalin. Kamnoseška dela izvršuje tvrdka Fra-nja Kunovarja. Grobnica je široka 4 m in 5 m dolga, na nji pa je težka plošča z napisom. Nad njo raste 5 in pol m visok steber, na katerem je 14 figur v reliefu združil umetnik Kalin v alegorično sliko hrepenenja in borb za Jugoslavijo in končno zmago. V zlat la-vorjev venec tega nagrobnega stebra bo vdelano tudi obličje dr. Gregorja Žerjava, kakor nam ga kaže slika, posneta po modelu iz mavca. Vsi, ki so se udejstvovali pri ustvaritvi tega veličastnega spomenika, so storili vse iz hvaležnega srca in globokega spoštovanja do velikega pokojnika. Globoka pieteta do velikega pokojnika je vodila roke mojstrov in ko bo veličasten spomenik odkrit, bodo rojaki, ki so zanj prispevali, lahke rekli, da je ta spomenik res najboljši izraz njih želja in občutkov. Siromaštvo v Beli Krajini Poziv na pomoč našim Trsti, ki je letošnje poletje potoval čez 'Gorjance v Belo Krajino, je opazil vedno "večje sledove neznosne vročine in suše, čim f>olj se je oddaljeval od Gorenjske in 'Ljubljane. Bela Krajina je nudila s svojo ■zaostalo letino, rujavimi travniki in napol «še suhim sadnim drevjem najžalostnejšo asiiko. Ti kraji med Kolpo rn Gorjanci že pred -rnjno niso mogli niti v dobrih letih prehra, niti svojega prebivalstva. Prvi med Slovenci je moral belokranjski kmet v tujino iskat si kruha in zaslužka. Po vojni pa je /e več let tujina skoro čisto zaprta, domači Jne potrebuje toliko delovnih moči in anajhne kmetije morajo prehranjevati vse svoje mnogoštevilne člane. Prav lahko najdete v revnih vaseh kmeta, ki celo leto ne :di stodinarskega bankovca. Letošnje leto je eno najtežjih. Druge košnje — ali, kakor pravijo, otave — letos ni bilo treba voziti domov. V nekaterih krajih niti prva košnja ni bila prida. Edini zaslužek belo-krajinskega kmeta, ki ga daje živinoreja je sel po vodi. Kmet bo prisiljen — v kolikor tega še ni storil — pod ceno prodati živino" ki mu je edina poleg vinogradništva dajala par borih dinarjev presežka za obu-tev, obleko, sol in drugo najpotrebnejše. Pšenica je rodila srednje, koruze bo komaj za seme, ajda je pozebla, krompir in fižol ■ k vzela suša, prav pičla je prašičja hrana. Kjer ni bilo toče, bo vinska letina dala sicer po količini malo, po kakovosti pa prav dobro kapljico. Vendar so cene vinu tako mi-zke, da letošnje belokrajinsko vinogradništvo ne bo izkazalo dobička. Be-la Krajina jc že izraziti Kras: v najboljših letinah in pri današnjih zelo omejenih delovnih možnostih je pasivna pokrajina naše banovine. Tembolj pasivna in ipodpore potrebna je letos, ko je suša, toča in pozeba vzela več ko polovico življenjskih potrebščin. Nekatere občine, kakot najrevnejšim rojakom Talci Vrh, Tanča gora, Planina, Adlešiči, že danes nimajo dovoij hrane za ljudi in živino, mnogo boljš-e ni v Radovici, Suho-ru, Vinici, Starem trgu in drugod. Nujna pomoč je neobhodno potrebna. Sedaj ko sta metliški in črnomeljski sren zopet priključena dravski banovini, Slovenija Bele Krajine v nesreči ne sme pozabiti; ne sme pozabiti, da ji je ta najrevnejši del dal sinove, ki so jo proslavili preko njen;h meja. Pomagajmo najpotrebnejšim, da jih ne pokonča glad in jetika, pomagajmo živini, da se prebije preko zime in dočaka prve paše. Po sedanjih poročilih bi zadostovalo kakih 30 do 40 vagonov sena in 5 do 6 vagonov koruze. Potrebna bi bila olajšanja pri davkih, podpora za nabavo semenskega krompirja, država naj bi dovolila tem pasivnim krajem tovorninske popuste na železnici. Vsak dar, naj bo v denarju ali blagu ali živilih, je dobrodošel. Upravičeno čaka belokrajinski kmet letošnjo jesen in zimo pomoči. Apelira na državo, ki jo je sanjal dolgo pred njenim postankom, apelira na banovino, ker je bil vedno dober Slovenec, apelira na Ljubljano, Maribor in druga slovenska mesta, za pomoč. Poziva vse prijatelje Bele Krajine, posebej svoje v Ljubljani in drugod živeče rojake, naj organizirajo podporno akcijo po plemenitem zgledu drugih banovin za enako revne primorske kraje. Belokrajinski kmet ne prosi miloščine, on posojuje in bo bogato vračal svoji ožji in širši domovini, ki se ga spomni v nesreči. V prihodnjih dne bo vložena prošnja za podporno akcijo upravi dravske banovine in Rdečemu križu v Ljubljani. Prepričani s>mo, da se bodo vsi po svojih močeh odzvali tej prošnji, tako kakor se brat odzove bratu, kadar je v stiski in nesreči. E. L. Vesela družba na tekmi koscev v Konjicah Tekmo je priredilo Sokolsko društvo v Konjicah na nedeljo 20. septembra. Slika predočuje skupino koscev po tekmi s prireditvenim odborom in z občinstvom v ozadju. V sredi slikane skupine je v črni obleki konjiški sreski načelnik Trstenjak, poleg njega na levi starešina Sokolskega društva dr. Mejak Ervin, na desni pa sreski kmetijski referent Nemec Ivan Nekaj misli in informacij o meščanski šoli V raznih slovenskih in hrvatskih listih .se je zadnje čase mnogo pisalo o hiper-produkciji inteligence, navalu na gimnazije in podobnem. Skoro iz vseh tozadevnih člankov smo lahko posneli, da ne smemo smatrati navala na šole kot kvaren pojav, pač pa bodi naša skrb, da ta naval primerno usmerjeno razdelimo na razne šolske tipe. Iz teh člankov smo lahko posneli, da je tudi meščanska šola tak šolski tip. ki se mu naj v bodoče na pristojnih mestih kakor tudi v narodu posveti več pažnje. Ko je minister g. dr. Albert Kramer ■sprejel zastopnike meščanskošolsk. učitelj-stva.. je izjavil, da se je kot naš poslanik v Pragi prepričal, da je baš meščanska šola oni šolski tip, ki je za kulturni in gospodarski razvoj najširših narodovih plasti najpotrebnejši. Bratska češkoslovaška se ima svojemu gospodarskemu napredku v veliki meri zahvaliti prav svoji meščanski šoli. Tudi zagrebški univerzitetni profesor in član zakonodajnega sveta g. dr. Bazala je poročevalcu »Novosti« med drugim izjavil, da so meščanske šole zaradi svoje praktične orijentiranosti namenjene splošni višji izobrazbi trgovskega, obrtnega in kmetijskega naraščaja. Iz statističnih podatkov, ki smo jih prejeli iz meščanskih šol v naši banovini, je razvidno, da je bil v tekočem šolskem letu vpis v I. razred v primeri z lanskim vpisom znatno številnejši. To pa predvsem v večjih mestih in industrijskoobrtnih centrih na deželi. To je osobito razveseljiv pojav, kar kaže, da spoznava narod pomen meščanske šole, zakaj pravi namen meščanske šole kot svojevrstnega šolskega tipa ni konkurenca z nižjo gimnazijo, kar, žal, često popolnoma napačno tolmači tudi naša inteligenca. Tudi ni namen meščanske šole pripravljanje njenih gojencev za prestop v gimnazije. One so predvsem namenjene splošni zaokroženi višji izobrazbi, ki naj absolventom omogoča uspešno udejstvovanje v praktičnem življenju. Enako omogočajo meščanske šole, da njeni absolventi nadaljujejo študij na raznih strokovnih šolah višjega srednješolskega tipa. Po svojem ustroju, kvaliteti in kvantiteti učne snovi pa so do lanskega leta omogočale meščanske šole svojim nadarjenim gojencem, ki niso imeli takoj po dovršeni osnovni šoli prilike za prestop v gimnazijo, da prestopijo s primernim diferencijalnim izpitom tudi v te učne zavode. Po geslu »Nadarjenim prosto pot« naj bi tudi novi meščanskošolski zakon omogočal tak prestop. Iz prakse zadnjih let je razvidno, da je bilo število takih gojencev, ki so prestopali iz meščanske šole v gimnazije, zelo majhno in da so vsi oni nadarjeni njeni gojenci, ki so prestopili, tudi odlično uspevali. Meščanska šola se je po vojni v naših krajih razmerno zelo razvila, saj imamo samo v dravski banovini 40 mešanih, deških in dekliških meščanskih šol. Vendar pa to število še od daleč ne zadošča. Posebno jih primanjkuje v obrtnih, industrijskih in kmetijskih centrih. Za uspešen razmah meščanskih šol je nujno potrebno, da se z zakonom določi pravni položaj šol samih kakor tudi njenega dija-štva in učiteljstva. Zato moramo upravičeno upati, da bo zakon za meščanske šole izšel čimprej in da bomo tudi v naši mladi nacijonalni državi po vzgledu Češkoslovaške imeli v skorajšnjem času po naših obratih domače preddelavce in delovodje. Vsa apatičnost in neupravičena sovražnost napram meščanskim šolam naj izgineta in na njuni mesti naj stopita stvarno unurvanje dejanskega stanja in uvidevnost, da se zamujeno čimprej nadoknadi, kajti le v dobro razvitem in vsestranskem šolstvu, ki pa mora imeti neke skupne karakteristične poteze, je prvi pogoj za uspešen razvoj in nanredek kulture in narodnega gospodarstva. Meščanska šola je kljub svoji hudi borbi za obstoj pokazala toliko življenjske sile in sposobnosti, da je s tem v polni meri postala eminentno važen prosvetni činitelj, katerega zapostavljanje ali pa celo uki-njenje bi imelo nepopravne posledice. Velik koncert mladega slovenskega umetnika Ljubljana, 3. oktobra. Rupel Karel, prvi slovenski virtuoz na gosli, nastopi v ponedeljek v veliki dvorani hotela LJnion. Vnovič se bo pokazal do- mačemu kraju s svojo umetnostjo. Ko je lani po prvih pariških študijah zaigral med nami, mu je vsa kritika priznala nenavadno globino predvajanja, podčrtala njegovo popolno tehniko in čestitala Ljubljani na takem umetniku. Posetniki lanskega koncerta se bodo So spominjali tistega večera. Bil je doživetje! Rupel hodi svoja pota. Poslušaj ga, ko svt-ra Bacha itd. in ti boš v oblasti duha, kt suvereno kroti tvojo fantazijo in jo vodi v misterije. Zato so Ruplovi koncerti nekaj več kakor navadne koncertne prireditve. Ljubitelji čiste umetnosti, ne zamudite v ponedeljek edinstvenega večera! Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, j gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, { slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zločinski požig Novo mesto, 3. oktobra. Blizu gozda, imenovanega Celjsko mesto, pri Cikavi, je bila v samoti med holmci mala domačija kočarice Antonisje Turkove. Kočarica, ki pere perilo v mestu, je pnišla v četrtek pozno zvečer domov in ji je mala hčerka pripovedovala, da je hodil okrog hiše neznan mož. Mati je še gledala okrog hiše, a ker ni našla ničesar sumljivega, se je podala k počitku Iz spanja pa jo je kmalu zbudilo ropotanje 'in skozi okno je videla plamene. Naglo je odnesla spečo hčerko iz hiše ter poklicala sosede, da bi rešili, kar se še da. Ogenj je objel vso hišo ter so sosedje z gospodinjo vred rešili le nekaj predalov iz omare, kjer je bilo shranjeno perilo in zavarovalna polica na 10.000 Din. Z veliko težavo so kočarici rešili tudi kozo, vse drugo pa je zgorelo. Ogenj je zanetil brez dvoma, neznani zločinec, ki se je potikal okrog hiše. Ognja ni-so mogli opaziti iz bližnje Smolenje vaši, ker je Turkova domačiija globoko v kotlini in ker je bila noč zelo temna. Za zločincem ,kii je spravil ubogo kočarico ob vse, marljivo poizvedujejo orožniki. Brez zobnega kamna VABIMO VAS; gMecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 bodo Tn ostanejo zobje čvrsti in obvarovani težkega obolenja edino z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kal o-d o n t vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr.Braun-lichu). Vsakdo more ohraniti sedaj čvrste in zdrave zobe. zobnemu kamnu Novi most čez Soro pri Medvodah Na račun reparacij dovršujejo v Medvodah novi most čez Soro, ki je bil nujno potreben. Drugače tako mirna Sora je ob nalivih zelo nevarna. Kadar so bile poplave, je Sora poškodovala in naposled tudi odnesla stari most v Medvodah, ki je bil itak največja ovira za avtomobilski promet, ki jc na tej cesti zelo živahen. Novi most Je zgrajen že zunaj vasi, okrog 300 m višje od starega. S to zgradbo preneha tudi ostri cestni ovinek, kajti državna cesta se je ob prejšnjem mostu ostro zavila in potem zaletela na Sorsko polje po dolgem in nevarnem Klancu, katerega imajo v najslabšem spominu nekdanji vozniki in na katerem so ime-'a preglavice tudi današnja vozila. Gradba novega mostu se je pričela lani septembra in ji je zelo nagajala voda, ki je odnesni dva provizorna mosta. Opornike mostu so morali postaviti 7 m globoko pod vodo ter jih zavarovati s težkimi skaiami lomijenca, ki so ga porabili okrog 300 kubičnih metrov, Naporno delo je vzorno izvršeno tn pri kolavdaciji, ki jo je izvršilo gradben«* ministrstvo, je dobila gradbena družba, ki je prevzela vsa dela mosta in ceste, laskavo pohvalo. Pomnoženo število delovnih dni Trbovlje, 3. oktobra. Delavstvo je obveščeno, da se bo delalo v oktobru 5 dni na teden. Praznovalo se bo samo ob sobotah. To pomeni za delavstvo veliko olajšanje njegovega mizernega stanja. Upajmo, da bo v bodočih zimskih mesecih odpadlo praznovanje tudi ob sobotah. Zvišanje delovnih dni je gotovo posledica zgodnje zime, ki se nam letos obeta, v veliki meri pa tudi državnih faktorjev, katerim je mnogo na tem. da se ublaži nevzdržni položaj našega delavstva. Trojni jubilej narodnega delavca Hrastnik. 3. oktobra. :>Zavodenskemu grabnu«, kakor so naši predniki imenovali hrastniško dolino, je prinesel premogokop z industrijami vred pred desetletji blagostanje, vzel pa ji je mir in povrh še privedel med nas tujce. Tujci, ki so biLi na najvplivnejših mestih pri rudniku iin vedno bolj razviti industriji so vneto sledili svoji ponemčevalni misiji in je bilo nekdaj težko zajeziti ta val po-tujčevanja. Med temi, ki so uspešno zmo- gli to težko delo, je bi.l učitelj Miloš R o š iz znane hrastniške hiše, ki je bila od svo-ijega začetka v ospredju narodnostnih bojev. Vsi, ki so izšli iz te hiše, so se vneto udejstvovali v nacionalnem pokretu. Miloš je študiral v Ljubljani ter je pred 30 leti nastopil svojo prvo učiteljsko službo na Dolu blizu Hrastnika in je že tedaj stal v prvih vrstah našega nacionalnega gibanja. Ne samo z besedo in zgledom, tudi z dobrimi članki v listih je bodril svoje rojake. Pred 25 leti pa de nastopil učiteljsko službo v domačem kraju in že v prva leta njegovega službovanja padejo ustanovitve vseh hrastniških narodnih in kulturnih društev kakor: Narodne čitalnice, Strelskega kluba, Ciril-Metodove družbe, Sokola, Slovenskega delavskega podpornega društva itd. Pri vseh teh društvih je bil soustanovitelj in ob najtežjih prilikah najboljši svetovalec in delavec. Zaslužni narodni delavec praznuje končno še svoj tretji jubilej, kajti srečal se je z Abrahamom, ter ma mnogoštevilni prijatelji in znanci ob tem trikratnem jubileju najiskrenejše čestitajo z željo, da bi še dolgo let ostal v prvi fronti našega naroflnega delovanja. Nesrečen strel lovskega čuvaja Novo mesto. 3. oktobra. Te dni se je vršil lov na medvede, ki so ga izvedli ljubljanski lovci v revirju nekega ljubljanskega lovskega zakupnika v Kočevskem gozdu pri Srednji vadi. Med lovci, ki so v zgodnjih jutranjih urah zasledovali zverjad, je bil tudi lovski čuvaj Ivan ZaKa, ki ie vodil pse na vrvici. Ko je dospel do gozdnega obronka, je zaslišal z neke hrušloe cmokanje in lomljenje. Mislil je, aa. je in medved, ter takoj sprožil v dotično smer. Z najnižjih vej hruške se je skotalila na tla neka prikazen, ki se je po vseh štirih odvlekla proti Srednji vasi. Za prikaznijo, Jri je zaradi mraka iin megle ni bilo mosooe razločiti, so se pognali psi, ki so lovca podrli na tla. Ob padcu se je lovcu sprožila tudi puška in tedaj so prihiteli od vseh strani š« drugi lovci, ki so ugotovili, da čuvaj ni zadel medveda, temveč mladeua kmečkega fanta, Josipa Trojeta iz Srednje vasi, ki je v zgoi-njih jutranjih urah obiral domačo hruško. Fant je dobil strel skozi nadlaktnico desne roke. Odpeljali so ga takoj k zdravniku v Črnomelj, ta pa ga je od,premil v bolnišnico v Kandijo. Meinlove proslule mešanice kave Letošnje knjige Vodnikove družbe Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1931. naslednje štiri nadvse zanimive, zabavne in poučne knjige: :L Vodnikovo pratiko za leto 1932. Ohranila bo dosedanjo lepo pratikarsko opremo, ter prinesla obilo izbranega, poučnega in zabavnega gradiva v besedi in sliki. Knjigo krasa 16 strani izvrstnih in zanimivih fotografskih posnetkov v bakrotisku. 2. Ivana Matičiča povest: »Moč zemlje«, pisatelj je živel pred vojno nekaj let med našimi rojaki na Koroškem in ob desetletnici plebiscita je napisal povest o naši lepi zemlji onkraj Karavank. Ni to ljubavna zgodba dveh, treh ljudi, temveč živa pripoved Koroške vasi, pisana kolektivno, zajeta iz resničnega doživetja nase izgubljene zemlje. Po v ost, ki je ne odložiš, dokler je nisi preči tal. 3. Dr. Ivan Lah: »Sigmovo maščevanje«. Povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je pristaš Zrinj-ekih. Ko se pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Frankopanov, kjer se razvijajo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udeležuje Sigma do katastrofe hrvatskih zarotnikov, nato pa se vrne domov in maščuje zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu ki je napisano izredno živahno in krepko. Kdor izmed roditeljev v zadnjih letih opazuje področje našega vzgojstva, opaža, tla se poleg sodobne šolske vzgoje odpirajo nova pota tudi vzgoji otroka v družinskem krogu. Revije in časopisi so vzgojnim problemom pričeli posvečati posebne predele z namenom, da bi predvsem matere gledale na vzgojo svojih otrok iz vidikov sodobnega vzgojeslovja in dušeslovja. Temu služijo že tečaji in predavanja po naših mestih, pa tudi gospodinjski tečaji sirom naše domovine hočejo ustreči bodočim materam, da delujejo v smeri boljše in srečnejše bodoče generacije. Saj je ravno domača vzgoja temelj otrokovemu napredku za vse življenje. Slej ko prej zavzema mati svojo vzvišeno nalogo, da napravi iz nebogljenega otročička človeka, ki bo vreden član človeške družbe. Žal, pa se mati premalo zaveda razvoja, ki gre svojo pot in z izpre-membo vsakdanjosti prinaša tudi nujne zahteve po izpremembi vzgoje. In vendar se tudi vzgoja mora prilagoditi sodobnosti, kakor se morajo prilagoditi novim izkušnjam tehpika. medicina in druge znanosti! Stara in nova vzgoja. Kakor je v Slomškovih časih zahteva vzgoje Blažeta in Nežice k pokorščini, ponižnosti in poslušnosti popolnoma odgovarjala takratnemu družabnemu položaju, tako današnje gospodarske in družabne razmere zahtevajo novega človeka, polnega inicijativnosti in zaupanja v lastne tvorne sile. Zato moderna vzgoja teži po svobodnem razvoju otroka, da v miru dozoreva v osebnost, samostojno v mišljenju in udej-stvovanju. Da taka vzgoja zahteva povsem drugi postopek kakor je odurno kreganje, klečanje, zapiranje in pretapavanje, leži na 4 Profesorja Mihajla Pupina sveto voo-znani lastni življenjepis: »Od pastirja do izumitelja«, ki podaja pestre slike in nad vse zanimive prizore in premišljevanja nadarjenega jugoslovenskega dečka, ki je šel v deželo dolarjev s trebuhom za kruhom, izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, postal naposled profesor na kolumbijski univerzi in znameniti izumitelj. Knjigo je poslovenil dr. Pavel Breznik. Uprava Vodnikove družbe vljudno opozarja vse lanske člane-, ki se niso poravnali svoje članarine za leto 1931, naj plačajo članarino pri svojih gg. poverjenikih »M pa jo nakažejo direktno družbeni pisarni v Ljubljani po položnici, ker se nabiranje članstva približuje svojemu zaključku. Kljub gospodarski krizi si bo vsak ljubitelj lepih knjig prihranil znesek 20 Din in ga položil na oltar Vodnikove družbe. Za ta mal znesek 20 Din dobi koncem meseca novembra t. L 4 lepe knjige. Za ta znesek se ne boš kesal. Marsikateri dolgi zimski večer Ti bodo letošnje knjige v družbo in Ti krajšale dolgčas. Član Vodnikove družbe stopi še danes k svojemu poverjeniku ter mu poravnaj članarino za leto 1981., ali pa si kupi na poštnem uradu položnico ter jo izpolni sledeče: Vodnikova družba v Ljubljani U. 14528. dlani, žal, se mnogi roditelji novih nalog ne zavedajo in tako nevede greše. V mnogih slovenskih družinah pogrešamo še danes moderno vzgojno usmerjenost na škodo otrok, ki z vsiljevanjem in kaznovanjem še vedno doraščajo v slabiče, ki se samo s tujo pomočjo znajo znajti v človeški družbi, če že prej ne padejo kot žrtve reakcij brezmejne strogosti, včasi pa tudi kot žrtve nesmiselne nežnosti v domači hiši. Otrok nikdar ni »mladi odrasli« nego se moramo stalno ozirati na njegovo svojevrstno naravo in na njegove resnične potrebe. Dušiti ga v razvoju z vsiljevanjem norm se pravi, ubijati v otroku vso inici-jativnost, veselje in otroškost. Z večnim opominjanjem postane otrok že v najnež-nejši dobi top in »vdan« v voljo svojega okolja. S tem pa ni rečeno, da se lahko razdivja po mili volji! S smiselnim postopanjem vzgojiteljev in s pravilnim vživetjem otroka v človeško družbo se otrok igraje nauči podrejati svoje koristi koristim celokupnosti. Poslušnost mora biti samoumevna nujnost in ne samo zunanja podoba »dobre vzgoje«, nikdar pa — končni cilj! Pri vsem tem je treba upoštevati vedno otrokove dispozicije, zato jih roditelji moramo poznati in upoštevati To je važna zahteva moderne vzgoje! — Kaj pa kazen? Vzgoja je usmerjena na učinke v daljni bodočnosti, dočim kazen hoče učinkovati trenutno. Tako kazen sicer lahko postane pomožno sredstvo za dosego gotovih trenutnih ciljev, v pravi življenjski vzgoji pa si od nje ne moremo obetati kaj prida. Kaznovanje pomeni vedno neko poseganje v življenje gotove osebnosti. Tudi otroka moramo smatrati kot osebnost, ki ima CIKORI7A siki list, da bo dala Cosulicheva družba zgraditi novo veliko ladjo, aH rimska vest je bila hitro demontirana. Rimska vlada je odredila, da se ima po. spešiti zgradba velikega istrskega vodovoda. Na zborovanju vodovodnega konsor-cija v Puli so sklenili, da se odlože vsa stranska, sedaj ne baš niujna dela in da se pohiti z dovršitvijo čisto vodovodnih zgradb, da pridejo istrske vasi v kar mogoče najkrajšem času do tako potrebne vode. V kratkem se začne delo tudi v oonl Mirne. Gradba celega vodovoda je prera-čunjena na 260 milijonov lir. Lani je razglasilo ministrstvo za narodno vzgojo, da se ukine gimnazija v Tolminu in nadomesti s kmetijsko in gozdarsko šolo. Nedavno pa je bil šolski skrbnik od ministrstva obveščen, da se bo delovanje tolminske gimnazije nadaljevalo v šolskem letu 1931/32. V Trstu je umrl trgovec Einrfl Vodopi-vec = Bevilacqua. Na tržaškem trgu so zaplenili nedavni dan 206 kg sadja in zelenjave, 123 kg rib in 2215 kg gob. Vse to blago je bilo slabo in nagnito, med gobami je bilo mnogo strupenih. Dobrodelna kongregacija v Trstu apelira ponovno na meščanstvo, naj pohiti z darovi za borbo proti beračenju, kajti bfi-ža se zimski čas in potrebe so ogromne. Prispevki so pa pri sedanji gospodarski krizi le malenkostni in zato je kongregacija v skrbeh, kako bo mogla pomagati po zima že sedaj tako visokemu pa se vedrK) naraščajočemu številu fcjndi, fct so btpez strehe in kruha. Mestni otroci ki so bili na poSBmteah po slovenskih vaseh, pripovedujejo sedaj doma, kako je bilo lepo po naselbinah, travnikih ki gozdovih in kako so jedE z dobrim tekom. Vsa poročila v Hstih nanašajo, da so se počitniške kokmije izvrstno obnesle in da so se otroci zredi M ki okrepčali na svežem zraku. Slovenske kmetovalce stanejo taka letovišča mestnih otrok vsako leto lepe vsote. Iiz mnogih delov Jufijske krasne pri*a-jajo poročila o neugodni letini, ki je posledica velike poletne suše. Posebno hudo je prizadeta južna Istra Da bo beda po zimi še večja, je vlada znatno zvišala carino ne irvoz koruze in koruzne moke. Reška škofija je podrejena direktno rimski kuri j i. LzpokiHa se je fašistična zahteva, da se nova škofija ne sme podvreči oblasti goriškega nadškofa, ki je Slovenec. Kar so hoteli s tem doseči fašistični voditelji, se sedaj vse natančno izvršuje. Reškt škof Sain je navdušen pristaš fašizma in enako njegova družba. Ti duhovniki so mnenja, da je potujčevanje Slovanov dobro delo in samemu bogu dopadljivo. Škof Sain je ustanovil zavod za vzgojo novih duhovnikov, ki bodo delovali izključno po smernicah fašiizma med našim ljudstvom. Ptičji lov je za letos prepovedan z ministrskim dekretom, kar je bilo po občinah razglašeno. Kljub temu je dobila goriška k ves tura v zadnjem času izredno mnogo prošenj za dovoljenje ptičjega lova. Sedaj je sledil nov razglas, da je letos prepovedano loviti ptiče in ukazano je varstvo ptičev. Tržaška pokrajinska uprava prične v kratkem graditi v Istrski ulici v Trstu ogromno vojašnico za orožnike, v kateri bo tudi orožniško poveljništvo. Nova vojašnica bo zavzela cel hektar zemljišča in bo stala 5 milijonov lir. Za vojašnice orožnikov je izdala tržaška pokrajinska uprava v zadnjih treh letih nad 5 milijonov lir. svoje okolje, svoje misli in želje. Pravica do poseganja v razrvoj mladega človeka pa je upravičena samo tedaj, če je oškodovanje drugih ljudi in njega samega izključeno. če pa preiskujemo razloge, ki danes dovedejo h kaznovanju, vidimo, da — v mnogih primerih — otroke kaznujemo za napake, ki so jih povzročile druge osebe ali pa nezdrave in nesocialne razmere okolice, v katero je usoda vrgla otroka, žal, je tako, da starši vidimo le pojave, ne iščemo pa globljih vzrokov za »pregreške«. Ako otrok pretepa svojega druga, potem je pač vzrok v tem, ker se je tepenja naučil od drugih oseb. Morda je bil sam telesno kaznovan, morda je videl kaj podobnega na ulici, morda je doživel mučenje kakšne živali. Mati se smeje, ako majhna Metka bije svojo punčko prav z istimi gibi in besedami, kakor to stori mati z Metko. Ali tako početje ne da misliti? AK ne bi starši mogli reči: Mi, močnejši, moramo slabše varovati, namesto da na njih svojo moč preiskušamo! Ali se ne zavedamo, da je vsak udarec »pravica močnejšega« in kot tak krivica za slabejše?! Pogosto so kazni izraz vzgojiteljeve jeze in nerazpoloženja, ki se hoče izživeti na otroku. To večkrat prezremo. Ne upoštevamo pa. da je tudi otroška narava dovzetna za nerazpoloženja in trmo, ki jo starši smatramo za neumestno »revolto«, potrebno leskovke. Prav tako je nepotrebno besedičenje navadno vedno le izraz posnemanja odraslih, ki se v navzočnosti otrok prepirajo in ob-rekujejo. Laži so pri otroku vedno krivi le odrasli. Otrok izve šele od »velikih«, da lahko goljufa in laže. Otrok sam na sebi ostane pri resnici, ki pa vedno ne odgovarja isti-nitosti. Kakor hitro pa vidi, da mu odrasli dajejo lažnive odgovore namestu resnice, da ga nagovarjajo h krivi napovedi staro- KULTURNI K otvoritvi mariborske gledališke sezone Vprizoritev Jonsonovega »Volpona«. Mariborsko gledališče je otvorilo letošnjo sezono v četrtek, dne 1. oktobra z Jon-sonovo komedijo »Volpone«. Ta »neblaga« komedija si je s svojim neodoljivim humorjem zmagovito utrla pot na vse evropske odre ter za širše občinstvo otela pozabljen ju ime Shakespearovega sodobnika, poeta in igralca, dvornega dramatika in prisklednika — Bena Jonsona. Jasneje kot Shakespeare v svojih veseloigrah nam razgrinja Jonson v tej komediji vso strastno-čutno stran renesanse: besno orgijo pohote in sladostrastja, pestrobarvnl bakanal vseh sedmero naglavnih grehov. Prizor se podi za prizorom v otipljivi nazornosti oseb in bohotni drastiki jezika. Naslonjena na Plauta obravnava ta »neblaga« komedija znan motiv osleparjenega sleparja. Toda s koncepcijo naslovnega junaka prerašča okvir burkaste značajke. Volpone, mešetar, zlatožer in priganjač pocestnic v Benetkah, pravi levantioskl Lump, je s svojim lisjaškim gobcem izvohal nov pridobitni vir: špekulacijo s podlostjo človeške duše, z njenim pohlepom po zlatv in bogastvu. Znan kot p etičen dedec brez potomstva se napravi na smrt bolnega, betežnega starca, ki še pri živem telesu zavdarja. Špekulacija mu uspe v polni meri. Kot na bič priteče pisana procesija lovcev za dediščino: hotne ženske mu prinašajo svoje razkrečene noge, poslovni poslovni prijatelji pa daril, nestrpno čakajoč ob njegovi kre-pavini na smrt in dediščino. Volpone pa jim zdrav, hropeč in stokajoč pušča krt drugemu za drugim po vrsti. Ta nova pri-dobitvena metoda mu preide v strast, postane nujno potrebna naslada. Iz/žolčne objestnosti išče novih prilik/ da n se do razipoka nahahljal nad beneškimi mrharji. S pomočjo svojega prisklednika Mosce pre. izkusi za svoja dva »glavna dediča« — Cor-baccia in Corvina. Svojo vdano prijateljstvo naj mu dokažeta na nov način: Cor-baccio, najhujši skopuh v Benetkah, na) razdedini svojega edinca in postavi Volpona za glavnega dediča. Ljubosumni trap Corvino pa mu naj pošlje »v znak iskrenega prijateljstva« svojo ženo v posteljo. To podlost pa mo skoraj da usodno pokvari Mosca. Toda za enkrat se še vse dobro razplete. A njegova zloba, ki bohotno poganja iz temne oblasti zlata, mu n° da m ne da miru. Še eno bi rad zagodel mrhovinarjem! Za šalo napravi Mosco za glavnega dediča, jim da oznaniti svojo smrt, da bi jim še enkrat zfoezal žolč iz jeter in videl na lastne oči, kako se tepo m grizejo za njegovo dediščino. .Toda to pot gre po zh» in na skrivaj mora ostavki Benetke, njegov prisklednik Mosca pa postane »legaliter« njegov glavni dedič. Morala te aristofansko frivolne komedije ni posebno debele sorte. Nekam suhljata je, prikrojena samo za teatersko razrešitev fabule: Veternjak Mosca je zrušit demonsko moč zlata v VoLponovih rokah. Kot glavni dedič bo dal Voliponovrm zlatim Kebrčkom krila, jih raztepel z vese. Ijačenjem z vinskimi bratci in vlačugami. In to je po Jonsonovem mnenju še najipa-metneje ki dovolj moralno. Režija g. J. Koviča se je potrudila, da občinstvo prijetno preseneti in pozabava. Njegova uprizoritev je zamišljena v stilu Sha-kespcarjevih veseloiger, par pa ji ni vse-skoz v korist. Shakespearjeve komične osebe imajo vedno, vzlic vsej norčavosti, ne. kaj individualno človeškega na sebi, Jonson pa je v tej komediji poosebil razne človeške lastnosti. Duhu komedije ustreza, da se podajajo osebe boj karikaturistično kot naturalistično. Saj je delo v najbližjem sorodstvu s comedio deli arte in sega s svojimi »osebami« preko atiške komedije do živalskega mita. Za to govore dovolj prepričevalno že sama imena oseb: Volpone - lisjak, Mosca - mušica, Voltare - jastreb, Leone - lev, Colomba - golobica, Coroino - krokar, Corbaccio - gauran, Ca-nina - psica. To naj bi se vidno izražalo tudi v maskah in kostumih, ki bi morali biti karikirani. Režijski domislek, da se dejanje med prizori ne prekinja, je brez dvoma srečen in že precej vdomačen. Toda začetki in konci prizorov in neme improvizacije, ki se odigravajo tik pred raimpo, bi morali biti izdelani z dvojno pazljivostjo in okusom. To, kar se nam je nudilo ob premijeri tik pred rampo, se nam ne zdi posebno posrečeno. Že od povojnega Shakespearja smo vajeni moderne, neihizijonistične scene. Ali taka inscenacija mora biti v estetskem oziru brezhibna, sicer res ni vredno, da smo žr- sti na železnici, da mu prigovarjajo govoriti neresnico ob priliki obiskov, tedaj začne tudi on posnemati svoje vzornike, seveda ne tako rafinirano kakor znajo obiti razne etične zakone oni »veliki« ... Ali je torej kaj čudnega, če se že v zgodnji mladosti v srcu vsidra zavest, da so odrasli krivični in se skuša že otrok izogniti gotovim zakonom, da si olajša življenje?! Uvidevne matere kmalu spoznajo, da otrok v svojem posebnem svetu doživlja marsikaj le v fantaziji. Iz tega sledijo' potem namišljena pripovedovanja, ki jih bo prava mati takoj spoznala kot »napačne izjave«, nikdar pa kot laži. Ako pa bi to storili, bi otroka krivično obsodili za lažnivca, če bo kaznovan, se zaradi krivičnega postopanja v njem zbudi gnev in trma. Rekel bo sam pri sebi: če odrasli verujejo, da je »lažnivec«, naj imajo prav! Torej tudi tukaj so prvi korak v nepravo smer povzročili starši. Nerednost, nesnažnost m netočnost zakrivijo največkrat domače razmere same. Ako otroku zamerimo, da ne pospravi igrač, obleke itd., ne pomislimo, da v gospodinjstvu morda same nimamo reda. Otroka kaznujemo zaradi nesnažnosti, pa ga nismo dosledno navajale na snago že iz malega. Tudi zavist in sovraštvo povzroča okolica. Otroci teme, ki dnevno vidijo, kako drugim sije* solnce, postajajo zagrenjeni in zasovražijo — solnce. Nadarjenega otroka starši stalno hvalijo, nenadarjenega vedno grajajo. Lepa hčerka dobiva lepšo obleko in je predmet občudovanja, neznatno sestro pa le pomilujejo. Ako se zbudi zavist ah sovraštvo, starši neizprosno kaznujejo seveda take »ekscese«. Prav gotovo so podedovane zmožnosti in nezmožnosti potrebne upoštevanja, saj so te večkrat vzrok »pregreškov«. Toda smo li upravičeni kaznovati otroka zaradi napačnih dispozicij ? Ako bi kazni izboljšale PREGLED tvovali staro sceno. Režija si je pomagal pač zaradi bornih denarnih sredstev z nekoliko klavernimi atrapami, ki niso dajali videza — sobane razkošne bahavosti, kakršno predpisuje Jonson. Volponovo ležišče bi moralo kot najvažnejši rekvizit pompožno in suvereno kraljevati nad vso ostalo scenerijo. To, kar smo videli na odru, je bik> podobno borni otroški postelj icL Notranja režija, neodvisna od denarnega vprašanja, je bila odločno boljSa. Igralo so je drug ob drugem v živi zvezi in z smiselnim stopnjevanjem. Besedilo je bilo tudi v podrobnostih smiselno interpretirano. Želeh bi morda le hitrejšega terrupa, tempa lova za zlatom — besnega Vidovega plesa okoli zlatega teleta. In še nekaj — Volpone in ostali skopuhi na eni in veternjak na drugi strani sta dva svetova, ki se ju naj ne meša. Komedija se smiselno zaključuje z Mosco-vim slavospevom razsipnosti, ki »odrešuje« Volponovo zlato. S tem napevom pa preostali skopuški lisjačiči nimajo nobenega opravka! Pavle Kovič se kot karaktemi igralec preseneti j h-o razvija. Volpona si je zamislil burkasto - karaktemo in ga dobro kreiral. Gotovo bi pa bik) celoti igre v korist, da ga je poglobil v demoničnost fe Voipora govori temna oblast zlata, ki se meri s samim Bogom! G. Skrbinšek je igral Mosco zeio okretno in z odkrito inteligenco. Morda pa je njegov Mosca, to veternjaško dete veselega trenutka, za spoznanje premalo nagonski iBiljana« v Beogradu in se dobi tudi pri Kmetijski družbi. Cena se mu je sedaj precej znižala in znaša za 20 dkg (kar zadostuje za 100 kg) le 15 Din. Kdor se hoče zavarovati, da mu ne bo snet žito poškodovala, naj uporablja to uspešno sredstvo, ki ima še druge ugodnosti, kakor na primer zabrani-tev snežne plesni, nepokvarjen ost preostanka. Vsak razumen gospodar bo kljub težavi za denar uporabljal pri setvi tudi umetna gnojila, in to predvsem ona, ki so primerna, za žita. S 40 odstotno kalijevo 9oljo, apne-nim dušikom in Tbomasovo žlindro, ah namesto teh z mešanim gnojilom nitrofoskaiom. bo dosegel zaželjen uspeh. Razmerje med temi gnojili, na 1 mernik pose t ve preračunano. naj bo: kalija 15 kg, dušika 20 kg, Thomasove žlindre 35 kg, ali nitrofoskata 60 kg. Važno je, da se ta gnojila pred setvijo z zemljo dobro premešajo in šele nato se poseje razkuženo žito. duševno stanje otroka, bi bile umestne. Izkušnje pa kažejo, da vplivajo kazni uničujoče na otrokov duševni organizem. Nikdar se ne smemo ozirati na trenutni zunanji »uspeh«, ki navadno sledi kazni. To nas lahko silno vara, ker mislimo, da se je otrok »poboljšal«. V notranjosti njegove duševnosti pa je morda_ nastal prepad, preko katerega ni več najti mostu... Kako torej? - Nova vzgoja pozna sredstva, ki vplivajo sigurneje in varujejo otroško dušo pred razburjenjem in polomom: stvaritev ugodnega okolja, zgodnje navajanje, vzorni vzgledi odraslih! Kaznovanje znafl vedno le priznavanje lastne nemoči: nepoznavanje uspešnejših vzgojnih možnosti! Namestu kazni hočemo življenjske pomoči! Verujmo v moč otroka in pomagajmo mu, da bo dober. Dobra mati zna otroka z zaupanjem v samega sebš dvigniti do poštenega člana človeške družbe, kjer laž, tatvino, sovraštvo itd. smatramo za slabost, ki se z medsebojno pomočjo da premagati. Vsekakor je to mogoče z vzgojiteljsko osebnostjo matere, ki se zaveda svoje vzvišene naloge. Marsikatera izkustva v praksi pravilne vzgoje nam lahko pomagajo preko raznih težkoč. Individualni psihologi priporočajo iskanje motivov za pregreške. ki jim je navadno vzrok — čustvo manjvrednosti In pomanjkanje za uveljavljanje. Mnogo pa že pokaže sama uvidevnost: ako je otrok ne-previden, smo pač premalo vežhali njegovo zmožnost za previdnost; ako je egoističen, ničemuren in skop, potem gotovo ni imel prilike, da bi se dovolj razvijale njegove socialne sposobnosti. Ce bo mati vedno skušala dognati vzrok »pregreškov«, bo —> najbolj gotovo — lahko izhajala brez kaznovanja otroka, že to spoznanje samo pa zna« prav gotovo pot v — boljšo bodočnost. MaO, Visokega ni zidal slovenski kmet Grad je bil prvotno Poljane, 1. oktobra. V »Slovenskem Narodu« od sobote 12. septembra se nahaja daljši opis Visokega pod naslovom: »Visoko ni bilo nikoli aristokratsko«. Pisec A. G. skuša dokazati, da Visokega niso postavili ali zidali nekdanji škofjeloški ali brizinški škofje, niti ni bilo last loške graščine, ampak da je navadno večje kmetsko posestvo, ki ga je postavil nekdanji slovenski kmet, bogataš. Že res, da se najdejo velika kmetijska poslopja, po obsega morda celo večja od Visokega, a v Poljanski dolini ni mogoče ne zdaj, še manj je to bik) v davnih časih, da bi si kak kmečki bogataš postavil takšno, gradiču podobno poslopje. Sploh pa tudi ni znano in tudi ni nobenega ustnega izročila, da bi so bili nahajali v dolini kdaj res kaki takt mogočni kmetski patriciji. Bile so v dolini večje kmetije, ne dosti manjše ali celo večje kakor Visoko. Tudi po svojem denarnem bogastvu so se kosale s tem, a niso imela takih poslopij. Tudi glede inteligentnosti in ponosa niso zaostajali za Visočani. Vzemimo samo Vidmarjevo hišo v Poljanah. Tu je gospo-, daril rod Ingličev nič krajšo dobo kakoi rod Kalanov na Visokem. Ta hiša je veljala zadnji dve stoletji za eno najbogatejših v dolini, a ni imela nikdar kaj takega kakoT je Visoko. Pa je še več drugih, čudno tedaj, da bi le eno domovanje delalo tako razliko od drugih kmetskih domov, ki so si -vsa več ali manj podobna drugo drugemu. Io ravno Visoko naj dela izjemo, če tudi ga je zidal slovenski kmet Visoko je bilo zidano po mnenju g. A. G. pred dobrimi 200 leti. Tedaj v dobi, ko so na Visokem že gospodovali Kalani (tedaj še Kahleini). Nikdar nisem slišal od do-domačih sarih lj dij pripovedovati, da so Visoko gradili Kalani, ki so bili za moja mladosti še tam gospodarji. Če bi to bilo res., bi bilo gotovo med ljudstvom ohranjeno kot ustno izročilo. Čul sem pa dostikrat pripovedovati stare moež, Poljance. da je bilo Visoko nekdaj last loške graščine, da je na Visokem prebival nekak upravitelj ali »ferboltar«, kateremu so morali oddajati desetino za loško graščino itd. Gotovo je pa todi, da se je poslopje v teku dolge dobe večkrat popravljalo in prezidavalo. Pri takem popravljanju se je odstranil graščinski grb, če ga je poslopje kdaj imelo. Da bi si nekdanji stari Visočani, če tudi so bili nekaki kmetski patriciji. nabavljali L/epa knjiga je zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dom In svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. last loške gospode slike in portrete graščinskih mogotcev m škofov, je pa zelo malo verjetno. Portreti pa so bili zanešeni na Visoko po prvih lastnikih. Da je bilo Visoko nekdaj last loška graščine, brežinskih škofov govori tudi stara šola v Žireh. To poslopje je močno podobno Visokemu po zunanjosti in deloma tudi po notranjih prostorih. Dostikrat sem slišal za svojega učiteljskega službovanja v Žireh, od raznih starih mož, da je zidal to poslopje isti mojster kakor Visoko in da je bilo last Škofjeloške grajščine kot nekaka pristava, kjer se je oddajala desetina itd. To vedo Žirovci še dandanes. Iz hleva te graščinske pristave v Žireh je pozneje nastalo prebivališče. In hiši se pravi še danes »pri Štalarju«. Koliko so prebili nekdanji mogočneži Škofje Loke na Visokem, oziroma koliko je bilo aristokratsko, je seveda težko reči. Najbrže le za kratko dobo. Razne konte-se in baronese, ki jih opisuje dr. Tavčar v svojih povestih »Grajski pisar« in »Vi-soška kronika«, so najbrže le liki njegove bujne domišljije. Ali je K bilo Visoko nekdanji lovski gradič loške mogočne gospode, tega ni mogoč«. z gotovostjo ugotoviti. Najbrže je veljalo za večjo graščinsko oristavo, ki je zaradi svoje prostornosti služila tudi drugim namenom in potrebam, kakor ob lovu in enakih prilikah, če se je visoka gospoda mudila v dolini. Vedno sem bil trdnega prepričanja zaradi pripovedovanja starih ljudi, da je Visoko bilo zidano in nekdanja last loške graščine. Tega mnenja so z menoj tudi drugi Po-ljanci. In to bo tudi držalo. Vsakdo se lahko zmoti in sodim, da se je najbrž zmotil tudi g. A. G. s trditvijo, da je Visoko zidal nekdanji slovenski kmet Visočan. Sicer bi bilo to res kmetu v veliko čas* in ponosni bi bili lahko nanj, a žal, da nt tako. L. P. Primorske novice Na tržaški prefektruri se je vršilo zopet posvetovanje z namenom, da bi se dobila sredstva za ublaženje brezposelnosti, ki je občutna v Trstu zlasti v zimskem času. Siprejet je bil med drugimi tudi predlog, da morajo vse pisarne prenehati z delom v Izrednih urah, katero so opravljali doslej razni uradniki ali nameščenci občine, pokrajine ali drugih podjetij, in se ima vzeti za ono delo osobje, ki je sedaj nezaposleno. V tržaških ladjedelnicah ponehava delo. Sedaj bo spuščena v morje boina ladja »Cadorna« in popravljena križarka »Fiu-me«, kar pomeni novo odpuščanje ladjedel-niških delavcev. Predsednik fašistične industrijske zveze Sianguinetti je na letošnjem občnem zboru potožil, da ni zadosti dela po raznih oddelkih tržaške ladjedelnice in da narašča skrb za bodočnost, ako ne bo mogoče pravočasno zagotoviti kontinuitete ladjedelniškega posla. ' Zagotovitev kontinuitete se ni dosegla in »tekočega« dela za letos je malo, za prihodnje leto pa še nič. Te dni je poročal neki rim- Vzgoja otrok brez kaznovanja Našim materam v premislek 10 letnica naših društev v Nemčiji Lepo slavje vzorne organizacije naših rojakov v Suderwichti Svderwi«h, 1. oktobra. Jugoslovenska delavska in podporna društva, ki jih je po prevratu začel v Westfaliji in Poranju obujati neutrudni rudarski organizator Pavle Bolha, praznujejo letos desetletnico. Vsako tako slavje je lepo obiskano in se na njem učvrščuje v današnjih težkih časih zavest tovariške vzajemnosti, mračne 6krbi pa vsaj za par ur prežene prijetno razr- zatorej počutijo najbolj doma in zato je "maki prireditvi pri Le^erju ae vnaprej zagotovljen uspeh. V nedeljo je bila udeležba posebno ofoil na, prišli so tudi mnogi rojaki iz sosednjih kolonij. Zborovanje je otvoril predsednik Reher, nato je rojak Korošec odkril za desetletnico napravljeno sliko kralja Aleksandra in kraljice Marije. Slavnostni govor J« članstvo jugoslovenskega. delavskega in podpornega društva v Su'derwichu: v sredini vodja zveze naših organizacij Pavle Bolha, desno od njega predsednik društva Reher in podpredsednik zveze Doberšek, levo od Bolhe pa (v beli halji) gostilničar Fritz Karp in poleg njega Avgust Korošec položen je. Posebno lepe je bila preteklo nedeljo desetletnica v Suderwichu, kjer vodi društvo neutrudni predsednik Janez Reher, odbor pa tvorijo sami preudarni možje. Društveni lokal je v lepi gostilni pri Liicker-ju. katere lastnik je Fritz Karp, ki je za naše ljudi naravnost vzorno požrtvovalen. Dolgujemo mu mnogo zahvale za vse usluge, Iti jih je že izkazal našim v časih težkih kriz v Poruhrju, zlasti ob zasedbi in v dobi inflacije. Ker poleg gostilne premore tudi nekaj kmetije, je mnogim našim šel skrivaj na roko, ko je vsega primanjkovalo. To j« delal povsem nesebično. Dvorano v njegovi gostilni so si naši čisto po svoje uredili in so vanjo s slikami blejske in drugih naših pokrajin vnesli čisto domačo noto. Tu se imel vodja gosp. Pavle Bolha iz Essena. Slednjič se je razvila veselica s trgatvijo grozdja, ki je potekla sila lepo, primemo težki krizi, dokaj skromno, a vendar prav prisrčno in domače. Društvo je prejelo pozdrave iz uredništev »Jutra« in »Domovine«, dalje od NSZ v Ljubljani, brzojav min. tajnika dr. Voduška v Beogradu (ki je bil do nedavna naš vicekonzul v Diisseldorfu) in pa pismo od strani izseljenskega komisarja dr. Deželica v Diisseldorfu. Pozdravi iz domovine so bili sprejeti s posebnim navdušenjem in velikim zadovoljstvom. Proslava ie dala mnogo nove volje za nadaljnje delo. To nedeljo pa bo praznovalo desetletnico društvo naših rojakov v Buer - Hasslu, kjer se tudi zelo delavna in zavedni. Srednješolske pokalne tekme v odbojki Pred tednom so se vršile na Sokolskem telovadišču tekme v odbojki. Pokroviteljstvo je prevzel g. prof. Trošt. Sodelovala je večina ljubljanskih srednjih šol. Zmagovalcu so pripravili maturanti II. drž. realne gimnazije lep pokal, ki je prehoden. Veliko število dijaštva se je v soboto in nedeljo zbralo, da bi videlo svoje reprezen-t-ante v njih borbi, da rešijo čast svojegra zmago III. drž. realni, ki je pokazala nekoliko več borbeno , i. Nato sta nastopili moštvi H. državne in učiteljišča. Prvo tekmo je dobila II. državna z rezultatom 16:14. n. drž. gimnazija je zaigrala skoro povsem izenačeno igro z učiteljiščem. Revanž tekma je končala z zmago učiteljišča 11:15. Tu je bila igra v oblasti učiteljišča. Rezultat 15:8 pa si je Zmagovalno moštvo II. državne realne gimnazije v pokalnih tekmah v odbojki. Od leve na desno: Kraigher, Grzinič, Slanina, Sket, Fakin, Blagajne II. drž. gimnazija pridobila s sistematično zavoda. Seveda, razumljivo je, da je vsako svoje kar najbolj izpodbujal k vztrajnosti in jim pri tem želel čim odličnejši rezultat. Naj navedemo posamezne rezultate, iz katerih bo vsakemu mogoče razbrati moč, borbenost in vzdržnost posameznih moštev. Sobotni pari: Realka je nastopila proti učiteljišču. Moštvo učiteljišča je ugajalo in igTi dalo razmah. Rezultat 13:15 za učiteljišče. Revanžna igra je bila končana z visoko zmago realke 15:4. Učiteljišče v tej igTi ni zmoglo tempa realke. Odločilna zmaga 16:14 pripade učiteljišču. Tehnična proti III. državni realni gimnaziji. Rezultati 9:15, 15:13 in 0.2 so dali igro in s tempom, česar pa učiteljišče ni zdržalo. Par: klasična : realka. Zmagala je klasična z rezultati 15:3 in 15:7. Odločna nadmoč klasične. Kot zadnja igra sobotnega dne je bila: II. drž. realna gimnazija in III. drž. realna gimnazija. Rezultati 15:10 in 15:1 jasno prikazuje premoč II. drž. gimnazije. Nedeljski pari: H. drž. realna proti Srednji tehnični šoli. Premoč n. drž. realne je bila vidna. To igro bi smatrali za najlepšo doslej odigranih iger. Srednja tehnična je namreč nudila, velik odpor in zato pred-vedla močno igro. Rezultat 16:14 za H. drž. realno. Z enakim rezultatom je končala tudi revanž tekma za H. drž. Pri tej je moštvo Srednje tehn. vodilo že z 14:7, ki je začelo s silnim elanom, vendar je kasneje popustilo in prepustilo točko nasprotnikom. Le-ti so pokazali toliko žilavosti, da je zlepa še nismo videli pri kakem moštvu. Nastop I. državne realne gimnazije proti IU. drž. realni gimnaziji ni pokazal posebnosti ne v igri in ne v moštvu. Igra H. drž. gimnazije s klasično gimnazijo je poživela publiko. Vehementno igrana tekma med dvema skoro enakima rivaloma je končala z zmago n. drž. gimnazije. V naslednji revanžni tekmi so se humanisti potrudili in postavili rezultat 16:14 v svojo korist. Odločilna igra pa je pokazala, kaj moštvi zmoreta. n. drž. gimnazija je zelo lepo zaigrala in z delno kombinacijo dosegla zmago 15:13 nad humanisti, ki so v prvi polovici ugajali, nakar so se izgubili v tempu n. drž. gimnazije. Srednja tehnična šola je zaigrala z I. drž. realno, katera je »zmagala« s 15:5. Take tekme pač ne prikazujejo moštev v najboljši luči. Igra je boj! Tudi tu nastopa osebnostni značaj! Ob 14. sta igrali IL drž. gimnazija in L drž. realna gimnazija. Tu je moštvo I. drž. realne igralo požrtvovalneje, več volje je bilo videti v tekmi. n. drž. gimnazija je bila zelo, zelo slaba. Le slučaju je pripisati, da so zmagali 16:14. Tudi revanžna igra se je končala z zmago n. drž. (17:15), ki pa se je znašla v igri in zaigrala kot po navadi. Klasična se je brez igre udala nL drž. gimnaziji in s tem izgubila 15:0 in 15:0. Zaradi nepravilnosti v tekmi klasične z n. državno je sodnik ugodil pritožbi humanistov in odredil ponovno igro, katera je končala z zmago II. drž. realne gimnazije 15:13. Moštvo n. drž. realne gimnazije si je osvojilo časten pokal. V moštvu so igrali (Kraigher, Blaganje, Sket, Fakin, Slanina in Gerzinič). Slanino in Fakina bi označili kot najboljša. Povedati pa moramo, da so zelo častno zastopali svoj zavod kljub temu, da je večina od njih maturantov in jim študij dela obilo dela. Po točkah si sledijo: n. drž. realna gimnazija z 8 točkami, IH. drž. realna gimnazija, Tehnična, Realka s 4 točkami, klasična (I. drž. hum. g.) s 3 točkami. Zlata poroka v Zagorju Zaeorle. 3. oktobra. V črnih revirjih so redki zlati iubileii. malo ie solnca Dod zemlio. Treba ie jeklenih mišic, mnoeo vdanosti in vedreea t>o- eleda za tako živlienie. 4. oktobra 1881. sto stonila dva taka človeka. rudar Janez Rančizaj iz Peč Dri Kamniku (rojen 3ff. oktobra 1855) in Marija Kurnikova iz Hrastnika (rojena 9. septembra 1860) Dred oltar. On ie s svojimi 24. leti med tem že odoravil bosansko vstajo kot oionir v 18. četi 5. bataljona, videl bitke Dri Jaicu in Livnu. V zaeorski dolini še žive nieeovi voini tovariši Prašnikar -»Nabušenčan«. Dolar Hanza iz Kisovca in Dolinšek iz ReDnika. kotredežki Prašnikar ie Da že umrl. Zaradi svoie delavnosti in vestnosti ie Rančisrai kljub raznim krizam obdržal delo Dolnih 46 let in 3 mesece, kar Driča. kako ie bil cenien Dri svoiih ravnateljih. ki iih ie Dreživel kar osem. Medtem ie DOtrkala štorklia 12 krat na vrata male domačijice Dod Malim vrhom. Nekajkrat Da ie ootrkala tudi smrt. Šest sinov, same naDredne erče. zavzema danes ueled-na mesta: Robert ie eostilničar in Dosest-nik v ToDlicah. JosiD ie treovec v Ormožu. Pavel in Ivan sta v Srbiii oaznika v rudniku. Stanislav ie stroinik v Nišu. Niko ie Da izučen mizar na Jesenicah. Hčerka Pol-di. Doročena Robavs ie na Francoskem. Ana. ooročena Flisek Da ie staršema kot eosDOdinia v ODoro na stara leta. ZlatoDoročenca sta še duševno in teles- Tudi šah je nalezljiva bolezen Ljubljana, 3. oktobra Znatno manjša kulturna nadloga kakor »o boks, hoja po vrvi in rokoborbe pa je šah. Manjša kulturna nadloga namreč zato, ker pravijo, da bistri duha. Seveda, ne glede na to, da šahisti po končani igri pogosto ne vedo, kje se jih drži glava — in se vprašujejo, ali so že večerjali ali ne. Vsekakor, šah je manj spodtakljiva zadeva, za gledalce pa prav gotovo bolj dolgočasna kakor prve tri športne panoge. Tistega napetega pričakovanja da bi si kdo mogel zlomiti tilnik, nogo, roko, izgubiti zobe ali pa celo kar vse življenje — ni pri šahu. Škoda! * Ta šahovska psihoza je prišla z Bleda. Turnir je končan. In vsiljuje se vprašanje, kako dolgo bo šah naše za šah navdušene ljudi — držal v šahu ... Zadeva glede na boks, ples na vrv in ro-koborbo ni, kakor bi si ta ali oni utegnil misliti, tako preprosta. Kmalu ne bo več nobenega kotička, kjer bi ne ležala šahovnica, po njej čudno razpostavljene čudne figure, pred njimi dve razmršeni glavi. zatopljeni v nekaj, kar vsem Zemljanom prav gotovo ne more biti tako lahko umljivo. — Saj včasi se bije boj kar za visoke tisočake, v velikem svetu celo za dolarje Pri naših turnirjih, ki jih goje zadnji čas v vsakem večjem slovenskem kraju, so nagrade seveda nekoliko manjše. Nade pa so velike, da bo porast šahovskega rodu nedvomno še zelo močan. * Včasi je človek srečava! na tivolskih klopeh, po zapuščenih, bolj težko pristopnih stezah — zaljubljene dvojice — zdaj pa — nič več ni idil — ne v mestu ne v Tivoliju — vidiš povsod same šahiste, mlade, stare — da še celo ženske so pričele šahirati! * Pa mraz pritiska vse bolj. Nekaj časa človek še zdrži na prostem, dolgo pa ce more biti zatopljen v boj svoje vojske z nasprotnikovo. Roke pomodre, dos pordi in tisti, ki izgubi največ iger, prične iznena-da tožiti, kako je hladno in da mu ni nič kaj dobro. Oni pa, zmagovalec, ki ie od neštevilnih zmag ves v ognju — sili v kavarno, ali pa kamorkoli pod streho. Da bi ga zdaj izpustil, ko sem razpoložen! Ne! Igrajva! Daj mi revanš! Oni, ki ga zebe in ki ni dober šahist, mora popustiti. Užaljeni ponos dobi besedo. Kavarne bodo kmalu morale svoje zbirke šahov pomnožiti z novimi. Neka čudna novost se je vselila v te svetle, v jeseni zmerom polne prostore, kjer ljudje sede kakor pribiti na stolih ure in ure dolgo, in kjer diši po kavi, da se kmečke ženice pred vrati ustavljajo in željno vdihavajo prijetni vonj. O, ta gospoda! Vendar ta gospoda je od dne do dne manj gosposka. V kavarnah vlada včasi tak trušč kakor v mizarskih delavnicah tedaj, kadar vajenec jezno razmetuje letve in deske in žeblje okrog sebe. šahovske deske ropočejo, škripljejo. da človeka spravlja kurja polt do obupa. Tu pa tam pa bijejo figure ob trdi les, kakor da gre komu za življenje. Natakarji skačejo sem in tja, tekajo od ene mize do druge in preže, kje bo kak šah prost. In edine, menda vseodrešujoče besede, ki jih je neprenehoma slišati, ao: šah, šeh, matt! »šah! slišiš!« — »Mat! Haha!« Tako je do poznih nočnih ur. * Po drugi popotnočni uri pa obvise, oble-že in obstoje v lokalih dudni gostje: klo- buki, dežniki, palice, doze, ustniki, — listnice — pa tudi — kljub mrazu — suknje, plašči in površniki. Natakarji gledajo drug drugega. Ura je že pol treh. Kaj zdaj? V prazni kavarni je obup. Potem pa — kaj bi — se natakarji kakor jastrebi vržejo na pozabljene klobuke, dežnike, palice, doze in plašče, pome-čejo reči kdovekam, ta ali oni trešči šah, da figure žalostno zajokajo, zakriče kakor v hipni bolečini — in oneme za nekaj ur. * Po mračnih nočnih cestah se premikajo čudne postave. Tiho, kakor sence hite dalje. Zdaj pa zdaj se opotečejo. Glave imajo sklonjene globoko na prsi. Mraz je in dež prši. — Ta je brez klobuka, oni je brez dežnika, tretjega stresa, brez suknje je, četrti pa kakor iz uma obrača žepe — kadil bi rad, a nima doze, ne cigarete. Vraga! Ali neprenehoma premišljuje. Po glavi jim gomaze težka vprašanja. In temu ali onemu uide polglasno izrečena beseda: »šah!« — »Mat!« »Hm, vraga, moral bi žrtvovati tekača — pa...« Da, pa... ni videl!... * Poleg vsega tega, poleg šaha, rokoborb, boksa in hoje po vrvi, pa ljudje delajo ali pa dela iščejo, love srečo in denar, se za-ljubljajo in se ženijo, pa tudi kdaj pa kdaj ob dobri kapljici pokramljajo ali pa se spro. Govore o zunanji in o notranji politiki, o bližajočih se volitvah, o gradnjah v Ljubljani — in če bodo še dolgo gledali tu pa tam, na Marijinem trgu, pred dramo, pred opero, pred »Slonom« in drugod strahotne podrtije, kupe smeti, opeko in kamenje, in če bodo Se dolgo poslušali neznosni hrušč... O, bržkone še dolgo. Ljubljana raste. Mesto in ljudje ae na vseh koncih in krajih kultivirajo. Ljubljanski meščan je na bojnem pohodu. Ho- no čila. samo nieza tare naduha, kar oa ea ne ovira, da ne bi nasekal drv za domačo ootrebo in ne bdel nad družino. Z družico sta nriredila zadnia leta oo štiri, letos oa za svoi iubiiei kar osem nrašičev. Vso vodo za družino in vso »SDižo« za debelo-renče ie znosila mati nri svoiih sedmih križih na elavi. deset minut daleč v hrib. To nedelio ob osmih bo ooravil e. svetnik Sitar v farni cerkvi zlatomašniške obrede Jubilantoma zlatoooročencema čestitamo in želimo še mnosro solnca. ki nai iima obžari dneve, kolikor iima iih ie še odmerjenih. Na mnoga leta! Zlati jubilej vzornega trgovca Maribor, 3. oktobra. Te dni je slavil v Sv. Juriju ob Ščavni-ci trgovec in posestnik g. Alojz Korošak svoj zlati trgovski jubilej. Pred petdesetimi leti je odprl v svojem domačem kraju trgovino, ki je kmalu zaslovela daleč naokrog. Rojen 5. anrila 1855 v lepih Berkovcih, je posečal ljudsko šolo pri Sv. Duhu na Stari Gori, potem pa ga je oče odpeljal v Radgo-no v »strti klas«, v meščansko šolo. Po dovršeni meščanski šoli se je posvetil trgovini. Ko je odslužil svoja vojaška leta, ga je vleklo srce med domače ljudi In od tega časa je med nami in z nami! Ne le kot trgovec je obče priljubljen in spoštovan, oo je svetovalec in vodnik svojega ljudstva. Koliko nasvetov je dal temu in onemu, ko- Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni KI VARUJE BARVO IN TKANHNE l«j & liko pomoči je bil deležen ta ali oni in vse brezplačno, vse le za naš jurjevški »Bog plati!« Svojo deco je vzgojil v strogo narodnem duhu. Kot dolgoletni občinski odbornik je imel nemalo dela za naše cest0. Med vojno je vršil ves čas kot župan ta težki posel. Bil je med ustanovitelji naše Hranilnice in posojilnice, ter vrši posle predsednika še danes. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval z redom sv. Save. Za vse zasluge pa ima najlepši spomin v srcu svojih rojakov. Mnogoštevilni prijatelji in znanci mu oo jubileju iskreno čestitajo ter želijo še mnogo srečnih let — t Vinogradnikom treba več trgovskega duha Pri manjši nervozoosti pa večji stanovski solidarnosti bodo uspehi lepši Ljutomer, 3. oktobra. Bliža se trgatev in vprašanje cen za vinski mošt postaja vsak dan bolj pereče. Govori ae mnogo o tem privatno in na raznih sestankih, nikdo pa ne ve nič zanesljivega. Pametnjaki pravijo, da ga bodo kupci plačevali po 10 p za sladkorno stopinjo, drugi pa vedo, da bo še cenejši. Vinski trgovci so baje mnenja, da morajo izgubo pri lanskem pridelku letos zaslužiti; vinogradniki pa so določili temeljno ceno 3 Din za liter navadnega vina, za boljše vino več, za sortirano pa še više. Vinogradnik oeobito manjši, ki jedva čaka, da svoj vsakoletni pridelek vnovči, je Zbegan in si ne zna pomagati. Nedvomno se bo zgodilo, da bo ta ali oni v strahu, da mu vino ostane v kleti, prodal mošt za slepo ceno, s katero ne bo kril niti dela svojih stroškov. S tem pa bo rušil itak nizke cene v škodo vseh drugih. To je ena stran krivde vinogradnikov, ki so preveč nervozni, se puste z lahkoto preplašiti in silijo naravnost s svojim pridelkom na trg. Kupec bi ne bil pameten, če bi se ne okoristil v teh razmerah. Druga, še večja stran krivde pa je taie: Vinogradnik začenja že junija, ko je trta jedva ovcela, kričati, koliko bo vina in da ne bo imel dovolj posode. Nekateri ve celo, koliko gradov sladkorja bo imelo. Že julija letos je znal marsikateri povedati, kakšna bo cena moštu, da bo za nič itd. Kdo je že slišal kdaj tarnati trgovca, da ne bo imel prostora za blago, da mu bo cena padla in da ga bo moral jako pod nakupno ceno prodajati? Seveda vplivajo na cene vina tudi druge okolnosti, vendar je jasno, da ruši marsikateri vinogradnik vinske cene s svojim brezglavnim govoričenjem o množini pridelka, ki še dolgo ni v sodih, o cenah, ki morejo ugajati le kupcu in s tem, da sili s svojim pridelkom na prodaj, namesto da bi malo počakal. Največkrat so to vinogradniki, ki razpolagajo le z nekaj polovnjaki božje kapljice, katerih se hočejo čimprej iznebiti. Vinogradnikom treba več trgovskega duha in manj nervoznosti, pred vsem pa več stanovske solidarnosti. Komunalne zadeve škofjeloške občine Škof ja Loka, 1. oktobra Na zadnji seji škofjeloškega občinskega zastopa se je precej obsežno razpravljalo o dopisu finančne direkcije, odnosno davčne uprave, ki želi pojasnila, koliko bi znašala mesečna najemnina v adaptirani stari deški šoli. Po načrtu in stroškovniku bi stala adaptacija šole 77.000 Din. Sklenilo se je urediti stvar z osebnim dogovorom v Ljubljani. Po vseh vidikih se davčna uprava ▼ škofji Loki preseli v staro šolo, kjer bo tudi nekaj stanovanj, poštni urad pa se premesti iz Mlejnikove hiše v sodiščno poslopje, kjer je bil dosedaj davčni urad. Blagajniško poročilo je podal g. Planina. Za revizorja občinske blagajne sta bila določena gg. Matek in žužek. Ubožni odsek je določil Mariji K. 30 Din mesečne pod- če se mu civilizacije in kulture. In res, treba mu je priznati, da za kulturo še nikoli ni bil tako skrbel. Kulturne hrame prenavlja kar po vrsti. In da se je usmilil Glasbene Matice in opere, zato mu gre vsa čast. Opera je zunaj vsa prenovljena. Nič več ni tako dolgočasna, kakor je bila nekoč. Pred vhodom bo dobila tudi novo streho. Le da bi ne bila preveč nemška! — In ograjo, tisto strašno ograjo, ki je leta in leta kazila vse poslopje, so kakor po čudežu podrli, jo enkrat za vselej odstranili, poslopje oprostili okov in ga obdali z vrtom. Sicer pa, kako težko je govoriti o vsem tem, o tej zunanjosti, o večnem popravljanju pročelj. j Vse je prav za prav bolj malo potreb- | no. pore. Predlog odbornika žužka, naj se občinski ubožci zavarujejo pri Samopomoči, se bo proučil. Prošnja prometnega odseka za podporo vsled prirejene kulturno-zgodovinske razstave v samostanu se odloži, pač pa se na predlog g. Zahrastnika votira godbi na pihala znesek 1500 Din kot podpora za nova godala. Prošnji Probude za 6000 Din občinska uprava ne more ugoditi, ker ni sredstev. Soglasno so bili osvojeni predlogi, da se postavijo mimo pokopališča do vojašnice na novo električne svetiljke. Eno luč dobi tudi pot pri preferancarskih stopnicah. Zaradi regulacije Sore se urgira. V mestu se na važnejših točkah postavijo kamniti prehodi, ki so davna želja meščanstva. Pobre-žje med cerkvijo in tovarno šešir se za-gradi s koli in se napne nova žica. Dve parceli pod Kamenitnikom naj gresta ▼ prodajo. Kulturna Ljubljana mora izpregovoritS drugače. Kako? Ah, kaj potem, če bodo ti kulturni hrami kljub vsem naporom slovenskih kulturnikov — prazni... Kaj potem, če bo vse govorilo o gospodarski krizi ? ... Takrat pa naj se grešniki potrkajo na prsi in naj se vprašajo: Koliko so odnesli kapitala rokoborci? Kako so se obnesli boksarji? Kako je bil zapravljen čas in denar pod vrvmi? In koliko in kakšnega teatra je po krčmah? Pa koliko živcev so izgubili pri šahu? O, saj je treba priznati, da je velika umetnost v ent uri dobiti ali izgubiti po osem šahovskih partij! Prav tako, zabiti s kartami stotak. Zdrava deca }e vesela t daje zdravo in mečno kri, — zdrave in močne živce DOBER APETIT r lekarnah: steklenica pol Utre 40 Din DAJTE DECl VSAK DAN 3 male žlicice okusnega Gnergina za jačenje krvi, živcev in apetita. Po pošti pošilja LaMorij ligi, Solak 3 steklenice Energtna Din 128.— 6 steklenic Energtna Din 248.— in eno zastonj 12 steklenic Energtna Din 49Z— in dve zastonj. Razstava najmodernejših nagrobnih spomenikov 4688 F3ANJO KUNOVAR kamnoseško In k?par«ko oodetie, pokop*l?Ste SV. KP*Z ■ UUBU&NA Tetefon 27-87. Domače vesli ♦ VI. »Jutrovo« potovanje v Pariz na ko- lonijalno razstavo je, kakor smo že poročali, dokončno določeno na čas od 5. do 15. t. m Vsem gg. udeležencem smo že razposlali po pošti vidirane potne liste, razstavno legitimacijo in zadnja navodila zaradi odhoda, ki bo v ponedeljek, 5. t. m. ob 8.50 zvečer z gorenjskim brzovlakom v smeri Jesenice-Schwarzach-St.Veit-Insbruck-Buchs -Basel-Pariz Udeleženci ekskurzije, ki jo bo vodil g. Vladimir Pintar, ravnatelj Zveze za tujski promet, se zberejo v ponedeljek zvečer med 7.30 do 8.15 v vrtnem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru Ljubljana, da se med seboj seznanijo. Izvenljubljanski udeleženci lahko tam ob tej priliki večerjajo. Za to naše potovanje, ki je letos že šesto in zadnje te vrs+e, se je prijavilo 21 oseb iz raznih krajev ne le dravske banovine, nego tudi iz oddaljenejših točk naše države: iz Splita, Doboja. Kneževih Vinogradov in ena oseba celo iz Avstrije. To je najboljši dokaz, kako se je daleč razširil dober sloves teh »Jutrovih« potovanj v Pariz Upamo za trdno, da bodo tudi udeleženci tega zadnje ga potovanja vsestransko zadovoljni in da bodo odnesli iz te ekskurzije najboljše vtise. ♦ Vojaške vesti. Kakor smo že poročali, so bili dne 1 oktobra absolventi-naredniki nižje šole vojne akademije v Beogradu •imenovan za podporočnike, med temi tudi večje število naših ožjih rojakov Nov' podporočniki so bili prideljeni na službovanje: pehotnim polkom Ivan Drčar. Josip štor Branko Mešek, Miroslav Krulc, Aleksander štancelj, Zdravko žnidar, Vladimir Poček Franc Kleč, Adolf Pn-han. Slavko Levar Stanislav Javornik, Josip Zupane, Rudolf Renčelj in Ivan Sever; artiljeriji Franc Zoreč, Emil Cof. Ludovik Cucek, Josip Kuhar, Stanislav Perhavec in Rudolf šagovec: konjenici Rudolf Levak in Bra nislav Gmajner, inženjeriji pa Josip Deve tak. Brodarsko podoficirsko šolo so absol-virali in opravili končni izpit: Jože Plešoč z odliko; Ludovik Bradeško. Geza Debeljak Stanko Bajee. Ljubomir Demšar. Frane Sever. Vinko Tomič in Robert Dobrajc — vsi s prav dobrim uspehom: Anton Plešec. Feliks Golob, Zvonimir Tomaž5? Emil Može, Karel Novak. Vinko Orač. Avs-ust Skrja.nc. .Julij Kos, Peter Fink. Alfred Medved. Franc Lipovšek in Zvonimir Dolinar — vsi z dobrim uspehom. ♦ Odobrena praksa. Minister za gradbe je odobril Josipu Sanjaču, inženjerju v Ljubljani, da sme vršiti javno prakso v naši kraljevini specijalno iz gradbene stroke. Istotako je odobreno Rudolfu Kiffmanu inženjerju v Mariboru, da sme vršiti javno prakso v našd kraljevini specijalno iz gradbene stroke. ♦ Koroški rojaki in prijatelji Koroške! Oh priliki sroje 3. redne letne skupščine v Celju priredita Klub koroških Slovencev v Ljubljani in njegov celjski pododbor naslednje prireditve: v soboto 10. t. m. ob 20. koroški večer v dvorani hotela »Evrope« v Celju, nagovor predsednika celjskega pododbora i.n predavanje g. dr. Janka Ar-nejca, deklamacije. pevske in godbene točke; v nedeljo 11. t. m. ob 9.: v mestni Zvočni kino Ideaf Gromovit smeh in plesk je spremlja] včerajšnjo premiero sijajne šaloigre iz vojaških krogov fluzarj plešejo... GRETL THEIMER, OSKAR KARLWEIS, OSKAR SIMA, ERNST VEREBES. če se hočete zabavati in od srca nasmejati, morate videti ta film! Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer Omislite si potrebne vstopnice v predprodaji Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LlublJan* številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 3. oktobra. Ljubljana 7, 769.5, 7.4, 88, tiho, megla, —, —; Maribor 7, 768.8, 7.3, 90, tiho, 10, —, —; Zagreb 7, 768.3, 6.2, 96, tiho, 8, —, —; Beograd 7, 769.8, 6.0, 94, tiho, 0, —, —; Sarajevo 7, 770.4, 3.7, 90, tiho, 0, —, —; Skoplje 7, 770.4, 5.0, 92, tiho, 0, —, —; Kumbor 7, 766.1, 13.2, 86, tiho, 0, _, —; Split 7, 766.5, 13.4, 57. NNE4, 0, —, —; Rab 7, 766.4, 15.0, 46, NE2, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 16.2, 6.0, Maribor 14.1, 6.4, Zagreb 14.9, 5.0, Beograd 15.7, 4.2, Sarajevo 17.2, 1.3, Skoplje 19.8, 1.8, Kumbor 18.0, 10.7, Split 18.3, 10.6, Rab 18.9, 11.2. Solnce vzhaja ob 5.59, zahaja ob 17.39. Luna vzhaja ob 20.31, zahaja ob 13.14. župni cerkvi v Celju maša za umrle slovenske koroške voditelje in borce za našo Koroško z verskim govorom, mašo bo bral g. dr. Arnejc; istega dne ob 10. bo 3. redna letna skupščina Kluba koroških Slovencev v dvorani hotela »Evrope« v Celju in po že objavljenem redu. Polovična vožnja za udeležence iz dravske banovine je dovoljena! Udeleženci kupijo cele listke do Celja. Ti listki veljajo s potrdilom kluba, da so se udeležili skupščine, za brezplačen povratek. Zato udeleženci svojih kart ko prispejo v Celje, ne smejo oddati na postaji, nego hraniti za povratek. Vozna olajšava velja za dobo od 9. do 12. t. m. Na svidenje v Celju! Klub koroških Slovencev v Ljubljani s pododbori v Mariboru, Celju in na Jesenicah. ♦ Splitski Slovenci ustanavljajo podružnico Ciril - Metodove družbe. V Splitu živi okrog 2000 Slovencev. Med njimi je mnogo idealnih ljudi, ki so sklenili na pobudo tamkaj se mudeče gdč Tilke Leckerjeve, najmarljivedše Cirilmetodarice, ustanoviti podružnico CMD. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo 11. t. m. ob 15. v Kovačevičevem hotelu, ki ga ima v najemu g. Lorenčak !z bivše štajerske. Po občnem zboru bo prosta zabava K udeležbi se vabijo vsi rodoljubi. Letna članarina je le 5 Din ♦ Slovanska alijansa v Kaliforniji je nedavno priredila veliko svečanost, na kateri je pros'avi,la dvajsetletnico svojega obstoja Svečanost so priredili najboljši slovanski umetniki, ki žive v Kaliforniji. Met drugimi sta nastopila tudi znana hrvatska pevka Tonka Ivanova, ki je s svojim bri-Ijantnim sopranom našla mnogo priznanja, ter g. Follette. ki je svojim lepim basom odpel nekoliko opernih odlomkov in slo vanskih melodij Razen teh dveh so nastopili tudi nekateri češkoslovaški, jugoslovenski in ruski umetniki. Lepo število udeležencev je prisostvovalo svečanosti v slovanskih narodnih nošah. ♦ Služteni list dravske banovine objav ija v 60 letošnji številki: zakon o društvih, shodih in posvetih, zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, zakon o ureditv« cen slakorja in sladkorne pese ;n izpremembo v banovinskem proračunu za leto 1931./1932. ♦ Izpremembe v potniškem prometu. Zagrebška železniška direkcija nam je poslala: Od 4. t m. se bodo ustavljali: na progi Gyenkenyes—Zagreb glavni kolodvor — Sušak, odnosno Reka. brza vlaka 302/302a in 305a/305. na progi Škrljevo—Bakar mešana vlaka 1434 in 1435. na progi Podrav-ska Slatina—Noskovci mešana vlaka 3236 in 3235, na progi Zabok Krapinske Toplice— Krapina potniški vlak 2116/2117. na progi Zabok Krapinske Toplice—Gornja Stubica mešana vlaka 2234 in 2233, na progi Banova Jaruga—Barč mešana vlaka 2526 in 2525 med Virovitico in Lukačem in obratno, na progi Pavlovac Dražica—Grubišno polje mešana vlaka 2834 in 2833. Ker so avstrijske železnice s 3. t. m. ukinile vlaka D 189 in D 190, odnosno združile z vlakoma D 187 in D 188, je bil od tega dne ukinjen brzi vlak 8 Zagreb glavni kolodvor—Maribor, a namestu njega bo prometoval med Zagrebom glavnim kolodvorom in Maribo rom no* brzi vlak 8 b po naslednjem voznem redu: Zagreb glavni kolodvor odhod 22.31; Zagreb Sava prihod 22.37, odhod 22.45; Zaprešič 23.01, 23.02; Brežice 23.28, 23.34; Videm Krško 23.46, 23.47; Rajhen-burg 23.54, 23.55; Sevnica 0.14, 0.15; Zidani most 0.50, 1.00; Laško 1.17, 1.18; Celje 1.31, 1.33; Poljčane 2.12, 2.13; Pragersko 2.30, 2.33; Maribor glavni kolodvor prihod 2.b6. Vozni red brzega vlaka 7 Maribor—Zagreb glavni kolodvor ostane neizpremenjen. ♦ Kie bo zborovala narodna skupščina. Čim so bile razDisane volitve za narodno skuoščino. ie nastalo važno vorašanie. kie nai se sestane skupščina in senat. Novo nosloDie narodne skunščine še ni dozraie-no in se tudi ne more dovršiti do sestanka skupščine. Zato ie bilo treba začasno poiskati drugod Drimerne prostore. Kakor do-znava »Politika«, se ie to vDrašan.ie rešilo na ta način, da se ie za notrebe skupščine vzelo v naiem eledališče na Vračariu. ki se bo v to svrho Drimerno Dreuredilo. . ♦ Gradba velikega hotela v Banji Luki. V Banji Luki so pričeli gradnjo velikega vakufskega hotela. Gradbena dela je prevzel stavbenik Marin Božič iz Zagreba Va 3,400.000 Din. Nadzorstvo nad gradnjo vodi arhitekt šunko iz Zagreba. ♦ Novi grobovi. V Vojniku je v starosti 63 let preminil g. Emerik R a 11 e y, ekonom in gostilničar. Pogreb pokojnika bo danes ob 17. — V Sarajevu je umrl uradnik Gradske štedione g. Hinko Jezov-šek. Pokojnik, ki je bil dober uradnik in čislan mož, zapušča v Ljubljani vdovo in hčerko. — V Hrastju-Moti pri Slatini Radencih je po dolgotrajni bolezni umrl v visoki starosti 70 let ugledni posestnik g. Lovrenc Križanič. Pogreb pokojnika bo danes 4. t. m. dopoldne na pokopališče pri Kapeli. — V Mariboru v Koroščevi ulici 20. je umrl Edvard pL S c h a t z e 1-Z 1 i n-s k y-M ii h 1 f or t, divizijski general v pokoju, star 76 let. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Naš generalni konzulat v Trstu se je preselil v Via Omenoni št. 2, drugo nadstr. (tel št. 87-617.). ♦ Za pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Ob priliki bivanja ministra za socijalno politiko in narodno zdravje gosp. dr. Marka Kostrenčiča v Zagrebu, sta izročila gosp. ministru zastopnika centralne uprave Zveze bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije predsednik gosp. Branimir Šicel in glavni tajnik gosp. Fadil Kurtagič spomenico, v kateri se prosi za izdajo novele za razširjenje pokojninskega zakona na vse skupine zasebnih uradnikov v vsej državi. Nekaj dni prej je posetil zvezni glavni tajnik gosp. Kurtagič z zastopniki beograjske zvezne podružnice v isti zadevi pristojnega referenta v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. ♦ Kongres in glavna skupščina Glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije bosta 10. in 11, t. m. v Zagrebu, obenem s proslavo 201etni- Nova pošiljka damskih plašcev zadnjih novosti dospela Krasni plašči že od Din 300 naprej na ogled in izbiro vabi tvrdka F. Lukič Stritarjeva ulica ce delovanja društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu Vabimo vse posestnike iz naše banovine, da se polnoštevilno udeleže teh važnih zborovanj. Na zborovanju se bodo skušali staviti primerni predlogi za ureditev najemnin, kakor tudi raznih avtonomnih doklad in davščin. Dovoljena je znižana železniška vožnja in za prenočišča je preskrbljeno. Legitimacije se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Salendrova 6. ♦ Smrt malega ponesrečenca. Z Jesenic nam pišejo: Po hudem trpljenju je preminil v noči od četrtka na petek 5-letni Drago Kolenc, sinček tvorniškega delavca iia Savi, o katerem smo poročali, da je po nesreči padel v lonec vrelega luga. Dečka so prepeljali v bolnico bratovske skladnice. toda ves trud zdravnika je bil zaman Ln ;e naposled smrt rešila ubogega dečka hudega trpljenja. Vsa soseska pomiluje ne srečne starše, ki so na tako tragičen nač:n izgubili svojega edinega sinčka. ♦ Drevo ubilo mater štirih otrok. Janja Mandičeva iz Velike Kladuše pri Banji Luki se je v četrtek podala v gozd, da bi nabrala lesa za kurjavo. Opazila je neko trhlo deblo, bi ga je podsekala. Deblo je padlo prej, kakor je pričakovala, jo zadelo in jo tako poškodovalo, da je zaradi poškodb izdihnila. Zapustila je štiri nepreskrbljene otroke. ♦ Na današnjo trgatev grozdja vljudno vabi Prostovoljno gas. društvo v Kresnicah. Začetek ob 15. Izdelovanje moških oblek po najnovejši modi — Trenchcoati po najnižji ceni. AfiUki nosor<>£ živi po močvirjih ob rekah in jezerih. Vsaj enkrat na dan prihaja k vodi, da se napije in povalja po blatu. Debela koža ga varuje poškodb, kadar se poda v pragozd. Sličice teh živali se nahajajo v mlečni čokoladi »Mirim«. Za nabiranje teh sličic dobite v vsaki trgovini album za 4 Din. Kupite ta krasni album in zbirajte sličice iz kraljestva živali! ♦ Zimski strokovni tečaj za hotel.-ko in gostilniearsko stroko se bo vršil od 15. novembra do la. decembra v Zagrebu. Prredi ga zagrebško Udruženje gostilničara savske banovine. Tečaj bo za lastnike hotelov, restavracij, kavarn in penzijonov prvi te vrste v naši državi. Za tečaj vlada veliko zanimanje interesentov tudi iz drugih banovin. Vsakdo, ki se zanima za tečaj, naj se pismeno ali osebno obrne na Udruženie gostilničara savske banovine, ki mu bo vade voije dalo potrebna pojasnila. ♦ Predavanje dr. Kagyja sa Bled«. Kaknr je bilo že enkrat objavljeno, bo imel g. dr. Kugy Julij danes ob 15. v dvorani kina i Bled« predavanje o Julijskih Alpah. Opozarjamo ponovno vse ljubitelje planin ua zanimivo predavanje. 'Določevanje vrednosti stanovasri 2n naše uČitelistvo. omilienie določb nove uredbe o določevaniu vrednosti stanovanj državnih uslužbencev ie zastopstvo JUU. sekcija Ljubljana Dodvzelo na pristojnih mestih potrebne korake. Kakor doznava »Učiteliski tovariš«, so se merodaini čini-telii v Liubli '-ani prav tonlo zavzeli za učiteljstvo. ♦ Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja c. občinstvu Dravske banovine, da je ustanovila s i. t. m. peto skupino z odd. A-IV, B-IV, C-IV, D-IV. V te oddelke se sprejmejo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta in si.eeo5kodb. si je zapomnil številko motorja in neprevidnega motociklist« ovadil orožništvu. ♦ Telefonski promet pri pošti Kočevska Reka se je otvoril v petek 2. t. m. ♦ Nova lekarna v Laškem, Bans.ta uprava dravske banovine razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v svrho otvoritve in obratovanja nove javne lekarne v Laškem. Prosilci naj pravilno opremljene prošnje vlože do 1. novembra pri bansk; upravi dravske banovine. ♦ Triglavski dom na Kredarici je zaprt. Prav tako so zaprte tudi vse ostale koče v Triglavskem pogorju Cojzova koča na Kokrškem sedlu je bila zaprta '7. f"-.tem-bra. Oskrbnik koče g. Fran Erjavše.k ;«? na razpolago (samo večjim družbam) v Stahovici pri Kamniku, kjer se je v primeru poseta zglasiti. ♦ Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani je prejela naslednja darila; soproga ravnatelja OUZD g. dr. Bohinjca je nabrala v družbi Ljubljančanov pri Sv Janezu ob Bohinjskem jezeru 270 Din Njeni otroci, Jožko, Metka in Polonea, so poslali ligi darilo v znesku 284 Din. Uradništvo Pokojninskega zavoda je v počastitev snomina na umr'ega g. Lovšina, očeta zavodovega podpredsednika g. Evgena Lovšina, podarilo ligi znesek 1144 Din. ♦ V snegu je zmrznil. Kakor poročajo i-z Saiajeva, je v okolici Livna te dni v snegu zmrznil kmet Marko Zelo iz Lušni-ce. V hribovju je izgubil orientacijo, v snegu onešal Ln zmrznil, šele več dni pozneje so domačini našli nregovo truplo. ♦ V gostilno ne sme. Vajsu Francu, delavcu v žabjaku, občina Boračova pri Slatini Radencih, je no razsodbi okrajnega sodišča v Gornji Radgoni od 30. »eptembra prepovedano zahajati v gostilne za dobo enega leta. Gostilničar, ki bi dal imenovanemu v času prepovedi alkoholne pijače, se o^o/a^a na poledice zakona. ♦ I>o!en?ska zločinska tolpa Sotlar in Rozman. o kateri smo že pred dnevi obširno poročili, ima po dosedanjih ugotovitvah na vesti nad 60 večiili in manjših zločinov, ki jih zločinci po večini priznavajo. Za to sodno razpravo, ki bo ena največjih, kar jih je imelo novomeško sodišče, vlada že sedaj mod občinstvom veliko zanimanje. »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Zimski vozni red »Ekspres« veljaven od 4. oktobra do 22. maja 1932 je izšel. ♦ Za razkuževanje Sanitol. V vseh lekarnah in drogerijah. »Chemoiechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). ♦ Starci in starke! Toplo vam priporočamo za masažo preparat »Alga«. Masirajte često trudne žile z »Algo*: in takoj boste občutiiH življenjsko radost in svežost ♦ Vodo in solnce cvetki, bledim deklicam pa »Energin« za okrepčalo krvi iin živcev ter za zboljšanje teka. »Energin« se dobiva v lekarnah v steklenicah po 40 Din. ♦ Darujte podpornemu društvu sleolh, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor_2 Iz Liiibljane u— Prvi simfonični koncert letošnje sezone bo definitivno v ponedeljek 12. t. m. v veliki unionski dvorani. Priredi ga uprava Narodnega gledališča s svojim opernim orkestrom in .pod vodstvom dirigenta g. Lucijana Marije škerjanca. V orkestru so poleg članov opernega orkestra še člani orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci državnega konservatorija. Na programu pa so skladbe; Bach: Druga simfonija. Lajovic: Caprice, škerjanc: Lirična overtura in Čajkovski: Klavirski koncert, katerega izjava s spremljevanjem orkestra priznani koncertni pianist Ivan Noč. Program je v resnici lep. dobro naštudiran in upravičeno pričakujemo velik umetniški usneh. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. u— Violinist Karlo Rupel si je pridobil v teku svojega dveletnega bivanja v Parizu v tamošnjih glasbenih krogih prav dobro ime. Resni glasbeni kritiki hvalijo njegovo izvrstno igro, predvsem pa njegovo tehnično spretnost. Rupel je pogostokrat nastonai * Parizu na raznih dobrodelnih prireditvah kakor tudi na vseh prireditvah našega pariškega poslaništva. Ljubljančanom je ljub in dober znanec še izza časa svoje študijske dobe, prav posebno pa izza lanskega samostojnega koncerta, ki mu je v vsakem pogledu izvrstno uspel. Program, ki si ga je izbral za ponedeljkov nastop, je v resnici prvovrsten in mu da,;e priliko pokazati vse svoje sposobnosti. Zastopani so avtorji raznih literatur in dob kakor tudi najnovejša slovenska skladba, Osterčeva fantazija za violino in klavir. Pri klavirju bo sedel Marijan Lipovšek. ki je znan kot zelo spreten pianist in izvrsten | spremljevalec Koncert bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. u— Drevi ob 17. uri otvoritev plesne šole glasbenega društva »Zarje« v dvorani Delavske zbornice. Plesni učitelj Košiček. I Zadnja novost v | damskih plaščih 'MOBLESSE" LJUBLJANA [ Cene nizke! Aleksandrova 4 u— IV delavski prosvetni večer, ki ga priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo obsegai koncertne točke godbe »Zarje« in solospeve mezzosoprana, baritona in bas-baritona. Ciril štukelj bo pa predavaj o nedavni največji mednarodni športni olim-piijadi na Dunaju. Na modernem epidiasko-ku bo ookazal nad 100 krasnih fotografskih posnetkov. Vstop na prosvetni večer je prost u— Alpinsko predavanje s slikami. 6. t m. ob pol 21. priredi Zveza kulturnih društev zanimivo alpmsko predavanje gosp. Cveta Šviglja z 90 slikami. Predprodaia vstopnic v ZKD vsak dan od 9. do 12. in cd 15. do 18. Sedeži po 6 Din, stojišča po 3 Din, Danes »Bratje Karamazovi« v filmu. ZKD bo predvajala danes ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici film -Bratje Karama-zovi« po slovitem romanu J. Dostojevskega. V glavnih ulogah največji filmski umetniki Fritz Kortner iin Ana Sten. Režijo vodi ruski režiser F. Ozep. Cene globoko znižane. Mladini film ni dostopen. Pri vseh nečistočah obraza in polti delujejo zanesljivo že 60 let poznana Bergerjeva medicinalna mila Dobivajo se v vseh lekarnah in drogerijah 2S9 —--—■—— ■■—~• u— »O sedanjem položaju na denarnem trgu« je naslov predavanja, ki ga boste čuli v oddaji radijske postaje Ljubljana r ponedeljek, 5. t m. ob 20. Tema. ki je zlasti z ozirom na poslednje dogodke izredno aktualna, bo gotovo privabila k radijskim aparatom najširše občinstvo. To pa tembolj, ker bo predaval strokovnjak med našimi finančnimi in gospodarskimi krogi predsednik društva bančnih 'zavodov gen. ravnatelj g. rir. Ivan Slokar, u— Organizacija diplomiranih tehniko* vabi članstvo na širši sestanek, ki bo r torek 6. t. m. v kletni dvorani hotela »M> klič< ob 20. u— Sokol I obvešča članstvo, da je razposlal položnice s prošnjo za poljuben znesek za podporo gladujočim bratom, secira ni i.n mladini sokolske župe mostarske. Kd- r bi pomot.no ne dobil položnice, naj se p >-služi splošne položnice in vpr*e številki* 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer se sprejemajo tudi darila r obleki, obutvi in drugem. Priskočimo bratom na pomoč! u— Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da se vpisovanje dere \:i naraščaja končno zaključi 17. t. m. Pozneje prijavljene društvo ne bo moglo sprejeti. u— JNAD Jadran otvori letošnje plT^-ne vaje v četrtek dne 15. t. ni. v dvorani Trgovskega doma tpoleg banske palač.. ). Ples je pod pokroviteljstvom ge. Krame«-, jeve, Fucove in Fettichove. Vodi ples'!'! mojster g Jenko. u_ Elitni plesni »eferi v Kazini pod vodstvom mojstra Jenka se bodo tudi letos vršili redno ob sredah in petkih. Oficijelna otvoritev v petek 9. t. m. ob 20. Vabila se razpošiljajo. Reklamacije dnevno pri gosp. Jenku v Kazini. u— Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole otvori danes ob pol 4. do 7. ure zvečer v Kazini. Začetniki za vse plese vabljeni točno ob 3. — Posebni začetniški plesni tečaj Jenkove šole pa se prične jutri v ponedeljek 5. t. m. ob '20. v Kazini. Informacije in prijave dnevno od 10. do 13. in od 15. do 21. Posebne ure po dogovoru. u— Starši, ki žele, da se otroci nauČ3 pravilno govoriti, deklamirati in pravilno neti, naj se zglase tekom tedna. Poučevala bom brezplačno. — Angela Trost, Mirje, Lepi pot 15. Površnike, obleke tn vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. VABLJENI VSI na Galletovo special kremo v kozarcih, union rezine, figaro, lešnikove rezine, kongres, malinove in perzijanske rezine ter Ia. mandalate itd. Se najvljudneje priporoča Slaščičarna „OLGA" lastnik ALOJZIJ GALLE, LJUBLJANA Aleksandrova cesta — Pasaža palače »Viktorija«. 12503 VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP la ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega oribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri »JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer BUSTER KEATON Danes! v sijajni šaloigri Pot skozi okno Cene 4.— in 6.— Din. u_ Plesni krožek Tabor bo nudil letos prvovrsten strokovni pouk v vseh družabnih plesih in vabi najvljudneje vse dosedanje obiskovalce kakor tudi vse nove po-setnike, da se udeleže njegovih plesnih tečajev. Poučevali se bedo naslednji plesi: quick-fox, tango 1932, english waltz, slow-tfox, paso-espagnol in la ranehera. Dalje bodo na programu tudi naši najlepši narodni plesi in francoska četvorka. Prva vaja bo danes 4. t m. ob 20. Pouk je razdeljen tako, da imajo vsi začetniki vežbo že ob pol 20., vsi drugi plesalci pa ob pol 21. Poučevalo se bo po najmodernejši, lahko um-Ijivi metodi, zaradi česar vabimo vse cenj. plesalce in plesalke na siguren poset. 12537 Dr. Eisenoia Me Groyrjg?a ZOPET REDNO OKDINIRA od 8. — 1. Miklošičeva cesta štev. 13 II u— Tatinski drobiž. Delavec Ivan Šu-belj. stanujoč v Podmelniku, je prijavil, da je bil izvršen v barako ob Gradaščici v Hribarjevem gaju v noči na petek vlom. Tat je odnesel par škornjev, last šublja. __Predvčerajšnjim so bila ukradena v Ljubljani spet-tri kolesa, in sicer na škodo delavca Franceta Kušarja, Ivana Gnezde iin Adolfa šviiterja. V nekaj primerih pa se tatovi niso mogli polastiti celih koles, zato so odnesli samo dinamske svetiLjke. Taka smola se je pripetila Andreju Dovšku, ki je prislonil kolo k steni neke hiše na Cankarjevem nabrežju, in Francetu Bricelju, kateremu je tat odnesel svetiljko s kolesa, ki ga je imel spravljenega na dvorišču gostilne »pri Štefanu« na Miklošičevi cesti. u— Zopet vlom v stanovanje. V stanovanje delavca Nikole Vukiča na Cesti dveh cesarjev se je vtihotapil v četrtek popoldne neznan tat in mu odnesel razno obleko. Tat je kar v sobi odložil svoje cape in se popolnoma preoblekel. Kakor domnevajo, se je tat že popoldne skril v sobo •in nato popolnoma, neopaže.no izginil. Važno pri trapi ondulaciji SO brezhibni, solidni APAHATI, prvovrstni, preizkušeni KEMIČNI PREPARATI ter osebe z velikim praktičnim znanjem za postrežbo. Vse to Vam nudi salon E. & H. Fettich - FranUheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. V zimski sezoni pavšalna ugodnost 12536 u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Sreznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. u— Znižanje cen telečjemu in koštru-njemu mesu. Mestno tržno nadzorstvo javlja. da se je z včerajšnjim dnem znižala cena koštrunjemu mesu od 14 na 13 in te-letini I. od 18 na 16 Din za kg. Cena II. od 12 do 14 Din ostane. u_ Popolna odprodaja vsega blaga po tovarniški ceni v trgovini Hočevar - Meglic, 1'ražakova ulica 15 ob Miklošičevi cesti u_ Končno je Ljubljana dočakala otvoritev nad vse prijazne in postrežljive najmodernejše gostilne »pri Angelci« na Jezici št. 6. kjer se sestanejo vsi najbolj razvajeni poznavalci dobre kapljice in prijatelji najde-likatneiše kuhinje. u— Pri Gradu v Zgor. Kašlju vsako nedeljo domače krvave klobase in izvrstna Portugalka na drobno in debelo. Avtobus vsako uro izpred Mestnega doma. u— TVallet - Expres, Mestni Irg o/II. lika. kemično čisti, posije, modernizira, obrne moško, damsko garderobo. Likanje IS Din, obračanje 280 Din. n— Paviljon »Grajska klet« na velesejmu je odprt vee leto. Toči priznana Podborško-va vina. Iz a_ Osebna vest. Za okrožnega zdravnika . vi so čez ulico potegnili vrv, pod njo pat mrežo, že eno uro pred začetkom pred-a stave se je zbralo polno občinstva in iz-' kazalo domačim fantom velike simpatije, kar priča že to, da je bilo tokrat prav. malo zastonjkarjev, to pa največ otrok, in takih, ki pri najboljši volji niso mo-. gli žrtvovati niti dinarja. Videli smo, da: zna biti naš delavec tudi kavalir, kadar« mu je to mogoče. Toda kriza! Ob zvokih, delavske godbe so se pokazali na žici mla-^ deniči, lepih postav in elegantnih kre-tenj. Kdo bi kaj takega pričakoval od, naših kmetskih fantov! Na žici so delali . naravnost čudeže in gledalcem je kar sa-, pa zastajala. Vse točke so izvajali s sigurnostjo, ki smo jo morali občudovati. Akrobati ostanejo tu do nedelje. Upamo, da bodo prišli kljub kritičnim časom na svoj račun. Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom nima danes, » nedeljo, nobenih predstav. Pač pa bo ob 14. pred Narodnim domom velika tombola. Glavni dobitek je 3000 Din v gotovini. Po tomboli bo ljudska veselic. Iz Laškega 1— Namesto venca svoji preminili članici, odnosno odbornici, je daroval odbor ženskega društva »Blago srce« v Laškem v dobrodelne namene 280 Din; prijatelji Sokoli so darovali v isti namen 215 Din, rodbina štrekljeva 100 Din in rodbina Ka-čičeva 100 Din. Iz Tržiča č— Kino Radio predvaja prvi zvočni Harry Piel film »On ali jaz?« danes ob 15. in 20. č— Izredno uspel glasbeni večer tržiške-ga Sokola. V nedeljo 27. septembra zvečer js priredil Sokol v Tržiču glasbeni večer. Tolovadinica meščanske šole je bila popolnoma zasedena. Prva je nastopila gdč. Francka Pretnarjeva in zapela prav občuteno tri umetne in tri narodne pesmice. Dobila je lep šopek. Velik del programa sta izvajala voditelja obeh šol gg. Pater-nost Riko in Lajovic Albin, ki ju poznamo kot naša najboljša pevca. Oba 6ta žela mnogo priznanja za svoje samospeve. Naj:( lepše pa sta 6e združila v dvospevih. Vil-harjevo »Na goro« sta morala ob splošnem navdušenju ponoviti. Najbolj pa nas je nresenetila koncertna pevka ga. Schicfc-Konigova, ki si je s svojim krasnim, pob ' no donečim glasom osvojila vso dvorano. Navdušeno občinstvo jo je ponovno poklicalo in morala je dodati Pavčičevo »Potrkan ples«. To pesmico je morala še enkrat ponoviti. Za svoje resnično umetni* ško izvajanje je prejela dva lepa šopka. Prav posebno zaslugo na izredno uspelem koncertu ima profesor g. Janko Ravnik, ki je v zadnjem trenutku vskočil na mesto obolellega g. Rančigaja. Njegovo spremljanje večine petih pesmic je bilo spremljanje zrelega umetnika, ki smatra klavirski part za umetnino zase. Profesor g. Ravnik je eden najidealnejših prosvetnih delavcev. ki rad pomaga tudi podeželskim prirediteljem. Iskrena hvala! Sokolu na izredno uspelem večeru iskreno čestitamo, kakor mu tudi čestitamo, dia ima tako delavnega prosvetarja v br. Lajovicu, ki je ta večer prav posebno 6j>retno aranžiral. L. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporabo Jevje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, ishia-sn natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nerv ozn osti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa jami j te znoj ene dele zjutraj in zvečer, levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno I*evje francosko žganje jn zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—* V arujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Iz Konjic * nj— Reklamacija v volilni imenik v na. Sem trgu je bila samo ena, in še to je bilo rešiti negativno, ker reklamator ni pravo, časno predložil potrebnih dokazil, pač pa ie smatral po sprejemu rešitve za potrebno, da žali občinsko oblastvo, za kar se i<; imel priliko zagovarjati pri sodišču. Da 4 bilo več reklamacij, je dokaz, kako vestno je občinska uprava opravila sestavo -olilnega imenika. nj— Za volitve poslancev v narodno skupščino se v našem srezu živahno pripravljamo. Izvoljeni sreski volilni odboi je vse potrebne formalnosti že sklenil. Poleg dosedanjih 13 volišč bomo dobili v našem srezu najbrž še 2 novi volišči. Volilnih upravičencev v srezu je 5250, in to v 25 jbčinah sreza. Čim več glasov bo oddanih za sreskega kandidata, tem lažje bo njegovo delo v narodni skupščini. Razmere v srezu so se v zadnjem času že precej izboljšale, tako da je pričakovati, da se naše ljudstvo ne bo dalo begati po nasprotnikih edinstvene Jugosravije, temveč bo svojo dolžnost opravilo 8. novembra v polni meri. nj— Učiteljsko zborovanje za konjiški trez se je vršilo 26. septembra ob veliki udeležbi. Obravnavale so se Tazne stanovske zadeve. Vršile so se tudi volitve odbora in je bil soglasno izvoljen zopet za predsednika šolski upravitelj g. Sohell iz Konjic. nj— Izvoz sadja. Iz konjiškega sreza se je (zvozilo doslej že preko deset vagonov sadja. Glavni izvoz pa je baš te dni. Čeprav sadje nima poštene cene, ga kmetje vendar radi prodajo, da dobijo vsaj nekaj zanj, saj je le-ios edini vir dohodkov. Iz Kočevja kč— Osebna vest. Dne 24. p. m. je nasto pil službo sreskega podnačelnika v Kočevju g. Dušan Bavdek. Prišel je iz Logatca, kjer je bil zelo priljubljen. Upamo, da najde tudi naše mesto v njem dobrega uradnika, družabnika ter podpornika vseh stremljenj našega nacijonalnega udejstvo-ranja. Iskreno pozdravljen! kč— Volilni imeniki vseh občin v srezu so potrjeni ter "zikazujejo skupaj 9705 volilnih upravičencev. Število volilcev se je po izločitvi po itičnih občin Draga, Trava in Osilnica, ki so pripadle čabarskemu sreza, znižalo od 10.718 vol. upravičencev Iz Je ta 1925. za 1013 mož ter od 10.659 vo!. opravičencev iz leta 1927. za 954 mož. Najmočnejše volišče bo v Ribnici, ki ima 792 volilcev, nato oa slede mesto Kočevje s 738, trg Sodražica s 684 ter občina Loški potok s 650. Najmanj volilcev v srezu ima občina Gora pri Sodražici, kjer je v imeniku vpisanih samo 88 mož, nato pa pride kočevska občina, Gotenica z 90 volilnimi opravičenci. kč— Likvidacija cestnega odbora Ribnice. 22. m. m. je. v prisotnosti odposlanca kr. banske uprave predal posle sreskega cestnega odbora za okraj Ribnica bivši načelnik g. Grebene iz Ribnice novemu načelniku cestnega odbora v Kočevju finančnemu nadsvetniku g. Maksu Kostanjevcu. S tem je bivši cestni odbor za okraj Ribnico dokončno likvidiran. kč— Krošnjarji in kosianjarji. Pri s reškem načelstvu je vsak uradni dan polno prosilcev za potne liste na Češkoslovaško in v Avstrijo, kjer Kočevarji krošnjarijo in pečejo kostanj. V srezu je beda in pomanjkanje; želimo jim, da dobe v tujint obilo zaslužka! kč— Poroka. Poročila sta se hčerka oglednega meščana Alojzija Honigmanna gdč. Erna ter družabnik domače lesne industrije g. Josip Schober. Mlademu paru želimo vse življenje tako lepo im srečno, kakor bodo dnevi njunega poročnega potovanja v Pariz. kč— Telovadba starih Sokolov. Vzorno 'ftgilno naše sokolsko društvo je na sestanku dne 18. p. m. sklenilo pričeti tudi s telovadbo starejših bratov. Telovadilo se bo v dvorani Gasilnegi doma ob torkih in četrtkih od 18.15 do 19.15. V torek 22. p. m. je prišlo telovadit 16, v četrtek nato že 20 bratov, ki sicer nimajo več vitkih so-. kolskih postav, pač pa pravo sokolsko srce. Vadi jih brat Stane Oražem. Kakor je v mladosti brat Stanko kot najboljši načelnik dvignil telovadeče članstvo ribniškega Sokola na zavidljivo višino, naj mu uspe, da leta 1932. pripelje iz Kočevja vsaj 20 telovadcev svojih let na vsesokolski zlet v Prago! Zdravo! kč— Omladinska matineja. V nedeljo dopoldne je priredil omladinski sokolskl prosvetni odsek gimnazije v dvorani hotela Trst matinejo v spomin 100-letnice Levstikovega rojstva. Na sporedu je bil slavnostni govor o Levstiku prof. Ivana Polovica ter recitacije, pevske in solotočke, ki so jih izvajali osmošokk ŠPORT Zanimiv današnji nogometni program Na igrišču Hermesa v Sp. Šiški se bodo vršile danes dopoldne zanimive prvenstvene tekme I. razreda. ob 8.30 Jadran : Grafika, ob 10.30 Hermes : Slovan Popoldne pa bodo zanimive tekme za ligino prvenstvo na igrišča Ilirije in sicer: ob 13*45 Ilirija rez.: Primorje rez., ob 15*30 Ilirija : . Primorje Športniki in prijatelji nogometa, posetite tekme! Znani naš prvak v rokoborbi Kop se je javil v naši redakciji ter nas je naprosil, da pojasnimo, zakaj to pot ni dosegel onih uspehov, ki jih je naša javnost od njega pričakovala. G. Kop se je na potovanju iz Zagreba do Ljubljane zaradi padca pri izstopu iz železniškega voza precej hudo ra. nil na nogi. Kljub temu je nastopil v Ljubljani ter je proti lažjim nasprotnikom tudi zmagal. V borbi proti Travagliniju ga je njegov nasprotnik — seveda nehote — udaril na rano, kar je povzročilo velike bolečine in g. Kop ni bil več kos tem naporom. Njegova blesura je bila po njegovem mnenju tudi vzrok poraza po Prohaski. Zaradi težke blesure na nogi tudi ni nastopil proti Romanovu v odločilni borbi za tretje mesto. G. Kop, o čigar precej težki rani na nogi smo se sami prepričali, tudi nocoj ne bo mogel nastopiti proti Travagliniju. G. Kop je seveda pripravljen, da se bori s Travaglinijem v revanžni borbi, razumljivo pa je, da mora počakati vsaj nekaj dni, da se njegova še vedno odprta, precej težka rana zaceli. Službene objave LHP. čitajo se s pravom nastopa 8. t. m. za Ilirijo Puterle Anica in Pirš Joža, za SK Celje Križnik Anica. Za prvenstveno tekmo Atena : Celje se določa kot službujoči odbornik gdč. Jelene ev a. Sekcija zbora hazenskih sodnikov JHS. (Službeno) Za sodnika današnje prvenst. tekme Atena : Celje na igrišču TKD Atene ob 11. se delegira g. Doberlet. Z o žirom na službene objave LHP v »Jutru« dne 26. septembra, da do zopetne vzpostavitve sekcije zbora JHS delegira na področju LHP sodnike sam LHP, izjavlja sekcija zbora hazenskih sodnikov JHS v Ljubljani, da ni LHP v to upravičen, ker sekcija ni bila do danes niti od zbora hazenskih sodniikov JHS v Beogradu, ki je edini v to upravičen, niti od JHS v Zagrebu razpuščena in je bil odbor LHP od gotove strani napačno poučen. — Tajnik. SK Ilirija (blagajniški odsek) Pri današnji prvenstveni tekmi Ilirija : Primorje vrše blagajniško službo gg. Habič, Pevalek ob 13.15, Baltesar, Jeras ob 15.30. — Ha-zenska sekcija. Danes ob 10. trening na igrišču, obvezen za prvo iin rezervno družino. Udeleže naj se tudi nove igralke. Motokolesarski klub Ilirija v Ljubljani razpisuje medklubski Lov na lisico za nedeljo, dne 11. t m. Start pred velesejmom točno ob 13. Zasledovalci se morajo javiti 15 minut pred pričetkom lova na startu. Lovišče je omejeno kakor sledi: Užitnin-ska mitnica v Šiški - Dravlje - Št. Vid -Medvode - Smlednik - Vodice - Moste -Mengeš - Jarše - Domžale - Radomlje -Pšata - Beričevo - most čez Savo pri Sv. Jakobu - Sneberje - Sv. Križ - Stadion -Vodovodna cesta - aerodrom v Šiški - užit-ninska mitnica. — Prijave osebno, telefo-nično ali po dopisnici na »Motokolesarski klub Ilirija«, Ljubljana, Gosposvetska ce-sta 14 (telef. 2662). — Sestanek vseh tek movalcev, točen pregled in razlaga lovišča, zaključek prijav, razdelitev startnih izkaznic, določitev kontrol ter izžrebanje lisičjega vozila se vrši v petek, dne 9. t. m. ob 20. v restavraciji g. Fritza, Tavčarjeva ulica 4. — Strogo obvezno za vse tekmovalce in športno komisijo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Po stava rezerve in I. moštva je v klubski knjigi pri Kovačiču. — Pri današnja tekmi na igrišču Ilirije vršijo nadzor nad blagajno dr. Kosti, Gostiša, Drufovka; reditelji so Juntes, Gvido Sancin, Gorjanc, stranski sodniki Umek, Stnnad, ki morajo biiti najkasneje ob 13.15 na igrišču. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 10. se igra prijateljska tekma z juniorji Primorja Ob 9.30 morajo biti v klubski garderobi na igrišču Primorja: Gorenc, TavčaT, Serše, Habicht II, Bogme, Stojkovič, Boncelj II, Cotič. Erlich, Drnovšek, Hartner, Orel, Malovrh, Kogovšek, Tiran, Simčič, Star-man. TSK Slovan. Danes ob 10. morajo bit! na igrišču Hermesa: Lipovšek I, II, Marohiotti I, Seunig, Volkar, Schlegl, Lumbar, Thuma, Žane, Ključec, Klingenstein, DoKi. Stranski sodnik Legat, reditelji: Giici, Smrekar, Wisiak. TKD Atena : SK Cefje. Danes ob 11. dopoldne ob vsakem vremenu bo na igrišču TKD Atene v Tivolijiu prvenstvena bazenska tekma med Ateno in Celjem. Po nedeljski zmagi nad Ilirijo je pričakovati, da bo t miti to -pot zmagala Atena. Njena družina je v dravski banovini pač (najmočnejša in tehnično najbolj izvežban a. Mlada, a vztrajna družina SK Celije, bo imela lepo priliko, da pokaže, koliko je pridobila to poletje. Boj bo vsekakor zanimiv m bo športno publiko gotovo zadovoljil. NSK Sparta. Današnje tekme na Rakeku se morajo udeležiti naslednji: Humer, Otič, Kahne, Podobnik, Novak L Vlaj, Vr-hovec, Pupo, Novak H. Grahrijan, Novak HI., Klan čar. Vsi nomiiniranJ igralci morajo biti najpozneje do 12. v »Zvezdi« pri Avtobusu. Nogomet v Domžalah, V Domžalah se srečata danes ob 16. ob vsakem vremena v prvenstveni tekmi Korotan iz Ljubljane in Disk. V predtekmi ob 14.15 nastopita rezervi klubov. Nogometna tekma v Trbovljah. Danes ob 15.30 se pomerita na igrišču Amaterja v prvenstveni tekmi najmočnejša trboveljska kluba SIK Trbovlje in Amater. SOKOLSTVO Sokoli in vojaški rok V Vojnem listu je izšel pravilnik za izvrševanje uredbe o olajšavah glede službene dobe za člane sokolskih društev. Iz njega je razvidno, da pritiče skrajšan kaderski rok Sokolom, ki so od 15. leta do stopanja v kader nepretrgoma vežbali kot narašeaj-niki, oziroma člani društev ali čet in z uspehom završili predpisani program potrebne pripreme. Potreben bo za to zaključni izpit pred društveno komisijo, katere sestavo pravilnik sveeda točno predpisuje. Izpraševanje je ustmeno in praktično, ocena se glasi: uspešno ali neuspešno. Izpiti se vrše po vseh društvih sleherno leto za one člane, ki vstopajo to leto v kadersko vojno službo. Pravilnik predpisuje, da se morajo predmetni izpiti izvršiti vedno v prvi polovici februarja vsakega leta. Položeni izpit opravičuje dotičnega za odslužitev skrajšanega kader-skega roka. Vsekakor pa je dolžnost vsakega Sokola, da tudi med odsluženjem kader-skega roka vrši svojo službo odlično, da postane deležen tudi ostalih ugodnosti, ki jih uredba predpisuje. Pravibiik predvideva v nadaljnjih svojih členih dolžnosti društvenih uprav sokolskih društev glede izvajanja sokolskega programa z ozirom na kadersko službo članstva. Vsa potrebna sredstva dobe društva na razpolago pri voj. edinicah, da se predpriprava članov za odslužitev kaderskega roka cim bolj pospeši in poglobi. S poukom se poveri posebne prednjake, ki vrše svoj posel v sporazumu z društvenim načelnikom. Društvene uprave pa morajo voditi posebne evidenčne knjige vseh onih bratov, ki se udeležujejo predpisanih vežb za olajšanje kaderskega roka. Pred rekrutno komisijo mora vsak rekrut-Sokol izkazati se S svojo člansko legitimacijo, nakar se njegovo članstvo v Sokolu zabeleži v rekrutnj spisek. Pravico na skrajšan rok zadobe rekruti iz leta 1930., ako so provedli najmanj tri leta v sokolskih, oziroma bivših drugih organizacijah in se izkažejo z legitimacijo Sokola KJ. Za leto 1931. velja dve leti v prejšnjih sokolskih in drugih organizacijah in eno leto v Sokolu KJ, za leto 1932. še eno leto v prejšnjih organizacijah ter dve leti v Sokolu KJ, za k 1933. velja troletno vežbanje v sokolskih društvih, za leto 1934. štiriletno in leta 1935. velja člen 2. uredbe v polni meri. Nadalje urejuje pravilnik ves postopek v sokolskih društvih glede evidence in poročanja savezu o članih, ki bodo odslužili ka-derske roke itd. Potrebna bo torej pri vseh društvih in četah izredno točna in vsestranska evidenca vsega članstva v društvenih maticah ter točno poslovanje po obstoječih predpisih sokolskega katastra in statistike, da bodo člani deležni ugodnosti skrajšanega kaderskega roka. Nadalje je izšel tudi program vežbanja po sokolskih društvih, ki je predpisan kot predpriprava članstva za odslužitev kaderskega roka in kateri vsebuje vse one predpisane redovne, pohodove in druge vaje, ki naj omogočujejo članom pridobitev potrebnega znanja za lažjo in izdatnejšo vršitev voiaške kaderske službe. Opozarjamo na te določbe vsa sokolska društva in člane. Sleherno društvo in četa bo dobilo toenejša navodila od nadrejenih žup in saveza ter se bo moralo točno ravnati po njih. Danes sokolski nastop na Brezjah Prva sokolska prireditev na Brezjah bo danes popoldne. Ni še dolgo tega, ko so dvomili, bo li mogoče ustanoviti tudi na Brezjah sokolsko edinico. Uspelo je in mlado sokolsko društvo bo pokazalo danes, da zmore pridnost vse zapreke in premosti še tako velike težave. Sokolska mladina se je pripravljala, utrujena od dela, vsak večer za nastop, zato smo uverjeni, da po delu tudi uspeh ne bo izostal. Več pa bomo poročali po nastopu. Pred ustanovitvijo sokolske čete v Kresnicah Razveseljivo se širi zadnje čase sokolska misel v litijskem okolišu. V Vačah, kjer je bil poprej odsek litijskega Sokola, imajo že samostojno društvo, pripravlja pa se ustanovitev četvDolah in tudi v Kresnicah. V Do-lah je pokrenil akcijo tamošnji učitelj br. Bajec Janko ter zbral ugledne može in navdušene mladeniče okrog sebe, ki vsi složno vrše priprave za ustanovitev čete. Ves okoliš od Dol pa do Sv. Križa bo našel prostora v novi četi. Odmaknjenost od prometnih žil ni in ne more biti nikak zadržek. In vstajajo tudi Kresnice, ki hočejo tudi pokazati svojo jugoslovensko in sokolsko miselnost. Priprave so lepem napredovanju in ob pomoči matičnega društva v Litiji bomo v prav kratkem času dobili novo sokolsko četo v Kresnicah. In Ribče ter ostali kraji se bodo priključili kresniški sokolski četi in pridružili ostalim sokolskim četam k složnemu delu. Pozdravljeni vsi med nami! Tdcme članstva ČOS v igrah Prvotno so bile določene za 27. in 28. september tekme za prvenstvo v odbojki, haze-ni, koškovi in tenisu ČOS. Zaradi občinskih volitev po celi državi pa so se vršile samo 28. m. m., in sicer za članice v Pragi, za c'ane pa deloma v Pardubicab, deloma v Moravski Ostravi in Novem Bjdžovu. Vreme je bilo povsod skrajno nenaklonjeno in so se morale vršiti marsikatere tekme pod streho, oziroma na najneugodnejšem terenu na prostem. V odbojki se je zopet postavilo na čelo vsemu Sokolstvu i moško i žensko članstvo društva Kromjeriž, ki brani svojo prvenstveno pozicijo že več let. V hazeni je zmagalo pri članih moštvo društva v Pro-sijejovu, ki je obenem tudi mojster hazene v republiki vobče. Pri članicah je dosegla prvo mesto župa oravsko-šlezijska. V koškovi igri se je usidralo pri članicah na prvo mesto društvo Praški Sokol, pri članih pa Sokol Dejvice. V pretekih eo tekmovale samo članice. Po Tyrševem tečaju v Novem Sadu, kjer so predavali o ustanovitelju Sokolstva naši najboljši predavatelji, si je nadela Jugoslo-venska sokolska matica hvalevredno nalogo, razmnožiti za mal denar vsa predavanja na omenjenem tečaju med članstvo. Kot pno je izšlo pred nekaj dnevi v sSokolski knjižnici« v slovenščini in srbohrvaščini predavanje br. Gangla: Tyrševo Sokolstvo. Do konca tega leta bodo v kratkih intervalih sledila ostala v malih brošuricah, kj jim je cena samo 3 Din in si jih lahko nabavi vsakdo, zlasti pa društveni prosvetarji in pred-njaki. _ Kritična beseda. V zadnji številki »Sokola«, glasila jugoslovenskega sokolskega prednjaštva, je priobčenih več prisipevkov članov tehniškega _odbora saveza o letošnjih župnih zletih, ki so jim prisostvovali za sa-vezno tehnično vodstvo. Pozdraviti moramo oni odkritosrčni ton, ki veje iz teh člankov. Povsem objektivna kritika, izrečena o prireditvah večjega sloga iz ust strokovnjakov o dobrih in slabih straneh nastopov, bo po našem mnenju dobro vplivala. Sicer pa je potrebno, da se o vsaki prireditvi večjega sloga izreče v prednjaškem listu stroga kritika. List bo pri tem zanimivejši in poučnej-ši zlasti za one, ki jim je namenjen. Jugoslcvenska sokolska matica je izdala v svoji Sokolski knjižnici letos že 8. snopič, ki obsega spis br. Gangla: »Tyrševo Sokolstvo«, v slovenščini in srbohrvaščini. Naroča se pri matici, cena 3 Din. Priporočamo tudi to brošurico prosvetarjem in vsemu članstvu, zlasti mlajšemu, da jo prečita in odda dalje. Grozdie prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih gorici bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg, franko postaja Središče, bruto za neto,; j vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk j Pri Središča. Naročite takoi! 267 ! čudo današnjega dneva POZOR! POZOB3 POPRAVLJANJE SNEŽNIH ČEVLJEV in CALOŠ Ako hočete imeti svoje SNEŽNE ČEVLJE in GALOŠE v vseh barvah temeljito popravljene, se obrnite na čevljarno ALBIN ERŽEN, 12529 Tavčarjeva ulica 4 (Sodna ulica) NE POZABITE! Danes VESELA TRGATEV v gostilni j; PRI KMETU« na Gosposvetski cesti. Od 16. do 2. ure zjutraj bo godba in ples ter pristna kapljica vmes. 12526 Za obisk se priporoča EMA SFILIGOJ, gostilničarja Pšenico domačo, samo od producentov, kupuje in mlinom prodaja za račun »Prizada« GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana 12539 Maznanblo OTVORITVE! Dovoljujem si p. t. damam iz Maribora in okolice naznaniti, da sem otvorila DAMSKI MODNI SALON za fino krojaštvo. Opirajoč se na svojo dolgoletno prakso kakor tudi na absolviranje specijalne strokovne šole na Dunaju, sem v stanu tudi najbolj razvajenim zahtevam po solidnih cenah ustreči. Za blagohotno naklonjenost prosi MARIJA PRIMUS MARIBOR, Kralja Petra trg 9, L nadstropje. 12520 „H0BBY" amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje, za higijeno In čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. Vsaka škatljica ima obširno navodilo za uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »OBOROT« Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310 Staro, dobro vpeljano v primorski banovini, z raznimi neodvisnimi zastopstvi renomiranih tovarn, najboljše uvedenih v Jugoslaviji, PRODAMO. Potrebna gotovina okoli 400.000 Din, Dopise poslati oglasnemu oddelku »Jutra« pod »522«. 12467 IZPADANJE LAS prhljaj, srbečica na glavi, lasne nadloge vseh vrst, cepljenje las uničujejo lepoto las. V vsakem posameznem slučaju dovede MOČNI BALZAM ZA LASE, triumf biologičnega postopanja, do preporoda las. Pri uporabi mojega močnega balzama za lase se pokažejo lasje v svoji čudoviti lepoti, postanejo kodravi, gosti in vonjavi in zadobe svilnat blesk in mehkobo. Močni balzam za lase pospešuje rast las in je najboljše sredstvo za nego las. Proti iz> padanju las po hripi itd. je močni balzam Cena Din 35.— Originalne preparate Schroder & Schenke razpošilja po povzetju ali vnaprej vposla-nem znesku samo depo za Jugoslavijo »Omnia«, oddelek 1/14, Zagreb, Draškovi-čeva 27. 12516 0BUČILNICA Eno je vedno važno! Kje kupujete? Naravno da v »Iliriji«! Njeni ngodni kreditni pogoji so splošno znani. Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika! 1253^ __fci 1^1«! NA OBROKE 1 LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1 je treba 1 steklenica M Din 16*— KRALJESTVO MODE Vezene obleke V vodečem modnem atelieiu vsikdar najdemo eleganten salon, kier ob gotovih urah obiskovalci v udobnih naslanjačih ODazu-jejo sprevod »mannequinov«, mladih, lepo raščenih deklet ki so oblečene v najnovejše modne kreaciie tvrdke. Na ta način vsakdo najlažje SDOzna novo modno sliko ia se odloči za ta ali oni model. Letos nozoren obiskovalec modnih salonov tako? uvidi, da se ooiavlia v modi novo stremlienie no svežosti. kar se tiče barve in linije oblek. Modelom daieio novo .smer tudi zanimivi okrasi., izmed katerih se bodo razna veziva brez dvoma silno uveljavila. Prav zanimiva so biserna in ko-vinasta veziva, kakor tudi razne aolikaci-je. Značilno ie. da veziva ne Drinašaio samo noooldanske in večerne obleke, temveč tudi elegantne obleke iz sukna. ki vzbuiaio letos orav nosebno .oozornost. Vsa veziva na so izdelana v aoartnem. obrtno-umetnost-nem slogu in se večinoma ooslužuieio orientalskih motivov. Cesto ie na obleki vezenje izdelano v leni kontrastni barvi. Medtem ko so dnevne obleke okrašene Je z malimi vezenimi motivi ali bordurami. imamo za večer ooDolnoma izvezene komade. kakor nosamezne večerne obleke, češče oa so moderna mala ogrinjala do-Dolnotna pokrita z vezenjem. Naša skica Dredstavlia sorevod modelov v modnem salonu in nas seznani z zadnjimi oridobitvami modnega vezenja. Predvsem nas zanima vezana obleka iz blaga, na katero se bo elegantna žena morala še navaditi ker ie doslej ooznala le stroge »trotteurne« suknene obleke. Novo jesensko obleko do unorabimo tudi dodoI-dne in s tem orištedimo denar, ki bi ga izdali za drag svilen model. Seveda se ie za- Konkurenčne cene to lini.ia take suknene obleke iako izore-menila in ie zvončasta in bogata. Obleko te vrste Dredstavlia naša Drva skica. V tem slučaju ie vezenie vstavljeno na životu v obliki bordure. ki Dredstavlia bolero in se Donavlia na rokavih.__ i b •fflio izbiro nudi jC. JI o t Hjuhljatta »Mestni fr| MFodno krzno za ovratnike in obšive Tudi male svilene obleke so oDremliene z vezenjem. Tako obleko v 1eoi modni barvi krasi navadno mala vezana vestia in zvončaste manšete na komolcih. Tu ori-stoiaio naileDŠe biserna veziva, ki ne zahtevajo mnogo dela (2 slika). Cesto zadostuje ena sama izvezena Droga. da obleka aDartno učinkuje. Kot Dri-mer navajamo tako zvane »balonaste« rokave. ki so v sredi izvezeni in Dodčrtavaio zanimivo linijo črne obleke na naši tretii skici. Kako nai izzledaio vezene večerne ioDi-ce. nam kaže zadnja skica naše skuDine. Taka ioDica nas vsled svoiih na ramenih balonastih rokavov izrazito SDominia na modele emnirne dobe in Dodaia vsaki, še tako enostavni večerni obleki zanimiv izgled. • Mnoge modhe malenkosti izza časa naših babic, stooaio do dolgih letih Dozablienia v osDredie modnega zanimanja. Že lani so nas začeli sDominiati na stare čase razni »fichu-ii«. stifizirani ovratniki in male Dahliače. Nato smo videli anti-kiziran nakit, razne trakove in cvetlice v slogu devetnajstega stoletia. letos oa se bomo ukvarjali z vDrašaniem mufov. Taki ko- madi so aH oooolnoma krzneni afi Da iz blaza in ooremlieni s krzneno nrozo. Takisto imamo razne oblike, okrozle ali oodol-zovate. V slozu bidermaierske dobe ie muf često okrašen s šookom umetni cvetlic. S LJUlLJfiNfl KIJIVIItSRfl UUCP 2t U- Bar s parfumi ie zadnia luksuzna novost modnih salonov. Lakirana omarica vsebuie dolgo vrsto raznih Darfumov v brušenih steklenicah. Parfumi so silno raznovrstni, od najslajše- ga vonja razcvelih rož do trnkih dišav raznih »grenkih« Darfumov ie mnogo raz-ličkov. Prav tako so tu tudi razni flakoni in Daličice za mešanie. Tako ie torei vsaka dama. ki ie srečna oosestnica takega bara. v staniu. da si namesto cocktaila do mili volii sestavi svoi individualni Darfum za vsako dobo dneva in noči. Vprašanja in odgovor! G. L G. v D. Takšne vztrajne bolečine na več krajih bedra se javijo iz istega vzroka, namreč da je na oni strani prišlo do vnetja velikega bedrnega živca (n. ischi-adicus). Razumemo, da je pritisk na živec ali že v krajini medenice ali pa v podko-lenju in niže prav boleč in da izžarevajo bolečine celo v podplat. Bolečina se stopnjuje, ako se' bedro v kolku upogne pri iz-stegnjenem kolenu, ker se živec takrat mehansko draži, namreč nategne. — Zdravljenje bo moralo upoštevati vzroke te bolezni. čudno je, v kakšni vzročni zvezi se javlja ta išijas. Enkrat bo izzival te mučne bolečine pritisk kosti, ki je ravno tam obolela, kjer se ji bliža v svojem poteku živec, pri drugih se ne najde drugo kot trdovratna zapeka (trda stolica), vemo nadalje, da so z išijasom v zvezi neke bolezni ženskih spolovil; alkohol in drugi strupi prispevajo zopet svoje. Tam, kjer je vzrok znan, je s tem tudi podan pravec zdravljenja. V ostalem delujemo na bolan živec s salicilskimi spojinami, z dražečimi snovmi, z masažo, z elektriziranjem, z vodnimi procedurami, s parno kopeljo, radijsko kopel jo, z diatermijo ter priporočamo bolnikom specialna zdravilišča. Išijas in revma-tizem sta dve različni bolezni, ni pa vedno lahko ločiti drugo od druge. — Gdč. L. R. v L j. če že sami opazite, da je postala ro-ženica motna in da ne vidite več tako jasno kakor prej, ako si zdravo oko zakrivate, potem pa takoj k zdravniku. Glavobol je zelo verjetno v zvezi z očesno boleznijo, o kateri se ne moremo točneje izraziti, če nimamo drugih podatkov. Nevarnost je v tem, da ne bi vid trpel zaradi te meglice. V vašem interesu je, da greste takoj k zdravniku! — Kazen. Sadizem se izživlja na mnoge načine. Kazen je zanj prav ugodna prilika in pod krinko »stroge« vzgoje se skrivajo marsikdaj sadistični nagibi. — M. M. Brežice. Malokrvnost v tej starosti ne bi bila nič posebnega. Verjetno izvirajo vse druge težave iz tega zla (nerednosti, krči v želodcu in morebiti še kaj drugega). Da se ne bi stvar zavlačevala, bi nasveto-vali vseobči pregled (krvi, Rontgen itd.), morda še najbolje v kakem sanatoriju, da ste potem popolnoma na jasnem. V 2—3 dneh bo itak vse končano. — G. S. G. v K. Vsaka bradavica na obrazu, ki tako počasi, a stalno raste, je sumljiva na raka m ste svojemu zdravju dolžni, da vprašate svojega zdravnika za nasvet. Tem važnejša je Zakaj lasje izpadajo? Vztrajno delo znanstvenikov, da rešijo vprašanje, ki je vzrok jareranemu izpadanju las, je končno vencano z uspehom. Z marljivim kliničnim in eksperimentalnim preizkušavanjem je ugotovljeno, da igra substanca, ki je poznana pod kemičnim imenom CHOLESTERIN, ki se nahaja povsod v organizmu, usodno vlogo v življenju in prehrani las. Znano je dejstvo, da temenske lojne žleze dovajajo lasem Cholesterin, zaradi česar vpliva pravilno izločevanje teh žlez na porast, učvrščenje in življenje las. Ako ne izločajo te žleze zadostne množine Choleste^ rina, izgube lasje svojo čvrstost, stvori se prhljaj in kmalu začno izpadati. Često uporabljana zdravniška metoda, da se telo zunaj preskrbuje z onim mate-rijalom, ki ga organizem ne producira v zadostni meri, se izkorišča tudi pri zdravljenju las. Cholesterin, ki nedostaje lasem in temenu, treba je dovesti od zunaj. Ker deluje Cholesterin samo v najfinej- šem razredčen ju, je posebne važnosti, da se pripravi v tej oblikL In to vprašanje je srečno rešeno. Pred nekoliko leti pripravljen je danes že dobro poznan in mnogo uporabljan preparat TRILYSIN, ki odgovarja vsern zahtevam znanosti. Z uporabo tega sreCstva se nudijo temenu in lasem vse one substance, ki so potrebne za normalno prehrano in nego las, radi česar nosi tudi ta preparat ime biološki tonikum za lase, ker odgovarja potrebam življenja. Način uporabe je povsem enostaven: treba je zjutraj ali zvečer teme, ne samo las, namočiti s TRILYSINOM. Masaža ni potrebna. TRILYSIN se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših briv-nicah za ceno 75.— Din veliko steklenico, Din 42.— malo steklenico. Brošuro o preparatu pošlje na zahtevo brezplačno Mr. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ulica štev. 5. 12479 preiskava, ako vam je že 55 let. Vsako iz-žiganje ali drugo ravnanje je strogo zabra-njeno in zna imeti usodne posledice. — M. K. v Lj. Takšni dolgotrajni in zaradi tega že kronični katarji veznice so včasi prav sitni, ker izginejo njih sitni simptomi stoprav po nekaj tednih in se katar še povrne. Ni zadržka, da ne bi zdravili katar tako kakor prvič. Kamilice so za mnoge stvari prav dobre, ampak dvomimo, da bi v vašem slučaju kaj pomagale. Za odstranjevanje gnoja, ki se preko noči nabira v očesnem kotu, je boljša gorka voda z dodatkom milega razkuže/alnega sredstva, n. pr. borove kisline. Odpornejši slučaji pa se zdravijo po navodilih specialista. — Ga. D. K. v Lj. Izpiranje ušesa z navadno vodo je le tedaj dovoljeno, če ne utegne s tem nastati večja škoda kakor korist. Z gnojem se zanesejo eventualne bolezenske klice v srednje uho, ker je pogosto bobnič takrat že preluknjan ta so posledice takšnega vnetja srednjega ušesa nepregledne. Z gor-ko vodo in prejšnjim omehčanjem odstranjujemo le zgoščen loj iz sluhovoda. Ne delajte poskusov na otroku, ampak ga pelji-te v šolsko polikliniko, kjer imate itak specialista na razpolago. — G. I. T. v H. Spoznavanje bolezni v trebuhu je gotovo prav težko, ker utrdijo šele posebne preiskave verjetno diagnozo. Medicina ni matematika. Po krajini, v kateri se slučajno javijo bolečine, pride po navadi več organov v poštev in ni treba, da izzove organ botečine točno na kraju vnetja, temveč lahko v drugem delu trebuha kakor to opazujemo pri vnetem slepiču. Točno preiskavo trebuha izpopolnjuje še druge preiskave kakor kemijske in pa Rontgen. To je vselej prvi cilj, ugotoviti vzrok bolezni in postaviti diagnozo ,nato šele pričenja lečenje in ne narobe: najprej preiskušati vsa mogoča zdravila in ako niso hasnila in se je zamudil dragocen čas, potem pa še k zdravnika, Vsako obolenje v trebuhu zna biti resno in previdnost v početku bolezni je že marsikomu rešila življenje. Zdravnikovih imen ne priobčujemo. Pristopajte k jugosloveraskemu društvu za ppoočevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ženska bolnica. Radio Me^ek is programov Nedelja, 4. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. _10.30: Nekaj o vsakdanjem kruhu. — H: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Po-ročfla in plošče. — 15.15: Praznične ure. — 15.45: Slovenske narodne s salonskim kvintetom. — 16.45: Veseloigra. — 20: Pojoča žaga. — 20.45: Koncert na citre. — 21.30: Salonski kvintet — Vmes napoved časa in poročila. Ponedeljek, 5. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Med brati ki sestrami v Westfaliji. _ 19: Polipeptidi. — 19.30: Predavanje o tuberkulozi. — 20: Predavanje gen. ravnatelja dr. Ivana Slokarja »O sedanjem položaju na denarnem trgu«. Po predavanju opera »Tri-stan in Izolda«, plošče, do 22. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Koncert radio-orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 20: Pevski koncert — 20.30: Veseloigra. — 21: Koncert klasične glasbe. — 22: Poročila. — 22.30: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Prenos zvočnega filma, — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.55: Plošče. — 19.05: Prenos iz Brna. — 20.20: Violinski koncert — 21: Koncert orkestra. — 22.20: Prenos lahke glasbe iz Bratislave. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Plošče. — 20.15: Puccinijeva opera >La Bohemec. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. — 17: Plošče. — 20: Pevski koncert — 20.30: Veseloigra. — 21: Koncert klasične glasbe. — 22.30: Orkestralen koncert — BERLIN 20: Delni prenos dobrodelnega koncerta. — 21.10: Modemi pevski zbori. — 21.20: Ci-tanje. _ 22.30: Godba za ples. — KČNIGS-BERG 16.40: Koncert lahke glasbe. — 19.25: Godba na lutne v starih časih.. — 20.05: pesmi iz 15. in 16. stoletja. — 20.35: Literaren program. — 21.25: Komorna glasba na pihala. — Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 19.45: Lahka godba orkestra. — 20.30: Operni večer. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.35: Klavirski koncert — 18.10* Koncert salonskega kvarteta. — 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Orkestralen koncert — Koncert ciganske kapele s petjem. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Lahka glasba ki pesmi. Torek, 6. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, pioečq, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — tSk Plošče. — 19: Nemščina. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Napoved časa h poročila. BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Ko*v cert radio-orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 12,30« Plošče. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — PRAGA 17.55: Plošče.. — 18.25: Recitacije in piošče. — 19: Dramski večer. — 22.20: Kooeert lahke glasbe. — BRNO 19: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35C Simfoničen koncert — 19.30: Plošče. —. 20.15: Orkestralen in pe^gki koncert židovske glasbe. — 22.15: Lahka glasba iz Lvowa. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. — !6.5ft: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.30; Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — BERLIN 20.50: Veče* plesne glasbe. — K0NIGSBERG 16.45: Popoldanski koncert — 19.35: Koncert oper* nega orkestra. — 20.30: Literaren večer. — 21.10: Sluhoigra. — MuHLACKER 17.06« Popoldanski koncert orkestra in solistov. —* 19.45: Koncet xšramel« kvarteta ki radio-orkestra. — 20.15: Španska glasba na ploščah. — 21.15: Pevski koncert ki komorna glasba. — 23.10: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.25: Klavirski koncert — 18.10j Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.15: Igranje na cimbale. — 22.30: Koncert ciganske kaipele. — RIM 17.30: Vokalen n instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. —f 21: Operni večer. LlITZ-m PECI po izdatno znižanih cenah stalno na samo Ing. On zel) Ljubljana-šiška Bel jaška ulica St. 4, LASTNA LIVARNA IN TOVARNA »EMAJL« LUTZOVE peči za galvanično j nje in izdelavo tiranih predmetov kor: hišne številke^ občinske in uradne napise Itd. Sprejmejo se zastopniki! Tet 3252 Lutzove pefl 343 V gostih pri kralju Matjažu Olikani Slovenec. — »Prevozno sredstvo«. — Planinstvo in »črna kala«. — Odmor. — Kai ie skrbelo predsednika ob koncu fioletne sezone? — Sestop. — Wilchelm TelL — Idrijski žlikroii. — Saviničan. Močno sem se razveselil Dovabila nri-fcatelia Boža in ko sem stODil ob Dolnočni etri v mariborski brzi vlak. se mi ni niti sanjalo, da me doleti v tei dolgočasni vožnji temeljita lekcija iz knjige o »olikanem Slovencu«! Vsak človek si želi skromnega Drostorč-fca na trdi kloDi tretjega razreda in tako se ie zgodilo, da sem Drecei odločno ver-tikaliziral nekega gosDoda. ki ie dremal, udobno zleknien Dreko štirih Drostorov. O. kako kruto sem bil kaznovan! Dremevica se me ie lotevala, enakomerni takt koles me ie usoaval in kmalu sem t>!ul nad bajnimi Dolianami srečnega car-stva sna. Kmalu sem začutil nekai ugodnega ob svoii desni. Vleklo me ie nase. vleklo ko magnet In me ie oriteznilo... Sanjal sem orekrasne sanje! 2al. naenkrat ie vse minilo! Občutil sem neizrekljivo Draznoto. čudna mlahavost me ie obšla, kimal sem sem in tja — in naoosled — klonil. In ko sem se orebudil — o groza! Oba moja znanca - soootnika (na kloDi vis-a-vis) sta me Mičela istočasno in temeliito io&evatM »Nainrei nreženete soečega notnika. nato zasDite. se naslonite na novovstoDivšeza Dotnika kar meni nič tebi nič. in ko ta odide — se zleknete sami t>o kloDi (oreko treh sedežev) — veste kaj — s takim vedenjem Dač ne širite renomeia Slovencev! Ne — to res ni način afirmacije! Kai do-reče inozemstvo? (Potnika sta bila tujca) itd.« ZasDan in Donižan sem razmišljal svojo usodno naDako ter nie oosledice in odmev v inozemstvu. »Tam v Mariboru na kolodvoru« sem oo-Dil en sam čai. zavihtel sem se v Drazen vagon koroškega vlaka in med žalostnim razmišljanjem o svoji mednarodno-usodni vagonski afirmaciji sem utrujen zasoal. Ko sem odorl oči. sem ugledal na beli steni naDis: Prevalie. Jadrno sem skočil z vlaka in se ozrl okrog sebe. Jutranje solnce se ie borilo z meglami, ki so se Dodile do dolini in se brisale okrog vrhov, se trgale in izziniale med temnimi veiami mogočnih smrek na oobočiih. PristoDil ie mlad moški in me oobaral. če sem ta in ta. ki gre tia in tia na obisk. Pritrdil sem mu in oovabil me ie s se-boi. Tam v skladišču ie stala na ozkem tiru čudna kočiia riave barve. Vrata soredai. vrata zadai. Pokrita. Okna ob straneh. Aha. sem Domislil, to ie »orevozno sredstvo«. o katerem mi je Dišal Dirjan Božo! Stooil sem v derezioo m se namestil na kloni. Šofer ie oognal motor, ki zavzema ugodno mesto v sredini vozila in med ore-ceišniim rotjotom in šumenjem smo zdrknili t>o Drozi. iPtg1 * Vražji soak. ta-le derezina! Res da bi bilo dobro, ako bi ime' DOtnik med vožnio Dlombirana ušesa, toda motor ODravičuie svoi rooot s nrav značaino brzino! Ovinke oa iemlie z dovršeno dirkalno tehniko: v dveh ostrih, zao o rednih kotih nreseka še tako hud zavoj! Malo se le treba sicer oaziti. da ne razbiieš z zlavo kakega stekla — Da to ni važno! Tir Delie deloma ob cesti, tu in tam na zaviie v stran, da se izozne neootrebnim klančkom. Solnce ie nriiazno božalo to leDO. meni do tedaj neznano dolino in neDriiazne lastnosti »Drevozneza sredstva« me niso niti naimani motile, da ne bi mozel uživati le-Dote iesenskeza iutra te čudovite Dokra-iine. Narodna oesem menda res ni mozla izbrati značilneišeza oočivališča kraliu Matjažu in niezovi vojski kakor tu. v teh krasnih koroških zorah, kier ie narava razlila toliko veličastneza miru in nanolni-la Matjaževe arzenale s celimi hribi svinca! Kai nazlo smo nriroootali do Mežice, minili leDO. modenio šolo in se kmalu oribli-žali »Poleni«. Tu ie imel moi šofer nekai ODravka. Po kratkem odmoru Da io ie naš Rolls-Royce ubral oroti Žeriavu. Krasen oozled! Pred mano moderne rudniške naorave in koloniia. velika seoaraci-ia. oriDeta kakor tibetanski samostani ob strmi brez. zadai smrekovi zozdovi. nad niimi bele skale, ožariene od doDoldanske-za solnca. Šofer me ie odDelial v laboratorij, kier oriiatelj Božo med retortami. steklenimi cevkami in krozliami analizira in rezistri-ra vsebino Matiaževih arzenalov. Zaman sem se oziral med retortami in steklenicami da bi uzledal niezovo eterično Dostavo. Našel Da sem za svežeza in hitranieea doma ori toaleti. Ker ob sobotah v Žeriavu ne delalo, mi ie razkazal le visoke oečl ki so stalno ▼ obratu, moderno naoravo z visoko naoe-tostio za izkoriščanje svinčenih hlaoov in skladišča. ODOldne nas ie izborno Dostrezla zosoa Marta. Po obedu sem se docela oosvetil močni, dišeči kavi. Ponil sem tri (dokaz, da nisem Dlaninec) in na noti so se mi ore-cei oteDale. Indian s orikolico nas ie v dveh oartiiali odpremili do Polene. Poizvedovali smo dO našem olaninskem oredsedniku in povedali so nam. da io ie že oobrisal naorei. V dveh variantah smo naskočili Peco. Naoad naše nartiie ie bil v otvoritvi ne-•Dremišlien. Po strmem naskoku smo bffi orimorani kreniti v stran, celo malo na-. vzdol dokler se nismo vrnili na solidno* markirano not Soešno smo se vzneniali v hrib. Kmah, kmalu oa so oričele tiste tri čaše dišeče kave s koncentričnim napadom na mofe srce. Na svoio veliko sramoto sem zaostaja! za zosno Vilmo in zosdo Marto, da ne s?o-vorim o inženieriu-vodii. ki ie bil itak ooi kilometra nred nami. Nu — šlo na le vendarle. VBHe ia vfSSe smo se dvizak med krasnimi gozdovi. eio> Docent dr. Ivan Matko: Ureditev borbe proti jetiki po občeupravnem oblastvu n.*) V toliko razni načini, s katerimi so z upravnega vidika nekatere države uredile pobijanje jetike. Pri urejevanju takih m enakih vprašanj moramo hoditi brezpogojno po stopinjah velikih kulturnih narodov, nikdar puščajoč z vidika prvobitnosti nase države, kulturne stopnje našega naroda, njegovih šeg, navad in miselnosti, slednjič upoštevajoč v nič manjši meri ne le nase gospodarske sile, marveč tudi ogromne stroške, katere zahteva pobijanje jetike. Kajti za boj proti tej zavratni bolezni, ki predstavlja zaradi razširjenosti naše narodno zlo imajo krilate besede Napoleona: »Denar, denar in zopet denar«, sličen pomen kakor za vojskovanje. Zaradi tega nikjer ni tako utemeljena zahteva, da se naj dobro ogleda vsaka para, preden se izda v ta namen. Ba5 nam Jugoslovenom pa je v tem pogledu treba še .posebne pazljivosti, da ne stopimo tudi pri pobijanju jetike na opolzka tla iazne^a novotarjenja in nepotrebnega eksperimentiranja. Izogniti se moramo vsem neprilikam in paziti, da se nam s pobijanjem jetike ne pripeti tako, kakor s higi-jjeno s katere hipertrofijo danes ne vemo, kam in kako. Neizpobitno dejstvo je, da smo si "lede higiene — odkrito rečeno — izgradili vprav grandiozen ustroj, kakor ga po vsej Evropi enakega ne najdemo in ki upravičeno vzbuja splošno zanimanje, ki pa kljub temu vendar ne najde drugod vroče zaželjenih posnemalcev. V splošnem se lan-ko reče. da ima ta sistem poleg vseh tud! mnooo senčnih strani. Predvsem nam ni rešil niti enega izmed številnih socialnih problemov, ki "jih tvorijo naša ljudska zla in nadloge in naše ljudske bolezni, predvsem tuberkuloza. V praktičnem pogledu je bil preveč enostransko »higijfmski« opredeljen. Ni se pa istočasno polagalo na socialno medicino dovolj pažnje. Omenjeni sistem je 'ovzročena kvara milijarde in milijarde nepapravljive škode. Nje višina presega vse škode, prizadejane nam po katerikoli drugi bolezni. Višino te škode vedo najbolj ocenjevati naši socialno-zava-rovalni zavodi, ki so se iz tega spoznanja v hvalevredni meri postavili na čelo borbe proti jetiki, in sicer ne iz kakih sebičnih razlogov, krkae so!esinatLsne!niujdnyrl. oot razlogov, kakor se to tu pa tam napačno domneva, marveč zgolj iz skrbi za obstoj in bodočnost naroda in iz trdne volje, da mu tudi tu v vsem okviru možnosti pomagajo. Dalje nas v osredotočenju borbe proti jetiki sili veliko število skrbstvenih in oskrbovalnih naprav za jetične in po jetiki ogra-žene, s katerimi že trenutno razpolagamo. Poleg več zdravilišč za pljučno bolne imamo še zdravilišča za kostnobolne jetičnike, preventorije, dispenzarje itd. Število teh naprav dosega skoraj 100 in predstavlja v sklenjeni obliki prav mogočno orodje v tem boju. Da pa bodo te naprave dosegle docela svoj namen, je treba predvsem vj>ostavi-ti strnjeno vez ne le med njimi, marveč tudi z ostalimi napravami, društvi itd., ki jih je treba za pobijanje jetike posredno ali neposredno upoštevati. Pri današnjih razmerah in okoliščinah je ta vezava pri nas mnogo preplitka in nepopolna in potrebuje radi tega izdatne razširitve in poglobitve. Kratko rečeno, ves obstoječi sistem v borbi iproti jetiki visi pri nas še preveč v zraku, mesto da bi' slonel na trdnih, vzajemno zgrajenih tieh. Tudi ureditev posameznih naprav potrebuje temeljite remedure. Tako imamo n. pr. približno 60 dispenzarjev, ki pa so le de jure, ne pa de facto dispenzarji. Kajti večina izmed njih je v današnji obliki in z današnjim ustrojem bolj ambulatorij, in uščamo praktično udejstvovanje v dispenzarjih, ker jih bo čut sam dovajal na mesta, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Z ozirom na ekonomsko stanje naše države pa naglašam svoje stališče, da bi le v večjih okoliših dovolil lastno skrbstvo jetičnikov, dočim bi dal povsod drugod prednost združenemu skrbstvu, to se pravi združitvi skrbstva jetičnikov, otrok itd. v istih rokah, dejstvo, ki bi značilo ne le znatno razbremenitev našega budžeta,. marveč poglobilo tudi smotrnost in končni cilj razširjenega skrbstva. To stališče se danes splošno zavzema. Slednjič zahteva centralizacijo borbe proti jetiki v okviru ministrstva za narodno zdravje in banskih uprav tudi najnovejši pokret jugoslovenskih tuberkuloznih lig, da se združijo v enotno osrednjo ligo s sedežem v Beogradu. Ta sklap je bil soglasno sprejet o binkoštih t. 1. v Vinkovcih ob navzočnosti zastopnikov vseh lig Ln čaka le praktične ustvaritve. Tu bi bila na mestu primerna oseba pri centralni upravi, ki bi s svojim znanjem in s svojimi izkustvi, podkrepljenimi z avtoritativno močjo službenega položaja mnogo pripomogla k čimprejšnji Ln čim ugodnejši rešitvi tega perečega vprašanja v prospeh cele Jugoslavije. Klobuke jesenske novosti v raznih najnovejših barvah in oblikah ter razne športne čepice v lepi izbiri dobite v specijalni trgovini klobukov mibko bogataj, ljubljana STARI TRG 14 12442 Cene nizke! Solidna postrežba! Sprejemajo se popravila. Kako se je začelo Iz zbirke »Med padarji in zdravniki«. Izredno vroč ie bil ooznoooletni dan. god Dcbožne kraliice Ljudmile. 16. seDtembra 1S91. leta. Hmeli ie bil že obran in vsa naša dolina ie hitela, da SDravi dozorelo ota-vg. ki ie bila tisto leto gosta da bi io kača komai Drelezla. Travniki so bili vsi živi belo DredDasanih žensk. Kakor da izvaiaio Dioste vaie na telovadišču. so se gibale niihove roke in zibala obla ledia. ko so obračale dišečo otavo. da se ie šoDirila za niimi. Neka tiha umerienost ie bila v dnevu in ljudeh. Tudi Košmerlievi so SDlastovali tisti po-Doldan ntavo Dri šentruDerski cerkvi, da bo imela krava edinka tečne krme za zimo in dovoli mleka za šestsrlavo družino. V senci cod vrbo ie soala naimlaiša triletna Micika. Oče Tone. mizar, navajen kmetskega dela. ie važno priviial otavo v Dlastke in udarjal do eotovih z vilami, kakor da iih oečati. Za niim ie hitela zgrablievati drobir žena Francka, obilna čez nas. da ii ie vleklo krilo soredai za malo Ded višie od zadai. Težko ie soola v gladki solnčni pri-oeki. Za nio se ie opotekal 15-letni g0SD0-sk0D0ltni drobižek Milka ki ie bila ža vsa SDet v šoli. Sai ii ie bilo oditi že drugi dan nazai v mestne šole. Skelele so io neudela-ne dlani od gladkega grabliišča. Pa so naenkrat zastale materine grablie. Krčevito se ie uvila. Da se ni naslonila na grabliišče. bi se bila zgrudila. »Mama! Kai vam Da ie?« ie vzkliknila od strahu hčerka. »Nič. nič!« ie komai zastokala med stis- { njenimi zobmi mati. | Oče se ie Dočasi okrenil in sDOznal do 5 obrazu ženo: »Se ie že začelo?« »Boiim se. da bi me že takoi ne nrehi-telo ...« ie zaskrbela žena. »Kod le hodi ta voznik? Za četrto uro smo se zmenili, zdai na ie do vseh cerkvah že odklenkalo večernice. Kolenca oa ni od nikoder. Že SDet kie SDOtoma napaja...« se ie razhudil oče in kreoko pritisni! z vilami na Dlastek. »Da bi me le še tako dolgo oustilo. da naložimo.« ie zavzdihnila mati, ki io ie soostil Dooadek in ie vsa Dotna SDet poteg-nila z grabliami do travnem strnišču. Milki se ie nad vse čudno zdelo, kako da sta se starša Domenila nekai. kar ona ni Drav nič razumela. Kakor, da sta govorila v tuiem ieziku. Nad vse čudna ie kmet-ska govorica. Cankar ie nekie zaDisal: Za vsako deseto reč ie komai beseda, za največjo in naiglobio io Da ni. Res. ni ie! Ni je Da zato. ker ie ni treba! Kmet ne govori namreč kakor meščan in ne skleDa do Barbara, celarent. Darii itd. Vse misli gredo tako tiho svoio oot in se Dodzavestno stvariaio zaključki, ki dobiio življenje v eni sami besedi ali v odlomku stavka. Na novo se ie skremžil materin obraz in se ie zvilo nakaženo telo v krču. da ie ušel v trolieniu kalieni ženi neoblikovan krik: »Eee...« Ni se mogla več držati do koncu in ie zdrknila ob grabliah na ogra-bek. kakor na mehko Dernico. Oče ie Da Dlastil venomer naDrei. da bo. čim Dride voznik vsa otava sDlastovana. Milka ie stODila k materi in io ie gledala neumliivo Dovešenih rok in ni vedela ne kod ne kam. Ko ie Dooadek do dolgi minuti SDet ODlah- Izpod cene si nabavite zimsko manufakturo, osobito blago za ženske plašče od Din 45.— naprej. Razprodaja manufakturne veletrgovine JOS. RAVNIKAR Miklošičeva cesta 7 12441 damske glace Din 48.— damske triko Din 15.— moš. nappa-usnje Din 84.— moške triko Din 14.— damske flor od Din 9.— moške, trpežne od Din 4.— otroške po reklamnih cenah perilo po najnižjih cenah prodaja samo trgovina CIRIL A H LIN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. Rokavice Rokavice Rokavice Rokavice Nogavice naprej. Nogavice naprej. Nogavice Zimsko boko Dod nami so se svetile v oopoldan-skem solncu mežiške hiše. Kmalu smo dosDeli do leDega nlaninske-ea Dosestva. Gosna Vilma mi ie oovedala. da ie tu gostilna in da se bomo tu malo okreDČali. Hodili smo okoli hiše. klicali — nikjer nikogar. Končno ie le Drišel nek fant. ki nam ie Dovedal. da so gostilno ODUstili. oa tudi čaše mleka nam ne moreio dati! Sedli smo torei ored drvarnico. Dami sta pripravili okusen prigrizek. Prav v slast nam ie šlo. z inženieriem sva se posebno zanimala za prijazno zeleno steklenico... Pristna slivovka. ti zdravie Dlaninsko! Po dobrem okreočilu smo krenili z novimi močmi na Dot. Kmalu smo dosDeli do klopice ob ooti. nred katero ie še tlela žeriavica. Uganili smo. da ie tu ored nami počiva! naš planinski predsednik. Odprl se nam ie krasen razgled preko valovitih brd in skritih dolinic na strmo Urško. Nekam večeriti se ie že hotelo in naš vodia ie nriganial. Pot ie postajala vedno boli strma. naDor-na in skalnata, med resiem so se pričele beliti Drve lise snega. Zadnii !:lanec ored kočo ie res ves vražji. docela nas ie izčrpal in ko nam ie skoz smrečie posvetila skromna lučka, sem prav od srca vzdihnil: Preljuba moia Peca. kar dost' ie tega heca! V Ule-tovi koči ie bila zbrana že pestra družba. Naša »Drva variianta«. g. elektro-inženier in Božo ie bila se ve že tu. Omizju ie načeloval naš planinski Dredsednik. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru. Gosna Vilma nam ie DriDravila izvrsten rost- beaf. ki smo ga pridno in izdatno zamočili na veliko veselie planinskega predsednika: imel ie hude skrbi, kam bi s preostalo oi-iačo zdai. ob zaključku letne sezone? Božo ie nriiel za kitaro, zapeli smo. Im smo se izkazali na vseh ooliih: od preproste narodne popevke pa do naiboli kompliciranih komadov. Kar se tiče naše družbe, sva se Doslednia odDravila midva z Božom. Bila sva že v postelji oa naiu ie le nremagalo: Dovrnila sva se — malo Domanikliivo oDravliena — dol v sobo in ob nežnih besedah smo se razšli šele v ranem iutru. Dopoldne Da nam vreme ni bilo bogve kako naklonjeno. In posvetili smo se Dla- ninsko - zavednemu opravilu: pospravljali smo od letne sezone Dreostalo — Divo. Božo. Dredsednik in iaz smo se Dodali v hrib. da izberemo Drimeren Drostor za zadevo. v kateri sem bil oovablien. Izbrali smo res leno mesto Dod divnim. starim mecesnom. Rebus bene gestis smo se vrnili v kočo. ki ie ena naipriiazneiših. kar iih Doznam in naglo, naglo so minevale urice. SDet smo se razdelili v dve oartiii in — Driznam — mi od »druce« smo si Dri-voščili še šentianževca. V časovni stiski smo io ubrali kar čez urn in strn v dolino. Vendar smo med Dotoma Donudili našemu ostrostrelcu, gospodu V. Driliko. da se ie izkazal, kar ie občutil Dredsednikov klobuk. Bila je Drava Wilchelm-Tellska za-devščina! Bila ie že noč. ko smo se v dolini sestali z našo družbo in io mahnili preko Črne v Zeriav. Ko sem se drugi dan vrača! iz teh ore-leoih kraiev. me ie na Poleni čakalo še eno Dresenečenie. Predsednik me ie odvedel k davnemu znancu iz mladih dni. ki me ie Dovabil na dom in Dostavil Dredme skledo pravih, pristnih idriiskih žlikrofov! SDominiali smo se našega gnezda in le-Dih otroških dni tam ob zeleni Idriici. Prekmalu ie Dribrzel »Rolls-Royce« in me odpeljal na kolodvor. Nikdar se še nisem vozil s Saviničanom. Res. počasen ie hudo počasen. Eno dobro stran ima: če se le enkrat voziš ž niim. Da boš temeliito do vseh Dodrobnosti spozna! celo dolino. Saviničan ie torei nekako stvorien oo sistemu: ZeitluDe. PeetL nil. ie ušla materi trnka beseda: »Kakor iz kamna si Tona! Ti fnoi Bog. ti!« Svoi pot ie oče zaviial krhko otavo v Dlastke. ko ie menil, ne da bi se obrnil: Lei io. kako si čudna! Kai bo Kolenc ko-nia oasel ta čas. da sam splastim in zgrabim. Sai že tako če mrva odvolgniti. Mar si nrvič na tem in ne veš. da taka reč ni. kakor bi žakeli odvezal. Potrpi, da Dride voznik in naložimo otavo in tebe!« Dve debeli solzi so se ootočili do ožganem licu štiridesetletnice: »Sai bom skušala potrpeti. Pa ko ne veš. kako hudo mi ie. Milka bi nai stopila k Švajncnerici. Da pridem iaz domov in ona k nam. bom že komai počakala.« Oče se ie obrnil in ie bila mehkoba v niegovem pogledu in glasu, ko ie rekel: »Sai nisem mislil tako hudo. No. oa naj stopi dekle.« »Milka poidi k Švaincnerici — sai veš. kie stanuie. in ii reci. da io leno prosim, nai orecei Dride.« ie naročevala mati. ki se ie medtem že snet pobrala z ograbka. »Povej. kako boš rekla?« »Naša mama pustiio lepo prositi, če bi prišli precei' k niim.« ie nonavliala materin ukaz hčerka. »Dobro! Pa naglo hodi. — Kolenc se ie vendar oriribsal.« se ie okrenil oče in hitro Dlastil še zadnii zgrabek. Mati se ie urno pognala za niim in sta imela vse leno splastovano in zgrablieno. ko ie zavil voznik na travnik. Hitro so zmetali otavo na voz. Mati si ie do krvi grizla ustnice, da ni vekala ored sosedom. Seveda tudi temu ni ušlo nieno zviianie. toda napravil se ie kakor, da prav nič ne vidi. Ko so bile Da poslednje vile na vozu. ie ročno skočil z voza. da pomaga omagu-ioči materi Dri grablieniu. Ko so voz povezali in ograbili. ie pogledala mati hvaležno voznika: »Pomagajta mi gori. Nič dobro se ne počutim.« Ko so bili vsi triie z otrokom na vozu. ie rekel oče vozniku: »Poženi. Tona. Doženi. da bomo ciei doma!« Naglo se ie kolobitil in odskakoval dišeči voz do kolovozu. Mati ie bila v DOtu in ves siv ie bil nien obraz silne bolečine, ki ii ie stiskala drobovie. Ko so orišli na veliko cesto, ie ponehalo premetavanje. Ka- kor uspavana od nrestanih bolečin in prijetnega gibania ie ležala mati pokoina do-leg žrdi. gledala zoreča iabolka no obcestnem dreviu in božala spečega otroka Doleg sebe. Moška sta se soredai Dogovar-iala o vremenu in letini ter ie sedai ta sedai oni vrgel nagel nogled nazaj na voz. Komai so spravili doma mater v oostelio. že ie prišla Milka nazai z vestjo, da babice ni doma. da lovi nekje v hribih nad tovanio. »Oh. pa še to!« ie iavknila mati. »Po Prislanko boš moral!« »Če bo le hotela. Ko Da tako strežejo nanio.« ie pomišlial oče. »Za božio vol i o da io prosim, ii reci. Posamezni pari usnjenih rokavic izpod nabavne cene pri CIRIL. AMLIN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. 12498 Sama ie mati in vem. da mi ne odreče. Pa goldinar ii dai naprej.« ie priganjala mati očeta, ki se ie še obotavlial. Prislanka ie bila rdečelična ženica in znana pomočnica v ženskih strokah. Ker ni bila izučena. io ie seveda oblast oregania-la. Zato io ie tudi težko pregovoril oče kliub srebrnemu goldinariu. da ie prišla. Po dolgih urah priprav in obupnem stoka-niu matere se ie oglasil malo pred pol-nočio nov zeml.ian z protestnim kričaniem. Ko so ga krstili čez dva dni ie zapisal župnik Miha Plešnik v krstno knjigo: Janez. sin Antona Kača in Frančiške, rojene Lemes. Zraven ie oa pripisal v posebno rubriko: Mariia Prislan neizkušena. Tako ie utisnien za vse čase. dokler ne sne zob časa vseli dokumentov, poleg moiega imena sramotilni žig neizkušene babice. Zdi se mi. da ie bila baš ta okolnost usodna za vse moie živlienie. Komai se ie polegla botriia. že se ie oglasil v zgodniem iutru pod Prislankinim oknom orožnik. Po kratkem zaslišaniu io ie odvedl v Celie. kier so ii prisodili dva dni zaoora. ker ie pomagala meni negodnikn na svet brez patenta. Da so vedeli sodniki, koliko preglavic bom še delal človeški družbi, gotovo bi bili našli v svoiih svetiščih takšen oaragraf.da bi ne videla več belega dne. Mučenici človeštva nai bo pa v spomin ta zgodba. Janko Kač. DAMAM JE NEOBHODNO POTBEBEN Kjer je deloval in trpel Amos Komenski Lesno na Poljskem, v septembru. Tokrat pišem pred vsem onim. ki sem iim ored četrtstoletiem na ljubljanskem učiteljišču govoril o Komenskem. Ni bilo zame važnejšega poglavja v zgodovini pedagogike nego ie bilo poglavje o Komenskem in ne leoše ure nego ie bila ona. ko sem velikega Slovana sorem-lial no niegovih evangeliskih cestah. Se zdai čutim, kako mi ie domišliiia ogrinia-la besede: ...Lissa in Polen... Dort eing seine Bibliothek in Flammen auf«. »Lissa in Polen?« Da. na Poliskem! Na Poljskem ie bilo mesto v 17. stoletiu. ko ie živel Komenski. in na Poliskem ie danes, ko ie Poliska iz groba vstala, a poldrugo stoletje ie bila »Lissa in Preussen.« Polisko Lešno (Leszno) ie to. Ni daleč od pruske meie: tretia postaja na železnici od Vroclava (Breslau) oroti Poznaniu. Bilo je oo osmih zvečer, ko sem zagledal luči mesta. Torei še nocoj bom tam. kier ie deloval in trpel Jan Amos Komenski. mož hrepenenja! Mesto, ki šteje kakih 20.000 prebivalcev, živi še v sDominih na Komenskega. Stara klasična gimnaziia. ki ii začetki segaio v 16. stoletje, ima po niem svoie ime. Pred kalvinsko cerkvijo mu ie bil še v pruskih časih Dostavljen sDomenik. Pokazali so mi cerkev, kier ie Dridigoval — danes ^ katoliška —. in Drostor. kier ie nekdai stala šola — gimnazija, ki ii ie bil on rektor.^ Mesto izgleda dandanes novo. Ono. ki ga ie gledal Komenski. ie Darkrat zgorelo. Pooolnoma uničeno ie bilo v času solosne-ga »Potopa« Poljske okoli 1656. ki ie on-silil tudi Komenskega. da ie zODet vzel v reke Dotno palico... Tudi duševno se ie mesto od takrat iz-premenilo. Danes ie večinoma katoliško: le nekai Drotestantov — luteranov. se mani kalvinov (300 duš mesto predvojnih 1500). V časih Komenskega ie večina meščanov bila evangeliska. t. i. izpovedala ie religiio husitskih češkomoravskih bratov, ki iim ie Komenski bil duša. in kalvinov. Češkomoravski bratje in kalvini so se taktično zlili. . Ko sem v šoli govoril o KomensKern. nisem Doznal Lešna niti nisem vedel kak Domen ie imelo to mesto tudi za religiozno živlienie one dobe. Bilo ie to oravo zavetišče Češkomoravskih bratov in niih religiozno središče. Religija in šola sta bili spojeni in niuna zveza ie dala mestu pridevek novih Aten. T r - Lešno ie Droslavilo Komenskega. Iz Lesna ie zaslovelo njegovo ime. ko ie llo2» do 1641) v niem bil šolski rektor in pisal Dedagoška dela. vse v znaku evangeliia. Kalvinska cerkev ima arhiv, ki ima v sebi še nekai koresoondence nieeove m rokoDis »Clamors Eliae« (»Kriki Elijevi«;, prav za orav nebroi beležk in konceptov, vse samo Doživi Poljski. Češki, papežem itd., da bi slušali elas preroka. Ginliiva ie beležka, ki io ie napisal par mesecev Dred smrtjo »gost amsterdamski«, beležka o Dokopališču v rodnem mu domačem "^d"; kjer sta mu počivala oče in sestra... Tudi češki izvirnik njegove »Velike Didaktike« se ie nekdai našel tukai. Ves arhiv ie razkazoval in zgodovino religioznega živlienia v Lešnu obširno in temeljito tolmačil kalvinski Dastor g. V. Bickerich. star ali nenavadno bister nemški Dastir male svoie duhovne črede. Hotel sem čuti tudi Poljaka, odličnega do-znavalca krajevne zgodovine, dr. Svider-skeea. ali ga nisem našel, dasi sem se vozil celo par kilometrov iz mesta v sanatorii. ki ea vodi on. Nemška znanost, stoječa v službi politike, ie tudi v Lešnu zahtevala svoie žrtve, ali dvoiega ni mogla iz sveta spraviti: prvič, da se ie Komenski čutil Čeha. drugič, da ie Poliska v času. ko so Nemci vršili nai-hiviša verska nasilia. dajala zatočišče onim. kj so bili zaradi vere nreganiani ter da ie bil Poljak gospod mesta Lešna Leščinski, pokrovitelj Komenskega in niegov religiozni brat. prednik pozneišega kralia Leščin-skega in njegove hčere Mariie. francoske kraliice. Končno ista nemška politična znanost za ime »Lešno« ni mogla naiti druge etimologiie nego slovansko, če bi se pri »Lešnu« ne spomnili prave etimologiie. nas na nio opozori »Leščinski«: od »leske« -ri-haia in ie prvotno »Leščno«. kakor ie v sosedstvu »Lipno«: »Leščinski« ie pa od dališe tvorbe »leščina« ter služi danes tudi kot pridevnik imena »Lešno«. zato »Glas leščiniski«. časopis, ki izhaia v mestu. Da ie tudi »Lissa« od tega slovanskega korena. ie pač jasno, ali ie težko razložiti glasovni razvoj. Ko sem v šoli predava! o Komenskem. še nisem vedel, da ie »Lissa« poljsko Lešno. Zdai vem in pravim to vsem onim. ki sem jim nekdai govoril o »Lissi«. Nisem slučajno prišel v Lešno. nego ie to mesto bilo v moiem potnem načrtu. Hote! sem si ogledati krai. kier ie Komenski sanial svoie velike sanie o izpopolnjevani« človeka — sanial tako živo da so ga prevzele celo vizije device Kristine Poniatow-ske. ki je 27. januarja -1629 v Lešnu baje umrla in od mrtvih vstala, in viziie pro-gnanca krojača Štefana Meliša. ki ie v»» zionarno gledal bližnji padec Rima r» Habsburga... ^^^ Dr. Fr. llešič. Nova filmska diva M4 Ana Sten, ki je pričela svojo filmsko kariero v ruskem filmu, je »prestopila« v službo nemške film« ske industrije, kjer ji obetajo sijajno bo« dočnost Pristopajte k Vodnikovi družbi GOSPODARSTVO Znižanje banovinskega proračuna za 11*7 milijona Din v »Službenem Listu« kraljevske banske raz-na- uprave dravske banovine od 3. t m. so objavljene spremembe o banovinskem orora- "Cl ZU000 Din, na najemnine, kurjavo sveiiiavo, čiščenje itd. 100.000 Din m na bavood nosno izpopolnitev inventarja oO.OOO 1 U Proračun kmetijskega oddelka se zniža od 1,691.800 Din; od te vsote odpade med drugim na izdatke za kmetijsko, gospodinjsko .zobrazbo in gospodinjske uc.tpl^ tisoč Din. za kmetijsko nadaljevalno ^lst o 70.000 Din, za ureditev vzornih kmetij SO U-«oč Din za pospeševanje travnistva 50.000 Din za stioške za liceneiranje in prem tanje Plemenske živine itd. 150.000 Dnu« nabavo in vzrejo plemenske z,vrne »0.0TO D n za ureditev aospodarstva z gnojem 100.11 rro.ii cun prosvetnega 7.T:iža za S09.000 Din; _ od te vsote odpade med drug.m na stanarino MCiteljš.vu 220.000 oddelkn se vzgaja; '•("ii v i' dotacije aluhon^mnici. leškema ^onovicah in zavodu za slepo .,-co v Kočevju 90.000 Oin, na vzdrževanje ?r, inrh fl 150.000 l>< na potrMtfc:''« In -rir^kili šol 50.000 Din. na h-vatarje za neobvezne predmete na srednjih m meščanki. ib šolah 50.000 Din, na stroške za zgradho in popravilo cerkev 50.000 Din in M?tro® 7; ureditev vojaških pokopališč oO.OOO Dm. IV Proračun tehničnega oddelka se zmanj-žu za 1,691.800 Din; od te vsote odpadejned r!ru"im na prispevek banovine k vzdrzeva-rru ee-t, ki so v oskrbi sreskih cestnih odborov 1.200.000 Din; na stroške za nujna eradbena dela ob elementarnih nezgodah 100,000 Din, za nabavo, vzdrževanje in popravilo strojev za cestno službo in na stroške za sondažo terena 100.000 Din, na vzdrževanje poslopij, ki so last banovine, odnosno ki jih vzdržuje banovina 250.000 Din. 1 V. Proračun oddelka za socijalno politiko ju narodno zdravje se zniža za 3,859.000 Din; od ie vsote odpade med drugim na postav- ke za banovinske dečje domove v Ljubljani :n Mariboru 100.000 Din, za b&novinski vajeniški dom v Ljubljani 50.000 Din, za kritje osebnih izdatkov banovinskih Ln javnih zdravstvenih ustanov 500.000 Din, za plačilo oskrbnih stroškov 490.000 Din, za osnovne in položajne plače ter doklade 1,250.000 Din, za prispevek k pokojninskemu fondu zdravnikov in sester pomočnic 139.000 Din, za potne povprečnine zdravnikov zdravstvenih občin in sester pomočnic 100.000 Din iin za zdravljenje siromašnih v zdravstvenih občinah 160.000 Din. VI. Proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo se zniža za 499.000 Din od te vsote odpade med drugim na stroške za obrtne in trgovske nadaljevalne šole 75.000 Din, na podpore za pospeševanje tujskega prometa 40.000 Din, na stroške za pospeševanje hotelirstva in gostilničarstva 255.000 Din in na stroške za rudarsko šolstvo 50.000 Din. VII. Proračun oddelka za agrarne operacije se zniža za 100.000 Din, in sicer z zniža- nem stroškov za melioracije zemljišč 40.000 Din in stroškov za melioracije planin 60.000 Din. VIII. Proračun banovinskih dolgov se končno zniža za 2,400.000 Dim, in sicer pri anuitetah banovinskih posojil za 1,000.000 Din, pri stroških za obveznosti iz prejšnjih let 200.000 Din in pri stroških za obveznosti bivših okrajnih samouprav za 1,200.000 Din. To odločbo gosp. bana je odobril minister za finance z odlokom od 14. septembra t. 1. v sporazumu z gosp. predsednikom ministrskega sveta. Pregled redukcij proračuna po posameznih poglavjih nam daje naslednja primerjava: prvotni reduc. proračun I. centralni urad 12.42 12.00 — 0.42 II. kmet. oddelek 15.69 14.00 — 1.69 III. prosvetni odd. 6.79 5.89 — 0.90 IV. tehnič. odd. 35.44 33.62 — 1.82 V. Oddelek za socijal. polit. 27.27 23.41 - 3.86 VI. odd. za trg., obrt in indust. 3.21 2.71 — 0.50 VII. agrar. oper. 0.77 0.67 — 0.10 VIII. ban. dolgovi 8.00 5.60 — 2.40 IX. razni izdatki 6.75 6.75 — 116.35 104.66 — 11.69 Predlog za ureditev izvoza lesa Na seji osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev, ki se je vršila 18. preteklega meseca se je razpravljalo med drugim tudi o predlogih dravograjske konference gremijalnih sekcij glede ureditve izvoza lesa. Ker je ureditev izvoza velevažno vprašanje, je osrednja sekcija imenovala ožji odbor, ki je na svoji seji 26. pr. m. konkretno razpravljal o načinu organizacije našega izvoza lesa. Ožji odbor je sklenil predlagati gremijalnim sekcijam sledeči način organizacije izvoza lesa: Izvoz lesa naj se uredi s posebnim pravilnikom o izvozu lesa, ki ga naj izda in uveljavi ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta pravilnik naj bi moral normirati, kdo naj bo izvoznik in kakšne vrste lesa naj bodo pri izvozu vezane na določbe pravilnika. Kdo naj bo izvoznik? K temu vprašanju je zavzel ožji odbor naslednje stališče: a) Lastniki novih podjetij, ki bodo osnovana po uveljavljenju pravilnika, morajo dokazati petletno zaposlitev pri izvoznem podjetju kot praktikan-ti ali manipulanti. odnosno predložiti dokaz o absolviranju kake višje strokovne ah gumarske šole, kateri mora slediti vsaj dve-letna praksa v kakem izvoznem podjetju; b) Strokovne usposobljenosti v zgorajšnjem zmislu ni treba dokazati ob uveljavljenju pravilnika že obstoječim podjetjem, c) Podjetje mora biti po veljavnih predpisih trgovsko protokolirano. č) Ob uveljavljenju pravilnika morajo že obstoječa podjetja dokazati da so dosegla v enem izmed po-slovnih let naslednjo kapaciteto: 1. v mehkem rezanem lesu 2000 kub. metrov ali 2. v mehkem tesanem lesu 3000 kub. metrov ali 3. v drvih 150 vagonov. Lesna industrijska podjetja, ki predelujejo les do finalnega izdelka (zaboje, parkete in slično) in podjetja, ki izvažajo trd les so prosta, vendar pa morajo v celoti doseči v eksportu denarni ekvivalent ene prej navedenih točk. Izvoznik bi mogel biti torej po tem načrtu v smislu točke č) tisti, ki je izvozil v enem izmed prejšnjih poslovnih let ali 2000 kub. metrov mehkega rezanega lesa, ali 3000 kub. metrov mehkega tesanega lesa ali 150 vagonoft drv, odnosno gotovo količino mehkega rezanega, gotovo količino mehkega tesanega lesa in gotovo količino drv, tako da skupna kapaciteta vseh treh vrat lesa znaša 2000. 3000 kub. metrov odnosno 150 vagonov. Lesna industrijska podjetja in podietja, ki izvažajo trd les, bi morala doseči denarno vrednost kapacitete ene izmed zgoraj navedenih treh vrst lesa. Kakšne vrste lesa naj bodo ori izvozu vezane na dotočbe pravilnika? Na določbe pravilnika morajo biti vezane vse vrste mehkega lesa, navedene pod točko č) 1 in 2, drva, lesni izdelki in trdi les po določbah točke č). S pravilnikom je treba urediti tudi organizacijo izvoza. V to svrho je potrebno, da določi pravilnik osnovanje izvoznega društva, ki naj nosi ime: »Društvo lesnih izvoznikov dravske banovine«. To društvo naj tvorijo lesna podjetja, ki so se izkazala z zahtevanimi dokazili, to je usposobljenost, protokola-cija. kapaciteta. Člani izvoznega društva pa bi postali oni, ki predlože društvu: 1. izpričevalo o petletni zaposlitvi v izvoznem lesnem podjetju, odnosno izpričevalo o absolviranju strokovne ali šumarske šole in dokaz o sledeči dve. letni praksi v kakem izvoznem podjetju (podjetja, ki so bila osnovana nred uveljav- ljenjem pravilnika, bi morala predložiti obrtni list; 2. protokolacijsko listino; 3. podjetja, ki so obstojala pred uveljavlje-njem pravilnika dokaz, overovljen na predlog gremijalne sekcije od osrednje sekcije, da so dosegla v enem izmed poslovnih let zahtevano izvozno kapaciteto; po uveljavljenju pravilnika osnovana podjetja pa dokaze, da je lastnik podjetja vršil v kakem izvoznem lesnem podjetju najmanj dve leti prokuro ali ravnateljske posle. Društvo lesnih izvoznikov dravske banovine bi izdalo podjetju, ki predloži vse zgo-rajšnje dokaze, izvozno dovoljenje. Pravilnik o izvozu lesa, izdan po ministrstvu za trgovino in industrijo naj določa, da je dovoljen izvoz določenih vrst lesa le onim podjetjem, ki na obmejni carinski postaji predlože carinskemu uradu omenjeno izvozno dovoljenje. Vsak izvoznik naj bi zato v zmislu tozadevnih določb pravilnika predložil obmejni carinski postaji izvozno dovoljenje, ki ga carinski urad zabeleži im potem odpremlja za dobo enega leta vagonske pošiljke, ne da bi zahteval za vsakokratno pošiljatev predložitev izvoznega dovoljenja. Stremljenja, ki jih je v zgorajšnjih predlogih izrazil ožji odbor Osrednje sekcije, gredo torej za tem, da se izločijo od izvoza oni nesolidni domači in inozemski prekupčevalci, konjunkturisti, proti katerim se je vedno borila vsa reelna in solidna lesna trgovina. S tako ureditvijo izvoza bi se preprečil izvoz lesa po ljudeh, ki kupujejo in prodajajo les, ne da bi računali z režijo, zalogo itd. Preprečilo pa bi se s tem tu sladkorja (12®/oo kisline), rulandec 19% (9.3°/oo), silvanec 21»/» (10.5«/oo), beli burgundec 21.5°/« (10.3«/•»), modri burgundec 21.5°/» (11.5°/oo), sauvignon 21.5»/» (12>/w), laški rizling 19% (10p/<»), neuburgovec 21.5% (9.4*/oo). žlahtnina 17.5"/« (7.2°/oo), šipon 17.5% (13.5°/oo), oranževka 21®/« (8.5°/oo), kavščina 16% (11.5Vw), zgodnji rdeči veltinec 19% (11.7°/oo), Bouvierova ranina 21.®/« (8°/oo). Povprečna kakovostna pridobitev glede sladkorja znaša t drugi polovici septembra 3.5V», kislina pa se je zmanjšala za 0.5°/®o. Navedene številke dajejo spričo krasnega vremena, ki naj traja vsaj še 14 dni in kljub sedanji precejšnji kislini upanje, da bo letošnji pridelek pri dovolj pozni trgatvi kvalitativno zadovoljiv. = Zadetek letošnje vinske trgatve. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaSa z razpisom od 30. septembra, da veljajo lani določene smernice za določitev začetka trgatve tudi letos. Branje namiznega grozdja, torej grozdja za zoba-nje, se vrši po § 8. zakona o vinu, od- nosno po členu 26. pravilnika k temu zakonu lahko vsak čas, čim so dotične vrste grozdja dovolj sladke in užitne. Začetek splošne vinske trgatve pa določijo občinske uprave v sporazumu s pristojnimi sreskimi načelstvi, ki vodijo tudi evidenco in poročajo o tem do 25. oktobra kletarskemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Občinske uprave lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih vrst tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako podbiranje bolnega grozdja poznih vrst, da ostalo zdravo grozdje še bolje dozori. Poslednje je baš letos zaradi doslej neugodnega jesenskega vremena zelo priporočljivo. Pričakovati je, da bodo dobra vina, torej od čim poznejših trgatev, kolikor toliko šla v denar, slaba vina pa težko ali pa sploh ne. Slajenje moštov od trgatev pred določenim rokom je v vsakem primeru prepovedano in se tndi individualna dovoljenja za to ne bodo izdajala. = 99 insolvene v septembra. Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je v septembru registriralo v vsej državi 43 kon-kurzov (v avgustu 33, v juliju 53) in 56 poravnalnih postopanj (v avgustu 44, v juliju 51). Vsega je bilo torej v septembra 99 solrene nasproti 77 v avgusta (lani v septembru je bilo le 42 insolvene, in sicer 24 konkurzov in 18 prisilnih poravnav). V dravski banovini je drnštvo registriralo 2 konknrza in 9 poravnalnih postopanj, torej 11 insolvene nasproti 13 v lanskem septembru. Največ insolvene je bilo zabeleženih v savski banovini (28) in v dunavski banovini (27). — Kmetijska razstava v Kranju, ki bi se imela vršiti v začetku novembra, se zaradi nenadnih zadrŽKOv odgodi na nedoločen čas. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 13.1 milijona Din nasproti 17.0, 26.5, 13 in 27.9 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji zlatih deviz, ki so teden prej znatno padli, so se ves pretekli teden držali na nižjem stanju. Angleški funt je sredi tedna ponovno pričel notirati. Ob koncu tedna pa sta precej padli devizi Trst in Dunaj. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala tečaje, ki jih je dosegla ob koncu predhodnega tedna. Vče-r£j se je trgovala po 302—305 nasproti 295—305 ob koncu zadnjega tedna. V dolarskih posojilih pa je bila tendenca nemotena. Zagrebški tečaji so bili zadnie dni precej nižji kakor beograjski. 7% Blairovo posojilo se je v početku tedna naglo okrepilo do 62, potem pa je zopet popustilo na stari tečaj 50—53. Nadalje čvrsto se je obdržalo 7= Seligmanovo posojilo, ki se je včeraj nadalje trgovalo po 62. Popustile pa so 6% begluške obveznice. Devize. Curih. Pariz 20.15, London 19.75, Newyork 511.75, Bruselj 71.40, Milan 26. Madrid 45.75, Amsterdam 205.50, Berlin 119.25, Stockholm 120, Oslo 115, Kobenhaeen 115. Sofija 3.70, Praga 15, Varšava 57.25, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. 2752 otvorili smo na Šmartinski cesti novo moderno Ljubljana Prešernova ul. 1 Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina 11441 pnike za Jugoslavijo IŠČE tovarna jer-menja. — Ponudbe s podatki in referencami nasloviti pod »Kommis-sionslager 1030« na oglasni oddelek »Jutra«. 12451 jene Mi par tisoč metrov za poljsko železnico. Ponuditi na opekarno Comino, Škofljica. 12484 Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja ljubljena soproga, gospa Ana černe vdova Kuhelj danes dne 3. oktobra, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Ljubljana, dne 3. oktobra 1931. 12535 IVAN ČERNE, sodni poduradnik v. p., soprog V globoki žalosti naznanjava, da je po dolgi mučni bolezni v petek zvečer preminul najin preljubljenj soprog in oče, gospod ANTON KODERMAN major v pokoju Pogreb bo v nedeljo 4. oktobra ob y2 4. uri popoldne iz mrtvaške veže državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1931. 12546 FRANJA KODERMAN, soproga — MILENA KODERMAN, hčerka Zahvala Za izraze sočutja ob bridki izgubi naše ljubljene MAJDICE izrekamo vsem, ki so počastili njen spomin s številnim spremstvom na njeni zadnji poti, prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekam ge. Stampfl in ge. Jerič za njuno ljubeznivost in požrtvovalnost. Pragersko, dne 3. oktobra 1931. 12544 Žalujoča rodbina ZAVADLAV TEHNIK JOSIP BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada. Najugodneje kupite: kolesa, komplet, z dinamo lučjo .... Din 1700.— šivalne stroje, najnovejši model..... Din 2400.— gramofon Din 2000.—, Din 1000.— . . . Din 650.— radioaparate, 3-cevne, sprejemajo vse evropske postaje............Din 2800.— vsakovrstne gramofonske plošče, dele itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah. Prodaja tudi na obroke. Kupite takoj! 12525 v vseh modnih barvah a.&e.skaberne LJUBLJANA Zahvala Najtopleje se zahvaljujemo vsem onim, ki so lajšali trpljenje naše hčerke in sestre MILICE GABROVŠEK učiteljice vsem onim, ki so obsuli njeno mrtvaško posteljo z ne-brojnim cvetjem ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se še zahvaljujemo pevcem »Ljubljanskega Zvona« in pevcem opernega zbora za pretresljive ža-lostinke, č. duhovščini in gdč. Cačevi za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1931. 12545 ObLroSli.S^ GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, stric, tast, gospod Emerik Rattey ekonom In gostilničar dne 2. t. m. po kratkem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v starosti 63 let, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes 4. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku. V Vojniku, dne 4. oktobra 1931. 12542 Žalujoča Johanna Rattey, vdovljena Wretscher, roj. Rab, soproga — Anton Rattey, učitelj v p., brat, v Wildonu — Amalija Boldin, roj. Rattey, sestra, Sv. Lovrenc na Pohorju — Ivan Rak, svak, in ostali nečaki in nečakinje Demonstracije brezposelnih v Angliji Belgijski kraljevski par na kolonialni razstavi Stare ščuke BaJgijski kralj in kraljica sta prispela z letalom v Pariz na kolonialno razstavo, kjer sta si v spremstvu maršala Lyauteya ogledala glavne zanimivosti Najpožrešnejša izmed sladkovodnih rib je ščuka, ki se poleg drobnejših rib, žab, podgan in si. loti tudi domačih in divjih rac oziroma gosi. Na Ruskem je celo zabeležen žalosten konec štiriletnega kmečkega dečka, ki ga je pri kopanju zagrabila ščuka za noge in potegnila pod vodo. Ribiči po različnih slovanskih deželah so celo prepričani, da lahko obsede staro ščuko vrag, ki potem zalezuje ljudi ob reki. Te pravljice so najbrž nastale zaradi tega, ker učaka ščuka kot edina izmed naših domačih rib neverjetno visoko starost. Dokazano je, da živi ščuka v posameznih primerih do 300 let ali več! Prof. L. Sabanejev v klasičnem delu »Ribe Rusije« pripoveduje, da so ujeli leta 1896 v Moskvi pri snaženju ribnika v Ca-ricinu 2 metra dolgo ščuko z zlatim obročkom v škrgah. Na obročku je stalo v starinski pisavi: »Spustil car Boris«. To se je moralo zgoditi pred letom 1611! Največjo do sedaj poznano ščuko je zaznamoval na isti način cesar Frederik n. Rdečebradec v nekem jezeru blizu Heilbrona leta 1230. Ujeli so jo z mrežo leta 1497, torej 267 let pozneje. Ta ščuka je bila skoro bela od starosti, merila nad 6 m in tehtala 128 kg. Na gradu v Louternu je ohranjena njena svoječasno naročena slika, dočim sta okostnjak in zlati obroček v mestnem muzeju v Manheimu. Krasno perilo za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Zmagovalni film Nemški listi pišejo, da pomeni letno poročilo največje nemške kinotvrdke »Ufe« srečno izjemo sredi splošne krize. Kljub temu je morala »Ufa« vknjižiti med izgube vso zalogo nemih filmov v vrednosti 3,5 milijonov mark in kljub velikim izdatkom za nabavo zvočnega aparata, je izplačala letos 6 odstotkov dobička pri glavnici v znesku 45 milijonov mark. Kosmati dobiček znaša letno do 30 milijonov mark. »Ufa« veliko zasluži v inozemstvu in ima samo na Nemškem po 1.9 milijonov obiskovalcev dnevno, ali 60 milijonov mesečno. To pomeni, da obiskuje sleherni Nemec vsaj enkrat na mesec kinematograf. Podjetje je otvorilo 11 novih kinematografov in jih gradi še pet. Produkcija se je pocenila in je znašala letos 105 iger osiroma 187 tedenskih pregledov. Ali ste ie naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet44? Nikakor ne! Ampak dva ognjegasca v Los Angelesu, ki preizkušata v odelu iz azbesta nov gorilni aparat med plameni Tragedije pri selitvah ptic Vremenski preobrati in človeško zasledovanje ptic selivk Naši kraji so bolj poredkoma prizorišče maožestvenega umiranja ptic zaradi nenadnih vremenskih preobratov v dobi nji; hove 6elitve v južne kraje in ob njihovem povraitku. Pomlad, ko se selivke vračajo, in jesen, ko nas zapuščajo, prihajata dovolj počasi in brez burnih vremenskih preobratov, da ne utrpijo velike škode. Drugače pa je n. pr. v Severni Ameriki. New York leži n. pr. na 42. vzporedniku, približno kakor Napoli in ni čuda, da je jesen v njegovem pasu še tako poletna, da se drevesa često znova razcvetejo. Pomlad se tam dostikrat javi v polni moči že fe« bruarja meseca. A baš to postane ptičem lahko usodno, kajti lepo vreme jih zadrži dalj časa ali pa jih privabi bolj zgodaj, nenadoma pa udari zimsko vreme z debelimi snežnimi odejami in strašnim mrazom. V takšnih okoliščinah mora poginiti na mi« iijone in milijone ptic. V južni Kanadi te zgodijo takšni usod« ni preobrati zelo radi v zadnjih majskih dnevih, ko so bile glavne jate lastovic in pevk že prispele. Sneg tedaj ne more do« sti škodovati novemu zelenju, ptičji 6vet pa mora poginiti po treh, štirih dneh zimskega vremena, ne da bS mu mogel človek pomagati. To je ena stran velikih tragedij, ki jih doživljajo selivke ob času svojega odhoda in povratka Druga stran in nič manj huda pa je zasledovanje, ki so ga deležne v deželah, preko katerilh 6e selijo in v katerih ne uživajo zaščite. Te dežele so v Evropi malo ne vse, ki ležijo ob Sredozemskem morju, pa Severna Afrika Milijoni in milijoni ptic zapadejo takrat člove- ški požrešnosti. Ob prihodu v Severno Afriko, ko so vse onemogle od dolge poti preko morja, pa jih vrhu tega uničijo ne-številne domače roparice, ki jih že čaka; jo, in one ki so jih spremljale že na poti. Celo puščavni čuki, ki so vendar nočne živali, se takrat v lovu za selivkami spre« menijo v dnevne živali, mačke, šakali^ in druge živali jih pokončajo takrat brez števila. Hipni viharji, ki jih zalotijo jned pot; jo, so tudi ena izmed vedno prežečih mo* rilnih nevarnosti. In vendar selivk nikoli ne zmanjka. Vsa« ko leto jih odnaša iT prinaša v običajnem številu. To je mogoče edino zaradi njih plodovitosti m ker so vsaj v dobi, ko valijo, dobro preskrbljene 6 hrano in rešene vsaj največjih nevarnosti, med katere spada človek Zd; se. da so množestvena umiranja ptic ob selitvi in povratku po eni strani celo naravna potreba, da se preveč ne razmnožijo. Vojak v zadregi Berlinski »Borsen Kurier« pripoveduje smešno zgodbo iz bavarskih hribov. Vojaški oddelek s strojnicami je moral prenočiti v prenatrpani planinski koči Vojaki so spali v jedilnici na tleh. Poročnik pa je dobil zadnjo prosto podstrešno sobico. V sosednji sobici je spala neka turistinja iz Mo-nakovega. Ob treh zjutraj je prišel vojak budit častnika, a se je v temi zmotil m zbudil športno damo. ki je pričela kričati. Vojak se je hotel oprostiti in je v zadregi dejal: vProsim, gospodična, ali ni pri vas naš poročnik?« Od branjevca do kralja Pravljična kariera angleškega vnanjega ministra Readinga AH je bil kdaj sin malega židovskega branjevca nosilec diamantne krone indskih cesarjev kot zastopnik angleškega kralja v Delhiju? Nekdanji mornarček podkralj? Agent trgovine s krompirjem najvišji sod- do 1926, na zadnje krona temu pestremu, delavnemu človeškemu življenju: earl of Reading nosi purpur indskega podkralja. Danes je temu možu okroglo 70 let, a Anglija ga je v najtežjih dneh svoje gospodarske krize še enkrat pozvala na od- Med mnogimi starodavnimi običaji na Angleškem je tudi pečenje pitanega vola na ražnjn, ki ga potem poje vsa vas. Na sliki vidimo vaškega kovača v vlogi kuharja Policija razganja brezposelne demonstrante, ki so se zbrali pred parlamentom in v Hyde parku ter prepevali komunistične pesmi Iz uredniškega koša Vrbovo. Pozno ponoči je dospel pota® v neko gostilno, v kateri je že večkrat prenočil. Gostilničar ga je prosil, naj mu oprosti, da 'mu more tokrat postreči edino z jajci. »Kaj nimate več nasoljenega mesa, s kakršnim ste mi zadnjič postregli? Bilo je dobro,« je menil gost. Pa se oglasi gostilničarjev sin za pečjo: »To bf bilo pa še bolje, če bi nam vsak mesec poginila kakšna konjska mrha!« Karikatura lorda Readinga nik Velike Britanije in njen vnanji minister, najmogočnejši državnik na svetu? Kariera takšnega moža bi se videla pravljična, a je vendar gola resnica, je kariera moža, ki se imenuje lord Reading, vnanji minister v sedanji angleški vladi. Kot sin čisto majhnega židovskega branjevca v Londonu je nosil skromno ime Rufus Isaacs in gotovo ni slutil, da bo nekoč nosilec še vse drugačnega imena, ko je kot majhen nepridiprav pobegnil z očetovega doma naravnost med mornarje, že takrat pa mu ni dalo miru, hotel je doseči višjo stopnjo v človeški družbi in ko je postal 1877 v Magdeburgu zastopnik in na-kupovalec krompirja za trgovino svojega očeta v Londonu, mu še vedno ni dalo miru. V naslednjem času se je že vpisal na tehnične šole v Hannovru in v Bruslju, dokler ni spoznal, da mu tudi tehnična stroka ni usojena. Vrgel se je v juristične študije in s svojo ogromno pridnost jo je kmalu dosegel prvi vidni vnanji uspeh. Postal je odvetnik londonskega Templa in eden najboljši glasovitih kazenskih zagovornikov. Pa to njegovim sposobnostim še ni moglo zadostiti. častiželjen, kakršen je bil, se je dal izvoliti v parlament in je postal prijatelj in sodelavec Lloyda Georgea, ki je že takrat uteleševal nov slog v spodnji zbornici. 1910 je postal generalni državni pravdnik in z imenom »sir Rufus« plemič. 1913 nov tri-umf: postal je najvišji sodnik v britskem imperiju. A to je bil še vedno le začetek. Jurist, ki je postal v tem lord Reading, je presedlal v diplomacijo. Kot posebni odposlanec in vrhovni. komisar je odšel med vojno v Washington, kjer je imel priliko vplivati odločilno na velika vprašanja zavezniškega vojevanja. In po vojni, od 1921 Jesenska nedelja na Angleškem Ena kapljica umori 10.000 ljudi Zagonetni strupi primitivnih ljudstev — Vloga strupa v vojnah Vsak dan ena Moderni lajoar Lord Reading s svojo bivšo tajnico in sedanjo ženo ločilno mesto. Kot član zadnje Mac Do-naldove vlade se je preselil v Downing Street, v palačo angleškega vnanjega ministrstva Nekoliko dni prej je še slavil na svojem posestvu Deal Castleu — poroko. S svojo bivšo zasebno tajnico, za 34 let mlajšo Stello Charnaudovo, ki je bila njegova sodelavka v Indiji. In eden med prvimi, ki je ob tej priliki brzojavil svoje čestitke in voščila, je bil angleški kralj. Iz Londona poročajo, da 6e je dr. Gree-nu posrečilo iz gomoljik neke adenije sestaviti 6trup, ki ga zadošča ena sama kap; ljica, da umori desettisoč ljudi. Način izdelovanja tega nenavadno močnega strupa pa skuša vlada ohraniti strogo tajno, da se preprečijo morebitne zlorabe. Afrika že od nekdaj slovi kot dežela, kjer se izdelujejo najhujši strupi za puščice in drugo orodje črncev. Zlasti Buš-mani so razvpiti, da vare strahotno učin« kujoče strupe, ki jih uporabljajo bodisi na lovu ali pa v zavrafcnih borbah z nadlež« nimi vsiljivci iz soseščine. Toda tudi primitivna ljudstva na otokih Južnega morja in v Južni Ameriki se prav dobro ra-zumejt na izdelovanje takih snovi. Raziskovalcem teh krajev dolgo ni uspelo razkrinkati skrivnosti domačinov. Dandanes pa vsaj učinke posameznih strupov že dobro poznamo, čeprav je kemikom iz« delovanje mnogih strupov še vedno popolna zagonetka. Le toliko je zanesljivo dognano, da temelji učmek skoraj vseh puščionih strupov na alkaloidih, to je na dušiku sorodnih kemičnih spojinah, ki so v strupenih rastlinah, sem pa tja pa tudi v živalskem mesu. V medicini igrajo ti »lkaloidi zelo važno vlogo, jemljejo pa se *u seveda v prav neznatnih množinah. V 6trupu, ki ga uporabljajo Bušmani, pa ni glavna sestavina rastlinska snov, marveč kačji strup, ki se pripravlja 6 sokom nekega mlečka (Euphorbia candeiabrum). Radi pa upora bi j ao Bušmani tudi tepki &ak strupene amarilje (hematuss toxica-rius). Pigmejispriitlikavci osrednje Afrike pripravljajo svoj strup iz neke rastline, ki i ji pridenejo kačjega strupa, bube nekega ! hrošča, potlej pa se neke gosenice, ki jo j imenujejo ngva Po Stanlevevih poročilih i uporabljajo tudi 6trupe gnilega mesa in sokove neke vrste rdečih mravelj. V poročilih raziskovalcev se sploh večkrat ponavlja domneva, da dobivajo vse močnejše strupe iz skupaj segnitih kač, krastač, ku« žčaric, škorpijonov in tarantel. Tudi puščični strupi južne Amerike so rastlinskega ali živalskega izvora. V poreč« jih Orinoka in Amaconasa živeča indijan« 1 ska plemena, deloma pa tudi tista, ki pre-j bivajo v Peruju, se najrajši poslužujejo i proslulega strupa kurare. Ta strup človeka omrtviči in smrt nastopi zaradi zastoja srca. Tudi ta strup se izdeluje iz rastlin« skega soka, ki se mu pridene še kačji in mravlji strup. Indijanci Kolumbije se pa poslužujejo izločnine nekega žabjega pup-I ka, in strupa neke zelene kače, ki živi po ; drevju. Ti so tudi tisto pleme, ki se poleg loka mnogokrat poslužuje tudi dolgih cevnih pihalnikov za streljanje na divjačino, pa tud; v boju. Prav silno učinkujoče rastlinske 6trupe umejo izdelovati tudi divja plemena, žive« ča v gozdovih Sundskih otokov, zlasti na Javi in Borneu. Tudi te zalaga s strupom neke vrste strihnoza, poleg katere pa mešajo tudi sokove nekaterih drugih rastlin Neki tak strup, ki ga uporabljajo na Ma-laki, ne povzroča krčev kakor oni z Jave in Bornea, marveč učinkuje natanko tako kot kurare Zanimivo je zasledovati uporabo puščič-nih stru]/Ov v starem veku. Že Skiti so pomakali svoje orožje v razpadline glist in v splesneno človeško kri. Grki, Dalma-ti, Kelti in Galci so imeli vsi svoje specifične puščione strupe. Za stare Germane sicer pravijo, da so se posluževali zastrup« Ijenih puščic samo na lovu, a nikoli v voj« ni, vendar je pa ta sentimentalna trditev malo verjetna. Tud; Franki so 6treljald na Rimljane z zastrupljenimi strelicami, ker jim je bilo po sališki postavi prepovedano dvigniti zastrupljeno orožje le zoper lastni rod, ne pa tudi proti sovražniku. 2e v zgodnjem srednjem veku pa se je začelo v Evropi zastrupljeno orožje vse bolj opuščati, dokler ni ta nečloveška navada po« polnoma izginila. Seveda pa se dobri stari strup-" niso pozabili, marveč so se v novem veku zlasti v renesansi prav pridno uporabljali v političnem življenju. Današnjemu kulturnemu svetu 6e vidi uporaba strupov preveč barbarska, s čimer pa ni rečeno, da je današnji rod kaj plemenite^ ši. Namestu strupov se pač uporabljajo 6trupenj plini. Zoro voda proti sivim lasem! \ ts* / Ne barva, temveč vrača K/ sivim lasem prejšnjo na-' ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radiceva (Duga) ul, 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiv« naslove. (fifctff Šivalne stroje garancijo, kupite ugodno tudi J^tft &3cfc, £}ub1}ana, za rodbino, obrt tn industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke tvrdfci Poduk v vezeniu bresplačenl (Pa Zfie p*i rtafcupu šivalnih mtfojev na najbolfio »idmCo, in to h t ZSavcarjeva ul. i ' __Poduk v vezenin brezplačen! \ % % % Cela Evropa opčuduje PHILIPSOV APARAT 930^ Vsi evropski časopisi so poročal! o tej največji senzaciji na poljti radio-tehnike.« PHILIPS 930 je tu«. moderne zunajnosti, noderen v reprodukciji.« produkt prvega radijskega laboratorija v Evropi«- Iščite podatke od trgovcev z radio-aparati... poslušajte PHILIPS 930«. prepričajte se sami o tem, kako lahko se ravna z njim«, čudili se bodete niski ceni«. kokoiie, pnrje. gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJO Telefon številka 59, 4, 3, 60 Vsem, ki ste jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, ki ste položiii toliko pestrega cvetja na njeno krsto in ki ste nam izrazili, bodisi ustmeno ali pismeno, toliko tolažilnih sočutij — iskrena hvala. Prosimo Vas, ohranite še nadalje v svetlem spominu našo nepozabno 60ŽEN0 Sava — Jesenice, dne 30. septembra 1931. 12521 IVAN, IVANA ŠEGA, starši — NADA, BORIS, sestra in brat. i ■ 1" : . .V* 'V% ' Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne ljubljene Ingice I se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gdč. učiteljici Hafnerjevi, mnogoštevilnim darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. 12519 Šmartno pri Kranju, dne 1. oktobra 1931. Žalujoči starši VIKTOR in FANI ROZEHNAL in ostali sorodniki. proviziio nudimo za posredovanje pri prodaji dieselmotorja 25 Kp. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12478 Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBČAVER, specijalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 QQQQQQQQQ@QQQQ čdjemaCcem i$vett sZagteGa - Samo kdor v miru izbira, kupi dobro. Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se v stiski in naglici za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBERITE BLAGO DOMA! Tu imate dovolj časa, da si ogledate komad za komadom in vas pri tem nikdo ne more nagovarjati za nekaj, k*r vam ni po okusu. Zahtevajte zatorej našo kolekcijo tkanin za ženske kostume, plašče in obleke ta vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem pa sedite, izberite ono, kar najbolj prija vaši postavi ta okusu! Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne ta ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi kupite torej boljše blago za manj denarja. 2e nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. Največja trgovska in Izvozna tvrdka lagteb. s Ako ie nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno y rokah I 6750) hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5. 12447 OMUMdJL I • t i •». JiTšlUJšalrSJ /Uflit.tbMi. Cjcm& ^uKp/rta Ali■■■ Cenjenim damam se priporočam ta moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. Preobli kovanje 28 Din. Salon »La temine Chic«, Ljubljana — šelenburgova ulica Št. 61 290 Ležalne stole 340, f pomttfa W0 Dta Spalne fotelje Za zdrave in lepe zobe negovalno sredstvo — čisto, blago in izdatno, katero prodre v vse razmake, odstrani z zob nadležno rumeno plast, čisti in osveži usta, a zobem daje biserni sijaj in beloto. patent, (ftrae, ' gtiattare, modroee, portrij-ne mreie, ieleme noilj"« postelje ln tapetnižk« to-deli« radi n»j«*a*J« Rudolf Radovan tapetsBc Mesto* trg štev. 13 SAVON DENTIFRICE X ESD I5I-07S mE ERASMte OOMMNV (JMITEO. • LONOOM. Z a zimo rabite tople odeje Ne zamudite! Zahtevajte od Trgovskega doma Stermecki Celje štev. 20 veliki, ilustrirani cenik, v katerem so med drugim sledeče odeje: Ruž z molinom 120 Din, ruž z flanelo 130 Din, kambrik z molinom 125 Din, klot z molinom 128 Din, klot z klotom 132 Din, rožast klot s klotom 140 Din, nadalje tiger in flanel odeje, zastore, preproge in posteljne garniture po čudovito nizkih cenah. VELIKI, ILUSTRIRANI CENIK ZASTONJ! Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh9 Cetie malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 •Vaslore malih oglasov dobite takoj po izidu tista o podružnicah 9Jutra* 9 9 fZelfu, 9 «Vove«n *r»cs±u, 9 ISrbccljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Postrežnico iščem za 2 dni v tednu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43901-1 Mesar, pomočnika dobro izurjenega sprejme Ivan Zrimec, Bled. 439U6-1 Mesar, vajenca sprejme takoj Leopold Jesih, mesar v Medvodah. 43602-1 Plačilno natakarico z daljšo prakso v prvo vrstnih restavracijah, z do brimi spričevali, čedne zu naniosti in lepega nastopa, ki reflektira na daljšo službo, kakor tudi dobro servirno natakarico ki .8 res zmožna tiuega »erviranja, sprejmem takoj Ponudbe s sliko in točnim opisam dosedanjega sluz bovanja in življenja ua oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Dobra služba«. 43629-1 Služkinjo čisto in vestno, ki zna samostojno kuhati in lepo likati, vajeno finih sob. sprejmem v stalno službo k. dvema osebama. Javijo naj se le prvovrstne moči ni oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Služkinja Celje«. 43639-1 Šivilja izvežbana v izdelavi pletenin, dobi stalno službo. — Istotam sprejmem tudi pletiljsko učenko N.islov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43837-i 2 kuharski učenki sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43S45-1 Učenko pr:dno in pošteno sprejme takoj trgovina Petovia na Dunajski cesti. 43S48-1 Perfektno kuharico poleg sobarice. Iščem k družini 5 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43868-1 Perfektno kuharico s spričevali, ki je že služila v graščini, iščemo. — Ponidbe na naslov: Gozdni tirad K. Anersperga-Soteska p. Straža pri Novem mestu 43768-1 Službo natakarice dobi lahko tudi začetnica, stara do 25 let, ki mora biti čedna in poštena. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa služba«. 43770-1 Brivskega pomočnika solidnega, z znanjem nemščine, "za fino postrežbo t stalno službo, kakor tudi frizersko vajenko in brivskega vajenca spreime šimunac Jurij v Kranju. 43771-1 Damo izurjeno kuharico za prirejanje dr. Oetkerjevib preparatov pri trgovcih, sprejmemo. Biti mora stalno v Ljubljani. Izuči jo tvrdka. Stara ne sme biti nad 3.") let. Ponudbe s sliko na dr. Oetker. Maribor. Plača po dogovoru. 43781-1 Gospodično kot prodajalko, išče novo-otvorjena manufaktuma trgovina na odplačila. Po možnosti naj bi bila vešč3 tudi hrvatskega jezika. — Nast-op 1. decembra t. 1., plača do 2000 Din mesečno Reflektiramo samo na dobro moč. Pismene ponndbe z označbo točnega naslova na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodavnčica« 43782-1 Kroj. pomočnika dobro izurjenega — kakor tudi pridneira in poštenega vajenca s hrano in stanovanjem v h'š: sprejme takoj Vikt-or Krefl. Braslovče pri Celju 43798-1 Vajenca proti takojšnji plači sprejme Gustav Puc. kleparstvo in vodovodna instalacija. Ljubljana. Tržaška csta. 43158-1 Vajenko sprejme modni salon Ravnikar. Gosposka uli^a 4. 43745-1 Kuharico srednjih let. k' bi opravljala tudi vsa drusa hišna dela spre!mem takoj za S'avoni'o. Pon-idbe na naslov: Slane, Rogaška Slatina 43753-1 Tkalni mojster mlajši in marljiv, dobi stalno mesto- Ponudbe na ©.Tutra<- v Celju •pnd značko: »Organizator 250«. 43935-1 Mesar, pomočnika samo res dobro izurjenega tudi v sekanju mesa, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 43371-1 Brivskega pomočnika dobro moč. takoj sprejme Franc Vraničar, brivski mojster, Skofja Loka. 43943-1 2 mizarska pomočnika dobro izurjena sprejme takoj Josip Vengar, strojno mizarstvo. Siov. Javornik. 43944-1 Sobarico ki je že služila v boljših hišah in ima dobra priporočila, sprejmem. Ponudbe na Benko, Zemun, Kr. Petra 33. 43942-1 Učenko za šivanje in učenko ?.a strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov pove podružnica Jutra v Tr bovljah. 43939-1 Pridne učenke in sposobne gospodične snrejmVm. Damski modni salon Maria Primus. Kralja Petra trg 9.-I-, Maribor. 43951-1 Mlajša gospodinja zdrava in prikupne zuna njosti, ki se razume tndi ru pod »Na deželi«. 43923-1 dobi stalno mesto. Ponud b- s sliko je poslati na po družnico Jutra v Mariboru pod »Na deželi«. 4323-1 Služkinjo staro 20 do 25 let, vajeno vseh hišnih del in vrta, sprejmem k trem osebam. — Biti mora zdrava. pridna in poštena. Nastop takoj ali s 15. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43962-1 Čevljarskega pomočnika spreimem v stalno delo. Mora biti dobro izvežban v šivanem in zbitem delu. — Bevc Franc, čevljar. Kozje. 43961-1 Žensko mlajšo, ne čez 40 letno za privatno kuho in k 1 otroku sprejmem v stalno službo. Biti mora zdrava, poštena, vešča nekoliko pisanja in branja. Prednost one z nemškim jezikom. Nastop takoj ali pozneje. Pisati je na J. K. V. Trebnje, Dol. 43964-1 Deklico boljšo, iščem za takoj. Biti mora marljiva, redna za ves hišni posel, z znanjem kuhanja, po možnosti da govori nemško. Ponudbe poslati advokatu čopu. Vrginmost. Prosim, priložiti sliko. 43984-1 Mizar, vajenca sprejme Frane Krega.r, Viž-marje štev. 87 — St. Vid. Hrana in stanovanje v hiši. 43401-1 Perico snažno in pridno iščem za na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43826-1 Praktikantinjo za pisarniška dela išče tvrdka Franc Bar sinova, d. z o. z. 43786-1 Gospodinja inteligentna, zdrava in zanesljiva, ne preko 40 let stara, dobi službo pri samostojnem drž. uradniku na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44015-1 Šteparico in učenko sprejme Zalokar, Mestni trg št. 19. 44078-1 Vajenko za damsko krojaštvo iščem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44159-1 Slaščičar, vajenca takoj sprejme slaščičarna Pelieon, Wolfova ulica 14. 44094-1 Učenke za šivanje išče atelje »Juljana«. Rožna dolina, cesta VIII/26. 44,124-1 Učenko za strojno pletenje sprejmem v Slomškovi ulici 23. 44256-1 Kroj. pomočnika za splošno delo sprejme takoj škoberne. Trbovlje 2 44229-1 Pomočnico za damsko krojaštvo sprejmem v Rožni dolini, eest3 X/27. 44141-1 Pri čevljarskih strojih izvežban delavec se išče za takojšen nastop. Reflektira se na moči izvežbane pri »Frasmaschine« in čistilnem stroju (Aus-putz). Predstaviti se je od 11. do 12. ure pri tvrdki Maber, Tržaška cesta 9. 44240-1 Vajenca močnega, poštenih staršev, sprejme mizarska delavnica P. Fajdiga sin, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. 44252-1 Pridno dekle učenko, v delikateso. sprejmem takoj. Imeti mora dve meščanski šoli. Zglasiti se Bohoričeva ulica 13. 44222-1 Mizarskega vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44696-1 Kleparskega vajenca sprejme proti primerni plači M. Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 19. 44218-1 Šiviljo prvovrstno moč, sprejme takoj Modni salon A. Lombar, Celovška c. št. 53. 44227-1 Krojaškega vajenca in pomočnika sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44237-1 Kroj. pomočnika prvovrstnega za velike kose sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44262-1 2 kuharski učenki sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44364-1 Vajenko za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44276-1 Učenko zdravo močno, s predpisano šolsko naobrazbo, sprejme Jos. Divjak, rgcvi-na z mešanim blagom Ribnica. 44199-1 Krojaške pomočnike za sejmarska dela, izurjene posebno za delo zimskih sukenj. iščem takoj. Plača dobra, delo stalno. Fran Reisner. trgovec in krojač, Kopitarjeva ulica 1. 44160-1 Učenko za trgovino perila takoj sprejmem. Vprašati pri Hed. šare, Ljubljana, šelenburgova ulica 5. 44186-1 Trgovskega učenca in učenko lepe postave, marljiva in poštena sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Konfekcija«. 44239-1 Krojači prvovrstne moči za moško konfekcijo dobe stalno delo pri tvrdki »Elite«, Prešernova 7.-44207-1 Pletiljo in učenko takoj sprejmem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44303-1 Kuharico mlajšo, čedne zunanjosti, zdravo, močno, ki bi tudi opravljala druga hišna dela sprejmem. Reflektira se le na prvovrstno moč. — Dr. Hočevar, Celje, Prva hrv. štedionica. 44285-1 Vajenko se sprejme v manufaktur-no trgovino takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. 44282-1 Odvetniško uradnico z dobro prakso rabim takoj. Ponndbe na Kvas, odvetnik, Višnja gora. 44309-1 Vajenca za krojaško obrt sprejme J. Smerajc, Tržaška cesta 5. 44287-1 Krojaške pomočnike ki so dobro izurjeni za konfekcijsko delo sprejmem takoj. A. Horvat, krojač, Celje, Gaberje št. 3 44292-1 *I'4 Čedna deklica 14 in pol letna, poštenih staršev, z II. r. meščanske šole, govoreča slovensko in nemško, išče mesta v trgovini kot učenka, s hrano in stanovanjem. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena učenka«. 44217-2 1000 Din in radio aparat dobi oni. ki mi preskrbi stalno službo sluge, službo v tovarni, skladišču ali drugod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44179-2 Deklica stara 14 let, zdrava ln poštena, išče službe k enemu otroku ali pomagati v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44172-2 Šofer z večletno prakso, šolsko predizobrazbo, jezikovnem znanju, želi premeniti službo. — Sprejme tudi mesto inkasanta. skladiščnika ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe pod »Dela-zmožen« na ogl. oddelek »Jutra«. 44253-21 Slaščičar prvovrstna moč išče odgovarjajoče mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43834-2 Šofer-mehanik trezen, priden in vesten, želi službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43689-2 Šivilja za boljša dela, kostume, plašče obleke in perilo za dečke in deklice se priporoča. Gre tudi na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44299-2 Prodajalka mešane stroke, z znanjem nemščine, želi premeniti mesto v isto ali kakršnokoli stroko, takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša dobra moč«. 43861-2 Trgovski pomočnik pošten in priden, vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, zmožen tudi voditi trgovino, išče službo v mostu ali na deželi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen«. 43871-2 Trgovski pomočnik z dolgoletno prakso v delikatesni trgovini, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober pomočnik«. 43780-2 Gospodična z znanjem slov., hrv. In nemškega jezika. vajena vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, išče primerno zaposlenje. Gre tudi kot blagajničarka. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M. P.« 43790-2 Absolvent drž. dvorazredne slovenske trgovske šole. želi nastopiti takoj mesto prakti-kanta v špecerijski trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktikant«. 43131-2 Plačilna natakarica kavcije zmožna, išče odgovarjajoče mesto v Ljub liani, "alt boljši gostilni na deželi. Ima osebno pravico in potrebno prakso. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilna«. 43430-2 Mizarski pomočnik trezen in pošten, vešč v pohištvenem in stavbnem delu, išče stalno zaposlenje v mestu ali na deželi. Ponudbe na oerlas. oSdelek »Jutra« pod šifro »Mizarski pomočnik«. 43501-2 Kot šiviljska učenka bi šla 141etna marljiva deklica z dežele. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43671-2 Šofer začetnik, trezen in zanesljiv. išče kjerkoli službo ?a takoj. Gre tudi 1 mesec brezplačno. Govori tri jezike in je zmožen kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43642-2 Krojni pomočnik dobro izurjen, vojaščine prost, išče zaposlenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43655-2 Šteparica prvovrstna, išče službo. — Nastopi lahko takoj. Naslon? pove oglasni oddelek »Jutra«. 43259-2 Zobotehnik perfekten v vseh delili zo-botehnike, išče nameščenje Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nast-op takoj«. 43307-2 Šofer 23 let star, samski, vozač 9 prakso, vešč zadevnih popravil, abstinent, pripravljen vršiti razen šoferskih tudi druga opravila želi službe za vsako plačo. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 43954-2 loletna deklica poštenih staršev bi šla se učit kuhat ali šivat, k boljši šivilji. Ponudbe pod šifro Stanovanje in hrana v hiši« na oglasni oddelek Jutra. 43859-2 Bivši trgovec 45 let star želi mesto hišnika, oskrbnika, upravitelja ali skladiščnika. Cenj. dopise na oddelkn .Jntra« 261 20 Lepo posestvo 40 oralov njiv. polja tn travnikov ln 40 oralov gozda vse v enem kompleksu pri postaji Ko-~arae prodam Vprašati pri Ml*u B-'-o 'iču, Bosanski Prijedor 42031-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno na prodai. Naslov v /»glasnem •ddelku »Jutra« 43094-20 Vila na Bledu v najlepši legi. dvostano--aniska. z vsem komfor t<->m naprodaj. Ponudbe na A lam a Oonrnanv v L;uh1:a ni. pod »Vila«. 43482-20 Hiša v Ljubljani ?koro nova. s 3 stanovanji v S°ntpetprskem okraju na prodai. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 43531-20 Krasna vila še 16 let davka prosta, z velikim, zasajenim in are jenim vrtom, s 3 stanova nji. «koro nova. v Ljub Mani ugodno naprodaj. — N.i^lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43683-20 Enonadstropno h*?o novo. 5 minut odda':eno od železnice nrndam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43725-20 Hiša v Ljubljani » petimi stanovanji po tri r,tnrin: al" vlo-žnini knjižicam Naslnv v oglasnem oddelkn Jntra 43654-2" Kmetsko oosestvo r gostilno, blizu Iga po nizki ceni prodam radi - dhinskih razmer. — Po mtdbe na oglasni oddelek >.L'tra« pod »Gostilna«. 43660-20 Parno žago v zelo dobrem stanjn. na Dolenjskem blizu kolodvora ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 43242-20 Hišo v Mariboru na prometnem kraju, pripravno za vsako obrt, 2 avtogaraži, konjski hlev za 4 konje, po nizki ceni prodam. Naslov v o-gl. oddelku Jutra. 43949-20 Enodružinsko hišo kupim v Mariboru ali bližnji okolici. Pogoj: vodovod, elektrika. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra v Mariboru pod šifro »Malo hišo«. 43947-7 Malo vilo 5 sob. vrt 750 kv. m. na lepi solnčni legi, v bližini kolodvora prodam. Ponudbe pod »Solnčna lega« na podr. Jutra v Mariboru. — 43946-20 Kmečko posestvo lepo. 19 oralov, 1 uro od Ce!;a. v ravnini proda za Din SO.nriO Arzenšek. Ce-lie. Kralja Petra ce=ta 22. 43967-20 Hišo novo, tristanovanjsko. solnčna lega, urejen vrt ppr»pnj n-rv^-im. Naslov V ogl. odd Jutra. 43884-20 Gozdno posestvo krasno planinsko, obsto-. eče iz pribl. 100 oralov gozda, njiv in sadovnika. predam. Stanovanjske niše in gospouai.-o poslopje — vs,- v najlepšem stanju, prodam za Din 500.000. — Dopise na podružnico Ju tra v Mariboru pod pla ninski raj. 43924-20 Pozor, kupci! Radi družinskih razmer prodam prostovoljno novo zidano tristanovanjsko hišo električna razsvetljava, kleti, gospodarsko poslopje, obširen vrt. ob cesti blizu cerkve, šole, trga in kolo dvora. Pismenim ponudham priložite znamke iu pošlji te na podružnico Jutra, Tr bovlje pod »družinski dom«. 43941-20 Gostilno in mesarijo 5 posestvom, pripravno tudi zi trgovino (zemljišče in gezd, ledenica in led pri hiši), 5 minut oddaljen? od železniške postaje, v industrijskem kraju radi preselitve po ugodni ceni prodam. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 43934-20 Stavbena parcela ca 5500 kv. m v Studencih pri Mariboru naprodaj. Cena Din 60.000. Vpraša se: Muster, Studenci, vila Erika. 43931-20 Kmetija pri sv. Jakobu v Slov. Goricah, obsegajoča 30 oralov zemljišča: njive, travniki, pašniki, sado-nosniki, vinograd in gozd z vsemi potrebnimi poslopji je naprodaj z ali brez inventarja. Istotam prodam pašo držeče se kmetijo, ob-segajočo viničarijo in 10 oialov zemljišča: vinograd, njive, travniki, sadonos-niki in gozd. Vpraša se pn. šentjakobski dol št. 40. 43746-20 Hišo vilo, novejšo v Ljubljani, event. parcelo, oddaljenost od pošte največ 10 minut, kupim. Plačam s hranilnimi knjižicami Mestne in Kranjske hranilnice in delno z gotovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj 600.000«. 43985-20 Lepo posestvo pripravno za vsakega obrtnika. z več gospodarskimi stroji prodam radi selitve. Na pismena vprašanja ne odgovarjam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43821-20 Lena kmetija v bližini Domžal s približno 17 orali prvovrstnih nliv in eozaa, zidano hišo, lepim velikim hlevom ln druerimi pri-tiklinami prodam; ev. se istotam proda hiša z eostilno in trgovino. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra*. 44058-20 Več parcel po 500—1000 m*, naprodai tik kolodvora v Dev. M. v Pol;u. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44104-20 2 stavbni parceli naprodaj po 600 m5 na Kodeljevem. Materijal v parceli. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44117-20 Stavbno parcelo v Trzinu poleg kolodvora, 10 Din m!, ugodno za mizarje, prodam, skladišča peke Pevc Dob 61. 44066-20 Stavbne parcele pod graščino Bokavce na Dobrovi prodaja gospodarska pisarna Tri-buč na Glincah, telefon 2605. 44216-20 Posestvo veliko, za 4 živine, i hišo, pripravno za tr govino kupim. Din 130 do 170.000. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 44236-20 Opremljeno stanovanje 2 sob in kuhinje oddam na Marijinem trgu. Točen naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43611-21 35 hiš v Daruvaru in nekoliko stotin pose stev, gospodarstev, mlinov in trgo-vin v Jugoslaviji — brez provizije prodaja časopis »Daruvarčan«, Daru var. 44228-20 Parcelo blizu Vrtače ali Mirja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ltpa lega«. 44280-20 Parcelo r neposredni bližini ka varne Evropa in glavnega kolodvora, pripravno za hotel, trgovsko ali stanovanjsko paiačo etc. prodam. Plača se lahko v gotovini ali hranilnih knjižicah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najboljša naložitev kapitala«. 44304-20 Štiristanovanj. vila novozidana, z vsem kom-fortom. rentabilna, v Ljubliani naprodaj za 500.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44103-20 Posestvo z dvoma hišama, v katerih je gostilna, trgovina in uradi, prodam. Ponudbe na o?'as. oddW"k »Jutra« pod šifro »Lepi kraj«. 43974-20 MHn ali žago knnim. Ponudb" s ceno na naslov: Vek. Zibert. Zidani most. 44016-20 R'ša z gostilno Večja, šeststanovanjska. vi li podobna hiša. z dobro uspeva'očo gostilno, v neposredni bližini »Zvezde«, na križišču dveh promet nih cest. z lepim vrtom, ob širnim dvoriščem in vsem modernim komfortom zelo ugodno naprodaj. — Večji znesek kupnine lahko o=t.a ne na hipoteki. — Dobro rentabilna naložitev denarja Naprodaj le radi prev zema novej.i obrata. Pismene ponudbe na oglasni odd°lek »Jutra« pod šifro *T,epo in dobičkano«nn 28« 44208-20 Enodružinsko hišo z lepim vrtom prodam. — Pobrežie pri Mariboru. Nova ul. 7. 43956 20 Zidano hišo 5 tremi stanovanji in gospodarskim poslop:em ter v'ikim vrtom prodam. — Pob-ež;e. Stanko Vrazova ul. 23. 43953-20 Kupim parcelo Ljubljani. Ponudbe z natančnim opisom lege fn velikosti ter ceno ra ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resen, takojšen kunec«. 43372-20 Vila v Mariboru moderna, novozidana. davka prosta, s komfortnimi stanovanji in 8 % najemninskim donosom, n.inro daj Potrebno 500.000 Din. stanek hipoteka. — Ponudbe n« podružnico Jutra v Mariboru pod »Rol-n^a stanovanja«. 43355-20 Graščina v prvovrstnem zavarova nem in solnčnem kraiu. i>o! uro avtomobilske vožnje od Graza. 16 deloma opremljenih sob. stranski prostori. gosnndarsko poslop je, vrtnariia. star park in 20 iobov dobre zeml'e- ves v dobrem stanju, v gotovini potrebno le 50.000 šilingov. napTodai le zaradi delitve dodščine. Anton Walter. Graz. Han« Sachsgasse 10. Oesterreich 43950-20 Dvonadstropno hišo predvojno na otrln tik Zri-nirvca. z nekoliko lokali prodam. Pismene ponudbe pod K-1799 na: Tntcrre klaim. Zasreb. Masarvkova Posredovalci viklinče ni!. 43644-20 H;šico dvojtanoranisko. Zelena tarna, prodam al? zamenlntn enako ali enoc+annvani ®ko na dodeli. Ni«lov v o£l«neni oddelka Jutra. 43882-20 Fnonads+rormo hišo s tremi stanovanji, dobro vpeljano trgovino in velikim vrtom prodam. čisti donos najemnine 13 odst. Naslov v ogl. odd. »Jut^a« 44021-20 Fnonadstronjio bišo z ve* stanovanji in velikim vrtom poceni prodam. Ns«lov v oglasnem odd. »Jutra« 44022-20 Enonadstropno hišo in vrt v trgu Vojniku prodam. Hiša je dvostano-vanjska na solnčni legi, z elektriko, vodovodom in z zelo pripravnimi pritikli-nami. Dopise je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Mirno stanovanje«. 44290-30 Redka prilika Hišo, ugodna cena, zaradi selitve, petih stanovanj, lokala, Sv. Petra cesta, prodam. Tudi druge vile, stanovanjske, trgovske hiše, gostilne, parcele, trgovsko hišo prodam. V in dustrijskem kraju Slovenije, v hiši gostilna, pekarija, mesarija, kiju čavničarstvo, kleparstvo in žaga z lastno vodno močjo in 36 johov gozda. Cena 350.000 Din. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra cesta 27 v Ljubljani. 44245-20 Posestvo na Barju takoj zaradi selitve prodam. Okoli hiše je 8 oralov zemlje. Poizve se pri Franc žitnik, Beljaška ulica. 44210-20 Hišo visokopritlično 2 stanovanjsko, z lepim vrtom, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44211-20 Posestvo pol ure od LJubljane, prodam. Poizve se v Zg. Šiški 159, Kosovo Polje. 44212-20 oddajo Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam na Kodeljevem 22. 43899-21 Dvoje stanovanj po 1 sobo in kuhinjo, z vsemi pritiklinami oddani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43904-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43509-21 Več stavbnih parcel naprodaj na prejšnjem drsališču na cesti v Rožno dolino. Poizve se v pisarni dr. Luck-•n.anna Ljubljana. Er- j javčeva cesta 4. 44037-20 Parcelo v okolici Ljubljane primerno za 2 stavbe elektrika, vodovod že vpeljano, prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra« 43995-20 Kdo kupi polovico nove tristanovanj ske hiše v mestu aH posodi 160.000 Din na prvo mesto. Pod »Rentabilno« na oglasni odd. »Jutra«. 44140-20 Stavbni prostor solnčna lega, 10 minut od postaje Vtžmar-1e, poceni proda Stanko Novak, TacenJ 72. 44139-20 Načrte za stavbe j izvršujem ood ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni j oddelek »Jutra«. 316-20 Trisob. stanovanje }ddam s 1. novembrom. — Poizve se v dro-geriji Hermes. Miklošičeva cesta 30. 43605-21 Trisob. stanovanje komfortno, v novi palači na Miklošičevi cesti oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43S39-2! Stanovanje 2 sob in kuhinje, v pritličju oddam zakoncema, ki bi opravljala mala hišna dela, za kar bi bila temu primerno nižja najemnina. Vprašati med 12. in 14. uro v Streliški ulici štev. 7. 4J876-21 Dvosob. stanovanje zračno, z vodovodom, elektriko in vsemi pritiklinami takoj oddam na pošti Ježica pri Ljubljani. 43S93-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, predsobe in vseh pritiklin, z elektriko in vodovodom oddam z novembrom pod Rožnikom — oesta 1X749. 43765-21 Stanovanje z lepim lokalom, v novi hiši v Novem mestu št. 7 odda Josip Turk, trgovec. 43792-21 Stanovanje kuhinje in sobe oddam proti enoletni najemnini v naprej. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »4800«. 43730-21 Stanovanje štirih sob, kabinetom, kopalnico in pritiklinami ter pisarno s 4 sobami .posamezno ali skupno oddam za november na prometnem kraju. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Lokal«. » 41724-21 Stanovanje 4 sob, kuhinje, kopalnice, poselske sobe. velike predsobe in pritiklin, s plinom ter elektriko, v I. nadstr. v Dvorakovi ulici takoj oddam mirni stranki, ali za pisarne. Več se poizve v pisarni na Dunajski cesti štev. 25 (dvorišče). 43726-21 Enosob. stanovanje veliko, v suterenu oddam stranki brez otrok v Ein špilerjevi ulici štev. 23. 4:3665-21 Štirisob. stanovanje pod Tivolijem oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43240-21 Stanovanje 2 park. sob, kuhinje, kopalnice in pralnice z elek. vodovodom oddam takoj mirni stranki. Naslov v ogl. odd. Jutra. 43890-21 Stanovanja moderna, s tremi, štirimi in petimi sobami, vsako s kopalnico in pritiklinami, v središču mesta, oddam. Beethovnova in Gledališka ul. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutr:,; pod »Stanovanje 7-1.15. 44013-21 Dvosob. stanovanje v vili. 6 minut od re-mize Zg. Šiška 205 oddam za 500 Din. 44045-21 Štirisob. stanovanje v centru Ljubljane oddam s 1. novembrom 1931. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43865-21 Stanovanje solnčno, 3 sob, kopalnico in vseh pritiklin, v novi vili oddam s 1. novembrom Poizve se v oglas, oddelku »Jutra« ali v trgovini Sin-ger, Šelenburgova ulica J. 43994-21 Stanovanje sob9 in kuhinje, v suterem takoj oddam. Poizve se v Einšpilerjevi ulici štev. 15 44079-21 Stanovanje 1 ali 2 sob, z novembrom oddam na Jezici štev. Si. 44091-21 Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami oddam takoj v najem. Prodam pa dobro ohranjen železen štedilnik. Savlje štev. 50. 44114-21 Stanovanje 2 eob, kabineta, kuhinje, shrambe in vseh pritiklin oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44115-21 Stanovanje 2 sob. predsobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. novembrom družini brez otrok. Grebene, Vel. čolnarska 15. 384 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam. Zeleznikova ul. 8. prej Stanko Vrazova ul., Pobrežje pri Mariboru. 43952-21 Stanovanje »obe in kuhinje in pritiklinami oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 45850-23 Sostanovalca najraje g. akademik*, sprejmem k ves dan odsotnemu, zelo mirnemu gospodu. Prost vhod, elektrika. Naslov v ogl. odd. Jutra. 43670-23 Stanovanje 2 sob in kuhinje cddam v Rožni dolini, cesta XV/oO. 43993-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, pri postaji v Polju št. 64 oddam s 15. okt-obroiu stranki brez otrok. 43980-21 Dvosob. stanovanje oddam tik železniške postaje v Črnučah štev. 92. 43703-21 Stanovanje 3 sob, kuhieje in pritiklin, poleg univetr.e oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44131-21 Dvosob. stanovanje in enosobno. v pritličju se takoj odda v št. Vi«» du nad Ljubljano, 5 minut od železniške postaje. Poizve se nasproti kolodvora številka 100. 44044-21 Stanovanje kuhinja, soba s parketi in pritiklinami, oddam takoj. Je suho, zdravo in zračno. Podrožnik, cesta 1X 30. Poizve se v ponedeljek. 44007-21 Solnčno sobo oddam mirnemu, solidnemu gospodu. Poizve se od 11. do 1. ure v Florianski ulici 11, I. nadstr. 44137-23 Stanovanje 2 sob, kabineta, predsobe in kopalnice, celo I. nadstropje oddam s 1-5. oktobrom pod Rožnikom, cesta IX/35. 44072-21 Dvosob. stanovanje solnčno, zračno in čisto oddam. Poizve se v Slomškovi ulici 10. Kodeljevo. 44025-21 Dve stanovanji eno trisobno s kopalnico in pritiklinami ter eno dvosobno s pritiklinami od-d:.m v Rožni dolini, c. IV št. 21. 44024-21 Stanovanje 2 sob, f^edsobe. kuhinj« in pritiklin oddam s 1. novembrom stranki brez otrok na Dunajski cesti št. 86/L 44061-21 Stanovanje 2 sob. kuiinjo in pritiklin, z vodovodom ter elektriko oddam za 600 Din v Rožni dolini, cesta V'31. 44167-21 Stanovanje S sob, kuhinje in pritiklin, s novembrom oddam v Grablovčevi ulici Ste v. 18. 44257-žl Stanovanje obstoj«če iz 3 »ob in pn-tillin, t 1. novembrom ali pozneje odda gospodarska pisarna Tribuč oa Glincah. cesta 6, tel. 2605. 44216-21 Stanovanje oddam takoj. Ponve panfa. iščejo Trisob. stanovanje z veemi pritiklinami, v sre dirii mesta išče tričlanska obitelj za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 43874-21/a Stanovanje sobe in kuhinje, v bližini Stadiona ali v Sp. šiški išče mlad zakonski par z novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43S08-21/a Zakonca brez otrok iščeta stanovanje 2 sob (event. 1 večje s kabinetom), kuhinje, kopalnice in pritiklin. a 1. novembrom aH decembrom — v prvi vrsti pod Tivolijem. na Mirju, Trnovem ali blizu dolenjskega mosta. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna Stranka«. 43438-21/a Stanovanje 8 ali 4 sob, išče mirna stranka Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43657-21/a Stanovanje večje, ali vilo najamem na večletni kontrakt. — Posredovalci se nagrade. — Cenj. ponudbe na Ma rit>->rsko tekstilno tvornico, Maribor-Melje. 43922-21a Državni vpokojenec želi stanovanja dveh ma lih sob ali »obe in kabineta, kuhinje in pritiklin za november aH december za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod Strojevo dja. 43638-21 a Stanovanje X vrtom, primerno na deželi, oe predaleč od železniške postaje, želim event. kupim hišico z vrtom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro >Penzijoner z ženo«. 43396-21a Stanovanje 2 sobno išče odrasla 3-članska družina najraje Tabor ali Bežigrad. Fonudbe na t oglasni oddelek »Jutra« pod »Tabor aH Bežigrad«. 43959-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom in vrtom ter pritiklinami išče mirna in poštena družina štirih odraslih oseb. Cena zmerna. — Plača tudi naprej. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Severozahod«. 44038-21a Enosobno stanovanje ali prazno sobo Iščem takoj v bližini Ubožni-ce ev. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Trgovka«. 44223-21a Sobo in kuhinjo ali 2 prazni sobi. kamor bi M event mogel postaviti štedilnik išče mirna stranka — najraje kje v trnov ®ki ali šentjakobski okolici Navesti je treba tudi eeno Naslov je poslati na -gl oddelek »Jntra« pod ariranim vhodom takoi oddsm stalnemu gospodu v Florijanski ulici št. 31/T 44095-23 Sobo opremljeno ali prazno oddam v Zeleni jami. Prešernov, ulica 23. 44097-23 Sobo lepo opremljeno, z vhodom iz stopnjic, za 400 Din mesečno oddam na Idrijski cesti 14/1. 44138-23 Pisarniško sobo v drugem nadstropju v Gledališki ulici št. 8 odda tako; Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani 44081-23 Kabinet » posebnim vhodom, pri Tabom oddam sospndu ali jasrvndični Ilirska ulica 17 nod pritličje. 44100-23 Sobo r»oT>olnoma prenovljeno — zračno in solnčno tako' oddam. Poizve »e v parni nekarni Pretnar. Tržaška c. št.. 24. 44128-23 Opremljeno sobo nporabo kooalnice. ev klavir, v centru mesta oddam s 15. t. m. eni ali 2 osebam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44028-33 Mirnega gospoda aH dijaka sprejmem kot sostanovalca v sobo s posebnim vhodom, ev. s hrano. Center. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44119-23 Prazno sobo veliko, solnčno, poseben vhod, elektrika, parket, I. nadstr.. v centru, oddam s 1. novembrom. Prostor za umivanje na razpolago. Event. souporaba plina v kuhinji. Tramvajska postaja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44085-23 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnjišča oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44043-23 Prazno sobo z balkonom posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam s 1. novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44056-23 Lepo sobo oddam 2 gospodičnama na Sv. Petra cesti št. 49, levo 44071-22 2 opremljeni sobi oddam boljšim irsebam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44026-23 Prazno sobico s posebnim vhodom oddam v S!omškovi ulici štev. 1, Kodeljevo. 44033-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelkn .Jutra«- 44035-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, v bližini oolnice in Tabora oddam 1 aH 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra'.. 44047-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam v Koritkovi ulici 34. 44049-23 Sobo oddam v vili nasproti Le-onišču, 4 minute od tramvaja — Na Kodeljevo 13. 44031-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo oddam gospodu na Sv. Petra cesti št. 81. 44249-23 Lepo sobo oddam takoj samo boljši gospodični v Pražakovi ul. št. 11, levo. 44235-23 Kot sostanovalca sprejmem gospoda v Ve rovškovi ulici 51. pri novi cerkvi. 44209-23 Sostanovalca s hrano aH brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/n, levo. 44188-23 Lepo sobo solnčno, oddam stalnemu 2ospodu na Gruberjevem nabrežju št. 16. 44189-23 Opremljeno sobo takoj oddam v židovski stezi št. 6/IT. 44184-23 Zračno sobo novo, lepo opremljeno, oddam takoj dvem damam. ev. tudi s souporabo kuhinje ali tudi ■"zamem dve boljši gospodični, dilaklnjl v vso oskrbo. Krekov tre 10, H. nadstr. 44254-23 Ooremlleno sobo odd.im bolišemu. gospodu na Mirjn. Groharjeva ulica št. 16. 44182-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam. Naslov v oglasnem ^ddotVii »Jntra«. 44169-23 Lepo sobo v centru mesta takoi oddam solidnemu gospodo. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 44173-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove "►srlasni oddelek »Jntra«. 44162-23 Sostanovalko noceni »prejme s i?!, oktobrom gospodična na ?ab-jaka it. VL 44163-23 Sobo veliko in zračno, * poseb nim vhodom oddam. Na siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44148-23 Sobo bliža bolnic« oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44151-23 Lepo sobo opremljeno. 1 ali 2 solidnima gospodičnama oddam v Kolodvorski ulici 1.1/1, desno. 44241-23 2 sobi opremljeni ali prazni takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 44070-23 Dve sobi prazni, mesečni, pripravni za pisarno oddam. Komenskega ulica 10. 44062-23 Opremljen kabinet s kopalnico oddam gospodični v Herbersteinovi ul. št. 24 (koncem Stadiona — avto 1 Din). 44161-23 Mesečno sobo za 300 Din oddam s 15. oktobrom stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44267-23 Na stanovanje sprejmem vajenca ali študenta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44268-1 Opremljeno sobo s separatnim vbodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44275-23 Sobo na Trnovskem pristanu 4 oddam boljšemu gospodu. 44278-23 Sobo z elektriko, pajketom, centralno kurjavo io posebnim vbodom, v novi stavbi v ci-ntru mesta oddam. Dvigalo v hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44301-23 Sobo tpremljeno ali prazno — komfortno, oddam pri Mest-em domn, Kapiteljska 3. 44300-23 Prazno sobo s centralno kurjavo, separirano, primerno za pisarno ali v društvene svrhe, ob najpromet-nejšl cesti Ljubljane oddam. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 44183-23 Sobo lepo opremljeno za enega gospoda oddam v bližini Zvezde. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44202-23 Zračno sobo z dobro hrano, v bližini Sv. Krištofa, išče soliden gospod s 15. oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44168-23 Gospode sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni odd. »Jutra« 44158-23 iščejo Opremljeno sobo v 3redini mesta išče mirna gospodična s lo. oktobrom. Zaželjena nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43844-23/a Separirano sobico v bližini glavne pošte išče gospodična s 15. oktobrom Ponudbe z navedbo cene na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za stalno«. 44090-23/a Prazno sobo strogo separirano, v centru mesta iščem. Ponudbe pod »Samski« na »glasni oddelek »Jutra«. 44107-23/a Prazno sobo solnčno, separirano, išče v mestu samostojna gospa. Ponudbe pod »November 250 — 300« na ogl. odd. »Jutra«. 44086-23a Dva akademika iščeta sobo, event. z zajtrkom. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Lj. Jakše. Univerza. 44155-23/a Svetlo sobo v prvem nadstropju iščem v bližini univerze z diva-nom s 15. oktobrom aH 1. novembrom. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celju pod: »Snažna«. 44295-23a I DvpM Drž. uradnik na deželi, želi upoznati -impatično do 26 let staro gospodično, srednje rasti. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •333«. 43598-24 Mlad trgovec m veleposestnik, z višjo izobrazbo — želi spoznati mlado damo. Gospodične z dežel« imajo prednost. Dopise pod šifro »Dama 31« na oglasni oddelek »Jutra« 43879-24 Ženitve in poroke posreduj« najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3 — Informacije in prospekte pošilja proti vposlaoi poštni znamki za 10 Din. 213-24 Gumi-nogavice najcenejše in v veliki iz biri dobite samo pri Adeli Besednik. Ljubljana Selen bnrgova ulica štev 6. 43666-34 GumJnogavJce naJceneISe ln v veliki Izberi dobite samo pri Adeli Besednik. Llub-Hana. Selenbur«?ova ulica St. C. 43666-24 Dva gospoda želita iuauja < dvema gospodičnama v starosti do 20 let. Dopise na oglasni oddelek pod »Kranj«. 43870-24 Katera dama mi posodi za d»t>o tren mesecev Din 3000.— proti dobrim obrestim. Cenj. do pisu naslovite oa šifro »ves tvoj« na ogl. odd. Jutra. 43854-24 Mladenič želi znanja i gospodično od 18 do 20 let starosti za skupno posečanje plesnih vaj. Slika zaželjena in se vrne. Ponudbe v oglasnem oddelku Jutra pod šifro Mladost. 43594-24 Starejša dama bi korespondirala s starejšim inteligentom od 50 let naprej. Neanonimne dopise pod »J-esen« na »gl. oddelek Jutra v Mariboru. 43926-24 Samostojen vpokojenec hišni posestnik, 501etnik želi življensko družabni«« pod 50 let staro, i nekaj premoženja ali upokojenko. Vknjižba na posestvo ta koj. Dopise slovensko ali nemško na podružnico J. v Mariboru pod »Mesto »b Dravi«. 43929-24 Ločenec v držaivni službi, t lastnim stanovanjem, srednjih let, želi znanja z gospo dično, ločenko ali vdovo, po možnosti z nekaj premoženja (kar ni pogoj), v svrho eventuelnega skupnega gospodinjstva. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Nesrečnež«. 43754-24 Zaradi omejenega časa in prezaposlenosti želi t tem poznanstva industrijalec, trgovec in večji posestnik v najboljših letih, čedne zunanjosti z damo. taro od 20—30 let, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj kapitala. Vse cenjene ponndbe. lahko tudi v nemškem jeziku, č« le mogoče s sliko, j« treba nasloviti na oglasni oddelek Jutra pod ženitev X. 43794-24 Gospod nezadovoljen v zakonu želi prijateljstvo z žensko z Jesenic ali kjerkoli na Gorenjskem. — tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Mogoča ženitev«. 43975-24 Katera dobrosrčna, premožna dama bi rešila akade-mično naobraženega gospoda umetnosti za dosego svoje karijere, ker se trenutno nahaja v težkih gmotnih razmerah. Dopise se naj pošljejo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za hvaležnost — poroka«. 44060-24 Gospodična inteligentna, stara 34 let, išče dobrega prijatelja. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tujka«. 43086-24 »Avto« Dvigni pismo. 44017-24 Srce in dobiček tisti dami, ki pripomore kapetanu trgovske mornarice do večjih denarnih terjatev v inozemstvu. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Odkritosrčnost«. 44110-24 Ing. Franci! Nekdanja družba »Sparn« prt »Roži« TI čestita k rojstnemu dnevu. Pridi zopet enkrat med nas, da Te »častimo«. Poklon gospe! 44082-24 _____ Dvigni pismo v mestu. — Poljub Ante. 44068-24 Osamelost dvignite pismo. 44238-24 Mlad gospod z univerzitetno izobrazbo, želi poznanstva z lepo in mlado damo. Ponndbe pod »Freundschaft« na oglasni oddelek »Jutra«. 44248-24 Vera Bila sem pri »Slonu* odstranit kurja očesa, in se sedaj nebeško počutim in lahko obnje r v e svetovne fabrikau )6s«ndorfer 8teinway. FCr ster HBlzI Sting! »riginal ki «o nesporno aajbollši' {Lahka orecizna mehanika »rodaja jih l z k M n č n o le »odn1 izvedenec ln blvfi "jčitaJi »0U«henp Matice. ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta it 1 Velikanska zbira v » * b glasMI tn strun. Najcenejši izposojevalnica! 293-26 Izvrsten klavir (Scbottov) radi pomanjka nja prostor« poceni pro dam. Naslov pri podr urni ci »Jutra« ▼ Celju. 41911-26 Klavirji In planini najboljših svetovnih tvrdk po znižanih cenah v tal« gi. Izbira oreigramb kla virjev Na ugodna meseč na odplačila I Posojilo! — Vs» popravila In uglašev* nje strok ovnjaSkol — M Ropa«. Celje S8852-26 Pianlno dobro ohranjen naprodaj v Rožni dolini, cesta IV/21. 44039-26 Klavir glasbeno teorijo Hi nemščino poučujem vestno hi ' emeliito po zmerni eenl. Naslov v oglasnem oddelkn •Jntra«. <4060-36 Gramofon snamke Nurria ln 14 maternlh plošč, harmonika znamke Lubas poceni prodam. Dovč Vinko, Zalog 13, p. Ljubljani. 44051-26 Črn klavir dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za lepo moderno spalnico. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 44265-36 Velik gramofon znamke Hls M as te rs s 24 Izbrano lepimi ploščami, vse popolnoma novo, pripravno tudlza večji lokal, naprodaj za 3000 Din. Ogledati •med 1. ln 3. uro, Gaje-va ul. 9-L vrata 8. 44153-26 3ivroda Prinčič. Laško. — Ogledati istotam. 44072-31 »Marstan« Maribor Posredovalnica: hiš, posestev, lokalov, itd. Posvetovalnica v denarnih, sploh raznih življenskih vprašanjih. Posluj« odslej Koroška cesta 19. (Priložite 3.— znamke.) 43945-31 Preklic Podpisani obžalujem in prekličem žalivke in očitke. ki sem jih dne 25. junija 1931 javno izrekel napram g. Ferdo Srimš°kn. mizarju v Slov. Bistrici. Mih. Rasteiger, mesar in gostilničar v Sov. Bistrici 43968-31 Pokličite šoferja Zibert, avtotaksi št. 456, ki stoji na Aleksandrovi cesti in vozi najceneje. — Poiščite nov eleganten rumen sedemsedežni avto »Rumeno Škodo 456«, primeren za poroke, krste. — Pri daljših Metih popnst. Se vljudno priporočam. 41954-31 Preklic Podpisani s tem prekll-cujem vse žaljive besede, ki sem jih Izgovoril dne 1. marca 1931 1. v gostilni g. Naroda v St. Vidu o g. N. N.. kot popolnoma izmišljene in neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnij-skega postopanja proti meni. G. P. 12000-31 VrifUdU Divji kostanj, želod po najvišji eeni na debelo in drobno kupuje V. H. Ro&rman v Ljubljani. 43849-33 Gobe sveže in suhe kupujem stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji eeni pa razpoši [jam prvovrstna namizna Jabolka Peter Setina. Radeče Zidani most. 231-33 Kislo zelje novo. prvovrstno rezani, in ce!« glavice za sarmo. v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni, po naro čila dobavlja Gustav Er klavec. Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon št. 25-91 294-32 Zelje v glavah po dnevni eeni nudi tvrdka Stanko Murkovič, Dornava. pošta MosKanjci. 43799-33 Mrve In detelje ca 20.000 Kg proda Teodor Jefimov, Stična, Dolenjsko 44054-33 Zimo za modroce, od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah podaja Rudolf Sever. Marijin trg št 2. 41635-30 V poniklovanje sprejmem razne strojne iele in druge predmete. Emajliranje dvokolee z ignjem in elektriko — »Tribuna« F. B. L. Ljub Ijana. Karlovška cesta 4. 41805-30 Pohištvo spalnice, hrastove, bukove, smrekove ter kuhinjske oprave po nizki ceni prodaja in se priporoča za razna naročila Jožef Kurnik. mizar, Zg. Slška. pod Hribom. 43957-30 Pozor! Zima se bliža, peči na žaganje izdeluje v vseh velikostih po najnižji ceni. Ivan Zorko, Glince c. IL'6 pri Ljubljani. 43988-30 Damske klobuke dobit« naiceneje v salonu »Mia« v Florijanski ul. 31. Popravila od 20 Din na prej. 44146-30 Posteljne mreže Izdeluje samo Alojz Andlovic, Komenskega ulica 34. (Nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. 44243-30 Kompletna bobrova garnitura (imitacija) sestoječa iz ovratnika in man-šet v moderni fazo-ni za ženske plašče Din 72.—. Odprema naravnost damam na irobno. Garancija, zamena, denar nazaj. Pošiljke preko 250 Din proste poštnine. Norim odjemalcem priložimo novi katalog a 164 stranmi, seveda brezplačno. Trgov, in izvozna tvrdka Čevljarsko obrt C^ffier/0Ji/er vn vneli* no i vsemi »COeci. ' Starega vina večjo količino od 1 do 1.30 Din za liter, po vse bini alkohola, franko železniška postaja Celje, ku pim. Ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Star' vino«. 44297-3? Prst (humus) aa vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič Dunajska cesta St. 38 v LJubljani. 260-30 Zimske suknje (plašči). Celi ostanki od 2.60 do 2.85 m. fino če ško blago prejšnja cena 560 Din, sedaj celi »sta nek za 265 Din. se dob pr1 Commerce d. d.. Ljub liana, Tavčarjeva ulica I nadstropje. 1252* Sode za namakanje sadja me'' in vino, kisio zelje in >o kakor druge pri de 1'-i trdega lesa. oa 2^ vsebine, kupite v via množin' in najugodneje p-tvrdki Julij Znpan. Ljub Ijana. Sv. Petra cesta 35. 43672-30 dobro vpeljano, z vsemi otrebšeinami. na prometnem krajn oddam po zelo Ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44273-30 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ulrska ulica 36. vhod iz Vldovdanske ceste, pri gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato Kapa je po najvišjih »ena t Černe — juvelir Ljubljana WoU»va ulica 8 77 Filatelisti ki žele zamenjavati ali nakupovati potom krožnih pošiij znamke, naj javijo ssvoj naslov na: Zoranka čuček. Ljubljana, Rožna ulica 29. 43547-39 Ženske 4" sfe ne togujte ako vam izostane pe-rio dal Ne imejte »tra bu! Pišite nam samo in mi vam pošljemo >d tisoč lam stalno t veseljem in sigurnostjo uporabljani 178 Periodolin tn tekom aoe are bo ste rešen: vseh skrbi in strahu! Nikakc raz >čaranje — kot mnog '.»oči drugih dam. bo ste tud: vi zadovoljni Overovljeno tn tajam ieno neškodljivo nikdar »dpovedujoče sreds.v, ca 90 Din. n močne nature in v zastarelih slučajih močnejši pe riodolin u 150 in 180 Din Izključna razpo šiljatev po laboratoriju W. a 0LXVIDT, Praga Vršovice XIII. Ruska 12. V. Pošt pred 12. 12481 V najstrožjem centru mesta Zagreba naprodaj lepa, rentabilna hiša Cena ca 3,100.000 Din v gotovini ali deloma v gotovini, ostanek pa v vložni knjižici kake prvovrstne banke. Ponudbe odpravlja naprej JugosL Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Rentabil«. 12437 Pihala (Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7. Priporoča se narav- ni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Pletenine, mode In šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind. plet. Savni G škof ja Loka Zahtevajte vzorce na ogled. Zahvala Gospodu zdravniku dr. Fedran-u v Stični se tem potom najprisrčneje zahvaljujem za ves njegov trud, katerega je imel v dobi težke bolezni našega sinka, ter ga z njegovo veliko zdravniško vedo popolnoma ozdravil. Priporočam ga vsakomur kar najtopleje. 12538 liOize Tomšič nadzornik proge, Stična. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša dobra mama, stara mama, gospa Ivana črnologar oj BUDEB po kratki mučni bolezni preminula v petek 2. oktobra v mariborski splošni bolnici. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 4. oktobra ob 15. iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Maribor, dne 3. oktobra 1931. Žalujoči rodbini ČRNOLOGAR nBUDER Lepite na pisma znamke protitnberkulozne lige! t O. Hanstein: Ml je kriva 6 Roman »Odločil s srn se kratko: za San Francisco in za jadrnico. Morda i>o spravilo mirno premišljevanje, ki se ga na taki dolgi vožnji ni anoei ogniti, pobalina k pameti. Davi sem ga peljal h kapitanu Jen-senu z ,Elizabete'; priporočila sta mi ga Wellner in Vos s. Pošten morski voik je videti. Konec! Konec! Nikoli več ničesar o tem! tSiudi se mi.« »To je moral biti težak dan za očeta.« »A to govori za Jensena.« »Mogoče! Najbrže! Skoraj gotovo — in vendar dvomim; zato sem preiskovalni sodnik. Kako veste, da ni Gudula po svoji materi podkupila kapitana Jensena? Kaj je njej pol milijona, samo da bi bila spet prosta! Mrtvaški list ne pravi ,osebno znan, ampak samo .»poznal ta in ia'. Kdo v3, nemara je stari Jensen takrat samo tako mislil — obrazi utopljencev so vendar navadno zelo izpremenjeni — zdaj se pa dela, kakor da je natanko vedel, kako in kaj. Tudi če bi zdaj po krivem prisegel, kdo mu more dokazati?« : Da, gospod deželni sodni svetnik —« Ne umeite napak, dragi Schluter. Sam sem prepričan in vi takisto, že zato, ker bi bila rada prepričana. A midva še nisva sodišče in — na oni strani stojita dve priči.« »To je točno in tudi jaz mislim, da je treba do nadaftnega molčati. Narobe, dovolite mu še deset ali dvajset tisoč mark, da vsaj tukaj ostane. Najprej moramo vse natanko dognati, ne le, kdo hoče biti. ampak tudi, kdo je.« Sodnik je vzdignil oči. »Ali imate kako sled?« »Ne vem. Morda — stvar se mi zdi samemu tako nezaslišana, da se ne upam verjeti. Ali hočete pregledati ladijski imenik z .Elizabete'? S smrtne vožnje, mislim. Brodolastništvo mi ga je posodilo. Ali vidite ime ladijskega kuharja?« Sodnik je pogledal. Tudi on se je ustrašil. »Res mislite?« »Doslej ne mislim ničesar.« »To bi bilo neverjetno — ne — to bi bilo — to--« »Tudi jaz se upiram, a vendarle —« Sodnik je stopal sem ter tja. »Seveda — dolgove je imel, odkar živi — in službe se tudi ni povsem radovoljno odrekel.« »Vsekako bom to sled še dalje zasledoval.« »A previdno, za Boga.« »To se razume.« »Tedaj, če Alfred Wellhorn pride, mu nakažem še deset tisoč mark; celo poklical ga bom v ta namen.« »In če me grof vpraša, kako je, mu bom dal nekaj upanja, gospod deželni sodni svetnik. Kaj pa Gudula?« »Cisto je strta. Seveda! Skoraj nič ne je! Treba jo bo dati v bolnico, da se nam ne zruši še pred obravnavo.« »Ali ne bi kazalo tudi njo nekoliko potolažiti?« »Kaj ji pomaga? Ce je sin slepar, je ona sicer po pravici po-hčerjenka, a tatvina in poneverba oporoke s tem še nista pojasnjeni.« « »Prav imate. Tedaj — do svidenja!« Schluter je stopil še v pisarno zapuščinskega sodnika in našel tam zapuščinskega svetnika Mamerta, elegantnega kakor zmerom, in dobre volje. »Dober dan, gospod justični svetnik. Mislil sem, da ste odpotovali.« »Bom, bom! Naveličal sem se mestnega tlaka, kakor staro kljuse. Najbrže si kupim ob Viervvaldstattskem jezeru majhno vilo, ki mi zelo ugaja. Prej ali slej se mora vsak odločiti, da izpreže.« »Tedaj nameravate opustiti pisarno?« »Hvala Bogu! Pravkar sem oddal zapuščinskemu sodniku vse papirje starega Wellhorna, ki sem jih še imel.« »Kaj bi bilo, če bi šla skupaj kosit? Ali vas morda doma pričakujejo?« »Kdo naj' me pričakuje, ubogega, zapuščenega vdovca? Z veseljem, gospod komisar!« Vzela sta avtomobil in Schluter je velel šoferju, naj ju zapelje k enemu izmed najboljših restoranov. Preden sta se lotila kosila — vino je bil justični svetnik vešče izbrai — je iztrgal Schluter iz svoje zapisnice list papirja, napisal nanj nekaj vrstic, ga dal v ovoj in ga naslovil: »Gospodu višjemu stražmojstru Schreiberju. Nujno.« Nato je poklical natakarja. »Brž.naročite tekača!« »Takoj bom telefoniral.« Cez nekaj minut je stal rdeči kolesar pred njim. »Nate, hitro, na policijsko predsedstvo.« Justični svetnik je vprašal: »Že spet službeni posli?« »Samo zaporno povelje.« »Zaporno povelje?« »Da! Za vas, gospod justični svetnik.« Ta se ie nekam krčevito zasmejal. »Zame? Zakaj pa?« »Ker mi še niste nalili praznega kozarca.« »A, tako — ali ste poredni!« »A ustrašili ste se vendarle.« »Strah ne škodi, a takle komisar —« m ZobfC 367 1 lieli Da boste imeli zobe zdrave, bele, bleščeče, ki se smejejo, kadar odprete usta, uporabljajte KOLYNOS. V treh dneh boste opazili razliko. KOLTNOS čisti zobe in dlesna tako kot zahteva kigijena, da so očiščeni. Njena antiseptična pena, prijetnega okusa prodre v vsako zobno razpoklino in odstrani ž nje ono zoprno prevlako kakor tudi koščke hrane, ki zastanejo v zobeh. Ona uničuje nevarne klice in nevtralizira kislino na ustnah. Ako hočete imeti zobe bele in nasmejane, nepokvarjene od madežev in gnilobe, začnite uporabljati KOLVNOS. En centimeter zadostuje, da jo razmažete po suhi ščetki. epota no Nogavice iz gume dajejo njgi vitko Id dra. žestno obliko. Današnja meda zahteva lepo in graciozuo obliko noge. a to se doseže samo s nošenjem gumnatib nogavic Noga #<• t« utruja, » obenem £0 pokrite vse na-twike. fcakcr tnal krčnt žile (tCramofadern). Nogavice ia čiste s.m»r'ške sume brez šiva. tenke popolnoma prozorne da; i lep1") vitko nogi do kolena Brez šiva. v barvi kože (Fleifhfarbe) par .180 Din Pleten* gum. nogavice iz najfiuspegi trikoj; za kr8n»-iile do kclen* par 190 Din: nogavice Cez koieno in stegno samo pi> me.t od 310 Din naprej. Plesa m upadanje lac« ie največja nesreča ta staro ii mlado V 24 urah za stavimo izpadanje las r& vedno, odpravimo vee prhljaj jrbež. hraste tn nesnago s »ESPARCETTE« Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.