List 71.
Zadrega s klajo v letu 1857 in zlasti
v pomladi 1858.
,jNovicea eo že enekrati govorile od pomanjkanja klaje, ktero žoga gospodarjem, in svetovale to iov oao. Todi drogi kmetijski časniki prevdarjajo to nadlogo. Cojmo, kaj svetoje časnik štajarske kmetijske družbe.
Kmetovavec je letos prisiljen, varovati klajo, kar je ima, in pa tudi listje pokladati. Nihče naj ne misli, da je naš namen, komo stare reči, ktere so že znane, na dolgo in široko priporočati. Opomnimo le memogrede, da se da s tem marsikaj prihraniti, da se klaja razreze, na debelo somelje (razšrota), po pari, v vodi zmehča; -4- mogoče je todi s soljo klajo, ktera po videza ni kaj velike cene, zboljšati, zlasti če se poprej sol razpusti in potem klaja z njo poškropi; — lanene in ogeršične p rese (Oelkuchen) naj se kupujejo in goveji živini po 3 do 8 lotov na dan dajejo, — namesti slame naj se kaj druzega nastilja, n. pr. pesek, mahorka (Moorerde), šota itd., slama pa živini pokiada.
Drevesa, kterih listje je tečno za klajo, so murva, jesen, vinska terta, aka cija, javor, kostanj (ne divji^ leševna, topol, hrast, bo k v a. Naj tedej vsak kmetovavec mladike tega  drevja nabira in v butarah hrani.
V mnogih mnogih krajih ne bo nič otave in srečni so kmetje, če morejo na take travnike še živino na pašo goniti. Da pa paša, kolikor je mogoče, hasne, ne smeš živine pustiti, po pašniku letati. Goveda moraš z konobci (štriki) ali verigami skleniti, na pašniku kol zabiti, na ta kol živino privezati in jo tako dolgo na tem mestu pasti, da vso pašo popasejo kolikor je dosežejo. Potem se kol kam drugam zabije.    Tako se ravna tudi na deteliščih.
Kaj je početi, da bomo letošno jesen in prihodno spomlad zgodaj zelene kerme imele? Druzega ne bo storiti, kot koj proti malemu Šmarnu ozimne ^reži na dobro pognojene njive gosto sejati, jo v pozni jeseni pokositi, to bilje s slamo mešati, v dolgo rezanco porezali in živini pokladati. Preden v spomladi rež začne klasje gnati, naj se pa enako dela. Pa ne pozabi, vsejano rež povaljati, da enakomerneje in hitreje poganja.
Nazadnje ne moremo kmetovavcom zamolčati, da divji kostanj todi dobro tekne goveji živini. Pa raztolči ga je pred treba in po malem dajati. Tudi turšični o mulj eni eter ž i, pa le raztolčeni in razmočeni, so tečua kerma. — Jesen o v o listje tekne pa zlasti v krajih, kjer se z vino-rejo pečajo. V grabnih, ob potokih in ob gojzdih jih bolj po gostem saditi bi pač ne škodovalo. Sej tožijo viučarji skoraj vsako leto, da jim klaje manjka in zavoljo tega tudi v vinograde več, ko je treba, segajo. Jesenovo listje je tako dobra klaja za živino, da na gornjem Štajarskem jesenovo drevje imenujejo  senožeti   v zraku (ljoftu).