18.1.2001 cena,270 SIT mfcmm Litija: • *<#• Državno prvenstvo 'JlK; ižif » T rf * f#/ i. # # v;li * Zf * #i#Z# v tenisu za mlade mi B I a i miMm i F J r JE mi OOdDO' OOl o« o o tel.:pos. DOL 56 48-616 "S pos. ZAGORJE 56 64 -pos. IZLAKE 56 73 - 696 f t DELOVNI CAS: pon-pet. od 73 °do 143 ▲ ▲ ▲A A A AJk AA AA AA Ai VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO: I « I «F F) F)™ - O >OOOt 1 mesec 3. MESECI ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. 6. MESECEV Zagorje ob Savi O C 1. LETO tel.: 03-56-73-696 2. LETI TOM TOM TOM TOM TOM + + + + + 1% 2,25% 3,25% 5,00% 5,50% 0 m MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE Dobiček da, davek ne! Ob nakupu Mazde B2500 boste navdušeni nad njeno uporabnostjo, bogato opremo in dvojnim prihrankom pri DDV in davku od dobička. Davčni zavezanci lahko DDV odštejete kot vstopni davek, nakup Mazde B2500 pa prinaša še olajšavo pri davku na dobiček. Se splača, kajne? Pohitite v salone z vozili Mazda in prihranite. Super ugodne cene vozil letnik 2000 Pohitite, da ne zamudite! Pohmife, a a ne lamucfitef Pohitite, da ne zamudite! DEMIO 323F PREMACV 626 MPV prihranek 1 30.000 Sit prihranek 1 30.000 sit prihranek 360.000 Sit prihranek 370.000 Sit prihranek 540.000 Sit Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS MMS KREDIT & LEASING odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure mama Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Tel-(03)56 64-729,66-500, Fax:(03)56 68-359 Januar v Avtohiši Malgaj RENAULT Zima divjih spustov do POPUSTOV! 1. Eko BON v vrednosti 50.000 SIT Dodatni popust pri menjavi vašega vozila brez katalizatorja za katerokoli novo vozilo RENAULT! 2. Tvvingo in Clio- 3. Kangoo osebno vozilo 4. Megane Berline, Coupe, Cabrio, Scenic 5. Megane Classic, Break 6. Laguna in Laguna Break Kaj bo NOVEGA v PRIHODNOSTI? 1. Thalia Nova RENAULT-ova limuzina že od 1.690.000 SIT! (Sprejemamo naročila) 2. CLIO V6 3. Prihja NOVA Laguna v MARCU! POPUST 120.000 SIT! POPUST 150.000 SIT! POPUST 200.000 SIT! POPUST 250.000 SIT! POPUST 400.000 SIT! 2 PRODAJA: (03) 56 33 110 (03) 56 33 111 (03) 56 33 112 2 SERVIS: (03) 56 33 120 Delovni čas: Salon, Servis: od 7h do 181' ure Sobota: od 8h do 131' ure. EismrniF Trbovlje telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33111, 56 33 112 J servis (03) 56 33 120_E-mail: malgaj@dealer.renault.si, www.avtohisamalj’aj.si M AL G Al. 18, PROSINCA 2001 J r.č zzj n P ^5^ POilCIJSKE POSIIUE ZAGORJE: 03/56-61-00? 1I80VUE: 03/5E-21-102' NMIK: 03/56-41-E02 RADEČE: 03/56-81-00Z LITIJA: 01/89-83-142 PROM INFORMACIJE« 56#420 TAKI: 0609/61-63-48 - 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/56*006 ZDTRBOVUE: 03/56-26-322 ZD ZAGORJE: 03/56-55-I100 20 LITIJA: 01183-81-85 Novo lisočlelje smo začeli dosti bolj mirno, kol prejšnjega končali. Nič pretresljivega drugačno ni bilo kot prejšnja leta, pač še eno novo leto... Se pa je v dobre pol meseca dogodilo It čuda stvari. Beguncev mora biti res veliko, saj jih Ze celo v Litiji in Zagorju vodijo k sodniku za prekrške, ampak kdo bo kaznoval liste, ki njihovo stisko izkoriščajo in oberejo do kosti... Prireditev Slovenec leta, desetletja, je v Litiji lepo uspela - vsi, ki niste uspeli priti do kart, si pa reportaZo preberite. Namesto vas smo obiskali celo pleado prednovoletnih dogodkov - o lem poročamo. Malo manj poročamo o biserih naše presvetle vlade, ker je lo nevarno početje, kajti bolj ko je svoboda, bolj previdni moramo biti... Tudi jaz imam peč - tako kot v Trbovljah in Kotu, le da je moja malo manjša, bi pa tudi jaz sežigal tvarino, ki ima 80% vode po dobrih 45 tolarjev za kilogram. Celo zimo pa še poleti bi se zastonj grel. Off! Rešil bi se energetske krize. Pa sem Kopača imel za bolj zvitega pogajalca. Je pa naše računsko sodišče sila korajZna ustanova, saj se celo vladi upa oponašali nakup letalskih vozovnic... Po drugi strani pa mirno gledajo že celo desetletje, da si nogometni sodniki dajejo, celo zahtevajo, izplačevati plačila tekem kar na roke, tako brez računov... Seveda, dacarji raje maltretirajo tiste, ki imajo vse | dokumentirano, je laže. Da bomo kdaj moderna država/ Mi Ze ne... Morda naši pravnuki, če se bo slovenska neumnost kdaj zmanjšala... po v- Naslednjič izidemo 1 .februarja! Kje je kaj: <4> IAMPA TRBOVELJSKEMU IIMU KŠEFTI <5) OOSEVIZ iVOLETNIH PRAZNOVANJ <$> V HRASTNIKU SO NAGRAJEVALI <$> NEŽA MAURER NA OŠ TOKROGAfi l<8> VELEDOGODEK V LITIJI <§> NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2000 <39> TENIŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO V LITIJI Naslovnica: Najuspešnejša zasavska tenisačica Anja 'Poalajen (slikal A\M) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Ccsla 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Hanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT. IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuti v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 77 77 j. 11 (IT C MAMI! OČI!! ...ZAKAJ NE VIDIM... ali Pika na petardo... ... marsikoga med vami je zgornji naslov pritegnil k branju kolumne ki sledi, bolj, kot vam bo v veselje, branje teksta pod njim. Obenem vas, (kar seveda sploh ne bi bilo slabo) vabim k razmišljanju. Če že ni prepozno... Vsem nam (pre)dobro znana krilatica, s katero slovenska policija zadnja leta neuspešno opozarja predvsem(l) mlajšo populacijo in starše o nevarnostih pirotehničnih sredstev, je, glede na grozljive podatke o armadi pohabljenih, ki se leto za letom valijo v kirurške oddelke bolnišnic širom po državi še vse premalo, da se ta nerazumljiv in slovenskim tlem tuj pojav izkorenini v kali. Zakaj se ne ustavimo, ko je še čas... Vsa opozorila pa, na žalost, v hipu popolnoma zvodenijo v diliriju in pod krinko novoletne evforije. Za katero pa, dokazano, še zdaleč ni nujno, da se izkazuje na tak način. Z nastankom slovenske države, njeno evropeizacijo in "demonkratizacijo" seje skozi njena zadnja vrata vtihotapilo tudi neko nejasno načelo dvoličnosti. Ki nam je po desetih letih že dodobra znano ... vsaj nekaterim ... Ena od premnogih je tudi absolutna absurdnost in na momente že prav prefinjena potrošniška skomercializiranost, ki se je posebno dobro slišala (in videla) v zadnjih decemberskih dneh (in nočeh). Zakaj? Takoj naj zapišem, da avtor teh vrstic ni nastrojen proti izkazovanju veselja v tem novoletnem času. Je pa nastrojen proti izkazovanju veselja na tak način. In v tej misli nisem edini...Poglejmo. Medtem, ko je po stari slovenski (poudarek je na slovenski!!) navadi novoletni čas čas, ko (naj bi) se človek nekje obrnil vase, poračunal v svoji intimi s svojimi uspehi ali neuspehi v preteklem letuje Ta država, komu na čast, da bi se oprala, z nekakšnim podalpsko - balkanskim zakonom uredila in dovolila uporabo pirotehničnih sredstev ob novoletnem rajanju. Tako, po neki nerazumljivi logiki, po eni strani dovoljuje prodajo teh nevarnih paličic, ki, ne glede na demonski način uporabe, ljudi pohabljajo tako duhovno kot fizično, pa po drugi strani ta ista država hoče pred njimi (petardami!!) imeti mir... Kar je spet zakonsko uredila in sankcionirala. Poanta tega zapisa pa je v tem, da se nobena od prizadetih strank teh zakonov niti ne trudi spoštovati... I n če ob vsem naštetem samo pomislimo, kako rapidno je znala ta ista Država poskrbeti za sankcioniranje vseli ostalih aktivnosti, ki ogrožajo človeška življenja na vseh ostalih poljih,(za osvežitev spomina: prenekateri gostinec sije še kako belil glavo stem, kako naj čez noč reši problem ureditve gostinskih prostorov za kadilce in nekadilce) je potem njeno licemerstvo in zatiskanje oči ... ki so že vse predolgo polne peska!! ... ob pojavu petard in podobni pirotehnični armadi, toliko bolj nerazumljivo!! Ob prebranem jejasno, kaj nam je storiti. Upam ...Pa je mogoče jasno ministru za zdravstvo, šolstvo, notranje zadeve, kulturo, okolje in prostor ... Pa je to jasno mojim sosedom ... Meni je. Že dolgo ... P.S.: z grozo ugotavljam, da vsakoletno pctardiranjc za seboj povleče tudi vse ostale oblike vandalizma, kar je lahko opazil vsak, ki seje prvi popraznični dan odpravil po mestu na slalom sprehod med nikomurvečpotrebnimi, zoglenelimi, potomci Made by Hong Kong ... ki so ob polnoči iz privatnega sektorja dobrohotno prešla v družbeno last, ali kot bi rekli naši stari, so nacionalizirani. Seje potemtakem, ob vsem naštetem, še mogoče čuditi množičnosti pojava, ki je slovenskim tlem tuj. Niti ne več, ako pomislimo, da sc oblastne strukture na svoj način tudi skozi to prizmo zabavljaštva, prilizujejo svojim volilcem. In ti jih pri tem početju tudi zvesto in predvsem vztrajno posnemajo. Toda! samo manjšini!! Ostremu očesu volilnega telesa namreč ni tuj pregovor, da dober gospodar denarja, prepotrebenega v drugih sferah življenja, ne meče v zrak ... Jože Ovnik PREPROSTO IN PRISTNO Z BRANETOM KOBALOM V PAKISTAN V hrastniški knjižnici Antona Sovreta je bilo v četrtek, 11 .januarja četrtkovo srečanje, na katerem je predaval Branko Kobal po vrnitvi iz Pakistana. Brane Kobal je že stari znanec Hrastničanov, saj s svojo duhovito pripovedjo in enkratnimi diapozitivi popestri marsikakršen večer v knjižnici Antona Sovreta. Ob svoji peti obletnici predavanj je predstavil življenje na pragu Himalaje, predvsem o ljudeh v dolini Hunze. Obiskovalce je presenetil v tradicionalnih pakistanskih oblačilih. V času od 12. do 27.januarja potekajo v dvorani trboveljske župnije na Trgu Franca Fakina, zelo zanimiva predavanja na temo Preporsto in pristno. Začenjajo se vsakokrat ob 19.uri. V dneh 12. in IS.januarja sta predavala dr.Hubert Požarnik na temo Preprosto in zapleteno in škof dr.Anton Stres na temo Enovitost in preprostost kot filozofski vidik bivanja. V petek, 19.januarja bo predaval p.dr.Vinko Škafar -Sekte in novodobna gibanja - izziv časa. V soboto, 20.januarja bo predaval p.dr.Christian Gostečnik - V zapletu odnosov. V petek, 26.januarja mag. Branko Cestnik - Kako se Cerkev odloča za uboge? Zadnje predavanje pa bo imela dr.Sanja Rozman na temo Zasvojenost - bolezen ali način življenja? Vstopnine ni, vabljeni pa so vsi. Ponči Moljk IL .niTtrvn n? n 18. PROSINCA 2(X)I 19. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA PROGRAMI PREDŠOLSKE VZGOJE VIŠJI ZA 45 % V šolskem letu 2000 /2001 je v 38 oddelkov litijskih vrtcev vključenih 598 otrok, za katere bodo starši po sklepu litijskega občinskega sveta, od 01. januarja 2001 plačevali v povprečju za 45 odstotkov vidje ekonomske cene za programe prcddolske vzgoje, ki bi morale biti sprejete (samo nekoliko nitje) Je pred priblitno" leta) in sicer oddelek I. starostnega obdobja 65.310,oo SIT in za 11. starostni razred 58.240,00 SIT. Pri plačilu pa se vsem staršem po odločbi o plačilu oskrbnine od vključno drugega do osmega razreda prizna popust v višini 15 %, ki se krije iz občinskega proračuna. Razvojni oddelek obiskujejo 4 otroci s težjimi motnjami v osebnostnem razvoju in so potrebni posebne vzgoje in nege. Za te otroke na predlog številnih humanitarnih organizacij in društev plačujejo starši le stroške prehrane, medtem ko so ostalih plačil do ekonomske cene oproščeni. K.Š NADOMESTILO ENAKO KOT LANI 1,20 SIT Po podatkih oddelka za finance seje v letu 1999 iz naslova nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča v občinskem proračunu zbralo od pravnih oseb 34,376 milijona, od fizičnih oseb 40,861 milijonov in 2.543 milijonov tolarjev zamudnih obresti. V času od 01. januarja do 24. novembra 2000 pa seje nabralo od pravnih oseb 36.106 milijona, od fizičnih oseb 39,861 milijonov in 1,029 milijona tolaijev zamudnih obresti. Na podlagi gornjih podatkov in na predlog oddelka za gospodarsko infrastrukturo so svetniki litijskega občinskega sveta na svoji zadnji seji v lanskem letu (29. decembra) potrdili vrednost točke nadomestilo za uporabo stavbenega zemljišča v občini Litija (v enaki višini kot lani) 1,2o tolarja na m2. K.S. ZADNJA SEJA OS HRASTNIK V PRETEKLEM LETU Gradivo za zadnjo, 12.sejo OS Hrastnik, ki je bila sredi decembra, je bilo obsežno. Med desetimi točkami dnevnega reda je bila med pomembnejšimi sprejem rebalansa proračuna občine Hrastnik za leto 2000. Načrtovani prihodki proračuna znašajo milijardo 88 milijonov tolarjev, skupni odhodki pa milijardo 121 milijonov tolarjev. Razliko 33 milijonov tolarjev so pokrili iz sredstev proračuna na računih iz preteklega leta. Sprejeti rebalans je torej uravnotežen. Svetniki so sprejeli tudi poročilo o ukinitvi stanovanjskega sklada in sklada za pospeševanje podjetništva. Precej časa so namenili tudi poravnavi stroškov za reševanje suše v letu 2000 in prvi obravnavi predloga proračuna za leto 2001, ki znaša milijardo in 300 milijonov tolarjev. Aktualno je bilo vprašanje svetnika Sama Krežeta, kaj bo z Jutranjko na Dolu. Župan Leopold Grošelj,ki je vodil sejo, je povedal, daje dela dovolj in ne nameravajo nikogar odpuščati. Jutranjko pa želijo na primeren način vključiti v projekte pospeševanja gospodarstva v okviru zapiranja rudnikov. Iščejo pa tudi sposobnega menedžerja, ki bi vodil Jutranjko na Dolu. Fanči Moljk UPRAVNO ZGDRABO OBČINE TRBOVLJE BODO OBNOVILI Občina Trbovlje je že lansko leto imela v načrtu zamenjavo oken na svoji upravni zgradbi. Ob zgraditvi leta 1939 so zgradbo poimenovali Občinski dom, kar je bilo na zgradbi napisano z vlikimi črkami. Nemška okupacijska oblast je ta napis odstranila, po vojni pa ga niso obnovili. Sedaj pa so se odločili, da bodo obnovitvena dela združili, torej zamenjavo oken in obnovo fasade. Po vsej verjetnosti bodo ob tej priliki restavrirali tudi oba kipa rudarjev, ki ju je leta 1939 po naročilu takratnega občinskega vodstva izdelal akademski kipar Zdenko Kalin. Oba kipa sta namreč kar precej načeta in v slabem stanju in brez njiju si ne moremo predstavljati mestne hiše - upravne zgradbe občine Trbovlje, v kateri ima svoje prostore tudi Upravna enota Trbovlje. Obnovitvena dela bodo po predračunu veljala nekaj čez 16 milijonov tolarjev. 5 U. SPOMNILI SO SE POMEMBNIH OBLETNIC Zveza veteranov vojne za Slovenijo, območno združenje Litija je tudi ob minulem dnevu samostojnosti organiziralo turnir v malem nogometu in streljanju z zračno puško. Vabilu so se odzvali veterani in častniki iz Domžal, Kočevja, Novega mesta in Litije ter domači policisti. V nogometu so bili prvi litijski veterani, drugi novomeški častniki, tretji pa policisti. Pri streljan ju z zračno puško so ekipno zmagali kočevski veterani, drugi so bili domačini, prva ekipa in tretji častniki iz Novega mesta. Med posamezniki je bil najboljši strelec domači policist Iranci Koncilja, drugi litijski veteran Branko Groznik, tertji pa kočevski veteran Igor Ferenc. Ob zaključku tekmovanja sta spregovorila predsednik litijskih veteranov Rihard Urbanc in župan Mirko Kaplja. Poudarila sta, da smo se z organizacijo tega tekmovanja spomnili, poleg dneva samostojnosti, tudi obletnice bitke na Tisju leta 1941, desetletnice plebiscita za samostojno Slovenijo in desetletnice Manevrske strukture narodne zaščite. Štirinajst posameznikov pa je iz rok podpredsednika Pokrajinskega združenja zveze veteranov vojne za Slovenijo, Ljubljana okolica, Janka Kušarja, prejelo spominski znak kot priznanje za sodelovanje pri akciji v letu 1991, ko so zadržali izročitev orožja takratne Teritorialne obrambe jugoslovanski armadi. V Litiji imajo za to hrabro dejanje največ zaslug Mirko Kaplja, Rihard Urbanc in Radovan Petje. Besedilo Boris Žužek, sliko Rihard Urbanc NA HRASTNIŠKI ŠOLI POČASTILI 8.JANUAR Spomin na Pohorski bataljon, ki so ga S.januarja leta 1943 uničili Nemci, so počastili tudi na hrastniški šoli. V delavskem domu so podelili tudi letos priznanja S.januar učencem, ki so se izkazali na učnem področju in v medsebojnih odnosih. Ob tem so izvedli kulturni program,na katerem so sodelovali šolski pevci in recitatorji. Že dopoldne pa so pri pouku osvežili spomin na komisarja Rajka v Pohorskem bataljonu, Hrastničana, po katerem nosi šola ime. Dobitniki priznanj S.januar na Dolu so: Rozalija Grešak, Anja Kolar, Mario Jurišič, Anja Kačič, Katja Simonič, Denis Zupan, Tina Hribšek, Jasmina Knez in Jasmin Ramič, v Hrastniku pa so priznanje prejeli Maruša Tušek, Tea Prah, Sabina Zajec, Tjaša Vajdič, Urška Pavčnik, Tina Golob, Ines Hasič, Maša Zdovc, Špela Tuhtar, Katja Šmit, Zorica Blatnjak, Jerneja Senčar, Lucija Petkovšek, Mateja Roglič, Anže Sticher, Nadja Podmenik, Mateja Jecl, Sanja Trupi, Gregor Žagar, Saša Šeško, Mojca Rotar in Kristina Alovič. Fanči Moljk Predsednik litijskih veteranov Rihard Urbanc podeljuje izkaznice novim članom Dolan Jasmin Ramič, uspešen v šoli in dober rokometaš MILOŠEVIČ, NEKA KARIZMA... 100 km jugovzhodno od Beograda leži Požarevac, ki bi, če bi se tok zgodovine samo malo obrnil, lahko postal novi Kumrovec. Majhno, prašno mesto, ki je bilo pred razpadom Socialistične Federativne Republike Jugoslavije še najbolj znano po enem večjih zaporov, Zabeli. Z vzponom nove srbske politične oblasti in njenim idejnim vodjem sc je začela ta slika bistveno spreminjati. Zakaj? V Požarevcu je bil namreč 20. 8. 1941 rojen Slobodan Miloševič. In že samo to dejstvo nam pove vse ... prav vse!! Slobodanova mati, prekaljena aktivistka Stanislava, izhaja iz družine revolucionarjev in vajakov, Kolješičev. Svoje življenje je končala s samomorom.. .obesila seje. Ravno tako j e samomor storil brat Slobodanove mame. Bolj malo pa je znano dejstvo, da družina Miloševičev izhaja iz Črne gore. Vam je sedaj jasno, zakaj seje Miloševič, potem, ko je izgubil že večino jugoslovanskega vojaškega poligona, tako silno oklepal naveze s to republiko. Slobodanov oče, Svetozar, izhaja iz plemena Vasojevičcv, doma iz Lijeve reke, Črna gora. Za razliko od Stranislave, je bil katehet in pravoslavni duhovnik. To'dejstvo je tudi krivo njuni ločitvi, po kateri je Svetozar odšel v Črno goro, kjer je po nekaterih podatkih "predaval ruščino",. Oba njuna sinova, starejši Bora in mlajši Slobodan, sta ostala pri materi v Požarevcu. Tudi Svetozarje končal svoje poslanstvo v tostranstvu s samomorom... Tako j e Slobodanu ostal samo še brat Bora, kasneje nekaj časa svetovalec Josipa Broza Tita. Bora je skrbel "tudi" za retorično organizacijo Titovih nastopov.. .Toliko o družini.. .Viri bližji Miloševiču trdijo, daje le-ta od matere podedoval odločnost in odrezavost, medtem, ko naj bi njegov oče nanj naredil vtis s svojim asketizmom in požrtvovalnostjo. Mali Slobodan je končal osnovno šolo in gimnazijo v rodnem Požarevcu. Profesorjem je ostal v spominu po mirnem nastopu in, ker je vedno želel sedeti v prvi klopi... sošolci vedo povedati, da se nikoli ni pretepal, ni hodil na razredne ekskurzije ... in predvsem po tem, da nikoli ni prišepetaval ...Vendar seje, kot je bilo to takrat v navadi, leta 1958, 1959 in 1963 udeležil delovnih akcij na avtocesti Bratstvo in enotnost. Star 18 let, 15. januarja 1959, vstopi v Zvezo komunistov. Že takoj v začetku svojega gimnazijskega življenja spozna svojo kasnejšo soprogo, tudi požarevčanko Mirjano Markovič-Baco. Bača mu je bila od vsega začetka zvesta partnerka, tako v zahtevnih partijskih, kakor tudi ljubezenskih nalogah ...V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin in hči. Kot zanimivost bi bilo mogoče dobro zapisati, daje bila Mirjanina teta Davorjanka Paunovič med drugo svetovno vojno Titova tajnica in njegova intimna prijateljica ... Ja tudi Mirjanina družinska veja je vredna obelodanitve... morda kdaj drugič. Nazaj k Slobodanu. Kot študent pravne fakultete je bil sila močno navezan na znanega publicista Kosto Čavoškega, ki pa Slobodana ni uspel navdušiti za idejo političnega pluralizma ... kar smo kasneje občutili vsi...V tem obdobju je bil Miloševič že predsednik ideološke komisije UK ZK Beograda, direktor Tehnogasa, Beobanke (je slučaj, da je takrat Požarevac vzcvetcl?)član predsedstva CK ZK Srbije, predsednik MK ZK Beograda, predsednik ZK Srbije in koncu predsednik ponovno združene srbske države. Odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in redom dela z rdečo zastavo. Do osme seje je bil njegov najboljši prijatelj Ivan Stambolič, osebno. Miloševič ima čin rezervnega kapetana JLA. P.S.: Reportaže in vsi ostali notorni poskusi novinarjev llustrovane politike ter še nekaterih drugih srbskih časopisov o objavljanju življenja in dela Slobodana Miloševiča ... niso nikoli ugledale luči sveta. Kako so se stvari odvijale kasneje, vemo ... I haš zbog toga!! Slobodane ... janičaru, razglašujem te, pored svih ostalih YU negativaca, za prvog medju njima prošlog desetlječa. GIBANJE BREZPOSELNOSTI NA 0BM0GU TRBOVELJ Zavod RS za zaposlovanje je konec decembra seznanil novinarje o gibanju brezposelnosti na področju Zasavja. Podatke so na območni službi Trbovlje zbrali konec oktobra 2000, ko je bilo prijavljenih 4.173 brezposelnih oseb, kar je 5% manj kot ob koncu leta 1999. Žensk je od vseh prijavljenih brezposelnih oseb 2.180 ali 52,2%. Največ v Hrastniku, najmanj v Litiji. V povprečju so bile brezposelne osebe na zavodu prijavljene dve leti, sedem mesecev in devet dni. Delež dolgotrajno brezposelnih se je glede na december 1999, ko je znašal 67,4%, zmanjšal na 62,4%. Največ mladih brezposelnih so zabeležili v Hrastniku in Zagorju. 1030 brezposelnih ali 24,7% od vseh je starejših od 50 let. Denarno nadomestilo je prejelo 1.092 oseb, denarno pomoč pa 120 brezposelnih oseb. Spodbuden pa je podatek, da seje v obdobju desetih mesecev 716 ljudi vključilo v programe usposabljanja in izobraževanja, 307 v programe javnih del, 145 v programe usposabljanja za samozaposlitev in 233 v programe povračil prispevkov delodajalcem. Posebno zanimivo je opravljanje javnih del. V obdobju januar - oktober 2000 se je v območni službi Trbovlje izvajalo povprečno 59 programov javnih del. V Hrastniku 10 programov, v Litiji 13, v Trbovljah 25 in v Zagorju 11 programov, ki so zajemali 307 oseb. Najvišja izobrazbena struktura le-teh je v socialno varstvenih programih, izobraževalnih programih in programih javne uprave in kulture. Najnižja izobrazba pa je na področju komunale in v ekoloških programih. Na zavodu pričakujejo, da se bo število brezposelnih do konca leta 2001 še zmanjšalo. Fanči Moljk DEBATNIKI TRBOVELJSKE GIMNAZIJE SPET BLESTELI! Od 1 1. do 14.januarja je v Ohridu potekalo mednarodno debatno tekmovanje. Udeležili so se ga debaterji iz kar 11-ih držav. Tudi tokrat pa na tekmovanju niso manjkali predstavniki Slovenije. Naše barve so zastopali člani debatnega kluba Logos v sestavi Špela Ajdišek, Žiga Sotler in Črt Prelogar. Glavna tema tridnevnega turnirja je bila: Stabil-ity pact countries should abolish visas among themselves oziroma prevedeno: Države pakta stabilnosti naj bi med seboj ukinile vize. Naši so se po odlično opravljenih šestih krogih uvrstili v finale in se tu srečali z domačini. Rezultat je bil 2:3, kar pomeni: 2.mesto za Slovenijo. Naši debaterji so blesteli tudi posamično, saj seje Žiga Sotler uvrstil na 8.mesto, Črt Podlogar na 6., Špela Ajdišek pa na 2.mesto. Čestitke podprvakom mednarodnega tekmovanja. Jakob Štravs GRADNJA KOLEKTORJA - OVIRAN PROMET V začetku januarja 2001 je podjetje 1BT-PIN iz Trbovelj začelo z graditvijo 200 m dolgega kolektorja na relaciji Trg revolucije od bivšega hotela Rudar do naselja Opekarna. Dela bodo trajala predvidoma do 31.marca, zato je v tem času omejen promet na tem območju in se je treba posluževati obvozne ceste. Dela bodo veljala 10 milijonov tolarjev. IL Jože Ovnik TISKOVNA KONFERENCA IGM-a ZASAVJE V družbi IGM Zagorje so v ponedeljek, 15januarja sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili informacije o poslovanju v letu 2000, potrebni reorganizaciji in strateškemu povezovanju. Glede na uspešen zaključek sanacije v letu 1999 so v tem zagorskem kolektivu pričakovali precej boljše rezultate že v letu 2000. Resnici na ljubo se jim je ob skupni količinski prodaji skoraj 90.000 ton izdelkov, ki je nekaj nižja kot v predhodnem letu, uspelo približati celotnemu prihodku, ki je bil v letu 1999 dobrih 8 mio DEM. Ob tem so investirali v novo mostno tehtnico ter zaključili investicijo v filter na peči in sanacijo hrupa na sušilnici ter izvedli nujna investicijska vzdrževanja v skupni vrednosti 700.000 DEM. Energetski cenovni šok je za IGM pomenil v letu 2000 kar 70% podražitev zemeljskega plina, nafte in podobno. To z drugimi besedami pomeni, da so se jim stroški na tem segmentu dvignili za približno 0,5 mio DEM. Zaradi tega so morali z vsemi drugimi potezami zniževati ostale stroške in tako kljub vsemu pričakujejo, da bodo na koncu kljub velikim težaval realizirali približno 2,5 mio SIT dobička. V preteklem letu je bila opravljena študija z zunanjo svetovalno firmo TSM Consulting, ki je po metodi Benchmarking pokazala, da bi morali za dosego primerljive produktivnosti in donosnosti število zaposlenih od sedanjih 90 skoraj prepoloviti. Zato so se odločili za nujno reorganizacijo, ki bo s spremenjenim načinom dela pripeljala do tega, da bo ostalo v matični družbi zaposlenih cca. 50 delavcev. Večino viškov so rešili na ta način, da so registrirali invalidsko družbo, ki bo v začetku zaposlovala 16 delavcev in izvajala storitve vzdrževanja in popravil za matično družbo. Poleg tega bodo v druge firme prezaposlili predvidoma 16 delavcev. Med temi je poteza oddaje kamnoloma v najem. Partner, ki bo prevzel ta dela, bo tudi prezaposlil trenutno zaposlene v kamnolomu. Kljub temu bi po prvotnih izračunih prišlo do 13 tehnoloških viškov. V IGM-u tako vseskozi rešujejo problematiko v soglasju z nadzornim svetom, svetom delavcev kot tudi sindikatom. Tako so medtem že z nekaterimi drugimi potezami uspeli znižati potrebno število končnih tehnoloških viškov na bistveno manjšo številko. Bojijo pa se, da kljub naporom in aktivnostim ne bo možno zagotoviti dela vsem delavcem. Zahteva po večji donosnosti in produktivnosti ter neugodne razmere na trgu (predvsem cenovna razmerja v energetiki) jih silijo, da potrebne spremembe izvedejo že v prvem četrtletju tega leta. V letu 2000 so pridobili kot večinskega lastnika delniško družbo Salonit Anhovo, ki je z dobrimi 68% lastninskega deleža tudi njihov strateški partner. Projekt povezovanja industrije gradbenega materiala je interes obeh, medtem ko je strateški cilj IGM-a biti vodilni v panogi proizvajalcev apna, saj se njihov tržni delež na slovenskem trgu bliža 40%. Predhodna reorganizacija in racionalizacija je nujen pogoj za zagotovitev donosnosti in s tem možnostim za večja vlaganja tako v posodobitev proizvdnje kot tudi vlaganja v dodatne količine in nove asortimane, ki bodo v nekaj naslednjih letih zelo verjetno pripeljali poslovanje na točko, ko bo ponovno možno povečevati število zaposlenih, vendar samo na produktivni osnovi. NOV BANKOMAT BANKE ZASAVJE Sredi decembra 2000 je pričel delovati levo od glavnega vhoda v Delavski dom Trbovlje nov bankomat. Adaptacijska dela ter nabavo in montažo bankomata je imela na skrbi LB Banka Zasavje d.d. IL LETNA KONFERENCA SKUPINE ETI Zaradi usklajenega delovanja hčerinskih družb z matičnim podjetjem ETI Izlake je bila decembra na Izlakah prva letna konferenca Skupine ETI. Udeležilo se jo je vodstvo družbe ETI ter direktorji hčerinskih družb ETI Gum, ETI Polam, ETI Sarajevo in ETI Svit. Nameni konference so bili še krepitev pripadnosti Skupini ETI, izboljšanje informiranja znotraj kupine in reševanje skupnih problemov. Tako so na prvi konferenci obravnavali poslovanje v izteklem se letu, poslovne načrte za leto 2001 in pripravo strateških načrtov v hčerinskih družbah, ki morajo biti usklajeni z načrtom družbe ETI Izlake. ETI Polam, ki deluje na Poljskem, je bil v letu 2000 poslovno zelo uspešen. Prodaja se je povečala kar za 45 odstotkov, na 18 milijonov zlotov, letos pa naj bi njena rast znašala nadaljnjih 27 odstotkov. Tudi ETI Gum, ki ima sedež na Izlakah, je v lanskem letu uresničil vse najpomembnejše poslovne cilje, za letos pa načrtujejo skoraj 50-odstotno rast prihodkov od prodaje, tako da bodo ti znašali okrog 6,5 milijona mark. ETI Sarajevo, ki je začel poslovati šele junija lani, je načrte presegel, leto 2001 pa bo povsem v znamenju rasti. Prodaja naj bi se povečala na 4,6 milijona mark, ustvarili naj bi nekaj več kot četrt milijona mark dobička, povečali število zaposlenih in razširili trg. Le v ETI Svit s sedežem v Kamniku so poslovno leto 2000 končali manj uspešno, vendar dobrimi obeti že za letos, saj bodo začeli tržiti nov, v lanskem letu razvit dekorativni program. Med pomembnejšimi zaključki letne konference je opredelitev, da kljub hitrim svetovnim procesom združevanja ETI ostaja samostojna družba, bodo pa krepili obstoječa strateška partnerstva in sklepali nova. Med sklepi konference je tudi natančen časovni načrt aktivnosti pri pripravi strateških načrtov. Strateški načrt družbe ETI za petletno obdobje je bil sprejet že lani, do aprila letos pa bodo pripravljeni strateški načrti v vseh hčerinskih družbah, čemur bo sledila še priprava strateškega načrta Skupine ETI. V STEKLARNI SO BILI USPEŠNI Direktor hrastniške steklarne Stojan Binder je konec decembra povabil zasavske novinarje na novoletno srečanje, kjer je prikazal poslovanje v preteklem letu. Osrednji dogodek je bila generalna obnova I kadne peči, ki je zahtevala predčasni remont. Kapaciteto peči so povečali za 20% in jo dvignili za 130 cm. Najpomembnejša je bila investicija v novo proizvodno linijo tehnološko najzahtevnejših izdelkov iz programa pogrnjene mize. S tem ukrepom so prišli v korak z drugimi evropskimi steklarnami. Celotna investicija presega vrednost 5 mio DEM, vendar je steklarna kljub velikim motnjam v proizvodnji končala leto 2000 z dobičkom. Cisti prihodki iz prodaje bodo doseženi v višini 4.700 mio SIT, proizvedeno pa bo okoli 31.000 ton steklenih izdelkov. Gornji podatki pa ne zajemajo hčerinskega podjetja Opal Hrastnik d.o.o. za ročno in polavtomatsko proizvodnjo steklenih komponent gotovih svetil, ki zaposluje 230 delavcev. Tudi v Opalu prresegajo svoje cilje, povečujejo kvaliteto in produktivnost, kar je posledica visoke motiviranosti vseh zaposlenih. S 1.januarjem 2001 pa je pričelo s poslovanjem že drugo hčerinsko podjetje -Glascom d.o.o., prav tako usmerjeno v trženje darilnega, promocijskega in suvenirskega programa na slovenskem tržišču, kasneje pa se bo dejavnost razširila še drugam. Med vzroke usppšnega poslovanja hrastniške steklarne gotovo spada tudi ta, da so lovci na kvalitetne kadre, kot se je izrazil direktor Stojan Binder. Fanti Moljk EMONA DISKONT ZAPRL VRATA Na Savinjski cesti v Trbovljah je več let uspešno delovala trgovina Emona diskont. V tej prostorni trgovini je bilo vedno dovolj kupcev in med njimi je bilo dosti članov njihovega kluba, saj so bile cene posebno v začetku privlačne, posebno pa ugoden popust za njihove stalne člane. Vendar vse kaže, da se račun ni izšel in trgovino so zaprli S.januarja 2001. Po vsej verjetnosti bo prostore najel ali odkupil nov najemnik s podobno ali enako dejavnostjo. IL 18. PROSINCA 2001 r<3 ji g r1;£ £?? Kako s (m) o pričakali novo leto Takrat, sredi decembra leta 2000, se je novo leto že najavl jajo s praznično okrašenimi ulicami, izložbami, hišami, tudi vrtci in šole so se predstavljali z gledališkimi igricami, otroci so v ponedeljek, 18. decembra lahko rajali z Damjano Golavšek, dejansko pa so se predstave v Kulturnem centru Delavskega doma Zagorje sredi decembra že zaključevale in najavljale špico popularnih in zabavnih glasbenikov in ansamblov, ki so s koncerti do jutranjih ur veseljačili pod šotorom ob Mediji, ko je Petar Grašo navdušil tudi otroško populacijo, ko se je dalo slišati zasavske uspele bande: Orlek, The Drinker's, Afera, Agenti, Veter, Revirčani, Zasavci, med ostalimi pa tudi nekaj "najstniških glasbenih zvezd", kot so Tinkara Kovač, Big foot mama, Danijela in še vedno zabuvljaški Jasmin Stavros. Po nekaterih ocenah seje pod šotorom ob Mediji v večernih zabavah od ponedeljka, 25. decembra 2000, do torka, 2. januarja 2001 drenjalo kar po nekaj tisoč ljudi iz Zasavja in tudi od drugod. Željni zabave, druženja, glasbe, plesa, so na Silvestrovo nazdravili z ansamblom Čuki, uro po polnoči pa je novo leto popestril tudi tradicionalni ognjemet. Prednovoletnih prireditev v Zagorju ob Savi je bilo torej precej, tako s strani ljubiteljskih kot tudi profesionalnih kulturnikov. Kot že nekaj let doslej, je božično-novoletni koncert pripravil tudi VIVA Mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje ob Savi z dirigentom Dragom Peterlinom in moderatorjem koncerta Dragom Butjcm, in ki so nastopili v četrtek, 21. decembra ob 19. uri v KC DD Zagorje. Na koncertu so številni publiki predstavili tudi videospot s svojega gostovanja v Ameriki, doslej so izdali že tri zgoščenke, posneli štiri Orkester VIVA je gostil tudi Luco Di Vollo in Claudio Bombardella -glasbenika iz Italije, ki sta navdušila z etno glasbo. samostojne TV-oddaje, uspešno nastopali doma in v tujini ter dosegli mnoge nagrade. Kot je dejal predsednik orkestra VIVA Vladimir Kojnik, ki je v goste povabil tudi Branko Učankar iz Chicaga, ki je pripomogla, da je gostovanje orkestra VIVA v Chicagu organizacijsko in strokovno uspelo, so z dosedanjim delom zadovoljni, v svoje vrste pa vabijo tudi nove "Srečen dan, s pesmijo navdan..." - nekako tako so zapeli OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan. "Naj srečen vsak dan v novem letu bo..." je med drugim zapel MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom. t rro rrci, n 7, n Tudi baletke GŠ Zagorje so očarale. zapela Darja Švajger, pri njenih solističnih točkah: Ne joči za menoj in Prisluhni mi, jo je pri klavirju spremljal Blaž Jurjevčič. Koncert godbe SVEA je vodila Karmen Cestnik. Ker se znajo godbeniki tudi pohecati, so pripravili skeč, ko sta klarinetist Peter Kuder in dirigent Edvard Eberl zamenjala vlogi. Kajpak, publiki še ni bilo znano, da igranje klarineta za Eberla ni problem, dirigentovo "fušanje" pa ob dobrih glasbenikih niti ne pride do izraza, zato se je zdelo, da je Pihalni orkester SVEA Zagorje - veliko glasbe tudi v novem letu (foto M.M.) glasbenike. Sklop prireditev v KC DD Zagorje je sklenila Glasbena šola Zagorje z božično-novoletnim koncertom v soboto, 23. decembra ob 19. uri, katerega moderatorka je bila Vanda Kopušar. Nastopili so: MPZ VESNA Zagorje z dirigentom Rihardom Majcnom, korepetitorko Katarino Škrinjar, kot solistke so črnsko-duhovno zapele Neža Majcen in Neva Marn, božično pesem Počivaj, milo detece pa Veronika Razboršek, Katarina Jahn, Maja Anzeljc in Mateja Drnovšek; OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan in s klavirsko spremljavo Slavice Gregl ter v instrumentalni zasedbi: Nataše Burger-flavta, Gregorja Trohe-klarinet, Sašota Marna-tolkala, sledil je koncert MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje in Komorno-vokalna skupina Srebrni zvončki z zborovodjem Francijem Stebanom, pri klavirju je zbor spremljala Urška Vidic, kot solistka pri Božični pesmi je zapela Saša Hace. S tremi skladbami se je predstavil tudi Godalni orkester GŠ Zagorje z dirigentom Klemnom Benkom ter še baletke GŠ Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek, zaplesale pa so nekaj odlomkov Čajkovskega: Labodje jezero. Ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač je še dejala, naj bo sleherni božično-novoletni čas čaroben, skrivnosten, prežet s plemenitimi čustvi kot tudi z glasbo. Tudi Pihalni orkester SVEA Zagorje z dirigentom Edvardom Eberlom je svoje sodelovanje popestril z glasbenim gostom. Na letošnjem božično-novoletnem koncertu v torek, 26. decembra v športni dvorani Zagorje je z njimi imel Peter Kuder lažjo vlogo. Skupno s predsednikom orkestra SVEA mag. Miroslavom Štrajharjem so nazdravili s šampanjcem in voščili za novo leto. Poleg prazničnih melodij so navdušili še z narodno-zabavnimi priredbami, ha koncert pa privabili približno dva tisoč ljudi - mogoče tudi zaradi obetavne želje, da jim zmore tudi prijeten koncert razvedriti dni. Utrinkov z božično-novoletnih prireditev pa je še nekaj. Tudi v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla so potekali koncerti: v petek, 22. decembra ob 18.30 uri so Božični koncert pripravili nekateri zasavski študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, ko so nastopili: Eva Slana-flavta, Marko Zupan-flavta, Gregor Fele-violončelo in Urška Križnik-harfa, v sredo, 27. decembra ob 18.30 so ob dnevu samostojnosti v letu 200. obletnice rojstva Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna nastopili: MePZ Župnije Zagorje z zborovodjem Antonom Feletom, Vokalna skupina Cantate z zborovodkinjo Tadejo Nimac, MePZ Ladko Korošec Zagorje z zborovodjem Tomom Brezovarjem, OPZ Župnije Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, Komorni skupini kljunastih flavt in flavt z mentorico Metko Podpečan, MPZ Vesna Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom, Komorna skupina violin GŠ Zagorje z mentorico Jožico Zupan in MPZ Juventus GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom in klavirsko spremljavo Urške Vidic in kjer je uvodni govor pripadel predsedniku Kulturnega društva Cantate: Branku Nimcu, prireditev sta povezovala Marija Vidmar in Gregor Kržišnik. Koncerte je sklenil zagorski župnik Matjaž Križnar s poudarkom, da so prostovoljni prispevki namenjeni Skladu za obnovno župnijske cerkve ter pohvalil tudi zagorsko glasbeno tradicijo. Naslednji koncert, ki se je 6. januarja 2001 ob 16. uri zgodil v zagorski cerkvi in ob zaključku svetega leta, pa je bil še zlasti odmeven, saj so premierno predstavili Božično pastoralo skladatelja in dirigenta Avgusta Ipavca, posvečena pa je bila bolnikom za božič 2000. Skladatelj Avgust Ipavec je dejal, da je skladbo napisal po predlogi na besedilo dr. Emilijana Cevca, za uprizoritev v zagorski cerkvi pa sta se angažirala župnik Matjaž Križnar in zborodovja Rihard Majcen, zato je v sestavi pevskih zborov nastopil tudi zagorski MPZ VESNA. "Glede sodelujočih sem hotel čim širše sodelovanje iz še preostalih župnij, " je povedal Avgust Božična pastorala z'dirigentom Avgustom Ipavcem in nastopajočimi pevskimi zbori, orkestrom in baletkami v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla “Kako izvesti skladbo v živo, je za skladatelja poseben izziv," je dejal župnik Matjaž Križnar (na sredi), saj so priložnostno koncert tudi posneli z videokamero." Na sliki še (levo) skladatelj Avgust Ipavec in Rihard Majcen z mladimi nadebudneži. Kreslinov Vlado se je tudi 'vživel' v žur pod šotorom ob Mediji (foto M.M.) MePZ Ladko Korošec Zagorje, ki ga vodi Tomo Brezovar - koncert ob dnevu samostojnosti je prejšnja leta potekal v Čemšeniku, letos pa je v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla nastopilo še več pevskih zborov in inštrumentalnih skupin. Uuuuups, na jaslice bi skoraj pozabili! Priprava takšnalih jaslic pa vzame nekaj časa. Sicer pa - koncert v sodelovanju z GŠ Zagorje na božični dan pri sv. maši v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla. Ipavec, "da se pridružijo k pevski in instrumentalni zasedbi, čeprav je včasih zavoljo tega kvaliteta malce slabša. Vendar sem z izvedbo zadovoljen, sporočilo glede božiča pa je tudi to, da je dobro za duha ljudi, da se srečajo in v vsem veselju najdejo tudi tiste, ki imajo žalostne oči." Božična pastorala je s pripovedjo zaživela v jasnih, donečih, svečanih zvokih nastopajočih pevskih zborov: MePZ dekanije Tolmin, MePZ Postojna, MoPZ Obrtnik, MePZ Planinska roža, MPZ Tolmin, MPZ Vesna Zagorje, orkestranti in baletkami, katerih dirigent je bil Avgust Ipavec. Nenazadnje je morda tudi razvedrila občutja, ki navadno pospremijo ta najbolj družinski praznik v letu. Za zabavo je bilo v božično-novoletnih dneh v Zagorju kar obilno poskrbljeno za vse generacije, da so se lahko naužile družabnosti, dobre volje ter razgledale po bolj in manj praznično obarvanih vtisih in doživljajih. Šele sredi januarja pa so "pričakali" tudi prvi sneg v letošnji zimi. Besedilo P.R., slikal Tomo Brezovar 1; n ttl a PRIZNANJA ZA HORTIKULTURNO UREJENOST V HRASTNIKU Konec decembra so podelili priznanja za hortikulturno urejenost tudi na hrastniškem področju. V galeriji delavskega doma so se zbrali nagrajenci, predstavniki Turističnega društva in občine. V Hrastniku so trenutno edini v regiji, kjer poteka ocenjevanje v dveh krogih - junija in septembra. Radojka Odžič, ki je obrazložila potek ocenjevanja, je povedala, da je imela šestčlanska komisija težko delo, saj so morali rezultate izračunavati celo na stotinke natančno, tako blizu so si bili v urejenosti nekateri objekti. Včasih so slišali tudi kakšne pripombe, češ tako lepo oskrbovane rože, pa niso med nagrajenci. Vendar je treba gledati celoto. Točke se takoj znižajo, če se poleg rož na balkonu suši perilo. Če opazijo v bližini hiše cenene plastične stole ali mize, če barve cvetličnih nasadov niso usklajene... Upoštevajo pač osnovna načela Turistične zveze Slovenije, nekatere elemente pa so dodali še sami. Priznanja sta med glasbenim nastopom gojencev GŠ Hrastnik podelila Mojca Greben, predsednica društva in župan Leopold Grošelj. 18. PROSINCA 2001 Prejeli so ga: Borut Kmetič za vzorno urejen gospodarski objekt Petrol d.d., Greton d.o.o. - lepo urejena trgovina na Dolu, družina Prašnikar - za lepo urejen stanovanjski objekt, družina Košič - za najbolje urejeno kmetijo na Kovku, Lea Hribar - za najlepši balkon, OŠ NH Hrastnik - za najlepše urejeno okolico šole. Letos prvič niso podelili priznanja kategorijama gostinski obrat in stanovanjski blok, ker nihče s tega področja ni dosegel dovolj točk. Župan Leopold Grošelj je izrazil veselje, da se je slovenski turistični projekt Moja dežela, lepa in gostoljubna, prijel tudi v Hrastniku. In da začetna vnema ni popustila. Nasprotno. Posamezniki in delovne organizacije se trudijo, da je Hrastnik s svojo okolico vsako leto lepši. Fond Moljk ZLATA VRTNICA RADIU TRBOVLJE Turistično društvo Trbovlje je skupaj z občino Trbovlje konec lanskega leta izpeljalo tradicionalno vsakoletno prireditev z imenom Zlata vrtnica. Prireditve v Domu Svoboda v zgornjih Trbovljah se je udeležila polna dvorana turističnih delavcev in drugih občanov. Prireditev je vodil Staš Butkovec, kot govorniki pa so nastopili predsednica TD Trbovlje Marija J tiraj a, župan Ladislav Žiga Žgajnar ter predsednik Turistične zveze Slovenije dr.Marijan Rožič. Po kulturnem programu so podelili priznanja za leto 2000 za najučinkovitejšo promocijo občine Trbovlje v zadnjem času oziroma zadnjih etih. Priznanja so prejeli tekač Radovan Skubic-Hilarij, Kolesarsko društvo partizan Trbovlje, Kulturno društvo Sv.planina s Čebin, Kumska konjenica z Dobovca in župnik Franc Mlakar. Zlato vrtnico kot najvišje priznanje za promocijo občine Trbovlje pa je prejel Radio Trbovlje ob njegovem 35-letncm delovanju. V imenu vseh prejemnikov se je za priznanja zahvalil Radovan Skubic, po podelitvi priznanj pa je potekalo družabno srečanje z ansamblom Veseli revirčani. IL TISKOVNA KONFERENCA ZAGORSKEGA ŽUPANA Malo pred novoletnimi praznovanji je zagorski župan Matjaž Švagah povabil novinarje in pojasnil svoje poglede na preteklo leto in seveda na dogajanja v novem. Poudaril je, daje bilo leto 2000 za zagorsko občino uspešno, zahvaljujoč enotnosti Zagorjanov in Zagorjank, prostorskih možnosti, programu in jasni viziji. Pošto na Izlakah so dogradili, na vrsto prideta še v Zagorju in Kisovcu. Sprejetje bil dogovor o brezplačni vrnitvi zemljišča v Kisovcu, kjer bodo zgradili stanovanjsko poslovni objekt. Podružnična šola Toneta Okrogarja v Kisovcu bo dobila 300 milijonov tolarjev vreden prizidek in telovadnico, od tega bo država izluščila 75 milijonov. Velika naložba je bila tudi posodobitev odrske razsvetljave v K C Delavski dom. Pet od petnajstih milijonov je priložilo ministrstvo za kulturo. Sproščeno o uspehih... (slikal PRAV) Kompletnd ureditev semaforiziranega križišča je nanesla 50 milijonov. Za prihodnje leto napoveduje bolj živo dogajanje v obrtni coni Kisovec, saj bo PA K 4 končno lahko pričel vlagati in odprl 100 novih delovnih mest. Projekti za obvoznico je v sklepni fazi, predvideva pa tudi kolesarsko stezo. Ureditev tehnološkega parka je naložba "(...) v korist vsega Zasavja", se pa je zatikala zaradi znanih zasavskih nesoglasij. Kot zanimivost je župan dodal še napoved zasavske trgovske vojne... MLADI GASILCI Z MARNEGA V GULIVERJU Pionirska desetina prostovoljnega gasilskega društva z Marnega se je letos v predprazničnih dneh spet gostila v piceriji Guliver na Breznem. Njihov mentor Vinko Černelič pravi, da so zadovoljni s preteklim letom. Najbolj uspešni dnevi so bili zanje na Kalu, ko so se udeležili gasilskega tabora. Fanti Moljk P. 77 jr.r^uč OdMk vo oIcužu in r^i Se znate organizirati? Znate poskrbeti tudi za zabavo? Kaj pa za lepo besedo ali prijetno presenečenje? Morda ste tudi spretni v kegljanju, poslikavi stekla, igranju na citre, polaganju tapisona,...? Tokrat anketiranci niso odgovarjali na vprašanje, kako zelo hvaležni so sebi ali drugim, kadar jim kaj uspe. Marveč so pripovedovali, če si znajo vzeti čas za oddih. Ne le takrat, kadar jih trume turistov, ki drvijo na morske plaže, opozorijo, da je čas za počitnice. Temveč predvsem takrat, ko rabijo priložnost za nove ideje ali da za hip pozabijo na težave ter lahko potlej v novi luči pogledajo na probleme in si naberejo novih zagonov za delo, ustvarjanje, prijateljevanje ali magari še za kakšen hobi. Da je oddih pomemben za slehernega - bolj dinamičnega ali malo dolgočasnega, za strogega poslovneža ali priljubljenega popevkarja - pa marsikdo včasih kar prezre. Za boljše vzpenjanje po stenah življenjskih izzivov pa je pomembno tudi oddahniti in pogledati še v druge strani neba, četudi pri tem ne gre zgolj za romantično večerjo v zvezdnati noči. Seveda naj bo oddih pester in domiseln, da naredi dneve prijetnejše, prijaznejše, vznemirljivejše ali mogoče tudi prežete z občudovanja vrednimi povabili na plese, športne tekme, planinske izlete - tudi med vikendi ali v zasneženih dneh. Besedilo in slike: Petra Radovič Franci Slonecki, delavec, iz Radeč: "Oddih si je treba privoščiti, čeprav le poleti. Pozimi grem le redkokam, najbolj pa si odpočijem, ko sva z ženo na morju.” Josip Laca, brezposeln, iz Hrastnika: "Oddih si vzamem poleti in pozimi. Včasih z družbo, včasih pa rabim biti tudi sam, da se spočijem." Ismet Pačavar, upokojenec, iz Hrastnika: "Spočiti si je treba od družbe in od dela. Večkrat grem na sprehod, ko si hočem oddahniti. Poleti pa sem rad na morju." Nevenka Pavčnik, medicinska sestra, iz Hrastnika: "Zame je oddih v avgustu, ko grem na morje. Poleti si znam popestriti tudi vikende, pozimi pa bolj slabo, ker ne smučam. V današnjem stresnem času bi lahko ljudje več naredili za svoje dobro počutje." Alen Paznic, dijak, iz Hrastnika: "Oddih je poleti na morju, ko je več časa za prijatelje in družbo. Utrujen si lahko fizično kot tudi psihično, zato oddih rabiš za sprostitev in razvedrilo." Miri Dizdarevič, učenka, z Dola pri Hrastniku: "Počitnice so super stvar, saj je tudi učenje utrujajoče. Oddih je, ko se s prijatelji igramo in zabavamo ali ko gremo na morje." Damjan Drnovšek, orodjar, iz Zagorja: "Poleti je oddih, ko si na morju, pozimi je pa smučanje. Oddih je pomemben zato, da se spočiješ in razbremeniš." Erika Kvas, upokojenka, iz Zagorja: "Pomembno je poskrbeti za oddih tudi med vikendom in ne le poleti, čeprav se ponavadi izgovarjamo, da ni financ, ali da ni časa." smučanje ni Stane Doblekar, delavec, iz Stangarskih Poljan: "Oddih si le redko privoščim, mogoče le ob praznikih ali kdaj z družbo. Saj ni časa, treba je delati in za počitek še med dopustom ni časa." Aleksander Jerant, strojevodja, iz Litije: "Zadnje čase za oddih ostane le poletje, saj sem si zadal preveč načrtov in je bolj malo časa za počitnikovanje. Vendar oddih na morju ali pozimi ravno poceni." Tjaša Vrtačnik, študentka, iz Zagorja: "Ne glede na utrujenost, si je treba privoščiti oddih. Počitek je pomemben, da nabereš novih moči, novih idej in več elana. Zame je oddih ples, poleti pa morje." Marjan Šekli, zdravnik-veterinar, f iz Gabrovke: "Če znam poskrbeti za oddih? Seveda, in to zmeraj. To ni le Se poleti, ampak tudi smučanje pozimi. pozabiti na skrbi in probleme. Ljubši zame je oddih pozimi." m Tri. tl n,13 ninn I8. PROSINCA 2001 Boštjan Grošelj Vdihnimo s polnimi pljuči! Vsak človek je potreben oddiha. Počitek je nujen, če želimo svoje delo opravljati zbrano, predano in učinkovito. Počitek je nujen, če želimo obnavljati telo, da nam slednje čimbolje služi, saj je zdravje bistveni pogoj za katerokoli dejavnost. Toda ali sploh znamo počivati, si sploh znamo oddahnili? Ali resnično izklopimo vse drugo in damo med počitkom čas samo počitku? Se cenimo dovolj, da si takrat vzamemo čas zase? Eno izmed precej razširjenih prepričanj je, da mora človek vedno nekaj delati, nekaj premikati ali brkljati. "Kaj bo pa sosed rekel, če bom počival?" Marsikdo vidi v počitku sopomenko za lenobo. Če to dvoje res enačimo, v bistvu vsaj deloma pačimo pomen tako dela kol počitka. Brez kakovostnega počitka tudi ni kakovostnega dela. Tega dejstva bi se morali zavedati. Če smo namreč utrujeni, tudi delovna storilnost pade. Če čutimo, da potrebujemo počitek, si ga moramo privoščiti. Čas, ki ga namenimo umiritvi, ni vržen proč, ampak se kvečjemu obrestuje. Z večjim delovno-ustvarjalnim zagonom bomo učinkovitejši, ker bomo delali zadovoljno in osredotočeno. Izpad dela v času počitka bomo zlahka nadomestili, ali drugače povedano, naredili bomo več in bolje kljub krajšemu delovnemu času. V tej luči je povsem neutemeljena tudi zahteva delodajalcev v pogajanjih z vlado in sindikati, naj se čas za malico ne bi več štel v osemurni delovnik. Taka zahteva nekaterih kratkovidnih posameznikov z družbeno močjo je, milo rečeno, smešna. Pustimo zdaj politično agitacijo pri miru in se raje vprašajmo, ali znamo kakovostno počivati. Oddih, po katerem smo še bolj utrujeni kot prej, gotovo ne upravičuje svojega imena in namena. Ne glede na to, ali gre za dnevni počitek ali daljše počitnikovanje, vselej imamo priložnost za obnovitev telesnih in duševnih moči. Lahko se sprostimo, vdihnemo s polnimi pljuči in začutimo življenjski utrip, kar je v prenekateri službi nemogoče. Celo tisti, ki se vdajajo alkoholnim hlapom in podobnim oblikam sproščanja napetosti, izražajo težnjo po nečem novem, boljšem in manj utesnjujočem od vsakdanjega življenja. Gotovo pa je bolj koristno, če to težnjo uresničujemo brez škodljivega samoizčrpavanja. Ljudje smo različni, zato vsak sam zase najbolje ve, koliko ga 'nese' in koliko zdrži. Kdor pretirava, se otepa z nezaželenimi posledicami in zapravlja dragocene priložnosti za počitek. Pa ne le to. Kdor se utruja, ko naj bi si nabiral novih moči, zlorablja počitek, zato tudi do dela nima pravega odnosa. Če pridemo na delo utrujeni, ko bi lahko bili spočiti, rušimo svoj naravni ritem in vnašamo zmedo v lasten delovni utrip kot tudi v delovni utrip okolice. Najboljši počitek je torej tisti, ki ga vsaj deloma posvetimo sami sebi. Ko smo sami s seboj, se lahko iskreno, brez motenj od zunaj, potopimo vase. Lahko si pogledamo naše misli, želje in hotenja ter spoznamo, kakšna so naša resnična življenjska pričakovanja. Od trenutkov, ki jih v polnosti namenimo sebi, je namreč odvisno, kako se bo odvijalo naše življenje. Kdor želi sebi in drugim dobro, se bo vedno znal spočiti tudi na ta način. Vdihnimo s polnimi pljuči trenutke oddiha, napolnimo se z novimi močmi in otresimo se spon, ki uklepajo naš korak na poti k zadovoljnemu življenju. Zgledujmo se po naravi, ki zna počivati, da se lahko spomladi razcveti v vsej svoji lepoti. Tudi Sonce se vsak dan znova odpravlja k počitku, zato se zjutraj nikoli ne obotavlja, ko je treba vziti ... Igor Gošte POLITIČNA INVENTURA LETA. 2000 Leto 2000 seje izteklo. Pred začetkom so nas sicer svarili, da bo to usodno leto za človeštvo, a pokazalo seje, daje bilo to skoraj čisto običajno leto. Na našem političnem področju, pa tudi v ZDA, v ZRJ, na hrvaškem, pa se je marsikaj zgodilo. V Jugoslaviji je padel Miloševič, na hrvaškem HDZ. V ZDA so dobili novega predsednika. Clintona je (bo) zamenjal Bush mlajši. Mnogi naši komentatorji so njihove volitve označili kot posmeh demokraciji. Sam se z njimi ne strinjam v celoti. Kandidata sta le in samo uporabila vsa pravna sredstva za dosego cilja, vendar, ko je Gore spoznal, da tudi s pravnimi sredstvi poraza na volitvah ne more spreobrniti v zmago, seje s tem sprijaznil. Če pri nas nekateri politiki (ne vsi) ravnajo podobno, so zasmehovani (ne vsi). Kar spomnimo se,kako so bili prav tisti, ki so sc borili za spoštovanje ustavnih odločb zasmehovani s strani medijev in na koncu na volitvah še celo kaznovani za svojo ustavnopravno držo. Žal je v Sloveniji bolj kot pravna država pomembno, kdo zakone zna bolj spretno zaobiti.To pa gre (žal) mnogim našim politikom kar dobro od rok. In mnogi mediji jim stojijo celo ob strani. Nazoren primer »demokratičnosti« medijev je bila menjava Drnovškove vlade z Bajukovo. Pričakovati je bilo, da bo imela vsaj mesec ali dva, če že ne 100 dni miru. Pred ocenami o delu. Pred (ne)upravičenimi napadi. Pa se to ni zgodilo. Kje pa. Še predenje dobro zasedla svoje pozicijeje bilo izpod peres uglednih komentatorjev prebrati: »Oblastjo prevzela najbolj nepoštena, najbolj desničarska, najmanj strokovna, najbolj farska in sploh najslabša ekipa doslej, ki ne bo delala nič drugega kot izvajala čistke, prevzela osrednje medije, cerkvi vrnila vse od A do Ž idr.« Poleg tega pa so nemalo prostora uredniki dnevnikov namenili nekaterim vidnejšim politikom, takrat opozicijske Drnovškove elite. Ki so kritično ocenjevali, a sami bili prej le redko kritično ocenjeni. Spomnite se, da so imeli mnogi ministri Drnovškove vlade (tudi on sam): dr.Keber, dr.Rupel, Kopač, Kacin, Bavčar in drugi, predvsem v Sobotni prilogi Dela, vsak teden rezerviran prostor, kjer so po mili volji lahko komentirali domala vse odločitve Bajukove vlade. Medtem, ko za časa Drnovškove vlade mnogi pomladni intelektualci (Blažič, Jančar, dr.Jcrovšek, dr.Pučnik) in še manj politiki (Janša, Peterle, Podobnik) niso dobili prostora za svoja stališča, za oceno dela Drnovškove ekipe. Pač, slovenska medijska pluralnost. Zanimivo je tudi, koliko hrupa je bilo v Bajukovih časih slišati o čistkah. Pisali so, da se ponavlja leto 1945 (ljudje božji, takrat so bili vendarle tisočeri poboji). A če pogledate malo natančneje, boste opazili, daje kar nekaj Drnovškovih državnih sekretarjev Bajukova vlada obdržala, da pa ni opaziti, da bi sedaj Drnovškova, kakšnega Bajukovega obdržala. Seveda, za naše (ne)dcmokratičnc medije zdajšnje zamenjave državnih sekretarjev, članov in predsednikov nadzornih svetov državnih ustanov in podjetij niso čistke. Zanimiveje bilo za časa Bajuka opazovati naše osrednje medije še v eni točki. Pri vprašanju lastništva posameznih medijev. Predvsem v Delu so se bali novih, »desnih«, lastnikov. Strah je bil povsem odveč. »Desnica« si v času pomladne vlade ni pridobila niti odstotka lastniškega deleža v kakšnem osrednjem mediju. Po drugi strani pa nikogar (tudi naših novinarjev ne) ne zmoti dejstvo, daje na mestu predsednika sveta javne RTV dolgoletni politični funkcionar Janez Kocijančič, daje na mnoga uredništva vabljen predsednik Kučan. Kadar se mu zahoče. Pa tam, v pravi demokraciji, kot izrazito politična osebnost, nima kaj iskati. To je v demokratičnih državah smrt verodostojnosti. Po Matildi pa močno smrdi tudi v našem medijskem prostoru. j ji uj. \rj LITERARNO POPOLDNE Z NEŽO MAURER Na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju smo v četrtek, 14. decembra 2000, pripravili literarno popoldne, v katerem so se predstavili mladi ustvarjalci, ki so ob tej priložnosti zbrali pesmi pod skupnim naslovom PESMI ZA POKUŠINO. Pesmi sta zbrali in uredili mentorici Pavla Štepic in Erika Zupančič, knjižico pa sta oblikovala Matej Hohkraut in Jolanda Sernel. Na srečanje smo povabili pesnico in pisateljico Nežo Maurer, kije 22. decembra praznovala 70-letnico. Učenci so v programu, ki so ga pripravili, predstavili najprej gostjo in nekaj njenih pesmi, nato pa so prebrali tudi nekaj svojih pesmi. Pesnica Neža Maurer je rada prisluhnila stihom mladih ustvarjalcev, nato pa jim je pripovedovala o svojih začetkih v svet poezije ter jim dala nekaj nasvetov. Med mladimi je rada. Nekoč je dejala: "Če grem brati v šolo, grem tja po veselje." Veselje je tokrat delila z mnogimi. Ob koncu literarnega popoldneva soji otroci podarili prvi izvod njihove pesniške zbirke in šopek 70 vrtnic, članice novinarskega krožka pa so posnele z njo tudi pogovor: - Ga. Neža Maurer znašli ste se na točki, s katere ste začeli odvijati spominsko prejo, kot je v spremni besedi h knjigi Dom za telohov cvet zapisala Berta Golob. Do kam sežejo spomini? Nekateri trdijo, da se vsak pameten človek spomni od 3. leta naprej; zase ne morem reči, takrat še nisem znala šteti let, vem samo, da se zelo dobro spominjam kočice na bregu in čudovitega razgleda po Savinjski dolini. Tudi sosedovega fanta, Frcncija, se dobro spominjam pa domače mačke, ki me je učila vljudnosti, in pa sonca, sonca in spet sonca, ki mi zdaj, v mestu, predvsem manjka. - Se spomnite prvih pesniških poskusov? Spomnim se jih, ampak nimam najboljšega mnenja o njih. Danes mladina in otroci začnete tako zgodaj, imate že učitelje v šoli, ki vam pomagajo, vam popravijo in potem te poskuse zberejo. Takrat vsega tega ni bilo. Ko so bili Nemci v Savinjski dolini, so nas učili, da slovenski jezik ni prav nič vreden in da gaje treba čimprej pozabiti. Šele na nižji gimnaziji sem napisala prve poskuse verzov, ki jih nisem spoštovala, in verjetno res niso bili tako čudežni, ker niso nikjer izšli. Šele pri 27. letu mi je izšla prva pesem. Cekini je imela naslov. - Odkod veselje do pesnjen ja in pisateljevanja? Tisti, ki seje poizkušal v pisanju obojega, ve, da je za prozo treba veliko, veliko časa in da moraš navadno pri miru sedeti, to se pravi zdržati skupaj vsaj šest ali osem ur. Druga stvar, kije potrebna za prozo je to, da imaš čudovit spomin. Jaz pa sem hodila v službo, imela doma še otroke, torej mi časa res ni ostajalo. Če bi imela veliko nagnjenje do proze, bi najbrž vseeno pisala, ampak tudi spomina nimam čudežnega. Imam pa veliko koncentracijo, to se pravi: lahko se v trenutku zelo zberem in napišem zares dober verz - verjetno zaradi tega pišem toliko več pesmi. - Vaše pesmi za otroke same po sebi dokazujejo, da nas imate radi, vseeno pa bi vas vprašala, kakšen je vaš odnos do otrok in do odraslih? Otroci me niso nikoli motili. Moti me, ali boli me, žalosten jok, namreč - kadar otrok žalostno joče, potem ne joče na ves glas, ampak z neko pridušeno trpkostjo. Tisti jok me popolnoma pretrese. Kadar pa kriči kot kakšen žerjav, takrat me pa ne boli kaj prida. In tam, kjer zdaj stanujem, na Planini pri Kranju, je čisto blizu vrtec in včasih tako rjovejo, kričijo in jočejo, ampak to me res ne moti. Torej, če jih imam rada takrat, kadar jočejo in kadar so tečni, si upam trditi, da jih imam rada. Za odrasle pa rečem tako: pred leti je izšel nek zapis o meni, ki je nosil naslov Brez ljudi nisem nič, to se pravi, meni največ na svetu pomeni človek, ljudje, ne glede na to, kakšni so. Hudo mi je, če mi kdo, kot se reče, podstavi nogo, da padem, ampak sovraštva ali prezira zato ne čutim, tudi umaknem se ne od ljudi. - V vaših pesmih nastopajo živali. Zakaj? Katera žival je vam najljubša? Tri živali imam v svojem grbu: muco, kozo in osla. Muco zato, ker zna biti tako prisrčna in priljudna, istočasno pa je zelo samostojna. Psi so sicer čudovite živali, samo ravnajo se po lastniku, jaz pa imam rada samostojne ljudi in tudi samostojne živali, to pa je muca. No, potem je koza. Je koristna, istočasno prijazna pa tudi zelo trmasta. In če ima roge in še "vringle", kot smo rekli, in ftks, potem je sploh imenitna. Tretji je osel, kije znak trmoglavosti, istočasno pa tudi vzdržljivosti. Vemo, koliko ta žival zmore. In jaz bi si pravzaprav želela biti tako priljudna in samostojna kot mačka, koristna kot koza, vzdržljiva in trmasta kot osel. - Zakaj je v pesmih veliko vprašanj? Ste zvedavi? Zaradi tega, ker človek nikoli ne zve vsega. Tisti, ki pravi, da že vse ve, j c pravzaprav s svojim duševnim življenjem končal, pa četudi živi potem še 50 let. Ko te nič na svetu več ne zanima in ko rečeš, da ti nič ni mar, si nekako sklenil svojo pot. Zvedavost te pripelje do znanja, prijateljev, spoznanj in tudi do poznavanja narave, do preteklosti. Zvedav biti je zelo dobro. - Ste v življenju že našli odgovore na vsa vprašanja? Ne, nikakor ne, kajti življenje se vsak dan spreminja, vsak dan je drugačen, torej ne moreš najti odgovorov na vsa vprašanja. Ne glede na to, koliko časa bom živela, vem, da nikdar ne bom našla odgovorov na vsa vprašanja. - Sc vam zdi današnji svet prijazen? Ne vem, če je prijazen, ampak treba j e živeti s takšnim, kakršen je. Treba seje potruditi, da te nekako sprejme. Danes seje treba dokazovati, da nekaj znaš, da si dober, da bo brez tebe svet slabši. Mlade je pravzaprav treba naučili, da znajo svoje znanje in sposobnosti na nek način ponujati, propagirati. Tega včasih ni bilo treba, ampak tega se kar navadite. - "Ljubite vsak trenutek", ste zapisali v eni od vaših pesmi. Kakšni so vaši občutki takrat, ko tako zvedavo poslušamo vaše pesmi? Veste kaj, jaz pravzaprav živim z vami, to si težko predstavljate. Pred kratkim meje nekdo vprašal, če se nisem še naveličala hoditi po šolah. Moram reči, da sc nisem. Zaradi tega, ker tam lahko povem svoje pesmi, slišim vaše in vem, da ima moje življenje nek smisel, ker imajo moje pesmi nek smisel. Tako kot .i Ti ti n i: 17,1 tl boste vi kasneje, če boste dajali drugim svoje znanje in rezultate svojega znanja, čutili, daje to del vas in vas bo to osrečevalo. - Vaša hči je študirala v tujini in je izvrstna klovnesa. Menda radi nastopata skupaj. Kako izgleda vajin skupni nastop? Navsezadnje klovni zabavajo ljudi, vaše pesmi pa so mnogokrat zelo resne. So resne, ampak jih znam prilagoditi. Najin skupni nastop gre takole: najprej začnem jaz, umirim publiko s pesmimi. Izberem tiste, ki so najbližje ljudem, kijih bodo poslušali. Zadnja moja pesem pred hčerinim nastopom je tista o klovnu Miku-Maku. Potem umolknem, čakam in takrat pride Mika-Maka. Potem ona odigra svoj del: nastopa kot klovn, učiteljica žongliranja, zgodovine itd. Pri vsem tem vedno potrebuje otroke, ki sodelujejo v predstavi. Nazadnje odigra Trnuljčico, ki bo spala sto let. In to je spet čas, ko nastopam jaz s svojimi pesmimi: ljubkimi, veselimi... do tedaj, ko nastopi Mika-Maka v drugi preobleki. - Kaj menite o zbirki Pesmi za pokušino? To, kar sem danes slišala, moram reči, je zelo, zelo dobro. Sreča je, da imam toliko let in za sabo toliko pesniških zbirk. Če bi jih imela manj, bi rekla: "Joj, saj ti mladi me bodo povozili! Tako hitro so začeli in nekateri, ne vsi in tudi ne vse pesmi, so tako izredno originalni!" Ker pa imam za seboj že toliko pesniških zbirk, me ni strah. Če pa me povozite in če boste boljši, potem pa sreča za slovenski narod, da bo imel dobre pesnike in pesnice. - Vam mladi često predstavljajo svoje pesmi? Vas prosijo za mnenje ali za nasvet? Ne, to ni tako pogosto. Ne vem, mogoče je to tretji, peti primer ..., drugače se posamezniki obračajo name, samo ne tako mladi. Potem so to gimnazijci ali študentje, osnovnošolci zelo redko. Ste eni redkih. - So vas mladi na Osnovni šoli Toneta Okrogarja presenetili? Po vsem tem, kar sem do sedaj povedala, lahko rečem, da so me. Kar tako delajte naprej. Držite se svojega prepričanja in svoje pridnosti, kajti za to, kar ste danes pokazali, nista bila dovolj samo znanje in sposobnost, bila je potrebna tudi vztrajnost. In tega vam želim. V naslednjem tednu se nam je gospa Neža Maurer pisno zahvalila za "nepozabno popoldne". Zapisala je, da je šele doma do dna doživela iskreno lepoto prireditve, 70 vrtnic pa ji celo meglo, ki stalno leži nad Kranjem, barva rdečkasto. Naj še dodamo, da smo v zbirki Pesmi za pokušino zbrali 52 pesmi 25. ustvarjalcev. Upamo, da bomo v novem letu lahko natisnili več izvodov te pesniške zbirke. Članice novinarskega krožka in mentorica Pavla Štepic ORLEK - PRIPRAVLJA SE NOVA PLOŠČA 26.12.2000 ZAGORJE - POD ŠOTOROM, 29.12.2000 LJUBLJANA - PREŠERNOV TRG Na Silvestrovo 1999 so nastopali v Ljubljani, nato odšli v toplo Avstralijo. Novembra so bili v novomeškem studiu, kjer so snemali novo ploščo, ki pa še ni v celoti dokončana. Nekaj novih pesmi že igrajo in prav vse, do sedaj slišane, imajo naslove, ki obujajo njihov patriotizem, ki je z zadnjo ploščo Salamurca nekoliko usahnil: Houdre, TETovirani3, Perkmandcljc, Jamski ljudje... Poleg izrazitega zasavskega besedišča v novih pesmih najdemo več energije, eksplozivnosti, prenovljen udarniški stil, s katerim so začeli, se zakoreninili. Pod šotorom so igrali pred, za njih, značilno publiko; v Orleki na snemanju nove plošče Ljubljani, kjer je med koncertom ves čas deževalo, je bilo ljudi pod odrom manj, a so bili ti bolj razpoloženi. Orleki so očitno topleje sprejeti drugje kot doma. ORKESTER SVEA: 23.12.2000 LJUBLJANA - PREŠERNOV TRG, 26.12.2000 ZAGORJE - ŠPORTNA DVORANA, TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT Kljub nepopisnemu mrazu seje v soboto zvečerzbralo kar nekaj ljubiteljev orketrske glasbe na osrednjem prizorišču ljubljanskih novoletnih prireditev, Prešernovem trgu. Mnogo je bilo tudi mimoidočih, ki so prisluhnili sicer neobičajnim nastopajočim... Orkester jih je presenetil z razsežnostjo svojega programa - od Joea Cockerja do Avsenika. Marsikdo je postal bolj odprt do tovrstne glasbe. Še so ljudje, ki so dovzetni do sprememb, alternativ... V torek, tri dni kasneje, pa so igrali v športni dvorani v Zagorju pred publiko, kije prišla tja zjasnim namenom in ciljem - uživati in se prepustiti bogastvu zvokov. Kot vsako leto, so povabili gosta, letos je bila to Darja Švajger. Novoletni koncert je, kot še vsi do sedaj, uspel, dvorana je bila polna, temu primerno je bilo tudi ozračje in razpoloženje. Novoletni koncert orkestra Svea v Športni dvorani Zagorje Tin n^rlnlvTi BODO IZLAČANI ZAHTEVALI ODŠKODNINO? Alojz Krcča je eden tistih, ki že dalj časa dobronamerno opozarjajo na določene prostorske, cestno-varnostne in d ruše probleme Izlak. Ker se po njegovem, le ti ne odpravljajo dovolj hitro ali že več let vlada mrtvilo, smo se odločili, da jih skupaj z njim predstavimo širši javnosti. Na zadnji seji krajevnega sveta, kamor sicer niste redno vabljeni, ste izpostavili velik problem varnosti v cestnem prometu na Izlakah. Gre predvsem za nevzdržne razmere na cesti med ETI-jem, odcepom do Šenmika in naprej proti Mlinšam. Ta odsek je zelo nevaren, ker ni urejenega pločnika, ni cestne razsvetljave in mislim, da tudi ni označenega prehoda za pešce. Poleg tega je ob samem križišču pravo »divje« parkirišče, tudi po urejenih zelenicah. Kje vi vidite rešitev tega probleme oziroma, kako ga rešiti in kdo je tisti, ki bi ga že davno moral? Del nevarnega odseka (slika I.G.) Rešitev perečega problema vidim v pospešeni pripravi načrta za ureditev tega odseka ceste (s poudarkom na varnosti) ter, da se potem končno pristopi k čimprejšnji realizaciji. Brez nadaljnjega odlašanja in raznih praznih obljub. Menim, da so za zdajšnje stanje odgovorni predvsem v občini Zagorje in tudi v ETI-ju Izlake, del odgovornosti nosi tudi cestno podjetje in urejevalci voda, pa še kdo. Vedeti je treba, da gre za zelo nevaren odsek, kjer je veliko prometa in pešcev (tudi otrok), ki so zato, ker ni urejenih pločnikov, izpostavljeni velikim nevarnostim. Dovolj je bilo raznih improvizacij, ki niso dale prave in dokončne rešitve. Tudi KS Izlake in izlaški svetniki v občinskem svetu Zagorje (kar pet jih imamo Izlačani), po mojem, pri reševanju tega perečega problema niso uspešni. Ste predsednik Turističnega društva Izlake. Zanima me vaše mnenje o »biseru« izlaškega turizma, hotel Medijske toplice, kjer ste bili nekoč tudi sami zaposleni. Zdi sc. da gre v kompleksu Medijskih toplic za dokaj neurejeno okolico (zapuščeni lokali oh cesti, Valvasorjeva pešpot, ni urejeno avtobusno postajališče,...). Dovolite, da odgovorim na izziv »biser« izlaškega turizma. Medijske toplice bi vsekakor biser turizma morale biti. Naravne danosti toplicam omogočajo tako zdravstveno kot rekreacijsko ponudbo. Če bi se omenjene storitve izvajale, bi prav gotovo pritegnile več domačih in tujih gostov. Zelo sem bil presenečen, ko mi je dr.Franc Grošelj med drugim omenil, da zdravstvene storitve ne opravlja več v hotelu Medijske toplice, ampak v celoti v ZD Zagorje. Vzrok, da se je tako odločil, je bila previsoka najemnina. Povedal je še, da ima tudi zato zasnovan projekt gradnje zdravstvenega objekta v bližini Medijskih toplic. Drugo kar moti, je, da gre v kompleksu MT za neurejeno bližnjo in nekoliko oddaljenejšo okolico. Pogled na neurejeno pešpot, neurejeno avtobusno postajališče, slabe obcestne (turistične) oznake zagotovo ne privablja novih gostov. Zelo slab izgled, tako kraju kot kompleksu Medijskih toplic, dajejo tudi prazni in delno propadajoči lokali ob glavni cesti (ki pa niso last hotela Medijskih toplic). Zainteresirani za razvoj turizma na Izlakah si seveda prizadevamo, da bi kraj dobil lepšo podobo in ljudje koristne objekte, vendar žal opažam, da so Izlake vedno bolj poseljene z ljudmi, ki jim je okolje zadnja skrb. Kje poleg zdraviliškega turizma še vidite možnosti za razvoj turizma na Izlakah in ali imate mogoče že v načrtu kakšen tovrstni projekt? Načrti za razvoj turizma na našem področju so, vendar je (bo) za njihovo realizacijo potrebno mnogo volje, znanja in interesov. Ne samo pri Izlačanih, tudi v sami občini. Kot prvo je potrebno vedeti, kaj hočemo in za to pridobiti sredstva. Vlagati je potrebno v razvoj zdravstveno-rekreacijskega, izletniškega in postopoma tudi kmečkega turizma (npr. kmetije odprtih vrat), v razvoj ekološkega kmetovanja, spominkarstva. Menim, da bi na Izlakah morali imeti tržnico (prodaja pridelkov in izdelkov). Osnova za razvoj nekega kraja so seveda tudi dobre cestne povezave, komunalne ureditve, urejene pešpoti, avtobusna postajališča, različne turistične označbe, pa še kaj. Da naštetega ni kaj dosti vidnega, ni krivo TD, saj deluje ljubiteljsko, brez strokovnih in drugih pomoči. Svojo vlogo pri turističnem izgledu kraja naj bi tu imela občina, KS in drugi,,ki bi skupno, s finančno in strokovno podporo reševali in nadaljevali turistični razvoj v kraju. Alojzu Kreči volje ne primanjkuje (slika URM) Na zadnji seji ste izpostavili tudi problem, ki je povezan z množičnimi prevozi težkih tovornjakov (z jalovino) skozi Izlake, mimo OŠ Ivana Kavčiča. Menite, da hi morali Izlačani zahtevati odškodnino? Tako zaradi varnosti, hrupa, kot zaradi uničevanja cestišča. Prevozi težkih tovornih vozil, večinoma naloženih z jalovino, ki največkrat s prekomerno hitrostjo vozijo skozi Izlake, mimo hotela, raznih trgovin, doma starejših občanov, osnovne šole in naprej, so dejansko izredno velik problem. Poleg nevarnosti, ki jo povzročajo, ima mnogo teh vozil tudi preveliko osno obremenitev, zato še bolj vidno uničujejo cestišče. Zaradi vsakodnevne gneče na cesti, hrupa, onesnaženosti, zasedanja parkirnih prostorov moramo Izlačani zahtevati odškodnino in se ne zadovoljiti le z delnimi popravki cestišča. Kajti, ko se bodo prevozi jalovine končali, nam bo ostala le še poškodovana cesta. Ker mi je znano, da se trudite, da bi na Izlakah dobili nove količine pitne vode, me zanima, kako je ž deli na novi vrtini nad OŠ, ki bi to omogočila? Bojda je bil začetek vrtanja s strani občinske uprave obljubljen že v lanskem septembru. Turistično društvi Izlake že več let sodeluje pri izvajanju projekta TZS »Od izvira do morja«, z željo, da bi izboljšali kvaliteto in povečali količino pitne vode. Vode na Izlakah na določenih področjih občasno primanjkuje. Tako kot vodovodne razmere, ki niso zadovoljive, opažam, da tudi odnos do vode ni. Pristojni v občini so nam res obljubili, da se bodo dela za pridobitev nove pitne vode pričela že lani septembra. Vendar, zaenkrat obljube še niso izpolnili. Kolikor mi je poznano tudi lastniški odnosi in dokumentacija za obstoječa rezervoarja niso urejeni. Da je tako, nismo krivi porabniki vode. Kakorkoli že, skrajni čas je, da začeto delo odgovorni pripeljejo do zaključka. Besedilo Igor Goste Abies-jelka Jelka je nedvomno najlepši iglavec v naših gozdovih. Zraste v 50 metrov visoko stožčasto drevo. Če stoji kot soliter ima veje do tal, drugače kaj hitro ogoli. Takrat nam razkrije lepo sivo gladko lubje, ki v starosti rahlo razpoka. Iglice so ploščate in ponavadi stojijo v ravni legi, spodaj so rahlo bele barve, vrh iglice pa je močno zaobljen, tako da so iglice na dotik zelo nežne. Prav lubje in pa iglice povzročijo, da je jelov gozd resnično pravljičen. Jelk poznamo okoli 40 vrst, pri nas je najznačilnejša bela jelka, ki raste po naših gozdovih. Prijajo ji globoka in odcedna tla. ter visoka zračna vlažnost. Onesnažen zrak slabo prenaša, kar je posledica tudi propadanje jelovih gozdov v Sloveniji. Statističen podatek kaže, da propada kar 95% jelovih gozdov, od tega polovico nepopravljivo. V mladosti je jelka sencovzdržna drevesna vrsta, kar pomeni da raste izredno počasi. Prav zaradi te lastnosti jelko sadimo na severne lege, saj ne prenaša dobro močne osvetlitve, oziroma suhih tal. Razvije močan koreninski sistem in je za razliko od smreke odporna na viharje, ki jo le redko prizadanejo. Les jelke je zelo lahek, mehak in slabo upogljiv. Uporaben je v gradbeništvu, za telegrafske drogove, železniške pragove in vagone, za repne čolne in jambore, v mizarstvu kot resonančni les za glazbila, igrače, manjše sode, vžigalice in iverke. Prav resonančni les je pri nas znan na Pokljuki in Jelovici. Jelko redko sadimo v obhišne vrtove, saj zaradi svoje velikosti ni primerna za v majhen vrt, če pa se vseeno odločimo, takrat si priskrbimo brinarjevo jelko, ki je močno stožčaste rasti, ali pa pritlikavo jelko, Abies balsamea 'Nana'. Pogosto se poslužujem tudi korejske jelke, ki ima lepo gosto stožčasto krošnjo. Raste počasi in le redko doseže višino 15 metrov. Posebej priporočam še koloradsko jelko. Dobro prenaša sušo in onesnažen zrak, je odporna proti zimi in neobčutljiva za škodljivi mrčes.Poseben razpoznavni znak so njene iglice, ki so dolge od 40 do 60mm, na obeh straneh bolj ali manj srebrnkasto modro zelene. Če pa je vaš vrt resnično miniaturen, takrat se odločite za Abies lasiocarpa 'Com-pacta', ki je močno stožčaste rasti. Ta jelka zraste le en meter. Vse vrste jelk razmnožujemo s sejanjem. Semena naberemo predno storži razpadejo, to pomeni nekje septembra. Semena so krilata, rdečkasto obarvana. Za vzdrževanje sort se poslužujemo cepljenja, ki ga opravljamo poleti. Uporabljamo dolago s strani. Cepimo na našo domačo jelko Abies alba. Zelo star običaj je uporabljati jelko za božično ali novoletno okrasitev, danes ljudje bolj uporabljajo smreko, ki je pogostejša. Jelka je prisotna v naši kulturi že stoletja, kot zdravilo ali kot hrana, saj iglice mladih poganjkov, še danes uporabljajo za čajne in vitaminske napitke. Kot posebnost lahko omenim, da so iz poganjkov včasih varili posebno pivo. Slika In besedilo: Salo Taikar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE I l\*im PLEŠEC Plešec je sorodnik zelja in repice. Je do 40 cm visok, povsod razširjen plevel. Cvete od marca do pozne jeseni. Nabran spomladi je najboljši. Ker je plešca v naravi veliko, je dobro, da ga imamo vedno na dosegu roke. Tudi v srednjem veku so ga zelo čislali, saj so ugotovili, da nobena druga rastlina tako učinkovito ne zaustavi krvavitev kot plešec. Kasneje so tudi lekarnarji dokazali, da je res tako. Torej z njim lahko zdravimo vreze, odprte rane in bljuvanje krvi. Obnese se tudi kot zasilna prva obveza, predvsem pri tistih, ki se jim težko strdi kri. Po mnenju M. Messeguea, je plešec najboljše zdravilo proti predolgemu ali premočnemu mesečnem perilu. Pater Ašič se je prepričal, da podobno kot omela,tudi plešec uravnava krvni tlak. Niža previsokega in viša prenizkega. S tem vpliva na prepočasen ali prehiter srčni utrip. Še to, kar je vinska rutica za moške, to je plešec za 'ženske. Nasveti »naših mam« -Pleščev čaj je učinkovit proti vsem vrstam krvavitev. Nekaj te sveže ali posušene rastline damo v liter vode in pustimo poldrugo uro, da se duši. Štiri skodelice tega čaja zaustavijo premočno mesečno perilo. -Če krvavimo iz nosu, je priporočljivo spiti tri skodelice prevretka iz pesti posušenega plešca v litru vode. -Po Ašiču je osem dni pred menstruacijo treba piti čaj plešca (1-2 skodelici na dan). MOČVIRSKI OSLAD Oslad je zelika z nekoliko rdečkastim steblom, visok več kot meter, na katerem je veliko dlakavih listov. Cvete sredi poletja. Nabiramo ga junija in julija. Našli ga bomo na poplavljenih travnikih, ob rekah itd. Predvsem so zelo zdravilni dišeči cvetovi. V zdravilstvu so ga začeli uporabljati šele v 17.stoletju. Priporočali so ga pri zdravljenju noric, griže, driske, pri bljuvanju krvi. Pozneje še proti protinu, pri ranah, slabosti, migreni in pri težavah, ki jih prinaša menopavza. Dragocen je predvsem zaradi svojega diuretičnega učinka. Z njim si pomagamo pri edemih, revmatizmu, protinu, ledvični koliki in sečnih kamnih. Oslad pomaga tudi pri izločanju vode in toksinov pri debelosti in celulitisu. Ker učinkuje krepčilno in tudi pomirjajoče in ker pospešuje potenje, je dobro zdravilo proti infekcijskim boleznim (rdečke, gripa, škrlatinka). Poleg tega pospešuje celjenje ran, ureznin. Uporablja se tudi pri zamašenosti dihalnih poti, driski. Pripravil Igor Goste INTEGRAL ^L. INTEGRAL ^INTEGRAL ^L-INTEGRAL .............. ' , y , -N' s 'r . jHWaM4 -------------------- Največja ponudba zimskih avtoplaščev v Zasavju, vseh priznanih svetovnih proizvajalcev. Na zalogi tudi obnovljeni avtoplašči IVI + S VAŠE LETNE (ZIMSKE) PNEVMATIKE LAHKO SHRANITE V NAŠEM SERVISU DO NASLEDNJE LETNE (ZIMSKE) SEZONE OBIŠČITE NAS Al J TA NAS POKLIČITE! "PA SREČNO VOŽNJO " POLNJENJE S PLINOM SECUR PNEUS I I •5% gotovinski popust pnevmatike DARILO PRI NAKUPU 4 PNEVMATIKE - 1 xpranje ali izpiranje osebnega vozila DELOVNI ČAS: sr-nr SOBOTA sr-nr AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 MARTIN VESEL SERVIS PRODAJA Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. 4 fax: 01/72 31 032 AKCIJA 4x4 s klimo POPUST TRBOVLJE I i INTEGRAL Avtobusni promet in turizem. Zagorje Informacije in rezervacije: 03/56 55 100,56 64 443, Najem avtobusov 03/56 64 420 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.integral-zagorjc.si 'LA MS PRIPRAVLJAMO: PONUDBE V ‘ZADNJUt HIPU TUNIZIJA /počitnice ■ odhod: 17.02., 24.02.2001 POČITNICE OD 91.900,00 + LT. SAFARI + POČITNICE OD 1 16.500,00+ L.T. I mm POTOVANJA 2001 NcwYork, Zakladi lajske, BANGKOK-Singapur, Bali, Malezija, Mini Indija... 4 NA VAS ŽE ČAKAJO SMUČARSKI KATALOGI AVSTRIJA-Matrci, ITALIJA-Forni di Sopra-Slovcnska vas; Kronplaz, SLOVENIJA-Zrcčc, Rogla, _______Otvoritev sezone v Kranjski gori,..._ ________________________________________ VSAKOSOBOTO ENODNEVNI NAKUPOVALNI LENTV - Prevoz z novim 17 sedežnim avtobusom! - POIZKUSITE, NE BO VAM ZAL!!! VELIKA ZIMSKA RAZPRODAJA! MUNCHEN 03.02.2001 - 7.500,00 (2 dnevni) 02.02.2001 -17.500,00 PA ŠE ČUDNO OBVESTILO! Možnost plačila na več čekov, posebni popusti, akcije 6=7,... VABIMO VAS, da se oglasite v naši poslovalnici; svetovali Vam bomo in Vas podrobneje seznanili z našimi programi. K -ivmo=umi-v -ivtioaiNi-V' nvbO30.Ni -r- ivuoao.Ni-v Skrčili smo cene Zdaj je pravi čas za nakup Lupo prihranek 167.000 SIT Polo Limuzina in Variant prihranek 140.000 SIT Golf 1.4 in 1.9 SDI prihranek 140.000 SIT Passat Limuzina in Variant prihranek 300.000 SIT Trbovlje‘03/56-33-155 Litija 01/898-44-50 ZG.j-p.-r n 77 J: ulebalgo 7 IVICA JENKO Kadar skuša koga spoznati, jo najbolj zanima, če zna biti prijazen. Zato ima tudi rada delo z otroki, ker so prijazni, ljubeznivi in iskreni. In zavoljo prisrčnosti, s katero jo navdaja delo vzgojiteljice, ji je dvajset let v Vrtcu Hrastnik še prehitro minilo. Pred dvema letoma pa je s še dvema vzgojiteljicama pričela računalniško delavnico: Računalničar Mišek, prirejeno za otroke od 5 do 7 let. Doslej so otroci in njihovi starši pokazali precejšen interes, saj se enkrat tedensko srečuje prek trideset otrok, ki na lahkoten način spoznavajo računalniške igrice. Glede vzgojnega pomena daje največ poudarka strpnosti in medsebojnemu sodelovanju. Kot opaža, so marsikateri otroci zelo egocentrični, zagledani le v lastne želje irt potrebe ter zato s težavo prijateljujejo z vrstniki. Medsebojne stike menda dosti lažje navežejo, kot so jih prejšnje generacije otrok, in so manj bojazljivi do novih ljudi in poznanstev. Kljub temu pa pokažejo manj pripravljenosti za prijateljevanje in sodelovanje ter se hitreje spričkajo. Zato jih motivira z raznimi igricami, kjer urijo občutek za medsebojno sodelovanje. Kot je dejala, se otroci, stari štiri ali pet let, katerih ima kar štirinajst v skupini, radi tudi pogovarjajo. Včasih imajo pogovarjanje celo rajši kot poslušanje pravljic. Menda jih v zadnjem času zelo navdušuje okolje, zato gredo velikokrat tudi na sprehode. Pravi pa, da je za malčkove korake, ko začne hoditi v vrtec, najpomembnejši občutek varnosti. S tem tudi boljše sprejme sovrstnike, rajši se igra, sprošča domišljijo in z večjim veseljem preživlja vrteške urice. Omenila je, da so starši vse bolj osveščeni, bolj se zanimajo za to, kako se je otrok počutil v vrtcu, in tudi bolj pripravljeni izmenjati mnenje z vzgojiteljico. Tega je zelo vesela, saj je dobro sodelovanje staršev, otrok in vzgojiteljice pomembno tudi za uspešno delo. Spoštuje pa tudi dobro vzdušje v kolektivu in menda za pretežno ženski kolektiv ni nobena redkost, da se veliko pogovarjajo, izmenjava mnenj pa je marsikdaj koristna. Nasplošno poudarja, da naj bi bili odrasli oziroma starši obzirni in pozorni do otrok. Saj s tem tudi otrok dobi zgled, daje spoštljiv do drugih. Da pa je v vrtcu prijetnejše, so se v letošnji skupini malčkov odločili, da bo vsak, ko bo imel rojstni dan, izbral igro za skupne hece in igranje. S tem se učijo tudi pozornosti do drugih, kadar praznujejo. Dodala je, da ji je všeč pozornost, četudi je skromna ali zgolj simbolična. Tudi po horoskopu včasih pobrska, čeprav se ji zdi, da je mnogim horoskop le izgovor, da rečejo, češ, takšen sem in pika. "Verjetno pa ljudje premalo naredimo, da bi izboljšali svoje napake," je rekla. Razvedrijo jo knjige raznih zvrsti, ukvarja se z rožami, rada je tudi v družbi. Razveseli pa jo tudi, kadar se ji že odraščajoča Maja in Rok zaupata, saj je mnenja, da zaupanje soustvarja dobro družinsko razpoloženje. Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (1. del) V zadnjih nekaj letih smo na tej strani Zasavca predstavljali predvsem razna znana in manj znana krščanska svetniška imena. V zadnjem letuje bil poudarek na svetniških imenih povezanih s slovenstvom. Z današnjo številko Zasavca pričenjamo s predstavitvijo znamenj in simbolov v krščanstvu. Nekatera znamenja in simboli so s podobnim ali istim pomenom prisotni tudi drugje, ne samo v krščanski "rabi". Prav tako so z znamenji in simboli povezani tudi razni dogodki, rituali, obredi. Nekaterih znamenj in simbolov marsikdaj skoraj ni mogoče razumeti brez povezave z njihovo (upo)rabo npr. pri obredih, ali pa dobijo pri tem velikokrat bistveno drugačen pomen. Vsega tega se bomo poskušali dotakniti v naših prispevkih. Razlikujemo naravna in dogovorjena znamenja. Naravna znamenja so stvari, ki že po naravi, neodvisno od človeka pomenijo to, kar označujejo. Takšna znamenja imajo splošen značaj: dim je naravno znamenje ognja, jok znamenje bolečine, solze znamenje žalosti, smeh znamenje veselja, voda znamenje očiščenja... Dogovorjena znamenja so stvari, ki sojih ljudje izbrali, da označujejo stvarnosti, s katerimi nimajo nobene naravne povezanosti. Tako npr. črna barva pomeni (v naši kulturi) žalost, priklon spoštovanje, črke oziroma pisava znamenje za razne glasove, note za višino in dolžino tonov,... Znamenja so človeku (postala) nekaj tako vsakdanjega in največkrat samoumevnega, da sc z njimi ukvarja in jih ustvarja brez vsakega miselnega napora. Znamenja so v marsičem odvisna od etnološkega in kulturnega okolja, zato po naravi nimajo splošnega značaja. Pomen znamenj lahko dojamemo le. če poznamo naravo tistih, ki sojih izbrali, ali civilizacijsko okolje, v katerem so nastali. Nekateri uporabljajo namesto izraza "znamenje" izraz "simbol". Simbol predstavlja neko stvar, ki jo zaznamo s čutili, v mislih pa nas vodi na drug pojem ali dmgo misel (na nečutno resničnost), s katero pa je naravno povezana kot npr. voda simbolizira življenje, oljčna vejica (ali golob z oljčno vejico) mir, lisica zvijačnost... Simbol je tako ožji pojem od znamenja in je vedno tudi znamenje, ni pa vsako znamenje obenem tudi simbol. V naših prispevkih bo poudarek na krščanskih znamenjih in simbolih. Leti pa se največkrat uporabljajo v povezavi z bogoslužjem. Nekatera bogoslužna znamenja je določil ustanovitelj - Kristus, druga so bila sprejeta v rabo z razvojem Cerkve. Pri bogoslužju ne gre čisto za naravna znamenja, ampak za dogovorjena. Vendar pa večinoma pri tem ne gre za čisto nov pomen, pač pa je upoštevan naravni pomen določenih stvari in obredov. Na primer voda, kije po svoji naravi znamenje umivanja in čistoče, je v krščanski rabi postala bogoslužno znamenje duhovnega očiščenja (npr. v povezavi s krstom). V naslednjih prispevkih bomo ločeno predstavili znamenja, ki so povezana s telesom oziroma držo telesa kot na primer: stoja, klečanje,... bogoslužnimi kretnjami: pokrižanje, poklekovanje, umivanje rok, trkanje na prsi,..., bogoslužnimi dejanji: procesije, romanje,... Predstavili bomo pomen naravnih stvari v bogoslužju: vodo, kruh, ogenj, sol..., predmetov, ki se uporabljajo pri bogoslužju kot na primer: kelih, monštranca, štola, barve v bogoslužju ter pomen znamenj povezanih z bogoslužnimi objekti: oltar, krstilnik, zvonovi... Branko Nimac o D Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ » g možnostjo sponzoriranja fffitatutfi 'ULCLI''! 1 P • trženje in produkcija za gospodarsko e interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signal@siol.net 041 765-113 " NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ^Pa&fviAb za/ minute/, LxjU/ivie/(indo/pa&LiAele/že/sanie/zase/. (nizozemski/) * * (Da bi bivši sodelavki in urednici Zasavca Tatjani Volane Kolander minute in ure ob rojstvu hčerke Vatricije minevale čimbolj prijetno, ji is srca želimo sodelavci Zasavca Opravičilo V Zasavcu številka 25 smo pri objavi reportaže z GOLD VIP teniškega turnirja pri eni od slik naredili napako. Zapisali smo namreč, da sta na eni od slik Dare Andolšek in Marjan Seničar, vendar sta dejansko na sliki Dare Andolšek in Slavko Ručman, ki je prevzel nagrado v Seničarjevem imenu. Za napako se vsem opravičujemo. GSM: (MO/267 4I j 18. PROSINCA 2001 Pv O. j. P. 7'* n.Tj Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Nagrado uredništva, knjigo Žane Greya Železna cesta, si je s pravilnim odgovorom na zadnjo literarno uganko prislužil Fridrik Čeperlin, Novi log 7 a, Hrastnik. V kuponček je namreč pravilno zapisal ime naše uganke in sicer Dane Zajc. Verjamem, da vam prva letošnja uganka ne bo delala večjih preglavic kot lanske. Tako kot lani, se boste tisti, ki boste v kuponček napisali zahtevano ime, tudi v tem letu potegovali za lepe knjižne nagrade, ki jih poklanja uredništvo. In kakšna je vaša prva letošnja naloga? Sprašujemo vas po imenu pisatelja, kije bil rojen 1867 v Ložu na Notranjskem. Njegov oče, Čeh po rodu, je tam služboval kot dacar. Po preselitvi v Ljubljano je najprej dokončal Avtor: osnovno šolo in gimnazijo, leta 1885 pa se je vpisal na dunajsko Mojc ime: pravno fakulteto. Po končanem šolanju je pisatelj služboval tudi v Litiji. V Ljubljani je bil dolga leta sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo. V tistih . letih je pod vplivom svojega dela, napisal znamenito literarno delo Ptički brez gnezda. Napisal je tudi veliko humorističnih črtic. Njegova humoristična dela so : Igračke, Zločinci, Ptički brez gnezda, Butalci itd. Napisal je tudi nekaj pravljic: Zgodba kraljeviča Marka, Pravljice, Tolovaj Mataj. Naslov: DO NEBA ...je Urška Eja Medvešek naslovila svojo prvo pesniško zbirko, v kateri je predstavila ljubiteljem poezije le delček svojega ustvarjanja, ki obsega preko stoosemdeset pesmi, kot je povedala na predstavitvi v četrtek, 11.01.2001, v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Dekle je iz Trbovlelj, ima rosnih osemnajst let, je dijakinja Srednje šole v Zagorju in piše pesmi...ko bi le bilo lahko tako enostavno predstaviti mladega človeka, ki se ukvarja v življenju s tolikimi stvarmi, da ima dan premalo ur in teden premalo dni. In vendar je bil namen literarnega večera ob izidu njene prve knjige pesmi, predstaviti jo kot pesnico. Prvo pesem je napisala že v četrtem razredu. Bilajc takoj objavljena. Do danes je nastalo precej pesmi, ki so jih tudi že objavili v šolskem časopisu, v regijskem, brali so jih na lokalnem in nacionalnem radilu. Porodila seje želja in dozorel je čas, da njene pesmi izidejo v knjigi, ki pa ima še nekaj posebnega. Vsaka pesem ima angleški prevod. Avtorica pravi, da se v slovenščini spesnjena pesem, kot v ogledalu vidi (:bere) še v angleščini. Sama najraje prebira poezijo Kačičeve in ugotavlja, da ji je najbliže, njej in tudi njenim pesmim. Na vprašanje, če ima svojo najljubšo pesem, ki jo rada prebere večkrat, je odgovorila, da ima svojo najljubšo knjigo, ki jo prebere večkrat. Ne glede na njeno mladost, je razmišljanje Urške Ejc Medvešek globoko in včasih kar presenetljivo. Dovolj realno ocenjuje današnje stanje med mladimi in tudi odnose med njimi in starejšo generacijo. Njene misli in trditve, da starejši ne, da se ne trudijo, ampak ne morejo razumeti današnjega sveta mladih zato, ker se Uganko testavil Igor Gošle IN NAZAJ nikoli niso znašli v svojem življenju v situaciji, v kateri je danes mladi svet, so vredne daljšega razmisleka. To misel je izrazila v povezavi z uživanjem in zlorabo drog, kar teija žrtve tudi med njenimi prijatelji... Prav tako, kakor so bile globoke in razmišljanja vredne njene besede v pogovoru z Ivano Laharnar, take so tudi njene pesmi. Ni jih mogoče enkrat prebrati in jih razumeti ali si celo ustvariti sodbo o njih. Prebirati jih je treba znova in znova, saj vsakokrat napeljejo človeka na nove misli in razmišljanja o stvareh, dogodkih, občutjih in ne nazadnje o ljudeh, o katerih govorijo, katerim govorijo in so njim namenjene. So izliv bogate duše mladega človeka, ki misli in čuti in ljubi... V knjigi, oziroma ob pesmih v njej, so sc besede ujele v ilustracije mladega Luke Groboljška. V času predstavitev Urškinc knjige so bila v knjižnici razstavljene tudi njegove slike. Vse so narejene s svinčnikom, saj je to njegova najljubša tehnika. Literarnemu večeru je podseben čar dal tudi zven strun kitar, ki sta ga iz svojih instrumentov izvabila Luka Groboljšek in Jože Grošelj, Urškina prijatelja, ki skupaj z Boštjanom Filkovičem, fantje so vsi iz Kisovca, sestavljajo ŠTIRC BAND. Mlada pesnica je v njem bobnarka, to pa ni edini instrument, ki ga obvlada, naštela jih je vsaj še pet ali šest, zatorej je trditev, da se ukvarja z zares mnogimi stvarmi v življenju, pravilna in ni čudno, da ji zmanjka kdaj časa. Njena trditev, da je po naravi len človek in da se ne da nič pomagati, je bolj privlečena za lase. To so potrdile tudi njene učiteljice, profesorice, prijatelji...To potrjuje tudi izid njene prve knjige v samozaložbi, kar za osemnajstletno dekle niti slučajno ni majhen zalogaj. KULTURNI KOLEDAR 2.1.1947 se je v Slovenskih goricah rodil dramatik, pisatelj, publicist, politik, trenutno župan Trzina Tone Peršak. Dela: Prehod, Sledi, Vrh, Peter in Pavel. 1.1.1939 se je v Mariboru rodila pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič. Dela: Somrak, Kresna noč, Čuk na palici,... 9.1.1952 se je v Gornjem Logatcu rodil pesnik Andrej Žigon. Dela: Zeleni oblaki. Krt v sedlu. Pripravil Igor Golte Vlado Garantini MILENIJ Fantomski žrebec, novi vek, opasan s projektili učenosti, s pršečo peno zvezd na spenjenih nozdrvih, blazni Kronos, kakšen bo tvoj apokaliptični galop na orbiti naplavljenega tisočletja? Boš ponoreli drnec preusmeril v plemeniti kas, z mehko plešočimi koraki, ali te, povampirjeno pošast, požrešni gon za plenom, požene v prepad?! Darija Guna RADOST Ko se bolečina umiri, ko srce več ne boli; takat, ko se ti nekaj lepega zgodi, se v duši veselje porodi, postane ti prijetno toplo, po telesu te spreleti, v očeh se zaiskri, a na obrazu nasmeh - to je RADOST.__________________ RAZPIS ZASAVČEVE LITERARNE NAGRADE Za kulturni praznik navadno izdamo prilogo List. Tudi letos jo bomo, izšla pa bo 15. 2. 2001. Natečaj je javni, v konkurenco pa sodijo pesmi in prozna dela, ki jih še niste objavili. Prispevke pošljite do 3. februarja na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, nanjo napišite šifro, v kuverti pa vaše ime. Prva zbirka njenih pesmi je pred občinstvom. Urška Eja Medvešek je šla do neba s svojo poezijo in prišla nazaj s prvo knjigo le te. Marto Hruiovar : uTi n cV h r* t r. 18. PROSINCA 2001 2.ZASAVČEVA SALAMI JADA BO 1APRILA LETOS! Objavlja. prijavnico za 2.Zasavc&vo salanijj^o, ki bo 1.aprila 2001. Kraj vam bomo -Še sporočili, tokrat pa objavljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite^fiasalamijado. Vsak udeleženec /oomanTjej^odefloval z enim izdelkom. Tisti, ki se todo dobro uvkstili, bodo odšli naprej-na-republiško 2kmovanje^Pogum4orej.jelja m prijavnico čmiprej izpolnite ter jo pošljit^na naš pasmvTžltšaVc d.o.o.. Cesta 20jLnrja”2^^m52agoijc °b Savi. Prijavljam se na 2. Zasavčevo salamijado Ime in priimek: Naslov: Telefon: ------------------------------------------------------------------v 18. PROSINCA 2001 rrij7 n r'l:iTLDTn Piše: Primož Kosfgjnšek j VETER S SEVERA Volkswagnov trenutno naj večji model avtomobila (poleg sharana) je dobil ime po vetru, ki ga v naših krajih ne poznamo prav dobro. Burja ali jugo sta nam precej bolj domači imeni, za katera prav dobro poznamo tudi smer od kjer pihata. Passat pa tudi za slovenske kupce vozil prav sveže piha naravnost iz nemškega Volfsburga, rojstnega mesta volksvvagnov. Prenovljeni model želi nadaljevati uspešno zgodbo o Hotenja tovarne VW pa segajo že korak naprej, njihova vozlia morajo postati še manj ljudska, bolj snobovska, manj nemška, bolj svetovna. Tako so snovalci posodobljenemu modelu skušali vcepiti prav to, kar mu je doslej primanjkovalo, bolj prestižen in ugleden videz. To se izraža že na daleč. Osnovne poteze so sicer ostale enake in pri spremembah gre le za loščenje z dodajanjem kroma. Krom sedaj najdemo na prodajnih uspehih passata, prodajne uspešnice srednjega razreda, ki je bil kot novi model predstavljen leta 1996. Zaradi tradicionalnih lastnosti kot so izjemna prostornost, zanesljivost in ugodna cena, se passata počasi prijema podobna aura kot golfa. nosu okrog zračnih rež ter okrog bočnih stekel, pri nekaterih modelih pa tudi na obeh odbijačih in in okrasnih letvah vrat. Novi modele od starega razlikuje tudi po prenovljenih žarometih, zadnjih lučeh in armaturni plošči z okroglimi merilniki. Dobrih stvari nima smisla spreminjati, zato je aluminijasto podvozje s po dvemi dvojnimi vodili na prednjih kolesih ostalo identično kot pri predhodniku. Enako velja tudi za vzdolžno postavitev motorja ter prenos moči z dvo ali širikolesnim pogonom, ki ga pri volksvvagnu imenujejo 4motion. Paradni disciplini passata sta ostali tudi valjev, razmik med njimi pa je le 15 stopinj, tako da je motor križanec med vrstnimi in V motorji. Oba dizelska 1,9-litrska agregata imata po novem sistem vbrizga šoba - tlačilka, kar ob visokih tlakih vbrizga goriva pripomore k večji moči ter zlasti navoru. Tako šibkejši zmore 100 KM, močnejši pa ob 130 KM še ogromnih 310 N m naj večjega prvovrstna ergonomija in prostornost notranjosti. Motorna ponudba se prične pri 1,6-litrskem bencinskem štirivaljniku, z večtočkovnim vbrizgom goriva, ki zmore 102 KM. Sledi mu podobno zasnovani 2,0-litrski štirivaljnik s 115 km, ki se ponaša z izredno čistostjo izpuha. Bencinski vrh ponudbe zaenkrat predstavlja 2,3-litrski VR5 motor. Le-ta ima 5 navora. Motorna paleta bo v kratkem obogatena še z 2,8 V6 motorjem z 204 KM, 2,5 TD1 ter 1,8 turbo motorjem. Posodobljeni passat tudi po zadnji prenovitvi ostaja zvest samemu sebi. Ostaja odličen avtomobil srednjega razreda, ki kupcem daje zelo veliko tistega, kar sodobna avtomobilska industrija lahko ponudi. 18. PROSINCA 2001 irxnr,j.cr,.n ZASAVSKI FRKER TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 6.1. ob 13.00 uri je neznani voznik osebnega avtomobila znamke zastava yugo v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku opravljal premik vzvratno, ne da bi se prej prepričal, če to lahko varno stori za druge udeležence v prometu in z zadnjim delom vozila trčil v osebni avtomobil fiat punto, s katerim je za njim že ustavil M.M. iz Hrastnika. Po trčenju pa neznani voznik z vozilom ni ustavil, temveč je s kraja odpeljal. Policisti PO Hrastnik so ob 14.00 uri voznika že izsledili in ugotovili, da gre za K.I. iz Hrastnika, kateremu so izdali plačilni nalog, ker pa na kraju prometne nesreče ni ustavil, da bi M.M. sporočil svoje podatke, so podali še predlog SP. VOZIL PO TRAVNIKU Trbovlje, dne 1.1. ob 01.15 uri je prišlo do prometne nesreče v Praprečah. Voznik P.A. je vozil po travniku, nakar ga je zaradi strmine in mokre trave pričelo zanašati, nato pa se je vozilo prevrnilo na streho in zdrsnilo s travnika na cesto. Pri tem je P.A. dobil hude telesne poškodbe glave in je ostal na zdravljenju v trboveljski bolnici. EDEN K SODNIKU, DRUGI S POLOŽNICO Trbovlje, dne 6.1. ob 13.58 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Keršičevi cesti, kjer je voznik K.G. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v vozilo, katerega je vozil Z.V. Zoper slednjega je bil izdan plačilni nalog zaradi neupoštevanja prometnega znaka, zoper K.G.-ja pa je bil podan predlog SP-ju. PREVRNILO JO JE NA STREHO Trbovlje, dne 13.1. ob 09.06 uri je na relaciji Nasipi-Žabjek voznica P.J. zaradi vožnje preblizu levega roba vozišča zapeljala na dvignjeno bankino in se prevrnila na streho. V nesreči je bil poškodovan potnik P.A. in bil odpeljan v bolnico Trbovlje s presekaninami na glavi. NI HOTEL USTAVITI, POVZROČIL NESREČO, PIJAN + DROGE... Zagorje, dne 6.1. ob 05.10 uri je policijska patrulja pri nadzoru prometa ustavljala osebni avtomobil, katerega je vozil V.F., vendar slednji ni hotel ustaviti. Patrulja je zapeljala za njim in ga z zvočnimi signali ustavljala, toda voznik je vožnjo še pospešil. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z vozišča in trčil v parkirano vozilo. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik po vsej verjetnosti pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in je bil zoper njega odrejen preizkus, pri njemu pa so tudi našli drogo, ki mu je bila odvzeta. Pri postopku se je V.F. upiral in mu je bila odvzeta prostost. Glede na poškodbo, ki je nastala ob uporabi prisilnih sredstev ali NA LEVO V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE P .?& ič'QG Zagorje, dne 26.12. ob 20.50 uri je voznica H.L. vozila iz smeri križišča Grčar po Cesti 9.avgusta. Pri hišni številki 34 je zapeljala preblizu desnega roba cestišča, nato pa zavila levo in trčila v drog javne razsvetljave. Na vozilu je nastalo za 600.000 SIT škode, poškodovanih ni bilo. Zaradi nevarnosti vžiga akumulatorja so bili na kraj nesreče klicani tudi gasilci PGD Zagorje-mesto, ki so izklopili akumulator. Aufbiks j 1.1.2001 ob 13.00 uri je v bližini gostinskega lokala Metuljček I obležal močno pijan star znanec policistov P.A. iz Hrastnika. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ZD Hrastnik. £ Ob 17.20 uri pa je v bližini istega lokala močno pijan obležal še njegov prijatelj A.F. iz Hrastnika, kateri je bil prav tako z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Hrastnik. Zoper oba je bil podan predlog SP-ju. j 3.1. ob 23.45 uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru v Naselju na Šahtu v Kisovcu, kjer je B.J. pretepel N.L., v pretep pa seje vmešal še F.A., katerega je B.J. pričel žaliti in mu groziti. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je B.J. pijan in je bil zaradi suma nadaljevanja prekrška odpeljan na pridržanje. Glede na to, da je šlo za tujca, jc bil takoj naslcdni dan odveden k sodniku za prekrške. j 7.1. so policisti intervenirali na Rozmanovem trgu v Litiji, kjer jc občan razbil dvojno steklo na oknu kleti stanovanjskega bloka. Na kraju dogodka je bila večja skupina ljudi. Pri postopku z osumljencem sta dva iz te skupine patrulji skušala preprečiti uradno dejanje. Pri postopku so se vsi trije uprli, pri tem so dva pridržali do iztreznitve, ostale pa opozorili. £ 8.1.2001 ob 17.50 uri so policisti PO Hrastnik intervenirali v stanovanju na Cesti padlih borcev, kjer je G.M. med prepirom svojega očeta G.M. vrgel po tleh in ga večkrat udaril, nato pa mu vzel še večjo vsoto nemških mark in stanovanje zapustil. Policisti bodo zoper G.M. mlajšega podali predlog SP, v zvezi tatvine denarja pa bodo s poročilom obvestili tudi ODT. £ 9.1.2001 ob 16.10 uri so policisti PO Hrastnik intervenirali na Logu v Hrastniku, kjer je K.J. iz Hrastnika z nožem napadel M.L. iz Hrastnika. Policisti so ugotovili, da je osumljeni K.J. tega dne odšel v stanovanje pokojnega H.D., iz katerega je odnesel (v soglasju) tudi pisalno mizo in jo postavil na hodnik. Ker je miza na hodniku ovirala stanovalce, je soseda M.L. tako razjezilo, dajo je vrgel po stopnicah. K.J. jo je vrnil na prejšnje mesto, ob ponovnem poskusu M.L., dajo vrže po stopnicah, pa je K.J. izza pasu potegnil nož in z njim napadel M.L. Policisti so K.J. nož zasegli, zoper oba podali predlog SP, za K.J. pa tudi kazensko ovadbo. ^ 11.1. ob 21.50 uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru v naselju Padež v Podkumu, kjer jc M.J. doma preganjal, grozil ter pretepal mater in očeta. Na kraju je ob intervenciji policistov z grožnjami nadaljeval in ker je bilo utemeljeno pričakovati da bo s kršitvijo nadaljeval, mu je bila odvzeta prostost do iztreznitve. V času postopka se je uprl in so bila zoper njega uporabljena fizična sredstva. Pri tem so mu zasegli še nož, s katerim je potrjeval svoje grožnje. 13.1. ob 03.15 uri jc prišlo do pretepa v nočnem lokalu Mesečina. Ugotovljeno je bilo, da je razgrajal in se pretepal H.A., zoper katerega bo podan predlog SP-ju. Iv 1? D TL i n TL O prometne nesreče, je bilo pridržanje prekinjeno in je bil V.F. odpeljan v zdravstveno ustanovo, kjer je zdravnik glede na poškodbe odsvetoval nadaljnje pridržanje. Zoper V.F. sledi predlog sodniku za prekrške zaradi prometne nesreče, nadaljnji ukrepi pa bodo izvedeni po opravljeni analizi zasežene droge. KAR ZA MILIJON ŠKODE Zagorje, dne 11.1. ob 17.55 uri je v Kisovcu voznik R.Z. pripeljal iz stranske ulice na prednostno cesto, pri tem pa ni upošteval znaka križišče s prednostno cesto. S sprednjim delom vozila je trčil v desna vrata vozila, katerega je opravljal I.J. Nastalo je za najmanj milijon tolarjev škode, povzročitelju pa je bil izdan plačilni nalog. OBISKA NISO BILI VESELI Litija, 2.1. pozno zvečer v Mali Kostrevnici se je voznik osebnega avtomobila zaletel v hišo ob cesti. Po nesreči gaje patrulja vzela v precep in ugotovila, da ga ima za cele 3,3 promile pod kapo. ZAVOZIL V OBCESTNI JAREK Litija, 11.1. je voznik osebnega avtomobila vozil iz Gradiških Laz proti Bregu in je pri odcepu za Tenetiše zaradi neprilagojene hitrostiu zavozil v betonski obcestni jarek. Pri tem sta se poškodovala sopotnica in voznik. RAVBAJO KOT SRAKE Dne 4.1. ob 13.50 uri so policiste poklicali iz Srednje šole Zagorje in povedali, da je neznanec ukradel čevlje. Z zbiranjem obvestil in delnim opisom, ki je bil podan s strani učencev, je bil storilec M.D. prijet. Čevlje so mu zasegli in zoper njega napisali kazensko ovadbo. Dne 8.1.2001 ob 12.25 uri je S.J. iz Laškega obvestil policiste, da mu je preko noči iz osebnega avtomobila znamke yugo, v rezervoar za gorivo vlomil neznanec, iz njega pa iztočil najmanj 10 litrov bencina. Policisti storilca še iščejo. Dne 8.1 2001 ob 12.45 uri sta se na Petrol v Hrastniku z osebnim avtomobilom znamke golf pripeljala S.S. iz Trbovelj in T.S. iz Hrastnika. Tu sta v rezervoar natočila za 2.500,00 SIT bencina, nato pa, ne da bi gorivo plačala, poskušala odpeljati. Delavec Petrola ju je ujel in do prihoda policistov tudi zadržal. Policisti bodo zoper osumljenca na ODT podali kazensko ovadbo. Dne 8.1. ob 08.30 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v vozilo na parkirišču ob zagorskem pokopališču. Voznica je prejšnjega dne med 17.30 in 17.45 parkirala vozilo in odšla na pokopališče, v tem času pa je neznani storilec z lomljenjem ključavnice odprl desna vrata in iz notranjosti odvzel žensko torbico z vsebino. Pri tem je bila oškodovanka oškodovana za najmanj 50.000 SIT. Dne 6. L v Veliki Kostrevnici je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel več zlatnine, mobitel in meso iz zamrzovalne skrinje. Dne 9.1. so vlomili v Osnovno šolo Vače. Storici so vzeli videorekorder in tipkovnico za računalnik. Iščejo jih. Dne 9.1. ob 08.55 uri so policisti prejeli obvestilo, da je na Petelinkarjevi cesti v Kisovcu neznani storilec vstopil v klet in iz nje odnesel dve plinski jeklenki. S tem je D.H. oškodovan za najmanj 20.000 SIT. BOMBA POD ŠOTOROM, KI TO NI BILA Dne 31.12. ob 23.47 uri je Operativno komunikacijski center Ljubljana obvestil policiste Policijskega oddelka Zagorje, da so sprejeli anonimni telefonski klic o nastavitvi bombe na prireditvenem prostoru pod šotorom ob Mediji v Zagorju. Policisti so ob sodelovanju varnostne službe pregledali kraj prireditve in so ugotovili, da gre za lažno prijavo, tako da večjega vznemirjenja med občani ni bilo. Za neznanim klicateljem policisti še poizvedujejo. MU JE KABELSKA TELEVIZIJA TRN V PETI? Dne 4.1. ob 18.46 uri so bili policisti obveščeni o poškodovanju omaric za kabelsko televizijo v Kisovcu. Neznani storilec je tako povzročil za najmanj 250.000 SIT škode. Za neznanim storilcem še poizvedujejo, opravljen pa je bil tudi ogled kraja kaznivega dejanja, na katerem so policisti našli določene sledi. POLICISTI PRIJELI ILEGALCE Dne 11.1. ob 09.10 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o pojavu sumljivih moških v okolici železniške postaje. Po pregledu terena je bilo ugotovljeno, da gre za neznane osebe, ki niso s področja Zagorja ob Savi. Ob prihodu policistov so se osebe razbežale. Ob 13.20 uri so policisti dve osebi izmed štirih prijeli v skalovju nad Družino (v smeri Zagorje Litija nad železniško progo) in je bilo ugotovljeno, da gre za državljane Romunije, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Ugotovljeno je bilo tudi, da so tujci tega dne oškodovancu I.F. iz Družine ukradli denar, ki so ga policisti Romunom zasegli in vrnili oškodovancu. Tujci so bili, glede na to, da so na območju Laškega in Sevnice že izvrševali kazniva dejanja, predani policistom iz Laškega, ki so jih odpeljali na državno tožilstvo in bo zoper njih poleg vseh ovadb vložena tudi ovadba iz PO Zagorje. LITIJANOM PREDALI KURDE Dne 14.1. so delavci Policijske železniške postaje predali Litijanom pet Kurdov, ilegalcev. Odpeljali so jih k sodniku za prekrške, potem pa v Center za odstranjevanje tujcev. PSA STA SE STEPLA Dne 15.1. sta se stepla dva psa. Napadalec, rotvveiler, seje brez nagobčnika lotil manjšega vrstnika, ki je za nameček imel nagobčnik. Lastnika ju nista mogla ločiti. Psa z nagobčnikom so komaj rešili na kliniki za male živali RDEČI PETELIN Dne 31.12. v jutranjih urah je prišlo do požara v leseni baraki v Bevškem. Pri tem je nastala manjša materialna škoda. GOLF NA STEŽAJ ODPIRA VRATA... Dne 15.1. so policiti PP Litija dobili obvestilo o rdečem golfu, ki že dobrih 14 dni stoji ob robu ceste med Litijo in Renkami. Pri vožnji mimo avta se odpirajo vrata in motijo promet. \ POLICIJA POZIVA OBČANE! Dne 30.12. okrog 5.45 ure seje na regionalni cesti Mlinše - Zagorje na ravnini pri Valvazorjevi ulici 19 zgodila prometna nesreča, v kateri je voznica zapeljala z vozišča ter se poškodovala. Do prometne nesreče naj bi prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja neznanega voznika. Policisti predvsem prosijo očividce, ki so v istem času približno 500 metrov naprej proti Mlinšam pomagali vozniku rdečega renaulta 4, ki se je zaletel v obcestno ogledalo in ga poškodoval, da zaradi razjasnitve prometne nesreče pokličejo na telefonski številki 113 ali 56-61-002 ali se osebno zglasijo na Policijskem oddelku Zagorje ob Savi. _____________________________________________________________________y v 18. PROSINCA 2001 Ci j!77 n f? n G j*" c Stanovanja, parcele PRODAM parcelo z zelo lepo lego, potjo do parcele, z vodo, elektriko in telefonom v neposredni bližini, tel.: 56-85-361 (vsak dan) PRODAM stanovanje 44 m2, vsi priključki. Pot V.Pavliča, Hrastnik, tel.: 01/8983-577, 041/ 421-048 KUPIM novejše, večje stanovanje v Zagorju, tel.: 041/ 704-749 UfU nepREimčninc uncn i. ivmin 7 - trbovue TELfflx: mmm js-mo EltODdld, ddKUP, JTddOVddJ, lili, poiiovdiii Pdonodov. VIKEIIROV Id PddCil Avtomobili, deli PRODAM opel astra 1.6, letnik 92, reg. 6/2001, bele barve, 75 KM, servo volan, strešno okno, radio, prev. I 16.500 km, cena 700.000 SIT, tel.: 56-64-729 PRODAM renault five 1.4, letnik 1996, svetlo kovinsko modre barve, prevoženih 72.500 km, cena 600.000 SIT, tel.: 56-64-729 PRODAM mazda premacy 1.8i, letnik 1999, srebrne barve, 100 KM, SV, RS, klima, ABS+EBP, el.paket, CZ, 4x varnostna blazina, prev. 45.000 km, cena 2.700.000 SIT, tel.: 56-64-729 PRODAM opel astra, 1.6i, letnik 93, reg 8/2001, rdeče barve, 75 KM, servo volan, radio, cena 690.000 SIT, vreden ogleda, tel.: 56-64-729 Razno SESTAVLJAM puzzle Ravensburger po vaši izbiri, možen ogled, 041/212-779 PRODAM subwoofer znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-71 1 PRODAM kombiniran otroški voziček Roky za 10.000 SIT, tel.: 031/815-945 PRODAM kombinirani voziček Hauck, avent črpalko za mleko, torbo za nošenje dojenčka, 2 ležalčni stolček, hojco in La vie - nosečniški pas št.L - vse 40% ceneje, tel.: 56-26-835 i 1 U ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715-735 V najem oddamo poslovni prostor za trgovino z mešanim blagom - živila v Kotredcžu, Zagorje ob Savi, v izmeri 100 m2. Prostor je obdelan do III.gradbene faze. Pisne vloge do 31.1.2001 na naslov: PGD Kotredež, Kotredež 12a, 1410 Zagorje ob Savi. Informacije: Ivo Potočnik (tel.: 041/612-504). DANDANES SE PRAKTIČNO NIC NE ZDI ZASTONJ! Kaj kupujete, prodajate, iščete, oddajate? Mi smo pravi naslov za vas! Ponujamo vam prostor za vaš oglas v našem časopisu, ki bo prišel v domove širom Zasavja in čez! In to povsem brezplačno, zastonj! Se ne verjamete? Pošljite nam svoj oglas z brezplačno naročilnico, objavljeno v časopisu Zasavc na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi in ne zamudite enkratne priložnosti... ... KAJTI PRILOŽNOST IZGUBUENA, NE VRNE SE NOBENA! Športno društvo Izlake Gorniška sekcija VABI na predavanje SKI EVEREST 2000. Vrhunski alpinist in smučar Davo Karničar bo v soboto, 3.2.2001 ob 19.uri v kinodvorani na Izlakah predstavil svoje zgodovinsko smučanje z najvišje gore sveta. Vabljeni! KB V Pon do kwan Zagorje OBVEŠČA, da bodo v februarju pričeli s Pon do kwan aerobiko, ki je v svetu poznana pod imenom TAE BO. Treningi aerobike bodo v telovadnici TVD Partizan pod vodstvom Igorja Kalška ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20.ure. Vljudno vabljeni! Delavski dom Zagorje VABI na razstavo slik Goce Kalajdžiskega, ki bo odprta do 2.2.2001 v času drugih prireditev, za najavljene skupine in posameznike pa po dogovoru. Vabljeni! Župnija Zagorje ob Savi VABI na koncert božičnih in duhovnih pesmi z moškim pevskim zborom Zagorski oktet, ki ga vodi Emil Kreča. Koncert bo v soboto, 20.januarja ob 17.uri v župnijski cerkvi Sv.Petra in Pavla. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za obnovo cerkve. Vljudno vabljeni! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na uro pravljic, ki bo v četrtek, IS.januarja ob 17.30 uri. Poslušali boste pravljico Očka, ta je bila pa res prima. Poleg tega bio 25.1. ob 19.uri predavanje o Novi Zelandiji v organizaciji ŠKLAB-a. Vljudno vabljeni! Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI na kreativne delavnice, ki so vsako tretjo sredo v mesecu v mladinskem oddelku knjižnice ob 17.uri. Vabljeni so otroci, stari od 5 do 10 let, ki jih veseli risanje, barvanje, izdelovanje izdelkov iz papirja, naravnih materialov... Prav tako vabijo dne 24.1. na pravljično uro za otroke od 6 do 10 let, obenem pa obveščajo, da v njihovih prostorih do 27.januarja s svojimi deli razstavlja slikar Zoran Poznič. Vabljeni! Knjižnica Zagorje VABI na literarni večer z Dušanom Jesenškom, ki bo v četrtek, IS.januarja 2001 ob 18.uri. Večer bo popestrila komorna skupina kljunastih flavt Glasbene šole Zagorje - pod mentorstvom Metke Podpečan. In na uro pravljic za otroke od 4. do 10. leta v četrtek, 25. januarja ob 17. uri. Vabljeni! 18. PROSINCA 2001 511 Z REVIJO "VIVA" IŠČEMO NAJ ZDRAVNIKA 2001 Tudi letos skupaj z revijo Viva razpisujemo glasovanje za naj zdravnika. Lahko glasujete za svojega zdrilžinskega zdravnika, lahko se odločite za katerega koli specialista, za katerega mislite, da je vreden, da zanj glasujete. Kupone pošljite na uredništvo časopisa Zasavc, mi pa jih bomo posredovali v skupno vrečo na Vivo. ELEVATORS ZAKLJUČILI USPE NO KONCERTNO SEZONO KUD P.T. V soboto 28. decembraje v dvorani KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu bil lanski zadnji koncert. Ob pol devetih zvečer je nastopila zanimiva skupina pod imenom ELEVATORS. Skupina ima pripravljen nosilec zvoka ,ki bo verjetno izšel v začetku leta 2001. Skupina je nastala kot frakcija skupine P1SMEJKERS, najprej kot duet basist in bobnar, nato kot trio OHO, da bi se preobrazila v kvartet ELEVATORS.Ideja za ansambel je nastala že pred tremi leti, v tej zasedbi pa so skupaj okrog pol leta. V zasedbi so JANI HACE, bas in drugo, ki je znan po igranju pri Rotor, JUNK, Big band RTV, New Swing Ouartet, Videosex, Time, Marcus 5... RUN JOE, bobnarski guru, percusionist GRUMOVE NAGRADE Komisija za podelitev plaket in priznanj dr.Slavka Gruma je javnosti že posredovala razpis za podelitev priznanj in plaket dr.Slavka Gruma, ki jih bodo podelili na predvečer slovenskega kulurnega praznika, 7,februarja 2001 v Delavskem domu Zagorje. Od prvega nagrajenca, opernega pevca Ladka Korošca, so v Zagorju v 25-ih letih podelili 106 plaket in 22 priznanj dr.Slavka Gruma. Prejeli sojih številni kulturniki, odlični umetniki in ljubiteljski kulturni Ime in priimek Naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: in rapper pri Tao Tech. Rotor, Ad I loc. Damin Gambit, Los Melancanos... DAVOR KLARIČ, vinlage klaviyurist pri Kaja, Desant, StrelnikolT, Takt, Šank Rock, Funk You, Plavi Orkestar... in TINA BLAZINŠEK, mlada, obetavna flavtistka in pevka zaključuje glasbeno akademijo v Ljubljani in nastopa v raznih zasedbah resne glasbe. Omenjeni glasbeniki delujejo posamezno in tudi skupaj kot vrhunski studijski glasbeniki. Studijsko spremljavo jim zaupajo najzahtevnejši producenti in umetniki kot so: Vlado Kreslin, Hiša, Peter Lovšin, DMP, Irena Vrčkovnik, Tinkara Kovač, Marta Zore, BFM, RokNBand, Janez Bončina in mnogi drugi. ELEVATORS igrajo razpoloženjsko glasbo, mešanico soula in acid jazza z vložki narečnega rapa, ki jo člani sami imenujejo "elevator mušic". uš delavci. Grumova priznanja so posebna občinska priznanja, ki jih lahko prejmejo kulturni delavci, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturna društva, stalne kulturne ustanove in zavodi ter kulturne sekcije in skupine, ki s svojim ustvarjalnim deloelom na kulturnem področju prispevajo k dvigu kulturne ravni občanov, prispevajo k večji uveljavitvi kulturnih vrednot ter poglabljanju razvoja kulture v Republiki Sloveniji. Predloge komisija sprejema do 29.januarja. (VirBilten) LEGENDE ROCKAVLOKI V soboto 21 .decembra je ob pol devetih zvečer zaživela dvorana KUD Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu, saj je nastopila skupina oz, legendami rock trio OKO.Pogled v zgodovino tria govori, daje leta 1972 nastala prva zasedba z imenom OKO: Pavel Kavec, Miro Tomassini in Jani Tutta. Repertoar je bil udaren, hard-rockovski, toda spogledovanje z jazz-rockom je bilo neizbežno. Hodili so v korak z najbolj izpostavljenimi jugoslovanskimi rock bendi: Indexi, YU-grupa, Smak, Nirvana... Leta 1973 je v postavo vstopil Dragan Gajič-Gajo. Naredili so prve posnetke na Radiu Ljubljana. 1975 seje skupina malce zamenjala: bobnarje postal Tone Dimnik-Čoč in basist Franjo Martinec. Izdali so prvo singlico. Kasneje so sodelovali še Andrej Konjajev, Miha Vipotnik, Zlatko Manojlovič, Zlatko Klun, Igor Bošnjak. Leta ‘76 je pri Jugotonu izšel album Raskorak.Po letu ‘78 Oko ni več redno delovalo, slišali pa ste jih lahko občasno na nekaj srečanjih (ob praznovanju 300. oddaje SOS, Z OBNOVO CESTE ZA OSTENKOm BODO NADALJEVALI SPOMLADI Cestno podjetje Ljubljana, ki izvaja že več let dela pri saniranju zemeljskega plazu, ki že nekaj let ogroža cesto Trbovlje-Hrastnik čez Marka na trboveljski •strani, je začasno prenehalo z delom na obnovi ceste. Na trboveljski strani so dlje časa s težkimi tovornjaki odvažali plazino in posledice težkih prevozov so se kmalu poznale. Cesta je bila razrita, obrežni zidovi poškodovani, poškodovana pa je bila tudi vodovodna napeljava za tamkajšnje domačine. Na zahtevo krajanov in občine Trbovlje seje zato Cestno podjetje Ljubljana lotilo obnove ceste, obrežnih zidov, predvsem pa še vodovodnega omrežja. Vendar zaradi zimskih razmer del niso mogli dokončati. Asfalt na cesto bodo položili šele aprila, ker asfaltna baza do konca maja ne obratuje. tL ob otvoritvi razstave o Jimiju Hendrixu...) Kogar je malce zagrabila nostalgija po tistem pravem, starem rocku je v prepolni dvorani trio ponesel v čas pred dvajsetimi oz tridesetimi leti in mnogi so z vznesenostjo spremljali koncert. Tistim pa , ki ne zaupajo starim mačkom in jih zato ni bilo na koncert pa je lahko žal. Kol so povedali tudi člani tria, so bili presenečeni nad takšno dvorano in tako odkrito publiko. R.Š. KONCERT SKUPINE BORI ANDTHE/OUNGONES V soboto 16.decembra s pričetkom ob pol devetih zvečer je v Loki pri Zidanem Mostu v dvorani domačega Kulturnega društva Primož Trubar bil zanimiv koncert rock skupine Bori andthe Young Ones.Avtor glasbe in besedil je Bori.vsi aranžmaji so delo benda v maniri glasbe šestdesetih in sedemdesetih let.The Young Ones so začeli igrati že pred dvajsetimi leti in so po svoje zaznamovali celjsko rock sceno. Trenutna zasedba v kateri so kitarista in pevca Bori Zupančič in Boris Jug , pevec in bobnar Tomaž Črnelj in basist Goran Tratnik muzicirajo že pet let. Kot so zapisali pa Kralji vina in kopriv ,kot se poimenujejo ne prinašajo nobenega sporočila, odnašajo jih pa veliko. Kot je povedal vodja ansambla kitarist Bori je z veseljem in kar z malo rešpekta prišel igrat na oder v Loko, saj so sc na njem pojavila sama vidna imena jazza, rocka in ostale glasbe.Kar pa se tiče glasbe so na koncertu, kije potekal v štirih delih zaigrali in predstavili ploščo, kije izšla pred tremi leti in seveda tudi nekaj novih skladb, ki pa bodo na novem nosilcu zvoka.Poleg lastnih skladb pa so zaigrali tudi nekaj klasičnih rock in rock’nroll skladb iz obdobja, ko so igrali tudi oni. Sama njihova glasba je povezana z Celjem in življenjem v okolici mesta, kot to govorijo skladbe Čelan, Vojnik, Vimbldon. Poleg tega pa imajo fantje v repertoarju tudi balade kot npr.Muči mc.Tako kot smo izvedeli, da naj bi v naslednjem letu izšla že njihova druga plošča. R.Š. 18. PROSINCA 2001 A2® ■ho:*! o n tl o s t- n HOM Tako na dclovencm mestu kot doma bo vse tako, kot je treba. Nikar si ne delajte 22.3.-20.4. odvečnih skrbi z malenkostmi. Prepustite se romantiki in uživajte ob sprehodih z roko v roki. Če imate otroke, boste uživali pri ustvarjanju z njimi. Št.: 5. 21.4.-21.5. Kmalu boste ugotovili, da tisto, kar si tako v močno želite, )p \ ne prinaša sreče. Poiščite ravnotežje med svojimi potrebami in željami ljudmi, s katerimi živite. Ko boste poskrbeli za svoje zadovoljstvo, se bodo izboljšali tudi stiki z drugimi. Št.: 17. Pred vami je nekaj zelo družabnih dni in noči. Učinkoviti boste pri delu, kjer se bo lahko izrazila vaša ustvarjanlost. Kar zadeva ljubezen m m 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. vam zvezde svetujejo, da pozabite stare zamere in se prepustite čustvom. Št.: 9. Potrebovali boste partnerjevo bližino, vendar kadar bosta skupaj, /I 1 boste občutljivi JfT na vsako nje-'govo pripombo. Malo samozavesti vam ne bi škodilo, nikar pa je ne zamenjajte z vzvišenostjo, saj si z njo nebi mogli veliko pomagati. Št.: 19. Polne roke dela so za vas izziv in ne breme, saj si ga resnici na ljubo nalagate kar sami in ne vaši nadreje n i. Toda, kjer je voljam so tudi rezultati. Sodelavci bodo znali ceniti vaš trud. Kar zadeva ljubezen pa se poturdite, da boste malo bolj popustiljivi do partnerja. Št.: 20 Največkrat se v družbi le sremažljivo nasmihate in poskušate ostati v ozadju. Tokrat pa boste v središču pozornosti, kjer koli 24.8.-23.9. se boste pojavili. Kmalu boste ugotovili, da vam to celo ugaja. Denar bo hitro kopnel, a negativnega stanja se vam ni treba bati. Št.: 7. 24.7.-23.8. Ravno mesec dni je od 12.12.2000 do 12.01.2001 in vendar... V lem času se je od petintridesetih dojenčkov dvaindvajset rodilo v starem, minulem letu, štirinajst pa v novem, komaj začetem. Kot že tolikokrat, so tudi v zadnjih dneh decembra imele glavno besedo deklice - rezultat je bil 15:7 v njihovo korist in kaj bi drugega pričakovali v prvih dneh novega leta. kot da ga bodo tudi pričele - Šešljih je bilo in fantje so sc opogumili šele peti dan in naznanili svoj prihod s četico sedmerih. Glavno pa je, da je... 12.12.2000 Karmen Pevec, Cesta I .maja 2b, Hrastnik - hči Sara 15.12.2000 Dragica Kotnik, Polje 30, Zagorje - sin Luka Kotnik 16.12.2000 Romana Krnc, Doljni Bošlanj 77, Boštanj - sin Marko 19.12.2000 Petra Hvalič, Šuštarjeva 27, Trbovlje - hči Neva Sonja Knez. Vrcskovo 14, Trbovlje - sin Luka 20.12.2000 Mojca Hauptman, Moravče pri Gabrovki 35 - hči Manja Hvala 21.12.2000 Sonja Pcvc, Ulica talcev 32, Zagorje - sin Matej Jolanda Pešec, Krnica 15, Hrastnik - sin Blaž Klančišar 23.12.2000 Darja Žagar, Trg revolucije 7b, Trbovlje - hči Tjaša Žagar Sergeja Sirk, Sallaumines 9, Trbovlje - sin Jan Vrtačnik 24.12.2000 Klavdija Žagar, Praprelno 29. Hrastnik - hči Kristina Olga Zupan Prnaver - Šentjanž 68, Radomlje - hči Hana 26.12.2000 Petra Kolenc, Za Savo 4, Hrastnik - hči Gaja Sanela Dorič, Ulica talcev 20, Hrastnik - hči Melisa Nada Kotnik, Prešernova 47. Zagorje - hči Nina 27.12.2000 Milena Ložak, Polje lOb, Zagorje - hči Lea 28.12.2000 Marjeta Ločičnik, Polje lOb. Zagorje - hči Alja Martinu Šcverdija, Vodcnska cesta 29, Trbovlje - in Maj Jazbec Polona Kulušič, Sallaumines 5a. Trbovlje - hči Tinkara Dolanc Sanja Sluga, Mestni trg 7, Trbovlje - hči Kaja 30.12.2000 Dragica Letica, Kolonija l.maja 29. Trbovlje - hči Patricija Renata Vene, Ulica heroja Maroka 3, Sevnica - hči Špela 01.01.2001 Muharema Fcrizovič, Obrežje 31, Zidani Most - hči Medina 02.01.2001 Tanja Kurnik, Trg svobode 27. Trbovlje - hči Monika Pirnat 04.01.2001 Branka Zupančič, Čeče 80a, Hrastnik - hči Ti j a Senica Mateja Razboršck, Dolenja vas 22a, Zagorje - hči Klara 05.01.2001 Marija Jerin, Podkraj 30, Zagorje - hči Anja Drnovšek Sanja Petauer, Kolonija 1 .maja 20, Trbovlje - sin Primož Kmetič 06.01.2001 Tatjana Polanc Kolander, Jesenovo 40a, Čcmšenik - hči Patricija Kolander Ferdinanda Žanič, Stanetova 12, Sevnica - sin Gašper Koritnik 08.01.2001 Mateja Ivačič, Cesta 9.avgusta 8a, Zagorje - sin Miha 09.01.2001 Darja Murn, Brdce 49a, Dol pri Hrastniku - sin Gašper Lokošek Stanka Ribič, Kolenov graben 9, Radeče - sin Jure 11.01.2001 Marjetka Terglav, V gaju 5, Radeče - sin Franci Simona Žagar, Praprelno 29, Hrastnik - sin Aljaž trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 Čeprav stanje v denarnici ni najbolj bleščeče, si le privoščite nekaj veselja. Z nasmehom vam bo uspelo rešiti marsikatero teža- 24.9.-23.10. vo. Predvsem pa bodite strpnejši do partnerja, saj drugega. Št.: 1. potrebujeta drug 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Zgodilo se vam bo veliko lepega in zanimivega. Kar zadeva denarja vam zvezde kažejo dokaj dobro, le pri večjih vlaganjih malce bolj premislite. V ljubezni se vam obetajo pestri in dokaj skrivnostni časi. Št.: 3. Vzrokov za dobro voljo vam ne bo manjkalo, saj ste lahko upravičeno zadovoljni sami s sabo. Ker boste povsod naleteli na razumevanje in odboravanje, boste končno dali prednost sebi in se sprostili. Št.: 27. Poskrbeli boste, da vam bo lepo in uživali v drobnih stvareh, ki jih ponavadi niti ne opazite. S part-enerjem se bosta odlično razumela, toda če ne bo upošteval vaših želja, boste povesili nos do tal. Ne bodite preveč muhasti. Št.: 11. Imeli boste občutek, da vam nekaj manjka, a ne boste prav dobro vedeli, kaj je to. Morda boste bolj zadovoljni z življen- 23.12.-20.1. //H I m m l 21.1.-19.2 jem, če boste vanj vnesli kakšno spremembo. A spremebe naj bodo premišljene, da vam ne bo kasneje žal. Št.: 1. Ugotovili boste, da lahko v enem dnevu naredite zelo veliko, če se odločite. Ne čakajte, da se vam spet nabere dela čez glavo, raje poskušajte vse postoriti sproti. Kljub utrujenosti vam za romantiko ne bo zmanjkalo energije. Št.: 24. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA VISOKA LESENA POSODA. Z NARAM- URB/ TAŠA IANČIČ OKRASNA NAPRSNA ZAPONKA NASPROTJE LA2l SLOVENSKI NOVINAR STAKUL VOLNENA ODEJA TOVARNA EMAJLIRANIH IZDELKOV V CELJU SMUČARSKE SKAKALNICE NAD MIZO MESTO NA FINSKEM VEZNI STROJNI ELEMENT ŠKARJE ZA REDČENJE LAS HITRO ZAPRTJE IN ODPRTJE OČI PREPROSTA RISBA IZRAELSKA LUKA, AKA SPOJINA ALKOHOLA Z ORGANSKO KISLINC NERALA _DIABAZA REZALEC ŠOTE SLOVENSKI LITERARNI ZGODO- VINAR (FRAN) OTROŠKA NALEZ- UIVA BOLEZEN PRAVO- SLAVNI ŠKOF IZDELO- VALEC COKEL GORSKI GLIVIČNA KOŽNA BOLEZEN, GOBICE OTON GLIHA JEZERO V VZHODNI KIT/USKJ VRVICA NA LOKU OKAMNELA SMOLA IZUMRLIH IGLAVCEV PREDNIKI MEHIČA- NOV NINO ROBIČ SLOVENSKI KLARINE- TIST (ERNEST) PREČNI TRAMIČ V Kozacu RJAVEN, m japonškA KOMISARKA ZA BEGUNCE (SADAKO) DELUMET- NIŠKEGA IMENA IGRALKE RINE TABLA V KRIŽIŠČU NADSTRE-ŠEK NAD OGNJIŠČEM TRAJANJE BREZ KONCA STARO FLAMSKO MESTO ZADETEK PRI NOGOMETU VRTINČAST TROPSKI VIHAR VRBA IVA KEMIJSKI ZNAK ZA JR TEHNIKA CELOTA. SKUPEK JEZERO V ETIOPUI. POVIRJE MODREGA SLOVARČEK- AČKUN: slovenski klarinetist REMARK: pravi priimek pisatelja Remarqua ALATRI: mesto jugovzhodno od Rima OFIT: vrsta minerala ifieoteka Akumulator Avtomehanik pravi lastnici avtomobila: "Gospa moja, pregledal sem vaš avto in kaže, da ni težava le v akumulatorju. Ugotovil sem, da vaš akumulator potrebuje nov avto." Opravičilo "Tinček, zakaj te ni bilo včeraj v šolo?" "Saj je napisano v opravičilu." "Vem, ampak jaz bi rada slišala tebe." "Če pa ne vem, kaj je napisala mamica." T oložba "Gospod zdravnik, kaj če operacija ne bo uspela?" "Tega ne boste doživeli." General Učenec kot vedno pride v šolo brez svinčnika. Učitelj mu reče: "Učenec brez svinčnika je kot vojak brez puške. Kaj bi rekel, če bi na vojaških vajah zagledal vojaka brez puške?" "Daje to gotovo general." Ljubezen "Službe nimaš, pa bi sc rad poročil z menoj. Od česa pa bova živela? Od ljubezni?" "Točno tako. Saj si rekla, da te imajo starši radi." Mlade Japonce zahodni cerkveni obredi tako zelo navdušujejo, da hočejo tam tudi sami skleniti zakonsko zvezo. V deželi vzhajajočega sonca novoporočcnca tovrstnim agencijam plačata tudi do 6().(XX) tolarjev, te pa jima zagotovijo obred z orglami in organistom, cerkveni zbor in seveda župnika v eni od kapel, ki so jih postavili že po vsej Japonski. Cerkvena poroka pa - kdo bi si mislil - ne pomeni, da sta novo- poročcnca našla pravo vero in sc spreobrnila. Nikakor ne, pravijo japonski sociologi, gre samo za modno muho. ***** Vsako leto 15. avgusta sc v francoski vasici Plcucadeuc zbere približno 4(X) parov dvojčkov iz vse države. Srečanje, katerega vrhunec je obed na prostem, spremljajo različne dejavnosti, med katerimi je vselej tudi zabavna pevska prireditev. Dvojčki skupaj zapojejo v zbom pod velikim šotorom, ki ga postavijo posebej za to priložnost. tematskesukovne W križanke Ž0 P§||--------J*! <1 mm Ifl Ar^:rr—•' ’« v s m "k vi.'! kr n 7, NAGRADNA KRIŽANKA rp:šitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17.1.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje oh Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.25Z 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morale ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakalo: I. Praktična nagrada Vinkotisk Radeče TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorje ve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 2. Praktična nagrada Vinkotisk Radeče 3. Praktična nagrada Vinkotisk Radeče. Izžrebanci nagradne križanke 25/ 2000 (nagrade prispeva Radio Geoss Litija); 1. : Glasbena čestitka: Dani Herman, Cesta 9.avgusta 58, Zagorje 2. : Glasbena čestitka: Karolina Hudi, Ulica talcev l/h, Zagorje 3. : Glasbena čestitka:Meri Skubic, Prvomajska 3, 1270 Litija Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 22.1. do 26.1.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema. servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... ^.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 VlNl4z7TLSl4 č^EAFIČNIA DELAVNICA Vinko PODLOGAR Ulica talcev 3. RADEČE 1433 tel.: 03/56 88-202, 88 -442 Tiskanje: prospektov, letakov, samokopirnih blokov, dopisov, kuvert, plakatov, vizitk, voščilnic, deklaracijskih etiket, koledarjev. PVC nalepk, zloženk, brošur, knjig, map, ... Dotlsk na: vžigalnike, kemične svinčnike, rokovnike, koledarje; tekstil, ... OFFSET TISK, IZSEKOVANJE ETIKET, ZLATOTISK, SITOTISK, KNjIGOVEZNIŠTVO, ... Tp"rwTjpnrr o m © Kino Zagorje 18.1. - 21.1. SHAFT (akcija), čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 20.1. - 23.1. BREZ POVRATKA (srhljivka), sob., ned., pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 24.1. - 26.1. TIGER IN MEDVEDEK PU (risanka), sre., čet. in pet. ob 19.00; 24.1. - DEKLE TVOJIH SANJ (komedija), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 26.1. - 30.1. CHARLIJEVI ANGELČKI (akcijska komedija), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; Kino Izlake 21.1. SHAFT (akcijski) ob 19.15; 28.1. CHARLIJEVI ANGELČKI (akcijska komedija); Kino Trbovlje 18.1. DEVETA VRATA (triler), ob 18.00; 18.1. - 25.1. 6.DAN (akcija), čet. ob 20.30, pet., ned., tor., sre., čet. ob 20.00, sob. ob 18.00; 19.1. - 21.1. TIGER IN MEDVEDEK PU (risanka), pet. ob 18.00, sob. in ned. ob 16.00; 20.1. - 22.1. NEIMENOVANI (grozljivka), sob., ned. in pon. ob 20.00; 26.1. - 31.1. GR1NCH (komedija), pet. in sre. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. in tor. ob 20.00; Kino Hrastnik 18.1. -21.1. PEKEL (akcija), čet., sob. in ned. ob 19.00; 19.1. - 21.1. KOKOŠKE NA BEGU (akcijska komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 22.1. - 23.1. NI KINO PREDSTAVE; 24.1. - 28.1. GR1NCH (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 26.1. - 28.1. DOBRE MRHE (romantična komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 29.1. - 30.1. NI KINO PREDSTAVE; 31.1. BREZ POVRATKA (triler), ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 19.1. PEKEL (akcija), ob 18.00; 26.1. GRINCH (komedija), ob 18.00; Iskrive Igorja (1 ošteta MfaiSMutit Emil: pcrkmandcljc@trbovlje.si ...misel vsaka, ki želi govoriti o Sreči, Zdravju je preskromna, da ... Oznani! Obelodani!! Koliko vsega od Tega se skriva v Njej, ki nas vodi v Novo, leto nasmejano in odprtih rok, čakajoče, da Te, kot že toliko Njih pred Nami, popelje... kam?... ... izbiraš Sam ... ZASAVC-eva „CONA A„ ... Zakaj se ta svet, navkljub vsej njegovi kaotičnosti, še vedno vrti? Poglejte, Cigani verjamejo, da je to, kar mi hinavsko imenujemo Planet Zemlja, samo navaden košček zemlje, ki ga je Bog našel pod svojim nohtom in ga naveličano frcnil tako silovito, da se še dan-danes obrača kot da se ne misli nikoli več ustaviti. Saramago pa nam, spet, po svoje podtika, da bi Zemlja stala na mestu, če ne bi bilo ljudi, da po njej poskakujejo ... Zakaj, torej, grenko razmišljanje takoj v- uvodu?? Slovenci smo bili v svoji zgodovini, skupaj s Hrvati, vedno nekakšen predzid krščanstva in Evropa se je pred vdorom vseh mogočih poganskih verstev vedno branila na jugovzhodnih mejah Hrvaške. Te pa so se vedno premikale na škodo hrvaškega naroda ... vse do današnjih „avnojevskih„ meja. Tako ima danes Evropa mejo na vzhodni hrvaški meji, na Sotli, Kolpi...in na zahodu, v Piranskem zalivu. To vedoč, je potem toliko lažje razumeti že kar paranoičen strah južnih sosedov pred oskrunitvijo ,,njihove,, svete zemlje. Pa znamo Slovenci svojo sveto zemljo spoštovati tako silno, kot to počno Hrvati? Bi nam škodilo!?_______________________________________ ZASAVC-evo „FARBANJE JAJC,, ... Zadnja leta smo, kot še nikoli poprej, Slovenci izpostavljeni nevarnosti, da pademo na kolena, se brez sramu odpovemo gasparijevskemu trdemu idealu slovenskih, se pravi, avtohtonih novoletnih običajev, in se, kot je to storil že skoraj ves ostali svet (glej,.Bogovi so padli na glavo,, 1 in 2) priklonimo ..Božičevanju,, z okusom Coca-Cole ... po meri razkrščanjenega in totalno zamerikaniziranega sveta. Ta novopoganska in novodobna ,,duhovnost,, s svojim folklornim "Dedkom Božicarjem", ki razdragano deli darove, ustvarja zadnja leta v zadnjem mesecu ceneno idilično ozračje brez vsake osnovne sporočilnosti Jezusa Kristusa, razen!, mogoče!!? polnočnic in jaslic, ki pa se v določenih okoljih tudi in še vedno izrabljajo v popolnoma druge namene. In glede na to, brez vsake avtohtone realnosti, v kateri kraljuje edinole še potrošniška mentaliteta. Ta pa uporablja ime in decembrsko zgoditev Bogočloveka za in kot skrunitev vseh tistih otroških idealov, za umazan dobiček...in bedni prizemni užitek !!! ZASAVC - cvc „TEKOČE OBRESTI,,... Za me, obisk banke ob koncu meseca, predstavlja finančni orgazem ... NAŠ PREDSEDNIK O njegovi politično pristranski drži smo se ponovno lahko prepričali, ko je državnemu zboru v izvolitev predlagal dr.Cirila Ribičiča za ustavnega sodnika in Darjo Lavtižar-Bcbler za varuhinjo človekovih pravic. Na srečo vidna članica LDS ni dobila zadostne podpore poslancev, jo je pa, žal, nekdanji predsednik politične stranke SDP (zdaj ZLSD). In on nam bo sedaj, kljub strokovnosti, ki jo ima, nepolitično sodil? Dajte no, gospod predsednik in poslanci, ki ste ga imenovali za ustavnega sodnika. ZAMENJA mm ŽLIC Zmotno je prepričanje, daje Drnovškova ekipa zamenjala le državne sekretarje in druge državne uslužbence. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da bo zamenjala tudi vse Vladne žlice. Bajukove so bile namreč premajhne. Saj veste, oblast je potrebno zajemati z veliko žlico. ZDAJ IMAJO, KAR. SO HOTELI (L)? Tisti upokojenci namreč, ki so s svojimi glasovi pripomogli, da seje Dcsus ponovno uvrstil v državni zbor. Desus se jim je že »oddolžil«. V nasprotju s predvolilnimi obljubami so pomagali izglasovati nižje pokojnine. Zanimivo, da za zmanjševanje pokojnin nista glasovali dve stranki (SDS in NSi), pred katerima so veljaki Dcsusa v volilni kampanji najbolj strašili. Zmotno. ZDAJ PA IMAJO, KAR, SO HOTELI (2.)? Namesto nižjih cen bencina, višje trošarine in kmalu še višje davke. NOVO. NOVO. NOVO. NOVO,... Začenjamo z novo slikovno rubriko, ki bo nosila ime: ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA Iz nezaupnih virov smo izvedeli, da sc najbolj nogometni predsednik Janez Janša poslavlja z mesta predsedniku SDS. Po novem naj bi postal vodja kabineta predsednika Kučana. SATIRA (tudi v letu 2001 bomo »prijateljevali« z našimi znanimi Slovenci) NOVODOBNI MAISTER Ko bilje osamosvojitveni junak, po dobrem poznal gaje vsak. Ko »stari« so oblast prevzeli, hvale njemu več niso peli. Besedilo in slika Igor Gošle 'TUZBALSKA" Kdo bi si mislil, da se bodo veterani ŠD Senožeti še spomnili malega nogometa in spravili v koš smetano nekdanjega zagorskega 'fuzbalskega' utripa? Vrli športniki iz šentlambertskih hribov so namreč obudili duha zlate dobe iz 80. let minulega stoletja in zmagali v prvi izvedbi zagorske občinske veteranske lige. Morda pa so jih razjezili in nagon za trganje nasprotnikovih mrež izostrili čudni prijemi 'dolincev'. Slednji so kljub starostni meji 35 let v silni želji po naslovu prvaka novačili celo 'mladičke', ki so komaj naložili tri križe in so v križu bolj gibčni od hribovskih grč. Za vsak strup se najde protistrup ... B.G. INikct pivmo/riijskili zavimmmj Zavjirovaliiitc Tii^l.n vam omo^ora. da ( (“lovilo zavaril jelo pinnoznijr svoj(‘ (Iruziiic. (ihliknjclr ^a po svojili ž(‘ljali in potrebah, v n jem pa lahko združuje le la ko nova kol I udi že skleujena zavarovanja Odlo( ilev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v pal tu j(‘ razumna predvsem Iz I reli razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, eas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je eri rti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,ti.