Mnišfto tu spravni:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
fisrsčnlna listu:
Celo leto . ,	
Pol leta . .	
Četrt leta . .	.... 3 K
Mesečno	.... 1 K
Posamezne	številke iO v.
Zunaj Avstrij	e celo leto 17 K
inserati	aU oznanila
se računijo s	15 van. od 6 redne
petitvrste ; pri	večkratnih oz na-
mlih v<	:lik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 73.
Uradne učiteljske konference,
Letos se bodo zopet vršile uradne učiteljske konference, katere so lani vsled odredbe deželnega šolskega sveta izostale. Teh konferenc se udeleži u-čiteljstvo tistih okrajev, za katere je konferenčni določena. Le učitelji, ki delujejo na nemških in šulfer-einskih šolali, imajo kakor svoje nadzornike, tako tudi svoje konference. Zato pa tudi pričakujemo, da se bo v prihodnje pri konferencah, pri katerih bo zbrano'le učiteljstvo slovenskih šoL poročalo in razpravljalo edino le y slovenskem jeziku. Da bi moral predsednik konference podati svoje poročilo o nadzorovanju šol v nemškem jeziku radi tega, ker so navzoči tudi nemški učitelji, ta izgovor sedaj popolnoma odpade. Nadejamo se torej, da bo zbrano učiteljstvo kar najodločneje zahtevalo, da, se pri konferenci govori in poroča le slovensko in da se tudi dotični zapisnik sestavi in piše v slovenskem, jeziku. Slovensko učiteljstvo je vendar odločno narodno in tedaj tudi ne bode dalje trpelo, da bi se naš mili domači jezik našim nasprotnikom na ljubo še nadalje pri teh konferencah tako zapostavljal, kakor se je to do-sihdob godilo. Mi torej trdno pričakujemo, da, se bodo te naše besede dovolj uvaževale in da se bode o-pnstilo tisto naravnost smešno nemjškutarenje pri u-eiteljßkih konferencah, katero je bilo do sedaj v navadi in katero pač tudi učiteljstvu nikakor ni bilo v posebno čast. Okrajne učiteljske konference naj pokažejo, da so njih udeležniki sami odločno narodni možje, kateri so ravno tako navdušeni za i naroda največjo svetinjo, kakor za vsestranski napredek!
Preobrat na Balkanu.
Na Balkanu se je dogodil i zopet senzacionalen preobrat: Rumunija je nepričakovano -stopila, iz svoje reserve in aktivno posegla v balkanske dogodke. S tem je stopil bolgarsko-srbski spor v popolnoma
PODLISTEK.
Moje sanje.
Napisal Roman Bende.
„Zopet sanje!“ zarentačil bo gospod urednik, ki je pred kratkim dobil posebno piko na moje sanje. Meni se je namreč enkrat sanjalo nekaj silno lepega, srčkafnega, sladkega. (Tiste dni in tiste noči pihljale so majske sapice, cvetelo je prvo cvetje, vsa narava krog in krog je žarela) v naJjbujnejšjh barvah. Na vseh koncih in krajih sveta so poetje hiteli pravit tzaspanemu svetu, da, je — maj . . .
Neke majske noči sem torej nekaj lepega sanjal. Vse, mlado in staro, posvetno in pobožno, vse bi sé naslajalo ob tistih sanjali in vsem bi bilo po volji, da so zagledale beli dan. Tudi meni bi bilo to po volji. Nežnočutno srce gospoda urednika pa je ranila mikajvna vsebina tistih sanj, zato je njegova kruta roka mojim pomladnim sanjanj z vso odločnostjo zabranila sprehod v tiskarno.
Uđal sem se. I kaj sem pa hotel drugega? A sicer pa sem prepričan, da bi gospod urednik v( vročih pasjih dneh, v sloviti dobi kislih kumare, ko časniške kolone zevajo žeje in lakolte, rad sprejel te moje, če tudi pomladne sanje med najak[tuelnejše članke notranje politike.
Živimo v časih najrazličnejših ^tekmovanj. V teh dneh se sliši venomer: Včeraj dirka, danes kolesarska tekma, jutri jahanje, poju trajanjem tekmovalno streljanje itd. Zadnji čas je stopilo v ospredje tekmovalno streljanje, ki je vzbudilo tudi moje zanimanje. Ni čuda torej, da se je tako zgodilo, d'a sem pod vplivom vsestransko tekmujočih časovnih razmer zasanjal sanje, ki bodo morda vendar našle
milost v očeh asketičnega urednika.
*
*
Bilo je lepega jesenskega večera, ko sem se znašel v sredi sicer znainih ljudi, a, zbranih pod ja-
Maribor, dne 30. junija 1913.
nov Stadij. Se v petek se je vedelo samo o neprestanih pogajanjih med Bolgarijo in Srbijo. Vse je bilo še pod vtisom ruske intervencije v Belgradu, vsled katere je začela Srbija odnehavatf, odnehati pa ni hotela Bolgarija, ki je slej kot prej stala na stališču pogodbe in se je hotela nekoliko približati Srbiji samo glede spornega ozemlja. Korak Rumunije je pa sedaj temeljito spremenil situacijo.Rumunija je mobilizirala svojo armado, zaprla, svoje meje proti Bolgariji in grozilno naznanila v Sofijo, da ne bo ostala-mirna in nevtralna, če pride do vojske med Bolgarijo in Srbijo. Rumunija utemeljuje svoje stališče s tem, češ. da ne more pripustiti, da bi Bolgarska postala prevelika in tako ogrožala vse ostale balkanske državie. Rumunski korala pa ni spremenil samo položaja na Balkanu, ampak je presenetil celo Evropo. Zlasti na Dunaju sr) bili zelo neprijetno iznenađeni. Zadnji čas je Rumunija jeziček na tehtnici med tripelentento in tripelalianso. Gotovo je še v dobrem spominu, na kako neprikrit način sta tekmovali Rusija in Avstrija za rum unsko naklonjenost. Zmagala je zopet Rusija. Zavezništvo Rumunije, s katerim se je naša diplomacija tako rada ponašala, se je pokazalo za zelo labilno. Sedaj v odločilnem trenutku se je posrečilo tripelententi pritegniti Rumunijo narse. ,Mogoče bo pozneje Rumunija zopet iskala Avstrijo, sedaj ji je obrnila hrbet in pomajga tripelententi, ukrotiti neupogljivo-Bolgarsko. iTjripelaliajnsa stoji pred ne ravno prijetnim dejstvom, da Rumuni-ji ne mpre zaupati. Toda banajlno- je govoriti o tri-pelalia-nsi. Tlrozveza, ^obstoja sicer na papirju in je bila pred nedolgim časom celo pompozno obnovljena, v resnici je pa njena vrednost zelo problematična. Kakor cel čas balkanske krize, tako je šla tudi v zadnjem času linija nemške politike vsporedno z rusko. Glede razdelitve macedonskega ozemlja je stala samo Avstrija brezpogojno n al strani Bolgarije. 'Nemčija se ni popolnoma nič postavila za Bolgarijo in je nasprotno celo cel čas odobravala rusko stališče. 'Znani brzojav ruskega carja na Sasönova, v katerem povdarja car popolno soglasje glede Balkana med njim, angleškim kraljem in nemškim cesarjem, je še v dobrem spominu.
Bolgarija je sedaj osamljena, naša politika je doživela nov poraz. Pehali in trudili smo se za ljubezen Rumunije in Bolgarije, sedaj smo obsedeli pa med dvema stoloma. Rumunija ni na naše prijatelj-
ico čudnimi okolščinami. Grem stavit,,1 da nobeden teh ljudi ni lovec! Začudeno smo se glejdali, kakor, da se vsakemu sanja. N nelepše pri vsem tem je bilo, da smo bili vsi oboroženi, pripravljeni menda za lov.
Razvila se je živahna debata o neki zverini. Nič ne vem, kdo je debato začel. Poslušal sem napeto in ko sem pričakoval, da izvem nekaj pozitivnega, je regljajoči zbor utihnil.
Eden gospodov omizja, je vstal in dejal patetično:
„Gospoda moja, prvo, kar moramo sedaj določiti, je to, kdo bode prvi ustrelil na medveda . . . . predlagam . .
Kakor da mi je nekdo stresel za vrat pest mravljincev, taki občutki so me spreleteli ob teh besedah.
„Predlagam . . . (imenoval je — mene),, ker se je ponovno izkazal kot izboren strelec. Prosim slavni lovski zbor, da sprejme ta moj dobropremi'Šljen predlog brez vsakega ugovora . .
Omizje je kriknilo, kozarci so zažvenketali.
Ko se je hrup polegel, prosil sem .za besedo. Vsestransko sem se začel izgovarjati, pa vse ni nič pomagalo. Udal sem se.
Sli smo nad medveda. Bilo nas je 89. Namreč celo tiskarniško osobje, slaVna prodajalna, uredništvo, Zadružna zveza, ljudska posojilnica in nekaj še drugih korporacij, katerih imena pa sem pozabil.
Pomenili smo se o napadu in vsem potrebnem, in se poskrili za grmovje. Vsak je držal v roki po eno puško, ena gospodična je celo imela nož in puško, ena revolver itd.
V grmovju je začelo pokati tako strašno, kakor da drvi skozi gosto trnjevo šiumo — merjaisec. Se tega bi bilo treba. Odkrito vami prizmam, da me je bilo tako strah — ne samo mene, nas vse —, da bi se najraje zbudil, ko bi se v sa,njah ne spomnil, da samo sanjami • • •
Letnik V.
stvo nič dala in je brez pomisleka uskočila v nasprotni tabor, Bolgariji pa naše prijateljstvo ni nič koristilo: sami nevspehi na vseh straneh.
Kako se bo balkanski vozel nadalje razpletal, se še ne ve. Bolgariji skoro ne preostaja drugega, kot odnehati. Rusija je napela skrajne sile, da ohrani na Balkanu mir in svoj prestiž. ’Rumunski bluff, je nekak glavni trumf, katerega je še izigrala. Brez učinka gotovo ne bo ostal in skoro gotovo ne brez učinka v smeri, kakor hoče Rusija. Iz Sofije že prihajajo nekoliko krotkejši glasovi in že se povdarja, da zahteva Bolgarija samo formelno priznanje pogodbe. „Rechspostin“ korespondent V Sofiji Herme-negild Wagner tudi že brzojavlja svojemu listu, da je dr. Danev pripravljen iti v Petrograd in da je že Bolgarija voljna, dati Srbiji koncesije, če Srbija) formelno prizna pogodbo.
Rumunija.
„Neue Freie Presse“ poroča iz Bukarešta: Ru-mtmška vlada je že izvršila vse odredbe, da, za slučaj srbsko-bolgarske vojne ajktivno poseže v dogodke. Rumuniska stoji danes na stališču, da Bolgarska v svoji megalomaniji in stremljenju po nadvladi na Balkanu nikakor ne sme ogrožati ostalih balkanskih držav. Vrhu tega je Rumunija prepričana, da Bolgarska še vedno ni resignirala na Dobrudžo, katero hoče na vsak načjn dobiti najzaj.
„Kölnische Zeitung“ piše, da bi zasledovala Rumunija, če bi prekorajčila meje Bolgarije, namen, zabraniti balkajnsko vojsko. Ce bi pa ne dosegla tega namena., bi Rumunija, v slučaju zmalgonosnega prodiranja Bolgarije, se dejanski udeležila vojske zoper Bolgarijo, ker smatra Rumunija za veliko bodočo nevarnost, če bi zmagovajla Bolgarija.. Nevtralnost Rum,unije bi se morda dala v zadnjem trenutku pridobiti na ta način, da bi ji Bolgarija prostovoljno odstopila ono ozemlje, ki ga je že koj v pričetku izbruha, rumunsko-bolgarskjega spora zahtevala, namreč črto Thrtü-kay—B alci k. To smatra namreč Rumunija za neobhodno potrebno, da se ohrani na Balkanu razmerje moči.
Rumunija izročila noto v Sofiji.
Sofij aj, dne 28. junija. Rumunski poslanik v Sofiji je izročil danes bolgarski vladi uradno izjavo, da si Rumunija v slučaju izbruha vojske med Bolgarijo in Srbijo pridržuje popolnoma prosto roko glede njenih dejanj.
Z glasom izšolanega basista je nekdo mrmral za grmovjem. Višek efekta strahu! Stal je pred nami, kakor je visok in širok; da, bil je on, ideal ee-le družbe — pristni kosmatinec. Razprostrl je svoje roke, kakor v objem.
Bil sem v škripcih. Ljudje za menoj, skriti v mahovju in grmovju, obmetavali so me z želodom, v znamenje, da naj sprožim . . .
Sila kola lomi, pravi pregovor — sprožil sem puško, iz katere je švignilo par cotjasfiih isker in silno gost dim. Puška me je vrgla na tla. Takrat sem se zbudil, a le za hip; šiloma sem zaspal, ker se nisem upal ozreti naokrog. Po hrbtu mi je tekel mrzel pot. Svojo glavo sem zaril v mehki malh in prav po malem dihal, ker sem se v sanjah spomnil, da medved' mrhovine ravno ne ljubi. Mislil sem si, ko me povoha, pojde dalje. In nisem se motil. Kmalu sem začutil bližino težkih medvedovih tac in nov strah me je obšel, ko me je neka 'neznana teža tlačila k tlom. Galantna medvedja mrha je sedla meni na hrbet. Razume se, 'da mi je bilo pri srcu jako tesno, še bolj pa na — hrbtu.
Pomislil sem: Kako dolgo bo neki to trajalo?
Niti nisem te misli do konca premislil, kaj šele mislil na rešitev, ko je vse moje telo spreletelo nekaj*, kar je bilo podobno učinku električne iskre.
Začutil sem namreč lahkoto na hrbtu, a bal sem se obrniti, dasi me je trla radovednost, kakšen je pravzaprav ta medved.
Srce mi je burno utripalo. Pomislil sem,, Aut, ant ... in se obrnil. Predramil sem se.
Znašel sem se na tleh poleg postelje. Glavo sem imel pod blazino, v roki sem tiščal marelo, preko pleč je tekel pot v curkih . . .
Tiisto jutro sem sklenil, prodati vam te sanje. Dajte mi zanje vsaj toliko, da si dam napraviti na votle čevlje novih podplatov, ali da si kupim par gu-mij sirih pddpetnjkojv, najboljše reclamine virste . . < Samo toliko mi dajte zainje!
Glasovi iz Rumunije.
Bukarežt a, dne 28. junija. Vladno glasilo „Roumanie“ piše: „Skupni zmagovalci so, ki so prisilili Turčijo le odstopu ozemlja. 'Odobritev javnega evropskega mnenja je omogočila zaveznikom, da so prišli do tega ozemlja, kar je bila posledica pritiska velesil v Carigradu, kakor tudi zmage pri Kumano-vem in pri Uile Burgasu. Izključeno je, da bi to, kar so štirje posejali, eden sam spravil. Ce bi prodrlo to naziranje, potem si lahko oddahne Evropa in z Evropo vred tudi Rumunija, iki izključuje vsako politično koristolovstvo, ki bi nasprotovalo rumuns-kim interesom. Evropa in balkahske prestolnice naj vedo, da Rumunija ne dela „blula“, kadar se gre za rešitev tako važnih vprašanj.
Bolgarija — upa.
Sofija, dne 28. junija.. Z ozirom na poročilo „Agence telegrafitene Roumanie“, da bi Rumunija v slučaju izbruha vojske med Bolgarijo in Srbijo mobilizirala, izjavlja olicijozni ,,'M(ir“:	Bolgarija je
doprinesla prav mnogo neizpodbitnih dokazov njene odkritosrčne želje, da hoče živeti z Rumunijo v zelo prijateljskih odnošajih. Stališče Rumunije je nerazumljivo. Sigurno je, da Rumunija ne bo posredovala.
Bašičev ekspoze.
Nestrpno pričakovani ekspoze bo imel Pašič v današnji (pondeljkovi) skupščini. Določen je bil najprvo na četrtek, potem je bil preložen na petek in v petek je bil zopet preložen na danes.. Vzrok tej preložitvi je gotovo iskati v pogajanjih z Rumunijo, ki takrat še niso bila dokončalna. Po rumunskem preobratu je sedaj položaj seveda popolnoma spremenjen, javnost pa zato še tem bolj nestrpno pričakuje Paši-Čevih izjav.
Prvo znamenje odjenljivosti Bolgarije.
„Mir“ predlaga Srbiji na uvodnem mestu, naj bi se srbsMd-holgarska pogodba od leta 1912 izpopolnila z nekaterimi dostavki,., ki bi za)s|i!g(urali Srbiji take ugodnosti glede trgovinske zveze s Solunom, kakor da bi mesto njej sami pripadalo.
Pismo lami j a Nikole kralju Petim.
Črnogorski ministrski predsedniki general Sava Vukotič je izročil kralju Petru svojeročno pismo Črnogorskega kralja Nikole. Kakor se zatrjuje, se kralj Nikola izreka v tem pismu za srbsko solidarnost in povdarja, da je Crnajgoraj v bolgarsko-srbs-kem konfliktu z vsemi svojimi simpatijami in z vso svojo armado na strani bratske Srbije.
Albanija prevzame del turškega dolga.
V seji mednarodne financijelne komisije dne
26.	t. m. za ureditev finančnih vprašanj v Parizu, tičočih se Turčije, je bil sprejet predlog, da mora tudi bodoča avtonomna Albanija prevzeti del turških državnih dolgov, ne da bi imela pravico, kot ostale balkanske države, zahtevati od Turčije kakšno vojno odškodnino.
Turčija v hudih denarnih zadregah.
Kakor se sliši, so se razbila pogajanja Turčije radi najetja posojila v Franciji, ker se francoska vlada temu upira. Že od meseca marca niso dobili turški uradniki nobene plače. Več tisoč uradnikov je pa sploh brez službe, ker so zbežali iz ozemlja, ki so ga zasedle zvezne balkanske države. Turška, država se nahaja pred banker otom.
Kemal begova izjava o umoru Malunud Šefket paše.
Nekdanji načelnik generalnega štaba turške mornarice, Kemal beg, živi kot zasebnik že več mesecev v) Konštanci. Po umoru Majhmud Sefket paše je nekemu časnikarju čisto odkrito izjavil, da so inozemski; odbori denar, s katerim so podkupili morilce, njemu poslali. Naložil ga je pri bankah v Konštanci in odposlal obrokoma v Carigrad denar tistim ljudem. ki jih je najel odbor za izvedbo napada na Mahmud Sefket pašo. Ko je Kemal beg izvedel, da so v Carigradu kontumačno tudi njega) na smrt obsodili, je rekel, da mu je to čisto Vse eno in da bo delal naprej, da, se mladoturški režim strmoglavi. Ko se to zgodi, kar je gotovo, je rekel, se vrnem nazaj v Turčijo!
Reforma kazenskega prava.
Gosposka zbornica je v svojem zadnjem zasedanju storila vafžen sklep: sprejela je reformo kazenskega prava. Storila je s tem velepomemben korak, ki je bil že skrajno potreben, kajti naše sedanje kazensko pravo je zastarelo in datira pravzafprav že iz leta 1803, ker leta 1855 je bilo samo nebistveno prenovljeno. Sedaj sprejeti zakonski načrt je bil pa vložen leta 1912 v gosposki zbornici in je gosposka) zbornica s tem odličnim pravnim in humanitarnim dejanjem precej krepko osramotila poslansko zbornico.
Novi kazensko-pravni reformni načrt omiljuje sedanje kazensko pravo v mnogih ozirih. Smrtna kazen se omeji, kazen se pogojno lahko odpusti, slučaji žalitve veličanstva se omeje ,itd. Samo paragrafe radi vohunstva se je poostrilo.
Središče debate v gosposki zbornici pa ni tvorila reforma kazenskega zakonika, temvieč s tem z-družena organizacija sodišč. Ob enem z reformo kazenskega prava je bilo v razpravi še več drugih zar konskih načrtov, kot uvodni zakon h kazenskemu
redu, potem zakon, ki omejuje kompetenco poroltnih sodišč in uvaja takoimenovane ^Schöffengerichte.“ Pri teh sodiščih je enako število sodnikov-jstrokov-njakov in sodnikov-lajikov — pri malih sodiščih po dva, pri večjih po štiri. V nasprotju s porotnimi sodišči izrekajo pri teh sodniki in lajiki skupno sodbo o krivdi in kazni. Po tem zakonskem načrtu bo odtegnjenih porotnim sodiščem približno 80—85;% vseh slučajev, v prvi vrsti tiskovne zadeve in zadeve javne nravnosti.
Jugoslovanom pravice !
V petek se je vršila v gosposki zbornici proračunska debata, ki se je razvila v veliko politično debato. ‘Z mirno dostojanstvenostjo, kot se spodobi za avstrijske paire, so razvijali zastopniki vseh, treh skupin svoja politična mnenja in je govoril tudi grof Stiirgkh. Kakor v zadnjem času že marsikje, je tudi tukaj tvorilo jugoslovansko vprašanje važen del vseh izvajanj. Umevno, da nas ta; del debate najbolj zanima, saj se tiče naših vitalnih interesov. In tudi radi oseb govornikov moramo pri njihovih ekspektora-cijah nekoliko postati. Med drugimi sta govorila grof Czernin in knez Schwarzenberg. Njune zveze z naj-merodajnejšimi krogi v državi so znane, zato smatramo njihovo mnenje za mnenje zelo visokih krogov. Tako kakor ta dva visoka aristokrata mislijo še tudi drugi zelo vplivni krogi. Nas mora, zato samo radostiti, če slišimo, kako najdejo ti možje pr£^v, tople besede za jugoslovanske pravice. Toda, nekaljeno to veselje ni. Ni prvikrat, ko slišimo iz teh ust simpatične besede, ki popolnoma odgovarjajo našemu najziranju, toda zgodi se vse eno ne nič. Samo od besed mi Jugoslovani nimamo ničesar,in bil bi že skrajni čas, da bi merodajni krogi pustili slediti lepim besedam — dejanja.
Grof Czernin je rekel: „Pred vsem pa je jugoslovansko vprašanje stopilo v Stadij, ki je več kot a-kuten, narajvnost nevaren. Povedati se mora., da se na Hrvaškem ne sme nadaljevati s tako politiko, kot je bila dosedafnja, kajti s tem delamo sami velikosrbsko politiko. Mi imamo pravico zahtevati, da zavarujemo svoje jugoslovansko poslopje proti iskram, ki jih zanaša veter vedno in vedno iz Balkana, in ki ogrožajo naše jugoslovanske pravice.“ Sedaj navede govornik tri garancije,; ki naj nas varujejo pred omenjenimi iskrami in pra(v;i:	„Tretja garan-
cija leži v naši notranji politiki. Imenuje se ne nič drugače, kot popolna preosnova principa, na katerem se vrši naša jugoslovanska politika.“' K)nez Schwarzenberg je izvajal, potem ko je ostro ožigosal našo zunanjo politiko in izrekel svojo nevoljo nad preglasnim simpatiziranjem nekaterih s Slovani onstran državnih mej: „Prepričan sem pa, da, bo ljudstvo, med katerim živim, kljub vsem hujskarijam ob dani priliki storilo svojo dolžnost in sledilo klicu cesarja. Preneha pa naj se že vendar enkrat s politiko, kakor bi kratko imenovajl: politiko zadreg. In dokler se ne bo prenehalo smatrati jugoslovansko o-zemlje kot predmet zadrege, se tudi ne bomo povspe-li do politike, ki bi zadovoljila prebivalstvo teh pokrajin. K tem opominom na naslov vlade se čutim pa primoranega v trenutku, ko postaja /enostransko postopanje z Jugoslovani po ogrskem receptu v svojih posledicah vedno občutnejše.“
Dr. Baernreither je v svojem govoru tudi razpravljal o 'Jugoslovanih in je postavil sledeče teze: „Grof Tisza je opiral svoja izvajanja) na stavek: Balkan balkanskim narodom, zato je tudi eksistenca Albanije nujna potreba. Teda če svečano pridiguje-mo etnografični princip za Macedonijo, potem ga pa moramo spraviti do veljave tudi v notranjosti monarhije. Politika z dvojnim temeljem, na zunaj pridigati vodo, doma piti vino, to se ne more držati. To jugoslovansko vprašanje je skupna politična nujnost prve vrste, kateri se ne more odtegniti ne Avstrija in ne mi. Ce je res harmonija interesov in zaupanje balkanski program ogrske vlade, potem moramo stati pred preobratom ogrske politike napram Jugoslovar nom.“ (Jugoslovanom tostran Sotle se ne godi veliko boljši in bi moral veljati dr. Baernrei/therjev poziv v polni meri tudi naši vladi.
Razun navedenih je govorilo še več drugih člar nov gosposke zbornice ter tudi grof Stiirgkh. 'Slednji je podal tudi ekspoze o zunanjem položaju, v katerem pa ni povedal nič posebno novega. Največ pozornosti je Še vzbudil njegov oster nastop proti Balkanski zvezi, ki se po mnenju naše vlade ne sme o-snovati, ker bi ogrožala ravnotežje med velesilami. (Nesrečne naše politike tedaj Še 'ne ]bo konec. Kar je najbolj nerodno ,in odbijajoče, to gotovo zadenejo naši diplomati.)
Ob koncu je bil proračunski provizorij sprejet in seja zaključena. Zasedanje gosposke zbornice je bilo s tem končano.
Naše prireditve.
Hoče pri Mariboru.
Pri nas izkazujejo vse naše organizacije lep napredek. Posebno lepo napreduje naša kmečka hranilnica in posojilnica, koje občni zbor se je vršil že preteklo nedeljo. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, istega se je udeležil tudi gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora, ki nam je orisal razmere na denarnem trgu in na podlagi številk dokazal lep na-
predek naše domače kmečke posojilnice. Akoravno sta v naši fapri še dve nemški posojilnici in sicer v Hočah in Razvanju, kateri obstojita že 17, oziroma 27 let, dočim obstoji naša kmečka posojilnica še le B leta, je vendar v tem kratkem času že prekosila obe posojilnici skupaj. Promet naše /kmečke posojilnice je za 60.000 K večji., kakor promet obeh nemških posojilnic skupaj. Hranilne vloge znašajo trikrat toliko, kakor hranilne vloge , obeh nemških posojilnic skupaj; posojila so približno enaka. Čistega dobička je napravila naša posojilnica več, kakor obe nemški skupaj. O zaupanju ljudstva in o gospodarski moči zavednih Slovencev v naši župniji priča dejstvo, da ima naša posojilnica nad /9.000 K odvišmega denarja, dočim imata obe nemški posojilnici skupaj nad 50.000 K denarja izposojenega od Verba|nda v Grajdeu. Hočani smo ponosni na svojo posojilnico in bomo v bodoče vedno podpirali našo slovensko kmečko posojilnico.
Oslušovci.
Na včerajšnji shod v Oslušovci h se je zbralo čez 100 zborovalcev od Sv. Lenartal Velike Nedelje, Ormoža in Sv. Marjete. Zborovianje otvori poslanec Brenčtč in pozdravi vse navzoče. Predsednik /Tomaž Korpar pozdravi došla poslanca Meška in Brenčiča, gospoda duhovnika od Velike Nedelje, kakor tudi došle župane in druge, ki so prišli od blizu in daleč in da besedo poslancu Brenčiču.
Poslanec Brenčič v enournem govoru obširno razpravlja o delovanju poslancev S. K.. Z. v državnem zboru, osobito o novi vojaški postaci, službeni prajgm|atiki, o malem finančnem načrtu, delovanju odsekov itd. Nadalje svari zborovalce pred slabimi knjigami in časniki ter priporoča čitati katoliške časnika, osobito „/Stražo“, „ISlov|enskega Gospodarja“ in „Slovenca.“ Proti koncu razpravlja govornik o Slovenski kmečki zvezi in vabi k pristopu.
Nato govori poslanec Meško o delovanju v deželnem zboru in obširno razpravna, zakaj je obstrukcija. Zborovalci so z velikim zanimanjem in tudi pritrjevanjem poslušali oba poslanca.
Izrekla se je enoglasno zaupnica došlima poslancema, jkakor tudi drugim poslajncem S. K. Z. Predsednik se zahvali govornikoma, kakor tudi poslušalcem in zaključi lepo, skoraj dv/eurno zborovanje.
Politični pregled.
Nemčija.
Nemška vlada je predložila ' zbornici predlog, glasom katerega bi se zvišlalo stanje nemške armade za 136.000 rekrutov. Naletela je ta vladna predloga na hud odpor. Zlasti socijalni demokratje so se hudo uprli in tudi več meŠčajnjskih strank se le nerado ukloni želji vlade, ki zahteva od ljudstva tako ogromnih žrtev, ki jih zahteva nenasitni nemški mo-loh militarizem. Nekateri nemški listi sicer poročajo, da je bila vladna predloga že sprejeta v tretjem branju, zopet drugi pa pravijo, da je resno ogrožena, ker nameravajo konservativci, Poljaki, Welfi in del centruma glasovati zoper takozvani Reichs-Ver-mögens-iZiUwachssteuergesetz, ki bi omogočil pokritje stroškov za novo zvišanje armade.
Velikanske pomorske vaje.
Pomorske vaje angleškega vojnega brodovja se bodo pričele letos dne 14. julija in bodo posebno važne, ker se jih bo udeležilo 346 [vojnih ladij in sicer 16 dreadnoughtov, 41 linijskih ladij, 62 velikih križark prvega razreda, 40 križark drugega razreda, 160 torpedovk in 40 podmorskih čolnov. |Temu ogromnemu morskemu brodovju, ki bi bilo V stanu, užu-gati morski brodovji dveh drugih/najmočnejših morskih velesil, bo poveljevalo nič manj, kakor 32 admiralov.
Nemški glasovi proti trozvezi.
Na Dunaju vzbuja pozornost neki članek v reviji berolinskih finančnikov „IPlutus“, ki napada grofa Berchtolda kot „najnesposobnejšega diplomata v Evropi“ in priporoča Nemčiji, naj se pripravlja na to, da lahko Avstrijo pogreša.
Kam gremo v nedeljo? Na veselico Slovenske Straže v Radvanje pri Mariboru.
in i ih rmi « i ————
Raznoterosti.
Osebna vest. Gospod dr. Ivan Arnejc, o. kr. profesor na mariborski gimnaziji, je s 1. julijem v-poklicafn za službovanje v c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje.
Slovenci, netite dne 5. julija kresove! ,„Mir“ piše in mi se pridružujemo! V soboto, dne 5. julija, bo god sloviajnskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda. /Zanetile ta večer po vseh kragih, kjer prebivajo pošteni Slovenci, na čast slovanskima apostoloma kresove. Vse cenjene dopisnike prosimo, da nam v par besedah sporočijo, kje in koliko je gorelo kresqv„ ker so kresovi več ali manj znamenje kr-ščanskoinarodne zavednosti. Kjer bodo kresovi, tam vemo, da prebivajo še navdušeni Slovenci. Od neke strani se nas je pozvalo, da predlagamo, netiti kresove na god svetih bratov in ne na predvečer, ker bo tako ljudem z ozirom na čas bolj ustreženo.
lOOletnl anglikanski duhovpik prestopil h kar toliški cerkvi. Anglikanski duhovnik Johns Cooper iz Beaumont-Cuma na Angleškem je umrl pred kratkim v starosti 99 let. .Tri dni pred smrtjo je poklical kajtoliškega (duhovnika, v pričo katerega se je odpovedal anglikanski razkolniški veri, V zapuščinskih papirjih umrlega so našli lastnoročno pisano pismo z vsebino, da je vzrok njegovega prestopa iz anglikanske cerkve v katoliško cerkev sad večletnih in temeljitih študij o katolicizmu.
Iz učiteljske službe. Na petrazrednici v Grižah, drugi plačilni razred, je oddati službo učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 25. julija. Na jštiriraz-rednici v Rečici je oddati službo učitelja. Prošnje do dne 25. julija.
„Zarja“ ima svoj tretji občni zbor dne 30. t. m. v društvenih prostorih z navadnim, dnevnim redom.
Iz poštne službe. Poštni kontrolor Karol Su-chainek v Belja/ku je prestavljen v Bruck ob Muri. Za poštne olicijante so imenovani : Jože! Dvorak za Radgono, Anton Pevec za Pralgarsko in (Terezija Löschnigg (Lešnik) za Žalec.
Taki so. Celovškemu „IMiru“ se poroča iz Gorja na Žili: Naš učitelj Raincijan se je na dan sv. Alojzija nad šolarji silno jezil, ker so prejeli isti dan prostovoljno sv. zakrajmjent. 'Učence, ki so storili ta |„zločin“, .'si je notirali Morda se hoče zopet blamirati. Pa o tem bomo še poročali vam im tudi še kam arugam.
Ponarejene cigarete. Finančno rd|vjnateljstvo v Kološu na Ogrskem je prišlo na sled zelo interesantni slepariji v škodo tobačne režije. Kološka tovarna za izdelovanje cigaretnilh nabojev je dala v popravilo mehaniku Em. Benda 'stroj za izdelovanje cigaret. Benda je to priliko izrabil, napravil je klišeje za ovoje cigaret „Princezas“ in „Damen“ in je začel izdelovati te vrste cigarete. Polnil jih je seveda z zelo malovrednim tobakom. Po njegovih posredovalcih je prišlo v promet veliko stotisoč ponarejenih cigaret. Skoda, ki jo trpi erar, se še ne more ceniti, gotovo pa je škoda velika. Bendo so zaprli, njegovih čednih pomočnikov pa niso našli še prav nobenega.
Iz politične službe. Nam:efc|tniš|ki konceptni pratktikantje dr. Robert Rattek, Karolpl. Schmidt in dr. pl. Brzezina so imenovani za namestnišfce konci-pisite ad personam za Štajersko.
Zrakoplovni polet. Včeraj zjutraj ob osmih se je dvignil jv. Mariboru v zrak prosti zrakoplov (balon) „Wimpajssing.“ Vodil ga je stotnik zrakoplovSne-ga oddelka Hoffory*, ki je imel s sabo še dVa gosta. Zrakoplovci niso imeli sreče. Že kmalu po 10. uri so se morali spustiti na tla in sicer so se usidrali na. Dravskem polju na cirkovškem pašniku. Vetrovne razmere v ozračju, ki je bilo navidez precej mirno, so bile tako neugodne, da niso mogli nikamor dalje. Pri usidranju je bilo navzočega mnogo ljudstva, ki se je zbralo od vseh bližnjih vasi in rajdevolje pomagalo.
Grozno neurje v Slavoniji. Iz Oseka v Slavoniji se poročai, da je bilo dne 26. junija v Orahovici v Slavoniji tako silno neurje in take povodnji, da je odneslo več mositov in porušilo več hiš. Utonilo je več oseb. Železniški promet je deloma pretrgan.
v
Štajerska,
Studene! pri Mariboru. Že danes opozarjamo vrle studenške Slovence na nedeljsko prireditev naših protislovenskih društev Südmark in (Schulverein, Kateri priredita v nedeljo, dne 6. julija velik cvetlični dan v korist tistih nepotrebnih ropotij, ki jim pravijo Kindergarten in Turnhalle. Sami vemo, kako se mladina vzgojuje v nemškem otroškem vrtcu, zato pa ne smemo podpirati društev, ki nas hočejo popolnoma. ugonobiti. Zn. vsakega zavednega Studenčaina naj bo za dan 6. julija geslo: Crez prag z vjsiljeval-ci cvetk ! Popoldne istega dne pa bomo pohiteli ' v Radvanje k veselici Slovenske Straže, da se poveselimo svoji med svojimi.
Ruše. Na naslov predsednika podružnice , S. P, D. za Dravsko dolino v Rušah, (gospoda učitelja Davorina Lesjaka! V zadnjem času je izšel v „Slovenskem Narodu“ grd napad na naše somišljenike v zvezi z nalšim glasilom „Stražo“ in našo podružnico Slovenskega planinskega društva in njenih naprav pri sv. Arehu. Resnici na ljubo mora gospod predsednik potrditi, da smo bili vedno zvesti podporniki Ruške koče in da smo imeli resen namen, sodelovati pri vsem, kar se je prirejalo v njeno korist. 'Sodelovali nismo samo z besedami, ampak tudi dejanji. Naš list („'Straža“ se je vedno pošteno in pravično zavzel za koristi naše planinske podružnice brez vsakih stranskih namenov in to izrecno na naš nasvet ! Ako bi se napadi y nasprotnem časopisju v tem smislu ponavljali, bomo morali izvajati temu primerne posledice. Kako pridemo namreč do tega, da bi bili vedno negotovi, kedaj nas kak liberaluški do-pisun za našo dobro voljo in pošteno delo za povzdi-go našega planinstva v ,„Slovenskem Narodu“ ali pa kod drugod oblaja! Ker mislimo, da je naša planinska podružnica ustanovljena brez namena strankarstva, Vas poživljamo, gospod predsednik, da s svojim Vplivom take dopise preprečite in sedanjega dopisnika o mejah dostojnosti primerno poučite, ker kjer ni odkritosti, ne more biti tudi zaupiajnja! — Podruž-nižni ud V Rušah.
Hum pri Ormožu. Na našem prijaznem gričku je cerkvena slovesnost, koja se vsako leto vrši na ivanjsko nedeljo, je letos zaradi slabega) vremena v večjem obsegu izostala. Kljub temu se je nabralo še veliko število ljudstva, jpočastiti sv. Ivana ter seveda tudi poskusiti pristnega humčana. Samo poslednji obred se je zopet zavlekel malo predolgo v noč!
Celje. „Deutsche Wacht“ poroča v štev. ;50 od dne 21. junija t. 1. pod naslovom: „Gründung einer Mädchenortstgruppe der Südmark1 in Cilli“, da je bila sklicateljica tega zborovanja gospiea Mihaela Iglar, da je ista shod nemških deklic pozdravila in bila od istih tudi izvoljena za prednico, < Helena Skoberne pa za blagajničarko. Nas bi to ne zanimalo, toda) ker je oče sklicateljice gospod Mihael Iglar, bivši nadučitelj v Loki pri Zidanemmostu, zdaj že več let v Celju na dopustu in da mu mestna draginja ne dela o-vire, poučuje z dovoljenjem deželnega šolskega sveta na deželni meščanski šoli tukaj in ; sicer slovenščino. „Učiteljski (Tovariš“ in „Narodni List“ molčita! Cast komur čast!
Celje. (Dober tek!) Pretečeni torek se je zagovarjal prekajalec mesa Jože! Reisner s svojo ženo pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi prodaje pokvarjenega svinjskega mesa. Sodišče mu je prisodilo deset 'dni zapora* njegovi ženi pa 5 dni. Ta mož, ki ima svojo prodajalno V Rotovški ulici, ima že več sličnih predkazni na svoji grbi.
Celje. (Nov odvetnik.) Pri nas se je na novo nastavil odvetnik dr. Walter Riebl, sin zdravnika dr. Riebla.
Celje. (Zopet nolva podružnica Südmarke.) V Celju se je ustanovila dekliška (podružnica zloglasne Südmarke. Zopet eno nemškohnapadalno društvo več. Mar bi si naj raje Celjani ustanovili aSa|nacijski odbor, da bi poplačali one tisočake, hi jih je poneveril pri okrajni bolniški blagajni bivši steber celjskega nemštva, Wilhelm Oechs!
Staritrg. Po šestih letih Nso v petek, dne 20. junija t- L zopet došli v starotrško dekanijo naš pre-vzvišeni gospod knez in škoi, da bi nam birmali naše otroke ter nam vsem podelili naldpas/tirski blagoslov in drugih nebeških darovi Na mislinjski postaji od dekanijske duhovščine' in od vernikov spoštljivo sprejeti, so se podali k S v. 11 j u pod Turjakom, kjer so bili prisrčno pozdravljeni od domačega dušnega) pastirja, od župana Fr. Potočnika, od žan-darmerijskega stražmojstra Kar. Vrečko, od šolske mladinp, Marijine družbe in vernega ljudstva. Mogočni slavoloki s pomenljivimi napiši, velikanski o-pleteni maji, dolge vrste zelenih s cvetjem ozaljšanih drevesc, slaMnostno streljanje iz topičev, zlasti večerni kresovi na okoliških gričih (tukaj nad 25 po številu), vse to je kakor na lej prvi tako na vseh naslednjih postajah naznanjalo ,navzočnost ljubljenega nadpastirja( iin vdanost prebivalcev do sv. cerkve. Pri Sv. liju so razen tega domači pevci pod vodstvom organista Pankr. Lamperta, v Staremtrgu pa godci 'Jan. Slemenika priredili na večer pred župniščem dobro uspelo podoknico. Dne 21. junija so prevzv. knez v župnijski cerkvi Sv. lija posvetili na novo pozlačen kelih ter; blagoslovili več nove cerkvene oprave, zlasti križev pot, čigar slike so u-metniški posnetki pl. Führichovih izvirnikov. Z ozirom na to blagoslovljeni e so v ganljivi pridigi razložili nauke, ki nam jih dajejo posamezne besede napisa na sv. križu, namreč Jezus-Nazareški-kraljJJu-dov. Birmancev se je zbralo 518. Tukaj je prevzvi-šenega pozdravil gospod okrajni glavar slovenjgraški, dr. E. tPoiger, ki jih je posetil tudi na. vseh naslednjih birmskih postajah. V Stare m. t r g u, kjer so se mil. knezu med drugimi predstavili gg. župan 1- Schöndorier, ravnatelj Fr. Vrečko in nadzornik J. Trobej, so prevzvišeni nadpastir dne 22. junija na podlagi! nedeljskega evangelija o pomnožitvi sedmerih kruhov v poduČni homiliji razložili potrebnost zbranosti in mplitve, ki naj spremlja vsajko delo, da bo Bogu dopadljivo, in potrebnost trojnega kruha, namreč vsakdanjega živeža za telo, duhovne hrane, to je božje besede, in zlasti evharističnega. kruha, presv. Rešnjoga telesa. Birmancev je bilo tukaj 552. Dne 2 3. junija so prevzvišeni v Slo v e n ji g rajdcu po .prav slovesnem sprejemu — udeležili so se ga poleg duhovščine, učiteljstva s šolsko mladino in vernega ljudstva p. n. gg. okrajni glavar, okrajni sodnik dr. 7. Jany, občinski odbornik Fr. Pototschnig, davčni oskrbnik J. Per-novišek, načelnik okrajnega zastopa 'Avg. Günther — blagoslovili prenovljeni glavni altar v ondotni mest-nožupinijski cerkvi. Po sv. maši so n a, podlagi besed Kristusovih : *Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom v nebesih“ prepričevalno dokazali svojim pazljivim poslušalcem, da je treba zlasti daindanes srčno spoznavati vero v Boga, v Sina božjega Jezusa Kristusa in v njegovo sv. cerkev, ter so k sklepu birmali 191 otrok. Izredne svečanosti so se vršile pri Sv. Marti ,n u. Koj po prihodu in prisrčnem sprejemu so premil, nadpastir izprašali šolske otroke iz verortauka, nato pa pred svetimi ostanki, odločenimi za glavni altar on-dotne povečane in povsem prenovljene nadžupmijske cerkve opravili zapovedane cerkvene molitve in še blagoslovili stranske altarje Srca [Jezusovega, Srca Marijinega in božjega groba, kar vse je trajalo čez 8. uro zvečer. Dne 24. ju hi j a, so med veličastnimi obredi v pričo skoraj vseh župljanov posvetili cerkev ter po sveti maši, služeni na novoposvečenem glavnem altarju, blagoslovili slikarije, prenovljene
kipe na prižnici, slikana okna in vse druge okrasbe po cerkvi. Ta dan so proti večeru tudi obiskali več odličnih rodbin v Slovenjgradcu in v bližini. Dne 2 5. j u n i j a pa so po sveti maši in po pretresljivi pridigi ,o krščanski hvaležnosti birmali 309 otrok. V pridigo so vpletli razne žrtve darežljivih župljanov — popravila so veljala nad 53.000 K. Sklep vzveli-ča^nih birmskih svečanosti je bil d n e 2 6. junija v Pamečah, ki so, se odlikovale po svojih slavolokih in izvirnih napisih pa njih. Tukaj so nadpastir blagoslovili i novo obhajilno mizo in prenovljeni altar naše lj. Gospe od presv. Srca, po sveti maši pa so z ozirom na osmino godu sv. Janeza Krstnika razložili ime Joaennes, ki je božjega izvira in samo na sebi globokega pomena, in podučljivo za nas, ker o-značuje milost božjo, ki nam je k zveličanju neobho-dno potrebna; na to so se z ganljivimi besedami zahvalili duhovnikom in vernikom za vse dokaze ljubezni in vdanosti ter vzeli slovo od tega, kakor so dejali, „jim dragega dekanata.“1 Sveto birmo je tukaj prejelo 157 otrok. Semkaj sta prihitela iz sosednje krške škofije preč. gg. Flor. Isopp, prošt v, Spodn.-Dravogradu, in Jož. Rozman, župnik piri Sy. Križu, ki je pri pozdravu, spomnivši se blagoslova s svetim križem na 2. katoliškem shodu v (Ljubljani, želel prevzvjšenemu, da bi vselej, kakor takrat, zmagali v znamenju križa. Med potom v Sp. Dravograd so prevzvišeni še obiskali vkusno preobličeno cerkev in župnišče pri Sv. Janžu ter se' potem vrnili vidno spehani in utrujeni črez Spodnji Dravograd v svojo prestolno mesto. Ob povratku smo jim klicali, polni hvaležnosti za vse milosti, ki smo jih prejeli po njihovem obisku, z besedami enega 1 izmed mnogoterih napisov: Predobri Bog Vas spremljaj vsepovsod! V kratkem času na veselo svidenje! Mi pa bomo pridno rabili tiste tri zlate ključe do nebeških vrat, ki so nam jih izročili v cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Koroško.
Kolo za 1 K. Slikarju H. P. v Celovcu je u-kradel nekdo kolo, vredno 150 K. Kolo so delj časa brezvspešno iskali. Dne 27. t. m. pa so ga našli pri nekem šolarju, ki ga je majlo prej kupil od nekega neznanca za 1 K in ga vesel peljal domov. Deček je neznanca natančno opisal in policija upa, dai ga v kratkem zasači.
Velikovec. (Zaslužena slavnost.) Predzadnjo nedeljo so priredili šentrupertski župljani svojemu mnOgozaslužnemu župniku Častitemu gospodu Francetu Treiberju povodom njegove SOletnice sitarosti in 201etnice župnikovanja v St. Rupertu krasno slavnost. Pod spretnim vodstvom častitih šolskfih sester so šolarji in gojenke v telovadnici, ki je bila doma-lega polna občinstva, čaistitemu gospodu župniku v prisrčnih in ubranih govorih čestitali in prepevali slavnosti primerne pesmi. Gojenke so tudi prav mojstrsko vprizorile, gledališko igro ,„}Mati svetega veselja.“ V imenu občinstva in župljanov sta čestitala g. Car! in g. Ravan. Med gosti smo videli tudi gospoda dvornega svetnika Fr. Mayrhofer]^ pl. Griinbü-hel s soprogo. Častiti gospod župnik je za svoje velike zasluge za svojo župnijo tako slavje gotovo v polni meri zaslužil in tudi mi mn kličemo: Na mnoga leta!
Duhovniške vesti. Imenovan je provizorjem v Lipaijivasi častiti gospod Ivan Katnik, bivši kaplan v Dobrlivasi; soprovizorjem župnije Strme pa častiti gospod Rok Toinko, provizor na Lipi. — Razpisala je do dne 31. julija župnija Strme.
Iz šole. Po sklepu deželnega šolskega sveta so definitivno nastavljeni: učitelj J. Grascher v Škocjan v Podjunski dolini, učiteljica Alojzija. Gornik v Kotmarivasi, učiteljica Adela Privasnig v Kapli ob Dravi in učiteljica Josipina. Sintschnig v St. Jakobu v Rožu. — Prestavljen je učitelj Adolf Sokol iz St. Ulricha an der Goding na Strojno in postane tam ob enem šolski vodja.
Iz odvetniške službe. V pisarno dr. Ferdinand Müllerja je vstopil.kot koncipijent dr. J. Hojnik, štajerski rojak ,iz Poljskaive.
Primorsko.
Trst. V nedeljo, dne 22. junija, popoldne se je vršil tu ustanovni shod „(Svete vojske.“ , Velika dvorana Marijinega doma je bila z galerijo vred nabito polna, Med navzočimi smo opajzili razun članic Marijine družbe tudi goste iz Tlrsta in bližnje okolice, več mož in mladeničev. Po uvodu častitega gospoda voditelja družbe F. Guština je sledil referat o škodljivem Vplivu alkohola na človeški organizem in na značaj, družino in narodni procvit. Z napeto pozornostjo so sledili navzoči besedam predavateljice iz Maribora, tajnice „Svete vojske“ A. Stupca, in slednjič z navdušenim prepričanjem Vstopili kot bojevniki pod prapor treznosti in abstinence. Veliko Število članov prve stopnje, na Čelu častiti gospod voditelj F. Gustin, priča o izredni požrtvovalnosti, ker v Trstu biti popolen abstinent, pomenja naravnost junaštvo. Ondi namreč ni prekrasne planinske vode, kakor na Štajerskem in vendar se tam opaža Še toliko bojazljive neodločnosti! Sledil je kratek, a zelo primeren dramatičen prizor „Vino in voda“ in lepa deklamacija pesmi „Bog hoče.“ Po dovršenem vpisovanju so novi udje skupno in svečano izrekli sveto obljubo, da se odpovedo gospodovanju alkohola in drže pravila svoje treznostne stopnje. Bog naj blagoslovi lepi začetek! Čvrsto naprej!
* Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Krščansko-soc.-Zveza, in sicer dne 14. julija t. 1. Da se ugodi želji romarjev iz mariborske okolice, gre eden vlak iz Maribora, drugi pa gre iz Celja.
Voznina in cene za mariborski vlak bodo najbrž sledeče:
Cena: III. razred.
ob 5. uri 30 minut	K 10 20
41 „ •	„ 10-20
47 „	„ 10-20
. 10--_ 10-—
Iz Maribora Iz Hoč Iz Slivnice Iz Rač
Iz Pragerskega Iz Slov. Bistrice Iz Poljčan .
5.
5.
5.
6. 6. 6.
52
4
14
28
9 80 9 80
II. razred. K 15— „ 15— „ 15— » 14-50 » 14-50
» 14--
- 14—
Loterijske številke.
36 45 19 49 77 31 87 57 64 58
Gradec	25 junija 1913
Line	28. jnnya „
Naznanilo.
Ker dobivam vsako leto , vedno več zasebnih naročil na brusnice (Preiselbeer) in malinov sok, semi se namenil, da letos sploh razpošiljam zasebnim odjemalcem. Kdor tedaj želi dobre in zdrave nealkoholne pijače in iz* borne prikuhe, naj ee blagovoli pravočasno obrniti na mene.	IBS
Razpošiljal bom od 5 kg naprej v vsaki množini po skrajno nizki dnevni ceni. Naročila že sedaj sprejema
Anton Naglič,
trgovec, pošta Mislinja, Spodiije-Stajersko.
Pozor!
Vozni red od Ljubljane naprej še ni natančno določen. Tudi gori navedene cene za mariborski vlak niso popolnoma zanesljive, ker državna železnica svojih cen še ni naznanila, a veliko se ne bodo izpreme-nile. Spremembo cen naznanimo še pravočasno.
Vozni red in cene za celjski vlak, ki vozi tudi 14. julija, pa so sledeče:
Cena: III. razred. II. razred. Iz Celja	ob 8. uri 10 minut	K 6 80	K 11—
Iz Laškega	„	8.	„	23	„	*	6 60	„	10 —
Iz Rim. Toplic	„	8.	„	33	„	„	6 60	„	10—
Iz Zid. mosta	„	8.	„	48	„	„	6 20	„	9’—
Iz Hrastnika	„	8.	„	59	„	„	6’—	„	8'50
Iz Trbovelj	„	9.	„	7	„	„	6—	„	8‘50
Nazaj se vrnemo dne 15. julija zvečer. Vlak bo vozil nazaj iz Lesc, tako, da bodo lahko obiskovalci Bleda v Lescah vstopili v vlak. Takih kart, s katerimi bi se lahko v Ljubljani izstopilo, nam železnica žal ni dovolila. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle. Polovičnih kart za otroke ni dobiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo samo proti gotovemu predplači-1 u. Karte je treba naročiti najpozneje do 7. julija, ker nam drugače ni mogoče naročiti potrebnih vozov. Karte se naročijo in denar naj se pošlje odino-le n,a naslov: Romarski odbor v Mariboru, K o r o š k a c e s t a , št. o. V M a r i b o r u s e b o-d o karte izredno dobile tudi v Tiskar-ni s v. Cirila. Navlaku ne bo nikdo več dobil karte, zato se naj iste pravočasno oskrbijo.
Z razpošiljanjem kart se bo začelo š e -1 e 4. j u 1 i j a.
Trgovina s steklom, porcelanom in kamenino
issKleinšek
NaribOf» Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, "svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
m

Popravila se najceneje izvršujejo I
M. Zahukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nafraja v noni po-sojilnični hiši na Ringu.
Franc Pieteršek M.rib.r gr Zaloga
cesta 10. POniStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz žeieza po zelo nizkih cenah.	83!
Velika narodna trgovina
K§£°lVanič,Celie
Narodni
priporoča bogato zalogo manufakturnoga ln modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
dom
Vzorci na razpolago !
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
Franto Duchek
svečar in medičar v Mariboru
Vikftringhe? ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih,, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju
cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot mofsltranc, kelihov itd.
Maribor, ~kt
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica :
Maribor,	*	Ptuj,
Kasa rnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v Bjegovo stroko spadaj« č$ dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvaraic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, ?a parne in vodovodne naprave v bakin in železu
Perilni kotli in kotli sa žganje, vedno v zalogi. Peronospora bmgalnfco lastnega izd lia Kupujem p s najiišji ceni staro kocino, b»ker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in se'o po ceni. 98
naicenelšl klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Malisno štupo, suhe gobe,
jaboike namizne m za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, --— --——
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne ia otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletraéwina s špecerij» s di
Iti
iei^lnissai pridelki
“ Anton Kolenc
Graška ulica št. 23.
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p* rov za gospe ter 500 parov čevljev za otrcke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
VJ*
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski koDjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik ft. Diehl.
fTiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z nnjboljitml «troji, i lastnini električnim obratom, najnovejilml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, brolnre, stenske ln druge koledarje.
Za Vič. župnilske orade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevno sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v
00000
različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo