I n li a I t Seite Die Farbenwiedergabe bei Vervrendung verschiedener „weisser" Lichtguellen, von P. J. Bouma. 1 Licht und Architektur, von L. C. Kalff. . . 8 Der lichtelektrische Effekt und seine An- wendung in lichtelektrischen Zellen, von M. C. Teves. 13 Biologische Wirksamkeit der Strahlung der „Biosol", von A. von Wijk. 18 Die Bedeutung der „Philora"-Natriumlampe fur die Photographie, von J. A. M. van Liempt 24 Praktische Anv/endungen der rontgeno- graphischen Materialuntersuchung IX, von W. G. Burgers. 29 Obersicht uber neuere wissenschaftliche Veroffentlichungen. . .■ 32 ABDRUCK VON ARTIKELN UNO ABBILDUNGEN NUR GESTATTET MIT VOLLSTANDIGER OUELLENANGA8E. PHILIPS' TECHNISCHE RUNDSCHAU. ABONNEMENTE VERMITTELT5OIE VERWALTUNG DES PHILIPS LABORATORIUM, EINDHOVEN (HOLLAND). BEZUGSPREIS HOLL. GLO. 3.- JAHRUCH. EINZELNE HEFTE HOLL GLO. 0.50. Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik. Dr. Ivan Grafenauer. Pregovori, ki jih je objavil Ožbald Gutsmann v svoji slovnici’) in besed¬ njaku, * 2 ) so ena najstarejših zbirk slovenskih pregovorov, hkrati pa najboga¬ tejša izmed njih. Vendar je doslej še nihče ni v celoti nanovo izdal. Precej teh pregovorov je sicer porabil A. J. Murko v svojem besedniku, 3 ) a tam bili pokopani prav tako kakor pri Gutsmannu. Izbor je priobčil Jan. .'i iinigg v Kresu, 4 ) dr. Jak. Šket v Slovenski slovstveni čitanki 5 ) in Gra¬ fe;; auer v Slovenski čitanki za višje razrede; 6 ) precej enakih in podobnih pregovorov je natisnjenih tudi v Kocbekovi in Šašljevi zbirki Slovenskih pre¬ govorov, 7 ) a kaže se, da se niso vzeli ne iz Gutsmannovih knjig, ne iz Schei- Windische Sprachlehre, verfasset von Oswald' Gutsmann, kais.-konigl. Missionarien in Karnten. .. Klagenfurt, gedruckt bey Ignaz Aloys Kleinmayer, landschaftlichen Buch- drucker. 1777. (Spl). 2 ) Deutsch-windisches Worterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammworter, und einiger vorziiglichern abstammenden Worter. Verfasset von Oswald Guts- inann, Weltpriester. .. . Klagenfurt, gedruckt und im Verlage bey Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer, K. K. I. Oe (t. j. innerosterreichischer) Guber. und Landschaftsdrucker. 1789. (Wb.) 3 ) Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski ročni besednik. Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v’ zahodnih stranih na Vogerskim. Zložil Anton Janez Murko. 1—2 del. V Gradci, 1833. — Pregovore, ki jih je Murko pri Gptsmannu bral in jih pogosto porabil pri istih iztočnicah kakor Gutsmann, je zapisoval Murko pogosto prav svobodno. Ker je Murko uvrstil v svoj besednik tudi dosti pregovorov in rekov, ki jih Gutsmann ne pozna, je vsaj zelo verjetno, da jim je dal tisto obliko, ki mu je bila že poprej po ljudski rabi znana. 4 ) J. Scheinigg, Osvald Gutsmann. Kres, Celovec, 1885, 631—632. 5 ) Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol. Sestavil dr. Ja¬ kob Šket, c. kr. profesor. Na Dunaju. V zalogi šolskih knjig, 1894. Druga predelana izdaja, 1906. Tretja izdaja, 1914. Gutsmannovi pregovori so v 3. izdaji na str. 140 — 141. 6 ) Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. S sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika sestavil dr. Ivan Grafenauer. III. del. Ljubljana, 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, str. 10—11. 7 ) Slovenski pregovori, reki in prilike. Zbrala Fran Kocbek in Iva|n Šašelj. 1934. Založila Družba sv. Mohorja, v Celju. Mohorjeva knjižnica, 72. zvezek. (KŠ.) 2 Dr. Ivan Grafenauer. niggove, Sketove ali Grafenauerjeve objave, ampak iz drugega vira, nekaj ne¬ posredno iz Murka, večinoma pa narodu iz ust. Mnogo Gutsmannovih pregovorov pa je danes popolnoma neznanih. Krivo je pač to, da so ljudje v besednjaku sicer ob priliki brali zdaj ta, zdaj oni pregovor, da pa je malokdo preučil ves besednjak in tako tudi pregovorov še nihče vseh ni zbral; še Jan. Scheinigg je v Gutsmannovi biografiji v Kresu 4 ) dejal, da hrani njegov slovar »blizu 90« pregovorov in rekov, dasi jih je v resnici 150. Potemtakem menda ne bo odveč, če jih izdamo zdaj, malo pred 150-letnico Gutsmannovega besednjaka. * * * Odkod je Gutsmann svoje pregovore, reke in prilike dobil? Ali jih je prevedel iz nemškega, kakor je menda sodil Scheinigg, 4 ) ali latinskega, ali si jih je priredil po domačih ali tujih virih, ali jih je slišal od koroških in drugih Slovencev in si jih zapomnil in zapisal? Pregovori v Gutsmannovi slovnici, v odstavku »Zierliche Spriiche und Ausdriicke« 8 ) govore sicer za to, da so narodni; saj slovenskim pregovorom odgovarjajo tam po obliki čisto drugačni nemški (n. pr. Norce pasti — Narren feil haben) in poslednja dva pregovora tega odstavka Gutsmann nalašč na¬ vaja za zgled, da so nekateri slovenski pregovori nemškim čisto podobni: 9 ) »Vsakiteri vie, kei ga čreul tiši, en jeder weisz, wo ihn der Schuh driickt. Primi sam sebe za nusz, nimm dich selbst bey der Nase.« Vendar pa je treba za tako trditev še drugih dokazov. V ta namen bi bilo najbolje, če bi mogli najti vzorec (ali vzorce), po katerem (ali po kate¬ rih) je Gutsmann svoj besednjak priredil. Gutsmann in Jambrešič. Doslej smo vedeli iz Breznikovih slovarskih študij, 10 ) da je Gutsmann rabil Pohlinov besednjak 11 ) in drugo, celovško izdajo Megiserjevega slovarja, 12 ) a ne ta ne oni nima nikakih pregovorov. 8 ) O. Gutsmann, Spl, 131—133. 9 ) »Einige sind den deutschen ganz ahnlich«, Spl, 133. 10 ) Dr. Anton Breznik, Slovenski slovarji. Razprave, izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani (RDHV), III. str. 110—174, posebe 165 — 167. n ) Tu malu besediše treh jezikov. Das ist: das kleine Worterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: parvum dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a S. Antonio (Pohlin) Augustinianus Discalceatus inter Academicos Operosos Labacenses dictus: Novus . . Laibach, bey Joh. Friedr. Eger (1781). 12 ) Dictionarium quatuor linguarum, videlicet Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Italicae, sive Hetruscae. Autore Hieronymo Megisero im- Gutsmannov besednjak... 3 Pozneje je našel Breznik še nov vir za slovenski (in hrvaški) besedni za¬ klad Gutsmannovega besednjaka, to je Jambrešičev latinski leksikon, * * * 13 ) a te svoje študije doslej še ni mogel objaviti. A najsi je Gutsmann glede besednega zaklada od Jambrešiča dobil obilo pomoči, glede pregovorov bira ni bila ve¬ lika. Že latinski pregovori v njegovem slovarju niso preveč pogosti, razen tega jih je Jambrešič (ali Sušnik, čigar delo je Jambrešič dovršil in izdal) razložil največkrat s prav preprosto prozo, časih kar v latinskem jeziku, le redko pa s hrvaško-kajkavskim pregovorom ali rekom: Captator (87) Prili- zavec, 14 ) Ki kak veter puhne onakse oberne. Ein Laurer, Schleicher, der nach einer Sach trachtet. Cavo (95) . . Gutta cavat lapidem. Prov. Kaplja dube kamena. Die (!) Tropfen durchholet den Stein. Crabro (156) . . Seršen . . Irritare crabrones. Prov. 1. Spečega Psa zbuditi . . 3. Vu gnjezdo Hiti Sitovje sersanov pehati . . Ignis (375) . . Ogenj. Ignem igni ne addas. Prov. . . ne vlej olje vu ogenj . . Leo (491) . . Lav . . Ex unguibus leo noscitur: . . Po¬ znati je ptiču iz pesme. Aus den Federn erkennt man den Vogel. Limen (502) Prag . . Mors est in limine vel pro foribus. Prov. Smert vre kuči Uiti blizu jest. Der Tod klopft schon an . . . Ovis (655) . . Ovca . . Lupo ovem com- mittere. Prov. Kozu za vertlara postaviti . . Den Bock zum Gartner setzen . . Kar je Jambrešičevih pregovorov kakorkoli sorodnih Gutsmannovim, je označeno v objavi Gutmannovih pregovorov na koncu razprave; posebe gl. pod iztočnicami dedeji, gospoda, hlače, hrza, lise, mladost, ne kradi, pokrito, ponoči, ropotec, sodnji dan, šparavec, trta, uho, ukrasti. Verjetno je, da je ta ali oni izmed Jambrešičevih pregovorov dal povod, da se je Gutsmann ob njem spomnil znanega domačega pregovora in ga zapisal ali pa da je kak izrek po Jambrešičevih besedah tudi kako jezikovno preoblikoval. A to je težko ugotoviti; za gotovo bi si upal trditi to le pri enem samem izreku [G. (292) Spitzen, vuhu vleči, vušete podigovati. J. (50) Arrigo . . Aures arrigere. Te- rent, Vuha podiči, verno poslušati], in to zaradi hrvaške jezikovne oblike gla¬ gola podigovati. Jambrešič (ali Sušnik) pa je bil tudi nekaj pesnika in časih, če ga je snov mikala, se ni zadovoljil s samo prozajično razlago pesniškega izreka ali verza, pressum anno 1592 Graecii Styriae. . . Nune vero Auspiciis Exc. D. D. Supremi Carinthiae Capitanei, Opera et Studio. . Societ. Jesu Collegii Clagenfurtensis correctum et auctum. Clagenfurti, 1744. 13 ) Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica et Hungarica locuples, in usiun potissimum studiosae jiuventutis digestum, ab Andrea Jambressich, Societatis Jesu sacerdote, Croata Zagoriensi. . . . Zagrabiae, 1742. — Jambrešič je delo dovršil in izdal na osnovi rokopisa Frana Sušnika, S. J.; tako sam pravi v uvodu. Prim. Francev, Južnoslov. Filolog, 3, 11—25. 14 ) Jambrešiča bomo navajali v gajici. 4 Dr. Ivan Grafenauer. ampak ji je dodal še verzificirano parafrazo, kajkavske rime ali kitice, časih kar celo pesemco. Nekaj takih rim in kitic glej spodaj v objavi pregovorov pod iztočnicami gospoda, ne kradi, pokrito, ropotec, Sparavec. Ti Jambre- šičevi verzi so dali, kakor se zdi, Gutsmannu pobudo, da se je tudi sam prav skromno poskusil kot verzifikator moralizujočih rekov in kitic v svojem slovarju. Prave rimane kitice, ki očitno niso narodnega porekla, so v naši objavi pod iztočnicami hudič, skak, nekoliko tudi kopriva (kitica, prirejena iz dveh narodnih rekov). Nekaj rimanih kitic pa je priredil Gutsmann po Jambrešičevi pobudi tudi po zgledu narodnih dvovrstičnih ri¬ manih pregovorov, nekatere tudi na osnovi narodnih rekov (gl. pod iztočni¬ cami gospoda, pade, pokritu, roti, vura, uradnik, žlahta; morda spada sem še katera druga vrstica). Tudi Gutsmanna bo treba torej prištevati med skromne naše verzifika- torje dobe pred Vodnikom. Nemški vzorci Gutsmannovega besednjaka. Uspešnejše kakor primerjanje z Jambrešičem je primerjanje Gutsmanno¬ vega besednjaka z nemškimi besednjaki 18. stoletja. 15 ) Že površen pogled nas prepriča, da Frischovega nemško-latinskega slo¬ varja Gutsmann ni vzel za osnovo svojemu besednjaku, dasi ga v uvodu (str. IV.) zelo hvalno omenja; besedno gradivo je namreč v njem razvrščeno po alfabetu osnovnih besed, ne pa po besednih začetkih vobče, kakor v Guts- mannovem delu. Pač pa ga je, kakor bomo še videli, nedvomno rabil za iz¬ popolnitev rokopisa. Tudi mu glavni vir ni bil mogočni Adelungov nemški slovar, 16 ) ki nemške besede po nemško razlaga. Za osnovo si je marveč izhral neki nemško-latinski besednjak. To 15 ) V državni knjižnici v Ljubljani so mi na razpolago najvažnejši: a) Frisch, Johann Leonhard, Teutsch-Lateinisches Worter-Buch, 1 — 2, Berlin. Verlegts Chri- stoph Gottlieb Nicolai. 1741. b) Nieremberger, Benedikt Friedrich, Deutschlateinisches Wdrterbuch, Regensburg. Druckts- und verlegts Christian Gottlieb Seiffarts sel. Witwe, 1753. c) Adelung, Johann Christian, Versuch eines vollstandigen grammatisch-kritischen Worter- buches der hochdeutschen Mundart, Leipzig. Verlegts Bernhard Christoph Breitkopf und Sohn, 1. Theil 1774, 2. Theil 1775; Verlegts Johann Immanuel Breitkopf: 3. Theil 1777,. 4. Theil 1780, 5. Theil 1786. Izmed drugih slovarjev bi mogel priti v poštev v omejenem obsegu še Apinus, Sigmund Jacob, Glossarium novum ad aevi hujus statum adornatum, Niirnberg, 1728; težko, da bi bil G. uporabljal za sestavo tudi še Steinbach, Christoph Ernst, Deutsches Worterbuch vel Lexicon latino-germanicum. Breslau, 1725. 16 ) To je domneval kot najbolj verjetno univ. prof. dr. France Kidrič, SBL, 1, 281. Gutsmannov besednjak... 5 nam dokazuje nekaj člankov v Gutsmannu samem: V članku (456) »Zehe«. (Zehe, desetnik, 17 ) nogni perst: die Zehen, desetniki: der grobe Zehe, nogni pauc) je končni dostavek dokaz, da je rabil Gutsmann nemško-latinski in ne samonemški slovar. V Adelungu, ki govori o Ingwerzehe, Knoblauchzehe ter o človeških in živalskih prstih na nogi, o palcu na nogi ni govora, ker Nemec zanj nima posebne besede. Drugače je v nemško-latinskih slovarjih; tu je tega podatka treba, ker ima latinščina za palec na nogi svojo besedo hallus. F r i s c h pravi pod zaglavjem »Zehen, decem«. (2, 467) (precej daleč spodaj): eine Zehe digitus pedis, die grobe Zehe hallus. Isto ima tudi Nierember- g e r pod zaglavjem »Zebe«: zehe, die, an den FiiRen, pedis digitus; ■— grosze, hallus, i; Fest. Razporednost je v obeh nemško-latinskih slovarjih ista kakor pri Gutsmannu. Se jasneje govori naslednji zgled: Gutsmann razlaga: (7) Abstechen die Gurgel, zadaviti, zagerčiti. — Abstechung, zadaulenje, zagerčenje. Ta očitna napaka bi bila popolnoma nerazumljiva, če bi bil Gutsmann svoj slovar pri¬ rejal po samonemškem Adelungu; kajti ta pravi pod iztočnico »Abstechen« (1, 100) povsem točno: . . 2. Mit einem Stiche absondcrn. Einem Thiere die Kehle, sich die Gurgel abstechen . . Pač pa je napaka razumljiva na osnovi latinščine; lat. iugulare pomeni sicer kakor nemški abstechen »prerezati vrat, zaklati«, vendar pa znači »iugulum offere«. (Tacitus) vrat ponuditi in iugulum porrigere (Horatij) splošno pustiti se umoriti, neglede na to, ali z nožem (zaklati) ali z rokami (zadaviti); tudi latinski izraz iugulatio ima razen po¬ mena mactatio (klanje) tudi pomen strangulatio (zadavitev). Tako je bilo leh- ko možno, da je Gutsmann napačno razumel latinske besede nemško-latin- skega slovarja, posebno v kakem trenotku zmanjšane pazljivosti. Ali se je to zgodilo na osnovi Frischovega ali Nierembergerjevega slovarja, je težko reči, ker glede teh podatkov skoraj soglašata: F. pravi pod zaglavjem »Stechen« (2, 324): abstechen, den Hals, die Kehle, jugulare, das Abstechen der Gurgel, jugulatio; N. pa pravi: abstechen, schlachten, mactare. Cie. h) einem die Kehle, jugulare aliquem; praecidere alicui jugulum. Cie. . . abstechen, das, zu 1- jugulatio . . Gutsmann je torej sestavljal svoj besednjak na osnovi nekega nemško latinskega besednjaka, in najsi je potem svoj rokopis tudi izpopolnjeval in po¬ pravljal še po raznih drugih virih. 17 ) To preprosto etimologijo in Gutsmannovo novo tvorbo je zakrivil Frisch, ki je v svojem etimološki osnovanem besednjaku nemško besedo Zehe (prst na nogi) podredil iztočnici »Zehen, decem« (2, 467). Pravilni enačbi sta zehn - decem, deka - deset in Zehe • dico - digitus (dicitus) - deiknymi. 6 Dr. Ivan Grafenauer. Alfabetarij. Kateri je bil ta nemško-latinski slovar? Poskusimo s primerjanjem al- fabetarija pri Gutsmannu in Nierembergerju, ki sta oba sestavljena po alfa- betni povrstnosti besednih začetkov; Frisch, ki je urejen drugače, je za to primerjanje nerabljiv; pač pa si hočemo sporedno ogledati še Adelungov al¬ fabetarij. ki je sestavljen kakor Nierembergerjev in Gutsmannov. Če natančno pregledamo v vseh treh slovarjih vse sestavljenke s pred¬ logom an-, ki se jim osnovne besede pričenjajo s črko f, 18 ) vidimo tele: Iz¬ med 39 Gutsmannovih iztočnic je 29 skupnih vsem trem besednjakom, 3 so skupne Gutsmannu in Nierembergerju (a vse tri so glagolniki), 1 Gutsmannu in Adelungu, 6 jih ima Gutsmann sam. 19 ) To razmerje nam pove, da je Guts¬ mann po vsej verjetnosti uporabljal Nierembergerja in Adelunga, ne pove nam pa še, čigar alfabetarij si je vzel delu za osnovo. O tem nam more povedati kaj več natančnejša ocenitev besednega za¬ klada, ki ga je Gutsmann pri tem in pri onem avtorju odklonil — kar je od¬ klonil besed skupnih obema viroma, za naše vprašanje nič ne odloča. Iz Nie- rembergerjevega alfabetarija je Gutsmann izpustil 11 besed; izmed njih je 1 sirova beseda (anfarzen), 2 narečna izraza (anfallig-ansteckend, anflennen), 2 redko rabljeni besedi (anfrau, anfechter) in 6 glagolnikov (Anfechtung, An- flehung, Anfrischung, Anfiigung, anfiihlen, das, anfiillen, das); niti ena vsak¬ danja, pogosto rabljena beseda ni med njimi. Drugače pri Adelungu: spet je 11 besed neporabljenih; izmed njih sta 2 pravoslovna in 2 pravopisna pojma (Anfallsgeld, Anfallsrecht, Anfangsbuchstabe, Anfiihrungszeichen), 4 redke besede (anfliehen, anfloszen, anfluchen, Anflug); 3 besede pa so prav na¬ vadne besede vsakdanjega življenja (anfeilen, anfertigen, anfetten). Ce bi bil Gutsmann svoj besednjak sestavljal po Adelungovem alfahetariju, težko da bi bil te tri besede prezrl; pač pa so lehko ušle njegovi pazljivosti, če je že se¬ stavljeni rokopisni načrt besednjaka (ali vsaj alfabetarija) po Adelungu samo izpopolnjeval. Besede, ki jih ima samo Gutsmann, so koroško-nemške, 3 so sorodne s slovenskimi izposojenkami (anfiirben — nafarbati, anfordern — nabodrati, [G. natirjati, obtirjati], anfiittern — nafutrati), 2 sta iz življenjskega okvira duhovnikovega (Anfassen einer Betschnur, Anfassung einer Betschnur), 1 je iz vsakdanjega življenja (Anfuhr). 18 ) Gutsmann, Anfahen - Anfiittern, Wb, 22—23; Nieremberger, anfacheln - anfurt, list G 2b — G 4a; Adelung, Anfachen — Die Anfurt, 1, stolpec 252—263. 19 ) Skupne besede: Anfahen, anfahren, Anfall, anfallen, Anfang, anfangen, anfanglich, Anfanger, anfassen, anfechten, Anfechtung, anfeinden, anfesseln, anfeuchten, anfeuern, an- flammen, anflehen, anfliegen, anflieszen, Anforderung, Anfrage, anfragen, anfressen, anfii- gen, Anfuhrt, anfiihren, Anfiihrer, Anfiihrung, anfiillen. — Z Nierembergerjem: Anfassung, Anfeindung, Anfesselung. — Z Adelungom: anfaulen. Gutsmannov besednjak... 7 V bistvu enako razmerje se nam kaže tudi, če primerjamo druga mesla v vseli treh besednjakih, le število primerov je ponekod večje, ponekod manjše. Oglejmo si še mesto z večjimi razlikami, od Schein do Scheltwort. * 20 ) Kaže se nam sledeče razmerje: Izmed 44 Gutsmannovih iztočnic je vsem trem skupnih 20; skupno samo z Nierembergerjem jih ima Gutsmann 8, skupno samo z Adelungom pa 3. 21 ) Iz samo Nierembergerjevih iztočnic je izpuščenih 13; izmed njih je 12 malo pomembnih, bolj redkih besed, ena pa je sanio- stalniško rabljen pridevnik, ki ga Gutsmann že ima; 22 ) vse torej besede, ki jih Gutsmann pač namenoma ni sprejel. Iz Adelungovih besed je izpuščenih 42, med. njimi je nekaj dobrih vsakdanjih besed (Scheinehre, Scheitelbein, schei- teln, Scheitelpunkt, Scheitmasz); izmed njih spada Scheinehre v vrsto takih pridigarskih besed, kakršnih ima G. na tem mestu več (gl. naslednji odstavek), scheiteln in Scheitmasz pa sta izraza vsakdanjega življenja; te besede je moral Gutsmann torej le pri poznejšem izpopolnjevanju rokopisa pregledati. Besed, ki jih ima samo Gutsmann, je 14; po večini so to sestavljenke s Schein- (8) in spadajo med besedje verskega in moralnega pridigarja (Schein- busze, -freude, -freundschaft, -friede, -fromm, -gelehrt, -gliick, -ursache), 6 jih je narečnih (sestavljenke s Schelm = Dieb, slov, tat) ali siceršnjih domačih (Scheiszstuhl). Razmerje, ki smo ga našli med alfabetariji v Gutsmannovem, Nierember- gerjevem in Adelungovem slovarju, zbuja v nas domnevo, da je Gutsmann rabil za osnovo svojemu besednjaku ravno nemško-latinski del Nieremberger- jevega latinskega besednjaka. Prav tako smo videli, da je Gutsmann za izpo¬ polnjevanje rokopisa uporabljal skoraj gotovo tudi Adelunga. Sorodnost besednih člankov. Poglejmo, če nam to domnevo potrdijo tudi besedni članki. Primerjanje člankov Gutsmannovega slovarja z Nierembeigerjevimi in Adelungovimi je zelo težavna zadeva; pri večini iztočnic je to sploh brez 2(l j Gutsmann, Schein - Scheltwort, 251—252; Nieremberger, schein - schelt - Wort, Fffff la — Fffff 2a; Adelung, Der Schein - Das Scheltwort, 4, 11—25. 21 ) Skupno vsem trem: Schein, scheinbar, Scheinbarkeit, Scheinchrist, scheinen, Schein- grund, scheinheilig, Scheinheiligkeit, Scheintugend, Scheisze, scheiszen, Scheit, Scheitel, Scheiterhaufe, scheitern, Schelm, Schelmerey, schelmisch, schelten, Scheltwort. — Z Nierem¬ bergerjem: scheinbarlich, Scheiszerey, Scheiszhaus, Scheisztopf, schelthar, Schelter, Schelt- rede, Scheltung. — Z Adelungom: Scheinfreund, Scheingut, Schelmenstreich. 22 ) To so: scheinend, scheinfisch, sehein-Wurm, scheiszer, scheisz-Hausraumer, scheisz- Kraut, scheisma, der, Schelde, d'ie, Flusz, schelen s. schiilen, schelig, scheltbrief, scheltens- werth, — scheinheiliger, der. 8 Dr. Ivan Grafenauer. uspeha, ker je Gutsmannov slovar v primeri z Nierembergerjevim zelo maj¬ hen. Nierembergerjev slovar ni paginiran, ampak šteje po staro samo pole (po 4 liste); obsega pa brez uvoda 147^2 pole, obsega torej 1180 strani. 23 ) Gutsmannov nemško-slovenski del pa šteje samo 489 strani. Pri tem pa obsega stolpec pri Nierembergerju 66 vrstic s približno 40 črkami, pri Gutsmannu pa samo 37 vrstic s približno 35 črkami. Razumljivo, da so Gutsmannovi članki brez primere krajši od Nierembergerjevih. Še vidnejše je to razmerje med Gutsmannom in Adelungom, saj obsega Adelung 5 debelih zvezkov s skupno blizu 7600 stolpci z več ko 60 vrsticami po 60 črk. Vendar pa se pri daljši vrsti člankov le da ugotoviti sorodnost glede si¬ stema, mestoma celo glede posameznih besed in rečenic. Oglejmo si najprej daljši članek »Brand«. 24 ) Gutsm-ann Brand, gorištvu; s. Brunst. Angebranntes Holz, ogorek, m. obžganu inu vgašenu po¬ lenu. Brand im Getreide, snet, sniet, w. Černe, m. Brand die Krankheit, vžga- nica, zgorečica, legar, m. me- sotrounica. Nieremberger brand, der, Feuersbrunst, incendium; Cie. — hefti- ger, acerrimum; maximum; id. . . d) den Brand 16- schen, incendium aqua ex- stinguere; id . . . g) in Brand stecken, incendium facere, concitare . . . 2) gliiend Holz, titio; tor- ris; Virg. — ausgeloschter, titio exstinctus. Cels. 3) im Getreide, rubigo; uri¬ ca; plin, uredo; Cie. 4) an Baumen, patella; car- bunculatio; Plin .... 5) der kalte, eine Krank¬ heit, gangraena; Cels. spha- celus. Blanc. Adelung Der Brand, des -es, plur. die Brande . . . 1. Derjenige Zustand, in welchem ein Korper brennet, oder gebrennet wird, ohne Plural. (1) Eigentlich. Warte bis das Feuer, bis das Licht in Brand kommt ... In Brand stek- ken. . . Einen Brand 16- schen . . . (2) Figurlich. (a) Eine Krank¬ heit bey Menschen, Thieren und Gewachsen . . . Der kalte Brand . . Sphacelus, Gangrae¬ na. Der heisze Brand . . . Bey dem Viehe .. . Der Brand an den Baumen ... Der Brand an dem Getreide ... (h) Eine grosze Durre... (c) Eine heftige verzehrende Leiden- schaft . . . 2. Was da brennet oder ge- brannt hat. . (1) Eigentlich. So wird ein brennendes Stiick Holz . . ein Brand genannt . . 23 ) Poslednja polovična pola je zaznamovana s črkami Kk kk kk k; alfabet šteje 23 črk, ker se črki J in V za štetje ne uporabljata. Ta alfabet se je torej za štetje pol šestkrat popolnoma izrabil, kar da 138 pol, sedmič se je izrabilo še devet črk (od A do I); zadnje črke (K) je sedmič samo pol pole; skupaj torej 147 in pol pole. 24 ) Gutsmann, 57 (ves članek); Nieremberger, Bb Ib; Adelung, 1, 1034—37. Gutsmannov besednjak... 9 Brand, wo was angesengt, zasmoda, smodej, zasmod, osmod, m. persmodenje. Ein glimmender, ein rauchen- der Brand . . Auch wenn die- ses Holz nicht mehr bren- net, . . heiszt es noch ein Brand, und zuweilen auch ein Lbschbrand, d. i. ein gelosoli¬ ter Brand ... (2) Figiirlich . . . was so aussieht, als wenn es einmal gebrannt hatte, von der . . . Farbe . . . Brandfuchs, Brandhirsch . . . 3. Was zum Anziinden, oder Verbrennen dienet . . Brenn- holz . . . 4. So viel als man auf ein¬ mal durch das Feuer zuberei- ten, oder brennen kann, bey verschiedenen Arbeiten . . . Drey Brande Kalk. 5. Der Ort, wo ein Feuer gebrannt hat . . . Platze im Walde, die durch das Feuer verwiistet worden, heiszen . . zuweilen auch nur schlechthin Brande . . . Frischov članek (Brand, 1, 124—125) je takole razporejen: 1) Das Bren¬ nen, ustio, 2) ein angebranntes Stiick Holz, ein noch glimmender Brand torris, ein geloschter Brand, titio, 3) dunkle Farbe, z. B. Brand-Fuchs, Brand-Hirsch, 4) incendium, 5) Krankheit an Menschen, 6) an Gewachsen, 7) bey den Feuer- Werkern, 8) ein Ofen voli (Ziegel), 9) oteklina v maternici, 10) novina, 11) pu- rificatio argenti, 12) die Unterlage der Stein-Kohlen in Stein-Kohlen-Werk. Gutsmannovemu članku se vidi, da je osnovan po Nierembergerju: naj¬ prej požar (prim, še celo G. »s. »Brunst« in N. F euer sbrunst!), nato ogorek, živ in ugašen, potem bolezen na rastlinah, bolezen pri človeku. Adelungov razpored je ves drugačen: najprej gorenje, požar, nato takoj gorenje v pre¬ nesenem pomenu, t. j. bolezni a) pri človeku, b) pri živalih, c) pri rastlinah, in še tu je Adelung žito in drevje drugače razporedil kakor Nieremberger (ki ga pa je Adelung poznal in uporabljal), potem šele ogorek in razno drugo, česar Nieremberger nima. Sklep Gutsmannovega članka (o pogorišču in za¬ smodi) pa ni iz Nierembergerja, ki tega pomena ne navaja, ampak iz Ade- lunga, in sicer je posnet po 5., zadnji Adelungovi točki. Pa se mu tudi takoj pozna, da je na napačnem mestu; kajti po Gutsmannovi in Nierembergerjevi razporedbi bi morala stati zasmoda za ogorkom, pred snetavostjo in boleznijo, dočim je pri Adelungu na pravem mestu, za ogorkom, ki pa stoji sam za bo- 10 Dr. Ivan Grafenauer. Jeznimi. S Frischom Gutsmann ni v sorodu, pač pa je Nieremberger porabil 2. Frischovo točko. Pri nekaterih drugih člankih na prvi pogled ni povsem jasno, ali je rabil Gutsmann Nierembergerja ali Frischa, in to zaradi tega, ker je Nieremberger sam Frischa uporabljal. V članku Sinn 25 ) sta si n. pr. Nieremberger in Frisch zelo podobna, le da je Nieremberger Frischov članek razširil; ker pa je Guts- mannov sestavek seveda krajši od obeh predlog, kaže samo malenkostna stilna razlika, da je Gutsmann rabil le v prvi vrsti Nierembergerja: Gutsmann ima kakor Nieremberger frazo »des Sinnes seyn«, Frisch pa »solches Sinnes seyn« (oboje za latinski ea mente, ea sententia esse). Nasprotnega primera v Gutsmannu nisem našel. Daljši članki pričajo torej kakor alfabetarij, da je Gutsmann sestavljal svojo knjigo na osnovi Nierembergerjevega dela; za izpopolnitev pa je po¬ rabljal tudi Adelunga, vzporedno se je posvetoval v nekaterih primerih tudi s Frischom. Tudi krajši članki, kolikor morejo sploh o čem pričati, pripovedujejo prav isto. Naj navedem izmed mnogoštevilnih prič samo nekatere, ki jasno dokazujejo neposredno odvisnost Gutsmannovega slovarja od Nierembergerja: Gutsmann A b m ii d e n, s. abmatten. A b p a c k e n, odtovoriti, s. abladen. A b z w e c k e n, s. abzielen. B a n n, pana, panstvu. Kir- chenbann, cirkounu spreklin- stvu, sprekletje. In den Kir- chenbann thun, sprekleti, spreklinjati, ločiti od verni¬ kov. Befahren, bati se, s. b e- f ii r c h t e n. Beschonen, oblepuvati; s. bemantelen. Nieremberger a b m ii d e n, ermiiden, s. ab¬ matten, miide machen. abpacken, deonerare quid; onus deponere; onere levare. Cie. s. abladen. a b z w e c k e n, ten dere. Cie. s. abzielen. b a n n, der, weltlicher, pro- scriptio. Cie. — Kirchen- banrf, anathema; Id. einen im Bann thun, diris ali- quem devovere Flor . . anathemate percellere. Sid. exsecrari, exsecratione de- vincire; Cie. befahren.. 4) befiirch- ten metuere Cie. . . s. b e- fiirchten. beschonen, beschoni- gen, etwas womit, . . aliquid alicui rei praetendere; Cie. . . . s. bescheinigen, beman- teln . . . Frisch 25 ) Gutsmann 283; Nieremberger, Nnnnn Ib; Adelung 4, 481—483. Frisch, 2, 279. Gutsmannov besednjak... 11 B e t t e n, postlati -stelem, postielati. Bettest du dir wohl, so liegst du wohl, kaker si posteleš, taku boš ležau. H e i m i s c h, domač, hišen; s. Zahm. S c h i n d e r, dertnik, mer- hoderc, šintar. Leuteschinder, odertnik, šo- bovec. Schinderey, dertje der- tia, derenje, odertnia b e 11 e n, das Bette ma- chen, lectum sternere; Cie. 2) betest du dir wohl, so schlafst du wohl, ut semen- tem feceris, ita metes; Cie. . . . quilibet fortunae suae faber est. h e i m i s c h, zahm, —■ ein heimisches Thier, cieur ani- mal, Varro ... s c h i n d e r, der, carnifex; Cie. excoriator; 2) — der Leute, sanguifu- ga; Plin, vulturius; Cie. ex- tortor bonorum. Ter. schinderei, die, carni- ficina; Plin . . . 2) — der Leute, expressio pecuniae . . . In še mnogo podobnih zgledov. V vseh teh primerih nimata ne Frisch, ne Adelung nič podobnega. Pa še en dokaz imamo za to, da je Gutsmann uporabljal za sestavo svo¬ jega besednjaka ravno Nierembergerja, in to je — Jambrešič, ali prav za prav način, kako je Gutsmann po Nierembergerju in Jambrešiču iskal primernih slovenskih izrazov za posebno nedomače predmete ali osebe. Le en zgled: Gutsmann navaja pod iztočnico Kiiraszier (166) sledeče prevode: oklopnik, železnjak, jezdač se železnem persnikam. Hrvaško besedo oklep¬ nik, 26 ) kako jo je Gutsmann našel? Poglejmo v Nierembergerja: kii- raszirer, der, cataphractus; Liv. eques cui tegumentum est ex lameis ferreis. Curt. — Prim, s tem opisom Gutsmannov zadnji opisni izraz! — (Frisch ima pod iztočnico Kiirasz, 1, 559, samo tale opis: Heut zu Tag sind Kiiraszier, ca- taphraeti, Reuter, die ein Casquet, und etwann Hinter- und Vorder-Stiick an- baben.) Jambrešič pa ima (93) pod iztočnico Cataphractus, a, um Liv.: Oklopen, vu oklopeh . ., pod iztočnico Cataphractarius pa: Železnjak, Junak vu oklopeh, Oklopnik . . Ali je dovolj jasno? Da je Gutsmann rabil razen Nierembergerja in Adelunga (ter slovanskih virov, ki jih je dokazal dr. A. Breznik) tudi Frischa, čeprav ne tako izdatno, smo videli že zgoraj. Za dokaz naj navedem še dejstvo, da je Gutsmannu pri sestavljanju nekaterih člankov prišel pred noge tudi Frischov način sestav¬ ljanja po osnovnih besedah. Gutsmann (234): Rohr, Rdhre, cueh, uež, žlieb, m. cieu, ceu, teršou, w. — (235) Rohr, Wasserrohr, studenčna ceu; Luftrohr 26 ) RDHV, 3, 167. 12 Dr. Ivan Grafenauer. im Menschen, oduhalce, gergutec, m. gezogenes Rohr, pisanica; s. Moosrohr, Brunnrohr. Nieremberger in Adelung nimata temu odstavku nič podobnega. Prim, pa pri Frischuv članku Rohr, n. (2, 124): im Sumpf; arundo palu- stris (G. Moosrohr), Gezogen-rohr, bombarda intus striata; v članku Rohre, f. tubus canalic. (2, 125) Wasser-Rohren in der Erde, Brunnen-Rbhren, aquae ductus subterraneus ligneis canalibus, Lufft-Rbhre, wodurch Athem geholt wird, aspera arteria. — Gutsmann (297): Stange, drog, m. ranta, štanga, prekla. Hebstange, vzdigauka, porivalu: Vogel- oder Leimstange, žertica; Brunnstange: tromba. — F r i s c h je dal tu le povod, da je Gutsmann besede tako nenavadno sestavil, sam ima v članku Stange (2, 319) mimo za nas le ne¬ pomembnih besed le Hopfen-Stange, Bohnen-Stange (prekla), Stange, woran die Vogel-Fanger die Leim-Ruten stecken haben, pertica aucupum qua avi- culas visco capiunt, Leim-Stange. Pa se spomnimo še Gutsmannove nove tvorbe desetnik za prste na nogi, ki je nastala tako, da je Friscb po preprosti etimologiji uvrstil besedo Zebe (digitus pedis) pod iztočnico Zehen, decem (2, 467). Gutsmann in pravi domači besedni zaklad. Že pri pregledovanju Gutsmannovega alfabetarija smo videli, da je v njem tudi precej iztočnic, ki jih nima njegov glavni vir Nieremberger, pa tudi ne Adelung ali Frisch. Oziral se je pri tem pred vsem na jezikovni zaklad ko¬ roških Nemcev, ker je bil njegov besednjak v prvi vrsti namenjen njim in ko¬ roškim nemščine vajenim izobraženim Slovencem. Ker so bili ti po večini du¬ hovniškega stanu, smo videli, da se je oziral tudi na besedni zaklad, ki se rabi pri verskem in moralnem pouku ljudstva po katehezah in pridigah. Pogosto pa je razširjal Gutsmann svoj alfabetarij tudi prav zaradi slo¬ venskega jezikovnega zaklada; privzel je nemško sestavljenko, narečno ali redko besedo samo zaradi tega, da bi mogel dati v besednjak lepo slovensko besedo, ki v običajnem nemškem pismenem in občevalnem jeziku ni imela enačice. Oglejmo si nekaj zgledov: Nieremberger in Adelung imata sicer glagol abwechseln in glagolnik Ab- wechslung, Nieremberger razen tega še abwechselnd, varius, Gutsmann je to besedo nadomestil s koroško-nemško abwechslungsweise (8) zaradi starega le¬ pega slovenskega izraza očrednu, počrednu, eden za drugim (ki ga ponovi pozneje še pri wechselweise, 423): počredi, počrednu. — Nieremberger in Ade¬ lung imata besedi Abweg, diverticulum in abvvegsam, von der Strasze abge- legen, devius, Gutsmann ima poleg besede Abiveg odpot, m. odpotje še (8) abwegig, odpoten. Tudi Gutsmannovih besed (141) Hirsbusch ausgeklopft, viš, otep, m., (177) Lotter (N. lotter, laxus, Cie.), potepuh, prešernih, (177) Ludern zapravljati, žertuvati, (186) Mispreisen, neštimati, ograjati, gaditi Nie- Gutsmannov besednjak... 13 remberger in Adelung nimata; k zadnji besedi je Gutsmann še dodal reče- nico: Vsi so jo njemu godili, jo je sai ko vzeu, alle haben sie (die Braut) mis- priesen, sie hat doch geheiratet. Enako Gutsmannov (188) Mitterriem, beym Dreschl, und beym Joche, hož, m. gož, m., (233) Riegeln, . . 2. riegeln (erre- gen?) die Gali, žouc zbuditi; s. zornig machen, rege machen. Nieremberger h glagolu rupfen in h glagolniku rupfen, das, die Rupfung nima samostalnika der Rupfen v pomenu odpadki pri trenju, slabo očiščena preja; Adelung ima samo netočno opomnjo (3, 1538). Gutsmann pa razlaga: (239) Rupfen, Ge- spinnst, hodnik, m. hodnina. Rupfene Leinuand, hodnični pert, hodnik m. Rupfen, was beym Brecheln entfallt, tulova, psina. Posebno značilen pa je članek Schiveingrunzen, ki ga ni ne v Nierember- gerju ne v Adelungu, seveda tudi v Frischu ne; glasi se (274): Schiveingrun¬ zen, svinsku krulenje, krilenje; Zeitw. kruliti, kriliti: wenn ein Hund u. d. unter sie kbmmt, krohotanje, krohočenje; krohotati, krohočiti: wenn sie er- schrecken, und fortlaufen, kernohanje, kernohati: wenn sie eingesperrt nichts zu fressen haben, kerlonkanje, dretje; kerlonkati, dreti: wenn sie aufgehalten werden, oder sehr hungrig sind, cvilenje; cviliti. — In še mnogo podobnega. Tudi v številnih posamnih člankih se pozna, da jih je Gutsmann mimo Nierembergerja in Adelunga, Frischa in drugih izpopolnjeval tudi po potrebah in zahtevah slovenskega jezikovnega zaklada. Naj naštejem le nekaj najznačilnejših zgledov, ki jih je zelo mnogo: (141, Hirs, Hirschgetreid, prosu): Hirstreten, prosu meti, menem, Hirsausar- beiten, ausbeuteln, pleušati, spleušati prosu. — (141, Hirsch, jelen, rogač): Hirsch in der Brunst, košutnik. — (189, Morgen, jutre): morgen friihe, zaitra, jutre zjutra. — (189, Morgens, zjutra . . .): Heut morgens, dave. — (189, Mor- gengabe, žienski dieu, juterni dar, dota, jutrnina, obdiel): Morgengabe geben, obdieliti. — (192, Muthwillig, nesporeden): Er ist muthwillig, nore ga lomi: muthwillig herumspringen, bezlati. — (196, Nacht, nuč): Tag und Nacht, nuč nu den. Heut auf die Nacht, auf den Abend, donesz na nuč, drieve. — (224, Rammeln, wie die Thiere, . . pojati se . .): wie die Bocke, se perskati, wie die Schweine, se hukati . . — (230, Reihe, ver sta, čreda): Die Reihe kommt auf mich, na me čreda pride. — (230, Reise, potuvanje . .): Auf der Reise kann man nicht heiklich seyn beym Essen, na poti ne more muležen, ali zbir- čen biti per jedeh. — (232, Reuen . . žau biti): Es wird dich nicht reuen, te ne bo glava boleva, tebi ne bo žau. (Prim. Kocbek-Sašelj, Pregovori . ., 147: Po slabi tovarišiji rada glava boli.) — (268, Schreyen, vpiti . .): Schreyen wie Wiegenkinder, vriešati: wie ein Esel, gigati, rigati: wie die Henne, kokotati, kokodaškati. — (268, Schritt, korak . .): kleine Schritte machen, kruclati (t. j. koracljati). Der alte Herr ist noch selbst mit kleinen Schritten gekommen, te stari gospud so še sami perkruclali . . — (286, Sonne, sonce): Die Sonne 14 Dr. Ivan Grafenauer. geht unter, sonce gre v’ zaton, gre k’ božjei gnadi. — (302, Steuerfrey, brez reče, prost od veče, od podaukou izbaulen, od štibre snet, vunvset) : Das Hans ist steuerfrey, od te hiše veča ne gre. — (308, Streichen, strugati, mazilati; . . . mit Rnthen streichen, šibati . .): trefflich abstrichen, drobnu se šibo zmazati, stepsti: den Geigenbogen streichen, lok vošiti, povošiti. — (312, Stiir- zen, kucniti, pokucniti, prekucniti, na kozji rog potočiti, prevaliti): Er sucht dich zu stiirzen, on se perpraula, da te oče čez penj prevreči, te jiše prekaniti. — (313, Sudeln, nečednu kuhati . .) 2. sudeln, langsam arbeiten, žuliti . . — (322, Tisch, miza): Der Tisch steht ableitig, miza visi. — (323, Todtenbahre, para, smertne pare..): Einen auf die Todtenbahre legen, koga naparati, na pare djati. — (351, Ungefahr, permerliu, dogoden, t. j. slučajen): Er hat ein ungefahres Gliick gehabt, se mu je vslepilu, naslepilu. — (426, Wehre, bra¬ nit je . .): Wehre, Danim machen, zajeziti, jeziti, jezuvati. — (426, Weib, žena): Nur das Weib hat es versprochen, je ko janka obečala. — (455, Zdumen, berzdati . .): Die Zunge zaumen (t. j. zahmen), jezik za zobmi deržati. Po vsem tem smo spoznali, da je Gutsmann osnoval svoje slovarsko delo po Nierembergerjevem nemško-latinskem besednjaku, da pa je uporabljal po¬ leg njega tudi Adelunga in Frischa in morda še kak drug nemški besednjak; pri prirejanju in krčenju člankov, pa tudi pri razširjanju alfabetarija in član¬ kov se je izdatno oziral na potrebe slovenskega besednega zaklada; pri iskanju dobrih slovenskih besed mu je večkrat izdatno pomagal tudi Jambrešič, pri katerem je našel poleg vzhodno-slovenskih besed tudi hrvaških (Breznik). O pregovorih Gutsmannove bere. Oglejmo si zdaj spet pregovore iz Gutsmannovega besednjaka in njegove slovnice. Ni dvoma, da so spodbudili Gutsmanna nemški zgledi, da je začel uporabljati v besednjaku slov, pregovore. Frisch 15 ) razlaga besede, posebno njih zgodovino in rabo pogosto z zgledi iz starih nemških pisateljev in leto¬ pisov, mestnih pravic i. pod., ne le reformacijske dobe, ampak tudi iz zgod¬ njega srednjega veka (Tatian, Notker . . .). Kjer le more, pa navaja in razlaga tudi nemške pregovore; časih jih kar dobesedno prevede na latinsko (der Apfel falt (!) nicht weit vom. Stamm non procul a proprio stipite poma ca- dunt, 1, 30), časih jih prevaja po zmislu (Es miissen starke Beine seyn die gute Tage ertragen kbnnen, haud facile est aequa commoda mente pati, 1, 77/78), časih pa jih prevede tudi z latinskim pregovorom (Wie man sich bettet, so schlaft man, quisque fortunae suae faber est, 1, 88), časih pa kar s kopico podobnih pregovorov (Art laszt nicht von Art, mali corvi malum ovum, Non procul a proprio stemmate poma cadunt; Naturam expellas furca, iamen usque recurret, 1, 36). Gutsmannov besednjak... 15 Prav tako dela tudi Nieremberger v svojem slovarju 15 ), le da ta še rajši pritegne za prevod in razlago latinske pregovore in pesniške izreke (Betten, . . bettest du dir wohl, so schlafst du wohl, ut sementem feceris, ita metes; Cie. sui cuique moreš fingunt, conciliant fortunam; Nep. quilibet fortunae suae faber est). Še več pregovorov ima Adelung 15 ), saj je poznal in uporabljal ne samo Frischa in Nierembergerja, ampak še razne druge nemške besednjake in siceršnje pripomočke: razlaga jili seveda nemški. Gutsmannovi nemški pregovori — kolikor jih namreč rabi za razlago slovenskih — so po obliki večkrat podobni Nierembergerjevim kakor Frischo- vim ali Adelungovim (G. Bettest du dir wohl, so liegst du wohl; N. Bettest du dir wohl, so schlafst du wohl; — F. A. Wie man sich bettet, so schlaft man; gl. pod iztočnico posteleš. Podobno pod iztočnicami kopriva, ne spušaj se, norce 1, 2, nos 1, obilnost, ropotec, sreča 2; nasprotno gl. pod iztočnicami besieda, Liepe besiede, led, lise..). Največkrat pa se vidi, da nemških pre¬ govorov Gutsmann ni prepisal ne od tega ne od onega, ampak da jih je poznal že po ustni rabi, in to v posebni koroški obliki; to dokazujejo majhne besedne razlike med Gutsmannovimi zapiski in med nemškimi slovarji. En tak zgled smo videli pravkar pri pregovoru o postiljanju; vsi Nemci govore o spanju, Gutsmann pa o ležanju (podobne razlike gl. pod iztočnicami besieda mož, nos 2, pokrito, vrana . . .). Najbolj pa dokazujejo to pregovori, ki jih ima Gutsmann, a jih pri Nierembergerju, Frischu in Adelungu ni; zglede glej pod iztočnicami gospoda, kropliva, ljudje 1, mačka 1 (Wie die Mutter . . .), pes 3, prej je, prva obrest, rakom, skak, Sparavec, ukrasti, uradnik, usela, zatožiti, zi jala. Gutsmann slovenskih pregovorov svoje bire običajno ni prevedel iz nem¬ škega ali latinskega (nekatere pridigarskim podobne izreke je morda izvzeti, n. pr. sramežljivost). Zapisoval jih je marveč, kakor jih je hranil v spominu ali kakor jih je slišal; diplomatično natančen pri tem seveda ni bil vedno, a v celem zvest (n. pr. rahla besieda, Čič pravi . ., igra . . .). Nierembergerjevi, Frischovi in Adelungovi nemški in latinski pregovori in reki so mu bili samo kakor sprožilo, ki je razgibalo misli, da se je spomnil sorodnih slovenskih pregovorov in rekov, tudi takih, ki nemških (latinskih) spominjajo samo po kaki besedi (G. »Berg«: Es ist kein Berg ohne Thal, ni planine brez doline; N. »Berg«; Berg und Thal kommen nicht zusammen, aber die Leute), pa tudi takih, ki so neglede na obliko, samo po misli podobne (G. »Schuhleist«: Schuster bleib beym Leiste, ne spušai se v’ tu, kar ne znaš; N. 2 »leist«: Schu¬ ster bleib beym Leist). Pač pa je Gutsmann časih kak narodni pregovor, ki ga je hranil v spo¬ minu, po latinskem ali nemškem vzorcu kaj preoblikoval. Za zgled nam hodi pregovor, ki se glasi pri Kocbeku-Šašlju 7 ) takole (str. 206): Zgodaj začne žgati, kar ima kopriva postati. Latinska oblika pa se glasi po Nierembergerju 16 Dr. Ivan Grafenauer. in Frischu pri »Nessel«: Urit mature, quod vult urtica manere. In Gutsmann je pregovor res predelal: Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati. O vsem tem se moremo prepričati, če v naslednjem spisu Gutsmannovih pregovorov, rekov in prilik Gutsmannovo besedilo primerjamo s sporednicami iz Nierembergerja, Frischa, Adelunga in Jambrešiča. Pristnost večine Gutsmannove bere pregovorov pa izpričuje tudi še drugo dejstvo; dasi nam je večina njegovih zapiskov danes nova, se vendar popol¬ noma naravno urejajo v dolgo vrsto inačic znanih nam slovenskih pregovorov in rekov. Izmed Gutsmannovih zapiskov — ki jih je domalega 150 — se kakih 20 dobesedno ponovi v Kocbekovi in Šašljevi knjigi, blizu 60 pa jih ima tam kako mlajšo inačico; pa tudi pri tistih blizu 80, ki tam nimajo nikake sorod¬ nice, pričajo skoraj brez izjeme misel, jezik in slog, da so pravo narodno blago, niti deset med njimi jih ni sumnjivih —■ kakor se kaže, so te nastale nekaj pod vplivom Jambrešičevim, nekaj pa kot kaka pridigarska improvi¬ zacija (Lepota.., Sramežljivost, ukrasti, zatožiti). Po jezikovnem zakladu niso vsi Gutsmannovi narodni pregovori, kakor bi kdo sodil, koroško-slovenskega izvora. Nekaj jih je gotovo dobil od drugih slovenskih in slovanskih virov, skoraj gotovo ustno od stanovskih tovarišev, n pr. Kolikor ludi, toliko čudi — Uradnik okradnik. Vendar pa je današnje naše znanje besednega zaklada različnih naših narečij še premajhno, da bi mogli s tega stališča pravilno oceniti vse Gutsmannovo gradivo. Izmed Gutsmannovih mačic, ki so natisnjene (nekoliko drugače) tudi v KŠ, so nekatere prav dragocene, saj so starejše, prvotnejše in — pravilnejše ko Kocbekove; pri nekaterih moremo šele v Gutsmannovi obliki doumeti pravo misel ali se veseliti njih duhovitosti in umetniške oblike. Nekaj pri¬ merov: KŠ, 17: Baba žanje, dedec strže korenje, sin polže strelja, hči polna dela; G. Baba gobe ženje, dedej sterže korenje, sin použe striela, hči puže (t. j. punčke) diela. — KŠ, 17: Beseda mu teče kakor sok v dobu; G. Njemu besieda teči (tiči) kakor sok v dobi. — KŠ, 22: Bog že ve, kateri kozi rep od¬ bije; G. Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. — KŠ, 116: Marsikatera bukev na svojem koncu toporišče da; G. Naiskaka bukva k’ svoimu koncu topar da (t. j. sama si pomaga k smrti). — KŠ, 38: Črn ko kužek; G. Črnejši koker žužou (saje). Pravilno bi bilo torej: Črn ko žužek (= žužel). — KŠ, 13: Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli; G. Če bi ludi (ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. ■ — KŠ, 120: Mlin melje, kar mu nasiplješ; G. Mlin mele, kar (se) mu naspe (t. j. kar v gozd zakličeš, se odbije od njega). — KŠ, 24: Bolje je ikaj kakor nikaj; G. Bu(l)ši nekai, kaker nikai. — KŠ, 156: Prva sreča gre za peč sest; G. Ta perva obriest (dobiček) gre za duri siest. — KŠ, 192: Veliko ropotanja, zrnja pa nič; G. Velik ropotec (mlin — človek), ampak malu mele. ■ — KŠ, 244: Vigredni Sne¬ žiči so hišni volčiči; G. Vigredni snežiči so žitni volčiči. — KŠ, 69: Kaj misliš, Gutsmannov besednjak... 17 da boš do sodnjega dne trobental (ali: na sodnji dan kašo kuhal); G. On ne bo k sodnemu dnu (dnevu) trobiu. Med pregovori, reki in prilikami, ki jih v Kocbekovi in Šašljevi zbirki vobče ni, pa so nekateri pravi biseri narodne bistrosti in umetnosti. Glej v sledečem spisku pod iztočnicami Liepe besiede, gladek, gospudi, hiše, jelove koze, kropljiva, kruhu 1—2, Motika, obeti, orali, oralu, ostuden, plačal 1—2, Plave gosi, po srieni, Zima. Spisek pregovorov, rekov in prilik iz Gutsmannovega besednjaka in slovnice. V naslednjem podajem Gutsmannovo besedilo natanko po izvirniku, a v gajici; le slovenske iztočnice so tiskane v bohoričici zaradi alfabetične raz¬ vrstitve v besednjaku; popravki Gutsmannovega besedila (tiskarskih in drugih napak) so v oklepajih. Nemško besedilo vseh avtorjev je tiskano v današnjem pravopisu razen iztočnic tam, kjer je to zaradi alfabetične razvrstitve po¬ trebno. Jambrešičevo besedilo je v gajici. Ločila so današnja. Kratice : A(delungov slovar). GL op. 15 c. F(rischov slovar). Gl. op. 15 a. J(ambrešičev slovar). Gl. op. 13. KS Kocbek in Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike. Gl. op. 7. N(ierembergerjev slovar). Gl. op. 15 b Spl Gutsmannova slovnica (Windische Sprachlehre, Klagenfurt, 1777). Gl. op. 1. Op. Iztočnica s številko v oklepaju znači iztočnico in stran Gutsmannovega besed¬ njaka. Gl. op. 2. Znaki pred pregovori, reki in prilikami: g Gutsmannov verz. gn Narodni pregovor v Gutsmannovi obliki. h Narodni pregovor, rek ali prilika. pr Pridigarski (Gutsmannov?) rek. Te ocene so seveda kolikor toliko subjektivne in nočejo veljati za niČ drugega kakor za to, kar so. Alfabet je razvrščen po današnjem pravopisu, čeprav bi bile Guts- mannove črke drugačne: Vuro išči torej pod ura, smert pod smrt, nuisz pod nos itd. n Baba gobe ženje, dedei sterže korenje, sin použe striela, hči puže diela. Miiszige Leute. (Miiszigganger, 192.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Baba žanje . . .). [baba = stara mati, babica. — dedej= stari oče. — puža = punčka; G Pusha (538), Puppe, Docke, Madchen.] n Bodi tebi besieda mož. Ein Mann ein Wort. (Mann, 180.) Prim. KŠ, 19 (Bodi mož . .), 121 (Mož beseda 1—4). — N (Mann): Ein Mann ein Mann, ein Wort ein Wort. N (Wort), F (Mann, 1, 639), A (Mann, 3, 348, Wort, 5, 294): Ein Wort ein Wort, ein Mann ein Mann. 2 18 Dr. Ivan Grafenauer. gn Rahla besieda zlobnost vtolaži. Ein gelindes Wort dampfet den Unmut. (Gelind, 112.) Prim. KŠ, 158 (Rahla beseda srd utolaži); podobno 112 (Lepa reč, t. j. beseda . . .), 147 (Ponižen odgovor . . .). •—■ Prim. N (ge¬ lind) ■—- Saiten aufziehen, . . ferociam comprimere, reprimere. F (lind, 1, 616), A (lind, 2, 532) Jemanden mit gelinden Worten besanftigen. n Njemu besieda teči kaker sok v’ dobi. Er kann mit der Rede nicht fort. (Rede, 228.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Beseda mu teče . . .). — A (Rede, 3, 1328) Mit der Rede nicht wohl fortkommen kbnnen. [teči : tiči.] n Liepe besiede stezde inu pote potrieblajo. Ein gutes Wort findet eine gute Statt. (Wort, 449.) Podobno KŠ, 112 (Lepa beseda lepo mesto najde). A (Wort, 5, 294): Ein gut Wort findet eine gute Statt. n On se besiede znebi, da ne vie kaku. Er ist ein Wortdrescher. (Wort- drescher, 449.) KŠ, —. n Ničesar ni ž’njem, kar betve ne vela. Er ist nichts wert. (Nichtswert, 200.) KŠ, —, [kar : nikar, niti.] n Bob v’stieno metati. Leeres Stroh dreschen. (Spl, 131.) Prim. KŠ, 19; pod. 184 (Toliko se ga prime beseda . . .). u Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. Gott weisz schon, wen er demiitigen will. (Spl, 132 [katirei], Rug, 541.) Prim. KŠ, 22, pokvarjeno (rep nam. rog . .). — Prim. N (Horn): Die Horner abstoszen. F (Horn, 1, 468), A (ablaufen, 1, 57; Horn, 2, 1286): Sich die Horner ablaufen. n Bug dai norcam pamet. Dasz doch die Leute gescheider wiirden! (Spl, 132.) KŠ, 20 (1. polovica). pr Nišir ne vie, kai mu je Bug odrediti, namieniu. Niemand weisz um sein Schicksal. (Schicksal, 253.) KŠ, ■—. n Leta bode bogat kaker pesz rogat. Dieser wird niemals reich werden. (Spl, 133., Reich, 229: On bo . . .). Prim. KŠ, 140 (kadar nam. kaker), 20 pretvorjeno (Bogat je kakor bi bil rogat). n Kar v’ brezni zrasti, april pobrije. Was im Marž wachst, verderbt der April. (Marž, 487.) KŠ, 219. n Se derži, kaker bi ga pod nošam briu. Er halt sich ernsthaft. (Nosz, 527.) Prim. KŠ, 49 (Drži se . ..), 163 (Se modro drži. ..). n Naiskaka bukva k’svoimu koncu topar da. Oft mancher hilft zu seinem Untergang. (Buchbaum, 60.) Prim. KŠ, 116, pokvarjeno (Marsikatera bu¬ kev na svojem koncu toporišče da). n Zdaj sem jez v’ cekli. Itzt bin ich im Schmisse. (Schmisz, 263.) KŠ, —, [cekla: močvara; G Zekla, Morast (562) 189. V obliki caklja pozna be¬ sedo tudi Zalokar (Pleteršnik).] n Vsakiteri vie, kei ga čreul tisi. Ein jeder weisz, wo ihn der Schuh driickt. (Spl, 133.) Prim. KŠ, 161 (Sam najbolje veš,.. .). F (driicken, 1, 208): Es weisz keiner besser, wo ihn der Schuh driickt, als der ihn anhat. Gutsmannov besednjak... 19 n Čič je nič; delavec je hlebavec. Mit Sitzen verdient man nichts; Arbeit bringt Brot. (Zhizh, 563.) KŠ, 36; samo 2. del: 40. gn Čič pravi (pravijo), da je nič; kaj nam seja da? Mit Sitzen gewinnt man wenig. (Sitzen, 284.) Prim, zgoraj! n Človek kaže v’ mladosti, kai oče biti v’ starosti, . . gl. kopriva. n Cerna krava ima sai biehi mlieko. Nicht alles, vas schvarz, ist schlecht. (Schvarz, 273.) Prim. KŠ, 38; podobno 107 (Krava črna, mleko belo), [saj: vendar.] n Dedeji sredico modlajo, otroci skorjo gradijo. Schmolle ist fiir Alte, Rinde fiir Jange. (Schmolle, 263.) KŠ, —. Prim. J (Jnvenis, 466): Laeta invenem frons decet, tristis senem. prov. Vesela Mladost (Mladost no¬ rost), starost nikam nemore. Was jang ist, das singt, was alt ist, das hinkt. n Dobre vole mošne kole. Gater Dinge sein leert den Beatel. (Spl, 131, Gater Dinge, 126.) KŠ, 44. — Prim N (ding), F (Ding, 1, 198): Goter Dinge sein. n Dongi lasi, kratka pamet. Weiber haben knrzen Verstand. (Lafz, 516.) KŠ, 46; prim. 210 (Ženske imajo . . .; Ženske so dolgih las, pa kratke misli, kratke vere). n Had (gad) babo snie. Die Schlange ist schlimmer als ein altes Weib. (Schlange, 257.) KŠ, 51. n Gladek kaker dobova skorja imi okrogel kaker rezdram. Ein sehr grober Mensch. (Grob, 124.) KŠ, ■—. [rezdram (razdram)? — A. J. Marko je v svoj slovar prepisal samo prvi del pregovora: je gladek kakor dobova skorja; nem. slov, del, str. 387.] n Jez ga gorvliečem, on le pod mizo tiši. Er ist nnverbessert. (Unverbessert, 365.) KŠ, —. gn Kar gospoda stori kriva, kmeti plačat’ mar jo živa. Was die Herrschaft anrecht tat, zahlt der Baaer darch sein Gnt. (Kmet, 511.) KŠ, 74. —■ Prim. N (Herr): Wann sich die Herren ranfen, miissen die Untertanen die Haare daza hergeben, (Qaidqaid) delirant reges, plectantar Achivi. A (Herr, 2, 1127): Herren Siinde, Banern Basze, qaidqnid. . . Hor. J (Delirare, 189): Qaidqaid. . . Poglavarska pomamlenja, podložnikov sn vmorenja. Was die grosze (!) Fiirsten vahnsinniglich veriiben, das taet den Untertan mit Schmerzen oft betriiben. n Visoki gospudi, veliki obeti. Grosze Herren versprechen viel. (Herr, 136.) KŠ, —. n Haažie kaker pesz v’ konopleh. Er virtschaftet schlecht. (Konopla, 512.) KŠ, 54 (Gospodari...). pr Ta mlaiši hči spaelam ali skoz marnije z’ materjo. Von der jiingeren Tochter redet die Mntter immer. (Tochter, 323.) KŠ, —. [spaelam = 20 Dr. Ivan Grafenauer. spolom, vedno. —• marnije — marnuje, govori. V prireditvi (Gutsman- novi?) ali v nemškem prevodu je očitna napaka.] n Ona hlače nosi. Sie fiihrt das Regiment. (Weiberregiment, 427.) Prim. KŠ, 101 (Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosi, ali: si mož kruha prosi). — Prim. J (Gynecocratumenus, 348): Muž ženi podložen, kojega hlače ona nosi, koj činiti mora, ne kaj sam hoče, nego kaj žena zapoveda, več žena nego muž; pfi. n Od hiše kaplive, od žene svadlive rieši nasz. (Zankisch, 454.) KŠ, —. n Herza kaker konj. Er lacht oft hell. (Lachen, 167.) KŠ, — . Prim. J (Cachinno, 74): Grohotom se smejem, Rozgočem; Cachinnatio, Grohota- nje . . . Rozgotanje. g Kader hudič je biu boun, je biu brumnosti vesz poun; kumei je on zdrau postau, je kak’ prei hudič ostau. Der Teufel bleibet ungebessert. (Un- gebessert, 350.) KŠ, —. gn Hranjavec rezpraulauca naide, gl. šparavec. gn Kader naibol jigra teče, njei obernit imaš pleče. Traue dem Spiele nicht. (Spielen, 290.) Prim. KŠ, 67. (. . . obrni ji hitro pleče). [Prvotno pač: . . ji obrni hitro pleča.] h Zna od jelove koze mlieku dobiti. Er weisz aus allen Sachen Profit zu machen. (Mleku, 523.) KŠ, — . [Jelova koza je tesarska koza.] gn Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati; človek kaže v’ mladusti, kai oče biti v’ starusti. Man verbleibt, wie man sich in der Jugend zeigt. (Verbleiben, 375.) Prvi dve vrstici: prim. KŠ, 206. — N (Nessel): Was zur Nessel werden will, brennt beizeiten, Urit mature, quod vult urtica manere. Prov. F (Nessel, 2, 15): ... brennt bald. Podobno A (3, 772). Zadnji dve vrstici: KŠ, 37. n Kropliva tudi mladica žje. Auch junge Brennesseln brennen; bose Art verrat sich bald. (Brennnessel, sic!, 58.) KŠ, —. n Ti nesrečna kust! O du Elender! (O, 204.) KŠ, —. n Kozjo vero dopernašati. Lesseln, vozvati, losati, [t. j. razreševati, raz¬ vozlati]. (Lesseln, 175.) KŠ, — . n Na kozji rug potočiti. Stiirzen, prekucniti, prevaliti. (Stiirzen, 312.) KŠ, — . n Krava per gobci mouze. Wie die Kuh gefiittert wird, so gibt sie Milch. (Kuh, 165.) KŠ, 107. gn Da je li kaker kert, sai ko rije kaker kert. Er ist ein unverstandiger, doch unruhiger Mensch. (Kert, 509). KŠ, — . [Da . . li: dasi, čeprav, — sai, sai ko: vendar, vendar le. Beseda krt je tu rabljena v dvojnem pomenu, prvič kot podoba za nespametnega človeka, drugič za nemirno žival samo.] n Človek, da po kruhu diši. Trefflicher Mensch, mit dem was zu richten ist. (Trefflich, 326.) Prim. KŠ, 42 (Dober kot kruh). Gutsmannov besednjak... 21 n On še po kruhu diši, sicer ga per hiši ni. Prim, zgoraj. n On je na led posajen. Er ist in den Sack geschoben. Spl, 132.) KŠ, —. Prim. F (Sack, 2, 140): Einen in den Sack stecken vulgo fiir iiberwinden, vincere non sine ignominia. (Prim. A, 3, 1561.) n Liepa je sliepa. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 266.) KS, 112; prim. 113 (Lepota oslepi), 74 (Kar je lepo je slepo). pr Lepota vpravi v’sramoto. Gl. prejšnji rek. KŠ, — . n Vsaki ima svoje lise, muhe, zamere. Jeder hat seine Makeln, Mangel (sei¬ ne Tadel). (Tadel, 315, Makel, 178.) KŠ, —. A (Mangel, 3, 342): Jeder Mensch hat seine Mangel. — F (Mangel, 1, 639): Es ist kein Mensch ohne Mangel. — N (Fehler): Kein Mensch ist ohne Fehler. — J (Auricida, 61): Auriculas asini quis non habet? Pers. Gdo je prež pomenkanja? (peregrine prež falinge). Wer ist ohne Fehler? n Veša se na luči zasmodi. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 226.) Prim, zg. lepa, lepota. KŠ, — . n Če bi ludi (ludi = ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. Wenn die Lente nicht starben, Pferde nicht verdarben, wiirde die Welt eingestiirzt werden. (Sterben, 301). Prim. KŠ, 13 (Ako . . .} n Koliker ludi (ludi: ljudi), toliku čudi. Jeder tut nach seinem Trieb, (Trieb, 327.) Prim. KŠ, 103 (... toliko pameti), 173 (Sto ljudi — sto čudi). — N (Kopf): So viel Kopfe, so viel Sinne, quot homines (F. capita), tot sententiae. Ter. F (Kopf, 1, 537), A (Kopf, 2, 1715): Viel Kopfe, viel Sinne. n Lug vliečejo. Es geht stark die Rede. (Spl, 132.) KŠ, —. n Kar mačka rodi, radu miši lovi. Der Apfel fallt nicht weit vom Baume (Spl, 131.) Wie die Mutter, also die Tochter. (Mutter, 192.) Prim. KŠ, 75. gn Je vtisnjen kaker breja mačka. Er ist sehr empfindlich, hackerlich. (Mazhka, 520.) Prim. KŠ, 180 (Tak si kakor . . .) [Vtisnjen: občutljiv; G (134) Heiklich, naskerliu, vtisnjen. Umetna tvorba.] gn Mačko vu vrečji kupiti. Die Katze im Sacke kaufen. (Katze, 152.) Prim. KŠ, 129 (Ne kupuj mačka v vreči). — N (kaufen) die Katze nicht im Sacke. F (Katze, 1, 505); A (Katze, 2, 1518): Die Katze im Sacke kaufen. [Vrečje-ja, n.: umetna beseda; G (240) Sack, žakel, m. vrečje, vreča; podobno str. 561.] n Vse mine. Alles geht vorbei. (Vorbeigehen, 409.) Prim. KŠ, 201 (Vse pride . . .). n Tudi mladenč starjake sodi. Mancher Jiingling ist gescheider als ein Alter. (Jiingling, 149.) KŠ, — . n Mladost je norust. Jugend ist selten gescheid. (Jugend, 149.) KŠ, 119. J (Juvenis, 460): Mladost je norost. Gl. zg. pod dedeji. n Človek kaže v’ mladusti, kai oče biti v’ starusti, gl. kopriva. 22 Dr. Ivan Grafenauer. n Mlin mele, kar (se) mu naspe. Auf grobe Worte folgt grobe Antwort. (Mlin, 523.) Prim. KŠ, 120. n Motika kmeta inu krala v’eno jamo sp(r)aula. Der Tod macht den Bauer und Konig gleich. (Motika, 524.) KŠ, —. pr Nema muzika (mozga) bol možganou. Er hat weder Kraft noch Verstand. Musik, 525.) KŠ, —. [bol: ali; ne — ne —.] n Bodi si sveta katarina, bol pak kriesz, kader je merzlu, le nieti lesz. Wenn es kalt ist, heize ein. (Heizen, 135.) Prim. KŠ, 215 (Bodi Katarina ali Kres . . .), 19 (Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les). n (Zdai sem jez) muha v’ močniki. Gl. v cekli! (Schmisz, 263.) Prim. KŠ, 65. (Je tak, kakor bi muho iz močnika potegnil), 196 (Vrti se kot muha v . .). n Muha, katira perleti, huiši pikni. Ein gahkommendes Ungliick ist schlim- mer. (Fliege, 100.) KŠ, 122; podobno 52 (Gladna muha . .). n Brez muje se čreul ne obuje. Nichts kommt ohne Miihe. (Muja, 524.) Prim. KŠ, 29 (Brez truda se še č . .), 28 (Brez muje se ne obuje). n Ne kradi, rajši prosi; kar sprosiš, z’miram nosiš. (Stehlen, 299.) Prvi del. KŠ, —. Drugi del: prim. KŠ, 76 (Kar priprosiš . . . Kar se sprosi . . .), 73 (Kar človek izprosi, brez greha nosi), 75 (Kar izprosiš . . .), 89 (Kdor prosi, svobodno nosi). Prim, glede rime J (Camelus, 82): Camelus deside- rans cornua etiam aures amisit, Prov. Koi preveč prosi, on zevsema ništ ne nosi. n Ne spušai se v’tu, kar ne znaš. Schuster bleib beim Leisten. (Schuhlei- sten, 269.) KŠ, —. N (Leist): Schuster bleib beim Leist, ne sutor ultra crepidam. Prov. n Bu(l)ši nekai, kaker nikai. Besser etwas als nichts. (Nichts, 200.) Prim. KŠ, 24. (Bolje je ikaj kakor nikaj). n Norce pasti, Narren feil haben. Norce pasejo. Sie treiben Narrenpossen. (Spl, 132.) KŠ, — . N (Narren-Possen) treiben, nugas agere. Plaut. n Povsod svoi nusz notervtekne. Er hat iiberall seine Nase dabei. (Nase, 198.) KŠ, —. N (Nase); Er hat seine Nase iiberall dabei. F (Nase, 2, 9): A (Nase, 3, 737): Seine (die) Nase in alles stecken. n Primi sam sebe za nusz. Nimm dich selbst bei der Nase. (Spl, 133.) Prim. KŠ, 161 (Sam sebe primi . . .). — F (Nase, 1, 9), N (Nase): Zupfe dich selbst bei der Nase. Prim. A (3, 737). n Štimanejši so novine kaker starine. Neues gilt mehr als Altes. (Novine, 527 ) KŠ, — . [Štimam = (v prvotnem pomenu) spoštovan, cenjen; prim, lat. aestimare, it. stimare.] n Veliki obeti, malo prejeti. Grosze Verheiszungen, wenig Leistung. (Ver- heiszung, 382.) Podobno KŠ, 139 (Od velikih obetov in dolgih svetov je malo upati). Gutsmannov besednjak... 23 gn Kir je obiunost, tam je presilnost inu prevupnost. Wo Uberflusz ist, dort ist Ubermut und Ubermacht. (Uberflusz, 332.) Prim. KŠ, 97 (brez posled¬ njih dveh besed, ki so pač Gutsmannov dodatek). — Prim. N (Gut); Gut macht Mut, ex copia ferocia. A (Ubermut, 4, 1147): Gut macht Mut, Mut macht Ubermut, Ubermut tut selten gut. Sprw. gn Dva ognjika jiskre delata. Zwei harte Kopfe erregen Handel. (Feuerstein, 98.) Prim. KŠ, 50 (Dva kresilna kamena .. . KŠ je tu pač prvotnejši). Prim. A (Hart, 2, 976): Hart wider hart tut niemals gut; — zwei harte Steine mahlen selten klein. Prim, s tem KŠ, 50: Dva trda kamna nikdar lepe moke ne zmeljeta. n Okrogel kaker rezdram, gl. gladek. n Si ne znata v’ orali hoditi. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Se ne znata v’ oralu vstaviti. Gl. zgoraj! (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Ne dam gluhega oreha za nja žiulenje. Ich gebe nichts um sein Leben. (Nusz, 203). KŠ, — . N (Nusz): Nicht eine taube, bose, madichte Nusz fiir etwas geben, non emere aliquid vitiosa nuce, Plaut. Podobno F (Nusz, 2, 24). [nja = njega.] n On ne vela piš(k)ovega oreha. Er ist nichts wert. (Nusz, 203.) KŠ, —. F (Nusz, 2, 24): was nicht eine taube Nusz wert, ne cassa nuce dignum. n Ostuden kaker stara mast. Sehr widerwartig. (Widerwertig, 439.) KŠ, —. g Kiri enobart pade v’ nagu, tešku pride keda k’ blagu. Reich wird der schon hart (schwer), so erst am Ende spart. (Sparen, 288.) KŠ, — . h Ne pade v’ peč. Er geht nicht in Gefahr. (Pezh, 533.) KŠ, —. n Že perje redi. Er bekommt schon Fliigel, fangt an sich zu erheben. (Flii- gel, 100.) KŠ, — -. Prim. F (1, 281), A (2, 223): Fliigel bekommen. n On bi rad leteu, ampak še perje ni zrediu. Er will obenaus, aber kann nicht. (Obenaus, 204.) Prim. KŠ, 58 (Hoče letati prej, kakor so mu peruti porasle). n (Bivolina, tepec) kaker pesz na pauko. Ungeschickter Mensch. (Unge- schickt, 353.) KŠ, — n Viem, kam pesz nogo moli. Ich verstehe die Heimlichkeit. (Heimlichkeit, 135. [jez viem . . .] Ich weisz das Geheimnis. (Noga, 527.) Prim. KŠ, 96 (Kdo ve, kam pes taco moli. . .). — Prim. F (1, 475), N (Hund), A (2, 1313): Da liegt der Hund begraben. Hinc illae lacrimae. n So kaker pesz inu mačka. Sie sind einander spinnefeind. (Spinnefeind, 291.) Prim. KŠ, 60 (Imata se kakor . .). — -F (1, 505), N (Kaze): Leben (hausen) wie Hund und Katze. Prim. N (Hund), A (2, 1518). n Njima gre vkup kaker mački inu pesu. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) Prim, zgornji pregovor, [pesu (t. j. pasu); koroška narečna oblika.] n En piane se preberne, kader se prekucni, Ein Vollsaufer bessert sich nicht. (Spl, 133, Vollsaufer, 408.) KŠ, 144 (Pijanec se spreobrne . ..). 24 Dr. Ivan Grafenauer. n Bo plačau, kader vrabel prosu. Er wird nie zahlen. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Bo plačau na šentjurov kup (t. j. ko bo kaj ob Sv. Jurju prodal). Gl. zgoraj. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Rakam žvižgati. Leeres Stroh dreschen. (Spl, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel Prim. N (Berg): Berg und Tal kommen nicht zusaminen, aber die Lente, occurrunt homines, nequeunt occurrere montes. n Po planinah, gl. poplanineh. n Plave gosi, zelen pesz, kaker pet krav za en groš. (Unmbglichkeit, 358.) Prim. KŠ, 143 (samo sklep). gn Kar sviet ima zdai pokritu, bo črez malu vsem očitu. Nichts ist so klein gesponnen, was nicht bald kommt an die Sonnen. (Spinnen, 291.) Prim. KŠ, 77 (Kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse odkrito, oz. . . . bo kdaj vsem očito); 189 (Včeraj skrito, danes očito); 131 pokvarjeno (Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito). — Pri. A (Spinnen, 4, 589): Es ist nichts so klein (fein!) gesponnen, es kommt endlich an die Sonnen. Prim. J (Nix, 600): Sub nive quod tegitur, cum nix perit, omne videtur. Prov. metaphoricum. Lice gledeh jesi 27 ) svetec, Arje lepo tve deržanje; Z-nutra pak si merzek tepec, Dojde negda vsem na znanje. Kein Faden ist so rein (fein!) gesponnen, Er kommt endlich an die Sonnen. n Vse mačke so ponoči Černe. Alles kommt bei der Nacht schwarz vor. (Schvvarz, 273.) Prim. KŠ, 201 (Vse krave . . .), 147 (Ponoči je vsaka krava črna, oz. mavra). — N (Kuh): Nachts sind alle Kiihe schwarz, nocte latent mendae. Ovid. J (Menda): Nocte . . . Prov. Ovid. Po noči su vse krave Černe. Bei Nacht sind alle Katzen sclrvvarz. A (Schwarz, 4, 335); In der Nacht sind (scheinen) alle Katzen (Kiihe) sclrvvarz. n Poplanineh nu dolineh. Oben und unten aus. (Oben, 204.) KŠ, —. n Kaker si posteleš, taku boš ležau. Bettest du dir wohl, so liegst du wohl. (Betten, 48). Prim. KŠ, 71 (. . . boš postlal, . . . spal; — ... človek po¬ stelje, tako leži). — N (Betten): Bettest du dir wohl, so schlafst du wohl. F (1, 88), A (1, 854): Wie man sich bettet, so schlaft man. n Prei je, bulši je. Je eher, desto besser. (Je, 146.) KŠ, —. Prim. N (je): Je eher, je lieber. 27 ) V izvirniku »je fzi«. Gutsmannov besednjak... 25 n Ta perva obriest gre za duri siest. Die ersten Hunde ertrankt man gerne. (Hund, 144.) Prim. KŠ 156 (Prva sreča gre za peč sest; — Prvi dobiček ne gre v mošnjiček). n Rakam žvižgati. Leeres Stroh dreschen. (Spl, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel rakom žvižgat), 146 (Pojdi. . .) n Je sam sebi rokau zašivau. Er hat sich selbst geschadet. (Ermel, 91.) KŠ, —. Prim. N (Ermel): Suche einen andern, dem du die Liigen auf den Armel heftest. n Velik ropotic, ampak malu mele. Ein leerer Prahler. (Praler, 219.) Viele Worte, aber wenig darunter. (Wort, 449.) Prim. KŠ, 192 (Veliko ropo¬ tanja, zrnja pa nič). —■ N (Wort): Viele Worte, da nichts dahinter ist. — J (Parturio, 674): Montes parturient &c ac si diceres Hrustilovič jaki Momak, Neima nigder sebi para; A vu vojski verli junak Što je vubil? dva psa stara. Mancher prahlet wacker und ist doch nichts darhinter. n Ciel den mermra te ropotic. Er ist ein rechter Brummbar. (Brummen, 60.) KŠ, —. gn Kir se lohku roti, resnice ni. Wo man leicht schwort, ist keine Wahrheit. (Schworen, 276.) Prim. KŠ, 100 (Kjer se zelo roti, resnice ni), 92 (Kdor se vedno priduša, temu vest shujša), [kir = kateri, kdor.] g Na velki skak pride otročjak; vari se skaka, boš brez otročjaka. Vieler Tanz raubt den Kranz. (Tanz, 316/7. KŠ, —. [skak = ples; otročjak = nezakonski otrok (umetna beseda).] h Bi ne biu skrivavec, bi ne biu kradlovec. Wiire nicht der Hehler, ware kein Stehler. (Stehler, 299.) Prim. KŠ, 29 (Brez skrivavca ni kralca). — N (Hehler): Der Hehler ist so gut als der Stehler. — Prim. F (Hehlen, 1, 434): Der Hehler ist wie der Stehler, uterque fur, qui, invito Domino aufert et qui ablatum recipit; agentes et consentientes in causa furn pari poena digni sunt. Prim, s tem KŠ, 83: Kdor krajo skriva in hrani, naj se obesi tatu na desni strani. n Veči slava, kaker krava. Mehr Ruhm oder Geschrei als Wahrheit. (Ruhm, 238.) KŠ, —. Prim. F (Schreien, Geschrei, 2, 226), N (Geschrei), A (Ge¬ schrei, 2, 611): Viel Geschrei und wenig Wolle. Prim. KŠ, 192: Veliko krika, pa malo volne. Gl. zgoraj ropotec! n Gosta služba, riedka suknja. Wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen. (Spl, 132.) KŠ, 55 (Goste službe .. .). 26 Dr. Ivan Grafenauer. n Srnert ima koso, ne sekiro. Der Tod schont niemanden. (Tod, 323.) KŠ, 168. [Pomen: smrt kosi hitro kakor kosec, ne seka počasi kakor drvar.] n Smert te stare z’ koso pokosi, te mlade se samoistram vstreli. (Tod, 323.) Prim. KŠ, 168 (Smrt stare pokosi, mlade postreli). n Vigredni snežiči so žitni voučiči. Der Friihlingsschnee ist dem Getreide schadlich. (Vouzhizh, 560.) Prim. KŠ, 244, pokvarjeno (Vigredni snežiči so hišni volčiči), 220 (Sušca sneg je setvam kreg). n On ne bo k’ sodnemu dnu (dnevu) trobiu. Er wird nicht in ewige Zeiten leben. (Zeit, 457.) Prim. KŠ, 69, poslabšano (Kaj misliš, da boš do sod- njega dne trobental? .. ., da boš na sodnji dan kašo kuhal?). Prim. N (Tod): Fiir den Tod kein Kraut gewachsen ist. J (Lethum, 492): Non est leti fuga. Pers. Smerti ne moči vujti. (Mors, 575): Omnia sub leges, mors vocat atra suos. Ovid. Božanske su reči prave, Ak se hočeš ves odreti; Suprot smerti nega trave, Vujti nemreš, moraš vmreti. n On se bo še prei stegniu, kaker pride sodni den. Gl. zgoraj. (Zeit, 457.) KŠ, —. n Tečasz ga je paseu, da ga je spaseu. So lang hat er auf ihn Obacht ge- geben, bis er ihn ertappet hat. (Obacht, 204.) KŠ, —. n Kar sprosiš, z’miram nosiš, gl. Ne kradi. pr Sramožlivost je perjatela divičnosti. Die Schamhaftigkeit ist der Keusch- heit hold. (Schamhaftigkeit, 247.) Prim. KŠ, 170: Sramežljivost je temelj vseh čednosti. n Vela, kamer serce pela. Es gilt, wo das Herz hinzielt. (Spl, 133, Herz, 137.) Prim. KŠ, 210 (Že velja . . .). n Na rezpotjah sreča sedi. Wo Kreuz und Leiden, da ist Gott und wahres Gliick (pridigarska razlaga iz nem. Kreuzweg, a gotovo napačna). (Kreuz, 163.) Prim. KŠ, 171 (Sreča na razpotju sedi). n Sreča je opotočna. Das Gliick ist kugelrund, veranderlich. (Gliick, 120.) KŠ, 171. — N (Gliick): Das Gliick ist kugelrund, bald liegt man unten, bald oben [po staro: . . . bald liegt man oben und bald unt’ (rima!)] n Po srieni klasje pobirati. Sein Brot vergeblich suchen. (Srien, 547.) KŠ, — . n Struge ne pijem, kader kai drugega imam. Ich trinke kein Wasser, wenn ich etwas anderes habe, (Wasser, 421.) Prim, v drugem pomenu KŠ, 73 (Kala ne hodi pit, kader imaš čiste vode). n Mi je super kaker moji griehi. (Es) miszfallt mir sehr. (Misfallen, 185.) KŠ, —. Gutsmannov besednjak... 27 n [Hranjavec rezpraulauca naide:] Sparavec cerauca naide. Der Sparer findet den Zehrer. (Sparer, 288.) Druga polovica (nar. pregovor, prva polovica je Gutsmannov prevod): KS, — . Prim. J (Condus, 134): Condus quaerit Promum. Proverb. Vsaki skupec i deržiga ima Rasipavca svoga. (Promus, 790): Condus quaerit Promum. Prov. V. Condus ad finem. Apodosis. Vsaki skupec svoga blaga Imat mora rasipnika, Ki prefroba vse do traga, V-tudem bude njegva dika. Ti pak skupče, stradaj, žuli, Nit’ šta komu naj deliti; Nek’ tvoj terbuh z-žganci kruli, Jur če drug’ tva blaga vziti. n Tatouna mati ne vmerje. Es wird allzeit Diebe geben. (Diebisch, 67.) KŠ, — . n Taku trebi, kaker tern v’peti. Unnotig und schadlich. (Unnotig, 358.) Prim. KŠ, 149 (Potrebno je, . . .). n Za pervega, od mladusti, dokler se terta vije. Von Jugend. (Von, 408.) KŠ, — . Prim. J (A, 1., Puer, 809, Unguiculus, 1044): A pueritia, a pueris, a teneris unguiculis . . . Od mladosti, od mladih nog. n Dokler se terta vije. So lang man jung ist. (Terta, 555.) Gl. zgoraj. pr Enemu kožo vkrasti, hunemu črieule vboga jime dati. Fremden Weih- rauch Gott opfern. (Kosha, 512.) KŠ, —. Prim. J (Ludo, 517): Ludere alieno corio. Mart. Z tudem darežlivom biti. g Vtira je nesrečna bila, ker je mati me rodila. Ich bin im Unstern geboren. (Unstern, 360.) KŠ, ■ — . g Uradnik okradnik. Es ist kein Amt, das nicht henkenswert ware. (Beam- ter, 37.) Prim. KŠ, 189. — Prim. N (Amt): Eines rechtschaffenen Hirten Amt ist, die Schafe zu scheren, aber nicht zu schinden, boni pastoris est tondere pecus, non deglubare, Suet. [Besedo uradnik je G. šele sam iz¬ posodil od Slovakov (RDHV, 3, 166); zato bo rima, če ni že slovaška, pač njegova.] h Vuhu vleči. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, — . n Vušete podigovati. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, —. Prim. N (spitzen): Die Ohren spitzen, arrigere aures. J (Arrigo, 50): Aures arri- gere, Vuha podiči, verno poslušati. n Vušete poklopati. Die Ohren hangen lassen. (Ohr, 208.) KŠ, —. 28 Dr. Ivan Grafenauer. n Kedur ne vaga, je brez blaga. Wer nichts wagt, gewinnt nichts. (Wagen, 417.) KS, 86. — Prim. N (Wagen): Die nach groszen Dingen streben, miissen alles wagen; Wagen gewinnt, frisch gewagt ist halb gevvonnen; audentes fortuna iuvat, Verg. Fortes . . . Cie. n Vaša gnada kruha strada. Bedarftiger Edelmann. (Bediirfen, 38.) KŠ, 189. Prim. N (arm, diirftig): arm und dabei grosztuerisch, Salaco, -onis, Cie. n Keda vrana vrano piple? Eine Krahe beiszt der anderen die Augen nicht aus. (Krahe, 162, Selten 279.) Prim. KŠ, 78 (Kdaj vrana vrani skljuje oči), 196 (Vrana vrani ne izkljuje oči), 54 (Gospoda si oči ne izkljuje). — F (Krahe, 1, 542), A (3, 1745): Es hacket keine Krahe der andern die Augen aus. n Ona bi ga vzela, da bi si li raine oderte žene kožo na herbti nositi. Sie wiirde ihn nehmen, wenn er schon ein Weiberschinder ware. (Weiber- schinder, 427.) KŠ, —. [da bi si li = dasiravno bi.] n Zakon je heklenu vezilu. Die Ehe ist das starkste Band. (Ehe, 74.) KŠ, —. n Zamarnuvati, kakar bi v’eno ceklo stopiu. Plump reden. (Reden, 228.) KŠ, —. [cekla (caklja) gl. to iztočnico.] n Zarečen kruh se rad rieže. Versagtes Brot laszt sieh gerne schneiden. (Ver- sagen, 391.) Prim. KŠ, 204 (Zarečenega kruha veliko se sne). pr Dušo per telesi zatožiti. Einen beim unrechten Richter verklagen. (Ver- klagen, 383) KŠ, —. n Ziale predajati, prudati. Schauen wie eine Kuh in ein neues Tor. (Spl, 133.) KŠ, —. n Zima bo barala, kai smo po leti delali. Fiir den Winter musz man sorgen. (Winter, 443.) Prim. KŠ 173 (Starost vpraša: Kaj si delal v mladosti). n Žalost kosti lomi. Die Traurigkeit entkraftet. (Traurigkeit, 326.) KŠ, —. gn Telku pomaga žlahta, koliku stara plahta. Die Freunde (sorodniki) helfen wenig. (Plahta, 533.) Prim. KŠ, 211 (Žlahta je raztrgana plahta). n Cerneiši koker žužou. Uberaus schwarz. (Kienrusz, 155.) Prim. KŠ, po¬ kvarjeno: Crn ko kužek. [Žužel = žužek — saje v dimniku.] ZusammenfassuDg. Das Wbrterbuch von Gutsmann und dessen Sprichwbrtersammlung. Das Gutsmannsche Deutsch-windische Wbrterbuch 2 ) (1789) und seine Windische Sprachlehre 1 ) (1777) enthalten auch eine Anzalil Sprichwbrter. Die Frage nach ihrer Provenienz, ob urspriinglich slovvenisch oder dem Deutschen oder Lateinischen nachgebildet, rollt auch die Frage nach der Provenienz des G.-schen Wbrterbuches auf, die noch nicht zur Geniige klargesteilt ist. Prof. Dr. Anton Breznik hat in den Razprave des Društvo j PHILIPS' TECUNISC i RUNDSCHAU ,.A ' UNIUERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR 25054/2 020008363 ZA ČITALNICO