NOV ŠTUDIJSKI NAČRT ODDELKA ZA ETNOLOGIJO (IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO) FF Spremembe naslova Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti, predvsem pa seveda s tem v povezavi vsebinske spremembe učnega programa so sprožile med etnologi po institucijah in med samimi pedagoškimi delavci na oddelku veliko vzburjenost - mnenja so za in proti - bolj ali manj utemeljena; nekaj kar vodilnih etnologov pa se debati ni hotelo pridružiti, kar delno tudi osiromaši plodno razpravo. Kar je prispelo na temo o etnologiji in antropologiji v novem učnem načrtu - objavljamo! Filozofska fakulteta v Ljubljani Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Predmetnik za študijsko leto 1991/92 smer A - Predlog 5. 11. 1990 J. ieiniic Uvod v etnologijo in kulturno antropologijo Kultura in način življenja Slovencev L Etnologija Evrope I. Neevropska etnologija I. Politična in ekonomska antropologija Socialna psihologija Metodika Proseminar 2 p 2 p 2 p 2 p 2 p 2 p 2 p 1 P 2. letnik Zgodovina etnoloških In antropoloških teorij Kultura in način življenja Slovencev II, Etnologija Balkana (ali Jugoslavije) I. Etnologija Evrope II. Neevropska etnologija II. Izbirni predmet Metodika Izbirni seminar 2 v 2 s 2 p 2 p, s, t 2 p, s, t 2 p, s, t 2 p, s, t 1 P 3. letnik Kultura in način življenja Slovencev III. Etnologija Balkana (ali Jugoslavije) II. Neevropska etnologija III. Antropologija religije Komparativna mitologija Fol klor isti ka Zgodovina ln arhivi Izbirni seminar 2 p 2 p 2 p 2 v 2 s 2 p, s, t 2 p, s, t 2 p, s, t II 4. letnik Kultura in način življenja Slovencev IV. 2 p, s, t Etnologija Balkana (ali Jugoslavije) III. 2 p, s, t Neevropska etnologija IV. 2 p. s, t Etnoastronom ija 2 p Etnološka muzeologija 2 p Etnološko konservatorstvo 2 p Splošni seminar 2 p Diplomski seminar 2 s Filozofska fakulteta v Ljubljani Oddelek za etnologijo In kulturno antropologijo Predmetnik za študijsko leto 1901/92 smer A - Predlog 8. 11. 1990 1. letnik Uvod v etnologijo in kulturno antropologijo 2 p Kultura in način življenja Slovencev I. 2 p, t Etnologija Evrope I. 2 p Neevropska etnologija I. 2 p Politična in ekonomska antropologija 2 p Metodika In tehnike etnološkega raziskovalnega dela 2 p, t Socialna psihologija 2 p Proseminar (ali Vaje Iz metodike) 1 s 2. leinifc Zgodovina etnoloških in antropoloških teorij 2 p Kultura in način življenja Slovencev II. 2 p, s, t Etnologija Jugoslavije (ali Etnologija Balkana) I. 2 p, s, t Etnologija Evrope II. 2 p, s, t Neevropska etnologija II. 2 p, s, t Antropologija religije 2 p Folkloristlka 2 p, t Izbirni seminar 1 g 3. letnik Kultura in način življenja Slovencev III. 2 p, s, t Etnologija Jugoslavije (ali Etnologija Balkana) II. 2 p, s, t Neevropska etnologija III. 2 p, s. t Zgodovina in arhivi 2 p Komparativna mitologija 2 p Etnoastronom ija 2 p Muzeologfja in konservatorstvo 2 p Izbirni seminar 2 s 12 4. letnik Kultura in način življenja Slovencev IV. 2 P. s, t Etnologija Jugoslavije (ali Etnologija Balkana) III, 2 P. s, t Neevropska etnologija IV. 2 P. s t Etnološka muzeologija 2 v, t Etnološko konservatorstvo 2 v Splošni seminar 1 s Diplomski seminar 2 s Izbirni predmet 2 p O NOVEM VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU Vzgojno! zobraževalni program na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je po svojih temeljnih izhodiščih povzet po programu, kakršnega izvajajo na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča. Za ta program je značilno, da učno (in raziskovalno) snov razvršča po geografskem, prostorskem načelu. Glavni poudarek je na nacionalni problematiki, zaLo je glavni predmet nacionalna {tj. hrvaška oziroma slovenska) etnologija. Tematska obravnava, za katero je značilno, da predmet obravnave zajema po tematski sorodnosti in ne po regionalni bližini, je ob tem potisnjena nekoliko v ozadje. Snov v predmetniku je razdeljena po svoji regionalni bližini, tako da v okviru posameznih regionalnih etnologij skuša zajeti in prezentlrati celoten način življenja in kulturo določene populacije na obravnavanem področju. Ker Je pri takšni prezentaciji poudarek na kompleksnosti, je možnost primerjave posameznih elementov kulture v različnih družbenih skupnostih manjša, tako da gre kompleksnost obravnave lahko na račun poglobljenosti obravnave. Tako se namreč slušatelji celovito seznanijo s kulturo in načinom življenja določene družbene skupnosti (kolikor je seveda to mogoče doseči, kadar je na primer za etnologijo Amerike na voljo en semester!), vendar na račun tematske poglobljenosti in primerjalne analize, kar je prvi pogoj za znanstveno obravnavo in kritično razmišljanje. Ker je primerjava v znanosti o kulturi in človeku conditio sine quo non vsake znanstvene asplracije, se tematski razpored učne snovi po oddelkih za antropologijo oziroma etnologijo na evropskih univerzah vse bolj uveljavlja tudi v državah Vzhodne Evrope, medtem ko Je na vzhodnoevropskih univerzah že dolgo prevladujoča. Vzporedno z razvojem stroke se tematski pristop vse bolj uveljavlja tudi pri nas v Jugoslaviji, zlasti v predmetniku Odelenja za etnologiju i kulturnu antropologiju na Filozofski fakulteti v Beogradu, kjer je že uveljavljeno tematsko načelo o razporeditvi učne snovi. Takšno načelo se je zadnja leta uveljavljalo tudi na našem oddelku. Razvoj stroke, zlasti sodobne teoretske in konceptualne rešitve, ki so se porajale in izoblikovale ob poglobljenih teoretskih razpravah znotraj stroke in v kate- 13