Podjetništvo Ptuj • Svoja vrata na Mestnem trgu zaprla tudi Loterija Slovenije O Stran 5 V središču Podravje • Sindikat ZVIZ Sonce Slovenije proti maskam in i I i Štajerski Ptuj, torek, 31. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 67 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga Podravje • Posledice koronakrize: če želite delati v gostinstvu, lahko izbirate delodajalca Najbolj iskani so izkušeni in prijazni natakarji Napovedi, da bo koronakriza spremenila razmerja in trende na trgu dela, so se uresničile. Dolgotrajnost ukrepov se zlasti pozna v gostinstvu, saj so mnogi, ki so delali v tej panogi, v času zaprtja poiskali druge službe. Nazaj v 521% orodne ^ttbavne j lasbe Ptuj 2021 RADIOPTUJ ,89,80 98,2»104,3 www.radio-ptuj.si gostinstvo ne želijo. Več na strani 3. Aktualno Ptujska tržnica • Voda in elektrika nikakor ne gresta v skupni jašek O Stran 3 Politika Destrnik • Društvu upokojencev dovolj kreganje, izvolili novega predsednika O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Pakirano sadje in zelenjava v trgovinah prevladujeta, a sta dražja O Stran 6 Kronika Spodnje Podravje • Nevarne šolske poti, dodatna grožnja odprta gradbišča O Stran 32 PPT ■■ " f, ; . ■ . . mMrnwmmmm& Aktualno • Novo šolsko leto v znamenju zaščitnih mask in ukrepov »A - F,NALE 7. SEZONE Spodnje Podravje • Prihodki zdravstvenih ustanov zrasli za skoraj 60 odstotkov - a. I OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO flB ll^arodno flfe Zabavne ^^ © "asbe lasbe PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Četrtek, 2. septembra 2021 ob 15.00 uri Sta) ierstó fgDflflft Ptuj 2021 ^ UHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI M Petek, 3. septembra 2021 f| W ob 19.30 uri Mm Kmll\\ Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 31. avgusta 2021 Slovenija • Dodatni denar za promocijo cepljenja Promotor za polom dobil še nagrado Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je z vodjo neuspešne kampanje za podporo cepljenja Edvardom Kadičem sklenil dodatni aneks v vrednosti 3.275 evrov. Čeprav je Slovenija po preceplje-nosti prebivalstva na repu EU, je Ukom Edvardu Kadiču, čigar kampanja očitno ni bila prav uspešna, namenil dodaten denar. Foto: M24 Edvard Kadič je z uradom za komuniciranje podpisal aneks v vrednosti 3.275 evrov Vodja Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija je v drugi polovici februarja s Kadičem podpisal pogodbo za »izvedbo komunikacijskih storitev v pripravi in izvedbi komunikacijske podpore projektu cepljenja proti covidu-19«, na podlagi katere je Kadič za promocijo cepljenja prejel 11.500 evrov. Najprej visoki, potem vse nižji cilji precepljenosti Velja spomniti, da so predstavniki vlade kmalu po novem letu kot cilj navajali najmanj 6o-odstotno precepljenost prebivalstva do konca junija. »Slovenija ne pristaja na cilj EU, da do poletja cepimo samo 50 % odraslih prebivalcev. Slovenija zahteva vsaj 70-odstotno precepljenost. Če EU tega ni sposobna narediti, ni vredna tega imena,« je marca na twitterju zapisal Jelko Kacin, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator logističnega dela akcije množičnega cepljenja. Bolj ko se je bližalo poletje, nižje je bil zastavljeni cilj. Ob začetku poletja se je govorilo le še o polovici odrasle populacije, med cepljene, torej zaščitene, pa so pristojni šteli tudi prebolevnike. Slovenija je še danes, slaba dva meseca po tem roku, precej pod 50-odstotno precepljenostjo, po zadnjih podatkih NIJZ je vse odmerke cepiva do zdaj prejelo 42,2 % vseh prebivalcev. Kljub očitnemu neuspehu Kacina in Kadiča pa je Ukom strokovnjaku za govorico telesa namenil dodatna sredstva. Kadiču letos skupaj 14.770 evrov Iz javno objavljene pogodbe med uradom in Kadičem je razvidna vrednost posla, 11.500 evrov, medtem ko je slednji letos od Uko-ma na svoj račun prejel skupno 14.775 evrov, je razvidno iz spletne aplikacije Erar. Podkonto vseh nakazil Ukoma je »neposredno komuniciranje vlade z javnostjo in vladne informacijske kampanje«. Edvarda Kadiča smo zato povprašali, ali je z vladnim uradom sklenil novo pogodbo oziroma zakaj mu je Ukom nakazal 3.275 evrov več Foto: M24 O nagradah za promocijo odloča direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija. od vrednosti pogodbe. »Tega ne mislim komentirati, obrnite se na Ukom,« je odvrnil v telefonskem pogovoru. Ob tem je sicer dodal, da je zaradi izvedbe »še enega projekta« junija podpisal aneks k pogodbi. Ob porazno počasnem trendu naraščanja števila precepljenih je torej Ukom s Kadičem sklenil aneks, a Kadič njegove vsebine ni želel razkriti. Obrnili smo se še na Ukom. »Ker so se junija komunikacijske aktivnosti nadaljevale s projektom promocije cepljenja s pozitivnimi sporočili prek deljenja vstopnic za koncerte na radijskih postajah, je bil z gospodom Kadičem sklenjen še aneks k pogodbi, zaradi slednjega se je skupna vrednost pogodbe povečala,« so navedli. Ob tem so dodali, da so vse informacije o sodelovanju s Kadičem objavljene na vladni spletni strani, a so do konca minulega tedna na njej navedeni le štirje plačani računi, čeprav jih je Ukom Kadiču plačal že enajst. Strankarska konkurenca Na Ukomov razpis za promocijo cepljenja so se sicer v začetku leta prijavili trije pravni subjekti. Poleg Kadiča je za projekt kandidiral tudi njegov nekdanji sodelavec s strankarske televizije Nova24 Luka Perš. Gre za novinarja, ki je leta 2014 kandidiral za župana Murske Sobote in prejel 1,61 odstotka glasov. Na razpis se je prijavilo še podjetje Signatum, ki je v lasti občinskega svetnika SDS na Grosupljem, Mihaela Hočevarja. Slednji je bil med drugim eno leto izvršni direktor televizije Nova24TV. Mihael Korsika Spodnje Podravje • Učenci se po počitnicah vračajo v šolske klopi Novo šolsko leto v znamenju zaščitnih mask Po dveh mesecih počitnic se jutri znova odpirajo šolske ustanove. Šolarji bodo med zaostrenimi zdravstvenimi ukrepi polni upanja zakorakali med šolske klopi. Po zagotovilih ravnateljev Spodnjega Podravja so na novo šolsko leto dobro pripravljeni. Pouk v osnovnih šolah bo jutri stekel po modelu B, ki v celoti omogoča delo v šoli z manjšimi prilagoditvami (vzdrževanje higienskega režima ter izvajanje preventivnih ukrepov). Ena izmed njih je nošenje mask v vseh skupnih prostorih šole; učenci od vključno šestega razreda naprej jo bodo morali nositi tudi pri pouku. Sedmošolci, osmošolci in devetošolci imajo možnost prostovoljnega samotestiranja, za učitelje pa velja pogoj PCT. Starši prvošolckov lahko jutri koristijo plačan dopust. otroka v šolo na prvi šolski dan. Ta bo že drugo leto zapored pripadal vsem zaposlenim staršem, tudi tistim v zasebnem sektorju. Zaposlenim v javnem sektorju je namreč dodaten dan plačane odsotnosti za to pripadal že prej. Morajo pa starši za plačan dopust zaprositi delodajalca in predložiti dokazilo. To pravico odreja novela zakona o delovnih razmerjih, ki je v veljavi od leta 2020. Pred desetimi leti je začelo število otrok v osnovnih šolah naraščati Po podatkih Statističnega urada RS je v šolskem letu 1991/92 osnovne šole v Sloveniji obiskovalo 225.021 otrok. Po tem letuje število osnovnošolcev upadalo, in sicer do leta 2010/11, ko je doseglo najnižjo točko: 161.131 (skoraj 30 odstotkov manj). Od leta 2011/12 je spet postopno naraščalo. V šolskem letu 2020/21 je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vpisanih 193.158 otrok ali skoraj 3.000 več kot v letu prej in 17 odstotkov več kot v šolskem letu 2010/11, ko je bilo vpisanih najmanj. Foto: CG Osnovne šole bodo poskrbele za nemoten šolski prevoz učencev, jutranje in popoldansko varstvo ter izvajanje neobveznih izbirnih predmetov. Pri slednjih so združeni učenci različnih oddelkov, zato bo v teh primerih treba vzdrževati ustrezno razdaljo. Malica bo potekala v učilnici, za kosilo pa bo določen urnik oz. število učencev, ki so lahko istočasno v jedilnici. Ob upoštevanju priporočil NIJZ se lahko zaenkrat še izvajajo vse dejavnosti in programi, vključno z dnevi dejavnosti, šolo v naravi in plavalnimi tečaji. V celotni Sloveniji bo jutri v šolo vstopilo 193.116 učencev, šolsko torbo si jih bo prvič na rame nadelo 21.123, kar je 377 otrok manj kot v preteklem šolskem letu. Po podatkih Statističnega urada RS je pred tridesetimi leti v prvi razred osnovne šole vstopilo 26.314. Otroci v osnovno šolo vstopajo pri šestih letih, čedalje več pa je takih, ki iz različnih razlogov začnejo obiskovati šolo kasneje kot njihovi vrstniki, pred petimi leti je bilo med prvošol-ci skoraj 8 odstotkov sedemletni-kov, v šolskem letu 2020/2021 pa že 12,5 odstotkov. Jutri lahko starši prvošolcev koristijo dopust Oba starša prvošolcev bosta lahko jutri koristila dodaten dan plačanega dopusta za spremstvo Ob poslabšanju epidemiološke slike šolanje po modelu C Če se bo epidemiološka slika po 6. septembru poslabšala, kar sicer napoveduje stroka, se bo šolanje nadaljevalo po modelu C. Ta zaradi prostorskih oziroma kadrovskih po- gojev predvideva, da ni več mogoče izvajati pouka za vse učence v šoli oziroma v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Po tem modelu se bodo učenci od 1. do vključno 5. ter 9. razreda izobraževali v šoli, učenci od 6. do 8. razreda pa na daljavo. Omogočeno bi bilo tudi izvaja- nje dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami in po potrebi individualne dodatne strokovne pomoči za učence vseh razredov oziroma dopolnilni pouk za vse tiste učence, ki ga nujno potrebujejo. Estera Korošec Kako bo prvi šolski dan potekal po osnovnih šolah Na OŠ Hajdina po besedah ravnatelja Mitje Vidoviča pričakujejo novo šolsko leto z velikim optimizmom. »Veseli smo, da nam model B omogoča delo v šoli. Tudi na epidemijo smo dobro pripravljeni, imamo sprejete vse potrebne protokole (zračenje, prilagojen hišni red...), naši zaposleni zadostujejo pogoju PCT,«je povedal Vidovič. Učenci OŠ Žetale se bodo jutri v primeru lepega vremena zbrali na dvorišču, kjer jih bo nagovorila ravnateljica Silvestra Klemenčič, nato pa se bodo razporedili po matičnih učilnicah. Letos bo žetalsko osnovno šolo obiskovalo 95 otrok, v prvem razredu jih bo 10. V Markovcih bo jutri prvič v šolske klopi sedlo 54 otrok, kar je 14 več kot leto pred tem. V Osnovni šoli Podlehnik pa bodo jutri prvič pozdravili 14 prvošolčkov. Osnovno šolo v Majšperku je v lanskem šolskem letu na matični šoli in obeh podružnicah obiskovalo 342 otrok. Tudi jeseni ta številka ne bo bistveno manjša. Šolske klopi bo na matični šoli v Majšperku prvič prestopilo 20 otrok, na podružnici na Ptujski Gori 11, v Stopercah pa samo trije. V osnovnih šolah so pripravljeni na morebitno poslabšanje epidemioloških razmer in uvedbe modela C. Ptuj • Izbrani izvajalec je Cestno podjetje Ptuj Začetek obnove Slovenskogoriške ceste Več kot 10 let so dolga prizadevanja Mestne občine Ptuj za nadaljevanje del na Slovenskogoriški cesti. Skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) so končno uspeli izbranega izvajalca, Cestno podjetje Ptuj, uvesti v delo. Stroji se bodo pognali že kmalu. Marca letos je DRSI objavila raz- bil pripravljen že pred petimi leti, pis za izbiro izvajalca za tretjo eta- zdaj pa je končno zagotovljen tudi po Slovenskogoriške ceste. Ta bo denar za izvedbo. zajemala obnovo cestišča z izgra- Pogodbena vrednost investicije dnjo pločnika in javne razsvetljave znaša 1,3 milijona evrov. Pogodba v dolžini 456 metrov. Gre za del je bila sklenjena 13. avgusta letos, med domom krajanov Rogoznica izbrani izvajalec, Cestno podjetje in trgovino El-dar. Projekt je sicer Ptuj, pa ima za dokončanje del de- Foto: CG Terminski plan na občini še nimajo, upajo pa, da se bodo stroji pognali čim prej. set mesecev časa, kar pomeni, da ko se bodo stroji pognali. Točnega se morajo dela zaključiti do junija terminskega plana, kdaj bodo za- 2022. »Izvajalca smo minuli četrtek čeli delati, še nimamo,« so pojasnili uvedli v dela. Zelo smo veseli, da na ptujski občini. smo končno uspeli priti do točke, Dženana Kmetec torek • 31. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Posledice koronakrize: če želite delati v gostinstvu, lahko izbirate delodajalca Najbolj iskani so izkušeni in prijazni natakarji Napovedi, da bo koronakriza spremenila razmerja in trende na trgu dela, so se uresničile. Dolgotrajnost ukrepov se zlasti pozna v gostinstvu, saj so mnogi, ki so delali v tej panogi, v času zaprtja poiskali druge službe. Nazaj v gostinstvo ne želijo. Zdaj delo natakarjev, kuharjev, dostavljavcev itn. marsikje povečini opravlja priložnostni kader, kar se pogosto kaže v padcu kakovosti storitev. Kako težko je najti dobrega delavca, kažejo izkušnje mnogih gostincev, ki že mesece objavljajo oglase s ponudbami za delo, pa primernega -izkušenega in prijaznega - kadra kar ni. Številne ponudbe za delo v gostinstvu se to poletje vrstijo in ponavljajo, gostinci pa, kot da so v začaranem krogu. Medtem ko smo vajeni, da je bil predvsem za sezonsko delo zmeraj opazen velik porast povpraševanja po teh delavcih, je zdaj že konstanten problem najti kader v tej panogi. Koronakriza je spremenila marsikaj, to pritrjuje tudi Tomaž Žirovnik, direktor Zavoda za za- i TTijI i poslovanje območne službe Ptuj: »Seveda je koronakriza spremenila nekatera razmerja in trende na trgu dela. S trajanjem omejitvenih ukrepov pri poslovanju so nekatera podjetja iz dejavnosti, ki so bila v največji meri deležne omejitev, ali pa kar cele panoge močno prizadete. Vemo, kako je bilo na področju gostinstva, pa turizma, kulture, tudi prevoza oseb, še zlasti pa dejavnosti prireditev in srečanj (kongresne dejavnosti, simpoziji, množični dogodki ...), saj praktično več mesecev niso mogli izvajati svoje dejavnosti. Seveda so PKP ukrepi blažili nastajajočo situacijo, pa vendarle ne v polni meri. Dejstvo je, da ni enako, ali posluješ in delaš, ali se nekako v prilagojenih načinih delovanja prilagajaš spreminjajoči se situaciji in uveljavljaš del razlile v izgubi prihodkov.« Delodajalca lahko izbirate Kot ugotavlja Žirovnik, je v gostinstvu še zmeraj veliko povpraševanje po strokovnem ali vsaj izkušenem kadru: »Iščejo se kuhariji, pripravljavci hitre prehrane, pa natakarji, pomožno gostinsko osebje. Vsak, ki želi opravljati ta dela, lahko skoraj izbira med delodajalci. Kar nekaj je tudi zaposlitvenih oglasov, ki službo (redno ali kot študentsko delo) ponujajo dostavljavcem hrane. Povečanje dostave, kar je prav tako posledica epidemije, je prav tako eden izmed segmentov, kije močno spremenil način dela gostincev. Novonastalim razmeram so se morali prilagoditi, zdaj se pri izvedbi srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami.« Dobrega natakarja še zdaleč ni lahko najti. Mnogi s trebuhom za (boljšim in večjim) kruhom čez mejo Rešitev za mnoge, ki bi bili najbrž brezposelni, delno pa tudi problem z vidika pomanjkanja delovne sile v državi, je bližina Avstrije. Dejstvo je, da se mnogi raje zapeljejo čez mejo, saj so tam za enako delo praviloma veliko bolje plačani. To ne velja le za gostinstvo, pač pa tudi za mnoge druge panoge. Sočasno pa je pri nas precejšen priliv (tudi sezonskih) delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer je standard slabši kot v Sloveniji in so jim »naše« plače za zdaj zadovoljive. Čezmejna fluktuacija delovne sile torej predstavlja problem in rešitev številnih panog. Nekateri se ne bodo nikoli vrnili v gostinstvo Na ptujskem Zavodu za zaposlovanje opažajo zanimive trende. Po zaprtju številnih dejavnosti spomladi 2020 je najprej brezposelnost skokovito narastla, nato se je lani poleti situacija umirila, a dolgotrajnost omejitvenih ukrepov v jeseni 2020 in vse do konca pomladi 2021 se je poznala zlasti v gostinstvu. Žirovnik ugotavlja, da so se napovedi uresničile, v tej panogi je veliko izkušenega strokovnega kadra poiskalo priložnost za zaposlitev v drugih dejavnostih: »Sprva kot kratkotrajne, začasne rešitve za eksistenco, veliko pa jih je ostalo tudi trajneje in nekateri se prav verjetno več ne bodo vrnili v gostinstvo.« Prav to je razlog težav, s katerimi se zdaj srečujejo gostinci, ki so pri-morani malodane zaposliti vsakega, ki je sploh pripravljen poprijeti za delo. Ne glede na izkušnje, reference ... Zaradi vsega navedenega je trenutno v gostinstvu veliko sezonsko in začasno zaposlenega oziroma priložnostnega kadra. Že prej je veljalo, da je veliko študentskega dela, zdaj to marsikje celo prevladuje. Neizkušenost pa se nemalokrat izkaže v padcu kakovosti storitev. Na nekaterih področjih veliko novih zaposlitev Medtem ko se gostinci soočajo s težavami pri iskanju kadra, je na drugi strani v koronakrizi nekaj panog močno prosperiralo. Po podatkih ZRSZ OS Ptuj je veliko potreb na področju informacijske tehnologije, zelo dobro je kljub krizi delovala celotna prehrambna industrija, gradbeništvo, promet z nepremičninami, predelovalna industrija ... »Veliko dodatnih zaposlitev se je realiziralo na področju zdravstva, socialnega varstva, oskrbe starejših in nekaterih storitvenih dejavnostih,« še trende na trgu dela pojasnjuje Žirovnik. Statistični podatki kažejo, da smo julija letos v državi dosegli nižjo stopnjo brezposelnosti kot julija lani ali celo leta 2019. Registrirano brezposelnih je bilo 70.655 iskalcev zaposlitve, lani več kot 89.300 ljudi, leto poprej (pred epidemijo) pa je julija zaposlitev iskalo 71.850 ljudi. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Zakaj so na tržnici kar naprej težave z izpadi elektrike Voda in elektrika pač nikakor ne gresta v skupni jašek Bolj kot sam videz prenovljene tržnice, o katerem se mnenja krešejo že ves čas, je problematična njena funkcionalnost. Ob prenovi so očitno pozabili na preveč stvari. To zdaj ugotavljajo mnogi uporabniki, od branjevk, ki se pražijo na soncu brez primernih stojnic ali strehe, do organizatorjev prireditev. Velika težava pa je očitno tudi kakovost izvedbe nekaterih del; med njimi je tudi električna napeljava. Foto: ČG Napako so le delno odpravili, občina od izvajalca še vedno zahteva, da zagotovi celovito rešitev, da se takšne ali podobne težave ne bi ponovile. Minuli teden je mnoge Ptujča-ne presenetilo dejstvo, da ne kavarna in trgovina in ne sanitarije na ptujski tržnici ne delujejo. Kot je pojasnil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, so bile razlog za to težave z elektriko. Po besedah Hodnika so se te pojavile že večkrat, tudi za Ptujsko noč, a so jih začasno odpravili njihovi zaposleni: »Stanje pa je postajalo vse bolj resno in enostavno nismo upali tvegati in popravljati napake izvajalca na lastno pest. Objekt je še vedno pod garancijo, zato niti ne smemo posegati brez navodil lastnice tržnice, ptujske občine, ali izvajalca del. Voda je vdirala v električno omarico. Na te težave smo sicer opozarjali že večkrat.« Od izvajalca del zahtevajo odpravo napak Tržnica je bila več dni brez elektrike zaradi vdora vode v električno omarico. Izvajalec je s pomočjo Javnih služb Ptuj sicer urgentno izvedel začasno rešitev, celovito pa naj bi napako odpravili v najkrajšem možnem času. Občina namreč od izvajalca zahteva, da napake sanira. »Ob pojavu težav smo se najprej obrnili na nadzornika projekta, ki je kontaktiral izvajalsko podjetje. Po pregledu stanja na terenu je Macro5 na svoje stroške naročil odpravo napak, upam, da bo zdaj sanacija izvedena, kot je treba in da do tega ne bo več prihajalo. Ni pa dober znak, da je toliko težav na samem začetku. Ne gre niti več za porodne krče, tržnica obratuje kar nekaj časa. To bomo morali rešiti tako ali drugače. Za zdaj z nadzornikom in izvajalcem sodelujemo in odpravljamo napake. Če bi se kaj zalomilo, pa imamo bančno garancijo, ki bo unovčena po potrebi,« je povedala ptujska županja Nuška Gajšek. Zadeva se obravnava kot reklamacija, ki jo na svoje stroške rešuje izvajalec. Že ob prevzemu tržnice je bilo sicer možno slišati opozorila, da je nelogično in nevarno, da sta voda in elektrika položeni v skupnem kanalu v tleh. Tudi v kletnih prostorih očitno zadeve niso najbolje urejene. Hodnik namreč pravi, da ob nalivih večkrat zaliva prostore, v katerih je postavljena električna omarica. 6,2 milijona evrov vredna investicija je bila namenu predana konec leta 2019, to, da se po slabih dveh letih pojavljajo takšne težave, najbrž ni dober znak kakovosti izvedbe. Dženana Kmetec Začasna rešitev z začasno elektro omarico »Zadeve smo začasno uredili. Naši delavci so skupaj z dvema izvajalcema za Makro5 takoj začeli izvedbo začasne omarice in so na njo preklopili oba lokala, WC in zagotovili trifazni tok. Bo pa treba omarico v celoti zamenjati, jo nekoliko prestaviti, kar bo izvajal podizvajalec podjetja Makro5, kije v osnovi delal napeljavo,« je potek urgentne sanacije pojasnil Hodnik. Kdaj bo izvedena celovita sanacija in koliko bo stala, ne ve. 4 Štajerski Podravje torek • 31. avgusta 2021 Zavrč • Prireditve ob občinskem prazniku Niz kulturnih in športnih dogodkov Z letnim kinom na prostem seje v občini Zavrč začelo praznovanje 25. občinskega praznika. Turistično društvo Zavrč je namreč minuli petek organiziralo poletni kino na prostem na zelenici završkega gradu. Foto: Občina Zavrč Na završkem gradu tudi kino na prostem Domačini so s seboj prinesli odeje in stolčke ter uživali ob ogledu francoske komedije z naslovom Bog, le kaj smo zagrešili. Kot so sporočili organizatorji, so bili z obiskom več kot zadovoljni, završki grad pa se je znova pokazal kot odlična kulisa in več kot primeren prostor za tovrstne prireditve. Med drugim je bilo poskrbljeno tudi za brezplačne kokice. V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika bo naslednja večja prireditev v soboto, 18. septembra, na prostoru Športnega parka Zavrč. V organizaciji Društva mladih, Nogometne šole Zavrč, PGD Zavrč in drugih društev bo potekal Društveni dan z različnimi aktivnostmi. V tednu med 18. in 25. septembrom pa se bodo zvrstila odprtja novih pridobitev (kolesarnica, prenovljena in nova avtobusna postajališča, odprtje več moderniziranih cestnih odsekov, pločnika in javne razsvetljave v Hrastovcu). Med drugim pa občina Zavrč napoveduje še razstavo Evropa na našem pragu, večer ob publikaciji Dediščina Zavrča, Rimski tabor ter Večer vina in pesmi. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v soboto, 25. septembra, ko bo zbrane nagovoril tudi župan Slavko Pravdič. Na vseh dogodkih bo treba upoštevati aktualne ukrepe v povezavi z epidemiološko sliko. Estera Korošec Trnovska vas • Občinska nagrada za najboljše 200 evrov za »zlato« na maturi V Trnovski vasi že vse od leta 2013 finančno nagradijo zlate maturante iz svoje občine. Foto: SD Trnovski zlati maturanti so upravičeni do 200 evrov občinske nagrade. S tem jih želijo spodbuditi k uspešni nadaljnji poti izobraževanja in jim pri tem vsaj malce tudi pomagati. Občina Trnovska vas namreč ne podeljuje štipendij svojim dijakom in študentom, ampak se je odločila za enkratno nagrado za najboljše na zrelostnem izpitu. Upravičenec tako za »zlato« na maturi prejme znesek v višini 200 evrov bruto, a ne avtomatsko, saj mora to pravico uveljaviti s pisno vlogo na posebnem obrazcu, in sicer do 30. septembra za tekoče leto. Vlogi priloži kopijo spričevala, iz katerega izhaja, da je zlati maturant, in dokazilo, da je občan Trnovske vasi. V letošnjem proračunu so za zlate maturante zagotovili 700 evrov. Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik , za ¡OS in Android naprave { ^C™ % ŠT j Majšperk • Zadnja seja v znamenju 25. občinskega praznika Drobne želje svetnikov: od klopi do košnje trave Majšperški svetniki in svetnice so se konec avgusta v prvi vrsti zbrali z namenom, da potrdijo prejemnike občinskih priznanj. Sicer pa so svetniki ne glede na že nekoliko slavnostni pridih seje naslovili številne pobude. Foto: Estera Korošec Županja Darinka Fakin je svetnike povabila na številne dogodke ob praznovanju 25. občinskega praznika. Pri točki pobude in vprašanja se je tokrat oglasila večina svetnikov, vsak je imel kakšno prošnjo oz. težavo - nekaj se jih je nanašalo na vzdrževanje nekaterih cestnih odsekov. Ena izmed svetnic je predlagala, da bi na pokopališču Ptujska Gora postavili klopce, ki jih najbolj pogrešajo starejši občani. Županja Fakinova je zagotovila, da jih bodo postavili okoli skulpture, kar je predvideno v okviru letošnje prenove pokopališča. Majšperške mamice bi bile zelo vesele, da bi se pesek pod otroškimi igrali na Bregu nadomestil s čim primernejšim. Sanirati bi bilo treba tudi cesto do nogometnega igrišča v Majšperku, ki je v zelo slabem stanju. Na igrišču namreč pristaja helikopter, zato je še toliko pomembnejše, da je cesta do tja urejena. S tem se je strinjala tudi Fakinova, vendar je poudarila, da bo treba predhodno urediti lastniška razmerja na tem območju. Krajani Sestrž si želijo, da bi čim prej pokosili travo ob cesti, zaradi katere je ogrožena prometna varnost. »Tam, kjer še ni bilo pokošeno, bo to kmalu,« je zagotovila županja. Govorili so tudi o povečani gostoti prometa v poletni sezoni na relaciji Stoperce-Breg. Turisti jo uporabljajo zato, da bi se izognili gnečam na mejnem prehodu Gru-škovje. Vsi so se strinjali, da je ta cesta vedno bolj problematična. Ker gre za regionalno cesto, bodo pristojne pozvali, da bi v prihodnje na tem območju uredili vsaj pločnike. Občinska uprava bo vse pobude preučila in poskušala tiste, ki so v domeni občine, tudi uresničiti. Letos bodo podelili dve plaketi in tri priznanja Sicer pa se je občinski svet seznanil tudi s tem, da bodo na osrednji prireditvi podelili dve plaketi in tri priznanja najzaslužnejšim občanom občine. Med drugim jih je županja Darinka Fakin povabila na številne dogodke v okviru praznovanja, predvsem pa na odprtja številnih investicij, ki so jih uspešno končali. Minuli petek so slavnostno odprli javno pot Slape-Vuzem, v tem tednu pa bo še odprtje modernizirane ceste Slape-Muršek. V zaključni fazi je tudi obnova doma krajanov v Sestržah. Po besedah Fakinove je prav, da si svetniki tudi v živo ogledajo opravljeno delo letos. Med drugim je županja svetnike seznanila še s poročilom o realizaciji proračuna v prvem polletju letošnjega leta, s katerim je zadovoljna. Odhodki so bili planirani v višini 5,9 milijona evrov, od tega je bilo realiziranih 27,2 odstotka. Investicijski odhodki so načrtovani v višini 2,8 milijona evrov. Ker večina investicij še ni bila realiziranih v prvi polovici leta, je realizacija na dan 30. junij znašala 360.000 evrov. Svetniki so soglasno potrdili tudi zaključni račun za leto 2020, ki glede na ugotovitve članov nadzornega odbora ne vsebuje nepravilnosti, ki bi vsebinsko vplivale na izkazano premoženje občine. Estera Korošec Hajdina • Vsi oddelki v vrtcu in šoli polni Odprli bodo še dodatni oddelek vrtca Tako hajdinska šola kot vrtec sta polno zasedena. Čeprav so pred leti ob gradnji stavbe nekateri imeli pomisleke, ali naj bo sploh to samostojna šola ali podružnica, je danes jasno, da je bila sprejeta pravilna odločitev. V novem šolskem letu bodo zaradi velikega števila vpisanih otrok dodatno odprli nov oddelek. Foto: CG Hajdinčani imajo sladke skrbi, najbrž bodo morali širiti šolsko stavbo. Energetska sanacija Osnovne šole Hajdina je zaključena. Ravnatelj Mitja Vidovič pravi, da so izjemno veseli in da se izboljšave že poznajo. Nekoliko pa se je zaradi težav z dobavo materiala zavleklo urejanje mansarde. Novih prostorov s 1. septembrom še ne bodo mogli predati namenu, bodo pa kljub temu knjižnice, multimedij-ske učilnice in še ene novo urejene učilnice zelo veseli. Do teh prostorov v mansardi objekta bo vodilo tudi novozgrajeno dvigalo, ki bo prav tako zelo dobrodošla pridobitev. Zraven infrastrukturnih izboljšav pa se Hajdinčani veselijo tudi spodbudnih podatkov o vpisu. Zaradi velikega interesa bodo jeseni odprli dodatni vrtčevski oddelek. „Kraj se širi, prebivalcev je veliko, tudi otrok, zato so večje tudi potrebe po vpisu v šolo in vrtec. Nekaj otrok je najprej ostalo nesprejetih, zato smo skupaj z vodstvom občine, na čelu z županom Stanislavom Glažarjem, iskali rešitev, kako staršem pomagati. Odločili smo se za medletni vpis. Z 2. novembrom bomo odprli nov polovični oddelek in sprejeli najmlajše otroke, tiste, ki bodo do takrat dopolnili 11 mesecev. Prav je, da domačim ljudem damo možnost varstva v lokalnem okolju," pravi ravnatelj hajdinske šole, pod okrilje katere spada tudi vrtec. Prvega septembra je v vrtec Najdihojca na Hajdini vpisanih 132 otrok, novembra se jim bo pridružilo še dodatnih sedem. V najnižji starostni skupini bo tako letos skupaj 139 malčkov, glede na potrebe pa se bo oddelek še dodatno širil. Povsem možno je, da bo v nekaj mesecih povsem poln. Skupaj bo tako novembra že sedem in pol oddelkov vrtčevskih otrok. „Začasno smo preuredili eno učilnico v igralnico in tako zagotovili ustrezne prostorske pogoje. Vrtec je poln, česar smo zelo veseli," še dodaja hajdinski ravnatelj. Tudi v šoli bo v naslednjih letih več otrok. V šolskem letu 2022/2023 bodo prav tako morali odpreti dodaten oddelek. Prvega septembra letos bo v šolske klopi sedlo skupaj 288 otrok, 12 več kot v minulem šolskem letu. Razdeljeni bodo v 17 oddelkov. „Zaradi večanja potreb se z vodstvom občine pogovarjamo tudi o možnosti širitve prostorov vrtca, nato še šole. Na to temo že iščemo rešitve," še doda ravnatelj. Seveda so vse to sladke skrbi. Marsikje se namreč soočajo z velikimi težavami pri zapolnjevanju oddelkov tako šol kot vrtcev. Dženana Kmetec torek m 31. avgusta 2021 Podravje Štajerski S Ptuj • Mestni trg ostal še brez enega lokala Svoja vrata zaprla tudi Loterija Slovenije Mestni trg na Ptuju, ki so mu po obnovi in še pred njo zidali gradove v oblakih, kako bo zaradi svoje eminentnosti gostil vrhunske dogodke, da se bo na njem drenjalo ljudi, vse bolj sameva. Po zaprtju lokala Teta Frida v prostorih nekdanje kavarne Evropa, je vse manj obiskovalcev imela tudi poslovalnica Loterije Slovenije v prostorih Mestne hiše (Magistrata) na Mestnem trgu 1, kjer domuje tudi ptujska občinska vlada. V svoji 114-letni zgodovini, je tako vpisala še eno zgodbo, ki je šla v zgodovino. Na nek način eden najprepoznavnejših obrazov Loterije Slovenije na Ptuju, Irena Jevše-nak, je po 25 letih „delitve sreče" na tem naslovu dala slovo. Izpolnila je pogoje za upokojitev, delo bi sicer nadaljevala, a se je odločila, da ga ne bo. To pa predvsem zaradi tega, ker ni ljudi, ker je pretok na tem mestnem območju čedalje manjši. Tudi rajonski vodja Loterije Slovenije se je ob nedavnem obisku na Ptuju čudil, da je mesto tako prazno. Po 16. uri ljudi skorajda ni v mestu, tudi sam jih ni srečal. Tako je Loterija Slovenije svojo poslovalnico z odhodom Irene Jevšenak 27. avgusta dokončno zaprla. Vse iskalce sreče oz. igralce športnih iger pa pozvala, da obiščejo njihove druge poslovalnice oz. druge lokacije, kjer je mogoče izpolniti loto listke, srečke in podobno. Še vedno pa jih bodo lahko izpolnjevali oz. kupovali tudi na Mestnem trgu 1, v prostorih trafike, ki je na tem naslovu tudi že okrog sto let. Pred svojim odhodom je Irena Jevšenak svoje bogate izkušnje z dela na Loteriji Slovenije delila z Zvonko iz trafike, ki bo odslej "delila srečo" na tem naslovu. Vsaj začasno bo tako. Center mesta je vse bolj prazen, ljudi ni ... „Občutki ob odhodu so sicer dobri, rada bi še delala, a je center mesta iz leta v leto bolj prazen. Človek se upravičeno boji, kako bo naprej. Zaradi polnih pogojev za upokojitev sem se odločila, da je bolje, da preneham delati. Najprej sem delala v gostinstvu. Odlično je bilo, dokler so bili lokali še pod okriljem gostinstva Haloški biser. Nekaj časa sem nato še delala pri zasebnem gostincu, ki pa je kmalu prenehal obratovati, tako sem čez noč pristala na Zavodu za zapo- slovanje. Kmalu pa so iskali nekoga, ki bi delal v Loteriji na Bregu. Poskusila sem, šlo je. Dodatna potrebna znanja pa sem pridobila še na izpopolnjevanju v Ljubljani. Ljudje, ki so me poznali že iz gostilne, so nato pogosto prihajali tudi v Loterijo na Bregu in nato v Loterijo na Mestni trg. Na nek način smo se povezali, stkali prijateljske vezi. Imela sem tudi srečo v rokah, kar nekaj ljudi sem osrečila. Tri sed-mice so padle na Bregu, ena v Rabelčji vasi. To so bili lepi dobitki, v tolarjih in evrih," je na svoj zadnji dan v Loteriji Slovenije na Mestnem trgu 1 povedala Irena Jevšenak. Tudi srečko je izpolnila za srečo za naprej. Novi lepi trenutki jo čakajo že kmalu, poročil se bo sin. Sicer pa ji dela doma, v gospodinjstvu, okrog hiše, na vrtu, zagotovo ne bo zmanjkalo. Če bo le zdravje, bo vse lepo še naprej, še pove Irena, ki je že od nekdaj rada delala z ljudmi. MG Foto: Črtomir Goznik Irena Jevšenak je v poslovalnici Loterije Slovenije na Mestnem trgu 1 delala 25 let. Foto: Črtomir Goznik Loterija Slovenije se je dokončno izselila 27. avgusta. Za igre na srečo pa je svoja vrata odprla sosednja trafika. 114 let ptujske Mestne hiše in njenih zgodb Ptujska mesta hiša je bila leta 2007 stara 100 let. Poslovanje v njej seje začelo 15. decembra leta 2007. Ob tej priložnosti je takratni župan Josef Ornig za 70 mestnih revežev namenil 550 kron. Sicer pa je njena postavitev stala 500.000 kron. Eden od glavnih razlogov za prekoračitev gradbenih stroškov pa je bil, da mora biti gradnja kakovostna, da bo stavbi zagotovila večstoletni obstoj. Nikoli pa ni bila namenjena samo upravi in politiki. Še pred II. svetovno vojno je v Mestni hiši živelo 11 družin in en posameznik. V njej je živel tudi zdravnik, ki je opravljal tudi nekatere naloge za zdravstveno varstvo. Doslej največ razprav glede novih stanovalcev oz. uporabnikov občinskih prostorov je bilo ob naselitvi Mobitela. V zadnjih letih pa so se na fasadi Mestne hiše in tudi na njenih stopnicah izživljali grafitarji in drugi nezadovoljneži. Nazadnje seje to dogajalo leta 2014. Sicer pa je ptujska Mestna hiša po svoji zunanjosti ena izmed najprivlačnejših za domače in tuje obiskovalce, vsaj po fotografijah. Izstopa pa tudi po svoji ocvetličenosti. Ptujčani pajo najpogosteje obiskujejo zaradi razstav, saj je postala tudi galerijski prostor za mnoge domače in tuje likovne ter druge ustvarjalce. Destrnik • Društvo upokojencev ima novo vodstvo Dovolj jim je bilo kregarije Destrniški upokojenci so na občnem zboru za novega predsednika izvolili Antona Severja z Drstelje. Podpredsednik je postal Ciril Koser, medtem ko bo funkcijo tajnika društva tudi prihodnja štiri leta opravljal Feliks Majerič. Volitve novega vodstva društva, ki šteje več kot 300 članov, pa same po sebi seveda ne bi bile nič posebnega, ne nazadnje je dosedanjemu potekel mandat, če se ne bi z njimi zaključilo tudi turbulentno obdobje, ki je med člani sprožalo veliko žalosti in slabe volje. Razlog za to je, kot smo že večkrat poročali, tičal v lastništvu večnamenskega rekreacijskega centra s kegljiščem v Janežovskem Vrhu 41d, ki so ga člani društva začeli udarniško graditi leta 2017, še v času županovanja Vladimirja Vindi-ša. Dela so se lotili z veliko navdušenja, opravili so nešteto prostovoljnih ur in darovali material, saj so bili prepričani, da gradijo nekaj svojega. S hladnim tušem jih je polila novica, da so bili zavedeni, da v resnici sploh niso lastniki objekta, ampak je to občina. »Brezplačna« najemnina Kegljišče tudi zaradi naknadno prizidanega nadstreška ni bilo v celoti legalizirano, zadeva je bila prijavljena inšpekciji, ki ga je nato za več mesecev zaprla. Upokojenci so bili razočarani, saj ga niso mogli uporabljati, hkrati pa tudi negotovi, ali bodo vanj sploh še smeli. Vse skupaj je dodatno začinil že tako ne najboljši odnos med dolgoletnim prvim občinskim upokojencem Brankom Goričanom in županom Francem Pukšičem, saj si na različnih bregovih stojita tudi v občinskem svetu, kjer je Go-ričan član opozicije. Pukšič je upokojencem obljubil, da bo izpeljal postopek legalizacije objekta, kar je tudi storil, vendar društvu ni podelil stavbne pravice do uporabe, kar so ti pričakovali, ampak jim je napovedal plačevanje najemnine ter celo objavil razpis za najem, iz katerega je izhajalo, da se lahko za prostor prijavi kdorkoli. To je zlasti razburilo Goričana, ki je odločno nasprotoval kakršnemukoli podpisu najemne pogodbe, tudi če bo ta nekaj let brezplačna. Ker bo njihov vložek, ta je bil ocenjen na 78.000 evrov, poračunan skozi »brezplačno« najemnino, torej po njegovem društvo na koncu ne bo več solastnik kegljišča. Branko Goričan ni več predsednik Društva upokojencev Sveti Urban - Destrnik. Destrniški upokojenci ne bodo več pogledovali nazaj; pozabili bodo na pretekle spore in se v miru veselili medsebojnega druženja. Goričanov odstop vzeli resno Kdo ima prav in kdo ne, kdo je koga oškodoval, kdo laže, zavaja in ne spoštuje zakonodaje, gre namreč za očitke, ki so leteli tako na občino kot na društvo, pa upokojencem očitno ni bilo več pomembno, saj so si zaželeli, da se vse skupaj neha. Slednjič so brez svojega predsednika Goričana, ki jim je zagrozil z odstopom, sprejeli županovo ponudbo o 20-letnem brezplačnem najemu večnamenskega prostora. Da je najemna pogodba nezakonita, trdi Goričan. »S Pukšičem sta jo podpisala podpredsednica Erika Maurič in tajnik Feliks Maje- rič, čeprav za to nista imela nobenega pooblastila, saj sem bil edini zakoniti zastopnik jaz, prav tako društvu nisem podal pisne odstopne izjave.« Na občnem zboru, ki sta ga vodila omenjena, sta v uvodu povedala, da sta Goričanove besede, da odstopa s položaja predsednika, vzela resno, pogodbo pa podpisala, da bo lahko društvo normalno uporabljalo večnamenski prostor. S tem ko je večina dvignila roko za novo vodstvo, so si tudi ostali upokojenci očitno želeli čimprej pozabiti na pretekle zaplete in spore, zapreti to poglavje in se v miru veseliti medsebojnega druženja. Senka Dreu Foto: ČG Foto: SD 6 Štajerski Kmetijstvo torek • 31. avgusta 2021 Podravje, Slovenija • Večji trgovci z več kot polovico pakirane ponudbe Pakirano sadje in zelenjava prevladujeta, a sta dražja Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) je v poletnih mesecih pri devetih najpomembnejših trgovcih v 31 trgovinah po Sloveniji preveril, koliko paradižnikov, paprik, kumar, korenja in jabolk je pakiranih, saj trgovci pogosto izpostavljajo ekološko ozaveščenost in skrb za okolje. Pri večjih trgovcih, kot so Hofer, Lidl, Spar in Mercator, je več kot polovica pridelkov pakirana, tako uvoženih kot slovenskih. Na drugi strani je vse sadje in zelenjava v trgovinah Kalček nepa-kirano, manj kot tretjina ga je pakiranega še v E. Leclercu. Najtežje se je pakiranim izdelkom izogniti v diskontih Hofer in Lidl, ki sta za delež pakiranega sadja in zelenjave prejela skupno oceno nezadovoljivo, a tudi pri največjih trgovcih Spar in Mercator je več kot polovica pridelkov pakirana. Malenkost bolje je pri E. Leclercu, kjer je problematična le ponudba pakiranega korenja in paradižnika. Korenje in paradižnik najpogosteje pakirana Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. V Lidlu, Hoferju, Mercatorju in Sparu je pakiranega paradižnika občutno več kot nepakiranega. Najpogosteje so pakirane bolj drobne sorte, kot je češnjev paradižnik. Med njimi tudi lokalno pridelan paradižnik Lušt iz Slovenije, ki je v več kot polovici primerov pakiran. Korenje je v primerjavi s pa- radižnikom manj občutljivo na poškodbe, zato preseneča, da je delež te vrtnine v (plastični) embalaži daleč največji. V Hoferju in Eurospinu se embalaži ne moremo izogniti, saj imajo v ponudbi zgolj pakirano korenje. V drugih trgovinah je pakirana vsaj polovica korenja v ponudbi. Izključno nepakirana jabolka so na voljo zgolj v Kalčku in E. Lecler-cu. Največ embalaže pa je spet pri Lidlu in Hoferju. Tudi pri papriki je stanje podobno: največ pakirane je v obeh omenjenih trgovinah. Nepakirana zelenjava je cenejša Primerjava cen med pakirano zelenajvo pokaže, da je nepakirana načeloma cenejša. To velja za kumare in papriko. Pri paprikah z izbiro nepakirane lahko prihranite tudi Delež slovenskih pridelkov 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% I # J? c y J ^ <¿> V pakirani Bnepakirani Tudi lokalni izdelki v nepotrebni embalaži Na MIPOR-ju so preverili tudi delež slovenskihjabolk, kumar, paprike, korenja in paradižnika. »Stopnja samooskrbe s temi pridelki je v Slovenji še vedno precej nizka, pridelamo namreč le dobro tretjino, zato ne preseneča, daje na policah veliko uvoženega sadja in zelenjave, največkrat iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav. Na policah pa se najdejo tudi pridelki iz bolj oddaljenih krajev, kot so jabolka Pink Lady iz Argentine oziroma Čila, ali paprike in korenje iz Maroka oziroma Izraela,« je izpostavila Nika Kremic z Zveze potoršnikov Slovenije in dodala:»Odvečni embalaži se boste ob odločitvi za slovenske pridelke najtežje izognili v Lidlu, največ nepakirane ponudbe slovenskih pridelkov pa je v Tušu.« Sicer pa je na trgosvkih policah največji delež slovenskih pridelkov (74 %) pri ponudbijabolk. Slovenske kumare predstavljajo malo manj kot polovico ponudbe, paradižnik pa tretjino. do dva evra na kilogram. Kilogram nepakiranega korenja je le za nekaj centov ugodnejši od pakiranega. Nepakiran paradižnik je na splošno cenejši, a ker so ravno manjše sorte običajno pakirane, je prava primerjava težja. Načre-loma pa je lahko pakiran češnjev paradižnik vse do dvakrat dražji od nepakiranega. Pri jabolkih je trend ravno obraten, saj so cenejša izbira jabolka pakirana v 2-kilogramske vreče. Sm (Vir: ZPS) Foto: ZPS 32. FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ OD 3. DO 5. SEPTEMBRA 2021 MED 8. IN 18. URO V MINORITSKEM SAMOSTANU PTUJ Kulinarično razvajanje v šotoru ter raznolika ponudba dobrot na stojnicah. Petek, 3. september 09.00 12.00 15.30 STROKOVNI POSVET: SLOVENSKA GOVEDINA V PREHRANI IN GASTRONOMIJI SLAVNOSTNA OTVORITEV 32. FESTIVALA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Uvodni nagovor dr. Jožeta Podgorška, ministra RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NASTOP UČENČEV ZAVODA ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE ACCORDART IZ STOJNCEV Sobota, 4. september 10.00-13.00 ZABAVNEDELAVNICEZA OTROKE Z BRATOMA MALEK 12.00 13.00 15.30 17.00 NASTOP SLOVENSKOGORISKEGA PIHALNEGA ORKESTRA KD "MOL" LENART PODELITEV PRIZNANJ ZA NAGRAJENE IZDELKE KONCERT VOKALNE SKUPINE IL DIVJI RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH VIN IN PODELITEV DIPLOM TER GLINENIH AMFOR Nedelja, 5. september 10.00 11.00 14.00 15.30 SVETA MASA V CERKVI SV. PETRA IN PAVLA PODELITEV PRIZNANJ ZA NAGRAJENE IZDELKE JAVNA RADIJSKA ODDAJA RADIA PTUJ »MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI« NASTOP KANTA VTORJA TADEJA VESENJAKA Z BENDOM 09.00-18.00 PRAZNIK SIRA PREDSTAVITEV STARODOBNIH TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE Festival V DOBROTE slovenskih kmetij Ptuj 2021 mh Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ_ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO torek • 31. avgusta 2021 Kmetijstvo Štajerski 7 Gornja Radgona • Vrata Agre so se zaprla Največji dosežek, da je sejem sploh bil Po letu dni prisilnega premora zaradi epidemije je organizatorjem uspelo v živo izpeljati 59. mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgoni. Foto:SD Agra 2021 ne bo štela ne po številu razstavljavcev, velikosti razstavnih prostorov ali številu obiskovalcev, ampak dejstvu, da je sploh bila. Že samo dejstvo, da so sploh spravili pod streho prvi večji sejem v državi od začetka koronakrize, predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec šteje za največji dosežek. »Letošnje Agre namreč ne bomo ocenjevali ne po številu razstavljavcev, velikosti razstavnih prostorov ali številu obiskovalcev. Sejem smo pripravili v težkih časih, a je Agra znova dokazala, da je veliko več kot le sejem.« Na njej se je predstavilo 1.100 razstavljavcev iz 29 držav, kar je precej manj kot leta 2019, ko jih je prišlo 1.850 iz 32 držav, a je to glede na trenutne razmere dobro, meni Erjavec. Spomnimo, da je poleg zdravstvene situacije le teden dni pred odprtjem Agre Združenje uvoznikov in proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike Slovenije napovedalo bojkot sodelovanja na sejmu, k temu pa naj bi pozivalo tudi ostale razstavljavce, kar so sicer kategorično zanikali, razlog pa naj bi bila zdravstvena situacija. Da se za tem v resnici skrivajo drugačni motivi, je prepričan Erjavec in namignil, da so v ozadju pravzaprav poskusi selitve Agre v Celje. Sicer pa se je tudi letos na Agri veliko dogajalo. Poleg razstav živali, najsodobnejše kmetijske tehnike, tokrat s poudarkom na gozdarski mehanizaciji, najboljših slovenskih živilskih blagovnih znamk in dobrot s kmetij si je 50.000 obiskovalcev lahko ogledalo tudi že tradicionalne vzorčne nasade kmetijskih in vrtičkarskih rastlin, vključno z medoviti-mi. V sklopu sejma je potekalo ocenjevanje kakovosti mlečnih, mesnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, medu in vin, dežela partnerica pa je bila tokrat Francija. Prav tako je bila pestra obsejemska dejavnost, saj je bila Agra tudi priložnost za številne strokovne posvete in okrogle mize na temo kmetijstva, ki jih je organiziralo bodisi kmetijsko ministrstvo bodisi kmetijske organizacije in izobraževalne inštitucije. Senka Dreu Podravje • Velika večina kmetic še vedno brez vseh socialnih pravic Ko moraš biti hvaležen za vsak par nogavic Kmetovanje velja za tradicionalno moško stvar, čeprav je jasno, da je na kmetiji še kako potrebna ženska roka. Kljub temu so kmetice še vedno (pre)pogosto pozabljene in odrinjene na rob, ne soodločajo pri vodenju domačega podjetja, kar kmetija v bistvu je, redke so socialno zavarovane in nimajo lastnih prihodkov. Čeprav nosijo veliko breme dela na kmetijah, kmetice ostajajo izrazito ranljiva skupina. Po statističnih podatkih 20 % slovenskih kmetij vodijo ženske. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, pravi, da so zgolj 4 % gospodaric do 40. leta starosti, torej žensk, ki so upravljavke kmetij in si plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Včasih so dobile državno penzijo »Ti podatki se razlikujejo glede na statistični model, a tudi če so številke v resnici kaj boljše, so še zmeraj daleč od zadovoljivih. Dejstvo je, da za kmečko žensko ni poskrbljeno in je običajno zadnja na kmetiji, ki bi jo socialno zavarovali, saj za njo nekako zmeraj zmanjka denarja. Seveda drži, da je plačevanje dvojnih prispevkov za neko manjšo kmetijo velik zalogaj, a moramo nekako poseči v zavest, da ljudje spoznajo, da lahko nekaj dobiš le, če nekaj tudi vložiš.« Včasih so »upokojene« kmetice dobile vsaj državno penzijo, dodaja, a je bila ta kasneje ukinjena. »Saj ni bilo bogve kaj, je pa bil neki denar, ki je bil samo njihov.« Zaprta v sobi z enim obrokom na dan »Ženske so zdaj še več doma, njihove težave so zaprte med štirimi stenami, pogosto se o njih nimajo na koga obrniti, saj so družinski odnosi napeti. Poslušam grozljive zgodbe o zlorabah in trpljenju, zadnja se me je dotaknila tista o 81-letni gospe, ki je vse življenje garala, na stara leta pa ostala brez vsega, zaprta je v sobi in dobi le en obrok na dan.« Za spremembe na bolje je treba delati na obeh straneh: tako na strani države kot na spreminjanju miselnosti in ustaljenih vzorcev na samih kmetijah, je prepričana. »Dokler je vse v redu in se na kmetiji lepo razumejo, ni težav, a odnosi se spreminjajo, tu so generacijski prevzemi, prisoten je alkohol, precej je nasilja in posledično psihičnih težav. Zato moramo nekako poskrbeti za varstvo teh žensk in v prvi vrsti ovrednotiti njihovo delo.« Delo kmetice je treba ovrednotiti Kar seveda ni tako preprosto, dodaja Uletova, saj je meja med gospodinjskim in kmečkim delom tu precej zabrisana. »Če namreč ženska pometa dvorišče, to najbrž sodi h gospodinjskim opravilom, saj ta 'doletijo' vsako od nas, ki ima dvorišče, če pa dela na njivi, to spada pod njeno delo, to je njena služba, če hočete. Če njeni otroci ne hodijo v vrtec, ker je mama pač doma, je tudi to njeno delo, njena služba. Veliko jih je zadolženih za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, čeprav niso nosilke, torej v bistvu one zaslužijo, denar pa gre v skupno ali moževo blagajno. In mora potem prositi in biti hvaležna za vsak par nogavic. Šele ko bodo ta razmerja jasno določena, bo mogoče delati korake naprej. A je največ predvsem na ženskah samih, da se znajo postaviti zase, da si izborijo svoj položaj in dobijo svoj denar. Tako bodo lahko bolj samozavestne pa tudi samostojne. Kaj sploh preostane ženski, ki ni zavarovana in živi v družini z nemogočimi odnosi? V takem primeru je precej bolj socialno ogrožena kot njen mož, kar je lahko velik problem ob družinskih nesoglasjih, ločitvah, menjavah generacij. Dokler je mlada, še ima možnost oditi, ko ostari, pa je na milost in nemilost prepuščena partnerju ali otrokom.« Same morajo ozavestiti svoje pravice Da se je država doslej bistveno premalo ukvarjala s položajem žensk na podeželju, meni Irena Ule, ki jo zlasti boli krivica, da lahko nekdo, ki ni nikdar delal, prejema socialno pomoč, kmetica, ki se je dobesedno iztrošila na kmetiji, pa ni upravičena do ničesar. Marca 2019 je bil sicer kot posvetovalni organ tedanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ustanovljen Svet za ženske na podeželju, ki ga vodita Vlasta Nussdorfer in Uletova. Dajejo predloge za izboljšanje položaja kmetic in delijo strokovna mnenja k ukrepom, tako kmetijskih kot tudi drugih politik, ki imajo vpliv na položaj žensk na podeželju. »A, kot rečeno, je pred nami še veliko dela, tako glede sistemsko--generacijskih rešitev za kmetice kot glede njihovega ozaveščanja. Pri čemer me zlasti skrbi usoda tistih, ki se ne vključujejo v naše aktivnosti.« Senka Dreu Foto: SM Podravje • Afriška prašičja kuga na madžarsko-slovenski meji Z ograjo proti vdoru okuženih divjih prašičev iz Madžarske V boju proti afriški prašičji kugi, kije pred pragom Slovenije, saj sosednja Madžarska dnevno beleži nove izbruhe pri divjih prašičih, so izredno pomembni preventivni ukrepi rejcev. Vendar pa je vprašanje, ali bodo zadostovali. Ker se bolezen prenaša z divjih na domače prašiče, so po besedah predsednika Slovenske zveze prašičerejcev Alojza Varge rejci na kmetijsko ministrstvo poslali apel, da bi na mejo postavili ograjo, a odgovora še niso dobili. Veterinarji so junija začeli pregledovati kmetijska gospodarstva, kjer imajo prašiče. Doslej so pregledali več kot 4.000 gospodarstev, jeseni bodo preglede še intenzivirali. Afriška prašičja kuga, ki prizadene divje in domače prašiče, je namreč izredno nalezljiva, zanjo pa ni cepiva. Prašičereja v Sloveniji je občutljiva panoga, pojav afriške prašičje kuge pri domačih prašičih bi lahko resno zamajal temelje tej dejavnosti. Učinkovit boj se lahko doseže s preventivnimi ukrepi, da so rejci pozorni na zdravstveno stanje živali in o tem pravočasno obvestijo veterinarja ter da izvajajo biovar-nostne ukrepe, kot so prepoved vstopa nepooblaščenim osebam, ustrezno ravnanje s krmo in uporaba zaščitne obleke, je pojasnil generalni direktor uprave za varno hrano Matjaž Guček. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga je izpostavil, da so rejci zelo dobro informirani o nevarnosti širjenja bolezni, a da bi bilo zaradi varnosti dobro postaviti ograjo na mejo. Ko je enkrat bolezen v čredi, sledijo namreč drastični ukrepi, obnova po bolezni pa je počasna. Po mnenju poznavalcev bi vdor afriške prašičje kuge v slovensko rejo pomenil celo bankrot za rejce domačih prašičev. Vsak posameznik, ki morebiti naleti na mrtvega divjega prašiča, naj to takoj javi pristojni lovski službi ali na intervencijsko številko, saj je kadaver lahko izvor okužbe. Prenos bolezni tudi s suhomesnatimi izdelki in klavnimi odpadki Lovci sicer imajo načrt upravljanja, prav tako so povečali odstrel divjih prašičev z 8.500 na 13.500 letno, lahko se ga poveča na 15.000 ali 16.000. Najhitreje se zgodi prenos iz gozda na kmetijsko gospodarstvo, če so rejci tudi lovci, zato se vodi posebna evidenca vstopa takih ljudi na lovišče. Ograja na meji po mnenju predsednika Lovske zveze Slovenije Lada Bradača je določen preventivni ukrep, a praksa kaže na to, da je prenos v naravnem okolju zelo počasen, najbolj nevaren je prenos s su-homesnatimi izdelki ali klavnimi odpadki. Da je bolezen velika nevarnost za celotno državo, ne le prašičerejo, rejca in agroživilsko panogo, je opozoril predsednik Združenja kmetijskih podjetij Branko Virag. V primeru pojava bolezni bo prekinjen promet z živalmi, tudi z mesom in izdelki, kar lahko ogrozi slovensko samooskrbo oz. pre-hransko varnost. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga so rejci zelo dobro informirani o nevarnosti širjenja bolezni. Sm, Sta Foto: APK 8 Štajerski V središču petek • 27. avgusta 2021 Spodnje Podravje • Prihodki največjih zdravstvenih ustanov v petih letih zrasli za skoraj 60 odstotkov Višje cene storitev, dodatni programi in zaposleni ter še Prihodki štirih največjih izvajalcev zdravstvenih storitev ptujsko-ormoškega območja so se v minulih petih letih skupno povišali za nekaj manj kot 60 odstotkov. Najvišjo rast prihodkov (po odstotkih) so zabeležili v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož, bila je 83-odsto-tna. V letu 2016 je ormoški ZD ustvaril 4,1, lani 7,5 milijona evrov prihodkov. Po obsegu denarja so najvišji priliv sredstev čutili v Splošni bolnišnici (SB) Ptuj, v petih letih so jim prihodki s 24 zrasli na 37,6 milijona evrov. Ptujska splošna bolnišnicaje tudi sicer največji javni zdravstveni zavod v spodnjepodravski regiji. V vseh štirih javnih zdravstvenih zavodih, SB Ptuj, ZD Ptuj in Ormož ter Psihiatrični bolnišnici (PB) Ormož, je bila rast prihodkov najin-tenzivnejša v letu 2020, razlog je prilagajanje in delo v covid razmerah. V SB Ptuj so v letu pred korono (2019) beležili 29,5 milijona evrov priliva, lani, ko je od marca naprej vladala epidemija, pa 37,6 milijona evrov. Direktorica Anica Užmah je povedala, da so razlogi za dodatnih sedem milijonov evrov prišli na račun zdravljenja covidnih bolnikov, povračila izplačanih dodatkov zaposlenim za delo v epidemiji, povračila sredstev za nakup medicinske opreme za obvladovanje epidemije in pokritja dela zapadlih obveznosti ministrstva za zdravje. V petletnem obdobju (2016-2020) so se prihodki SB Ptuj sicer povišali za 57 odstotkov oziroma 13,6 milijona evrov. Po pojasnilu Užmahove prihodki bolnišnice v zadnjih letih rastejo zaradi rasti cen zdravstvenih storitev, ki so Prihodki v obdobju 2016-2020, v evrih Zavod / Leto Rast 16-20 2016 2017 2018 2019 2020 Rast 19-20 ZD Ormož 83 % 4,1 4,5 5,2 5,7 7,5 31 % ZD Ptuj 65 % 9,3 9,4 10,1 11,8 15,4 31 % SB Ptuj 57 % 24 25,4 27,1 29,5 37,6 27 % PB Ormož 30 % 5,9 6 6,2 6,6 7,7 17 % jr Vir: Ajpes Zdravstvena domova Ptuj in Ormož ter ptujska splošna in ormoška psihiatrična bolnišnica so v minulem petletnem 2016 so vse štiri največje javne zdravstvene ustanove v regiji ustvarile 43,3 milijona evrov prihodkov, lani 68,2. Foto: Profimedia/M24 posledica dviga kalkulativnih elementov, predvsem stroškov plač. Naslednji razlog je večja realizacija storitev (več operacij, več specialističnih pregledov) in izvajanje zahtevnih posegov (oskrba težjih bolnikov, dvig SPP), kar omogoča pomembno izboljšana strokovna kadrovska zasedba na ključnih oddelkih. Poleg naštetega so v SB Ptuj izvedli še prestrukturiranje programov z namenom doseči čim večjo plačano realizacijo. ZD Ptuj v petih letih z dodatnimi 70 zaposlitvami Drugi največji javni zdravstveni zavod v regiji je ZD Ptuj. Lani so poslovali s 15,4 in predlani z 11,8 milijona evrov prihodkov. Enoletna rast priliva je 30-odstotna ali 3,6 milijona evrov. V poslovodstvu zavoda so navedli, da so višji prihodki v 2020 glede na predhodno leto predvsem na račun dodatkov za delo v času epidemije po kolektivni pogodbi in dodatkov v skladu z zakonom. Dodatni prihodki so bili enaki višjim stroškom (izplačila dodatkov zaposlenim). Dodali so, da so prihodke v lanskem letu povečali še z odprtjem novih delovišč, povezanih s korona epidemijo: PCR in hitra testiranja ter cepljenje proti covid-19. V petletnem obdobju so prihodki ptujskega zdravstvenega doma z 9,3 zrasli na 15,4 milijona FINALE 7. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Četrtek, 2. septembra 2021, ob 15. uri Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih radioPTUJ Štajerski radio cehe novi tednik m Perutnina Ptuj tostepoint* •i by IFF Telekom Invenije éfl% oculus Elektro Celje KLIMA PTOJ &®.e. OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS SAZAS jfATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI CINKARNA Spodnje Podravje • Sindikat ZVIZ Sonce Slovenije Med učitelji tudi taki, Konec julija letos je začel delovati nov sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ZVIZ Sonce Slovenije, ki ne zagovarja obveznega nošenja mask, prisilnega testiranja in cepljenja. Kot je povedala Polona Krobat, predsednica ZVIZ Sonce Slovenije, je bil sindikat ustanovljen z namenom zaščititi vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki naj bi se jim že dlje časa kršile osnovne pravice delavca. »Naš dolgoročni cilj je vrniti šole in vrtce strokovnjakom in ne odločitev prepuščati politiki, ki z realnim življenjem v ustanovah nima stika,« je povedala Krobatova. Z vsemi štirimi se bodo borili tudi proti temu, da bi kateri izmed zaposlenih izgubil zaposlitev, če bi zavrnil testiranje ali nošenje maske. Spomnimo, da lahko ravnatelji glede na navedbe šolskega ministrstva takega delavca v skrajnem primeru tudi odpustijo. »Vsi ukrepi, utemeljeni izključ- no z določbo 39. člena ZNB, so protiustavni, ker noben zakon ne določa ne dolžnosti nošenja obraznih mask in ne testiranja. Prav tako z uradnim razglasom o koncu epidemije pravno preneha stvarna podlaga za vse ukrepe, ki sicer temeljijo na že omenjenem členu. Zato se na tej podlagi vsi ukrepi, SILKEM Peticija v podporo ravnatelju Žureju V medijih je v teh dneh zaokrožila novica o Petru Žureju, ravnatelju OŠ Prebold, kije od šolskega ministrstva zahteval znanstvene dokaze o učinkovitosti ukrepov, o virusih kot povzročiteljih bolezni in učinkovitosti cepiv. Med drugim naj bi nasprotoval tudi tedenskim testiranjem na koronavirus. Zaradi vsega omenjenega mu grozi razrešitev z delovnega mesta. Po drugi strani pa ima Žurej veliko somišljenikov iz celotne Slovenije. V Skupnosti civilnih iniciativ in gibanj so začeli celo zbirati podpise pod peticijo v podporo ravnatelju Žureju ter vsem srčnim ravnateljem ter za normalizacijo šol, brez pogojevanja in PTC-pogoja. Peticijo je do danes podpisalo že več kot 18.000 ljudi. torek • 31. avgusta 2021 V središču Štajerski 9 korona bombončki obdobju beležili rast prihodkov v skupni višini blizu 25 milijonov evrov, kar pomeni okoli 58-odstotno povišanje. V letu evrov, kar pomeni 65 odstotkov. Direktorica zavoda Metka Petek Uhan je med pomembnejšimi razlogi za rast navedla pridobitev novih programov in širitev obstoječih, uspešno pridobljene projekte ter višje cene storitev. Novi programi ZD Ptuj so Center za duševno zdravje, v okviru katerega imajo center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ambulantno obravnavo v okviru centrov za duševno zdravje odraslih ter skupnostno psihiatrično obravnavo v okviru centrov za duševno zdravje odraslih. Med novimi programi so tudi dermatologija, antikoagulantna ambulanta, farmacevt svetovalec ter center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Dodatni oziroma razširjeni programi so fizioterapija, dežurna in patronažna služba ter splošne ambulante, kjer so širili tudi delovne skupine oziroma time. Nova projekta, ki so ju začeli v minulem obdobju, sta Sodobna oskrba starejših in Programi za izvajanje substitucijskega zdravljenja v mobilnih ambulantah. „S pridobivanjem novih in širitvijo obstoječih programov ter pridobitvijo specialistov se je povečevalo število zaposlenih. Konec leta 2016 nas je bilo v ZD Ptuj zaposlenih 206 sodelavcev, lani 263, letos junija pa že 276," je poudarila direktorica Petek Uhanova. V ZD Ormož 83-odstotna rast prihodkov ZD Ormož v minulih petih letih beleži 83-odstotno rast prihodkov, najvišjo med štirimi največjimi javnimi zdravstvenimi ustanovami v spodnjepodravski regiji. V letu 2016 so poslovali s prihodki v višini 4,1 milijona evrov, lani Foto: ČG so ti znašali 7,5 milijona evrov. Največ, za 1,8 milijona evrov, so zrasli v letu 2020. „Največja rast prihodkov izhaja iz pogodbe z ZZZS zaradi novih programov in širitve obstoječih, sredstev proračuna, ki se nanašajo na izpad programov zaradi epidemije v prvem valu, ter dodatnih aktivnosti v času epidemije glede na navodila ministrstva za zdravje in NIJZ,"je povedala direktorica Vlasta Zupanič Domanjko. Dodala je, daje ZD Ormož po nekajletnem pomanjkanju zdravnikov družinske medicine obremenitve zmanjšal s prihodom dveh specialistov in širitvijo mreže za dva tirna. „Smo tudi v postopku realizacije razrešitve kadrovske problematike na področju pediatrije in šolske medicine. Julija lani smo po upokojitvi koncesionarke po pogodbi z ZZZS pridobili en tim mladinskega zobozdravstva. Imamo tudi Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pokrivamo ormoško, lendavsko in ljutomersko območje. Pridobili smo tudi širitev kadrovskega normativa za regijski Center za duševno zdravje odraslih, prav tako za ormoško, lendavsko in ljutomersko območje. Novembra smo razširili tim farmacevta svetovalca, v decembru pa pridobili novo dejavnost v Otroško-šobkem dispanzerju - obravnavo za zmanjšanje ogroženosti zaradi debelosti in zmanjšanje telesne zmogljivosti. S pridobitvijo dodatnih programov, širitvijo skozi vsakoletne splošne dogovore in na podlagi arbitraž smo na vseh področjih delovanja (splošni zobozdravstveni funkcionalni in specialistični) v preteklih letih razširili obseg dejavnosti in tako izenačili pogoje prebivalcev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi s prebivalci ostale Slovenije." Zupanič Domanjkovaje dejala, da so se lanskoletni prihodki zavoda povišali tudi na račun izvajanja storitev, povezanih s koronavirusom, od povračila sredstev zaradi izpada opravljanja dejavnosti in pregledov do testiranj in cepljenja, pa tudi državnega povračila za izplačilo dodatkov zaposlenim. Nekaj denarja seje v blagajno zavoda steklo še iz manjših projektov, prodaje odsluženega reševalnega vozila in izterjave terjatev. Najmanj so se prihodki povišali ormoški psihiatriji Psihiatrična bolnišnica (PB) Ormož je v letu 2016 poslovala s 5,9 milijona evrov prihodkov, lani so ti znašali 7,7 milijona evrov. Rast prihodkov je bila 30-odstotna, kar je v primerjavi s preostalimi tremi zavodi v regiji skromna številka. Zdravstvenemu domu Ormož so se prihodki v enakem obdobju namreč zvišali za 83 odstotkov, ptujski bolnišnici za 57 in ptujskemu zdravstvenemu domu za 65 odstotkov. Tudi PB Ormož je v času epidemije beležila dodaten milijon evrov priliva. Direktor Andraž Jakelj je razložil, da so raz- logi za višje prihodke povračilo izplačanih dodatkov sodelavcem za delo v času korona epidemije, dvig cen zdravstvenih storitev in kritje izpada delovnega programa iz državnega proračuna zaradi onemogočenega rednega poslovanja zaradi obravnave covidnih bolnikov. Mojca Zemljarič Foto: CG ne zagovarja ukrepov aktualne vlade ki zavračajo testiranje in maske četudi jih pravni akti določajo kot "dolžnost", avtomatično spremenijo v nezavezujoča priporočila,« je izpostavila Krobatova. Krobatova: »Delavec, ki maske ne nosi in ni kužen, ne ogroža drugih ljudi.« V sindikatu SVIZ Sonce Slovenije upajo, da so ravnatelji sposobni kritičnega mišljenja ter poznajo zakonodajo. »Skozi leto in pol smo deležni zastraševanja politike in stroke, pogojevanja in groženj, kar je nedopustno. Delodajalec brez stvarno utemeljenih razlogov delavca ne more in ne sme prisiliti ne v redno ponavljanje zdravstvenih pregledov, ne v medicinske posege,« je pojasnila Krobatova in dodala, da delodajalec nikdar ne more iz tega naslova kaznovati delavca zaradi njegove »objektivne« odgovornosti za očitano ogrožanje zdravja in varnosti pri delu, če sam zavestno ni delovnega okolja opremil s sistemom za prezračevanje. Slednje je znanstveno utemeljeno edini učinkoviti ukrep za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Tudi nošenje mask je po mnenju novega sindikata pravno vprašanje: »Delavec, ki maske ne nosi in ni kužen, ne ogroža drugih ljudi. Kirurške maske, ki jih odreja delodajalec, ne ščitijo pred okužbo, ampak prej škodujejo zdravemu organizmu oziroma ga oslabijo.« Šolniki bolj naklonjeni samotestiranju Koliko pa sploh je zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki nasprotujejo trenutnim ukrepom aktualne politike (nošenje mask, redno testiranje)? Kot je izpostavila Majda Anželc, predsednica OO SVIZ Ptuj, je o teh številkah nehvaležno govoriti. V izobraževalnih zavodih se vsekakor pojavljajo posamezniki, ki nasprotujejo nošenju mask med poukom. »To je popolnoma razumljivo, saj predavati več ur skupaj z masko na obrazu res ni prijetno. Na šolsko ministrstvo smo zato naslovili prošnjo za iskanje drugih rešitev, vendar odziva ni bilo,« je pojasnila Anželčeva. Glede tedenskega testiranja pa je povedala, da ga šolniki na Ptujskem v veliki večini ne odklanjajo, se pa zavzemajo za samotestiranje, kar bi bilo veliko enostavnejše in prijaznejše. Prav tako svoje člane že od vsega začetka pozivajo k cepljenju, ki pa mora po mnenju Anže- lčeve ostati na prostovoljni bazi: »O posegih v svoje telo odloča vsak posameznik in za tem stojim tudi sama. Šolniki bomo naredili vse, da preprečimo širjenje okužb v šolskih prostorih. Se pa ob tem sprašujemo, ali je to dovolj. Izvajanje ukrepov sicer sprejemamo, se pa situacija zelo spremeni, ko učenci odidejo iz šole. Tukaj se pa naš vpliv zaključi in že naslednji dan smo lahko sami žrtve okužbe, tudi cepljeni, kot lahko vidimo in slišimo.« Estera Korošec SVIZ: Razočaranje bo veliko Novoustanovljeni sindikat ZVIZ Sonce seveda nikakor ni pogodu že obstoječemu, sicer izjemno močnemu šolskemu sindikatu SVIZ. Kakšno je stališče SVIZ-a do ZVIZ-a, pojasnjuje Sandi Modrijan: »ZVIZ v temelju ignorira znanstvene ugotovitve o epidemiji in prenosu okužb, zanika iz njih izpeljana priporočila stroke. Z zavajajočimi trditvami povzroča zmedo ter tudi škodo in zaposlenim obljublja stvari, kijih ne bo mogel uresničiti. Razočaranje bo veliko.« Novoustanovljeni sindikat ZVIZ Sonce Slovenije ne zagovarja obveznega nošenja mask in prisilnega testiranja. ZVIZ Sonce Slovenije: »Oseba, ki ne nosi obrazne maske, ni v prekršku.« Glede nošenja medicinskih mask sindikat ZVIZ Sonce Slovenije izpostavlja sodbo Višjega sodišča v Kopru, kije ugotovilo in potrdilo, da podzakonski akti, s katerimi je oblast zahtevala nošenje mask in prepovedala gibanje brez mask, niso bili izdani v okviru, ki ga določa zakon - 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Zato ravnanje v nasprotju s tem podzakonskim pravnim aktom ne pomeni prekrška. Podobno sodboje sprejelo tudi mariborsko višje sodišče. Po mnenju sindikata ZVIZ Sonce posledično nobena oseba, ki ne nosi obrazne maske, ne stori prekrška. Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. avgusta 2021 Lenart • Vrata odpira dom Svete Agate Prvih 24 stanovalcev se bo vselilo te dni Dom Svete Agate, ki so ga v Lenartu vzpostavili pred nekaj več kot letom dni, bo prve redne stanovalce sprejel v začetku septembra. Za zdaj se bo vanj vselilo 24 ljudi, saj bo del doma še vedno ostal prazen za potrebe rdeče cone za morebitne bolnike s covidom-19, je povedal direktor doma Zlatko Gričnik. Gre za dom za starejše s 70 posteljami, ki ga je lokalno zasebno podjetje uredilo v objektu nekdanjega hotela Črni les in ga priključilo obstoječemu lenarške-mu domu za starejše, ki sodi pod okrilje Nadškofijske karitas Maribor. Direktor Doma Lenart Gričnik pojasnjuje, da je bil objekt, ki so ga poimenovali Dom Svete Agate, doslej prazen, saj je služil kot rdeča cona za matično enoto. V začetku septembra pa ga bodo začeli postopno polniti. »V prvem tednu septembra bomo napolnili eno etažo. To pomeni dve skupini po 12 ljudi,« je povedal. Pojasnil je, da so čez poletje omogočili kandidatom oglede doma in opravili izbor, izvedli pa so tudi še zadnje potrebne zapo- slitve. Večino kadra so sicer izbrali že lani. Kmalu tudi dnevni center V sklopu objekta urejajo tudi dnevni center, kjer bodo lahko sprejemali dodatne ljudi v dnevno varstvo, možno bo tudi otroško varstvo. »Kmalu bomo zagnali tudi ta dva projekta. Namestiti je treba še zunanja igrala, ostalo pa je večinoma že končano,« je pojasnil direktor. Eno nadstropje, ki obsega 22 postelj, bo ostalo prazno in služilo kot rdeča cona za covid-19, tudi za matično enoto v Lenartu, kjer biva 220 stanovalcev. V njej so imeli nameščene bolnike v ob- dobju od novembra lani do januarja letos. Objekt Črni les je nekoč deloval kot motel in nato kot dom za starejše občane, a so ga bili takratni lastniki leta 2004 ob aferi zaradi domnevnega malomarnega zdravljenja in nege prisiljeni zapreti. Vrsto let prazen je na koncu pristal pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ga je nato na dražbi leta 2016 prodala lenarški družbi Žipo. Ta se je povezala z obstoječim domom za starejše Dom Lenart, ki sodi pod okrilje Nadškofijske karitas Maribor. Na razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz leta 2018 so pridobili koncesijo za 70 mest. sta Ormoško • Prenovljena knjižnica v OŠ Velika Nedelja < T ••• • • 1 1 • • V • Neurje jim je prineslo novo knjižnico Katastrofalno neurje, ki se je razbesnelo pred začetkom lanskega šolskega leta - konec avgusta 2020, ni prizaneslo niti stavbi OŠ Velika Nedelja. Vihar in močan naliv je odkril streho in voda je zalila tudi nekatere učilnice, zato so bili primorani celo začetek pouka premakniti za en teden. Močno poškodovanaje bila streha nad prostorom šolske knjižnice, kjer je voda zalila strop, poškodovane so bile tudi električne napeljave in tla. Knjige jim je na srečo še uspelo pravočasno pokriti z zaščitno folijo. »Dan po dogodku je bil pogled na knjižnico res zelo žalosten,« je povedal ravnatelj OŠ Velika Nedelja Stanislav Bezjak. Po razdejanju so jim na pomoč priskočili občina Ormož, Zavarovalnica Sava in podjetje MOS Servis iz Rogaške Slatine. Dela so začeli lansko jesen in jih končali v letošnjem januarju. Obnovljena sta bila streha in strop z vsemi inštalacijami, stene knjižnice pa so dobile svežo sončno barvo. Z drugačno postavitvijo knjižničnega gradiva je nekdanji prostor kljub majhnosti dobil novo, veliko svetlejšo in prijaznejšo podobo. »Omogočen je bil tudi nakup novega gradiva. Pridobili pa smo še udoben in prijeten bralni kotiček,« je še povedal ravnatelj. Šolska knjižnica vodi različne dejavnosti in projekte, ki pripomorejo k promociji branja. Eno takšnih je tekmovanje za Meškovo bralno priznanje, prej imenovano Bralno značko, ki jo dobijo učenci, ki preberejo določeno število knjig in vsebino uspešno predstavijo mentorjem. Letos so imeli na šoli kar 170 učencev, ki so si omenjeno priznanje prislužili. 11 učencev zaključnega razreda, ki so skozi vseh 9 let šolanja ostali zvesti bralci, je prejelo knjižno nagrado - zlati bralec. Knjižnica Foto: arhiv OŠ Šolska knjižnica v OŠ Velika Nedelja s prenovljenim prijetnim ambientom trenutno zajema okoli 9500 enot leposlovnega gradiva. vsako leto organizira tudi zaključno prireditev za vse pridne bralce s priznanji. Tudi tokrat so ob pouka prostem dnevu bili povabljeni na gledališko in filmsko predstavo na letno gledališče pri Veliki Nedelji. V velikonedeljski šolski knjižnici pa zraven omenjenega izvajajo še druge aktivnosti, kot so: bibliope-dagoške ure, ki jih izvajajo skupaj s posameznimi učitelji, bralne čajanke, pravljične ure, nagradni kvizi, medgeneracijsko branje, branje v sklopu podaljšanega bivanja in podobno. Darja Žganec Horvat Promocijsko sporočilo Celovito zdravje zaposlenih zagotavlja skrb tako za telesno kot duševno zdravje na delovnem mestu NARE zdravo in aktivno v prihodnost O PRIZMA Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI M EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Foto: CG V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) - Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je 9. 6. 2021 v spletni obliki potekala zaključna strokovna konferenca z naslovom »Dobro duševno zdravje zaposlenih - temelj dolgoročnega uspeha podjetij«. Namenjena je bila predvsem delodajalcem, managerjem, kadrovskim delavcem in predstavnikom strokovne javnosti, primerna pa tudi za vse ostale, ki jih tema zanima ali so tako ali drugače dejavni na tem področju. Govorniki na konferenci so bili strokovnjaki iz različnih področij, ki so predstavili svoj pogled in izkušnje s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdrav- ja zaposlenih ter obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Rezultati kažejo spodbudno sliko, a kličejo po aktivnem sodelovanju tudi vnaprej V uvodu konference so bile udeležencem predstavljene ključne aktivnosti in rezultati projekta NAPREJ, ki poteka že vse od oktobra 2017. Slednje lahko služijo kot pomemben okvir, katere aktivnosti je v procesu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih priporočljivo izvajati. O naraščanju deleža bolniškega dopusta, števila izgubljenih koledarskih dni in trajanju ene bolniške odsotnosti zaradi vedenjskih in duševnih motenj, strokovnjaki poročajo že leta, o tem smo lahko posluša- li že na uvodni konferenci projekta. Na zaključni strokovni konferenci so nam strokovnjaki predstavili še pomemben negativen vpliv, ki ga na duševno zdravje zaposlenih prinašajo epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe. Tako evropske kot slovenske raziskave kažejo, da se v času epidemije kaže več duševnih stisk in težav v duševnem zdravju med zaposlenimi, kar nakazuje tudi na to, da bi morali ravno v tem času omenjenemu področju posvečati še več pozornosti. Pozornost duševnemu zdravju posvečamo tudi s prepoznavanjem potreb delodajalcev na tem področju, zato so bili udeležencem konference predstavljeni tudi primerjalni rezultati začetne in zaključne vseslovenske raziskave med delodajalci s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih ter obvladovanja psihosocial-nih tveganj. Udeleženci konference so spoznali, da lahko le s celovitimi in sistematično zasnovanimi ukrepi poskrbimo, da bo delovno mesto varovalni dejavnik in ne dejavnik tveganja v duševnem zdravju zaposlenih. To lahko dosežemo z učinkovitim povezovanjem vseh deležnikov, saj tako zagotovimo hiter in učinkovit pretok informacij od strokovnjakov z omenjenega področja do deležnikov, ki potrebujejo operativno podporo pri oblikovanju konkretnih rešitev. Omenjeno je zagotavljal Program PSDT - celovita, sistematična in strokovno osnovana rešitev za delodajalce za lažje obvladovanje psiho-socialnih dejavnikov tveganja med zaposlenimi ter boljše ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, ki je bil v okviru projekta v trile- tnem obdobju implementiran v sedem pilotskih podjetij in katerega izsledki so bili prav tako predstavljeni udeležencem konference. Strokovnjaki vse bolj poudarjajo prepletenost telesnega in duševnega zdravja, zato so imeli udeleženci konference možnost spremljati in sočasno izvajati tudi dva aktivna odmora. Večja ozaveščenost in sodelovanje sta ključen korak pri učinkovitem naslavljanju duševnega zdravja zaposlenih Konferenca je medpodročno naslovila področje duševnega zdravja zaposlenih in ga predstavila skozi oči psihologov, zdravnikov, filozofov, strokovnjakov področja upravljanja s človeškimi viri, inženirjev za varnost in zdravje pri delu ter zdravnikov medicine dela. Vsi navedeni so udeležencem konference osvetlili pomembnost ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih skozi poudarjanje ozaveščenosti o duševnem zdravju, sodelovanja s strokovnjaki ob načrtovanju in izvajanju promocije duševnega zdravja na delovnem mestu ter zagotavljanje psihološke varnosti v organizacijah. Zaključno strokovno konferenco je pripravila nosilka projekta, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Celotno konferenco si lahko ogledate na spletni strani projekta www.naprej.eu, kjer lahko dostopa te tudi do drugih raznovrstnih uporabnih vsebin, ki vam lahko pomagajo pri ohranjanju in krepitvi vašega duševnega zdravja. torek • 31. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Lenart • Občine in njihovi turistični biseri Več babic - kilavo dete ... Kdaj bo občina Lenart okrog jezera Radehova uredila sprehajalno oziroma pohodniško pot, je na eni od zadnjih sej izpostavil svetnik Tilen Štefanec. Glede urejanja vodnih površin na svojem ozemlju občine nimajo nobenih pristojnosti; tako je tudi z jezerom Radehova v Lenartu. A ni prvi, ki je županu Janezu Krambergerju zastavil to vprašanje; pred časom se je za načrte v zvezi z okolico akumulacijskega jezera Radehova na potoku Globovnica zanimal tudi Maksimiljan Šuman. Župan je znova pojasnil zapletenost lastništva in pristojnosti v zvezi z jezerom. Občine z zvezanimi rokami »Za jezero je v glavnem zadolženo Ribiško društvo Pesnica Lenart, ki ima koncesijo za upravljanje, v enem delu tudi Turistično društvo Ra-dehova. S turističnim društvom dobro sodelujemo in jim pomagamo, kolikor nam to dovoljuje zakonodaja. Poskrbeli smo za zasaditev in postavili klopi. Največjo težavo namreč predstavljajo posegi v priobalni pas, ki je pravzaprav najbolj potreben ureditve, a ni v lasti občine, zato režijski obrat tudi ne skrbi zanj. Njegova lastnica je država, občina torej nima vzvodov, s katerimi bi lahko posegla v zadevo.« Čeprav si tako Lenartčani kot obiskovalci iz drugih občin že dolgo želijo urejene poti za sprehod okrog jezera Radehova, se jim želja očitno še dolgo ne bo uresničila. Vode v Sloveniji upravlja država, zato občine vodnih površin na svojem območju ne morejo vključiti v svoje strategije o razvoju turizma, čeprav so vode po izkušnjah tiste, ki še posebej privlačijo turiste in rekreativce. Jezero je priljubljena točka obiskovalcev tudi zaradi Stiperjeve kapele ob njem, ki je bila v začetku 17. stoletja pomembno zatočišče protestantov, sekte skakačev. Zaradi njihove dejavnosti je kapelo dala oblast večkrat požgati. Nujna sprememba zakonodaje Ker je z urejanjem vodnih površin enako ali podobno tudi v drugih občinah, omenimo na primer Ptujsko jezero, dupleško gramoznico, Trojiško jezero, je bila, spomnimo, lani septembra v Sveti Trojici v Slovenskih goricah ustanovljena Delovna skupina občin za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo, ki jo vodita trojiški župan David Klobasa in Klavdija Petek iz Mestne občine Ptuj. Foto: geago Trojiško jezero Njene članice so se zavzele za skupen nastop pri vprašanjih o vodnih površinah ter za uskladitev in prilagoditev zakonodaje, ki je trenutno nastavljena tako, da občinam nalaga predvsem dolžnosti, ne daje pa jim pravic. Kot rečeno, so vodne površine v državni lasti, saj spadajo pod javno dobro, upravlja pa jih Direkcija za vode. Svojo vlogo pri urejanju omenjenih površin odigrajo ribiška in ponekod tudi turistična društva, a se problemi, ki nastajajo v zvezi z urejanjem okolice voda in aktivnosti na njih, večinoma stekajo na občine, ki pa imajo na tem področju povsem zvezane roke, saj so brez pristojnosti. Pa naj gre za plovbe po njih, za vprašanje kopalnih voda, dostopnosti, za-muljenosti, kolesarskih poti ob vodah, lastništva, gradnje objektov, upravljanja ali odnosa z ribiči. Kjer je odgovornih več, ni odgovoren nihče, bi lahko rekli, zato tudi toliko turističnih potencialov, ki jih nudijo vodne površine, po znanem slovenskem reku Več babic, kilavo dete, ostaja neizkoriščenih. Senka Dreu Majšperk • Lovci skrbijo za največje lovišče v Spodnjem Podravju Prvo društvo v občini praznuje 100-letnico Za Lovsko družino Dravinja Majšperk je letos prav posebno leto, saj obeležujejo 100-letnico delovanja. V zadnjih letih so veliko truda in zagnanosti vložili v vzdrževanje in obnovo lovskega doma v Stanečki vasi, kije letos bogatejši za novo fasado in streho, za kar so namenili okoli 15.000 evrov. Lani so v neposredni bližini objekta zgradili še nadstrešek, pod katerim se lahko ob lepem vremenu druži večje število ljudi. Ta investicija seje pokazala kot posebej dobrodošla ob epidemiji, ko seje veliko bolj varno družiti nekje na prostem. Med pomembnejšimi investicijami, ki so jih izvedli v zadnjih treh letih, je starešina Roman Štum-berger izpostavil še ureditev hladilnice, ki je med sodobnejšimi v slovenskem prostoru, in zunanjih sanitarij. Lepo obnovljene so tudi sobe za goste, kjer imajo možnost prespati lovci iz tujine. Pri njih večinoma gostujejo Avstrijci, ki pa jih zaradi epidemije lani in letos ni bilo, kljub temu pa se trudijo ohranjati lovski turizem v teh krajih. V prihodnjih letih nameravajo posodobiti še kuhinjo, ob zunanji nadstrešnici pa bodo posta- vili večnamenski kamniti žar. Epidemija na njihovo poslovanje ni vplivala, predvsem zaradi prispevkov številnih sponzorjev in donatorjev. Kljub nekoliko nižjim odkupnim cenam divjačine (lani so z naslova prodaje divjačine dobili nekaj manj kot 7.000 evrov) so uspešno izpeljali vse načrtovane projekte. Nekaj denarja pridobijo tudi s članarinami, ki znašajo 120 evrov po članu, od tega denarja jim sicer ostane samo okoli 30 evrov, preostanek gre za delovanje Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. ¡H^ÍH Foto: EK Starešina Roman Štumberger je vodenje družine prevzel pred tremi leti in si v tem času prizadeval za izvedbo številnik investicij. Ob 100-letnici kulturna prireditev in lovske specialitete Praznovanje ob 100-letnici LD Dravinja Majšperk bo v soboto, 11. 9., v kulturni dvorani KPC Majšperk. Pripravljajo bogat kulturni program in podelitev priznanj najzaslužnejšim članom družine. Za odlikovanja Lovske zveze Slovenije jih je predlaganih 11, družinske zveze pa 22 članov in osem društev v občini Majšperk, s katerimi vsa leta zelo dobro sodelujejo. Ker vsa leta z roko v roki sodelujejo z občino Majšperk, so eno izmed priznanj namenili tudi županji Darinki Fakin. Ob tej priložnosti bodo zbrane pogostili z golažem in lovskimi specialitetami. Prav tako bo še letos ugledal luč sveta zbornik, ki ga ob 100-letnici pripravlja Franc Majcen, tajnik LD Dravinja Majšperk. 7.500 hektarjev veliko ■ IV v lovišče Lovska družina Dravinja Majšperk je tako po številu članov kot velikosti lovišča največja na območju Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, v katero je vključenih 24 družin. Majšperških lovcev je 57, njihovo lovišče pa je veliko okoli 7.500 hektarjev. Lovci so večinoma stari okoli 60 let in več, med njimi sta tudi dve ženski. Med mladimi je sicer zanimanja za lovstvo vse manj, kljub temu pa imajo nekaj članov starih tudi okoli 30 let, na katere so še posebej ponosni. Med njihovimi osnovnimi nalogami je odstrel točno določenega števila divjadi, glede na dveletni plan, Lovski dom v Stanečki vasi z novo fasado in posebno poslikavo v lovskem slogu ki ga določi Lovska zveza Slovenije. Posebnost njihovega lovišča je ta, da male divjadi (fazani, zajci, prepelice) ni veliko. Zaradi intenzivnega kmetovanja so prepelice skoraj izginile s tega območja. V majšperškem lovišču je največji odstrel srnjadi, in sicer okoli 180 osebkov na leto, sledijo lisice in divji prašiči. Slednji povzročajo največ škode na kmetijskih zemljiščih, ki jo mora plačati oz. sanirati LD Dravinja Majšperk. Takih primerov je okoli 30 na leto, kar ni tako majhno število. Veliko škode zaradi sive vrane Ena izmed največjih škodljivcev na tem območju je siva vrana, katere populacija se je v zadnjem obdobju izjemno povečala. Kot je pojasnil starešina Štumberger, so jih včasih lahko streljali skozi vse leto, sedaj pa samo od maja do septembra. »Plen sive vrane so na primer majhni fazani ali zajci. Med drugim lahko v celoti uničijo polja, na katerih je mlada koruza. Lov na vrane pa nikakor ni enostaven, saj jo zelo težko ujameš, ker gre za zelo pametno žival,« je dodal Štumberger. Pred leti so dobili izredni sanitarni odstrel pristojnega ministrstva za samo pet vran, kar je bilo skoraj nesmiselno, saj jih je na poljih več stotine. Škoda, ki jo naredijo, pa je iz leta v leto večja. Estera Korošec Ptuj • 12. delavnice Glasba v kloštru Izjemna udeležba mladih glasbenikov Že 12. leto zaporedje Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla povabila na glasbene delavnice za mlade glasbenike. Vsako leto z novo temo privabijo med 20 in 28 udeležencev. Letošnje delvanice, ki so se zaključile 27. avgusta z zaključnim koncertom, so potekale na temo filmske glasbe. Udeležilo pa se jih je kar 42 mladih instrumentalistov in pevcev, ki so z učiteljem violine Matjažem Antončičem filmsko glasbo odeli v orkestrsko obleko. Sodelovali so instrumentalisti in Foto: Črtomir Goznik Letošnje glasbene delavnice za mlade glasbenike na temo filmske glasbe so pritegnile 42 mladik instrumentalistov in pevcev. pevci, ki so zaključili najmanj 2. razred glasbene šole. Vse vaje so potekale na dvorišču, v naravnem prezračevanju in ob doslednem upoštevanju zdravstvenih ukrepov. Na zaključnem koncertu se jim bodo že po tradiciji pridružili tudi vsi učitelji v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj. Potekal bo na dvorišču minoritskega samostana. Če bo vreme slabo, ga bodo izvedli v cerkvi sv. Petra in Pavla. Vsakoletne glasbene delavnice za mlade glasbenike, ki jih vodijo uveljavljeni glasbeni umetniki, so za udeležence najlepši uvod v novo glasbeno leto, priprava na usvajanje novih glasbenih znanj. MG Foto: SD hoto: LK 12 Štajerski Na sceni torek • 31. avgusta 2021 Skrinja dOMAčih viž - AnsAMbeL GoLte Festivali pomembni za kakovostno rast ansamblov in glasb e Ansambel Golte bo prihodnje leto praznoval že 20-letnico nastopanja. Začeli so leta 2002. Njegovi člani prihajajo iz Zgornje Savinjske doline. Od prvega dne nastopajo v isti sestavi: Andrej Rak (harmonika, bobni, vokal)), Gregor Rak (kontrabas, bariton, bas kitara, klaviature, vokal) in Toni Drobež (kitara, vokal). Gojijo klasični trio z večglasnim fantovskim petjem. Navdušuje pa jih tudi fantovsko ljudsko petje. Do nastanka ansambla je prišlo spontano, srečali so se na enem od srečanj ljudskih pevcev, ko je beseda dala besedo, in nastala je skupina, ki je v vseh letih skupaj glasbeno napredovala. Andrej, Gregor in Toni se že od vsega svojega začetka trudijo za čim bolj kvalitetno glasbo. Vse, kar odigrajo, tudi zabavno glasbo, odigrajo v živo. Zavedajo se, da ljudje še kako občutijo, če nekdo igra kvalitetno, s srcem in na vsakem nastopu, ne glede na priložnost, rojstno dnevna zabava, veselica, jubilej, festival, da vse od sebe. Vzorniki so jim vselej bili Avseni-ki, Slak, Mihelič, zato tudi igrajo največ te glasbe, ob lastni glasbi in glasbi drugih ansamblov. Na- rodno-zabavne glasba jim zelo veliko pomeni, na nek način so vsi rije rasli s Slakovo muziko in ljudsko glasbo, ki so jo poustvarjali in ohranjali v njihovih družinah. V prvih desetih letih svojega delovanja so pogosto nastopali na festivalih in tudi zmagovali. V tistih časih je bila to edina priložnost, da si prišel na televizijo, se spominja Andrej, če si bil med zmagovalci. Takrat je to tudi nekaj pomenilo. Sploh je bila priprava na festivale veliko delo, že od prijave naprej, predizbora in nato finalnega nastopa. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Danes ansambli toliko več ne nastopajo na festivalih, da bi jih nekdo ocenil, dovolj jim je objava na spletnih omrežjih. Za ansambel Golte pa je bila ocena festivalske strokovne komisije vedno impulz za kvalitetno rast. Veliko so jim pomenili in tudi dali. Leta 2011 so z valčkom Nocoj prižgi mi luč zmagali na festivalu Slovenska polka in valček, postali absolutni zmagovalci festivala v tem letu. Pod tem naslovom je izšel tudi njihov tretji CD. „Ne glede na vse, so festivali še danes izjemnega pomena za kakovostno rast slovenske narodno-zabavne glasbe in samih ansamblov," poudarja Andrej Rak. Deseto obletnico svojega delovanja so praznovali s koncertom, kakršnega do takrat v Sloveniji ni bilo. Prvi so koncert postavili na okrogli oder v športni dvorani Mozirje. Ideja je bila zelo ambiciozna, realizacija je terjala veliko denarja in truda, a jim je uspelo, kljub temu, da so bili mnogo skeptični. Kako je bilo takrat na koncertu, si je mogoče ogledati na YouTubu. Kmalu so jih posnemali tudi drugi. V drugem desetletju svojega delovanja niso več toliko nastopali, a še vedno so bili aktivni, posvetili so se družinam, spleta-nju družinskega gnezda, gradnji domov, otrokom. Zdaj se na nek način vračajo na stara pota, ponovno snemajo nove skladbe, nazadnje so se udeležili tudi festivala na Graški Gori. Že v pred-koronskem času so se lotili snemanja videospota za polko Pravi Slovenec, ki so jo med medtem že predstavili na tem festivalu. Za snemanje pa je pripravljenih še pet, šest skladb, javnosti jih želijo čim prej predstaviti. Avtorji glasbe so sami, besedila so napisali znani avtorji besedil. Povabil za igranje jim ne manjka. Andrej se tudi sam profesionalno ukvarja z glasbo, uči igranje na harmoniko, Gregor in Toni pa sta v službah. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Golte Ptuj • Uspešna sezona za Terme Ptuj Vstopnice lahko plačate z boni Zasedenost Term Ptuj je to poletje povsem primerljiva lanskoletni. Prevladujejo domači gostje, približno 40 % jih storitev plača s turističnimi boni. Z letošnjimi boni je možno kupiti tudi enodnevne vstopnice za obisk Termalnega parka Term Ptuj. Foto: ČG V Termah Ptuj so zabeležili še eno uspešno sezono. Takšnega trenda se turistični ponudniki nadejajo tudi v nadaljevanju leta. Velika večina nočitvenih kapacitet, hoteli, kampi, apartmaji, je po zaslugi turističnih vavčerjev še vedno dobro zasedena. Tudi v Termah Ptuj so s to sezono kljub vsem nepredvidljivim okoliščinam doslej zadovoljni. Direktorica Milena Mojzeš pravi: „V celoti pričakujemo uspešno poletno sezono, primerljivo z lanskim letom. Prevladujejo večinoma domači gosti (65 %) in gosti iz okoliških držav v radiju 600 km. Predvsem med domačimi gosti je veliko takšnih, ki se k nam vračajo vsako poletje." V celotni skupini Sava Hotels & Resorts, kamor spadajo tudi ptujske Terme, je bil v lanskem poletju delež plačil s turističnimi boni 40 %, enako je tudi letos. Z letošnjimi turističnimi boni pa je možen tudi nakup vstopnice za kopanje vse do konca leta. Dženana Kmetec Ormoško • Ustoličenje prvega Kogovskega vinskega kralja Za kraljevski prigrizek je izbral mamine flancate »Vsem želim povedati, da v tej žlahtni kapljici ni samo obilo sonca in obilo okusov, ampak tudi mnogo trdega dela in žuljavih rok vinogradnikov. Kot kogovski vinski kralj bom zastopal predvsem domače kogovske vinogradnike in vinarje, pa tudi druge iz Jeruzalemskih goric in širil slavo vinogradniških leg in domačih vin doma in po svetu,« je v svoji zaprisegi povedal novookronani kralj jakob Lukman. Po besedah predsednika Turističnega in kulturnega društva Kog Draga Lukmana so na Kogu vedno nekaj posebnega. Tudi tokrat so dokazali, da je res tako. Gostiteljica kraljic Nives Plemenič-dosedanja 6. kogovska kraljica - je ob slovesnosti v goste povabila celo vinsko kraljestvo. Povabilu se je poleg lepega števila domačinov in tistih od drugod odzvalo osem aktualnih vinskih kraljic in dve, ki sta krono predali pred kratkim, pa tudi pet nekdanjih kogovskih kraljic ter člani Viteškega omizja Ptuj-Ormož. Slovenska vinska kraljica Ana Pavlin je zbrane nagovorila v imenu Pomurskega sejma in jim zaželela čimboljšo letino. Naznanilca jeseni in bližajoče trgatve je tokrat ob pomoči kogovskih folklornikov postavil domači viničar in skrbnik trte Borut Prapotnik. »Hvaležna sem za to pot, ki sem jo prehodila kot 6. kogovska vinska kraljica, trudila sem se in vem, da sem dala vse od sebe,« je povedala Nives Plemenič ob predaji krone. Zahvalila se je za triletni mandat, saj lani prireditve zaradi koronskih razmer niso izpeljali. Sw * • • • ipon in mamini flancati »V čast mi je, da predstavljam svoj kraj, svoje vino, okoliške vinogradnike in kulturo našega kraja,« je povedal novookronani kralj, ki je za svoje vino izbral šipon, letnik 2019, polsuho vino - prepoznavno sorto Koga, za kraljevski prigrizek pa vinske krhke flancate, pripravljene prav iz njegovega šipona. »Flancate mi je pripravila moja mama Irena, ki sem ji za vso podporo in pomoč izjemno hvaležen.« Mlademu kralju bo njegovo poslanstvo vsekakor olajšano, saj se mu o vinogradništvu ne bo treba posebej izobraževati. Doma imajo namreč vinograd, v katerem že od zgodnjega otroštva pridno dela, pa tudi delo v kleti mu ni tuje. Darja Žganec Horvat Kogovski kralj rad zapoje s svojimi prijatelji - Kogouskimi dečki Foto: DZH torek • 31. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski 13 Za šankom Zemlja pa je ploščata ... Saj poznate tisto Einsteinovo misel: »Dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. Ampak za vesolje nisem prepričan.« Prav je imel Albert glede neumnosti, o tistem prvem pa naj se prepričujejo strokovnjaki. Saj razumem, da smo na svetu različni ljudje: lepi, manj lepi, pametni, manj pametni... Svet -tudi svet človeka - je zanimiv prav zaradi teh nasprotij. Ki jih razumen človek sprejme, tudi če mu ni vse čisto jasno. Ampak kljub temu da poskušam razumeti tudi drugačne, mi to vedno ne uspeva. Se spomnite, da smo, ko smo v šoli spoznavali zgodovino človeštva, s posmehom gledali tiste srednjeveške risbice, ki so prikazovale Zemljo kot veliko okroglo ploščo (z Evropo v sredini), nad katero se kot polkrogla boči nebo, na nebesnem oboku pa so pritrjene zvezdice, luna in sonce. Če si po tej zemeljski plošči potoval predaleč, si seveda padel čez rob ... Ampak znanost se je razvila, zemeljska plošča je postala krogla, Zemlja ni bila več središče vsega stvarstva ... In ker so nam to znanstveniki dokazali, smo jim verjeli. Pa čeprav je z bližnjega brega še vedno videti, da je vse naokrog nas ena sama plošča. Očitno pa nekateri niso sestopili z domačega brega. Za njih je Zemlja še vedno velika plošča, svet pa se pridno vrti okrog njih. Če so taki ljudje zadovoljni s svojim pogledom na svet - dobro, naj bodo. Naj ostanejo v svojem omejenem vrtičku, zadovoljni, ker sonce sveti samo za njih, ker jim nočno nebo osvetljujejo drobne pikice na nebu (kaj so te pikice, bo pač za njih ostalo večna skrivnost) ... Ampak v •• naj svoje omejenosti ne širijo naokrog kot večno resnico. Ker o ,večni resnici' lahko govorijo tisti, ki so jo raziskovali in spoznali. In prav to me jezi. Nekdo, ki se njegovo obzorje konča za domačim plotom, je postal ravnatelj neke šole in sedaj svet okužuje s svojimi neumnostmi. Le kaj si mislijo tisti, ki so temu človeku priznali, da ima dovolj znanja, da lahko konča osnovno šolo, srednjo šolo, univerzo? Le kaj si mislijo učenci tega človeka? Da je Zemlja pa vendarle ploščata? (No, malce pretiravam. On ni govoril o ploščati Zemlji, pač pa o tem, da ni virusov. Ker jih on s prostim očesom še ni videl. - Kot ni še nihče videl njegove pameti. Pa tudi pameti njegovih podpornikov ne. Morda pa pri njih pamet ne obstaja?!) Vaš (nes)pameten Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 3 9 1 6 1 3 4 8 7 5 9 1 3 2 4 1 7 5 2 4 5 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdrave Oven ¥¥ €€€ O Bik ¥¥¥ ©© € OOO Dvojcka ¥¥¥ ©© € OO Rak ¥ ©©© €€ O Lev ¥¥¥ €€ OOO Devica ¥¥ ©©© € OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ OO Škorpijon ¥¥ ©©© 00 Strelec ¥¥¥ ©© 0 Kozorog ¥ ©©© € OOO Vodnar ¥¥ ©©© 0 Ribi ¥¥ © OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 31. avgusta do 6. septembra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Središče ob Dravi • Tabor gasilske mladine Veliko novih znanj in izkušenj Letošnji, 9. tabor gasilske mladine PGD Središče ob Dravi bi se tokrat že ponašal z okroglo obletnico, vendar so ga morali lani zaradi epidemioloških ukrepov žal izpustiti. Foto: arhiv PGD Že tradicionalna peka hrenovk na tabornem ognju - slasten hotdog za večerjo. »Glede na leto in pol mirovanja je bil odziv udeležencev kar dober, saj se je na taboru zbralo 25 mladih,« je povedala vodja mladine pri PGD Središče ob Dravi Lea Rajh. »Program je bil tudi letos pester, zanimiv in poučen. Naš namen je, da otroci od vsake delavnice vsaj nekaj odnesejo. Tudi če se natančno ne spomnijo, kaj vse jim je bilo povedano in si celotne gasilske teorije na zapomnijo,vedo, kaj so doživeli. Prav ti spomini pa so veliko vredni za njihovo gasilsko znanje,« je povedala Rajhova. Organizirali so spoznavne igre in likovno-ustvarjalno delavnico, kjer so izvedli natečaj za naj taborno zastavo in jo tudi izglasovali. Imeli so tudi gasilske vodne igre, tradicionalno pečenje hrenovk na tabornem ognju, kratek pohod in celo kino pod zvezdami. »Vsako leto imamo sobotno dopoldne rezervirano za operativno gasilstvo: ena izmed delavnic je prva pomoč, pa delavnica vrvne tehnike, kjer se taborniki med drugim spoznajo z reševanjem z višin, delavnica gašenja požara v naravi in delavnica preiskovanja zadimljenega prostora,« je še povedala Rajhova. Mlada osemletna gasilka Ana Horvat pa je dodala: »Šli smo v zadimljeno sobo, kjer smo reševali medvedka.« Otroci so se preizkusili tudi v streljanju z airsoft puškami in pištolami, saj so mlade tabornike obiskali člani lokalnega airsoft društva. Zgovorni dvanajstletni Luka Jerebič se je tabora gasilske mladine tokrat udeležil že drugič. Povedal je, da ga zraven gasilstva zanima tudi nujna medicinska pomoč, zato bi si bolj kot gasilec želel postati reševalec. Ob vprašanju, kaj mu je pri taboru gasilske mladine najbolj všeč, pa je s smehom odgovoril: »Spanje v spalnih vrečah in šotoru.« »Glavni namen gasilskega tabora je vzgojiti mlade gasilce v nekoč prave gasilce,« je pojasnila Rajhova in dodala, da so udeleženci prvih taborov srediških gasilcev, sedaj že mentorji mlajšim generacijam. Darja Žganec Horvat Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne raz Marta Špindler, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 14 Štajerski Križem kražem torek • 31. avgusta 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Chen Chen (36) Imam prijateljico Chen Chen (Čen Čen), ki ne govori angleško. Kitajka je bila moja sodelavka, ko sem še delala na ladji, kije vozila med Šanghajem in Nagasakijem. Takrat je bila njena angleščina dovolj dobra, da sva se za silo sporazumevali, a po nekaj letih bivanja v domovini je punca izgubila skoraj vse znanje (na Kitajskem so ljudje redko v stiku z angleščino). Chen Chen živi v provinci Šan-dong, v mestu Qingzhou, ki leži le sto petdeset kilometrov od kraja Laiwu, kjer sem živela prva dva meseca. Mesto Qingzhou bi lahko poimenovali kar "sprehajalni muzej" — staro mestno jedro je namreč še vedno obdano s prvotnim obzidjem iz leta 221 pr. n. št. Nekatere hiše še zmeraj krasijo starodavna siva opeka in arhaične ploščice, pot do njih pa se vije po šarmantnih kamnitih cestah. Zraven številnih templjev, ki so po mestu posejani precej na gosto, pa v mestu najdemo tudi mošejo in celo katoliško cerkev. Sprehod med ulicami je živahen, saj pogosto srečaš skupine domačinov, ki brenkajo na lutnjo, izvajajo opero ali igrajo mahjong (tradicionalna kitajska namizna igra). S Chen Chen sva si podajali angleško-ki-tajski prevajalnik in ona mi je po najboljših močeh pripovedovala o svojem rodnem mestu. Qingzhou ima skoraj milijon prebivalcev, a tujci sem zaidejo redko. To morda pojasni presenečenje prijateljičine družine, ko so me zagledali pred vrati. Babica je široko odprla usta, kakor da ni in ni mogla razumeti, kaj naj bi tujka počela v njihovi hiši. Mama je hitro pobegnila v kuhinjo in začela ropotati z lonci in ponvami, njen oče pa me je hladnokrvno povabil naprej in nalil riževega šnopsa. Chen Chen je kmalu izginila v kuhinjo, tako sem obsedela med babico, ki me je še zmeraj gledala in nekaj momljala. Oče ji je nekaj odgovarjal, oba pa sta se mi nasmihala. Naredila sem požirek pijače in pokimala, možak pa mi je žganja dolil do vrha. Ženski sta se iz kuhinje vrnili naloženi s krožniki, ki so zavzeli dobršen del mize. Chen Chen se je usedla nasproti, mati pa je še kar naprej iz kuhinje nosila jedi in jih polagala mali traven proda- ,„„. jalec v vojaški -pred trgovini 2-jem kantavtor smolar skanda-lozna zadeva E3 farmski piščanec pitanec osemtiso-čakna kitajsko-pakistan-skimeji avstrijski avtomobil. in letal. inženir (edmund) uvelost pevka jackson naravni logaritem rusko mesto ob azovskem morju ozka p0d0l2na odprtina preroško znamenje, puljenje ki kaj napoveduje pokojni pianist (ivan) slovenske železnice apnena zemlja grški junak vvojni za trojo vdolbina v bregu za spuščanje hlodov pokojni am. pevec reed država v afriki tli,h pokojni „„, literat m02 šeligo zadnja zaporedni „¡siliš črki lglasnika pribor za rezanje 2an košir pasja trakulja pevski zlog dvojina avtor: marko bokallc naš pisatelj ingled. režiser (marko) mesto v severovzhodni bosni severozahod spletna domena hrvaške Znan kot sončni vitamin je topen v maščobi. Deluje kot hormon, kar pomeni, da se tvori v enem delu telesa, svojo nalogo pa opravlja v drugem. Prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja v prebavilih, normalni ravni kalcija v krvi, ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju imunskega sistema in mišic, normalni rasti in razvoju kosti pri otrocih. Prav tako ima tudi vlogo pri delitvi celic. Da telesu res koristi, se mora med absorpcijo dopolnjevati z vitaminom K. Znaki pomanjkanja so rahitis, oste-oporoza, artritis, mišična oslabelost, mišični krči, slabokrvnost, zapoznela rast, krive noge, štrleč trebuh, depresija, tesnoba. Simptomi prevelike doze so slabost, izgubljanje telesne teže, razdražljivost, upočasnjen telesni in umski razvoj, črpanje kalcija iz kosti in njegovo nalaganje v mehkem tkivu (srce, ledvica). Dobri viri so ribje olje, mastne ribe (sardine, losos, tuna, slanik, skuše, sardele, šarenka), margarina, rastlinska olja, žitarice, mleko, sir čedar, rumenjak, telečja jetra, kvas, avokado. Sintetično se tudi proizvaja pod vplivom delovanja ultravijoličnih žarkov na kožo (že 15 minut na dan je dovolj). Priporočljiva dnevna količina za odraslega je od 5 do 10 mg. Foto: Mateja Toplak Qingzhou je prepleten s številnimi parki, kamor se domačini umaknejo, ko mesto postane preglasno. Foto: Mateja Toplak Taoizem je starodavna kitajska filozofija in religija, ki vernike uči, kako živeti v harmoniji z vsem, kar nas obdaja. drugo poleg druge. Družina je veselo čebljala, jaz pa sem tu in tam rekla: "Mmm." Razumeli so, da mi je hrana všeč, možak pa je slovesno pokazala na ženo, ona pa je zardela in ga nežno lopnila po roki. Po nekaterih ocenah govori angleško manj kot deset milijonov oziroma manj kot en odstotek prebivalstva, tako sem podobne situacije, kot s Chen Chen in njeno družino, doživljala dan za dnem. Kitajci ne samo, da ne znajo jezika, so tudi precej sramežljivi. Nemalokrat se mi je pripetilo, da so raje pobegnili, kakor da bi poskušali vzpostaviti pogovor. Čeprav se sliši neverjetno, sva s Chen Chen preživeli ure in ure s prevajalnikom v roki in klepetali o vseh mogočih rečeh. V državi, kot je Kitajska, je tehnologija pogosto edina možnost, ki omogoča komunikacijo med domačini in tujci. Zvočni prevajalniki so dandanes dovolj izpopolnjeni, da je lahko pogovor (s predahi za prevod) dokaj tekoč. Zvečer sva za družino spekli sladke palačinke z marmelado. Chen Chen jih je sicer že poskusila v Evropi, a za njeno družino je bilo to prvič. Mama je nejeverno strmela v zmes iz moke in jajc, nato pa se je raje pridružila očetu pri spremljanju neke kitajske opere, ki se je ravno vrtela na televiziji. Palačinke sva namazali z breskovo marmelado in jih okrasili s koščki temne čokolade. Medtem ko sem bila jaz navdušena nad kosilom, so bili oni naravnost presunjeni nad večernim prigrizkom. Mama se je usedla zraven mene, na drugo stran mize pa potegnila še Chen Chen, in s pomočjo prevajalnika sem ji dala recept, ona pa ga je dodala v svojo knjigo kitajskih specialitet. In spet se je izkazalo, da hrana (in tudi tehnologija) ljudi združuje. Foto: Mateja Toplak BROJLER - farmsko gojen piščanec za zakol, CARRA, Carlo - italijanski slikar in grafik, soutemeljitelj futurizma, RUMPLER, Edmund - avstrijski izumitelj in letalski konstruktor Chen Chen me je poučila, da je na krožniku treba pustiti nekaj hrane — v nasprotnem primeru gostitelju sporočate, da vam je ni priskrbel dovolj. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 31. avgusta 2021 Nasveti Štajerski 15 Zeleni nasveti Čas je tudi za setev rukole Poletje se počasi končuje. Pestro je bilo letos. Zagotovo bo še toplo, a prave vročine ne bo več. Tudi bolj vlažno bo zdaj. Prav zato je zdaj čas, da posejemo jesenske vrtnine, ki imajo težave s kaljenjem, ko je prevroče. Ena izmed njih je tudi rukola. Mnogi smo jo vzljubili, a poleti ima obilo težav. Zdaj pa se bodo škodljivci kapusnic počasi umaknili in rukola vam bo dala najboljše, kar zmore skoraj brez luknjic. Rukola je odlična jesenska hrana. Pozimi pa jo lahko brez težav sejete v plitve posode, jajčne lupine ..., kot mikrozelenajvo. Ne zahteva veliko prostora in hranil, zato jo štejemo med nezahtevne rastline. Kje sejemo rukolo Uspeva v vsakih tleh, čeprav ima najraje dobro založena, srednje težka tla. Ker hitro kali, če je primerna toplota, kali že v petih dneh, v enem mesecu pa jo že lahko uporabljamo, ne potrebuje posebnega gnojenja, dognojevanja, skratka uspevala bo vsakemu, tudi začetniku na vrtu. Zelo primerna je tudi za otroške vrtičke, otroci naj vam pomagajo pri setvi, posejejo naj jo tudi na svoji gredici. Pozimi pa jo preprosto sejemo v lončke, posode in damo na okenske police. Njen okus je manj izrazit, a nam vseeno lahko popestri zimski jedilnik. Rukola je odlična rastlina za popestritev kolobarja v rastlinjakih Posebej primerna pa je za setve v rastlinjakih. V tem primeru priporočam bolj setev divje rukole. Sejemo jo lahko praktično od septembra do aprila. Čez poletje raje prenehamo in začnemo ponovno v jeseni. Dobro kali tudi pri nekoliko nižjih temperaturah. Lahko pa jo posejemo tako po spravilu plodovk, saj prezimi v rastlinjaku. Rukoli ne gnojimo, saj rada kopiči preveč gnojil v svojih zelenih delih. Pozimi jo režemo sproti, ne pustite je preveč zrasti. V primeru hujšega mraza jo lahko zaščitimo še z agrokopreno. Tudi zalivanje z čajem iz baldrijanovih listov in cvetov bo pomagalo. Možno je tudi vzgajati sadike, to je koristno predvsem v poletni vročini, ko jih sejemo v multiplošče z najmanjšimi luknjami. Vzgoja traja tri tedne, kasneje pa še kake 3-4 tedne, da jo začnete rezati. Tako se izognemo težavam s pleveli. Kdaj jo sejemo Na vrtu jo sejemo od marca, aprila in ponovno v septembru in oktobru. Dobro se bo počutila v družbi: nizkega fižola, rdeče pese, korenčka, zelene, kumaric, solate, čebule, krompirja in špinače. Kot vidite, so to same počasneje rastoče vrtnine, med njihove vrstice lahko brez skrbi posejete rukolo, tako jo boste na vrtu lahko imeli ves čas. Najboljši so mladi lističi. Kasneje postane ta okus še bolj izrazit, za nekatere premočan. Zato jo je bolje sejati večkrat v 14-dnevnih razmikih: po eno vrstico oz. po izkušnjah, koliko jo lahko v enem tednu pospravite. Resnično je bolje imeti vedno mlado in svežo na jedilniku. V rastlinjaku prezimita obe rukoli brez težav. Pogojno bo uspevala tudi v vročini, le obvezno zasenčite setev in jo seveda dobro zalivajte. Če trpi sušo, rada greni in ima izredno močan okus. Kaj pa bolhači Poleti jo zelo radi napadejo bolhači, vendar ga je na vrtu nesmiselno preganjati. Nekoč so mi Hrvati rekli: "Nema rukole bez rupica." To pomeni, bolje nekaj luknjic kot strup na vrtu. Brez škropljenja lahko te hroščke lovimo na rumene lepljive plošče, ki jih nizko nad rastlinami vsak drugi dan premikamo. Nanje se te žuželke prilepijo. Hroščki ne marajo mokre zemlje, zato tla pokrijemo z ustrezno zastirko. Najboljša je taka iz paradižnikovih listov in stebel, saj jim paradižnik smrdi. Zato si posejemo paradižnik iz semena plodov nekje na kompostu in ga režemo samo v ta namen. Tudi zalivanje z vodo, v kateri so bili za več ur namočeni deli paradižnika, pomaga. Prav tako hroščke preganja zastirka iz pelina ali poprove mete. Kje in kako jo lahko jemo? Meno osebno se izredno poda k siru, zato jo dodam v vse sendviče. Zelo zanimiva in dekorativna je na sirovem krožniku, kjer jo uporabimo za okras, seveda pa jo tudi pojemo. Drugače se uporablja kot dodatek k vsem solatam, prekuhamo in uporabljamo jo tudi kot špinačo. Zelo dobra je tudi ocvrta rukola: povsem suhe liste (drugače bo olje pošteno cvrčalo) vržemo v vroče olje in jih takoj spet poberemo ven: okus je izvrsten, jemo pa jih kot čips oz. hrustljav dodatek k siru. Zelo dobra je v rižoti, kjer pa jo dodamo malo pred koncem kuhanja. Prav tako je odlična na sirovi pizzi. Vendar je najbolje, če jo uživamo surovo. Lahko pa jo dodamo smutijem in presnim sokovom. Na internetu lahko najdemo še veliko receptov. Naj vam jih poiščejo malo večji otroci, malo manjši pa naj skrbijo, da jo enkrat tedensko ali na 14 dni posejejo. Mša Pušenjak Foto: MP Foto: MP Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK cvetačna kremna korenčkova juha, slivovi cmoki, juha, testenine s rižota s piščancem, kompot šunko, kumarična solata, jabolčna solata, puding čežana Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, porova piščančji paprikaš, goveja juha, kotleti govedina v solati, musaka, endivija, testenine, zelena na žaru, pečen polnozrnat kruh, kompot solata, sadje krompir, mešana skutni zavitek zelenjava, limonovi keksi Porova musaka Sestavine: 1 kg krompirja, 3 pori, 3 zrna česna, olje, sol, 1 lonček kisle smetane, 250 ml sladke smetane, 1 jajce, poper, muškatni orešček, nariban sir (po želji). Krompir skuhamo in olupimo. Por, narezan na kolobarje, skupaj s česnom popražimo do mehkega. Posolimo in popramo ga, dodamo muškatni orešček (če vam je všeč) in ga umaknemo s plošče. Jajce stepemo, mu dodamo malo soli, pol lončka kisle smetane in 1 dl sladke smetane. Preostalo smetano (kislo in sladko) primešamo poru. Ognjevarno posodo premažemo z maslom in vanjo na kolobarje narežemo tretjino krompirja. Nanj poravnamo polovico porovega nadeva. Postopek še enkrat ponovimo. Po vrhu narežemo zadnjo tretjino krompirja, prelijemo z jajčnim prelivom in potresemo z naribanim sirom. Pokrito posodo postavimo v pečico in pečemo 20 do 25 minut na 180 stopinjah Celzija, nato posodo odkrijemo in pečemo še 10 minut. Limonini keksi s kokosom Sestavine: 160 g ostre moke, 50 g kokosove moke, 80 g sladkorja, 75 g masla, 1 jajce, 1/2 limone, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlička vanilijinega izvlečka, ščep soli; posip: 1 žlica kokosove moke. Zmehčano maslo, sladkor in ščep soli stepamo kakih 5 minut, da se sladkor povsem stali v maslu. Dodamo jajce in vanilijin izvleček ter stepamo, da dobimo kremasto zmes. Moko in pecilni prašek presejemo na stepeno maso, dodamo kokosovo moko, naribano limonino lu-pinico in limonin sok. Vse skupaj vmešamo v testo, da je mehko in lepljivo. Skledo s testom položimo v zamrzovalnik za 5 do 10 minut zaradi lažjega oblikovanja. Testo zajemamo z žlico, ga s pomočjo dveh žličk oblikujemo v nekakšne kroglice, jih polagamo v pekač, obložen s papirjem za peko, in po vrhu zgladimo s prsti, pomočenimi v vodo. Med njimi puščamo prostor, ker se keksi med peko razlezejo. Testo nazadnje potresemo s kokosovo moko. Pekač položimo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) za 10-15 minut. 16 Štajerski Kultura torek • 31. avgusta 2021 Ormož • Končan izbor najboljše zelene knjižnice na svetu Ormoška knjižnica edina evropska med velikani v svetovnem vrhu Med 33 prijavljenimi knjižnicami z vsega sveta je Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža v kategoriji zelenih knjižnic dosegla izjemen uspeh, saj je po mnenju Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) med štirimi najboljšimi zelenimi knjižnicami na svetu. Na vrhu je pristala splošna knjižnica Edmonton iz Kanade, drugega, tretjega in četrtega mesta pa niso podeljevali, zato so knjižnice »finalistke« razvrstili kar po abecednem vrstnem redu. IFLA je že šesto leto zapored nagradila najboljše zelene knjižnice na svetu, kar pomeni, da so zgradbe zasnovane s kar najmanjšim vplivom na zeleno okolje, s svojim delovanjem pa prispevajo k ozave-ščanju o trajnostnem razvoju. Letos so nagrado prvič podeljevali v dveh Kako je IFLA predstavila ormoško knjižnico »V majhnem mestu na obrobju Slovenije je bila v starem gradu mala knjižnica z velikim srcem. Po selitvi v energetsko prenovljene prostore z obsežnimi zelenimi površinami, ki so pripadale stavbi, je knjižnica v Ormožu postala okolju in prebivalstvu prijazna zelena knjižnica. Knjižnica ponuja kakovostne in privlačne dogodke ter neformalno in vseživljenjsko učenje z zeleno vsebino, ki koristi tako uporabnikom kot lokalnemu okolju. Dejavnosti so dostopne vsem obiskovalcem. Povezuje lokalne strokovnjake in uporabnike knjižničnih storitev vseh starosti, ki si delijo veliko različnih znanj, spoznavajo različne vidike zdravega načina življenja ter se seznanjajo s pomenom ohranjanja narave in vlogo sodelovanja v lokalni skupnosti, kjer ni le zelena knjižnica; zelenemu gibanju se počasi pridružuje celotna skupnost.« kategorijah: za najboljšo zeleno knjižnico in za najboljši projekt Zelena knjižnica. Zraven Slovenije so se za laskavi naslov potegovale knjižnice s celega sveta: iz Argentine, Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Kanade, Kitajske, Kolumbije, Hrvaške, Kube, Finske, Francije, Nemčije, Indije, Irana, Italije, Libanona, Rusije, Španije, Švice, Ukrajine in Združenih držav Amerike. V ožji izbor, v katerega so letos v vsako kategorijo uvrstili le štiri knjižnice, se je ormoška uvrstila med finaliste najboljših zelenih knjižnic poleg avstralske - iz mesta Altona, kanadske - iz mesta Edmonton in kitajske - iz mesta Shenzen. Zmagovalna knjižnica se razprostira na 21.000 m2 Zmagovalka je edmontonska knjižnica iz Kanade, ki ima res fa- Promocijsko sporočilo Iz Ljudske univerze Ptuj Projekt modrost plemeniti mladost (MPM) Druga faza projekta MPM je namenjena Tradicionalnim dnevom. Zaceli bomo v jeseni 2021 in jih bomo organizirali osem, vsakič v drugi občini: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas. Na dogodke bomo vabili lokalno prebivalstvo in širšo javnost. Tradicionalne dneve bomo partnerji in člani društev organizirali v obliki kreativnih in zabavnih delavnic, na katerih bodo mentorji v skupinah do 20 udeležencev prenašali svoja znanja in veščine, skupaj z udeleženci pa bodo tudi izbrali in izdelali enega izmed tradicionalnih izdelkov. Šlo bo za različne dobrine s področja snovne in nesnovne kulturne dediščine, lokalne obrti, pridelkov, turističnih spominkov ... Naš namen je, da tradicionalni dnevi postanejo resnično tradicionalni in svoj repertoar ter prepoznavnost nadgrajujejo in širijo. Z našim projektom se želimo približati predvsem kmetovalcem in mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev, mlajšim iz podeželja in družinam, ki se srečujejo s težavami pri izvajanju svoje dejavnosti ali celo razmišljajo o selitvi v urbane sredine zaradi najrazličnejših vzrokov: od slabše LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Partner Arbadakarba bo na »Tradicionalnih dnevih« poskrbel za animacijo in zabavo otrok vseh starosti. funkcionalne usposobljenosti, pomanjkanja interesa in lastne samoiniciative, bodisi zaradi nespodbudnega okolja. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP-CLLD. ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Ii BREZ MUJE SE SE ČEVELJ NE OBUJE, BREZ LJUDSKE PA LAHKO VAS TUD' SEZUJE. MM»' jjUIMI & NE OSTANITE BOSI, ZNANJA JE DOVOLJ ZA VSE. Foto: arhiv knjižnice Direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora na terasi ob zeliščnem vrtu knjižnice, na katero je seveda upravičeno zelo ponosna. scinantno zgradbo. Razprostira se na površini kar 21.000 m2 - za primerjavo: površina ormoške knjižnice je 760 m2. »Ta knjižnica je za Ormož skoraj nepredstavljiva. Pri prenovi stavbe so se osredotočili za ponovno uporabo kar se da največ materiala iz že obstoječe zgradbe, vgradili so energetsko učinkovit mehanski in električni sistem. Močno promovirajo tudi trajnostne oblike prevoza, imajo prostor za parkiranje kar 30 koles in 4 postaje za polnjenje električnih vozil. Pri prenovi stavbe so vgradili še dodatnih 450 oken, da lahko učinkoviteje izkoriščajo naravno svetlobo,« je veliko kon-kurentko predstavila direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora, ki je na komentar organizatorjev, ki so zapisali, da so v Ormožu » mala knjižnica v majhnem mestu, ampak z velikim srcem«, izjemno ponosna. »Tudi mi se zraven zelenih površin lahko pohvalimo s širokim in pestrim programom različnih kategorij zelenih vsebin, ki jih bomo našim uporabnikom v obliki formalnega in neformalnega izobraževanja nudili še naprej. Tudi v prihodnje se bomo povezovali z domačimi in tujimi partnerji in prenašali znanje iz naše zelene knjižnice še na druge splošne knjižnice. Izjemno sem ponosna, da smo kot edina evropska knjižnica v samem svetovnem vrhu,« je še dodala Šavorova. Darja Žganec Horvat Ptuj • Mestno gledališče Ptuj z drugo premiero Prva umetniška interpretacija Škofjeloškega pasijona Po premieri Vsi ptice se v tem tednu MG Ptuj predstavlja še z drugo premiero, predstavo Škofjeloškega pasijona, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Na odru MG Ptuj si jo bomo lahko ogledali 1., 2. in 3. septembra. Obe premieri oz. predstavi bi morali biti na repertoarju že v pretekli sezoni, zaradi covid krize pa so ju morali prestaviti v novo sezono oz. njen začetek. Želijo namreč izkoristiti čas, dokler še lahko delajo, saj se zdravstvena kriza ponovno zaostruje. /Ti L S. * ■.■'•'.v: & «K Foto: Nada Zgank Predstava Škofjeloški pasijon je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj z Mestnim gledališčem Ptuj. Letos poteka 300-letnica Ško-fleloškega pasijona patra Romu-alda. Prvič so ga uprizorili leta 1721. To je tudi prvo slovensko dramsko besedilo, kar je izjemnega pomena. Priredba s Ško-fj eloškega pasijona zelo dobro odseva globino in tudi človeško bližino kapucinske pridige. Zajema pa osem od trinajstih izvirnih Podob ali Slik. „Ob tej obletnici smo s Prešernovim gledališčem iz Kranja pripravili prvo umetniško interpretacijo tega besedila. Pomeni, da ne gre za zgodovinsko rekonstrukcijo te pasi-jonske igre, ki se je v originalu dogajala na ulicah. Gre za eno umetniško videnje te tematike, tematike greha, človekovega odrešenja, trpljenja v mesu itd. Ta izjemna predstava je bila uprizorjena že lani jeseni v Kranju. Sprejeta je bila tako pri tistih, ki imajo radi aktualno angažirano gledališče, kot tudi pri ljudeh, ki pripadajo religioznim krogom. To je tudi dokaz, da je tematika obdelana zelo spoštljivo, poglobljeno in iskreno. V Škofle-loškem pasijonu igrajo Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Miranda Trnjanin in Gregor Zorc. Predstava je nastala pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija, ki se je v slovenskem prostoru lotil tematike, ki je za naše okolje zelo za- nimiva in pomembna. Uprizoril je zgodbo o Frančišku Asiškem. Minoritski red, ki je živ in deluje na Ptuju, prav tako sodi med t. i. male brate. Njegova zgodba je prav tako zelo aktualna, ker kliče nazaj k vrednotam, saj je naš čas ostal brez etosa," je pred novo premiero povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Pred ptujsko premiero Škofjeloškega pasijona so predstavo videli v Požarevcu, kjer je v prejšnjem tednu potekal festival svetovnih mitov. S to predstavo so na tem festivalu predstavljali Slovenijo. Gostovanje so sklenili 29. avgusta. MG Nogomet Tekmo na Ptuju odločil izvrstni Stanič Stran 18 Nogomet Ptujčanke uspešne v pokalu, v prvenstvu ne Stran 18 Tenis 14. nosilec za las boljši od Blaža Stran 19 Nogomet Zelo uspešen teden naših tretjeligašev Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ teet afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 7. krog Premor bo šumarjem prišel še kako prav... Nogometaši Aluminija so pred reprezentančnim premorom gostovali v Stožicah, po drugem zaporednem porazu pa bodo naslednja dva tedna preživeli na zadnjem mestu lestvice. Še naprej ostajajo edina ekipa brez zmage v tej sezoni. Kanček optimizma je ponudil drugi polčas, v katerem je po ponovnem prihodu na posojo v Kidričevo v rdeče-belem dresu zaigral Armin Oerlek. Glede na tekmo z Domžalami je Oskar Drobne opravil štiri menjave v začetni enajsterici, na klopi so obsedeli G. Pečnik, Prša in Brest, Petek pa je manjkal zaradi poškodbe, zaradi katere bo izpustil še nekaj naslednjih tekem. Nadomestili so jih Pušaver, Nkama, T. Pečnik in Bolha. Izkazalo se je, da je v osrčju obrambe zelo manjkala agresivnost in odločnost Luka Petka ... i___ Foto: m24.si Olimpija si je odločilno prednost proti Aluminiju priigrala v prvem polčasu, v drugem je samo nadzirala potek dogajanja na igrišču. Na fotografiji sta Robert Pušaver in Almedin Ziljkic. Od samega začetka tekme se je videlo, da bo Olimpija storila vse, da to tekmo dobi in si po zmagi v zaostali Olimpija - Aluminij 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Ziljkic (21.), 2:0 Nukic (28.), 3:0 Ziljkic (77.), 3:1 Derlek (86.). OLIMPIJA: Vidmar, Pavlovic, Crnomarkovic (od 90. Korun), Delamea Mlinar, Boakye, Elšnik, Tomic (od 83. Ostrc), Ziljkic, Kapun (od 76. Sešlar), Djalo Aldair (od 83. Andrejašič), Nukic (od 90. Bončina). Trener: Savo Miloševic. ALUMINIJ: Janžekovič, Martic, Azemovic, Bolha, Pušaver (od 81. G. Pečnik), Krefl, Nkama (od 82. Kadric), Marinšek (od 46. Derlek), T. Pečnik (od 81. Ploj), Bizjak (od 46. Brest), Kidrič. Trener: Oskar Drobne. tekmi z Domžalami še dodatno okrepi položaj v zgornjem delu lestvice. Z agresivnim pokrivanjem so začeli že globoko na strani šumarjev, ki so imeli nemalo težav pri iznosu žoge čez polovico igrišča. Prvi je za domače poskusil Kapun, pozneje se mu je pridružil še Aldair. Močno terensko pobudo so zmajčki kronali v 21. minuti, ko je po napačni podaji Nkama do žoge prišel Nukic in jo nemudoma poslal do Ziljkica, temu je Azemovič prvi poskus podaje preprečil, po odbitku pa jo je 25-letni Bosanec z močnim strelom tik ob vratnici poslal v mrežo - 1:0. Janžekovič je bil ob strelu ravno toliko pokrit, da žoge ni najbolje videl in se mu ni uspelo odzvati. Aluminij je eno redkih nevarnih akcij v 1. polčasu izvedel v 25. minuti, a je podajo Bizjaka pred Marticem v zadnjem trenutku preusmeril Aldair. V 28. minuti so domačini povišali vodstvo: tokrat je napako pri podaji storil Krefl, do žoge je prišel Tomic in jo oddal do Nukica, ki je brez oklevanja sprožil in zadel v polno - 2:0. Žoge se je Janžekovič sicer dotaknil, a jo je odbil le do vratnice, od koder se je odbila v gol. V 33. minuti je bilo znova vroče pred golom Aluminija, Janžekovič je namreč po povsem nenevarnem poskusu Crnomarkovica žogo izpustil iz rok, na poti proti mreži pa jo je tik pred golovo črto prestregel Marin-šek in izbil v polje. Igra Aluminija v prvem polčasu je bila enostavno prepočasna, hitra krilna igralca Olimpije Ziljkic in Aldair sta branilcem povzročala veliko preglavic, posledica tega pa je bil stalni pritisk na zadnjo linijo, tako da je gol velikokrat »visel v zraku« ... Če k temu prištejemo še nekoliko slabšo dnevno formo Janžekoviča, potem je vse jasno . Ob polčasu je Drobne na igrišče poslal Derleka in Bresta, prav omenjena igralca pa sta sodelovala v prvi nevarni akciji drugega dela tekme: Brestu na koncu žoge po podaji Pu-šaverja ni uspelo potisniti v gol mimo Vidmarja, ki je dobro posredoval. Igra Olimpije v drugem delu je bila manj agresivna, zato so lahko do Aljaž Krefl, Aluminij: »Zmaga Olimpije je povsem zaslužena, predvsem prvi polčas smo odigrali preslabo, storili smo bistveno preveč napak. V drugem delu smo morali odigrati bolj napadalno, z več tveganja, a zmage domačinov nam ni uspelo ogroziti, tako da je rezultat na koncu realen. V reprezentančnem premoru nam ne preostane drugega kot trdo delo, da odpravimo dve najbolj pereči pomanjkljivosti: neučinkovitost in veliko število napak v obrambi.« večje posesti in nekaj polpriložnosti prišli tudi gostje, posledično so tudi v obrambi lažje zadihali. V napadu velja omeniti poskusa Krefla iz prostega strela (blokiran) in Derleka z roba 16-metrskega prostora (za malenkost preko gola). Vse dvome o zmagovalcu so Ljubljančani razblinili v 77. minuti, ko sta Tomic in Ziljkic izpeljala nasprotni napad, slednji pa je s strelom po tleh še drugič na tekmi premagal Janžeko-vica - 3:0. Z dvema goloma se je Zi-ljkič povzpel na prvo mesto lestvice strelcev, zabil je že štiri. Naslednjo serijo menjav je Drobne opravil v 81. minuti, vstopili so Ploj, G. Pečnik in Kadric. V isti minuti je prosti strel s približno 22 metrov izjemno izvedel Derlek in postavil končni izid tekme - 3:1. Za šumarje je bil to na sedmih tekmah šele drugi doseženi zadetek . Sledi dvotedenski reprezentančni premor, ki so ga zagotovo najbolj nestrpno pričakovali prav v taboru šumarjev. Po njem bodo na domačem stadionu na lokalnem derbiju gostili Maribor. JM Nogomet • 1. SNL Že do prvega premora jasna razdelitev na zgornji in spodnji del Nogometaši v 1. ligi so pred repre- rila Maribor in Bravo, razpletlo pa se zentančnim premorom - trajal bo je z remijem, ki bolj ustreza ljubljan- dva tedna - odigrali tekme 7. kroga. ski ekipi. Prvega gola v vijoličastem V derbiju sta se v Ljudskem vrtu me- dresu se je veselil 18-letni Vid Koder- Foto: Grega Wernig / m24.si Srečanje med drugo- in tretjeuvrščeno ekipo se je v Ljudskem vrtu končalo z remijem. Na fotografiji sporni trenutek iz zaključka tekme med Križanom in Šturmom. man, nekdanji igralec Aluminija in futsal ekipe FC Ptuj, ki je zadel že v 1. minuti tekme. Eden ključnih trenutkov se je zgodil v 41. minuti, ko je domači kapetan Blaž Vrhovec z namernim prekrškom od zadaj (ni štartal na žogo, ampak na igralca) prekinil obetavni protinapad Martinu Kra- Mura v izjemno močni skupini Nogometaši Mure so si kot drugi slovenski klub (pred tem je to uspelo le Mariboru) preko kvalifikacij zagotovili nastop v evropskih ligaških tekmovanjih, v Konferenčni ligi. Žreb jim je namenil atraktivne, a težko premagljive tekmece: angleški Tottenham, francoski Rennes in nizozemski Vitesse. »Dejstvo je, da smo dobili tekmece, ki nekaj pomenijo v evropskem nogometu. Na vsaki tekmi bomo poskušali biti čim bolj tekmovalni in čim bolje predstavljati slovenski nogomet, kar bo velik izziv. Verjamem, da bomo z nastopom v mariborskem Ljudskem vrtu pritegnili še kakega gledalca več, da bo cela Slovenija dihala z nami in nam dala podporo, ki jo bomo vsekakor potrebovali,« je po žrebu povedal trener Mure Ante Šimundža. mariču, sodnik Matej Jug pa mu je pokazal rdeči karton. Argumentacija Mariborčanov, da Vrhovec ni bil zadnji igralec v liniji, pri Jugu niso zalegla ... Izenačujoči gol je zabil Gregor Baj-de, ki je sezono začel pod Kalvarijo, tokrat pa potrdil nepisani »zakon bivšega« ... V zaključku tekme so bili Tottenham in Rennes sta nesporna favorita v skupini, v prid temu govori tudi podatek o tržni vrednosti klubov. Po Transfermarktu je namreč Tottenham pri 704 milijonih evrov, Rennes pri 263,15, Vitesse pri 39,65, Mura pa pri »zgolj« 6,98 milijona. Mura bo svoje evropske tekme igrala v Ljudskem vrtu. Za preboj v skupinski del je prejela 2,94 milijona evrov. Za vsako zmago bo prejela dodatnega pol milijona evrov, za vsak remi pa 166.000 evrov. Prvo mesto v skupini prinaša dodatnih 650.000 evrov, drugo pa 325.000 evrov. Razpored tekem Mure v Konferenčni ligi: 1. krog: Mura - Vitesse (16. 9.) 2. krog: Tottenham - Mura (30. 9.) 3. krog: Mura - Rennes (21. 10.) 4. krog: Remmes - Mura (4. 11.) 5. krog: Mura - Tottenham (25. 11.) 6. krog: Vitesse - Mura (9. 12.) Mariborčani kljub igralcu manj, bližje zmagovitemu zadetku, enega izmed »dvobojev na meji« med Šturmom in Križanom pa Jug ni ocenil kot prekršek za najstrožjo kazen. Bravo je ohranil status neporažene ekipe, Maribor pa je oddal prve točke v Ljudskem vrtu. Omenjeni remi sta izkoristila Koper in Olimpija, prvi za povečanje naskoka pred zasledovalci, drugi pa za priključek vrhu. Maribor in Olimpija imata sedaj skorajda povsem izenačeno statistiko, edina razlika je v številu prejetih zadetkov: Maribor jih je prejel 10, Olimpija pa 9 . Že po sedmih krogih se je ustvarila razlika med zgornjim in spodnjim delom lestvice, med njimi je že šest točk razlike (po zaostalih tekmah Mura - Kalcer in Koper - Domžale je lahko ta razlika manjša). Pomembni zmagi v begu iz dna lestvice sta vknjižili moštvi Domžal in Celja, še naprej pa v domači ligi slabo kaže murašem. V petek bodo v nadaljevanju prekinjene tekme s Kal-cerjem (po 60 minutah je bil rezultat 2:2, op. a.) nedvomno iskali pot do zmage, ki bi vsaj nekoliko olepšala njihov položaj na lestvici. JM Prva liga Telemach REZULTATI 7. KROGA: Olimpija - Aluminij 3:1 (2:0); Maribor - Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Koderman (1.), 1:1 Bajde (63.). Rdeči karton: Vrhovec (41.); Celje - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 I. Božic (26.), 2:0 Begic (76.); CB24 Tabor Sežana - Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Jelic Balta (69.); Domžale - Mura 4:1 (2:1), strelci: 1:0 Ibričic (8., z 11 m), 1:1 Horvat (32.), 2:1 Klemenčič (37.), 3:1 Jakupovič (58.), 4:1 Jakupovič (92.). 1. KOPER 6 5 1 0 12:4 16 2. BRAVO 7 3 4 0 8:3 13 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 7 4 1 2 12:9 13 4. MARIBOR 7 4 1 2 12:10 13 5. CB24 TABOR SEŽANA 7 2 1 4 6:7 7 6. CELJE 7 2 1 4 7:9 7 7. DOMŽALE 6 2 1 3 7:9 7 8. KALCER RADOMLJE 6 1 2 3 4:6 5 9. MURA 6 1 2 3 6:12 5 10. ALUMINIJ 7 0 4 3 2:7 4 18 Štajerski Šport torek • 31. avgusta 2021 Nogomet • 2. SNL, 5. krog Izvrstni Stanič odločil tekmo Drava Ptuj - Krško 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Stanič (68.). DRAVA PTUJ: Poljanec, Šlamber-ger, Kryeziu, Gajič, Sekulič (od 70. Drevenšek), Kahrimanovič (od 63. Jevremovič), A. Rogina (od 63. S. Rogina), Lovenjak, Nikpalj (od 81. Penič), Ivančevič (od 63. Burič), Bah. KRŠKO: Ribič, Bagola, Tomiček, Baskera (od 63. Lovrič), Jurčec, Sto-par (od 80. Adamič), Bubnjevič, Ba-rač, Pezer (od 80. Korošec), Tiganj (od 58. Predanič), Stanič. Trener: Darijan Matič. Čeprav so po tekmi z Nafto pri Dravi ostali brez trenerja (Perica Og-njenovič ni imel licence za vodenje kluba v 2. slovenski ligi in je zapustil Ptuj) in sta morala oditi tudi vratar Marko Mikulič in Ivo Antonio Kralj (domnevno bojkotiranje tekme z Nafto), se to dravašem ni poznalo na preizkušnji v Dobu, kjer so vknjižili presenetljivo, a pomembno zmago. Triglav in Gorica še naprej »kažeta mišice« Vodilna kluba lige še naprej ne popuščata, tako Triglav kot Gorica sta vpisala naslednji zmagi. Posebej prepričljivi pri tem nista bili, obe sta slavili z minimalnim izidom 1:0. V dresu Triglava se je prvič predstavil Korejec Dohyun Kim, ki je v prejšnji sezoni kot posojen igralec Domžal nastopal za Aluminij. Najprepričljivejše zmage kroga so se veselili Biljani, ki so Beltinčane odpravili s štirimi zadetki v njihovi mreži. Pri tem se je posebej izkazal Nik Jermol, ki je dosegel klasični hat-trick. Po slabem začetku sezone so že drugič zapored slavili Velenjčani, tokrat so v derbiju kroga ugnali zasedbo Nafte. V precej kakovostni predstavi z obeh strani so sicer prvi povedli Lendavčani, a so nato varovanci trenerja Milana Petroviča našli odgovor za obrambo gostov in uprizorili pre- Nogomet • 1. SŽNL Na žalost njihovih privržencev jim je ni uspelo nadgraditi na domači tekmi s Krškim ... Mladi Krčani so prišli na Ptuj s skromno bero dveh točk iz štirih tekem, a okrepljeni z izkušenim bosanskim vezistom Pezerjem, ki se jim je pridružil med tednom. Začetek je potekal povsem po njihovih notah, saj so imeli žogo več v svoji posesti, obenem pa so si pripravili tudi daleč najlepšo priložnost prvega polčasa. V 9. minuti so namreč trije gostujoči igralci krenili v protinapad in se znašli sami pred vratarjem Poljancem in branilcem Sekuličem, na koncu pa je strel Erwina Tignja iz idealnega položaja zletel mimo gola. Nevaren je bil tudi poskus Staniča v 19. minuti, tokrat je žogi pot v mrežo preprečil Šlamberger . Po približno 25 minutah so vendarle začeli bolje igrati in kombinirati tudi domačini, ki so si najlepšo priložnost za vodstvo priigrali v 28. minuti, ko je Bah poslal uporabno žogo v prazen prostor do Ivančeviča, ki mu obrat. Pod dva gola se je podpisal Američan Brian Sousa Saramago, ki je s tem na vrhu lestvice strelcev izenačen z Maticem Marciusem (Krka), Denisom Petrovičem (Dob), Nikom Jermolom (Bilje) in Leonom Marini-čem (Gorica). Zelo pomembno zmago so znova vpisali novinci iz Rogaške Slatine, še drugič zapored pa je bil med strelci tudi Alen Krajnc. REZULTATI 5. KROGA: Drava Ptuj - Krško 0:1 (0:0); Rudar Velenje - Nafta 1903 3:1 (0:0); strelci: 0:1 Burai (13.), 1:1 Sara-mago (24., z 11 m), 2:1 Kočar (59.), 3:1 Saramago (70.); Triglav Kranj - Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Šalja (77.); Ilirija 1911 - Gorica 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Marc (9.). Rdeči karton: Zec (32., Ilirija); Primorje - Roltek Dob 1:2 (0:0); strelci: 1:0 J. Kodermac (46.), 1:1 Pi-šek (57.), 1:2 Gregorin (64.). Rdeči karton: Makovec (89., Dob); je žogo uspelo spraviti čez vratarja Ribiča, a tudi preko gola . Večjo individualno kakovost domačinov so gostje nadomestili z borbenostjo ter uspešno odbili vse napade dravašev. Drugi del se je začel podobno kot prvi: s pobudo gostov. V 52. minuti je bil znova v ospredju mladi bosanski reprezentant Kristijan Stanič (letnik 2001, ima tudi hrvaški potni list), ki je bil enostavno prehiter za domače branilce, njegove imenitne podaje pa Tiganju ni uspelo pretvoriti v gol - streljal je mimo gola. V tem delu so igralci Drave v obrambi storili številne napake, njihove tvegane podaje so gostje večkrat prestregli in bili potem nevarni pri zaključnih strelih. Okrog 60. minute so domačini znova vzpostavili ravnotežje, dvakrat je nevarno sprožil Kahrimanovič, izkazal pa se je vratar Krškega. V 63. minuti je Zilič posegel po treh menja- Vitanest Bilje - Beltinci Klima Tra-tnjek 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Jermol (12.), 2:0 Jermol (38.), 3:0 Jermol (47.), 4:0 Židan (53.); Brežice 1919 Terme Čatež - Rogaška 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Pavlovič (17.), 0:2 Krajnc (74.). Rdeči karton: Ruedl (73., Brežice); Fužinar Vzajemci - Krka 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Marcius (23.), 1:1 Potokar (61.), 2:1 Horvat (62.). 1. TRIGLAV KRANJ 5 5 0 0 9:2 15 2. GORICA 5 4 0 1 11:4 12 3. ROLTEK DOB 5 3 11 15:11 10 4. ROGAŠKA 5 3 0 2 6:5 9 5. FUŽINAR VZAJEMCI 5 2 2 1 7:8 8 6. KRKA 5 2 12 12:9 7 7. VITANEST BILJE 5 2 1 2 9:8 7 8. DRAVA PTUJ 5 2 1 2 8:11 7 9. PRIMORJE 5 13 1 6:5 6 10. RUDAR VELENJE 5 2 0 3 8:8 6 11. NAFTA 1903 5 1 2 2 11:8 5 12. BELTINCI 5 1 2 2 3:7 5 13. KRŠKO 5 1 2 2 7:13 5 14. ILIRIJA 1911 5 1 1 3 5:6 4 15. JADRAN DEKANI 5 0 2 3 5:8 2 16. BREŽICE ČATEŽ 5 0 2 3 3:12 2 Radomljanke za razred premočne Radomlje - Doxakey 7:0 (5:0) DOXAKEY PTUJ: Ne. Forštnarič, Žunkovič (od 46. Krasniqi), Fluher, Hvalec, Štumberger, Tušek, Lorbek, Vidovič (od 71. Jelen), A. Lončarič (od 64. T. Lončarič), Nu. Forštnarič, Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Igralke ptujske ekipe Doxakey so v 2. krogu članske državne lige gostovale v Radomljah, kjer so si težko obetale točke, saj domača ekipa spada med tri najboljše v državi. »Resnično vidim Radomlje ob Po-murju in Olimpiji med kandidati za vrh, zato kakšnih posebnih pričakovanj pred tekmo nismo imeli. Kljub temu so dekleta vstopila v tekmo s prevelikim spoštovanjem do tekmic in z veliko mero treme, kar so domačinke hitro izkoristile za dosego štirih zadetkov v slabih 20 minutah tekme. V nadaljevanju so se naša 1. SŽNL REZULTATI 2. KROGA: Radomlje - Doxakey 7:0 (5:0), Primorje Gaia Naturelle - Krim 2:1 (0:1), Olimpija Ljubljana - Cerklje 14:0 (6:0), Nona Pomurje Beltinci - Ljubljana 6:0 (1:0). dekleta vendarle nekoliko sprostila, začela so igrati bolje in s tem smo lahko zadovoljni,« je tekmo realno ocenil trener Uroš Šmigoc. V domači vrsti je s štirimi zadetki izstopala Zala Kuštrin. Ženski pokal NZS: Krimu podelile še drugo osmico v nekaj dneh V četrtek so bile odigrane tekme 1. kroga ženskega pokala NZS. Ptu- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v temnih dresih) so izgubili še drugo zaporedno tekmo na Mestnem stadionu, tokrat jih je ugnala zasedba Krškega. vah, s katerimi je želel dodatno stopnjevati pritisk proti golu gostov, a se ni izšlo po načrtih. V 69. minuti so gostje izvajali prosti strel s strani, po odbiti žogi so znova prišli do nje, nato pa s tremi ali štirimi podajami v kazenskem prostoru enostavno izigrali anemično obrambo Drave, akcijo pa je s strelom pod prečko zaključil Stanič -0:1. Gostje bi lahko bili povišali prednost nekaj minut kasneje, a je Jurčec z idealne pozicije slabo streljal. V nadaljevanju so gostje z nadležnim zavlačevanjem in valjanjem po tleh povsem omrtvili igro domačinov, ki so se razživeli šele v petminu-tnem sodnikovem podaljšku. Takrat je po podaji iz kota do žoge v 91. minuti prišel Lovenjak, njegov strel s strani pa je zaustavila prečka ... V naslednji akciji žoge ni uspelo v gol potisniti rezervistu Buriču, za zaključek pa je prosti strel Lovenjaka v 95. minuti zletel čez prečko vratarja Ribiča . »Želim si zadeti na vsaki tekmi, kar mi je na prejšnjih kar dobro uspevalo, a tokrat žoga žal ni hotela v gol,« je dejal Luka. V naslednjem krogu bodo igralci Drave na domačem stadionu gostili zasedbo Primorja. Jože Mohorič Sead Zilič, v. d. trenerja Drave: »Tekma je bila precej enakovredna in odprta z obeh strani, oboji smo imeli svoje priložnosti, zato bi bila delitev točk najbolj realna. Žal ni bilo tako, igra nam ni stekla tako kot proti Dobu. To se je videlo že na začetku tekme, ki smo jo slabo odprli, prav tako je bil slab začetek drugega dela. Nadaljevanje obeh polčasov je bilo veliko boljše, a premalo za kakšen zadetek. Ekipa, ki je prva zadela, je bila v veliki prednosti, če bi bili to mi, bi verjetno zmaga ostala doma. Na žalost se nam tokrat ni izšlo po naših željah, zato čestitamo Krškemu, pri katerih nam je Stanič povzročal veliko težav - enostavno se nismo postavili dovolj čvrsto v obrambi.« Luka Lovenjak, Drava: »Na nek način je to bolj boleč poraz od tistega z Nafto, saj bi si zaslužili vsaj kakšno točko. V ekipi imamo kakovostne posameznike, a nas čaka še precej dela pri tem, da se povežemo v homogeno celoto. Ko bomo dobili trenerja, bo to zanj prvi izziv, verjamem pa, da se bodo potem tudi rezultati hitro izboljšali. Trenutno imamo težave z organizacijo obrambe, ni tiste prave komande, to se je videlo predvsem na začetku, ko je Krško nekoliko pritisnilo proti našemu golu. Poglavitna razlika med tekmo z Dobom in Krškim je bila v tem, da smo tam prvi zadeli in potem ohranili pravi ritem, tokrat nam zadetka ni uspelo zabiti, posledično je bilo v igri več nervoze.« Darijan Matic, trener Krškega: »S prvo zmago v sezoni sem seveda zelo zadovoljen. Po le dveh remijih v uvodnih štirih krogih je bilo težko obrniti ta slab moment v pozitivo, sploh zaradi pomanjkanja samozavesti. Iz tega vidika je ta zmaga na Ptuju, na najboljšem igrišču v celotni ligi, zelo pomembna. Glede na prejšnje tekme je bila tokrat razlika v tem, da se nam je priključil nov igralec v zvezni vrsti, Bosanec Semir Pezer. Z njim smo dobili potrebno mirnost, zadržali smo več žog in si ustvarili nenormalno veliko priložnosti. Na srečo je Stanič - ki je zame daleč najboljši igralec v 2. ligi - eno realiziral, zmaga je tako povsem zaslužena.« jska ekipa Doxakey je ponovila vajo iz prvega kroga sezone v 1. ligi, še v drugo je bila z identičnim izidom 8:0 (3:0) boljša od ekipe Krima. Razlika je bila edino v tem, da so tokrat Ptujčanke srečanje odigrale na svojem domačem dvorišču, na igrišču z umetno travo na Ptuju. Vprašanje o zmagovalkah in napredovanju v polfinale pokalnega tekmovanja je bilo praktično odločeno že s prvim zadetkom na tekmi, ko je v 11. minuti v polno zadela Špela Pernek. V nadaljevanju se je s tremi zadetki najbolj izkazala Anja Lončarič. STRELKE: 1:0 Pernek (11.), 2:0 Potočnik (33.), 3:0 Hvalec (45., z 11 m), 4:0 A. Lončarič (46.), 5:0 A. Lončarič (55.), 6:0 Štumberger (78.), 7:0 Lor-bek (81.), 8:0 A. Lončarič (88.). JM Ženski pokal NZS REZULTATI 1. KROGA: ŽNK Dox-akey Ptuj - ŽNK Krim 8:0 (3:0), ŽNK Cerklje - ŽNK Radomlje 0:3 (0:1), ŽNK Nona Pomurje Beltinci - ŽNK Olimpija Ljubljana 3:5 (1:4), Primorje Gaia Naturelle - ŽNK Ljubljana 0:7 (0:5). Rokomet • Jeruzalem Ormož Na Hardeku »padel« še Trst 1. OLIMPIJA 2. POMURJE BELTINCI 3. RADOMLJE 4. DOXAKEY 5. PRIMORJE 6. CERKLJE 7. KRIM 8. LJUBLJANA 21:2 12:1 8:6 8:7 2:6 5:14 Foto: Črtomir Goznik 2 0 0 2 2 0 0 2 1:10 0 2:13 0 Nogometašice ZNK Doxakey so v pokalnem tekmovanju izločile ekipo Krima. Jeruzalem - Trst 33:30 (11:8) JERUZALEM: Balent (4 obrambe), Skledar (7 obramb); Čudič 2 (1), Žu-ran 8, Kosi 1, T. Hebar 6, Krabonja 1, Šulek 3, Škrinjar 1, Bogadi 2, G. Hebar 4, Pandev 1, Mlač Černe, Voljč 3, San-kovič, Niedorfer, Čirovič 1. Trener: Saša Prapotnik. Za Ormožani je peta pripravljalna tekma in četrta zmaga zapored. Kratko gostovanje italijanske ekipe iz Trsta v Ormožu so Ormožani izkoristili za pripravljalno tekmo. Za Italijane, ki jih kot trener vodi Izolčan Fredi Radojkovic (bivši selektor italijanske reprezentance), nastopa še nekaj tujcev: od Slovencev Adam Bratkovic (Koper) in sin trenerja Radojkovica Jan. Jeruzalem je vodil skozi celotno tekmo, rezultat je bil izenačen le pri 0:0. V 1. polčasu je najvišja prednost gostiteljev znašala tri zadetke (6:3 in 8:5), s takšno razliko sta ekipi tudi odšli na odmor. Tudi v 2. polčasu je bil Jeruzalem ves čas v vodstvu, največ za štiri zadetke (16:12 in 28:24). V zaključku tekme so se Italijani nevarno pribli- žali (29:28 in 30:29), domačini pa so v finišu tekme unovčili svoje bogate izkušnje in tekmo pripeljali k srečnemu koncu (33:30). Prvič je v ormoškem dresu nastopil Nik Čirovič, ki je dobil minutažo v zadnjih petnajstih minutah tekme in jo kronal z enim doseženim golom. »Gostje so se pokazali kot čvrst tekmec, mirno lahko celo rečem, da so nas Italijani nekoliko presenetili. Še vedno imamo Slovenci preveč podcenjevalni odnos do italijanskega rokometa, ki pa je po besedah trenerja Trsta Fredija Radojkoviča v velikem vzponu in se z velikimi koraki približuje tudi slovenskemu rokometu. Tekmo in rezultat smo imeli cel čas pod nadzorom, v 1. polčasu smo zaigrali odlično v obrambi, v 2. polčasu pa v napadu. Še vedno imamo preveč nihanj, ki jih moramo do začetka prvenstva nujno odpraviti. Smo pa veseli vsake zmage, pa čeprav gre za pripravljalno tekmo,« je po tekmi s Trstom vtise strnil Tilen Kosi, strelec enega zadetka. Pred Ormožani je le še ena pripravljalna tekma, in sicer bodo na generalki pred prvenstvom zaigrali proti Mariboru. Uroš Krstič torek • 31. avgusta 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Tenis • OP ZDA v New Yorku Žreb ni slab, a skriva past Tamara Zidanšek je v New Yorku trenirala tudi na enem od osrednjih igrišč kompleksa Flushing Meadows. V New Yorku so v petek opravili žreb zadnjega letošnjega grand slam turnirja, odprtega prvenstva ZDA. Na glavni turnir so med posameznicami uvrščena tri slovenska dekleta: Tamara Zidanšek (40.), Polona Hercog (85.) in Kaja Juvan (109.). Pri fantih sta Blaž Rola in Blaž Kavčič obstala v kvalifikacijah, Aljaž Bedene pa je nastop odpovedal. Žreb je za nepostavljene igralce vedno ruleta, na kateri lahko dobijo veliko nižje (nekoga iz kvalifikacij) ali tudi veliko višje rangirane tekmece (nosilce). Krajšo je tokrat izmed Slovenk potegnila Mariborčanka Polona Hercog, ki ji je žreb namenil Čehinjo Petro Kvitovo, 10. nosilko. Več sreče sta imeli Kaja in Tamara, prva se bo pomerila z Britanko Heather Watson (62.), druga pa z Američanko Bernardo Pera (84.). Za Tamaro Zidanšek je za zdaj odlična sezona, v kateri se je junija uvrstila v polfinale turnirja za grand slam v Parizu, nato pa je julija osvojila še svoj prvi WTA-turnir v karieri, to ji je uspelo v švicarski Lozani. Mladinski in kadetski vrsti Drave in Aluminija sta se v 4. krogu merili z uglednimi tekmeci iz Murske Sobote in Ljubljane. Uspelo si jima je priboriti razmeroma dober izkupiček, s katerim ohranjata svoje položaje na lestvici: šumarji pri vrhu, dravaši pa v borbi za obstanek. Izpostaviti velja prve točke kadetov Drave v sezoni, do katerih so prišli z golom rezervista Gala Kosarja v zaključku tekme. V »bankirskem derbiju« kadetskih vrst Brava in Aluminija ni bilo zadetkov, za ljubljansko zasedbo je to po štirih zmagah prvi remi v sezoni. OP ZDA v New Yorku, žreb 1. kroga: Zidanšek - Pera (ZDA) Hercog - Kvitova (Češka, 10.) Juvan - Watson (VB) Posledično je tudi najvišje uvrščena na WTA-lestvici v dosedanji karieri, trenutno zaseda 39. mesto. V New Yorku je tako že bila blizu tega, da bi bila ena izmed nosilk (teh je na grand slam turnirjih 32), a ji je zmanjkalo nekaj mest (32. nosilka je Rusinja Ekaterina Aleksandrova, 34. igralka sveta). Igranje v 1. krogu s 26-letno Bernardo Pera je na prvi pogled in glede na uvrstitev na svetovni računalniški lestvici lahka naloga za našo najboljšo igralko, a bo vse prej kot to. To nam razkriva že bežen pogled na dosedanja medsebojna dvoboja, ki ju je dobila Hrvatica z ameriškim potnim listom: leta 2019 na turnirju v Wuha-nu na Kitajskem, letos pa na turnirju v Rimu. Ob tem je Bernarda še levi-čarka, s katerimi Tami nima najboljših izkušenj ... Kljub temu je Tami letos že dokazala, da je sposobna delati korake v nove smeri, zato je to lahko priložnost za nekaj takšnega. Tami je sicer v ZDA odpotovala le dobra dva tedna pred nastopom v New Yorku, za njo sta nastopa v Med mladinci so dravaši vodili ter imeli aktiven rezultat še ob polčasu, zato pa so preslabo začeli drugega in hitro prejeli dva zadetka, ki sta že določila zmagovalca. Šumarji so na petih tekmah še tretjič zmagali, proti Bravu so vodili praktično čez celotno srečanje. 1. mladinska liga Drava Ptuj - Mura 1:4 (1:1), strelci: 1:0 Toplak (39.), 1:1 Očko (44., ag.), 1:2 Donko (48.), 1:3 Donko (54.), 1:4 Novak (75.). Bravo Nova KBM - Nova KBM Aluminij 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Kozjak (17.), 0:2 Privošnik (61.), 1:2 Medle (77.), 1:3 Medved (85.), 1:4 Rahle (93.). 1. kadetska liga Drava Ptuj - Mura 3:2 (1:1); strelci: 0:1 Anželj (12.), 1:1 Smodič (25.), Cincinnatiju in Chicagu. Na obeh je izpadla v 1. krogu, tekmici pa sta bili Latvijka Jelena Ostapenko in Rusinja Varvara Gracheva. Bo šlo v tretje? Zmagovalko dvoboja med Zidan-škovo in Pero v 2. krogu skorajda zagotovo čaka 2. nosilka Arina Sa-balenka, ki se bo v uvodnem krogu merila s Srbkinjo Nino Stojanovič (93.). Prva nosilka turnirja je Avstral-ka Ashleigh Barty, ki se bo v prvem krogu srečala z nekdanjo finalistko, Rusinjo Vero Zvonarjovo. Med dvojicami bo Tamara združila moči s Švicarko Viktorijo Golubič, a ju že v prvem krogu čaka zahtevna naloga: igrali bosta proti specialistkama za igro parov, kanadsko-brazilski navezi Gabriela Dabrovski-Luisa Stefani, ki sta 5. nosilki turnirja. Ti sta nazadnje slavili na mastersu v Montrealu in bili finalistki mastersa v Cincinnatiju ... Dokovič za zgodovino Glavno vprašanje svetovne teniške javnosti pred turnirjem je, ali lahko srbski zvezdnik Novak Dokovič kot drugi teniški igralec v odprti 1:2 Kasalo (59., z 11 m), 2:2 Sakelšek (65.), 3:2 G. Kosar (81.). Bravo Nova KBM - Nova KBM Aluminij 0:0. Rdeči karton: Rozman (75., Aluminij). Skupna lestvica 1. SML/SKL: 1. ILIRIJA EXTRA-LUX 10 6 3 1 21 2. NOVA KBM ALUMINIJ 10 5 3 2 18 3. BRAVO MASTERCARD 10 5 2 3 17 4. KRKA 10 5 1 4 16 5.KOPER 10 4 3 3 15 6. MARIBOR 8 3 5 0 14 7. BRINJE GROSUPLJE 10 3 5 2 14 8. A2S CELJE 10 4 2 4 14 9. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 4 1 3 13 10. DOMŽALE 8 3 3 2 12 11. RADOMLJE 10 2 2 6 8 12. MURA 8 2 1 5 7 13. DRAVA PTUJ 10 2 0 8 6 14. TRIGLAV KRANJ 10 1 3 6 6 JM eri tenisa (od leta 1968) poseže po sezonskem grand slamu, potem ko je že osvojil OP Avstralije, Francije in turnir v Wimbledonu. Dokovič bo v New Yorku lovil številne mejnike. V prvi vrsti se bo skušal v zgodovino vpisati kot drugi igralec po Avstralcu Rodu Laverju, ki bi v eni sezoni osvojil vse štiri grand slame. To je sloviti »raketi« iz dežele tam spodaj uspelo leta 1969 ob začetku odprte ere tenisa. Pred tem je poker zmag Laver dosegel še leta 1962, Američan Don Budge pa je leta 1938 prvi povezal vse štiri turnirje velike četverice, a Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola (179. na ATP) je v prejšnjem tednu nastopal v kvalifikacijah za zadnji letošnji grand slam turnir - Odprto prvenstvo ZDA. Na igriščih Flushing Meadowsa v New Yorku je lovil udeležbo na glavnem turnirju, kjer je doslej nastopal le enkrat, leta 2014 (takrat je z rezultatom 2:3 izpadel v 1. krogu proti Špancu Fernandu Verdascu). Tokrat je bil znova zelo blizu temu, a mu na koncu ni uspelo preskočiti zadnje ovire... 30-letni Ptujčan je zelo dobro odigral uvodna dvoboja kvalifikacij, saj je najprej suvereno ugnal Kazahstan-ca Dmitryjaa Popka (182.), nato pa še Italijana Giana Marca Moronija (250.) - oba v dveh nizih. To mu je odpiralo možnosti na naskok na igranje v glavnem žrebu, njegov tekmec v odločilnem tretjem krogu kvalifikacijskega sita je bil Henri Laaksonen, 130. igralec sveta in 14. nosilec kvalifikacij. Leto mlajši igralec prihaja v povsem drugačnih časih in le na dveh podlagah (trava, pesek). 34-letni Beograjčan je trenutno pri številki 20, kar se tiče osvojenih naslovov na turnirjih za grand slam, s čimer je na vrhu večne lestvice izenačen s Švicarjem Rogerjem Federerjem in Špancem Rafaelom Nadalom, ki v New Yorku letos ne bosta nastopila. Dokovič lahko tako že v New Yorku postane rekorder po številu osvojenih grand slamov, če bi mu to uspelo, pa bi imel v lasti še sezonski grand slam, enega največjih dosežkov v tenisu. Že tako je na vrhu računalniške lestvice preživel najdlje časa iz Finske, že vrsto let pa nastopa za Švico. Leta 2017 je bil znotraj TOP 100 igralcev sveta, največji uspeh na grand slamih pa je dosegel letos, ko se je v Parizu uvrstil v 3. krog. Naš igralec je odlično odprl dvoboj in z breakom povedel 3:0. V zaključku niza je imel Švicar dve priložnosti za rebreak, a ju je Blaž ubranil in zaključil set z rezultatom 6:3. Drugi niz je bil bolj izenačen, znova pa je bil Rola tisti, ki je prvi zap-retil (break priložnost v tretji igri). Ni se mu izšlo, zato pa sta v naslednjih dveh igrah igralca ostala brez točk na lasten servis, kar je pomenilo break Laaksonena in rebreak Rola. V nadaljevanju sta igralca gladko osvajala servisne igre, nato pa je pri rezultatu 5:6 dvoboj za nekaj ur prekinil dež. Po vrnitvi na igrišče je Švicar takoj pritisnil in imel dve zaključni žogici za 5:7, a ju je Blaž ubranil in izenačil na 6:6. Podaljšana igra je bila povsem enostranska, Laaksonen je povedel 0:6 in hitro izenačil na 1:1 v nizih. Odločilni niz je bil izjemno razburljiv, začelo se je s servisom Blaža, Henri pa je unovčil četrto break priložnost in povedel 0:1. Sledil je takojšnji odgovor in izenačenje Ptujčana na 1:1. Pri rezultatu 2:2 je bil znova uspešnejši Švicar, z breakom je povedel 2:3. V osmi igri je bil Blaž korak do (335 tednov) in je rekorder po številu naslovov na mastersih (36). Obenem je edini tenisač, ki je v karieri osvojil vseh devet različnih mastersov. V New Yorku bo lovil tudi 31. finale na turnirjih za grand slam, s čimer bi se izenačil s Federerjem. Glavna Dokovičeva tekmeca bosta Rus Danil Medvedev in Nemec Aleksander Zverev. Slednji je pred OP ZDA v najboljši formi, saj je dobil svoj peti turnir serije masters v Cincinnatiju. Teden dni prej je četrto tovrstno lovoriko v Torontu dvignil Rus Danil Medvedjev. JM, sta OP ZDA v New Yorku, kvalifikacije: 1. krog: Rola - Popko (Kazah-stan) 6:2, 7:5; 2. krog: Rola - Moroni (Italija) 6:4, 6:2; 3. krog: Rola - Laaksonen (Švica, 14.) 6:3, 6:7(2), 4:6. ponovnega rebreaka (15:40) in izenačenja na 4:4, a se je Švicar izvlekel skozi šivankino uho in povedel 3:5. Blažu je še uspelo znižati na 4:5, naslednjo igro pa je Švicar unovčil za drugo medsebojno zmago proti našemu igralcu ... Dvoboj je trajal skoraj tri ure, več točk pa je na koncu osvojil - Blaž?!? V tem je bil boljši 110:112, kar pa je bolj slaba tolažba po izpadu iz nadaljnjega tekmovanja . Oba sta izkoristila tri break priložnosti, več si jih je sicer priigral Laaksonen (13, Blaž 9). Našemu igralcu tako ni preostalo drugega kot vrnitev v Evropo, kjer bo v španski Mallorci nadaljeval nastope na seriji challenger turnirjev. Na prvem z nazivom Rafael Nadal Open je 8. nosilec, v prvem krogu pa bo njegov tekmec Nemec Tobias Kamke (252.). JM Tenis • OP ZDA v New Yorku 14. nosilec za las boljši od Blaža Foto: Sportida / TZS Blaž Rola se je po slovesu od New Yorka odpravil v Španijo, kjer bo nastopal na challenger turnirju. Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga T • 1 .v 1 V . . 1 v Lep izkupiček šumarjev in dravašev Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave so v petek zabeležili prvo zmago v sezoni, ugnali so vrstnike Mure. 20 Štajerski Šport, rekreacija torek • 31. avgusta 2021 Nogomet • S. SNL vzhod Zelo uspešen teden naših ligašev V 3. krogu vzhodne skupine 3. lige so ligaši iz MNZ Ptuj vpisali tri zmage (Videm, Zavrč, Bistrica) in dva remija (Cirkulane, Podvinci). Bistrica zaseda vrh, kjer smo jo tudi pričakovali, še vedno pa ostajajo neporažene ekipe Podvincev, Cirkulan in Zavrča, vse imajo po pet točk. Prvi zmagi v sezoni so vpisali Videmčani in Zavrčani, za slednje je to pomembna zmaga pred velikim lokalnim derbijem, v katerem gostijo sosede iz Cirkulan. REZULTATI 3. KROGA: Šmartno -Zavrč 1:2 (1:1), Kety Emmi Bistrica -Dravinja 3:0 (2:0), Šmarje - Videm 0:1 (0:1), Dobrovce - Cirkulane 2:2 (0:2), Podvinci - Posavje Krško 1:1 (0:1), Šampion - Korotan Prevalje 3:1 (1:0), Zreče - Koroška Dravograd 1:2 (0:1). 1. KETY E. BISTRICA 3 3 0 0 10:0 9 2. KOR. DRAVOGRAD 3 2 1 0 6:3 7 3. DRAVINJA 3 2 0 1 8:4 6 4. ŠAMPION 3 2 0 1 8:5 6 5. PODVINCI 3 1 2 0 7:3 5 6. CIRKULANE 3 1 2 0 6:5 5 7. ZAVRČ 3 1 2 0 4:3 5 8. ŠMARJE PRI JELŠAH 3 111 4:4 4 9. VIDEM PRI PTUJU 3 1 0 2 2:6 3 10. KOROTAN PREVALJE 3 1 0 2 2:7 3 11. DOBROVCE 3 0 2 1 5:6 2 12. ŠMARTNO 1928 3 0 1 2 4:7 1 13. POSAVJE KRŠKO 3 0 12 1:8 1 14. ZREČE 3 0 0 3 2:8 0 Šmartno - Zavrč 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Štumberger (27., z 11 m), 1:1 Jakob (43.), 1:2 Štumberger (60.). ZAVRČ: Mikic, Pofuk, Zorec (od 74. Kocbek), Kokot, Predikaka (od 72. Sambolec), Štumberger, Lazar (od 61. Jazbec), Koren, Kajzer, Krajnc, Stiplošek. Trener: Damjan Bezjak. Gostovanje novincev v ligi pri lanskoletnem drugoligašu je v vlogo favorita postavljalo domačine, a so bili gostje tokrat za všečno ekipno predstavo nagrajeni z zmago. »Domačini imajo mlado ekipo, a so vidne lanske izkušnje z igranjem v 2. ligi, igrajo precej 'trdo'. Moji fantje so odigrali zelo borbeno, tudi igra je stekla tako, kot treniramo, predvsem v prvem polčasu. Pred vodilnim zadetkom smo bili kar trikrat sami pred domačim vratarjem (Pre-dikaka, Štumberger, Lazar), na koncu smo ga vendarle zabili iz penala. V najslabšem možnem trenutku smo prejeli gol iz edine napake ožje obrambe na tekmi. Tudi drugi polčas ni razočaral, tekma je bila gledljiva z obeh strani. Na srečo se je Tomi odlično znašel v kazenskem prostoru in bil za ves trud nagrajen še z drugim zadetkom. Vesel sem zanj in za celotno ekipo, ki si je zmago zaslužila,« je svoje varovance pohvalil trener Damjan Bezjak. Dobrovce - Cirkulane 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Cesar (20.), 0:2 Travnikar (23.), 1:2 Krivec (68.), 2:2 Podbrežnik (73., z 11 m). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Bojnec, Bezjak (od 60. Sitar), Lipavšek (od 76. Erhatič), Travnikar (od 46. Mlakar), Ljubec (od 60. Kukovec), Zazic, Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič Ekipa Cirkulan je bila v Dobrovcah v vlogi favorita, a ji tega ni uspelo v celoti potrditi na igrišču. »Tekmo smo imeli v prvem polčasu popolnoma pod kontrolo, točno tako, kot smo si želeli. Še enkrat več pa se je pokazalo, kako 'nevaren' je rezultat 0:2. Iz nerazumljivih razlogov smo v drugem polčasu 'padli na glavo', pojavljale so se samostojne akcije, posledica pa sta bila dva prejeta zadetka v razmiku nekaj minut. To je znova naredilo tekmo povsem odprto, priložnosti so bile na eni in drugi strani. Kljub temu smo se v zaključku zbrali in nanizali nekaj lepih akcij, a žoge nismo uspeli spraviti v gol. Če bi celotno tekmo odigrali tako, kot smo začetek in zaključek, potem bi zagotovo zmagali, a je bil tisti sredni del preslab,« je dejal Jura Arsič, trener Cirkulan. Šmarje - Videm 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Plajnšek (37.). VIDEM: Milic, Mesarič, Plajnšek (od 70. Šeliga), Zdovc, Cafuta, Še-gula (od 90. Pavalec), Ovčar, Krajnc, Plajnšek, Čuš, Vrbanic (od 84. Kme-tec). Trener: Luka Gajšek. Videm je v Šmarju pri Jelšah lovil prve točke v sezoni, kar je bilo pri doslej neporaženi ekipi vse prej kot lahka naloga. A jo je opravil z odliko! »Po domačem porazu s Šampi-onom smo imeli sestanek, odprto smo se pogovorili o tem, zakaj nam igra ne steče, in že na treningih med tednom je bila slika veliko boljša. To se je v soboto preneslo tudi na tekmo, kjer smo predvsem v prvem polčasu povsem dominirali na igrišču. Vodstvo z enim zadetkom je bilo Nogomet • Lige MNZ Ptuj Bukovci in Grajena do visokih zmag Super liga Že v 2. krogu ptujske Super lige ni več ekip, ki bi imele 100 % izkupiček. Ob kar treh remijih je to nekako razumljivo, saj Grajena in Bukovci, ki sta edina zmagala v tem krogu, nista slavila v uvodnem. Bukovčani so do vrha napolnili mrežo domačinov v Apačah, kar pet golov so zabili v razmiku dobrih 15 minut, med 16. in 32. minuto. Vajo so ponovili v zaključku tekme, ko so za šest zadetkov potrebovali le kakšno minuto več ... Kar štirje nogometaši so se po dvakrat vpisali med strelce, to so bili Niko Veršič, Damjan Antolič, Tomaž Brumen in Marko Šmigoc. Še več od omenjene četvorke jih je dosegel član Grajene Vojko Tominc, ki je v Skorbi dosegel hat-trick v drugem polčasu. Domačini so v prvem delu še držali korak z gosti, nato pa v nadaljevanju doživeli potop. Pestro je bilo tudi dogajanje v Gerečji vasi, kjer sta si Gerečja vas in Boč razdelila točke, za popolnoma enakovredno podobo pa sta oba tekmo končala z desetimi igralci na igrišču. Lokalni derbi je bil odigran v Stojn-cih, kjer so gostovali Markovčani. Na igrišču ni manjkalo napetosti, a to ni privedlo do spremembe izida, ostalo je pri najmanj popularnih 0:0. Za Markovčane je to že drugi remi v uvodu sezone, Stojnčani pa ostajajo edini brez prejetega zadetka. Z remijem se je končala tudi tekma v Gorišnici, kjer je za goste iz penala izenačil rezervist Aleksej Muhič. REZULTATI 2. KROGA: Skorba - Grajena ANpro 0:6 (0:1); strelci: 0:1 Pihler (23.), 0:2 Pihler (51.), 0:3 Murat (61.), 0:4 Tominc (72.), 0:5 Tominc (81.), 0:6 Tominc (88.); Stojnci - Markovci 0:0; Gerečja vas - Boč Poljčane 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Lenart (60.), 1:1 Ko-lar (75.). Rdeča kartona: Žnidar (80., Boč), Kolarič (85., Gerečja vas); Apače - Bukovci 0:11 (0:5); strelci: 0:1 Veršič (16.), 0:2 Antolič (20.), Foto: Črtmir Goznik Nogometaši Vidma so v Šmarju vpisali prve točke v sezoni (fotografija je s tekme proti Šampionu). veliko prenizko glede na prikazano. Zadeli smo po odvzeti žogi na sredini igrišča in hitrem protinapadu, ki ga je zaključil Plajnšek. V drugem polčasu smo pokazali kompaktnost, ki nas je krasila spomladi, zato domačini niso prišli do kakšnih priložnosti za izenačenje. Upam, da smo se s to zmago dokončno naredili 'klik' in vrnili na stare tirnice,« je bil s predstavo zadovoljen Luka Gajšek. Kety Emmi Bistrica -Dravinja 3:0 STRELEC: 1:0 Bajraj (6.), 2:0 Bajraj (37.), 3:0 Bajraj (48.). KETY EMMI BISTRICA: Dabano-vič, Pušnik, Rozman, Vidmar, Brač-ko, Polegek (od 75. Ferčič), Bajraj (od 84. Kapun), Pipenbaher (od 51. Dvoršak), Ciganovic (od 51. Kotnik), Jevšenak (od 75. Ribič), Ljubec. Trener: Simon Dvoršak. V Slovenski Bistrici je potekal derbi kroga med domačo zasedbo in ekipo iz Slovenskih Konjic, obe sta imeli pred tekmo 100 % izkupiček. Še naprej je ta status ohranila Bistrica, za katero je vse tri zadetke dosegel nekdanji igralec Vidma in Podvincev Murat Bajraj. Bistričani v treh tekmah še niso prejeli gola, dosegli so jih že deset. Podvinci - Posavje Krško 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Škoberne (31.), 1:1 Zajko (74.). PODVINCI: Cajnko, Simic (od 46. Zamuda Horvat), Gojkošek, Ramšak, Žvikart (od 67. Fras), Zajko, Svenšek, Rodrigues, Orovič, Oman (od 62. Šlamberger), Anžel. Trener: Aleš Čeh Nogometaši Podvincev so gostili ekipo iz Posavja, ki je letos novinec v tem rangu tekmovanja. Padavine so pred tekmo naredile svoje, zato je bil teren razmočen in zelo težaven za igro, kar je bila voda na mlin gostov, ki so se v Podvincih zvečine branili. »Domala skozi celotno tekmo smo prevladovali v sami igri in si kljub razmočenem igrišču pripravili veliko število priložnosti. Na žalost smo izkoristili eno samo, kar je zadostovalo le za remi. Gostje so na celotni tekmi sprožili le dva strela proti našim vratom in bili pri tem polovično uspešni, s pravim evrogolom so celo dolgo časa vodili. Tudi naš zadetek je bil prava mojstrovina. Če smo bili v Šmartnem veseli remija, mi je tokrat zelo žal teh izgubljenih točk. Ne bi želel posebej razpravljati o glavnem sodniku, saj smo sami krivi za to, da nismo zmagali, a vseeno lahko rečem, da je naredil preveč napak,« je po tekmi dejal Aleš Čeh. JM 0:3 Cebek (26.), 0:4 Antolič (29.), 0:5 Veršič (32.), 0:6 Šmigoc (73.), 0:7 Brumen (75.), 0:8 Brumen (80.), 0:9 Kitak (85.), 0:10 Šmigoc (88.), 0:11 Klobasa (90., ag.); Gorišnica - Hajdina 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Roškar (43.), 1:1 Muhič (61., z 11 m). 1. BOČ POLJČANE 2 110 8:1 4 2. STOJNCI 2 1 1 0 4:0 4 3. GORIŠNICA 2 1 1 0 4:1 4 4. GEREČJA VAS 2 110 2:1 4 5. BUKOVCI 2 1 0 1 11:1 3 6. GRAJENA ANPRO 2 1 0 1 6:7 3 7. MARKOVCI 2 0 2 0 3:3 2 8. HAJDINA 2 0 11 1:5 1 9. APAČE 2 0 1 1 3:14 1 10. SKORBA 2 0 0 2 0:9 0 1. liga MNZ Ptuj: izjemen, a neuspešen lov Tržca V 1. ligi je kazalo, da se bodo vse tekme končale z visoko razliko v prid enega moštva, a je to v zaključ- ku tekme v Tržcu uspelo spremeniti domačinom. Ti so zaostanek štirih zadetkov proti Pragerčanom v končnici tekme v razmiku petih minut dodobra oklestili, a jim do čudežnega izenačenja vendarle ni uspelo . Krog je nedvomno zaznamoval tudi Klemen Jakl, ki je ob zmagi Središča v Rogoznici zabil kar pet golov. Tudi pri drugi zmagi moštva z ormoškega konca je bil eden izmed igralcev strelsko posebej razpoložen, pri Ormožu je to bil s tremi goli Aljaž Lah. Tekma med Majšperkom in Pod-lehnikom ni bila odigrana in je registrirana z zmago v prid Podlehnika. REZULTATI 1. KROGA: Rogoznica Slofin - Središče 0:8 (0:5) ; strelci: 0:1 Jakl (8.), 0:2 Štam-berger (22.), 0:3 Jakl (23.), 0:4 Štam-berger (25.), 0:5 Jakl (33.), 0:6 Jakl (61.), 0:7 Jakl (70.), 0:8 Cimerman (73.): Tržec - Pragersko 3:4 (0:1); strelci: 0:1 Jeršič (33.), 0:2 Hajnc (52.), 0:3 Ravnjak (54.), 0:4 Kovačič (77., ag.), 1:4 Pečnik (84., z 11 m), 2:4 Pečnik (85.), 3:4 Vinko (88.); Majšperk - Podlehnik 0:3 (b. b.); Hajdoše - Ormož 2:6 (1:3); strelci: 1:0 Meznarič (13.), 1:1 Lah (17.), 1:2 Trstenjak (35.), 1:3 Lah (39.), 1:4 Lah (50.), 1:5 T. Prapotnik (57.), 1:6 Jane-žič (81.), 2:6 T. Prapotnik (86., ag.) 2. liga MNZ Ptuj: brez zmage domačega moštva REZULTATI 1. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija - Zgornja Polskava 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Vrečar (12.), 1:1 Smogavc (16.). Rdeči karton: Gasenburger (89., Slovenja vas); Makole Bar Miha - Leskovec 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Rojs (16.), 1:1 Krajnc Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI +35 VZHOD REZULTATI 1. KROGA: Mar-kovci - Zavrč-Cirkulane 1:1, Borovci - Gorišnica 1:1, Rogoznica Gostilna Muršič - Podvinci 0:1, Grajena - Dornava 2:4. Futsal Litija pred začetkom prvenstva osvojila superpokal Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa Grajene je do prepričljive zmage v Skorbi prišla z učinkovito igro v drugem polčasu. S tekmo med ekipama FC Hiša daril Ptuj in FK Dobovec (na fotografiji prizor s tekme v prejšnji sezoni) se bo v petek začela sezona 2021/22 v 1. slovenski ligi. (19., z 11 m), 2:1 Grašič (27.), 2:2 Mlakar (64.), 2:3 Mlakar (86.). Rdeči Karton: Fridauer (45., Leskovec, na klopi); Dornava Digitalpartner.si - Mladinec Lovrenc 3:3 (1:1); strelci: 0:1 A. Pulko (10.), 1:1 Arnuš (28., z 11 m), 1:2 A. Pulko (53.), 2:2 Petek (67.), 3:2 Laura (78.), 3:3 S. Pulko (85.); Oplotnica - Polskava avtop. Gro-belnik 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Lunežnik (58.), 0:2 Vindiš (83., z 11m). JM S tekmo superpokala med Dobovcem in Litijo se je uradno začela futsal sezona 2021/22. V petek se bo začela še nova sezona v 1. futsal ligi, ptujska ekipa bo v petek v domači dvorani gostila državne prvake - Dobovec. Tekma superpokala je potekala v Dobrepolju, kjer so branilci te lovorike (Litija) premagali aktualne državne prvake (Dobovec) po kazenskih strelih z 12:11. Litija je superpokal osvojila že desetič, Dobovec pa se je doslej te lovorike veselil dvakrat. V tekmi, polni preobratov, so Dobovčani izenačili v zadnji minuti tekme, nato so sledili kazenski streli. Odločilni gol za uspeh Litije je dosegel Vid Kos, ki je pred 220 gledalci zadel za končnih 12:11. Dobovec - FC Litija 11:12 (3:3, 2:1) Strelci v rednem delu: 0:1 Vrho-vec (11.), 1:1 Matoševic (12.), 2:1 Čujec (14.), 2:2 Vrhovec (29., z 10 m), 2:3 Vr-hovec (35.), 3:3 Matoševic (40.). UR 52. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021 Ohranjamo dušo narodno-zabavne glasbe In smo dočakali. Dogodek, zgodbo, manifestacijo, vse v enem. 52. festival narodno-zabav-ne glasbe se bo zgodil tudi letos. Zgodba 52 let se nadaljuje z upanjem, da bo ostala večna. Sloven- ske pesmi, ki izvirajo iz ljudskega izročila in petja, godci novega rodu, besedila z vsebinami, ki so popotnica za življenje, bodo tudi letos razveselili obiskovalce in televizijske gledalce. In medtem ko so nedolgo nazaj umirali festivali, narečne popevke, slovenska popevka, festival slovenskih viž v narečju in še mnogi drugi slovenski festivali, je naloga ptujskega festivala slovenske narodno-zabavne glasbe, da se boemsko bori za obstanek. Seveda pa bodo morali biti za to tudi narodno-zabavni ansambli, saj youtube, facebook, tik tok in drugi družbeni mediji tega nikoli ne morejo nadomestiti. Spremljanje narodno-zabavne glasbe na omenjenih kanalih slej kot prej izzveni, izgubita se pristnost in duša naro-dno-zabavne glasbe, kar omogočajo zgolj festivali. _Drago Slameršak Kolofon 52. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021 - priloga Štajerskega tednika Ptuj, 31. avgust 2021 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Majda Goznik, Črtomir Goznik in arhiv ansamblov Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj TELEVIZIJA in RADIO Revijalni del 52. festivala NZG Zaigrali bodo legendarni Štirje kovači Na 52. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021 bodo v revijalnem delu nastopili eni in edini legendarni Štirje kovači. Gre za najstarejši neprekinjeno delujoč narodno-zabavni ansambel v Sloveniji, kvintetovsko zasedbo z dvema pevcema. Na narodno-zabavnem odru je že od leta 1954, teče že 67. leto njegovega delovanja. Njegova gonilna sila sta Franc in Hermina Šegovc. Predstavili se bodo s svojimi večnimi skladbami, med katerimi ima posebno mesto skladba Kam le čas beži, za katero je med drugim prejel tudi priznanje za človekoljubno delo. Poleg tega so še njihove največje uspešnice: Čakal sem ob potoku, Gremo na pavre, Mala solzica, Moji mamici, Pridi zvečer, Rženova Tinka itd. Ansambel Štirje kovači so postavili temelje za razvoj in razcvet slovenske narodno-zabavne glasbe. Franc Šegovc, ustanovitelj in vodja ansambla, ki se je v narodno-zabavno glasbo zaljubil že pri sedmih letih, je napisal že več kot 600 melodij in priredb. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe so se doslej predstavili z več kot 43 glasbenimi projekti. Album Kovaških 60 let so izdali leta 2014, ko so praznovali svojo 60-letnico. Letos pa je ansambel Štirje kovači dobil svoj muzej. Stalna zbirka o ansamblu, ki bogati in širi kulturno dediščino, prepoznavnost slovenske narodno-zabavne glasbe, je na ogled v Ozki ulici v Slovenj Gradcu. Franc in Hermina Šegovc sta gradivo o delovanju ansambla, ki sta ga zbirala 60 let, podarila občini Slovenj Gradec, ki ga je predala v upravljanje Koroškemu pokrajinskemu muzeju. Franc Šegovc je tudi častni občan občine Slovenj Gradec. 22 Štajerski 52. festival NZG Ptuj 2021 torek • 31. avgusta 2021 www.trgovinejager.com PVC ZABOJ ZA GROZDJE možnost skladanja drug na drugega, 60 X 40 X 20 CM 32 L ^fm^Hr hnoM! Prihaja čas tr UMiL t 3 89 EUR 60 X 40 X 30 CM, 48 L 529 EUR 60 X 40 X 30 CM 48 L 519 EUR ŠKARJICE ZA OBIRANJE GROZDJA Basic 18 cm ŠKARJICE ZA OBIRANJE GROZDJA 1650, 16,5 cm ŠKARJICE ZA OBIRANJE GROZDJA 1850/A,19 cm 299 ™ f EUR SESALNA CEV PVC KAD ZA kolut 25 cena za KMEnjSTVO tekoči meter Fi: 25 mm -..... T Bil hbi ČRPALKA ZA PRETOK pretok 44 L/min, 1450 obr./min, el. motor cca 0,49 kW ijqq fëtti 3599 Fi: 25 mm pVC kad za kmetijstvo 110 L.......................15,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 225 L.......................21,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 350 L......................27,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 500 L......................35,99 EUR SLADKOR AGRAG0LD PVC kad za kmetijstvo 700 L......................56,99 EUR 25 kg PVC kad za kmetijstvo 1000 L.....................81,99 EUR ■Ti— ~-^ INOX CISTERNA 100 L ojy^v ^^ ^ tormalkmstallzucker ^^HkL * f^Hl BELI KjMÇSTALNl SLADKOR H Jj Ifl^H 60 L (HR) iHg^g^ER MB ^H 145 L 139,99 EUR CUKR BÎLY KRY3TAL ■ K ' 180 L 159,99 EUR ® ■ I aH 20 L260 L 199,99 EUR ur iuhii * j 400 L 264'99 EUR Z) kg ^ | 400 L (2x pipa + iztok konus) 279,99 EUR eTie 480 L(2xpipa+iztok) 279,99 EUR 480 L (2^iipa + iztok konus) 309,99 EUR 1.000 L (2x |pipa + i ztok konus) Ï I 1049? Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina | www.trgovinejager.com JURŠINC/ OBČINA JURŠINCI SE VESELI SKUPAJ Z LJUBITELJI NARODNO ZABAVNE GLASBE, 52. FESTIVALA NARODNE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE 2021. GLASBA NAJ ODMEVA DALEČ NAOKROG! OBČINA JURŠINCI torek • 31. avgusta 2021 52. festival NZG Ptuj 2021 Štajerski \ 23 Ansambel Prebrisani muzikanti Najmlajši ansambel 52. festivala NZG Ptuj 2021 so Prebrisani muzikanti. Na narodno-zabavni sceni delujejo od začetka letošnje pomladi. Sicer pa se vsi člani z glasbo ukvarjajo že vrsto let, prav nepredvidljivi korona časi pa so jih zbrali skupaj. Instrumentalni trio tvorijo Lovro (harmonika), Andrej (kitara) in Martin (kontrabas, bariton), vokalni duet pa Katja in Gašper. Trije člani ansambla (Lovro, Andrej in Gašper) prihajajo iz občine Ig, kjer je tudi sedež ansambla, Martin iz okolice Horjula, Katja pa prihaja iz Zgornje Savinjske doline. Prav vsem članom je bila narodno-zabavna glasba praktično položena v zibelko. Predvsem si želijo ohranjati našo bogato glasbeno zapuščino in jo z lastnim ustvarjanjem tudi nadaljevati. Še posebej všeč so jim stare, nepoznane viže, ki jih poskušamo oživiti in ponovno približati ljudem. Doslej so izdali dve pesmi, na ptujskem festivalu pa predstavljajo svojo tretjo skladbo. Njen naslov je V domači vasi. Besedilo za valčke je napisal Igor Pirkovič, melodijo Primož Ilovar. Pesem govori o dekletu, ki ceni in spoštuje lepote kraja, od koder prihaja. Premalokrat se namreč zavedamo lepot, ki so tako blizu nas, pa jih nehote ne opazimo. Festivali že od nekdaj in tudi sedaj spodbujajo ustvarjanje nove glasbe. „Nam predvsem to pomeni privilegij, da lahko novo skladbo predstavimo pred širšo javnostjo, pa ne samo preko videospota, ampak z nastopom v živo. Tako tudi ljudje bolj začutijo sporočilo pesmi. Posebnih pričakovanj na letošnjem festivalu nimamo. Predvsem si želimo, da z nastopom opravimo tako, da bomo sami zadovoljni, veliko nam pomeni tudi odziv občinstva, če bomo prepričali tudi strokovno komisijo, pa toliko bolje. Vsekakor pa se nam festivali zdijo pomembni za ohranjanje slovenske narodno-zabavne pesmi, ki hkrati ustvarjanje tudi spodbujajo. Se posebno v čast nam je, da se lahko predstavimo na prestižnem, najstarejšem slovenskem festivalu NZG Ptuj 2021," so povedali Prebrisani muzikanti. 1 It »M 1 Ansambel Andreja Bajuka Foto: zasebni arhiv Ansambel Andreja Bajuka deluje že 23 let, od leta 1998. Prihaja iz Bele krajine. Člani so: Andrej Bajuk (vodja, harmonika, klaviature, vokal), Simon Bajuk (bas kitara, bariton in vokal), Viviana Kukar (vokal) in Jože Muc (kitara in vokal). „V Beli krajini imamo radi narodno-zabavno glasbo, zato jo imamo radi in ustvarjamo nove skladbe. Večkrat se sprašujem, kaj bi bilo, če ne bi bilo glasbe. Imamo kar nekaj skladb, po katerih smo postali prepoznavni. To so: Pri stari zidanici, Zakaj odšla si, Fant s kmetije, Življenje je dar, Nocoj sem prvič bil pri njej, Vse je res, Dekle pod staro vrbo, Obriši solze, Moj domači kruh," je povedal vodja ansambla Andrej Bajuk. Nova skladba Ansambla Andreja Bajuka, ki jo bodo izvedli na 52. festivalu NZG Ptuj 2021, je polka z naslovo Kje so veselice. Pesem je prava za ta čas, ko ni veselic, spomini s preteklih pa so ostali, spominjamo se, kako je bilo nekoč lepo na veselicah, ko se je pelo, igralo, plesalo. Avtor melodije in aranžmaja je Andrej Bajuk, besedilo pa j prispeval Matej Trstenjak. Od njihovih nastopov na festivalih je minilo že nekaj let. Letos so se udeležili že festivala Vurberk, sedaj pa jih čaka nastop na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. „Udeležba na festivalu je dobra priložnost za vsak ansambel, ker se preizkusiš, ali si na dobri poti, obenem je kot reklama. Za ansambel pa je že dovolj pomembno, da se uvrstiš v finale in prideš v ožji krog. Pomembno je tudi druženje, spoznavanje novih obrazov in nadaljnje druženje in povezovanje. Ker je Slovenija dežela, kjer je glasba doma, so festivali za nas potrebni in spodbudni za prepoznavnost in nadaljnje delo," je še povedal vodja ansambla Andrej Bajuk. AH TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, Sl-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. T Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 52. festivala in jim želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe. 24 Štajerski 52. festival NZG Ptuj 2021 torek • 31. avgusta 2021 Ansambel Eurokvintet Ansambel je nastal leta 2004, takrat, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, zato tudi ime Eurokvintet. Sedež ima v Laškem, od koder so doma trije člani, ansambel pa sestavljajo: Gregor Verbovšek (klarinet), Miha Salobir (trobenta, vokal), Mitja Pfeifer (bariton, kontrabas), Vilko Frece (kitara, vokal), Tanja Verbič Pasarič (solo vokal) in Damjan Pasarič (harmonika, vokal). Narodno-zabavna glasba vsem ogromno pomeni. Z njo se nekateri tudi poklicno ukvarjajo. Miha Salobir je namreč zaposlen v Orkestru slovenske policije, Damjan Pasarič pa se ukvarja s poučevanjem instrumentov, pisanjem besedil, pisanjem melodij in še čim. Najbolj poznana in odmevna skladba Eurokvinteta je gotovo skladba Zate, napisana za hčerko Damjana in Tanje, za Olivijo Sofijo Pasarič. „Naša festivalska skladba nosi naslov Nad oblaki si. Gre za valček z zelo močno vsebino in pomenom. Govori o malem bitju, Brinu, ki mu ob določenem času še ni bilo dano živeti, je pa s svojo mamico že stkalo globoko čustveno vez, ki je tudi njegov odhod ni pretrgal. Pesem je resnična zgodba in v njej je tudi akrostih oz. posvetilo, s svojim pozitivnim zaključkom pa bo gotovo nekakšen obliž na rano vsem tistim, ki se bodo v njej prepoznali. Zagotovo pa bo všeč tudi vsem drugim," so svojo festivalsko skladbo predstavili člani Eurokvinteta. V preteklosti se festivalov kot ansambel niso udeleževali. Njihov Damjan pa je kot avtor besedil drugih ansamblov na njih velikokrat prisoten. „Ta skladba pa nas je tako močno prepričala, da jo želimo predstaviti na ptujskem festivalu NZG, da najde pot do srca čim več ljudi. Pričakujemo dober odziv poslušalcev in strokovne komisije. Festivali so seveda zelo dobrodošli, saj omogočijo dobro promocijo," so še povedali člani ansambla Eurokvintet. V« .-J» . ¿ Foto: zasebni arhiv Ansambel Jarica Leta 2010 so začeli kot pevski kvartet, kasneje pa so zasedbo okrepili še z instrumentalnim triom. V sedanji zasedbi igrajo štiri leta. Sedež imajo na Šmarčni vasi v bližini Sevnice. Ansambel sestavlja šest članov iz Sevnice in njene okolice. Izvajajo glasbo za vse priložnosti, posebej pa jih odlikuje ubrano štiriglasno fantovsko petje. Ime so si nadeli po redki pomladanski cvetlici jarki, ki v naravi raste le na pogorju Bohorja v Posavju. Člani so: Matej Horjak (prvi tenor), Jure Pajk (drugi tenor), Dejan Drstvenšek (prvi bas, bas kitara), Jože Bašič (drugi bas), Roman Strlekar (harmonika) in Primož Kranjc (kitara). Narodno-zabavna glasba je bila vsem bila položena v zibelko, z njo so odraščali že od otroštva. Velik vzor jim je Slakova glasba s štiriglasnim fantovskim petjem, ki jo radi poustvarjajo. Predvsem pa želijo gojiti pristno narodno--zabavno glasbo iz njenih zlatih časov, časov velikih legend: Slak, Mihelič, Fantje z vseh vetrov, Tine Lesjak. Njihove prepoznavne skladbe so Hvala ti, Dedkov strah, za katero so prejeli nagrado občinstva na festivalu Oplo-tnica 2020, Pozdravljena, moja Sevnica. Na 52. festivalu NZG Ptuj 2021 se bodo predstavili s skladbo Prijatelj, čakam te, za katero je glasbo in aranžma napisal Matej Turinek, besedilo pa Matej Trstenjak. Skladba govori o aktualnih časih, ko je zaradi razmer in tudi delovnih obveznosti druženja vse manj. Pogrešamo obisk prijateljev in skupaj preživete večere. V pesmi prijatelj odprtega srca povabi k sebi drugega prijatelja, s katerim se dolgo nista srečala, da nazdravita, obudita spomine in se poveselita. Festivali so dobra priložnost za predstavitev novih, še neuveljavljenih ansamblov, pa tudi izziv za že prekaljene izvajalce in avtorje. Prav tako festivali prispevajo k dvigu kakovosti pri izvajanju glasbe. „Člani ansambla uživamo v glasbi, ki jo izvajamo, zato nam največ pomeni dober odziv ljudi. Veseli pa bi bili tudi potrditve strokovne komisije. vla festival gremo z željo po dobrem nastopu in novi zanimivi izkušnji," so povedali člani ansambla Jarica pred letošnjim festivalom NZG Ptuj 2021. Občina Hajdina želi vsem obiskovalcem 52. Slovenskega festivala narodno zabavne glasbe Ptuj 2021 prijetno počutje, obilo užitkov nastopajočim pa veliko uspehov. Občina Hajdina HARMONIKE MUNDA - IZDELAVA, POUČEVANJE IN SERVISIRANJE GLASBIL ZLATKO MUNDA, s.p. • Prerad 43c, SI - 2257 Polenšak, Slovenija • T: 02 755 50 22, 041 703 115 E: info@mundaharmonike.si • www.mundaharmonike.si visit * Ravnopolje www.visitravnopolje.si Destiriacija Ravno polje vas vabi na BREZPLAČNA VODENJA Sobota 4. 9. ob 10.00 Naša bogata dediščina nas zaznamuje Nedelja 5. 9. ob 10.00 Bogati darovi narave Sobota 11. 9. ob 10.00 Adrenalinski dan na Ravnem polju Nedelja 12. 9. ob 10.00 Po poteh Šumarjev Sobota 18. 9. ob 10.00 Naša bogata dediščina nas zaznamuje Nedelja 19. 9. ob 10.00 Bogati darovi narave Nedelja 26. 9. ob 10.00 Naša bogata dediščina nas zaznamuje Nedelja 26. 9. ob 13.00 Bogati darovi narave Nedelja 26. 9. ob 16.00 Na Dravski terasi nekoč in danes Aktivno, kulinarično, drugačno NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA - VRATA - SENČILA D. O. O. Hardek 34g, 227O ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI torek • 31. avgusta 2021 52. festival NZG Ptuj 2021 Štajerski \ 25 Ansambel Kvintet Ansambel deluje od jeseni leta 2017, letos je njegouo četrto leto, odkar je na narodno-zabauni sceni. Sedež in hkrati uaje imajo na Grosupljem pri basistu Jaki. Člani ansambla so: Jaka ban (bas kitara), Matic Kete (ritem kitara), Gregor Deželan (uokal), Manca Stopar (uokal) in Jurij Kožar (harmonika, uodja ansambla). Skupaj so nasmejana ekipa, ki ima željo po ustuarjanju in preigrauanju melodij ter širjenju dobre uolje. Do narodno-zabaune glasbe gojijo ueliko spoštouanje. Zelo radi preigrauajo tudi starejše melodije, ki so nastale izpod rok Franca Miheliča, Lojzeta Slaka, Ausenikou, ki jih poskušajo igrati čim bolj prauilno in kolikor se da z občutkom. Narodno-zabauna glasba je zurst, kjer smo usi doma, z njo so zrasli in usem resnično ueliko pomeni, poudarjajo. V štirih letih je nastalo osem autorskih skladb. Pred kratkim je izšla polka z naslouom Želim si dom, ki je bila med ljudmi lepo sprejeta. Izpostavljajo še ualček Suet na ramenih, s katerim so sodelouali na festiualu Slouenska polka in ual-ček 2019 in suojo pruo skladbo, polko Ljubezen je sreča, za katero lahko rečejo, da je bila njihoua dobra odskočna deska in je med poslušalci zelo priljubljena. Na ptujskem festiualu se bodo predstavili s skladbo z naslouom Pisane jesenske barue, ki poje o dekletu, ki se u jesenskem času sprehaja po naraui, gre skozi uinograd. Vsa ta jesenska prauljična idila pa ji obudi spomin na njeno ljubezen. Ima ueselo in radostno sporočilo. Autor besedila je Matej Trstenjak, melodija in aranžma pa sta delo Tadeja Hočeuarja. Festiualski nastopi so nekaj posebnega, prauijo člani ansambla Kuinta. Lepo se je predstaviti ljudem, spoznati druge ansamble, izmenjati kakšno izkušnjo, zaigrati po uradnem delu. Skratka, gre za lep dogodek, ki popestri glasbeno sezono. „Posebnih pričakovanj nimamo, najbolj si želimo čim ueč poslušalcev, saj to da tisti prepotrebni čar. Iz tega uidika, uidika druženja ansamblou, ustuarjanja nouih kakouostnih skladb, so festiuali še kako potrebni. Sploh pa se resnično ueselimo nastopa na ptujskem festiualu NZG, najstarejšem festiualu pri nas. V čast nam bo sodelouati," so suoje festiualsko razmišljanje sklenili člani ansambla Kuinta. Foto: zasebni arhiv Ansambel Lesarji Ansambel deluje dobro leto in pol. Vaje in skupne prostore imajo pri basistu Anžetu na Kostrevnici pri Lil Sestavljajo ga trije člani: Jan Škarja (kitara, glavni uokal), Anže Zaman (bas, 1. bas) in Timotej Bučar (harmonika, 1. tenor) Narodno-zabavna glasba jim veliko pomeni, saj jih med seboj močno povezuje. Hkrati pa se zavedajo, da je to zapuščina naših prednikov, zato jo še z večjim veseljem izvajajo in širijo dalje. Doslej so izdali tri avtorske skladbe: Katero naj izberem, Srce želi drugam, Izbrala si je lesarja. Avtor vseh treh je kitarist in glavni pevec Jan Škarja. Na to so še posebej ponosni, da se lahko predstavljajo z deli, ki so jih sami ustvarili. Skladba, s katero se bodo predstavili na ptujskem festivalu, je simpatična polka z naslovom Izbrala si je lesarja. Govori o zaljubljenem muzikantu, lesarju, ki se na veselici zaljubi v ljubko dekle. Fantu se zdi punca nekoliko nedostopna, vendar stori vse, da jo na koncu le osvoji. S plesom seveda. Fant je zelo vesel in v refrenu poje, da je dekle izbralo lesarja in da bo za vedno v njenem srcu. Na koncu celo dobi poljub. „Ptujski festival je naš prvi festival, na katerem bomo lahko javno pokazali, česa smo sposobni. Zato je za nas ta festival še toliko pomembnejši, saj se želimo predstaviti v čim boljši luči. Nanj se temeljito pripravljamo, saj želimo publiki ostati v čim boljšem spominu. Na festival smo se prijavili brez velikih pričakovanj. Naš glavni cilj je, da pre magamo strah in pritisk, ki nas čakata, ter da bomo ob pridobivanju novih izkušenj in poznanstev čim bolj užival Lesarji smo mnenja, da so festivali zelo pomembni zaradi ohranjanja narodno-zabavne glasbe ter kot priložnost, da > mladi ansambli predstavijo javnosti," so člani ansambla Lesarji povedali pred svojo prvo festivalsko izkušnjo ZLATARNA DIVJAK Poraba pri mešanem ciklu: 4,9-6,1 1/100 km. Emisije CO2: 111-138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0003-0,0222 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00-0,00016 g/km. Število delcev ^frlO11): 0,00-1,04*Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2S ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je ,na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. PAnnult nrinnročn 7 WWW.renault.SI Obiskovalcem Festivala narodno zabavne glasbe na Ptuju želimo obilo užitkov ob poslušanju narodno zabavne glasbe in vas hkrati vabimo, da se udeležite dogodkov v Občini Markovci Vaš trgovec na PTUJU: Avto hiša Petovia avto, Ormoška cesta 23, Ptui Župan Občine Markovci Milan Gabrovec, prof. 26 Štajerski 52. festival NZG Ptuj 2021 torek • 31. avgusta 2021 Ansambel Petovia kvintet .nsambel Opoj Foto: zasebni arhiv Ansambel Opoj je štiričlanska fantovska skupina. Začetki ansambla segajo v leto 2013. Začeli so kot trio, kasneje pa se je zasedba povečala še za enega člana. Stremijo k izvajanju kakovostne glasbe in štiriglasnega petja. „Naš cilj je ustvarjanje lastnih skladb, za katere poskušamo glasbo in besedila ustvarjati sami. Fantje uživamo v glasbi in s ponosom ohranjamo slovensko kulturno dediščino, med seboj pa nas vežejo tudi pristne prijateljske vezi. Sedež ansambla je v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Leta 2018 smo praznovali pet let obstoja, kar smo obeležili z izdajo prvega CD-ja in s samostojnim koncertom Opojen večer. Člani ansambla smo Dominik Solina, Matjaž Žemljic, Božidar Štiberc, Uroš Škripec/' so se predstavili člani ansambla Opoj. Narodno-zabavna glasba jim v prvi vrsti predstavlja veselje, jih izpopolnjuje in radosti, obenem pa v njih budi tudi narodno zavest in slovensko besedo. Njihove uspešnice so: Fantovske pesmi, Naša glasba, Kmečki fant muzikant, Nazaj za pol stoletja, Jaz in ti, Muzikantovo dekle, Zimska pravljica, Mlad ali star, Prijatelja. Na festivalu NZG Ptuj 2021 se bodo predstavili s skladbo Gasilska noč, ki govori o eni pravi gasilski zabavi, ki jih res že vsi pogrešamo. Gre za polko, ki sta jo ustvarila Matej Trstenjak in Brane Klavžar. „Festivalski nastop nam pomeni neko možnost, da lahko v živo pred širšim občinstvom predstavimo naše nove skladbe, kar je po našem mnenju tudi glavni namen festivala. Obenem se vedno veselimo druženja s kolegi muzikanti in dobre volje, ki jih na takšnih prireditvah ne manjka. O nagradah nikoli ne razmišljamo. Pomembno pa nam je, da smo sami zadovoljni s tem, kar prikažemo. Če se na koncu pojavi kakšna nagrada, je pa to samo pika na i. Kolikor opažamo, so festivali v zadnjih nekaj letih dobili nek nov zagon, kar nas iskreno veseli/' je v imenu ansambla Opoj še povedal Uroš Škripec. Vsi pa se že veselijo letošnjega festivalskega nastopa na najstarejšem festivalu narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Ansambel Petovia kvintet deluje od leta 2009. Oktobra 2017 se je zasedba spremenila, leta 2019 se je pridružila še pevka Larisa Majcen. Sedež imajo v Hrastovcu v občini Zavrč. Člani so: Kristijan Markež (harmonikar, klaviaturist), Aljaž Kolarič (trobentar, bobnar, vokalist), Denis Godec (baritonist, basist, vokalist), Jasmin Gavez (akustična in električna kitara, vokalist), Miran Zorko (klarinetist, saksofonist, vokalist), Larisa Majcen (vokalistka) in novi član Dejan Zupan (pevec), bivši član ansambla Saša Avsenika, ki se bo kot član Petovia kvinteta premierno predstavil na 52. festivalu NZG Ptuj 2021. „Narodno-zabavna glasba nam pomeni predvsem prenašanje odlične in unikatne slovenske glasbene kulture, veselje, strast, predanost ter zabavo. Naše avtorske skladbe so: Skupaj pod isto zvezdo, Samo da vreme bo zdržalo, Hvala za poletje, Čas ni naprodaj, Valček za dedka, Polka za Tjaža, Ena je le domovina. Za uspešnice pa štejemo skladbe: Samo da vreme bo zdržalo, z njo smo zmagali na festivalu v Graški Gori, Polka za Tjaža, ki je zmagovalna skladba Oplotniškega festivala, ter Ena je le domovina, nagrada občinstva in nagrada za najboljšo skladbo na ptujskem festivalu," so povedali člani Petovia kvinteta. Njihova letošnja festivalska skladba govori o resnični zgodbi pevke Larise in njenega preminulega dedka, s katerim je bila močno povezana. Njen naslov je Valček za dedka, avtorja sta Luka Krof in Vera Šolinc. Za Petovia kvintet imajo festivalski nastopi poseben pomen, saj se razlikujejo od vseh ostalih nastopov, ki se jih udeležujejo. „Na 52. festival smo se prijavili s pričakovanjem, da se čim bolje odrežemo na odru in da ljudem predstavimo naš novi valček, ki je življenjskega pomena predvsem za našo pevko Lariso. Mnenja smo, da so festivali potrebni, saj je to skoraj edina možnost za ansamble, ki bi se radi predstavili širši množici. Festivali pa so tudi unikatna izkušnja, saj si z njimi nabiramo kilometrino in doživimo nekaj posebnega, drugačnega," so še povedali člani Petovia kvinteta. Občina Podlehnik OBČINA PODLEHNIK POZDRAVLJA VSE LJUBITELJE GLASBE IN OBISKOVALCE 52. FESTIVALA NARODNE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2021. NAJ GLASBA NAS DRUŽI ŠE NAPREJ. OBČINA PODLEHNIK STARŠE Prireditve v občini Starše Sobota, 4. 9, 2021, ob 9. uri kolesarski trim - baron turizma - start in cilj: vaško središče Starše Nedelja, 5. 9. 2021, med 10. in 13. uro-otroški sejem rabljenih igrač-vaško središče Starše Sobota, 11.9. 2021, ob 15. uri osrednja turistična prireditev Pozdrav jeseni - Starše 2021 na vaškem središču Starše, ob 18. uri veselica z ansamblom Slovenski zvoki. Pogoj za obisk prireditve je PTC. V primeru slabega vremena bo ob 18. uri koncert narodno-zabavne glasbe z ansamblom Slovenski zvoki in gosti v večnamenski dvorani OŠ Starše. torek • 31. avgusta 2021 52. festival NZG Ptuj 2021 Štajerski \ 27 ? \ ff. Ansambel Upanje Ansambel Topliška pomlad IA Foto: zasebni arhiv Ansambel Topliška pomlad deluje že približno 11 let. Sedež ansambla je v Dolenjskih Toplicah. Sestavljajo ga: Uroš Mavsar (kitara, vodja), Marko Grahovar (vokal), Valentina Fink Klobučar (vokal), Gašper Klobučar (harmonika, vokal) in David Hočevar (bas, uokal). Z narodno-zabaimo glasbo so odraščali, položena jim je bila v zibelko, zato si življenja brez nje ne predstavljajo. „Najbolj smo ponosni na našo avtorsko polko Taksi, s katero smo se odlično predstavili na festivalu Slovenska polka in valček 2019. Z njo smo osvojili prvo mesto po mnenju občinstva in skupno tretje mesto. Prav tako smo ponosni na priredbo skladbe Morska pravljica, ki smo jo spremenili v polko. V zadnjem obdobju pa so bolj znane še s/šeč so mi okrogle, Ljubila sem, Kje je tisti," so o svoji glasbi povedali člani ansambla Topliška pomlad. Na 52. festivalu NZG Ptuj 2021 se bodo predstavili s polko Fantov pet. Melodijo je ustvaril Peter Fink, besedilo pa je napisal Matej Kocjančič. Poje o problemih dekleta, ki jo osvaja pet fantov, izmed katerih pa mora izbrati pravega. Festivalski nastopi so za ansambel Topliška pomlad vedno nepozabna izkušnja. „Na njih se kot ansambel vedno bolj povežemo, prav tako pa spoznamo številne izvajalce in tako sklenemo nova prijateljstva. Prijavili smo se s pričakovanji, da oboževalce narodno-zabavne glasbe navdušimo s še eno super hudomušno polko. Sami smo nastope in festivale zelo pogrešali, zato se strinjamo, da so festivali, sploh v teh časih, še kako potrebni. Vedno se radi udeležimo najprestižnejših festivalov, sploh pa festivala na Ptuju," so še povedali člani ansambla Topliška pomlad. Ansambel Upanje je na sceni od leta 2013. Začeli so kot še zelo mladi fantje. Sedež ansambla je v Zagojičih. Člani so: Marcel Šafarič (vokal, bobni), Niko Zorko (vokal, harmonika, klaviature), Klemen Zavec (vokal, kitara) in Žiga Viher (vokal, bas kitara, bariton). Narodno-zabavna glasba jim veliko pomeni. Vsi so na nek način z njo povezavi že od ranega otroštva. Veseli in srečni so, da jim je ta glasba že tako zgodaj prirasla k srcu; z njo praktično živijo vsak dan. Dan brez domače pesmi je pust in prazen, pravijo. Ob tem pa se fantje dobro zavedajo, da so se nekoč naši predniki zelo trudili, da smo Slovenci dobili svoj jezik in svojo besedo, zato še s toliko večjim ponosom stopijo na oder in zapojejo domačo pesem v slovenskem jeziku. Imajo že 12 svojih skladb. Najbolj znane so: Daj mi gumico nazaj, Zapeljivka, Ptujske ulice, Domači lepi kraj, Kdo je boljši. Na festivalu se bodo predstavili z valčkom Nedosegljiva. Gre za zgodbo o nedosegljivi punci, ki se prepleta kot čarobna poletna romanca. Hrepenenje po dekletu, ljubezni, ki jo je fant spoznal na prejšnjem plesu je še vedno močno, zato se sprašuje, zakaj je ta ljubezen nedosegljiva ... Avtorji skladbe so: Peter Oset (glasba), Miha Vitovc (besedilo) ter Peter in Franjo Oset (aranžma). Fantje se zelo radi udeležijo kakšnega od festivalov, saj z vsakim festivalskim nastopom pridobijo kakšno koristno izkušnjo, da še izboljšajo kakovost svojega igranja in petja. Še posebej pa so veseli, ker se jim je uspelo uvrstiti v finale letošnjega ptujskega festivala NZG. „To so bile naše sanje, ko smo bili še otroci, ko smo s starši hodili gledat in poslušat ansamble iz vse Slovenije. To so bili res posebni večeri, ki se jih še zdaj spominjam. In letos tudi sami stopamo na ta oder," je povedal Niko Zorko. Na festivalu se želijo čim bolje predstaviti tako občinstvu kot komisiji, z eno samo željo - da vsi skupaj uživajo ob njihovem nastopu. Če pa jim bo uspelo osvojiti še kakšno nagrado, bosta veselje in sreča neizmerna. 1 1 iji'1 •••• • •• • • • J 1, Neokrnjena narava, bogastvo kulturne in etnološke dediščine ter druge turistične zanimivosti vabijo, da obiščete občino Videm. Vsem obiskovalcem 52. festivala želijo veliko glasbenih užitkov. Občina Videm Ponedeljek 50;%popust ^ na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda 50% popust! na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci samo 31,20 €. Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS r->, _ vw 2 Vio v Lahkota prihodnosti Aluminij je kovina prihodnosti Ker nam je mar za našo skupno prihodnost ... www.talum.si 28 Štajerski 52. festival NZG Ptuj 2021 torek • 31. avgusta 2021 Ansambel Valovi m w Ji_ Foto: zasebni arhiv ansambel Mladi asi Kvintet Mladi asi ima sedež v Trbovljah. Na odru narodno-zabavne glasbe je dobri dve leti. Sicer pa njegovi zametki segajo mnogo dlje, že na začetek srednje šole. Njegovi člani so: Nik Vozelj (harmonika), Gašper Cestnik (kitara), Blaž Cestnik (bariton, bas), Martin Špajzer (klarinet), Teodor Maurer (trobenta) in naša pevca Alen Krajnc Eva Popotnik. Narodno-zabavna glasba z Mladimi asi tako rekoč raste od majhnega. Večina je z njo povezana družinsko, saj so bili njihovi domači v preteklosti uspešni muzikanti. „Zasavje ni ravno znano oz. bogato z narodno-zabavno glasbo, zato smo se odločili, da to spremenijo. Narodno--zabavna glasba nam napolni srce in dušo, pa ne le glasba, tudi druženje z ljudmi, ki jih to enako veseli," je v imenu kvinteta povedala Eva Popotnik. Že s prvo in za zdaj edino avtorsko skladbo jim je uspelo; uvrstili so se na 52. festival NZG Ptuj 2021. Gre za valček A, tebe ni. Govori o ženski, ki izgubi svojega moža, tudi opisuje občutke iz preteklosti in kako se počuti sedaj. Lep, nežen valček, ki se bo marsikoga dotaknil, so prepričani Mladi asi. Besedilo in melodijo za skladbo je napisal Aleksander Ritter, aranžma pa je delo Igorja Podpečana. „Festivalski nastop je naš prvi tovrstni nastop. Zelo se ga veselimo. Smo le še začetniki; dobili smo resnično lepo priložnost, da pokažemo, kdo smo, in se predstavimo. Upamo, da nas bo s tem nastopom slovenska glasbena scena tudi širše spoznala, da nas bo slišal kar najširši krog ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Mislimo, da so festivali še potrebni, da ljudje slišijo nove skladbe, nove zasedbe, da si to Slovenci želijo. Želja po poslušanju slovenske glasbe ni prisotna samo med starejšimi, tudi med mlajšimi je močno narasla," so v pričakovanju svojega krstnega festivalskega nastopa še povedali Mladi asi. Valovi narodno-zabavno sceno bogatijo od leta 2014, sedež imajo na Dobrni. Od vsega začetka natopajo v isti zasedbi: Blaž Verboten, Nejc Javornik, Jani Kamenik, Matija Miheljak, leta 2019 se jim je pridružil še Rok Gajšek. Blaž je izjemen prvi tenorist, ki večinoma poje, včasih zaigra tudi na harmoniko ali bas kitaro. Nejc igra na harmoniko, v zasedbi brez Roka, je igral kitaro, poje pa drugi tenor. Jani poje najnižji četrti glas, drugi bas. Matija je basist, igra bariton in bas kitaro, poje tretji glas, prvi bas. Rok igra kitaro, občasno tudi zapolni s petjem četrtega glasu. „Narodno-zabavna glasba nam veliko pomeni, z njo smo odraščali in z njo živimo. Veliko je lepih spominov, ki si jih bomo zaradi nje zapolnili, zaradi nje smo skupaj preživeli veliko časa. Tega ne bi bilo, če nam ta zvrst glasbe ne bi bila všeč. Radi imamo polno štiriglasno petje in tako glasbo, ki je namenjena vsem populacijam. Igramo in naredimo pa tudi kakšno, ki je namenjena predvsem mldim, hitro, nagajivo," so povedali člani ansambla Valovi. Občinstvo jih še zlasti pozna po skladbah: Veselička, Rad bi razvajal, Čas, Zaman je mati čakala, Drugačen, V najinih srcih sije sonce, Tiho noč prihaja, tudi prva lastna pesem, Njeno Življenje (nagrada za najboljše besedilo in melodija na festivalu Oplotnica 2019), Ljubica, Imel sem te rad (3. nagrada strokovne komisije na festivalu Števerjan 2019), Tja v gore grem (priredba pesmi Stanke Kovačič), Vračam se domov (priredba pesmi Lojzeta Slaka), Tetka povejte (priredba pesmi Lojzeta Slaka ( 950 tisoč ogledi na YT). Na 52. festivalu se bodo predstavili z valčkom z naslovom Drugačen, ki je življenjska zgodba njhvega pevca Janija. Zgodbo je ubesedil Matej Kocjančič, uglasbil pa Martin Juhart. Pesem govori o Janijevem bratu, ki živi s cerebralno paralizo. Kljub bolezni je izjemen fant, vedno nasmejan, dobre volje, z Janijem pa sta zelo povezana in imata pristen odnos. Za festivale pravijo, da so potrebni; na njih poleg življenjskih zgodb nastajajo tudi uspešnice. Original Harmonika DOMINKO d.o.o. DC DOMINKO CENTER d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj, tel: 02/ 788 11 50 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil: Û00D Audi Service Gospodarska vozila S Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil: NUDIMO TUDI: rabljena vozila • karoserijska popravila • čiščenje vozil vulkanizerske storitve • optika • sklepanje avto zavarovanj kmetijska zadruga Ac,eWe do¿e ¿vanrio* ^1300 "e Obilo glasbenih užitkov na 52. festivalu NZG 2021 GmBH 9133 Sittersdorf - Žitara vas 56 4VSTRIJA gsm: +386 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com | www.rutarharmonika.com ■1 Original harmonika RUTAR zadružna oskrba % D > (O id up» al'« ^ aJfe?.: Bfil''' PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI c #|l si s P ^Wm F - l ^ . Ki ¡a ■i. i - r» Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri ¿s-fi Hb www.trgovinejager.com r 1AGER Ftrgovine V4 I Original Harmonika X^ O K» Občina Juršinci Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS TELEVIZIJA in RADIO I PTUJ kmetijska zadruga Lahkota prihodnosti >07 Pošta Slovenije M D INVEST d. 1.0.0. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 31. avgusta 2021 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PRODAJAJO NAM NEVARNO HRANO Prehrambna industrija na veliko uporablja rakotvorne dodatke »ww.reporter.si HISE JANŠEVE VLADE Kdo se je kam priženil in kdo ima najlepši razgled ANTICEPILSKA STRANKA Lahko zmaga na volitvah? NEVARNA HRANA Prehrambna industrija uporablja rakotvorne dodatke ROK TERKAJ - TRKAJ Zamenjal bi celotno staro gardo politikov Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Bife»» IZ VSEBINE Osemdasetletnik za volanom (stran 11) ^__ Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J* vodo v Halozah S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ sistema! 1 / / OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Ker temelji -prihodnosti ležijo v -preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Štajerski 1 PEDI m www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik 'g-jy Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave m liacticionaÍM poéetni dopuét vdbmžbl OTOK VIS (24.-29. 9. 2021] Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! [f] A T IP l \i ^ADIOPTUJ štajerski T03USNI IIM TOVORNI PREV( Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patncija.atp@gmail.com. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: »U • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj torek • 31. avgusta 2021 Oglasi in objave Štajerski 31 Bojan Klinkon 1949-2021 i t 9. septembra 1949 ga je v Celju rodila borka in zmagovalka legendarnega preboja z Menine planine. Po končani osnovni šoli je nadaljeval izobraževanje v Mariboru na elektrotehniški šoli in jo z odliko zaključil leta 1968. Nadaljeval je študij na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je diplomiral v začetku leta 1976 z ocenami, da se je lahko vpisal v podiplomski študij. Zaposlil se je v EGS Maribor z zelo zanimivo službo, saj je takrat izdeloval osebne izkaznice, ki jih je poimenoval kar pasoše, za vse elektroenergetske objekte Slovenije, hidroelektrarne, termoelektrarne in prenosno omrežje. Gnala ga je želja po projektiranju, zato se je zaposlil v Elektru Maribor, kjer je pridobil ogromno projektantskih izkušenj in tudi leta 1978 opravil strokovni izpit na takratni Gospodarski zbornici. Na videz je Bojan kar pogosto menjaval zaposlitve. Pa le na videz. Zaposloval se je tam, kjer je s svojim strokovnim delom lahko čim več prispeval in pomagal razreševati strokovne probleme in ob sebi vzgajati bodoči strokovni kader. Tako se je zaposlil na Projektivnem biroju Ptuj kot vodja biroja elektroinštalacij. Življenje je šlo naprej, Bojan pa je imel še nekaj vodstvenih ambicij, tako je že imel sklep DS IMP Ptuj, kjer je bil imenovan za tehniškega direktorja, vendar po nekih kombinacijah je pristal kot vodja TOZD-a Poslovna oprema Ptuj. Delo je bilo zanj novo, saj je iz projektantskega kroga prešel v čisto proizvodnjo, in to v TOZD s poslovno izgubo. Praktično se je konec leta 1975 in 1976 ukvarjal s sanacijo proizvodnje in iskanjem rentabilnih programov. Leta 1976 pa je prišlo do politične odločitve o vključitvi v računalniško firmo Iskra Delta, kjer so se dogodki razvijali tudi kaotično in na povabilo Alojza Gojčiča je zapustil Iskro Delto in se zaposlil v Perutnini Ptuj kot direktor sektorja za računalništvo. V računalništvu je ostal do leta 2000, nato prešel v službo investicij kot pomočnik vodje. Delo je bilo zanimivo, žal je imel leta 2005 težjo operacijo na srcu. Kar pa ga pozneje ni motilo pri delu. V drugi generaciji energetskih me-nedžerjev je uspešno končal izobraževanje, tako da je postal energetski menedžer Perutnine. V Perutnini je zaključil delovno razmerje novembra 2012, ko je izpolnil pogoje za upokojitev. Kljub upokojitvi je ostal aktiven, saj je bil med ustanovitelji družbe MARKS, d. o. o., ki je izvajala inštalacije pretežno v Nemčiji. Nadaljeval je tudi s projektantskim delom, pogodbeno bil v letu 2017 direktor Projekta inženiring Ptuj, v letu 2018 pa svetovalec. Delno je zamrznil pokojnino in se zaposlil v Žiher projektiva do leta 2019, ko je zaradi zdravstvenih težav prekinil delovno razmerje. Bojan je že v osnovni šoli vzljubil atletiko - kraljico športov pri celjskem Kladivarju. Po prihodu na Ptuj, kjer si je zgradil skromen dom, je bil zelo aktiven v atletiki, bil med ustanovitelji Atletskega kluba Ptuj, tudi predsednik kluba v ustanavljanju. Imel je več funkcij v ZTKO, bil tudi organizacijski sekretar Delovega krosa, kjer je Bojan prvi v Sloveniji vzpostavil računalniško podporo tej atletski disciplini. Ob neozdravljivi bolezni so mu prijatelji še lani ob rojstnem dnevu zapisali: Dragi Bojči, želimo ti predvsem eno, da tvoj optimizem traja večno. Ali: Vse najboljše ti želimo, ker si vse najboljše zaslužiš, ker si bil vedno odličen sodelavec in prijatelj, ker si vedno vsakomur pomagal. 19. maja letos je Bojan opisal svoje življenje in prijateljem izrazil še poslednjo željo. 19. avgusta smo se od njega poslovili ob grobnem polju na rogozniškem pokopališču. Ob pogledu na zelenico, ki ga je sprejemala, mi je v podzavesti odzvanjalo Prešernovo Neiztrohnjeno srce v izvedbi Andreja Šifrerja, v presledkih: Svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet, / ki jih zaprte v prsih je nosil dokaj let. / Mi mu srce odprimo, pod nebom naj leži. / Hladijo naj ga sapice, naj rosa pade nanj... Stanko Lepej in prijatelji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. SPOMIN Minilo je šest let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Branko Mlinarič ŠTUKI 35 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečko. . . Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE malda.segula@radIo-4ednlk.sf, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radHrtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ^^^UadieimjuM, dopuM v ¿Hadia-SreMka Uv VELA LUKA - KORČULA 10. 10. 2021) Rezervirajte čim prej, da ne zamudile S dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! /Jat p AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI radioPTUJ Štajerski Umrli so Umrli so: Marija Horvat, roj. Horvat, Muretinci 59, roj. 1925 - umrla 19. avgusta 2021; Gorazd Sitar, Juro-vci 8b, roj. 1981 - umrl 21. avgusta 2021; Ivan Vtič, Kupčinji Vrh 10, roj. 1962 - umrl 23. avgusta 2021; Franc Muhič, Nova vas pri Ptuju 88, roj. 1928 - umrl 23. avgusta 2021; Sebast-jan Pernat, Kidričevo, Mladinska ul. 8, roj. 1978 - umrl 23. avgusta 2021; Vincenc Kitak, Stoperce 71a, roj. 1952 - umrl 25. avgusta 2021; Marija Lupinšek, roj. Planinc, Preša 25, roj. 1936 - umrla 11. avgusta 2021. Mali oglasi STORITVE 667 170. KMETIJSTVO Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. SPOMIN V teh dneh je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, deda in praded Jožef Čeh IZ VIDMA PRI PTUJU 67 Vedno boš v naših srcih in naših mislih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, svak, boter, stric, zet in nečak Ervin Jus IZ DOBRINE 25, ŽETALE Živiš v naših srcih in spominih, kot da nikoli ne bi odšel. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V NAJEM vzamem njive na relaciji Haj-dina, Pobrežje, Šturmovci, Zg. Pristava. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643. KUPIM grozdje gemaja in bučnice. Tel. 041 694 109. PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954, možna tudi dostava. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplačne dostave, kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NEPREMIČNINE KMETIJO kupim v okolici Hajdine, Vidma. Tel. 041 881 643. www.tednik.si TOREK, 31. avpust PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 5. Obletnica skupine Vingosi 11:15 Utrip Ormoža 12:20 Mic prodajno okno 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL; NK Bistrica - NK Dravinja 20:00 Postavitev klopotca na Gorci, 1. del 21:35 Lokalni utrip občine Miklavž 22:00 Mic prodajno okno 23:00 Video strani S P bV' TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 02. september Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. SREDA, 01. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 10:00 Srečanje CPZ na Hajdini 2017 11:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL; NK Starše - NK Rače 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Gostilna da za rundo 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 Koncert Okteta Dornava 2013 10:00 MIC - TV prodaja 11:00 Ptujska kronika 11:30 Alfi po Sloveniji in svetu 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 10. Društvene igre na Polenšaku 19:30 Od kleti do kleti - Donačka 20:00 Vino Ptuj 2021 21:20 23. Lukarski praznik v Dornavi 22:20 TV prodaja 23:00 Video strani Slovenija • Poostren nadzor pogoja PCT Inšpektorji in policisti bolj ostro do kršiteljev Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je napovedala, da bodo v sodelovanju s policijo poostrili nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT. Po njenih besedah so sicer inšpektorji zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT že med 19. julijem in 22. avgustom izdali skupno 175 ukrepov, od tega 16 sankcij po zakonu o prekrških. Kot je povedala na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19, so inšpekcijski organi v omenjenem obdobju opravili skupno 12.831 nadzorov. V zvezi z nadzorovanjem omenjenih pogojev sicer napovedujejo poostreno akcijo, ki jo bodo izvedli s policijo. 1.500 kršitev karantene Predstavnica zdravstvenega inšpektorata je izpostavila tudi nadzor nad karantenami. Po njenih besedah zdravstveni inšpektorat kot edini pristojni nadzorni organ prioritetno nadzira spoštovanje napotitev v karanteno oziroma spoštovanje odločb ministrstva za zdravje o karanteni. Vsi razpoložljivi kadrovski viri so ciljno usmerjeni na to področje, intenzivno pa se nadzira starostna skupina, ki vključuje tudi maturante, je dejala Potza. Inšpektorat je sicer v omenjenem obdobju opravil 8.09 nadzorov spoštovanja karantene. Od tega v 1.515 primerih osebe ni bilo tam, kjer bi morala preživljati karanteno. Inšpektorjev, ki to preverjajo, je dnevno okoli 40, je pojasnila. Foto: Dreamstime/M24 Kdaj se lahko karantena prekine Opozorila je na določena nerazumevanja pravil karantene. Osebe, ki jih v karanteno ob prehodu državne meje napoti policija, lahko karanteno po petih dneh prekinejo samo s PCR-testom in ne s hitrim testom. Pri dosedanjih nadzorih so namreč inšpektorji v več primerih obravnavali osebe, ki so trdile, da s tem niso seznanjene, je povedala. Karantene, ki jo odredi Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa zaradi izpostavljenosti visoko tveganim stikom ni mogoče prekiniti, temveč je treba celotno obdobje preživeti na istem naslovu. Prav tako karantene ni mogoče prekiniti s cepljenjem po tem, ko je že odrejena. Lažna potrdila Glede nadzora cepilnih centrov je povedala, da to trenutno poteka v primeru prejetih prijav. »Od junija do konca julija letos zdravstveni inšpektorat ni prejel nobene prijave s tega področja. Konec julija pa smo prejeli tri prijave, ki so se nanašale na domnevno izdajo potrdil o cepljenju osebam, ki se sploh niso cepile. Vse tri prijave smo predali v obravnavo na policijo, saj navedeno ravnanje predstavlja sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin oziroma goljufije,« je dodala. PK, Sta ■C> * Rojstva: Irena Toš, Vitomarci 58, Vitomarci - deček Tin; Laura Fišer - deklica Alina; Amadeja Trčko - deček Kevin; Aleksandra Rančar - deklica Alina; Sara Murkovič - deklica Iva; Amadeja Godina - Lara; Monika Ferk - deklica Lara Evelin. Poroke - Ptuj: Stanislav Kolednik in Sabina Kolarič, Medrib-nik 24; Danijel Vindiš in Ana Sovinc, Strajna 33; Nenad Vulo-vic; Srbija, Čačak, in Sabina Rep, Ptuj, Belšakova ul. 15; Patrik Stojnšek, Šikole 62, in Petra Prah, Slovenska Bistrica, Gaj, Kvedrova ul. 40; Bojan Zemljarič in Mojca Belšak, Ptuj, Volkmerjeva c. 30. C? , • *+C> C» j fSP^l Ptuj • Tik pred novim šolskim letom še vedno številne črne točke Na posvetu članov SPVCP je bilo slišati, da se je stanje glede varnih šolskih na območju MO Ptuj poti sicer izboljšalo, a je še vedno veliko oz. preveč črnih točk. Nevarne šolske poti, dodatna grožnja odprta gradbišča Po poletnih počitnicah se šolarji vračajo v šolske klopi. Da bi jih na poti v šolo vodile varne šolske poti, je na Ptuju vsako leto organiziran posvet vseh odgovornih za varnost otrok ob začetku novega šolskega leta. »Naš cilj je enostaven, zagotoviti otrokom optimalne in varne šolske poti,« je ob začetku posveta dejal Franc Kozel, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj. Rezultate letošnjih ogledov stanja na terenu je Kozel strnil v dve skupini. V prvi so hitro rešljive zadeve, ki jih je možno urediti brez velikega finančnega vložka. V drugi so težje rešljivi problemi, ki zahtevajo velika sredstva in vlaganja v infrastrukturo. Manjkajoči pločniki, ozke ceste, neurejene bankine ... V to drugo kategorijo sodijo manjkajoči pločniki, ozke ceste, bankine, neupoštevanje hitrosti na določenih odsekih ipd. Največ pripomb je bilo podanih v četrtni skupnosti (ČS) Rogoznica, kjer je več gradbišč, med drugim tudi na Slovenskogoriški cesti. Podžupan Marjan Kolarič je izpostavil potencialne nevarnosti na gradbiščih: »Videl sem otroke, ki so se igrali na gradbenih strojih. Tudi to je en segment nevarnih šolskih poti, vsi skupaj moramo otrokom povedati, da je to nevarno in preprečiti morebitne nesreče.« In kot kaže, bo prav to letos eden večjih problemov. Marsikje na Ptuju namreč potekajo gradbena dela. Prej nevarne šolske poti so zdaj še dodatno obreme- Nova težava v bližini OŠ Olge Meglič Kar nekaj težav se v naslednjih tednih pričakuje v centru mesta, v okolici OŠ Olge Meglič, na kateri poteka sanacija strehe. Na to je opozoril tudi vodja Robert Brkič. Vhod v šolo bo potekal z Dravske ulice, pa tudi s Prešernove. V okolici OŠ Ljudski vrt naj bi nova talna označba prispevala k večji varnosti šolarjev. Gre za poseben prehod za pešce, ki optično poskrbi za umirjanje prometa. Kot je opozoril Peter Bezjak, pa bo previdnost potrebna zaradi del na Ulici 5. Pre-komorske. Tudi v tem primeru je seveda hoja po delovišču strogo prepovedana. Nevarne ostajajo poti v Grajeni, Spuhlji ... Marsikje pa je pot do šole nevarna v ČS Spuhlja. Janez Strelec, vodja delovne skupine, ki je pregledovala stanje v tem delu Ptuja, je vnovič opozoril na nevarnost hoje in prečkanja glavne ceste Ptuj-Ormož: »Šele po večji rekonstrukciji bomo lahko govorili o varnejši cesti.« Podobno velja tudi v Grajeni. Marjan Pšajd je opozoril na to, da še vedno ni pločnika ob kulturni dvorani, kjer je veliko naselje hiš: »Mnoge šolske poti v Grajeni ostajajo nevarne, ceste in bankine so ozke, pločnikov ni.« Na Mariborski cesti semafor še vedno bolj v okras Na nerešene težave v četrtni skupnosti ČS Breg-Turnišče sta opozorila Janez Rožmarin in Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg. Prehod Pozor, otroci na cesti V prvih šolskih dneh bodo na območju šol bolj prisotni tudi policisti. Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej je povedal, da bodo zagotavljali varnost zlasti na tistih lokacijah, kje je največje tveganje. Skupaj s prostovoljci, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov in medobčinskim redarstvom bodo šolarjem pomagali pri privajanju na novo realnost oz. ponovno aktivno vključitev v promet. Namestnik komandirja PP Ptuj Tomi Sledič je predstavil še nekatere spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa ter opozoril zlasti na nove predpise, povezane z vožnjo e-skirojev, ki postaja vedno večji problem, ter z jahači in avtosedeži. Na obeh področjih je prišlo do precejšnjih sprememb. na Mariborski ob semaforjih še vedno ostaja ena črnih točk. Mnogi vozniki namreč semafor na tej državni cesti enostavno spregledajo. Tudi hitrosti na tem odseku so visoke. Varnost na poti do breške šole pa bi se po mnenju Fakina izboljšala tudi z zarisom prehoda za pešce na Rogaški cesti. V ČS Jezero i majo nekaj težav z obrnjenimi prometnimi znaki in neustreznim obrezovanjem dreves, na kar je opozoril Peter Mladen Mesarič. Velika večina članov delovnih skupin se je sicer strinjala, da so se zadeve v zadnjem letu precej izboljšale. Operativno sodelovanje z občino naj bi potekalo dobro. Županja: »Vse naenkrat, žal, ne gre. Se pa trudimo.« »V tem mandatu smo zagotovili bistveno več denarja za obnovo cestne infrastrukture ravno z namenom, da zagotovimo večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Zgrajen je bil pločnik v Gaizerjevi ulici, ta šolska pot je zdaj varna v celi potezi. Čakajo nas še veliki izzivi, kot je cesta proti Grajeni, Novi vasi in Ormoška cesta proti Spuhlji, pa še katera. Verjamem, da bomo skupaj z državo realizirali zadane plane. Vse naenkrat žal ne gre. Zato, da otroci ne hodijo po nevarnih cestah, imamo tudi šolski prevoz, je v popotnici otrokom dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Dženana Kmetec Til (1.) oblačen, meglen, grda, deževna jesen. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem popoldne bo še lahko nastala kakšna ploha ali nevihta. Jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 20 do 25 °C. OBETI: V sredo in v četrtek bo povečini sončno in nekoliko topleje. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 31.08.2021 % Sreda 01.09.2021 Četrtek 02.09.2021 % Petek 03.09.2021 # 12 14 14 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 21 19 21 21 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan k 4 Hitrost uetra1.5mfe Hitrost vetra5 Qm/s Hitrost vetra2.4m/s Hitrost vetra2.2mfe Vir: ARSO