Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	1
	m
Wi
i
Leto XVIII, - Štev. 8 (886)
Gorica - četrtek, 24. febr. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
delajte pokoro p0| |gta jugoslovanske reforme
IN VERUJTE EVANGELIJU	jugviiiviHiiuim
S temi besedami, ki so vzete iz evangelija sv. Marka (1, 15), se pričenja apostolska konstitucija, ki jo je v zvezi z letošnjim postnim časom naslovil sv. oče Pavel VI. na vse svoje vernike in jo je objavil »Osservatore Romano« dne 18. februarja.
Sklicujoč se na omenjene besede, ki jih je izrekel naš Gospod v času, ko je Herod vrgel Janeza Krstnika v ječo in je Jezus oznanjal blagovest o božjem kraljestvu po Galileji, papež Pavel VI. zatrjuje, da je treba sedaj, ko se je zaključil drugi vatikanski cerkveni zbor in Cerkev z večjim poletom vrši svoje poslanstvo, med drugimi stvarmi vse verne ljudi opozoriti tudi na važnost pokore.
DUH POKORE JE SKUPEN VSEM VERSTVOM
Katoliška Cerkev je prav na zadnjem koncilu, ko je razmišljala o svojem odnosu, ki naj ga ima ne samo do ločenih bratov, temveč tudi do ostalih ver, ki niso krščanske, z radostjo ugotovila, da pomeni pokora v vseh verstvih enega izmed najbolj važnih činiteljev, ki vplivajo na versko izživljanje in da je intimno povezana z verskim čutom vseh ljudstev na zemlji.
Kar se tiče Stare zaveze, pride v njej še posebej do izraza verski pomen pokore in samozataje. Judovski človek se je pokoril bodisi zato, da je pomiril božjo jezo zaradi storjenih grehov ali kadar so narodu grozile hude preizkušnje ali kadar je prišlo do velikih nesreč, pa tudi kadar si je želel od Boga doseči kako milost. V vsakem teh primerov pa je prišla do izraza misel, da mora biti zunanja pokora združena z notranjo preob-novo: treba se je ločiti od greha in vrniti k Bogu.
BISTVO POKORE JE V NOTRANJEM IZPREMENJENJU
Ta pokora, ki je zahteva notranjega življenja in je dobila svojo potrditev v verskem izkustvu vsega človeštva, je pa prejela v Kristusu in njegovi Cerkvi še veliko večji pomen.
Kristus, ki v svojem življenju ni ničesar učil, kar ni sam prvi storil, se je na svoje javno delovanje pripravil s štiri-desetdanskim postom, ki je bil prepojen neprestane molitve. In ko je začel govoriti množicam, jim je predložil vsebino svojega evangelija, veselega oznanila: »Delajte pokoro, kajti približalo se je božje kraljestvo!«
Grški izvirnik uporablja za pokoro izraz »metžmoia«, kar pomeni mnogo več kot beseda pokora. »Metanola« je notranje in popolno izpremenjenje in prenov-ljenje človeka, katero se izvrši po ljubezni do Boga in zaradi Jezusa Kristusa, ki nam je božjo svetost in ljubezen v vsej polnosti prinesel.
Prav v luči Kristusovega zgleda je potrebno, da se vsak kristjan odpove samemu sebi, vzame svoj križ na svoja ramena, sodeluje s svojim trpljenjem na Kristusovi žrtvi in postane na ta način podoba njegove smrti, da bo tako postal sposoben tudi s Kristusom zmagoslavno Vstati. Kristjan po Jezusovih besedah ne sme več živeti zase, temveč za tistega, ki ga je ljubil in samega sebe dal v spravo za grehe mnogih; mora na svojem mesu dopolnjevati, kar še manjka Kristusovemu trpljenju in živeti za svoje brate, kajti Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel drugim.
TUDI TELO MORA SODELOVATI
Toda, čeprav je pokora v prvi vrsti nekaj notranjega in mora zajeti predvsem naše mišljenje, pa ta pokora ne more obstajati brez zunanjih izrazov tega notranjega nastrojenja, zlasti zato ne, ker človek ni le iz duše, temveč iz duše in telesa ter mora zato ves, tudi v svojem mesu, služiti Bogu in ga priznavati za svojega Gospoda.
Mrtvičenje telesa ni nobeno sovražno dejanje zoper njega, saj ga je Kristus sam poveličal, ko si ga je privzel v namene odrešenja; toda dejstvo ostane, da je naša narava po Adamovem padcu ranjena, prepojena s poželjivostjo in polna neurejenih želja. Le telesno mrtvičenje lahko telo osvobodi teh nevšečnosti in mu služi kot zdravilo zoper čutni del našega bitja.
Zato je Cerkev vedno vabila svoje vernike, naj bi dodali notranji obnovi zunanje izraze pokore. Ti naj bi obstajali v zvestem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, v tihem prenašanju vsakodnevnih težav, ki prihajajo od dela in od obveznega sožitja z drugimi ter v darovanju Bogu bolezni, revščine ter drugih nesreč, ki nas zadevajo.
Poleg tega je Cerkev vedno želela, da bi njeni sinovi sami od sebe dodali tem splošnim načinom pokore kaj osebnega, kar pride zlasti do veljave pri treh vrstah dobrih del: molitev, post in miloščina. Narodi, ki so dosegli visoko stopnjo blagostanja, naj bi pod besedo post predvsem razumeli dolžnost, pomagati lajšati materialno bedo lačnih narodov z nabirkami in pošiljanjem odvišnega živeža; manj razvita in zato revna ljudstva pa naj bi post pojmovala tako, da svoje pomanjkanje povežejo s Kristusovo zapuščenostjo na križu in se z njo potolažijo in okrepijo.
NOVE ODLOČBE GLEDE POSTA
Da pa bodo vsi verniki v vršenju pokore imeli nekaj skupnega, kar jih bo vezalo širom po svetu, je Sv. sedež odločil, naj bi tudi v bodoče bili v Cerkvi nekateri dnevi in časi, posvečeni pokori.
Tudi v bodoče naj ohrani postni čas kot priprava na velikonočni dan svoj spokorni značaj; zdržek od mesa ostane tudi za vnaprej obvezen pod smrtnim grehom za vse petke v letu in za dan pepelnične srede, to je prvega dneva v štiridesetdan-skem postu; zdržek od mesa in popolni post (t. j. najesti se do sitega le enkrat na dan) se omejita na dva dneva v letu: na pepelnico in veliki petek.
Dolžnost zdržka od mesa veže odslej kristjane od izpolnjenega štirinajstega leta (do sedaj sedmega), dolžnost posta pa kot doslej od spolnjenega enaindvajsetega do začetega šestdesetega leta.
Zdržek od mesa odpade vse tiste petke, ki sovpadajo z zapovedanim praznikom. Raba jajc, mlečnih jedi ter zabele iz živalske masti ob petkih ni prepovedana. * * *
Vse te nove določbe o krščanski pokori naj bi po besedah sv. očeta pripomogle, da bodo verniki v skladu z duhom, ki ga je prinesel v Cerkev zadnji koncil, v bodoče bolj pravilno rabili zemeljske dobrine in ' tako sodelovali pri posvečenju sveta, sebe pa z deli pokore, zlasti s pokorščino zdržku od mesa usposobili, da jih na njih potovanju proti nebeški domovini svet s svojimi miki in svojo trojno poželjivostjo ne bo odvrnil od prave poti.
-ej
Kar so zdravila za človeka, to so reforme za človeško družbo. Zdravila so pa navadno grenka. To skušnjo so napravili tudi jugoslovanski komunisti. Sredi lanskega poletja so bučno oznanili, da se začenja nova doba v jugoslovanskem gospodarstvu. Dinar so razvrednotili od 750 na 1250 dinarjev za ameriški dolar, povišali potrošniške cene do 70%, dohodke pa povprečno komaj za 30% in napovedali za novo leto močni dinar, ki bo stokrat več vreden kot prejšnji.
Reforma je prizadejala večino naroda. Vsak jugoslovanski potrošnik je moral skrčiti svoje nakupe za dobro četrtino. To se je opazilo tudi pri praznovanju novega leta. Prejšnje čase se je nabralo v Ljubljani okoli 70.000 veseljakov iz mesta in širše okolice, ki v zabavah dostikrat niso poznali prave meje. Letos jih je bilo komaj kakih 25.000, če smemo verjeti radijskim poročilom.
Najmanj je jugoslovanska gospodarska reforma do sedaj zadela tisti milijon, ki ima partijske legitimacije. Vendar so tudi oni vedno bolj v skrbeh. V reformi vidijo nevarnost za svoje dohodke. Vsakdo od partijcev se drži kot klop svojega položaja. Boj za dobro življenje se je razbohotil kot nikdar prej. Partijska legitimacija je pridobila na veljavi. Kdor jo
ima, se mu ni treba bati, da bo ostal brez dela na cesti. Odpuščeni bodo drugi, akoravno so od njega sposobnejši. Zato sposobni strokovnjaki in kvalificirani delavci zlasti iz Slovenije vedno bolj odhajajo na tuje. Doma pa ostajajo nesposobni tovariši. Tako se poglablja prepad med partijci in ostalimi delavci ter uradniki.
RAZKOL V PARTIJSKIH VRSTAH
Sedanja kriza jugoslovanskega gospodarstva je do neke meje podobna tisti v letu 1948. Takrat so se neusmiljeno spoprijeli med seboj pristaši Tita in Stalina, sedaj pa se tolčejo med seboj zagovorniki in nasprotniki reforme. Je pa ta borba sedaj mnogo bolj civilizirana kot 1. 1948, ko je Stalin Jugoslavijo pognal iz Kominfor-ma. Saj uradno reformo vsi hvalijo, v dejanju jo pa ovirajo in sabotirajo. Proti takim je težko kaj ukrepati, saj jim ni lahko priti do živega.
Toda vsa jugoslovanska javnost dobro ve, da je razklala reforma tovariše v dve skupini: v reformiste, ki iskreno zaupajo v uspeh reforme in jo zato povsod branijo in podpirajo, pa v administrativ-ce, ki v uspeh reforme ne verujejo in so prepričani, da bi le močna roka lahko prinesla red v zavoženo jugoslovansko gospodar-
De Gaullova tiskovna konferenca
Pretekli ponedeljek je imel general De Gaulle tiskovno konferenco, ki jo je svetovna javnost z zanimanjem čakala. Dokaz za to je bilo nad tisoč časnikarjev, ki so se konference udeležili.
Predsednik francoske republike je najprej govoril o zadnjih predsedniških volitvah in jih skušal prikazati kot izraz zaupanja francoskega naroda do njegove osebe. Nato je orisal načrte v zvezi z gospodarsko in socialno politiko, ki jih ima njegova vlada.
Obširno se je dotaknil ugrabitve maroškega državljana Ben Barke sredi Pariza. Jasno je obtožil maroškega notranjega ministra generala Ofkirja, da je on izvedel ugrabitev s sodelovanjem agentov francoske varnostne službe in najetih zločincev. Obžaloval je. da maroška vlada še ni ničesar storila, da .bi se opravičila. Ni čuda, če zaradi tega trpijo francosko-maroški odnosi.
Glede obrambne zveze NATO je bil De Gaulle mnenja, da je treba to pogodbo potem, ko bo zapadla 4. aprila 1969, spremeniti ali nadomestiti z novo, kajti razmere so se spremenile. Evropski zahod ni več ogrožen od komunističnega Vzhoda in zato ne potrebuje več ameriškega varstva. Francija hoče biti suverena država, ki
sama odloča o svoji politiki. Vse, kar je francoskega, tla, zrak, morje, sile in vsak tuji element, ki bi bil v Franciji, mora biti podvržen samo francoskim oblastem.
Glede Vietnama je bil De Gaulle nenavadno kratek. Rekel je, da ne misli komentirati ameriške politike, a istočasno poudaril, da sedanja pot, po kateri hodijo ZDA, ni pot za dosego miru.
Tretja	Moreva
Morova potrpežljivost in spretno taktiziranje nista ostala brez uspeha. Po dobrem mesecu, kar je podal ostavko zaradi negativnega glasovanja v zvezi z načrtom zakona o državnih otroških vrtcih, je spet mogel sestaviti novo vlado, ki bo še ta teden prisegla, prihodnji teden pa se predstavila parlamentu in terjala zaupnico od njega.
Nova vlada se bistveno ne razlikuje od prejšnjih Morovih vlad. Novo je le to, da so sedaj v vladi zastopane vse struje Krščanske demokracije (do sedaj so bili pristaši Scelbe izključeni) in da je prešlo važno ministrstvo za državno obrambo od demokristjana Andreottija v roke so-
cialdemokrata Tremellonija.
Vodstva vseh štirih strank, ki sestavljajo vlado levega centra, so že odobrila program, ki naj ga nova vlada izvaja. Gre zlasti za načrtovanje, za ustanovitev dežel in urbanistično reformo. Glede šol je bilo sklenjeno, da bodo v parlamentu ponovno glasovali o ustanovitvi državnih otroških vrtcev in to na osnovi neizpre-menjenega besedila. Tudi je bilo govora o sodelovanju s sindikalnimi organizacijami. Vse štiri stranke vladne večine upajo, da bo nova vlada bolj kompaktna kot prejšnje in da ji bo uspelo ostati na oblasti do rednih parlamentarnih volitev, ki bodo leta 1968.
Pogorelo je mesto na Aljaski
Aljaska je ena izmed 50 držav, ki sestavljajo Združene ameriške države. Samo ozek morski preliv jo loči od Sibirije in s tem od Sovjetske zveze. Malokdo pa danes ve, da je bila Aljaska do leta 1867 last carske Rusije in da so ji rekli »Ruska Amerika«. Prvo glavno mesto te Ruske Amerike je bilo mesto Sitka. Rusi so v njem zgradili tudi cerkev, ki je bila posvečena svetemu Mihaelu, patronu carske Rusije.
Pred nedavnim pa je požar uničil večji del tega najstarejšega mesta na Aljaski.
V	ognju je končala tudi omenjena cerkev sv. Mihaela, stara 121 let. škodo cenijo na 3,5 milijona dolarjev.
Požar v mestu Sitka je svetovno javnost spet spomnil na kupčijo, ki bi bila za ZDA danes lahko usodna, če se ne b; bila izvršila. Carska Rusija je namreč 1. 1867 ponudila Aljasko Združenim državam Sev. Amerike za borih 7,2 milijona dolarjev. Pa je prišlo do kupčije le s težavo. Mnogi so tedaj to kupčijo napadali kot nekoristno, kakor še danes napadajo splošno koristne stvari, ki jih ne razumejo ali nočejo razumeti.
K sreči je bil tedanji državni tajnik (zunanji minister) bolj moder kot njegovi kritiki. Odločno se je zavzel za kupčijo in uspel. Pa pomislimo, če bi do kupčije ne bilo prišlo! Danes bi stale sovjetske čete na ameriškem kontinentu in samo s svojo navzočnostjo že vznemirjale Kanado in ZDA. Verjetno bi morali politiki ZDA voditi nasproti Sovjetski zvezi precej drugačno politiko, kot jo imajo sedaj. Res, kaj vse lahko prinese s seboj ena sama celo nasprotovana kupčija!
stvo. Močna roka pa pomeni diktaturo stranke tudi v vseh gospodarskih vprašanjih.
Vodilni komunisti vse to vidijo in so zaskrbljeni. Sam Tito je v svojem govoru v Varaždinu iskreno priznal, da ima težave z ljudmi v zveznem izvršnem odboru partije, ker je v njem preveč različnih stališč. Tudi Marinko v Ljubljani se je podobno potožil glede slovenskih partijskih veljakov.
EGOIZEM MOČNEJŠI KOT DUH ŽRTVE
Vse kaže, da večina jugoslovanskih komunistov reformi ni do-rastla. Prav imajo tisti reformisti, ki trdijo, da bi pred reformo v gospodarstvu morali izvesti reformo v mišljenju vseh partijskih članov. Dokler pa še tičijo v stari miselnosti in se v njenem duhu krčevito oklepajo tega, kar imajo, zraven pa odbijajo vsako misel na žrtve, tako dolgo bodo oni sami glavna ovira za izvajanje reforme.
K neuspehu reforme mnogo prispevajo tudi trenja med posameznimi republikami v Jugoslaviji. Nacionalizem se je zagrizel tudi v republiške ustanove. Tovariši si zadnje čase marsikaj povedo, seveda v jeziku, ki ga vsak ne razume. Še bolj si pa nagajajo z dejanji. V tem pogledu so slovenski komunisti še posebej aktivni. Beograd jim kaj rad očita, da se slovenska industrija preveč »zapira vase«, da noče sodelovati s podjetji ostalih republik in da hoče svoj kapital zadržati za slovenske potrebe, namesto da bi v duhu socializma prihitela na pomoč manj razvitim pokrajinam na jugu države.
Če dodamo še pomanjkanje elektrike in premoga, pa težave za nabavo industrijskih surovin v inozemstvu, na drugi strani pa polne zaloge nekoristnega blaga po skladiščih, potem bomo še boli razumeli vse tiste, ki dvomijo v umestnost in uspešnost reforme. In to so zlasti delovne množice.
ODPOVEDAL JE VLADAJOČI SISTEM
Tako kriza, ki jo je reforma povzročila v komunističnih vrstah, razjeda vso stavbo jugoslovanskega gospodarstva iz dneva v dan bolj. Pravijo, da bo dosegla svoj vrhunec po veliki noči. Tedaj se bo šele videlo, kdo bo obveljal s svojo: ali reformisti ali administrativen
Jugoslavijo čaka torej vsaj še nekaj mesecev negotovosti, ugibanj, napetosti in nezadovoljnosti, pa tudi žrtvovanja. Ko bi ljudstvo smelo upati, da bo potem boljše, bi bilo še vse v redu. A ljudje komunističnim poskusom ne zaupajo več.
Prav v tem so jugoslovanski komunisti prejeli največjo moralno klofuto: skozi dvajset let vladanja so se hvalisali s svojimi gospodarskimi prijemi; sedaj pa so doživeli neuspeh prav na področju, kjer so mislili, da imajo vso modrost v zakupu. Radi ali neradi iščejo rešitve v ukrepih, ki zelo dišijo po kapitalizmu zapad-noevropskih držav. Ljudje pa se upravičeno sprašujejo: Je li bilo za to potrebnih dva milijona žrtev tekom komunistične revolucije v Jugoslaviji, da se počasi režim vrača na pozicije, ki so bile značilne za gospodarstvo predvojne, za komuniste »korumpirane in kapitalistične« Jugoslavije?
Stran 2
Naivni Robert Kennedy
PROGRAMSKI GOVOR
PREDSEDNIKA BERZANTIJ A
FILM
V	deželni upravi je prišlo do važne spremembe. Dosedanji odbor, sestavljen iz krščanskih demokratov in socialnih demokratov, je odstopil. Sestaviti so nov odbor, v katerem sodelujejo vse štiri stranke leve sredine, to ie krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti in republikanci. Sestava novega deželnega odbora (vlade) je povzročila nekaj nezadovoljstva, ker je izpadel iz njega dosedanji podpredsednik socialni demokrat proj. Dulci in je njegovo mesto zavzel socialist. Tako sta predsednik in podpredsednik nove vlade Furlana, medtem ko je bil doslej podpredsednik Tržačan. Nezadovoljni so tudi krščanski demokrati iz Gorice, ker je iz novega deželnega odbora izpadel odbornik Cociani in imajo zdaj Goričani v njem samo enega odbornika, in sicer Tripanija.
Po izvolitvi novega odbora je prebral predsednik Berzanti v deželnem svetu programsko izjavo. V njej našteva programske točke, ki jih bo uresničil novi deželni odbor. Za danes se bomo pomudili pri izjavah o slovenski manjšini, ki nas kot Slovence najbolj zanimajo. Glede Slovencev je rekel predsednik Berzanti tole:
»V okviru politike leve sredine so bistveno važni odnosi medsebojnega razumevanja med različnimi omikami in izročili ter zato tudi odnosi med italijansko govorečimi državljani na eni ter s/minsko govorečimi državljani na drugi strani.«
»Dežela bo — v mejah svoje pristojnosti — še dalje s svojim delovanjem pospeševala razvoj skladnega in omikanega sožitja med državljani neglede na razlike v jeziku, rasi, običajih in kulturi, ker so pred zakonom vsi enaki v uživanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti, ki iz njega izvirajo.«
»V tej prespektivi bo odbor leve sredine prispevat k uresničevanju demokratične politike do slovenske manjšine in bo podpiral tiste predloge — tudi zakonodajne pobude na parlamentarni ravni — ki bodo težili k priznanju upravičenih potreb manjšinske jezikovne skupine in bo nastopil proti sleherni obliki pretiranega nacionalizma ter ostankom rasistične miselnosti, kjerkoli bi se pojavile.«
»Odbor namreč meni, da se mora demokratična politika, po kateri se ravnajo stranke leve sredine do manjšin in ki se je na splošno že začela konkretno izvajati, razvijati, da se doseže pristanek vse širšega dela manjšine na deželno in državno politiko.«
Menimo, da je izjava predsednika Ber-zantija za slovensko narodno skupnost v Italiji pozitivna, ne toliko po vsebini, ki je precej splošnega značaja, kakor iz načelnega stališča, ker tudi na deželni stop-
Sv. oče na obisku pri gradbinskih delavcih
Nedavno je papež Pavel VI. obiskal delavce, ki so zaposleni pri gradnji ljudskih stanovanjskih hiš v rimskem predmestju Pietralata. Sv. oče je delavce prijazno nagovoril in jim povedal, zakaj je prišel k njim. Rekel je: »Ker ne pridete vi k meni, zato" sem jaz prišel k vam.« Po nagovoru je povabil delavce, naj z njim zmolijo očenaš. Obljubil je, da bo nekaj bolnikov iz delavskih družin na lastne stroške poslal k Materi božji v Lurd. Sveti oče je nato obiskal stavbišče in se raz-govarjal s posameznimi delavci.
Za boljše dušno pastirstvo v Rimu
Sv. oče je škof rimskega mesta. V njegovem imenu vodi škofijo generalni vikar, ki je sedaj kardinal Traglia. Ker je pa mesto veliko, se vedno bolj širi in so dušnopastirske potrebe različne in v nekaterih primerih tudi težke, je sv. oče razdelil škofijo, ki je praktično omejena na mesto, na pet področij in vsako področje izročil v oskrbo pomožnim škofom.
Anglikanski obisk v Rimu
Poglavar anglikanske Cerkve nadškof dr. Mihael Ramsey bo 23. marca obiskal svetega očeta. To obvestilo je dalo Tajništvo za zedinjenje kristjanov.
Novi predsednik italijanskih škofovskih konferenc
Za predsednika italijanske škofovske konference je bil imenovan beneški patriarh Urbani. Novi predsednik se je veliko zanimal za Katoliško akcijo in je v marsikateri stvari razgledan in odprt mož. Čaka
nji afirmira naš obstoj, priznava naše pravice, obljublja konkretne ukrepe in nas ne deli v tri kategorije (tržaški, goriški in videmski Slovenci), kot se je doslej večkrat dogajalo.
Resnici na ljubo je treba povedati, da je prejšnji deželni odbor vsaj v začetku bil do Slovencev bolj širokosrčen kot zdaj, ko so v njem tudi socialisti in republikanci. Sprejel je več zahtev slovenskega svetovalca in je širše tolmačil člen 3 deželnega statuta. Zdaj smo zabeležili dva koraka nazaj: 1. sprejem stališča, da dežela pravno ni pristojna za manjšinsko zaščito; 2. ozko tolmačenje 3. člena statuta, kar pomeni, da deželna uprava ne bo zahtevala izvršilnih določb o tistih členih statuta, ki govorijo o slovenski narodni manjšini. Če ni izvršilnih določb, pa si težko predstavljamo, kako bi mogel deželni svet sploh kaj ukrepati o posebnih slovenskih zadevah.
Zato ponavljamo: izjava predsednika Berzantija o Slovencih je daljša in izrazitejša od dosedanjih izjav in v načelnem pogledu pozitivna. Vprašanje pa je, ali so podani stvarni pogoji za uresničenje te izjave. Prva ovira za njeno uresničevanje bo stališče vlade in sodba ustavnega sodišča, druga ovira pa bo stališče predsednika Berzantija do člena 3, češ da je ta člen obvezen za vse deželne organe in da zato niso potrebna posebna določila za njegovo izvajanje. Rekli smo že, da brez posebnih izvršnih določb ni nobene pravne podlage in nobenega jamstva, da bi besede predsednikove izjave postale dejstvo. Sedanja pravna obveznost določa, da ne morejo deželni organi narediti ničesar proti enakopravnosti vseh državljanov neglede na njihovo jezikovno pripadnost in proti njihovim etničnim ter kulturnim značilnostim, manjkajo pa pravni predpisi, kaj naj naredijo za slovensko narodno manjšino. To je prepuščeno osrednji vladi v Rimu, ki pa je izredno počasna, saj nam je doslej dala le en sam zakon. In končno smo Slovenci stvarnost, živimo v deželi, ki je dobila posebni avtonomni statut (po obljubah iz l. 1947) prav zato, ker tu živimo Slovenci. Mirovna pogodba ne vsebuje posebnih točk o manjšini, ker je bilo obljubljeno, da jih bo vseboval deželni statut.
Nočemo odrekati deželni vladi dobre volje. Obratno. Prepričani smo, da bo kljub neštetim težavam tudi v mejah sedanjih možnosti na praktičnem terenu u-poštevala koristi Slovencev in da bo, kar pravi tudi predsednikova izjava, podprla in sprejela tiste predloge, ki bodo težili k priznanju ter izpolnitvi upravičenih potreb slovenske narodne skupnosti v deželi. K temu naj pripomore tvoren dialog.
J. N.
ga težko delo, tudi v zvezi s preosnovo in preureditvijo italijanskih škofij.
Novo vodstvo v kongregaciji za semenišča
Vodstvo kongregacije za semenišča, bogoslovja in univerze bo prevzel francoski nadškof Garrone iz Toluze. Nadškof Gar-rone je znana osebnost v francoskem epi-skopatu in je na koncilu s svojim delom in nastopi vzbudil veliko pozornost.
Komisija za izvedbo koncilskih odlokov je pričela z delom
V	prostorih državnega tajništva v Vatikanu se je sešla na prvo zasedanje nedavno ustanovljena komisija za izvedbo in razlago koncilskih odlokov. Začetka zasedanja se je udeležil tudi sv. oče, ki je v kratkem nagovoru razložil pomen komisije. Poudaril je, da naglo prihaja dan — 29, junij — ko bodo koncilski odloki stopili v veljavo, zato čaka komisijo veliko delo. Predsednika komisije sta kardinala Tisserant in Cicognani.
Najbolj iskana knjiga
Po nedavnih statističnih podatkih je v Južni Afriki knjiga, ki je največ prodajo, sveto pismo. Zlasti ga mnogo prodajo v jeziku bantu. Leta 1964 je bilo prodanih na vsem ozemlju Južne Afrike en milijon izvodov sv. pisma.
POSTNE PRIDIGE pri Sv. Ignaciju v Gorici so vsak petek v postu ob 8. uri zvečer. Ker bodo govori posvečeni koncilskim odlokom, lahko dobi vsak popolni jubilejni odpustek, kdor posluša tri pridige, prejme sv. zakramente in moli po namenu sv. očeta.
Senator Robert Kennedy, brat pokojnega ameriškega predsednika J. Kennedyja, je prejšnjo soboto predlagal, naj bi se v Južnem Vietnamu sestavila koalicijska vlada, v kateri b; bili tudi predstavniki komunistične osvobodilne fronte. Njegova izjava je razen v levičarsko navdahnjenih krogih naletela na splošen odpor.
Posebno pozornost je vzbudil v tej zvezi bivši predsednik madžars-ke vlade Ferenc Nagy, ki sedaj živi kot begunec v ZDA. Ta je opozoril senatorja Kennedyja, naj si ne dela utvar. Kjer koli komunisti vstopijo v koalicijsko vlado, to storijo zato, da se polastijo oblasti. Primer Madžarske je več kot zgovoren!
Na volitvah leta 1946 so dobili madžarski komunisti le 17% glasov, toda ker so zasedli s pomočjo sovjetskih zasedbenih oblasti ključne položaje v vladi kot notranje in Obrambno ministrstvo, ni bilo zanje težko napraviti državnega udara in se polastiti oblasti.
Ce .bi prišlo v Vietnamu do koalicijske vlade, b; morale ameriške vojaške sile zlasti paziti na to, da bi komunisti ne dobili premoči v vladi. Skrbno bi morale bdeti nad sporazumom med strankami in preprečiti vsako tudi najmanjše kršenje tega sporazuma. Šele ko bi bil Južni Vietnam resnično pomirjen in zmožen lastnega demokratičnega življenja ter utrjene demokratične ustanove, bi smele ameriške čete Vietnam zapustiti.
Lani je padlo 250.000 ton bomb na Vietnam
List \Vashington Post objavlja, ko go-gori o prvi obletnici bombardiranja Sev. Vietnama s strani ZDA, da so lani severnoameriške letalske sile odvrgle na Južni in Severni Vietnam nad 250.000 ton bomb. Dnevnik pripominja, da so te sile zmetale približno eno tono bomb na vsakega pripadnika komunističnega gibanja Vietkon-
Družinska revija »Mladika« je z letošnjo prvo številko vstopila v svoje deseto leto. Predstavila se je v novi obleki, z okusno opremljeno naslovno stranjo, delo Klavdija Palčiča. V uvodni besedi je povedano, da je poslanstvo »Mladike« prinašati našo besedo v slovenske domove in jo s tem ohranjati. Po revij; naj bi naše družine prejemale zdravje, veselje do lepe, tople domačnosti in vero, veliko vero v življenje. A poleg tega je treba vedno znova načenjati in poizkušati najti odgovor na velike probleme, ki jih srečujemo na svojih poteh. Tudi na našo mladino je treba stalno misliti in ji posvečati pozornost.
Vsebina prve številke je zelo razgibana. Tudi prav zanimiva, za vsakogar nekaj. Vsakdo bo pozorno prebral rubriko »Pisma nam in vam«. Mnogo je v njej širo-kosti in svežih pogledov. Tudi zaglavje »Kaj pravite vi?«, ki ga vodi msgr. dr. Lojze Škerl, nudi mnogo luči in pojasnil.
Osrednja literarna zgodba te številke je črtica Franca Jeze »Dekle na oglas«. Njena problematika je sodobna, slog pripovedovanja sočen in slikovit. Ni bila ta novela brez razloga nagrajena na radijskem natečaju v Trstu. »Razgovor pod Kvirinalom« izpod pesera prof. Rafka Vodeba daje tej številki še posebno vrednost. Brez dvoma so v tem sestavku misli, ob katerih se je treba ustaviti in jim pomagati do udejstvovanja v življenju.
Dva članka se dotikata slovenske narodne problematike na naših tleh: Kaj smo Slovenci dosegli (drej) ter Zgodovina slovenskega šolstva (prof. Maks Šah). »Nesmiselna tedenska kronika« pove zelo veliko. Slovenci bomo izginili na tem koščku zemlje, če se bomo tako branili otrok kot do sedaj in svojo bodočnost gradili na zločinskih splavih.
Msgr. Janez Belej nas vodi še naprej po Južni Afriki. Je to 14. nadaljevanje; Danilo Lovrečič pa na svojski način kramlja v svojih »Odstavkih...«. Naj bi se oglasil v vsaki številki, saj ima že dolgo vrsto hvaležnih bralcev, ki znajo ceniti, kar napiše. O pomenu glasbe za našo duhovnost je prispeval članek g. Stanko Zorko. Je to govor, ki ga je imel 9. januarja t.l. v cerkvi sv. Antona Novega ob priliki koncerta slovenskih božičnih pesmi.
»Naši razgledi« se dotaknejo nedavno izišliih slovenskih knjig in revij, govorijo o tržaškem radiu, slovenskem gledališču v Trstu ter o Pen-kongresu na Bledu, kjer so udeleženci znali obsoditi zatiranje španskih in portugalskih literatov po tamkajšnjih oblasteh, prav nič pa niso omenili pisateljev v komunističnih državah, kjer so pod pritiskom vsaj toliko kot na Španskem in Portugalskem.
ga in da porabijo vsak dan povprečno več razstveliva kakor ob najhujših ameriških bombardiranjih v drugi svetovni vojni. Ni čuda, da so vojaške oblasti predložile predsedniku Johnsonu, naj zahteva za proračunsko leto 1966-67 od ameriškega kongresa 7,8 milijard (sedem tisoč osem sto milijonov) dolarjev za strelivo, in sicer predvsem za letalsko.
Te številke so same po sebi strahotne, ' zlasti če pomislimo, koliko je narodov, ki živijo v skrajni revščini in trpijo silno lakoto. Ni čuda, če sv. oče Pavel VI. vedno bolj posega na politično področje in išče potov, ki bj pripeljali do miru v Vietnamu. 7,8 milijard dolarjev za pobijanje brezbrambnih ljudi! Ko bi to vsoto namenili obnovitvi življenj istih ljudi, kako lepše bi se dalo brati te številke!
Odprava vizumov med Italijo in Jugoslavijo
V	Rimu so 21. februarja podpisali sporazum, ki določa, da so odpravljeni vizumi med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum bo stopil v veljavo 8. marca letos. Na podlagi tega sporazuma se bo vsak državljan omenjenih držav lahko mudil izven -svoje zemlje 90 dni. Kdor bi se pa hotel zaposliti v eni izmed obeh držav, bo moral še vedno iskati vizum za delo, ki pa bo brezplačen.
Od odprave vizumov bodo imeli praktično korist le italijanski državljani. V Jugoslaviji namreč še vedno velja predpis, da mora vsak njen državljan pred odhodom v tujino zaprositi za izhodno-povratni vizum, ki se navadno podeli le za enkratno potovanje. Na ta način oblast lažje kontrolira gibanje svojih državljanov. Da je to omejevanje osebne svobode, je vsem jasno, a pomoči zoper to zapostavljanje praktično ne bo, dokler bo Jugoslavija policijska država z diktaturo ene same stranke.
Št. 1
Že ta kratki pregled prve številke letošnje »Mladike« jasno priča, da »Mladika« zasluži, da pride v vsako našo družino na Tržaškem, Goriškem ter v slovenskem zamejstvu. Za vstop v Slovenijo pa žal doslej še ni prejela vizuma. Sicer nič čudnega, če je niti »Primorski dnevnik«, »Delo«, »Gospodarstvo« in podobni listi iz levičarskega tabora v vseh desetih letih izhajanja niso znali in hoteli odkriti!
—ak
IZ ŽIVLJENJA
Priznanje slovenskemu hotelirju
Pred šestimi leti je, pričel v Rimu s hotelirsko dejavnostjo naš rojak Vinko Levstik. Kot vsakemu začetniku je bilo tudi za g. Levstika sprva težko, da se uveljavi. Imel je najprej penzion s 6 sobami. S svojo neumornostjo in ob pomoči svoje pridne žene pa mu je uspelo premagati vse začetne težave. Danes vodi dve hotelski podjetji v ulici S. Croce in Geru-salemme 40 in v ulici L. Luzzatti s 40 sobami. V tem času je postal tudi predsednik odbora za proučevanje problemov malih gostinskih podjetij ter član izvršnega sveta vseh italijanskih hotelirjev zveze FAIAT in član izvršnega sveta zveze hotelirjev iz Rima in rimske province APRA.
Za lanski božič sta pokrajinska turistična ustanova za rimsko pokrajino ter rimski vikariat razpisala nagradni natečaj za najlepše jaslice v priredbi rimskih gostincev in trgovcev. Natečaja sta se udeležila tudi g. Vinko Levstik s soprogo ter dosegla izreden uspeh. Ocenjevalna komisija jima je namreč prisodila drugo mesto.
Preteklo nedeljo, 20. februarja jima je bilo odlikovanje izročeno v veliki dvorani Protomoteke na Campidogliu v Rimu. Svečanosti sta prisostvovala tudi kardinal-vi-kar rimskega mesta Traglia ter rimski župan.
G. Levstiku in njegovi ženi, ki je doma iz naših krajev, k doseženemu uspehu iskreno čestitamo in smo veseli, da je znal g. Levstik slovensko ime v večnem mestu tako uspešno uveljaviti.
Novi odbor društva »Slomšek« v Rimu
Društvo »Slomšek«, ki veže med seboj v Rimu živeče slovenske rojake, je imelo v začetku tega leta svoj občni zbor, na katerem so člani z veliko večino potrdili skoro ves stari odbor.
Predsednik društva je g. Stanko Dekleva, spremljajo ga pa kot podpredsednik
Mary Poppins
Ali se hočete zabavati in preživeti nekaj prav veselih uric? Potem vam toplo priporočamo, da greste gledat film »Mary Poppins«, ki ga je izdelal slavni Walt Di-sney. Znano je, da so njegovi filmi, vedno ali skoro vedno zelo dobri, bodisi otroški filmi — namenjeni predvsem otrokom, a morda še bolj dobrodošli odraslim — bodisi zanimivi dokumentarni filmi, ki jih radi gledajo veliki in mali. Rekli bi lahko, da je vsak nov Disnejev film skoro dogodek. To velja predvsem za to njegovo zadnje delo.
Po navadi sprejemamo s precejšnjo zadržanostjo filme, ki so dobili pet, šet, sedem in celo več Oskarjevih nagrad. Tudi »Mary Poppins« je prejel pet Oskarjev. A te nagrade so bile popolnoma zaslužene. Walt Disney je mojster v izdelovanju filmov, ki napravijo veselje otroški fantaziji. Ta človek ne dela samo za slavo in denar: rekli bi lahko, da je njegov cilj plemenitejši: njegovi filmi so prežeti s poezijo, izdelani so z veliko ljubeznijo do otrok, s čustvom bolj kot z razumom.
Kaj naj rečemo o filmu samem? Pravljica je zelo lepa. Ima tudi svoj poučni namen, ki pa ni vsiljiv. Mary Poppins, idealna vzgojiteljica pod vsakim vidikom, je podobna dobri vili, ki ima to moč, da vse uredi na najboljši način. Ko opravi svoje plemenito poslanstvo, odide prav tako kot je prišla.
Veliko vlogo v tem filmu imajo pesmi, od kateriih sta zlasti dve zelo lepi. Polne so miline in nežnosti. Scenerija doseže na nekaterih mestih naravnost čudovite učinke. Tudi koreografija je zelo sugestivna, zlasti pride do izraza pri plesu dimnikarjev na strehah.
Pa na igranje samo ne smemo pozabiti! Prav prijetno nas je presenetila predvsem igralka Julie Andrews, ki je za vlogo Mary Poppins prejela nagrado Oskar. Kot filmska igralka je Julie Andre\vs malo znana. A zelo lahko je predvidevati, da bo postala po tej vl6gi zelo priljubljena. Iz nje veje sama simpatija in človeška toplina. Tudi oba otroka, ki nastopata v filmu, sta zelo prikupna, zlasti fantek, ki s svojim izrazom privabi gledalcu prav prisrčen nasmeh.
Skratka: rekli bi lahko, da je ta film z vsakega stališča dober. Ob njem se zabavajo otroci, a (bodimo odkriti!) morda še bolj odrasli. Človek odide iz kino dvorane zadovoljen in dobre volje. In to ni malo, če pomislimo, da nam pušča večina današnjih filmov grenak priokus!
Mira
NAŠIH LJUDI
dr. Franc Šegula, kot tajnik g. Roman Rus, kot blagajnik pa g. Cvetko Vodopivec. Ga. Famularo bo še naprej pover-jenica za misijone, referat za širjenje katoliškega tiska pa bo tudi v bodoče imela ga. Valerija Mazzoli. Ona bo v imenu društva tudi zbirala prispevke za duhovniški Slovenski zavod (Slovenicum) v Rimu.
Važno za delavce in upokojence
Vsi tisti delavci, ki so v katerem koli času plačali 260 tedenskih prispevkov za penzijo, morejo sedaj napraviti prošnjo, da bi prostovoljno plačevali prispevke še naprej, dokler ne dosežejo let za penzijo.
Vsi tisti delavci in delavke, tudi hišne pomočnice (služkinje), ki so bili zaposleni v letih 1920 do 1926, a ni nihče zanje plačeval prispevkov za penzijo, morejo narediti prošnjo in bodo dobili priznano pokojnino. Prošnji pa morajo priložiti nekatere dokumente. Kako se napravi prošnja in katere dokumente je treba priložiti, jim bodo razložili na uradih ACLI, kamor naj se obrnejo. Pomniti je pa treba, da je	rok	za	vlaganje	teh prošenj
samo do 31. marca.
Zato vse tiste starejše ženske, zlasti bivše služkinje, za katere ni nihče nikoli plačeval prispevkov za penzijo, a so bile v službi od leta 1920 do 1926, morejo sedaj dobiti pokojnino. Toda morajo pohiteti, da	ne	zapade rok	za vlaganje
prošenj.
Sedeži ustanove ACLI so v Trstu: ul. Battisti 22, vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19 ure; Opčine: v župnišču vsak dan, razen ob sobotah od 9. do 12. ure; Sv. Križ: št. 350 ob ponedeljkih od 16. do 17.30. Prosek: v	župnišču	ob ponedeljkih od 18.	do	19.	ure; Bazovica: v žup-
nišču ob torkih od 18. do 19. ure.
V	Gorici: via Seminario 6 (staro bogoslovno semenišče) vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Jz življenja Ctrlm
MLADIKA
Otvoritev župnijske dvorane pri Sv. Vincenciju v Trstu
^ nedeljo, 20. februarja je bila ob 11. 'Pri Sv. Vincenciju v Trstu slavnostna ,0ritev župnijske dvorane in drugih pro->rov_ za udejstvovanje verskih in kultih organizacij v fari. Za župnijo sv. ®«ncija je ta nova pridobitev velike ^°sti, kajti doslej ni bilo v fari pridih prostorov niti za italijanske niti slovenske organizacije.
•uPnija sv. Vincencija je nastala pred Stesetimi leti, ko se je odcepila od No-sv. Antona. Tedaj je ta cerkev stala * robu mesta in okoli nje je bilo vinogradov in vrtov. Kmalu pa je ^ spreminjati svoje zunanje lice: rnno-iso se nove hiše, nastale so nove ulice, 1° je prebivalstvo in v nekaj letih je skla prava mestna župnija. Da ne go-o globoki spremembi zadnjih dvaj-let, ko so vsepovsod začeli rušiti ^dstropne hiše in namesto njih gra-°gromna poslopja ter celo stolpnice, j^es šteje fara približno 20.000 prebi-^v- Med temi je tudi znatno število ^Ucev, ki so v tem mestnem predelu ^ enakomerno porazdeljeni po vseh S tako naglim porastom prebivalce bilo vedno bolj čutiti potrebo po ph prostorih.
^ dolgoletnih pripravah in načrtih so v poletju 1964 začeli z gradnjo l'**. kjer se zdaj nahajajo sedeži ka-organizacij, ki so bili preteklo kl)o izročeni svojemu namenu.
°'eg teh prostorov bodo prišle do do-l|Ileša -mesta tudi slovenske organiza-' skavti, Vincencijeva konferenca, pev-^°r, misijonski odsek, apostolstvo rno-1 šolska mladina. Slovenski sedež bo l0vi hiši z vhodom v ul. Revoltella 6. ^ti nestrpno čaikamo, da bo tudi ta ' a v kratkem dograjena, saj se že Povojna leta shajamo v pretesnih in |%ernih prostorih, ki že dolgo ne za-■1° več našim resničnim potrebam, vsega smo se ves ta čas vzdr-Z lastnimi sredstvi. Naj nam bo dovoljeno, da na tem mestu izrazimo I ^krat vsem dobrotnikom iskreno za-
■ navzočnosti vseh mestnih oblasti in nih drugih oseb je v nedeljo gospod
najprej blagoslovil nove prostore,
iil;
a otvoritvena slavnost. st°pil je v začetku italijanski cerkveni ^1 zbor. Nato je povzel besedo gospod
11 zboru bilo odmerjenih le borih 1>)i'lut, je ubrano petje vžgalo občin-»’ ^i je navdušeno ploskalo k uspelemu
v^PU,
Se upravičeno vprašujemo, zakaj je ^ laš zbor spremeniti prvotni načrt, I Predvideval štiri pesmi. Slišali smo ^ ^a je bilo treba premostiti nemalo
Je v nabito polni dvorani (500 ljudi)
ki je v svojem govoru orisal po-
® vlogo tega novega dosežka v žup-J skupnosti. Izrazil je željo, naj nova llcitev postane kvas za prenovljenje
H,
%
l°vno preobrazbo fare in po smer-koncila sredstvo za izgradnjo nove . ^ske družbe.
^ Vodstvom prof. Marice Zupančič je ^stopil slovenski zbor z dvema sklad-
' Hladnikovo »Je mrak končan« za zbor in narodno »Nocoj pa, oh
Za moški zbor. Čeprav je sloven-
Preden je sploh prišlo do tega , le8a nastopa. Saj je vendar dvorana . ka, to se pravi na razpolago vsem
V
l0tn tako italijanske kot slovenske °sti. To nam je bilo že večkrat
slovesno obljubljeno in te dni spet potrjeno, kajti tudi slovenski verniki smo del te župnije. Poleg tega pa mislimo, da je prav petje učinkovito sredstvo in resnična vez, iki nam pomaga prodreti v dušo svojega bližnjega, spoznati njegov značaj, odkrivati njegove težnje, razumevati njegove želje in se mu tako približati v pravi krščanski ljubezni.
Spored prireditve je zaključil pevski zbor »Montasio«, ki je dovršeno zapel venec tržaških pesmi.
Pred zaključkom pa je govoril gospod nadškof, ki je vsem podal nekaj globokih misli kot napotek k poznejšemu delovanju. Rekel je, da se v cerkvi zbiramo k če-ščenju Boga, da nam je pa potrebna tudi dvorana, kjer naj govorimo med sabo in se tako spoznavamo. Poudaril je, da morajo ti prostori postati resnično sredstvo, kjer naj stremimo po resnici in j; ponižno ter zvesto služimo; posebno še sredstvo ljubezni, kjer naj brat sreča brata in mu poda roko v pomoč. S to mislijo je nadškof zaključil svoj govor.
Ko stojimo na pragu novega obdobja za našo faro, slovenski verniki prosimo Boga, da bi te želje in upi, ki jih mi nosimo v srcu, našli odprta vrata v srca vseh in da bi tako v iskrenem spoštovanju svojega bližnjega vsi našli pot k vzajemni ljubezni.	S. O.
RZASKE
Postni govori na Radiu Trst A
Radijska postaja Trst A je, kot vsa zadnja leta, uvrstila v svoj spored niz radijskih postnih govorov, v katerih bodo posamezni predavatelji letos obravnavali kreposti in čednosti, po katerih naj se odlikuje krščanski človek.
Postne govore, ki jih urejuje msgr. dr. Lojze Škerl, bo radio Trst A oddajaj vsaki ponedeljek in petek ob 19.30. V času med 25. februarjem in 8. aprilom 1.1. se bodo v teh oddajah zvrstili naslednji predavatelji: 25. februarja: msgr. dr. Jakob U.kmar: Kreposti. — 28. februarja: msgr. prof. Janez Vodopivec: Vse ljudstvo božje je v Cerkva poklicano k svetosti. — 4. marca: msgr. prof. Janez Vodopivec: Svetost ljudstva božjega je svetost popotnikov k cilju. — 7. marca: msgr. dr. Rudolf Klinec: Domoljubnost. — 11. marca: g. Marijan Živic: Hvaležnost. — 14. marca dr. Kazimir Humar:. Sramežljivost. — 18. marca: dr. Fr. Šegula: Pravičnost v svetem pismu. — 21. marca: dr. Lojze Šuštar: čistot, krepost močnih in svobodnih. — 25. marca: dr. Lojze Šuštar: Zakonska čistost. — 28. marca: msgr. Jože Jamnik: Ubogljivost. — 1. aprila: g. Franc Von-
-
'~r;: %%!H i
Načrt Marijinega svetišča na Vejni. V tej hiši božji, ki jo sedaj končujejo, bo stal oltar sv. Cirila in Metoda, simbol naše hvaležne ljubezni Kraljici sveta in Materi sv. Cerkve
Za naš oltar sv. Cirila in Metoda smo prejeli v zadnjem času sledeče darove: Iz župnije Skedenj vsi naslednji dobrotniki: Miklavec 1.000; Kravos 2.000; Sancin škorja 2.000; Kosič Marija 2.000; Bajc Roža 1.000; Godina Marija 1.000; Zoren Ivan 1.000; Drole Angela 1.000; Bordon Valerija 1.000; Cercota Zofija 5.000; Pangerc Justina 500; Babič Ivanka 500; družina Bavčer 1.200; N. N. 1.000; N. M. 500 in N. A. 1.000 lir. Dve dobrotnici z Opčin skupno 5.000; Prinčič Vida in Prinčič Anton iz Zgonika 10.000; Štefančič Frančiška s Kontovela 10.000; Piščanc Vida iz Trsta ob krstu vnuka 2.000; družina Purger Štramar 5.000; N. N. Rocol 2.000; Martelanc Alojzija, Barkovlje 500; T. Strancar iz Trsta 10.000; iz Marijine družbe ul. Risorta v Trstu sledeče dobrotnice: Berbardis Katarina 5.000; dve sestri skupno 10.000; Karis Dora 1.000; sestri Ceglar
1.000; Lazar Nežica 1.000; Golob Frančiška 1.000; Bavdaž Antonija 1.000; dve neimenovani družbenici skupno 3.000 lir. Današnji darovi znašajo . .	88.500 lir
Prejšnja že nabrana vsota . 563.300 lir
SKUPNO 651.800 lir Vabimo vse rojake — častilce sv. Cirila in Metoda, pridružite se skupni nabirki. Ne prosimo za visoke vsote, prosimo le za sodelovanje vseh, ki morete. Po 500 lir, po tisoč lir velika večina verjetno zmore. Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača. — Vsem dosedanjim dobrotnikom iskrena zahvala! Darove pošiljajte na Tržaškem v Marijanišče na Opčinah ali g. kaplanu Gerdolu pri Sv. Vincencu, na Goriškem pa v upravo Katoliškega glasa.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu
'»»lil
NOVICE
čina: Spokornost. — 4. aprila: msgr. dr. Jože Prešeren: Požrtvovalnost. — 8. aprila: dr. Lojze Škerl: Razumevanje in strpnost.
Javni koncert na sedežu RAI-a
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali za teden dni odložiti poročilo o javnem koncertu na tržaškem sedežu RAI-a, kar pa seveda poročilu ne zmanjša pomembnosti in aktualnosti. Tako ga objavljamo danes trdno prepričani, da g’a bo marsikateri od bralcev z zanimanjem prečital.
Op. ur.
V petek, 11. februarja se je vršil v avditoriju »A« tržaške radijske postaje javni koncert fagotista Vojka Cesarja ob klavirski spremljavi Gabrijela Pisanija. (Prejšnji dan je bila »generalna vaja« za dijake višjih šol). Na sporedu so bile sonate skladateljev različnih dob:	Telemanna,
Saint-Saensa, Hindemitha, Petriča in tržaškega skladatelja Viozzija.
2e napoved solističnega instrumenta nam pove, da je tak, sicer redki koncert, za poslušalce zahteven. Sprejeli pa smo ga s hvaležnostjo, da ne ostanemo vedno pri običajnih dveh solističnih instrumentih ter da se od bliže spoznamo z instrumentom samim.
Težko je oceniti tak nastop predvsem zaradi tega, ker je težko dobiti brezhiben fagot in kvalitetne jezičke, vendar nam različne partiture, ki so bile na sporedu, dajo sled o presojanju tehnike in muzi-kaličnosti nastopajočega fagotista. Kakor solist srno se tudi mi znašli pred »problematiko« nekaterih nelogočnih in nejasnih partitur, kot npr. pri Petričevi in delno pri Viozzijevi. Ni bilo pa zaslediti umetniškega ravnovesja in vztrajnosti. Opazili smo nekaj jasnosti le v tretjem stavku Saint-Saensove sonate in delno v 1. točki.
Odlična je bila spremljava pianista Gabrijela Pisanija.
Celotno režijo koncerta je imel slovenski del tržaške radijske postaje, prisotni poslušalci so bili v" večini Slovenci, zato ne razumemo, čemu niso bila razposlana vabila tudi v slovenskem jeziku. To ravnanje vodstva RAI-a (o tem gotovo odloča Rim) je bilo pri Slovencih negativno sprejeto; tudi nekateri italijanski poslušalci so brli istega mnenja. Prav tako ne razumemo, zakaj spored ni bil napovedan tudi v italijanščini, saj so bili povabljeni tudi italijanski ljubitelji glasbe in celo odlični glasbeniki. Enim in drugim naj bi veljala ista olika pri vabilu in napovedovanju. Ob vsakem začdtku se pojavljajo neizogibne hibe, ki jih potem ljudje dobre volje popravijo.	d.	j.
Spacalova dela na ladjah
Preko vseh morij nosijo ladje dela tržaškega slikarja Spacala. Sedaj slikar dokončuje velik 6-metrski gobelin, ki bo krasil salon I. razreda na novi potniški ladji »Eugenio C.«, ki jo gradijo v Tržiču. Izmed 60 likovnih umetnikov iz vse Italije, ki so se udeležili natečaja, so bili izbrani samo štirje, med njimi tudi Lojze Spacal. Gobelin v rjavo črnih in sivih niansah predstavlja po umetnikovi zamisli »začarano mesto«. Ladja »Eugenio C« je poleg nekaterih manjših že tretja velika potniška ladja, ki jo krasijo Spacalova dela. Pred to je izvršil dela tudi na admiralski ladji italijanske mornarice »Raffaello« in na ladji »Leonardo da Vinci«.
""'iitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
lfi Van de velde
^0]
)rce zmaguje
h=——"
’ kar hočeš, takšen star kakaduj ^ K’
u*ti včasih ganljiv. Teta Lientje je ^^Pričakovano pozorna. Zmenca si j^1*1 oči. Ne, poljubov ni bila nikoli
'IjljL
, a tetka,« pravi Greeta in ji stisne it. rr>ice!jna sladkorčkov v roko. Ger-n>Or hoče spet piti. Moški so nena-**larija ji ga hoče podati, toda Jon ^ 'ti. Marija debelo pogleda, toda |>j| Ažurne svojega moža. Marija naj raj^i molčala.
^	1 ga,« pravi Jon, »tule ga imaš,
d '*1 želim si, da bi jih imela še svo-
\anajst!«
lilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllll! imillllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlHIIIIIIIIIIIllll
: ali
«t
nianj,« pravi stric. In teta Lien-c odpre usta pa spet ni nič. Samo
L h svetijo kakor star žlahten kristal. . e)a . -
i s.
‘acuni človek nima miru.
'a Neta se oglasi še šestkrat. Pri
»Taka
štacuna je križ, gospodična! Tule je zavitek iz tiskarne.« Naznanila o rojstvu so dospela. Jon jih vtakne v žep. Zdaj začno vendarle jesti. Spet sneži. Peč je še prijetnejša. Jona prime, da bi zapel. Toda zagleda Marijo in molči.
Proti poldnevu seže stric po svojih usnjenih rokavicah in po cilindru. V slast mu je šlo in zadovoljen je, toda on bo dejal svojemu krščencu Jodo, punktum. Jon ga spremi s smehom k vratom. Teta Lientje začne zdaj pripovedovati; preveč je mraz, da bi hodila domov, in premog je to zimo drag. Marija pomiva posodo. Zakaj Jon ne govori z njo? Ali je tudi tak pobožnjak? Počakajmo, bosta že še prišla k pameti.
V zgodnjem mraku teta Lientje zakinka. V svojih pergamentnih rokah tišči oba škrniceljčka s sladkorčki. Nekaj prazničnega je v njenem obrazu. Greeta se ji mora nasmehniti. Jon obesi srebrni križec nad zibelko. Potem jo pobriše v kuhinjo. Da bi kaj zapel? Ne, napisati hoče pesem, ki naj bi se začela takole: »Tvoje žametne ročice, mehke in gorke . ..« Pesem ne bo
nikoli natisnjena, je pa očetova priča, da se je danes uradno rodil: Gerrits Peter Jodok Karolina.
Ko ga Greeta pokliče, ker je žejna, ne dobi odgovora. Oče pesnik je zaspal. Kakor teta Lientje. In tako spe trije rodovi v istem kvartirju.
Mati gleda, kako zunaj sneži. Zdaj pa ima pravega Jezuščka. Peer se v spanju smeje. Angelčke vidi, si misli Greeta in vzdihne iz mlade blaženosti.
PARNAS IN LEPILO. TETA KAROLINA GRE V NEBESA
Po dveh dneh dopusta odide Jon spet v pisarno. S čustvom socialne vzvišenosti v nogah stopa mimo pisalnikov svojih tovarišev. To je skoraj korak gospoda van Gustinga. »Cest bien,« pravi le-ta, »čestitam.« Zakaj je cepec tako suhoparen? »Dobro jutro, Lunders ...« Jon pričakuje vsaj vljudno čestitko; saj vendar ne postaneš vsak dan oče. In velika večina tukaj je brez otrok razen Driesa Rožena, ki jih ima v dobrih treh letih četvero. Ali
mu morda zavidajo zaradi dveh dni dopusta? Lunders govori zgolj o številkah in drugi se delajo, ko da sploh ničesar ne slutijo. Pa saj vendar vedo, da je dobil fantka? »Osli!« pravi Jon sam zase. Firma Goldstein zahteva prepis računa, 23 listov. Življenje je lepo ...
Po vpeljevanju se znajde Greeta polagoma spet v mirnem ritmu svojega malega gospodinjstva. Igra se je zdaj nenadoma sprevrgla v veliko resnobo. Otročiček uravnava hišo in delo. Jon pravi temu lakonično eno pomivanje več. Moški morajo vedno prikrivati svoja žlahtna čustva.
Teden pozneje počisti Greeta omaro za obleko, skrtači svojo poročno in pražnjo obleko in Jonovo nedeljsko obleko. Moški so res dokaj gorkeje oblečeni kakor me! Kako težak je takle suknjič! S krtačo zadene na nekaj trdega. V Jonovem žepu najde naznanila o rojstvu.
»Ha,« pravi Jon, ko pride domov, »Peer se bo lahko z njimi igral.« In nobenega srda ne čuti več do svojih nevljudnih tovarišev.
7^ RADIO
TRST A
Za teden od 27. februarja do 5. marca 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
— 10.15 Poslušali boste - Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Rdeča vrtnica«, dramatizirana pravljica. ----- 12.00 Nabožne pesmi.
— 12.15 Vera in naš čas. — 15.00 Sanremo 1966. — 15.30 »Blizu in težko«, radijska drama v osmih slikah. — 17.45 Alessandro Mirt: Godalni kvartet. — 18.30 Kino včeraj in danes. — 19.00 Dve sto let valčkov: Brahms in Humperdinck, — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Na vojsko se odpravljajo«.
Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (Oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17.25. —
12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Realizem«. — 19,30 Postno predavanje. Janez Vodopivec: »Vse ljudstvo božje je v cerkvi poklicano k svetosti«. — 21.00 Domenico Cimarosa: »La baronessa stramba«, operna enodejanka.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Na vojsko se odpravljajo«. —
17.20 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj, 25. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Javni koncerti Radia Trst 1965-66. — 19.00 Plošče za vas. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Trinajsta oddaja. Realistična domovinska drama Ksaverja Meška. Prizori iz del: »Na smrt obsojeni«, »Mati« in »Pri Hrastovih«. — 23.00 Nova glasba. Posnetki s XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Sreda: 11.35 Radio za šole (Za I. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. —
12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Klavirska glasba. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Moški pevski zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični orkester italijanske radiotelevizije iz Rima. V odmoru, približno ob
21.35 knjižne novosti: Italo Calvino in njegova knjiga «Le cosmicomiehe« - pripravil Josip Tavčar.
Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. —
17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj, 26. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klasiki moderne glasbe. — 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Fede-ricova smrt«, radijska drama. — 22.45 Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Pavel Šivic: Eugen Suchon: Pesmi z gora.
Petek: 11.35 Radio za šole (Za II. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. —
12.15 Pomenek s poslušalkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Ana Šturm: »Tipi naselja v Zgornji Soški dolini«. — 19.30 Postno predavanje: Janez Vodopivec: »Svetost ljudstva božjega je svetost popotnikov k cilju«. — 20.35 Gospodarstvo in delo.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi: Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne: Matevž Hace: »Bolničarka Neža«. — 17.20 Skala in ladja- komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Širimo obzorja: »Ikar 1975«. Napisal Slavko Andree. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Panorama jazza. — 19.15 Družinski obzornik. —
20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Jezusovo javno delovanje, trpljenje in smrt. Druga slika od sedmih prizorov, ki jih je po evangelijih napisala Tončka Curk.
Novi predpisi videmskega sporazuma
V Beogradu so si dne 12. februarja izmenjali ratifikacijske listine sporazuma, ki je bil med Italijo in Jugoslavijo podpisan dne 31. oktobra 1962 v Vidmu. Novi predpisi videmskega sporazuma, ki urejajo vprašanja osebnega, kopenskega in pomorskega prometa v mejnem področju, bodo stopili v veljavo dne 27. februarja letos.
Po teh novih predpisih bo dovoljeno jugoslovanskim in tujim državljanom s potnimi listi prinesti iz Jugoslavije do 50 novih (5.000) starih) dinarjev. V Jugoslavijo pa bo dovoljeno prenesti 100 novih (10.000 starih) dinarjev, in sicer po 5 novih ali pa 500 starih dinarjev.
Dvolastniki lahko prenesejo ali odnesejo vsak dan največ 10 novih dinarjev, tisti s prepustnicami pa lahko vzamejo s seboj do 5 novih dinarjev (500 starih).
□ RIŠKE
NOVICE
Pustni večer v Kat. domu
Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem prireja že nekaj let zapovrstjo na dan pustne nedelje zabavne pustne večere. Da so te vrste prireditev našim ljudem všeč, dokazuje dvorana Katoliškega doma v Gorici, ki se vsako leto čisto napolni. Tudi letos je bilo tako.
Ni namen pustnih večerov nuditi kako višjo gledališko umetnost, temveč na prisrčen in doživet način gledalce zabavati in razvedriti. Menimo, da so preteklo nedeljo vsi nastopajoč; v tem smislu uspeli.
Na odru so si prizori kar hitro sledili drug drugemu in niso utrujali. Občudovali smo zlasti dobro voljo, ki so jo nastopajoči položili v izvajanje posameznih točk. Zlasti smo bili veseli tolike mladine, ki se je brez strahu in z veliko zavzetostjo predstavila občinstvu. Prepričani smo, da bo ta mladina prinesla našim vašem po Goriškem in tudi sami Gorici novo prosvetno pomlad, ki se bo pokazala zlasti v tem, da bodo zopet vzbrsteli razni pevski, gledališki in kulturni nastopi med nami.
Zelo smo bili veseli obeh skupin godcev iz Števerjana. Mlajši so nam bilj še bolj všeč, kajti nudili so nam glasbo, ki je bila pristno naša; starejši so pa pokazali, da svoje inštrumente obvladajo, toda njih muzika nas ni ogrela; preveč nam je tuja te vrste glasba. Zato bi si v bodoče želeli v Katoliškem domu predvsem glasbe, ki je izraz našega slovenskega okolja, saj če nam je naši ansambli ne bodo nudili, od koga naj jo potem pričakujemo? Ali mar od italijanskega radia in televizije?. Vso prireditev so zelo posrečeno zaključili naši študentje in akademiki s prizorom oddaje na televiziji. Ustvarili so tako razpoloženje, da je vsakdo od udeležencev z nasmehom na ustih zapustil dvorano Katoliškega doma in se zadovoljen vrnil domov. Vsekakor si želimo, da nas spet ob prvi priliki razveselijo s kakim novim nastopom!
V Gorici bodo ponovili igro »Divji lovec«
Finžgarjeva ljudska igra »Divji lovec« je 13. februarja napolnila dvorano Kat. doma do zadnjega kotička. Pričarala nam je na oder vso lepoto našega jezika in vso lepoto naše nepopačene miselnosti. Vse vloge so bile podane tako kakor jih je v duhu gledal in videl Finžgar sam, ko se mu je zgodba porajala v domišljiji in mu potem stekla izpod ‘peresa.
Hvaležni smo Majdi, Janezu, njegovemu tekmecu, Rihtarju in neugnanemu Tonč-
ku, da so nam na tako pristen način prikazali borbo za človeške pravice proti hudobiji. Mali slovenski šopek, ki ga je dala Majda Janezu v dokaz ljubezni in obenem v zadnji pozdrav, nam je bil v prijetno zadoščenje za pretirano dolge poljube, s katerimi so osoljeni ljubezenski prizori po kino dvoranah in televizijskih oddajah. Hvalevredna je razlika med našo domačo miselnostjo in tujo.
Navdušeni smo zapuščali dvorano z željo, da se prireditev ponovi, toda nekoliko bolj zgodaj in s predprodajo numeriranih sedežev.
Vsi, ki smo se prve prireditve udeležili, bomo z veseljem prišli še k drugi, kajti bogastvo naše književnosti in zmožnosti naše mladine so nam poroštvo srečnejših dni.
Udeleženka
Nov umik za obiske v bolnišnici
Uprava civilne bolnišnice v Gorici je v splošno korist vseh bolnikov in v skladu z urnikom po drugih bolnišnicah uvedla nov urnik za obiske. Stopil bo v veljavo s 1. marcem in sicer 'bodo obiski dovoljeni samo ob sredah, sobotah in nedeljah, ter ob praznikih od 15. do 16. ure. Za izredne primere bodo dovoljeni obiski tudi izven urnika, a le z odobritvijo primarija bolnišnice. Novi urnik in strožja kontrola nad obiski bo brez dvoma bolnikom le v korist.
Števerjanska cesta vključena med turistične ceste
Preteklo soboto se je sestal pokrajinski svet. Na dnevnem redu je bila cela vrsta raznih upravnih in tekočih zadev; o vseh pa se ni razpravljalo in bodo prišla na vrsto na seji dne 24. t. m.
Mnogo časa je bilo porabljenega za nekatere interpelance, ki so jih naslovili na predsednika komunistični svetovalci (med temi je ena govorila o vojni v Vietnamu!).
Preden je predsednik prešel na dnevni red, je izrazil nezadovoljsvo nad preosnovo deželnega odbora, ker se je v njem zmanjšalo število zastopnikov goriške province.
Pokrajinski svet je odobril -sklep odbora, da se bo še letos začelo z deli na štever-jansk; cesti na odseku od meje pa do Bukovja ter na odseku od Oslavja pa do meje; števerjanska cesta je tako vključena med tiste turistične ceste, za katere je dežela nakazala denar in ki imajo prednost pred drugimi. Za te ceste bo dežela prispevala 80%. Števerjanska cesta od meje pa do Bukovja bo prejela okrog 10 milijonov od dežele, okrog 3 milijone
S TRŽAŠKEGA
Msgr. Matija Škabar — 90-letnik
V kratkem bo slavil starosta slovenskih duhovnikov na Tržaškem, msgr. Matija Škabar, izreden jubilej, 90-letnico rojstva. Ni nam treba še posebej predstavljati msgr. Škabarja, ki je zlasti med tržaškimi Slovenci široko znan. Vseeno pa želimo prav na kratko obnoviti glavne po-
KEROZEN - NAFTA - DRVA - PREMOG
TVRDKA
Ccvrciii
KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA
TRST - DOMJO 38 - Tel. 99-331
V nedeljo 6. marca ob 16,30
se bomo spomnili
TRETJE OBLETNICE OTVORITVE KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI
Ob tej priložnosti bodo gostovali igralci
Slovenskega kluba iz Trsta
in predvajali igro
ŽUPNIK
IZ
CVETOCEGA
VINOGRADA
že danes opozarjamo naše rojake na to lepo igro in jih vabimo, da s svojo udeležbo poudarijo svoje veselje, da imamo Slovenci v Gorici tako lep dom. Še posebej vabljeni dobrotniki doma!
pa bo morala prispevati občina. Upanje je, da bodo z deli začeli čez kake tri mesece. Intervencije, ki so jih števerjanska občina in svetovalec SDZ v pokrajinskem svetu prof. Kranner izvršili glede števerjanske ceste, so torej privedle do ugodnega zaključka.
NAPRODAJ je nekaj čebelnih panjev. Naslov v upravi lista.
Doberdob
Pustno veselje je tudi v naši župnijski dvorani prineslo obilo nasmejanih obrazov. V soboto zvečer so najprej nastopili fantje z veselim prizorom »Čarodejna brivnica« nato pa dekleta z znano veseloigro »Srčnost na preizkušnji« in končno še nemi prizor o »Slikarjev,; prcdajalnici«. Vsi so se dobro odrezali in tako zaslužili ne samo pohvalo s ploskanjem, ampak tudi klobase in vino!
V ponedeljek so kot običajno »pustne maškare« pobirale po vasi jajca in klobase; kljub dežju ni manjkalo smeha in zabave, zlasti zvečer pri polnih krožnikih in kozarcih. Otroci so imeli kar v župnišču — na njihovo željo — pustno večerjo in tudi razna tekmovanja: z zavezanimi očmi, tek v vrečah, in z žlico vode v ustih...
A za pustom pride post in nove priprave za materinski dan, katerega bo pripravila pridna mladina.
Š tever jan
V nedeljo se je z velikim uspehom izvršila razstava, ki so jo pripravile gojenke gospodinjskega tečaja v Števerjanu. Prišlo je toliko ljudi, da so vsi okusni izdelki mladih kuharic kaj hitro pošli. Saj so tudi tečajnice izdelale res izredno lepe stvari in vsakdo je zanje imel le pohvalo. Gre pa to pripisati predvsem izkušenosti šolskih sester Eme in Kristine, ki sta tečaj skrbno vodili in razstavo z okusom pripravili.
Ker je prvo predstavo DIVJEGA LOVCA obiskalo toliko ljudi, bo na splošno željo dramska skupina SKPD iz Števerjana ponovila to igro v nedeljo 27. februarja ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Vabimo vse tiste, ki igre nico videli, naj pridejo, da se naužijejo toplega vzdušja, ki izžareva iz starih navad in ki ga bo na oder pričarala števerjanska mladina, čeprav ne v stilu vrhunskih poklicnih gledališč,
| pač pa s tisto ljubeznijo do naše lepe besede in pesmi, kakršno težko najdemo
dandanes pri naši mladini
J   |
Seja občinskega sveta v Doberdobu
datke njegove dolge in plodovite življenjske poti.
Msgr. Škabar se je rodil 1. marca 1876 v Barkovljah. Gimnazijo je dovršil v Trstu, bogoslovje pa v Gorici. Novo mašo je pel julija 1899 v Barkovljah. Prvo službeno mesto je g. Škabar dobil kot kaplan v Rojanu, nakar ga je pot vodila k Sv. Jakobu, kjer je bila slovenska šola sv. Cirila in Metoda. Prav tu je msgr. Škabar vršil važno poslanstvo verskega in narodnega vzgojitelja. Nad trideset let je tu deloval, vse do prepovedi slovenskega pouka. Msgr. Škabar je nato razvijal svojo delavnost še na drugih področjih, vodil je razne cerkvene pevske zbore, bil župni upravitelj na Katinari. Nato je zopet deloval v rojstnih Barkovljah. Papež Janez XXIII. ga je imenoval za svojega komor-nika-monsignorja, kar je potrdil tudi sv. oče Pavel VI.
Msgr. Škabar je še danes, kljub svoji visoki starosti, pogumen in nezlomljiv sin svojega naroda. Vsi mtu zato k temu izrednemu jubileju iz srca čestitamo in mu voščimo, da bi z božjo pomočjo vedro preživel še ostala leta svojega življenja!
V petek zvečer, 18. t.m. je bila občinska seja v Doberdobu. Ob priliki oklicev za neko poroko je prizadeta oseba predložila lani meseca septembra listino, ki jo je izdalo goriško županstvo in ki je vsebovala hkrati naredbo državljanstva, bivališča in samskega stanu ženina. Na županstvu v Doberdobu so listino zavrnili, češ da so potrebna tri -posamezna spričevala. Svetovalka gdč. Marija Ferletič se je zaradi tega pritožila in dokazala, da je po 3. členu zakona štev. 678 z dne 2.8.1957 veljavno eno samo potrdilo za vse tri navedbe. Zupan iz Doberdoba ni hotel ničesar slišati o tem zakonu in je vztrajal pri svojem. Gdč. Ferletičeva je pa tudi vztrajala, saj je zakonsko določilo jasno in ga tako tolmačijo tudi višje pristojne oblasti, pa tudi samo goriško županstvo! Tako je župan spravil zadevo pred občinski svet, namesto da bi gdč. Ferletičevi odgovoril pismeno.
Na seji je gdčna. Ferletičeva jasno in podrobno pojasnila zakon štev. 678 in povedala, da so stranke s tem zakonom oko-riščene, ker jim ni treba plačevati kole-kovanih papirjev in "pristojbin za več spričeval. Ze zaradi tega je tudi doberdobsko županstvo dolžno ščititi koristi ljudstva. Tretji člen navedenega zakona pravi namreč dobesedno: »Potrdila, ki jih kak urad izda glede rekvizitov in slučajev, ki se tičejo ene in iste osebe, se morajo navesti na enem samem dokumentu.« (Le certificazioni da rilasciarsi da uno stesso ufficio in ordine a requisiti e circostanze riflettenti la stessa persona debbono es-sere contenute in un unico documento). Tedaj je župan rekel (morda v zadregi!), da se k temu vprašanju ne povrne več, dokler ne bodo urejene neprilike, ki so zaradi tega nastale!
Določilo zakona pa je povsem jasno, gospod župan, in obvezuje izdajanje prav take listine, kot jo je prizadeti ženin dobil na goriškem županstvu. Razumemo tudi vztrajnost gdč. Ferletičeve: njej gre za spoštovanje zakona in s tem za koristi ljudstva.
Na seji je bila tudi prošnja družbe SIOT za dovoljenje, da bi smel križati naftovod občinsko cesto. V zadevi napeljave naftovoda so naši svetovalci že enkrat prej sprožili vprašanje: kdo dobi odškodnino za jusarska zemljišča, po katerih gre naftovod, občina ali zasebniki? In še: kaj pravijo zasebniki glede cene, ki jo družba SIOT za to služnostno dovoljenje ponuja?
Takrat je bilo sklenjeno, da bo župan o zadevi poizvedoval in nato poročal. Na tej seji pa tega poročila ni dal. Zaradi tega je gdč. Ferletičeva predlagala, naj se zaenkrat glede prošnje družbe SIOT ničesar ne sklene, da bi s sklepom ne škodovali koristim zasebnih lastnikov v pogledu odškodnine, ki jo mora družba priznati v pravični meri. Predlog je ob-
činski svet odobril enoglasno in zdaj gre za to, da gresta tudi župan in odbor na roko prizadetim lastnikom in jim pomagata doseč; kar najvišjo pravično odškodnino.
V Mirniku imamo dve gostilni, m01 bo v kratkem odprta še tretja, da se bo treba nedeljskim izletnikom pl* drenjati za prostor. Izgubili pa smo edino trgovino z mešanim blagom, la je le še podružnica goriškega ko® cija za kmetijske potrebščine. Vas je premajhna in konkurenca večjih okoliš trgovin prevelika. Je pa v vasi telefoK govorilnica. Zanimivo je morda tudi da so na ozemlju naše župnije sv. kar tri lepe in nove finančne straž® ena v Mirniku, druga v Skriljevem in ja v Dolenjah na razmejnem trikotu » Idrijo in Potokom, česar nima naf nobena tako majhna fara.
Pričakujemo, da bodo v najkrajše® su začeli voziti skozi Mimik vsi avtobusi iz Gorice v Čedad in obral ker doslej nismo imeli niti ene proti rici v predpoldanskih urah, dočim je zila edina zjutraj v Čedad in popoM* Gorico, ob nedeljah pa le popoldne v dad in šele zvečer proti Gorici, tako na kakšno prireditev ni bilo mogo& Za naprej bo bolje, če bodo odgo'0 krogi držali besedo, zakaj od samih ljub smo, žal, le preveč živeli.
OBVESTIU
Štandrež
Kmečko društvo iz Štandreža P^ izlet v Verono na velesejem dne 19. «1 1966. Potnina znaša 1.600 lir za ose^ se plača takoj pri vpisu. Vpisovanj vrši pri predsedniku društva Jožefu » letiču in se zaključi 6. marca. Odl*>| trga pred cerkvijo točno ob 4h zjutraj' sveti maši za praznik pojdemo v M mestu Cittadella. Vabljeni vsi člani prijatelji našega društva. Tajnik dr«!
Razne iz Mirnika
Ker se premalo oglašamo med letom, naj bo pa danes nekoliko novic o preteklem letu. Na novo leto smo slišali, da sta bila v župniji komaj dva otroka krščena. Seveda, ko pa imajo nekateri starši nepotrebno navado, da dajo krstiti otroke tam, kjer so bili rojeni po bolnicah.
Poroke ni bilo nobene, morda bo letos ena, potem pa bomo vsaj tu v Mirniku dobri za precej let, ker ne bo več niti enega dekleta godnega za možitev. Pač pa je smrt lani hudo kosila. Izgubili smo štiri moške in dve ženski, kar je za malo župnijo izredno veliko.
Lani smo pa na drugi stran; doživeli tudi kaj veselega, če izvzamemo slabo letino. Popravili smo in znižali za poldrug meter položaj zvonov, ki so bili prvotno montirani zelo visoko v kupoli, da jih je bilo le malo slišati. Dali smo prebarvati kip Marijinega prečistega Srca, ki bo letos, če Bog da, dobil še pozlačeno krono. Nabavili smo si umetniško skovan podstavek za večno luč, delo morda zadnjega čedaj-skega mojstra. Dobrotniki so nam darovali dva lepa mašna plašča, eno veliko dragoceno štolo in eno mašno srajco s prtiči. Slišali smo tudi, da ob nedeljah premalo hodimo v cerkev. Seveda se izgovarjamo, da je 163 stopnic preveč za modernega človeka in da deset avtomobilov na 24 družin predstavlja preveč priložnosti, da ne bi tuintam smuknili v sosednje vasi.
Lani smo doživeli uresničenje dolgoletnih sanj: razširjenje in asfaltiranje ceste, dve leti prej pa kanalizacijo po vasi in vodovod. Za vodo in odtočnike smo hvaležni občini in državi, za cesto pa v prvi vrsti vaškim občinskim zastopnikom, brez katerih bi danes verjetno še ne imeli ceste. Upamo, da bo to pomlad polita z drugo asfaltno plastjo in da bosta končana tudi mostič iz Dolenj in večji most proti Al-bani. Odobreni so stroški za novo električno kabino v Mirniku, za asfaltiranje ceste do prehodnega bloka v Golobrdo in cesto v Skriljevo.
Po zaslugi g. župana Antona Bordon je dobila podružnica sv. Lenarta v Skriljevem novo pokopališče, ki leži pred vasjo Sličje, da je v svoji belini vidno po celi dolini. Blagoslovljeno je bilo preteklo nedeljo 13. t. m. v prisotnosti skoro vseh Skriljevcev in občinskega odbora z g. županom na čelu. Bog nam je prizanesel z dežjem, ki je padal pred mašo in popoldne naravnost lil, med mašo in blagoslavljanjem pa ga ni bilo kapljice.
ZA GLADUJOČE V INDIJI
N. N.
SKPD »Mirko Filej«
Uprava in ured. »Kat. glas«
N. N., Gorica Podgornik Lojza, Gorica Verbicki Vera, Gorica Hvala Ana, Gorica N. N., Gorica Vida Tomšič, Gorica Troha Antonija, Gorica Colja, Gorica N. N., Gorica Knez Marija, Gorica P. D., Gorica N. N., Gorica Marušič Ana, Sovodnje N. N., Gorica Malfatti F.; Gorica Druž. Šorli-Bratuž, Gorica N. N., Gorica F. B., Gorica
Sestre iz Zavoda sv. Druž., Gorica Otroci iz Zavoda sv. Druž., Gorica Sestre iz Alojzijevišča, Gorica N. N., Gorica Družina N. N., Gorica Družbenica, Gorica N. N.
Verniki pri Sv. Ivanu
3
I
•f
Lir
Števerjan:
Srebrnič Terezija Srebrnič Pavel Dornik Johana Terpin Franc Klanjšček Karl Druž. Simčič Komjanc Drago G. župnik Miklus Ivan Komjanc Anka Tinta Danica Koren Bruna N. N.
Pintar Fani N. N.
Perin Jožef
Lir
DAROVI:
Za Alojzijevišče: C. D. 1.300; F- \ U. Z. ob 90-letnici č. m. Terezije $ 2.500 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog r
Za Zavod sv. Družine: Dragica v pok. mame 2.000; M. Z. ob 90-letnic' Terezije Hanželič 2.500; Bavdaževi letnici č. m. Terezije Hanželič 5.000; ' ,■ min Marije Žbogar družina Korstf j 5.000; v spomin pok. Marije Zbog3' lir.
OGLASI	£
Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 30, osmrtnice L. 50. davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr- " Tiska tiskarna Budin v Gor>c*