Učiielf&tei Tovariš
^	. '^4-	I ' hI'	Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica Rokopisov ne vračamo. NejfraMranlh plsejn
Stanovsko politisko glasilo UJU ~~ POVBfjeniStVO LjllUljana. p\a%"omtTčlanarhio. O^l^i^ceniku^dogovoru.^ve	"¿7. Telefon 3^12.
II	^M^MIIIMIIl[|IMriMlllIBiWMMWlllllMII»llllll lil III il	MI"IIBH H If l *"i I1M'>I iMtllflllEIIHIIIPHMIiHIII1 Wllil i»l'HHIW*C 111...... |||l| | >|| I ||W< IH i —HI
Seja širjega sosveta na Zidanem mostu.
V nedeljo1 dne 26. maja se je vršila na Zidanem mostu seja širjega sosveta ki se je je udeležilo 12 članov ožjega sosveta in 29 predsednikov okrajnih učiteljskih društev, odnosno njih namestnikov. — Seje se niso udeležili zastopnika dolnjelendavskega In marnberškega učiteljskega društva in zastop» nika novomeškega in društva za mariborski okraj, ki pa sta svojo odsotnost opravičila. Enako se je opravičila tudi članica ožjega sosveta tov. Godčeva.
Poverjenik tov. Skulj otvori sejo z na« slednjim nagovorom:
Predsednikov nagovor.
Od zadnje seje širjega sosveta je važen mejnik vsega našega javnega življenja 6. ja« nuar 1929. Ni mi potreba obnavljati dogod« kov izza tega dne. Tudi naš stan in naša or« ganizacija se mora zavedati važnosti novega položaja in dogodkov, ki se vrše.
Ožji sosvet je izdal ob tej priliki pro» glas na učiteljstvo, ki so ga učiteljska dru» štva enodušno odobrila. S tem je javno za» črtano stališče organizacije.
Stojimo pred važnimi dogodki. Ustvar» I jajo se novi zakoni, ki bodo temelj bodoči ureditvi našega šolstva. Zavedajmo se vsi velikega časa, v katerem živimo in prispe« vajmo s svojimi močmi k novi zgradbi in notranji ureditvi naše države in našega šol» stva!
Ker so vsa važnejša vprašanja itak na dnevnem redu, jih ne bom posebej omenjal, ker je škoda časa, ki nam je vsled obilega gradiva in obširnega dnevnega reda itak pičlo odmerjen.
Nato poda strokovni tajnik tov. K o b a 1 svoje poročilo.
Tajnikovo poročilo.
Ker j;- dnevni red današnje seje obširen in se bodo razpravljale med ostalim zadeve, ki spadajo več ali manj v tajniško poročilo, se bom omejil pri svojem poročilu le na naj« važnejše stvari.
Predvsem omenjam, da smo skušali re« alizirati vse sklepe zadnje seje, ki se je vr« šila prav v tem prostoru. Iznesli smo jih ustno pri seji glavnega odbora in vnesli v načrt šolskega zakona. Mnoge zadeve smo predložili pismeno izvršnemu odboru in po Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo glavnemu savezu v Beogradu. Kar smo sto« rili, smo registrirali v stanovskem glasilu v obče in pod rubriko iz poverjeništva. Opo» zarjam tu še posebej na poročilo seje glav* . nega odbora, ki se je vršila 17. in 18. marca t. 1. v Beogradu. Na njej so iznesli naši za» stopniki vse najvažnejše zahteve glede šol» skega zakona, uradniškega zakona in ostale predloge okrajnih učiteljskih društev. V av» dijenci pri ministrskem predsedniku in pri prosvetnem ministru je iznese! predsednik tov. Petrovič večinoma le naše zahteve. Ome» njal je šolski zakon, naš materijalni položaj, uradniški zakon, enotne počitnice v vsej dr« žavi, kontraktualno učiteljstvo, oddajo služb, disciplinski postopek, uporabo šolskih pošlo« pij, reorganizacije prosv. sveta, uvedbo učiteljskih zbornic, krajevne in oblastne šolske odbore, neenotnost v šolstvu, ker se ne uzako« ni šolski zakon, učne programe in nekatere osebne zadeve. Pri načelniku min. prosvete za osnovno nastavo pa so iznesli naši zastop» niki še nekatere posebne 'zahteve, zlasti ch» sciplinarno preiskavo proti predsednikom za» radi znane brzojavke.
Na vseh mestih so dobili zastopniki do» ber vtis. Uverili so se, da bo vlada v danih okoliščinah upoštevala želje učiteljstva, ki ga smatra za važen faktoT v državi.
Ker prejema poverjeništvo še vedno predloge zaradi poletnih počitnic v maribor»
LISTEK
VILKO MAZI:
K letošnjim publikacijam Mladinske Matice.
Usodna ovira razmahu slovenske knjige je predvsem majhna naklada, ki knjigo, po» draži preko mere ter jo tako napravi širo» kim masam skoraj nepristopno'. Napačno je tolikokrat ponavljano jadikovanje, da gine zanimanje za knjigo. Dokaz temu je pridno posečanje javnih knjižnic, kjer si človek za mal denar lahko izposodi knjigo, da jo vsaj prečita, ako že ne more, da bi postala nje» gova last. Našlo pa bi se tudi več kupčev, ako bi se knjiga izdatno .pocenila, kar pa je mogoče samo pri veliki nakladi.
Seveda so še drugi vzroki, zakaj se naše knjige tako malo razpeča. V trdem boju za obstanek primanjkuje marsikomu poleg sreJT» stev tudi časa, da bi mogel misliti še na kaj drugega, kaj imenitnejšega nego je trda skor* ja vsakdanjega kruha. Edina in seveda jako dvomljiva dubovna paša mu je dnevno ča«
ski oblasti, omenjam, da smo napravili po» trebne korake že lansko leto takoj po pokra» jinski skupščini, stavili smo ustne predloge pri seji glavnega odbora, iznesli zadevo v avdijenci in napravili ponovno dobro uteme» ljeno vlogo na izvršni odbor. Ako ne dobimo v doglednem času povoljne rešitve», bo treba ponovne vloge.
Delovanje okrajnih učiteljskih društev.
Danes je včlanjenih v našem poverjeni» štvu 32 okrajnih učiteljskih društev. Pravi« loma bi jih moralo biti 33. Svoj izstop je ja» vilo marenberško učiteljsko društvo1, ker uprava ni hotela poslati stanovskih listov za« radi neplačane članarine. Društvo trdi, da je poravnalo vse obveznosti, dočim glavni bla« gajnik trdi nasprotno. Stanovskih listov ne prejema tudi članstvo dolnjelendavskega uči« teljskega društva, ker do danes ni plačalo svojih obveznosti. Društvo učiteljev in šol« skih prijateljev za ljubljansko okolico je li« kvidiralo. Ustanovili pa sta se mesto njega dve društvi: Sresko društvo UJU — Ljub« ljana okolica — vzhodni del, in enako — za» hodni del. Vzhodni del šteje 100 članov, za predsednika je bil izvoljen, tov. Kosin Mirko šolski upravitelj na Laverci pri Ljubljani, za. hodni del pa 120 članov, predseduje mu For« tunat Lampret šolski upravitelj v Borovnici. Oba sta danes tu navzoča. Bodita najiskre* nejše pozdravljena! Enako ostali novoizvQ« ljeni predsedniki.
Po sklepu pokrajinske skupščine mora imeti vsako društvo letno 10 sestankov: t. j. 5 zborovanj in 5 krožkovih sestankov. Točno statistiko bom podal na skupščini. Do danes so zborovala 3 društva po 5krat, 18 društev po 4krat, 8 društev po 3krat in 4 društva po 2krat. Večina društev pošilja redno svoja poročila o zborovanjih, nekatera so netočna in ne pošiljajo poročil po dva in več mese« ceV, eno društvo se za poročilo kljub urgenci sploh ne zmeni. Povprečna udeležba na zbo» rovanjih je 65 %.
Statistiko o krožkovih sestankih bom se» stavil za pokrajinsko skupščino. Ob tej pri« liki prosim vse tov. predsednike, ki dolgujejo še kako poročilo, da to pošljejo čimprej. Po sklepu pokrajinske skupščine je treba to predložiti itak v 8 dneh po zborovanju.
Delovanje ožjega sosveta.
Ožji sosvet je imel sejo 31. januarja in 28. aprila. Poročila so bila objavljena v »Uči« teljskem Tovarišu«. Seja 31. januarja je bila sklicana predvsem zaradi Radovljiškega dru» štva (Edinstva), ki je poslalo poverjeništvu znan dopis. Odgovor nanj j.e poslanica ožjega sosveta, objavljena v »Učit. Tov.« štev. 25, z dne 31. jan. pod naslovom »Učiteljstvu«.
Na seji 28. aprila je razpravljal ožji so» svet razven o tekočih zadevah tudi v odseku za kontraktualce ter napravil znani sklep (Čitaj!) Odsek je poverjenika povabil na sejo dne 16. maja. Pojasnil je tovarišem v odseku stališče ožjega sosveta. Ker so pa bili v nekaterih stvareh nedostopni, je sejo zapustil z izjavo, da predloži zadevo pred današnji forum.
Današnja seja mora sklepati o pokrajin» ski skupščini, o načinu volitev ožjega sosve» ta ter o razpisu uredniških mest pri »Popot« niku«, »Učit. Tov.« in »Zvončku«.
O gospodarski poslovalnici, o pravilih, o načrtu zakona o narodnih šolah ne bom tra« til časa, ker so te točke itak na dnevnem redu današnje seje.
Delovanje posameznih odsekov.
V kratkih besedah je rtato podal poro« čilo o delovanju naslednjih odsekov:
1. Osrednji izobraževalni odsek; 1. Šol« skoupravni odsek; 3. Odsek za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo 4. Odsek
sopdsje s svojimi umazanimi senzacijami pod kričečimi naslovi: uboj, samomor, poneverba, oskrumba in kakor se že pravi tem moder« nim žurnalističnim cvetkam z raznimi naDih* njenimi prilastki: zverinski, zagoneten itd. Zastran lepšega je treba včasih tudi malo zmikastiti »tuji šund«, da gre potem »doma» či« bolje v denar. Tako se zastrupljajo ljud« ske množice že dolgih deset let, dobro in zdravo čtivo pa se praši po knjigotržnicah, ali pa sploh ne najde založnika...
Edin trden jez tej splošni, žalostni de« kadenci so književne družbe, ki morejo s primeroma veliko naklado poceniti tudi do» bro knjigo ter jo tako razširiti do zadnjih vasi. Zato je take družbe, v kolikor imajo čist in zdrav program in se ne love za profi« tarstvom, iskreno pozdraviti.
Taka institucija je tudi Mladinska Ma» tica. Njena naloga je še prav posebno važna, ker gre za prerojenjem in poživljenjem na» šega toliko zanemarjenega mladinskega slov» stva, ker hoče za vsako ceno iztrebiti ne« zdrave izrodke, ki se zadnja leta ponujajo mladini pod zvenečim imenom mladinske knjige, česar pa navadno niti daleč ne zaslu« žijo, naposled, ker omogoča s skrajno1 poce» nitvijo zares dobre knjige tudi najrevnejšim, da si jo nabavijo.
za obrtnonadaljevalno šolstvo; 5. Odsek za izvenšolsko delo; 6. Odsek za učiteljski na» raščaj; 7. Odsek za kontraktualce; 8. Mladin» ska Matica; 9. Gospodarski svet.
Nato prečita tov. Kobal še razsodbo vzklicnega sodišča v zadevi Knaflič kontra Skulj, na podlagi katere je bil tov. Skulj po» polnoma oproščen.
O tej zadevi se je razvila precejšnja de» bata, ki so se j© udeležili tov. Šestan, Kobal, Hren, Skulj Feinig, Straus in Dolinar.
Med debato je bilo prečitano tudi pismo celjskega učiteljskega društva v tej zadevi.
Po končani debati je bil sprejet naslednji predlog:
Širji sosvet obžaluje, da je med organi» ziranim učiteljstvom še vedno tako malo sta« novske zavesti in discipline, da išče pomoči in časti pri sodiščih — mesto, da se kot di« scipliniran član podvrže stanovskemu razso» dišču — in odobruje tozadevni sklep ožjega sosveta.
Obžaluje tudi postopanje društvenega predsedstva M,aribor»okolica, ki ni postopal v smislu sklepov seje zadnjega širjega so* sveta. Pri tej priliki poziva vse organizirano učiteljstvo, da se pri eventuelnih sporih po« korava le društvenemu razsodišču. Proti članom, ki bi kršili ta sklep, naj se postopa v smislu društvenih pravil.
Tudi zad.va marenberškega učiteljskega društva je prišla v debato in so o tej zadevi debatirali tov. Skulj, Hren, Dolinar, Šestan in je bil z oziromina to debato sprejet sledeči
predlog:
Širji sosvet odobruje sklep ožjega so« sveta1, da se marnberškemu učiteljskemu društvu obustavijo časopisi, dokler isto ne izvrši svojih dolžnosti. Širji sosvet tudi sma« tra, da s tem marnberško učiteljsko društvo ni črtano kot član poverjeništva. ampak je še vedno ud poverjeništva in mora vršiti svoje dolžnosti.
Za uvedbo enotnih počitnic.
D'asii je že preje poverjeništvo stavilo v Beogradu svoje predloge: glede odprave je» senskih počitnic v mariborski oblasti, vendar je bila s seje širjega sosveta poslana v Beo» grad brzojavka, da bo zadeva sigurnejše re« šena v zmislu naše želje in, da bodo z novim šolskim zakonom uvedene enotne počitnice v vsej Sloveniji.
Zadeva odseka za kontraktualce.
Na seji ožjega sosveta je bil sprejet sklep tičoč se' odseka za kontraktualce, ki je bil objavljen v »Učiteljskem Tovarišu«. Na seji širjega sosveta je bil prečitan ta sklep in tudi odsekov odgovor nanj. Ker je bil na seji navzočen slučajno tov. Pahor, ki je tudi član odseka za kontraktualce, mu je bila dana prilika, da je izrazil mnenje odseka.
Poverjenik tov. Skulj je predvsem konsta« tiral, da je poverjeništvo ves čas podpiralo stremljenje kontraktualnega učiteljstva in odseka in mu je šlo v vsakem ožim na roko. Odseki pa so osnovani le v pomoč poverje» ništvu in ker niso samostojne korporacijei, morajo po pravilniku obvestiti o vsem delu poverjeništvo in vse vloge, ki jih pošljejo kamorkoli, morajo iti skozi poverjeništvo.
V informacijo članov širjega sosveta sta bila navedena dva slučaja, in je to širjemu sosvetu zadostovalo.
Debata o tej zadev! se je zelo zavlekla in so k stvari govorili tov. Šestan, Lulik, Skulj, Kobal, Pahor, Ribičič, Musek, Lam» pret in Vidmar. Koncem debate j,e bil sprejet še predlog tov. Ribičiča, ki se glasi:
Po konštaticiji, da je nameraval poslati odsek za kontr. vsem učit. Primorja (to« rej ne vsemu članstvu organ.) okrožnico za zbiranje prispevkov za brezposelne učitelje iz IPrimorja in poslal vlogo na uradno mesto proseč gmotne podpore brez vednosti pover»
Mladinska Matica pripravlja te dni eks» pedicijo svojih drugih publikacij. Dvanajst tisoč lanskih naročnikov se je pomnožilo v dvajset tisoč. Lani okrog 40.000 knjig, letos preko 81.000, ker dobi vsak naročnik topot za isto naročnino1 kakor lani namesto treh kar štiri lepe, zanimive in prikupno oprem» ljene knjižice. To je vsekakor odličen napre» dek institucije, ki obratuje takorekoč samo z moralnim kapitalom, to je z zaupanjem V zdravo idejo, ki ima vse pogoje, da se- še krepkeje razmahne in postane žarišče našega mladinskega slovstva.
Malo je slovenskih knjig, ki bi dosegle ali celo presegle našo letošnjo naklado. V Ljubljani nemara nobene. Prav gotovo pa gre Mladinski Matici prvenstvo v izredno nizki naročnini. Kljub veliki nakladi se mar» sikdo po pravici čudi, kako je mogoče za bo» rega kovača nuditi troje, da celo četvero ori» ginalnih literarnih del trajne vrednosti, bo» gato ilustriranih in okusno opremljenih. Vsem tem bodi na uho povedano, da le z nesebičnim delom in ljubeznijo do stvari. Kdor pozna ogromne tiskarske stroške, ki pogoltnejo okrog tri četrtine naročnine, uva» žuje velike izdatke za klišeje in honorarje za prispevke, naposled pa še upravo in eks« pedicijo cele gore knjig, bo kmalu uvidel, da
jeništva, odobrava širji sosvet predlog ožje» ga sosveta, da bodi- pri sejah kotraktualnega odseka navzoč član poverjeništva zaradi in» formacij in v pomoč. Izjava ožjega sosveta naj se ne smatra kot kritika, ampak kot pre» potrebna baza za skupno delo.
Zatem je vprašal še tov. Lapajne, kaj j,e ukrenilo poverjeništvo glede evidence v Beo» gradu stavljenih predlogov. Tov. Skulj je* še pojasnil, da so bili predlogi vposlani na me« rodajna mesta.
S tem je bila zaključena debata o tajni« škem poročilu, nakar je podal glavni blagaj« nik tov. Grum
blagajniško poročilo.
V poročilu je navedel tov. Grum natan« čne vsote, ki jih dolgujejo posamezna dru« štva poverjeništvu na članarini, za pevski zbor in za Zvezo državnih nameščencev. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da znaša' dolg vseh društev pri poverjeništvu: na članarini 33.198-53 Din; za centralo v Beo« gradu 7680 Din; za Zvezo državnih name« ščencev 7132'40 Din in za pevski zbor 4154 Din. Skupna vsota vseh dolgov znaša 52.164'93 Din. Ker pa imajo nekatera društva več plačanega, nego znašajo njihove obvez» nosti in znaša ta plus 7193'76 Din, znaša čisti dolg društev 44.97M7 Din. Ta dolg bodo morala poravnati društva tekom meseca ju« nija, ker sicer društva, ki bodo izkazovala znatne zaostanke, ne bodo imela pravice gla« sovanja na delegacijskem zborovanju (čl. 29. pravil).
Mesečnih prijav za april in maj še nI poslalo marnberško društvo, za maj pa Bre« žice^Sevnica, Dol. Lendava in Ljubljana.
Za Zvezo, državnih nameščencev ne pri« spevajo: Brežice»Sevnica, Celje, Konjice — ostala društva prispevajo v redu, a so neka* tera zaostala v tekočem letu, tako Logatec, Ljubljana, Maribon»okolioa, (Maribor \(delo» ma), Marnberg, Murska Sobota.
Za Pevski zbor ne prispevajo Celje, Lju» tomer, Marnberg, Murska Sobota, Šoštanj, Gornji grad, Dolnja Lendava, Brežice, za» ostala so pa s prispevanjem Logatec, Ljub» ljana, Maribor*okolica, vzhodni in zahodni del, Maribor»okolica, M'aribor»mesto (de* loma).
• •
Revizijo knjig in računov je izvršil tov. Ivanjšič dne 28. dec. 1928 in dne 28. marca 1929 pa skupno s tov. Fran Skuljlemi, ki sta našla vse vknjižbe račune in prenose v redu. Pred zaključkom poslovne dobe se bo vršila še ena revizija, ki bo pregledala nadaljnjo poslovno delo in letni račun.
Stanovski listi so povečini plačani pri Učiteljski tiskarni. »Učit. Tovariš« ima na1 tekočem računu pri Učit. tiskarni 1100 Din, »Zvonček« pa 870 Din, večji dolg izkazuje račun UJU, in sicer v znesku 10.330 Din, to» rej skupaj dolga 12.300 Din. To do 25. maja t. 1. zaokroženo.
«
Za fond kontraktualcev se je nabralo 9344-50 Din, izplačalo pa 8069*50 Din, torej
je gotovine na razpolago še 1275 Din.
»
Mladinska Matica je dosegla 214.270 Din, t. j. ca. 19.600 naročnikov; naklada 20.000.
Proračun »Popotnikovih« izdatkov je prekoračen za 8200 Din vsled zvišanja ho» norarjev dopisnikom in tiskanja lista v bor« gis/tisku.
Po nekaterih pojasnilih, ki so jih zahte« vali z ozirom na blagajniško poročilo tov. Lampret, Žagar, Šestan in Roš, je bilo bla» gajniško poročilo soglasno sprejeto.
Proračun.
Ker je potrebno, da razpravljajo društva o proračunu na svojih zborovanjih, se sklene istega ponatisniti v »Učit. Tovarišu«.
(Konec prihodnjič.)
je treba tu dobro gospodariti, ako hočemo uravnovesiti dohodke in izdatke. Naročniki so sicer letos prispevali za upravne stroške in ekspedicijo po pol dinarja, kar bi pri pr« votno določenih treh knjigah popolnoma zadostovalo, ne pokrije za sedaj niti polovice teh stroškov, zlasti, ako bi se morala ekspe« dicija tudi letos izvršiti po pošti. Zato se bo treba poslužiti železnice in drugih cenejših prometnih sredstev, kjer bo to pač mogoče in ako bo še dovolj časa na razpolago. Po« ver jeniki, ki bi mogli v talkih krajih prevzeti večje pošiljke in jih razdeliti sosednjim šo» lam, tod nosno, ki bi morda osebno pr evzeli knjige pri odboru Mladinske Matice, naj bi to čimprej javili po dopisnici. Knjige bodo pri* pravljene okrog 15. junija. Prihodnje leto pa bo treba pri štirih knjižicah prispevati vsaj 1 Din za upravo in ekspedicijo, dočim ostani naročnina neizpremenjena. Ako se število naročnikov še dvigne, recimo na 25 tisoč, za kar imamo še dovolj rezerv, potem bo mogla MatiGa misliti tudi nekaj nase, to se pravi, da si bo nabavila nekaj potrebnega inven» tarja in morda tudi preskrbela lasten lokal, kjer bo mogla nemoteno opravljati svoje velike in vedno večje posle. Doslej še ne more imenovati svoje lastnine niti enega sa* mega stola, kaj šele mizo ali omaro! Res»
Sploin« vesti.
—	Ralzlike — izplačane. Za izplačilo druge polovice razlik je otvorjen kredit in denar na razpolago. Ker se mora izvršiti izplačilo razlik po pravilniku o poslovanju računo« vodstvenih odsekov, je sestavil in razposlal »računski odsek ljubljanskega in maribor« skeiga prosvetnega oddelka v Ljubljani« pía» čilne sezname razlik na vse šole v podpis. Čim vrnejo vse šole sezname, se izvrši takoj izplačilo razlik.
—	Naša glavna skupščina. Glavni od« bor je sklenil na svoji zadnji seji, da se bo vršila glavna skupščina UJU v Zagrebu in to iz razloga, ker se tam še ni vršila in tudi, ker bi to bilo zelo koristno za ustvarjanje enotne učiteljske organizacije na Hrvatskem, kjer še vedno obstoja Savez Hrv. Učit. Dru« štev. — V zadnjem času pa je prišlo beo» grajsko poverjeništvo z zahtevo, naj se vrši glavna skupščina v Beogradu. Ker vztraja Izvršni, kakor tudi glavni odbor na svojem sklepu, se bo vršila glavna skupščina v Za« grebu.
—	'Univerza kralja Aleksandra I. v Ljub« ljani Veliki župan ljubljanske oblasti je po» slal poverjeništvu 18. maja t. 1. S. br. 1882 nastopni dopis: Vodstvo poverjeništva ju» goslovenskega učiteljstva je poslalo Njego« vemu Veličanstvu kralju Aleksandru brzojav» ko, v kateri miu izraža svojo zahvalo in vda« nost zato, ker je blagovolil dovoliti, da nosi ljubljansko vseučilišče v bodoče Njegovo ime. Po Najvišjem nalogu Njega Veličan» stva kralja, dostavljenem mi po kabinetu go» spoda ministra za notranje posle, sporočam naslovu za izraze- zahvale in vdanosti srčno zahvalo. — Veliki župan: Dr. VodlopiiVec 1. r.
_ 1919.-1929. Deset let drž. slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru. Ure« dil Drago Humek. — Založil »Učiteljski dom« v Mariboru. — Maribor 1929. Str. 80. — Ob proslavi desetletnice slovenske šole v Mariboru je izšlo gornje delo, ki je verno zrcalo delovanja slovenskega učiteljstva za naše šolstvo v centru predvojnega nemšku« tarstva. Trnjeva je bila pot in težko delo, a idealizem slovenskega učiteljstva je prema» gal vse ovire in s pomočjo merodajnih fak« torjev povzdignil naše šolstvo na višek in ga danes po 10 letih lahko stavimo za vzor vse» mu šolstvu v maši državi. — Mnogi članki v knjigi opisujejo ovire, ki jih je moralo pre» mostiti slovensko učiteljstvo, ki je po pre» obratu prevzelo mariborske šole. Opisan pa je v knjigi tudi ves razvoj šolstva in pedago» škega delovanja v Mariboru in zato knjigo učiteljstvu najtopleje priporočamo.
—	Učiteljem, ki pripeljejo otroke na iz« let v Ljubljano, ali govore pri domoznanskem pouku o Ljubljani priporočamo, da si naba« vijo' za«se in za otroke knjižico »Razgled z ljubljanskega Grada«. Nihče od vas. ki prti« dete1 v Ljubljano ne bo pozabil peljati otroke na Grad. Saj od tam vidite vso Ljubljano in daleč naokrog slovensko zemljo. Ni je primernejše točke za domoznanski pouk, kot je to. Knjižica opisuje položaj Grada, pri« stop in obhod po njem, mesto in obmestje, okolico in obzor, ki se deli v Krimski sektor, Triglavski sektor, Kamniški sektor. Zelo za« nimivo in podučno so opisani kulturno«zgo« dovinski .pogledi. Ob koncu je pa še seznam knjig in spisov, na podlagi katerih se vsakdo lahko globlje seznani s posameznimi podrob« nostmi. Ob sklepu je pridejana še karta okolice ž vsemi točkami, ki se vidijo z raz« gleda. Ta karta je posebno prikladna za šole, ker na njej ni brezštevilnih podrobno« sti, temveč so naravnost plastično izražene le glavne točke, z vsemi vrhunci, ki se vidijo iz Ljubljane, od Triglava do najbližjih točk Šmarne gore, Rožnika in Golovca. Idealno se bodo dali izvesti na podlagi tega relijetl na »mizi s peskom«, ki bodo v učencu po« globili in utrdili to, kar je videl na izletu. Knjigo je sestavil inšpektor za srednje šole v pok. g. Jos. Wester, panoramo pa j.e narisal akad. slikar g. Peter Zmitek. Cena knjižici je naravnost b.agatelna za tako krasno oprem» Ijeno delo, t. j. 10 Din v knjigarnah, šole pa imajo to ugodnost, da jo dobe celo> po 8 Din, ako naroče najmanj 20 izvodov pri mestnem magistratu v Ljubljani, ki je knjižico založil. Učitelj, ki govori pri domoznanskem pouku o Ljubljani, ne. bo mogel preiti preko te knji« ge. Posebno sedaj, ko ima učiteljstvo tudi Velesejmsko razstavo na uporabo, naj upo* rabi to priliko. Glede prenočišč daje pojas« hila Velesejmska uprava.
nična mati, ki pozablja nase, samo da more čim najbolj osrečiti svojo deco.
Med letošnjimi publikacijami so zopet »Kresnice«, nekoliko manjše po obsegu, zato pa bogatejše po vsebini in ilustracijah. Re« mek«delo je Seliškarjev roman »Rudi«, ki ga bo z veseljem sprejela mladina pa tudi od« rasli. Pipanova knjižica »Kako smo delali radio«, je pisana tako poljudno in pojasnjena s tolikimi ilustracijami, da jo moremo ime» novati prvo in edino delo te vrste v naši li» teraturi. V očigled velikemu zanimanju za radiofonijo bo dobrodošla v sleherni hiši. Namesto knjižice o gospodinjstvu, za katero je izšla inicijiativa tako pozno, da ni bilo mogoče dobiti ustrezajočega rokopisa, izidejo Reharjevi »Začarani krogi«, originalne prav» ljice za naše malčke, ki jim je Matica tudi dolžna svoj tribut. Nameravana knjižica o gospodinjstvu pa izide prihodnje leto v taki obliki, ki bo ustrezala pretežni večini naših naročnic in bo s pridom segla tja, kjer je najbolj potrebna: v naše podeželske domove.
Kdor bo hotel pošteno soditi, bo moral priznati, da je storila Mladinska Matica s svojimi drugimi publikacijami velik korak naprej in tako lahko z zaupanjem zre v bo« dočnost.
— Požrtvovalni narodni delavec je brez» dvoma tovariš Ivan Pečnik. Tam ob robu kumljanske dežel'ce, v maloznani, romantični svibanski dolini se vsestransko udejstvuje. Vzorni sadovnjaki, smotreno urejene dreves« niče — vse je plod njegovega truda. Nepre» cenljivih zaslug za Svibance si je pa pridobil s tem, da je s pomočjo nekaterih agil« nejših domačinov postavil spomenik v sve» tovni vojni padlim fantom. V nedeljo 12. t. m. je bilo ob navzočnosti domačinov "in gostov odkritje spomenika, ki je- seveda nje» gov osnutek. Po končani službi božji, ki jo je daroval preč. g. vojni kurat F. Bonač, seje vršila lepa slavnost ob spomeniku, ki stoji kot spomin žrtev in dela ob vznožju grička, kj er so nekdaj gospodovali silni Ostrovr« harji. Odkritje je otvoril šolski upravitelj Ivo Pečnik; v temperamentnem govoru je očrtal vse silno trpljenje in žrtve padlih za naše osvobojenje. Majhna šolarica je v primerni deklamaciji razkrivala boje in gorje vojnikov. Preč. g. vojni kurat F. Bonač nas je s svojo običajno magično silo govora ganh do solz. Za primerno razpoloženje sta skrbela svi« banski in radeški moški zbor in radeška godba. Po končani slovesnosti se je vršila v osnovni šoli drama »Mrak«, ki je še enkrat 'Z vso elementarno silo podčrtala vso tragiko vojnih let. Bila je precizno naštudirana ter zelo lepo podana. S ponosom in hvaležnostjo je gledalo ljudstvo na svojega učitelja, ki mu je na tako lep način pokazal, kako se vsaj malo odškoduje padlim svojcem, ki so žrt» vovali svoje najdražje za našo prelepo zem« ljo. Tovarišu vsa čast!	—k.
—	Pedagoška centrala. Dne 22. maja se je vršil v Mariboru 11. diskuzijski sestanek Pedagoške centrale v tekočem letu. Nada« ljevala in zaključila se je razprava o flaformi dunajskih šol. Zanimiva in stvarna debata, ki so se je udeležili tov. Grčar, Vrane, Osterc, Haberman, dr. Poljanec, Juvančičeva, Skala i. dr., je .privedla zbrano učiteljstvo (bilo jih je preko 60) do zaključka, da je v sedanj! dobi obnova vzgoje nujna in neobhodno po» trebna. V času, ko se rahljajo družinske vezi, ko se majejo družabni stebri ter padajo avtoritete, ki hočejo vladati s surovo silo in izunanjo disciplino, je treba vzgojiti človeka z notranjo disciplino, človeka, ki ne bo po» šten, plemenit in delaven zaradi zunanjih predpisov in zunanjega pritiska, nego bo de» lal, dobro iz notranjega nagiba in prepriča« nja. Dunaj nam kaže v tem oziru pot; ni še-popoln, ali njegove bogate izkušnje nas Ia» hko obvarujejo pred marsikatero zmoto, ki dunajskim prvoboriteljem .ni bila prihranje« na. Da se izkoristijo izkušnje, ki so jih dobili naši hospitanti na Dunaju, je storila Peda« goška centrala dalekosežen sklep, namreč da ustanovi učiteljske delovne zajednice, ki bo» do od začetka formirane po razredih, a se bodo pozneje grupirale tudi iz drugih vidikov, kakor bo nanesla potreba. Z medsebojnimi hospitacijami, izmenjavanjem izkušenj, skup» nim študijem, diskuzijami ter s pravim tova» rištvom bodo skušale delovne zajednice po» globiti pedagoško delo. — Prihodnji sestanek se vrši dne 5. junija. Na dnevnem redu Je ustanovitev delovnih zajednic.
—	Spominske liste za učence ima še v zalogi Slov. Šolska Matica v Ljubljani (šola na Ledini). S kolorirano sliko in primernimi verzi so lep spomin za učenca, ki zapusti šo» lo. Stanejo samo po 1 Din. Naročite jih za učence zadnjega šolskega leta, zdaj je še čas za to.
—	Poroka. Poročila sta se na binkoštno nedeljo na Brezju g. Jože Novak, učitelj v Ormožu in gdč. Hermina Mihler, učiteljica v Ormožu. Mlademu paru čestitamo in že» limo obilo sreče.
—	Poziv učiteljima, koji su maturirali na učiteljištu u Kopru g. 1894. — Koliko je meni poznato, nismo se mi, maturanti iz g. 1894., jošte sastali iz a našega razilaska iz Kopra, osim, što nas j'g nekolicina prisustvoVala glav. skupštinama slov. Učiteljske Zaveze. — Lijepo1 bi bilo, da se bar sada, kada nam je penzija pred vratima, poslije 35 godina, jednom sastanemo svi mi, koji smo j oš u ži» votu. Zato objelodanjujem ovih par redaka u »U. T.« s molbom na svoje kolege, da se o ovoj stvari izjasne ili u »U. T.« ili možda privatnim dopisivanjem. Ne znam za adresu nikoga od Vas. — U Kastvu. kraj Sušaka, 23. V. 1929. — Anfce Ryšlavy.
—	Člane(itce) litijskega učiteljskega dru« štva nujno prosim, da mi z junijem gotovo nakažejo vso zaostalo članarino za poslovno leto 1928./29. ter prispevek a 5 Din za izvršni odbor v Beogradu. Komur je zmanjkalo po« ložnic, naj si jo nabavi na bližnji pošti za 25 par ter ustavi štev. 13.262. — D. Rostohar, t. č. blagajnik.
—	Razlika za učitelje, ki so podali ostav« ko se bo izplačala., če so bili prevedeni in ko bodo napravili prijavo, kakor je predpisana za upokojence.
—	Članom UJU Ljubljana okolica — vzhodni del! Te dni razpošljem vsem članom nove položnice štev. 15.264 s pripisom dolga iz leta 1928. in zaostanka v tekočem letu. Opozarjam, da poteče z junijem zadnji obrok polletne članarine pred sklepom šolskega leta. Stare položnice štev. 12.226 so neveljavne.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupa paziti izrecno na ime »ZIKA«, ki je zakonito zavarovano.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Med prijateljicami: »Svetujem Vam dra« ga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHTOV »RADION«. — Poglejte da» našnji oglas!«
,Moje stanovanje se kar blešči od snage,
a
pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro."
Varuje perilo!
Pevski zbor UJU učiteljstva. Naša gospodarska organizacija.
—pev. Koncert učiteljskega zbora UJU
v Ptuju. Ob priliki 601etnice obstoja »Ptuj« skega učiteljskega društva« dne 8. maja t. 1. smo imeli priliko v zasedeni dvorani Dru« štvenega doma slišati pevski zbor UJU. Ško« da, da se predavanje, ki naj bi služilo v boljše razumevanje modernih skladb, pred izvajanjem programa ob splošnem nemiru, vsaj v zadnjem delu dvorane prav nič ni raz» umelo. Prvič se je pri nas v Ptuju izvajal moderni vokalni program. Umljivo je, da ga publika, četudi je sestajala povečini iz uči» teljstva, ni sprejela s posebnim navdušenjem. Za take skladbe bo treba publiko šele vzgo« jiti. Učiteljski pevski zbor je v to najbolj poklican, ker bo k svojim koncertom pri« tegnil tudi mnogo učiteljstva. V kritiko k izvajanju posameznih točk se ne morem spuščati. Mimogrede bodi omenjeno: Pre« krasna Škerjančeva: »Marija in mlinar« kot prva točka, je šla bolj mrzlo mimo nas —• zbor še ni bil vpet. Najbolj so ugajale: Pa» pandopulovi svatovski pesmi in Stolcer Slai venskega — Romarska, od Adamiča pa — Zvesta Kata in Srečna Kata. — Prepričali smo se o odlični kvaliteti zbora in pevovodje Sr. Kumarja, ki se zelo ogiba neumetniških zunanjih 'efektov. V zbor bi bilo potrebno pritegniti še nekaj dobrih tenorjev in sopra» nov. Mislim, da Slovenija glede učiteljev» pevcev še ni izčrpana. — Želimo, da nas Pev» ski zbor UJU obišče vsako leto. — Hasl.
— pev »Hlahol Vinohradskv«, odlična če« ška pevska družina, priredi 1. VI. t. 1. ob 20. ..uri v unionski dvorani v Ljubljani svoj koncert. Naš zbor pokloni bratskemu dru« šivu pri koncertu venec in sodeluje tudi pri sprejemu. Vse člane zbora vabimo, da se koncerta po možnosti udeleže ter poagitirajo za .obisk med znanci in prijatelji.
V smislu odborovega sklepa prosimo, da se udeležb širše, seje artističnega odseka sledeči tovariši(ce): Kumar. Cerut, Primožič, Jovan, Pahor, Stritar, Schubertova in Dekle» vova. Sestaviti je spored za počitniški tečaji, ki ga predvidevamo za dni 14. do 21. julija t. 1. Seja art. odseka bo v Učit. tisk. v nedeljo dne 2. junija ob 15. uri.
kDpite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.
Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtja in drugih težkočah svojo preizkušeno
w želodčno tinkturo "M
Naročila točno po povzetju.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh prejmete položnice za 188.. 189. in 190. smrtni slučaj, to so umrli; člani: Zlatka Tušek, Sv. Miklavž, Janko Golob, Št. Jernej in Ana Fink, Celje. Članski prispevek znaša za po« edince 16 Din, za zakonske pare. 31 Din. Zne» ske nakažite takoj! Za zadnje tri smrtne slučaje so prejtli dediči 34.715 Din. Učit. Samopomoč ima danes 2320 članov. Posmrt« nina znaša 11.600 Din.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverleniStva UJU.
Prejeli smo:
P. n.
Udruženje Jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu
Poverjeništvo Ljubljana.
Za izraze globokega sožalja in iskrenega sočustvovanja ob težki in nepričakovani iz« gubi našega blagega sina in brata dr. Frana Čibeja, kakor tudi za častno spremstvo na njegovi zadnji poti zahvaljujemo se najglo* bokeje.
Priporočamo se tudi p. n. Poverjeništvu, da ohrani blagopokojnika nadalje v dobrem spominu.
Ljubljana, 26. maja 1929.
Za hvaležno vdano obitelj Fran Čibej.
—pov. Poverjeništvo je nominiralo na poziv Jugoslovenske Matice v Ljubljani v
njen pokrajinski'odbor tovariša Vek osla» va Mlekuža, učitelja v Ljubljani.
Vabila:
= LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
ne zboruje 2., ampak 9. junija 1929 točno ob 10. uri dopoldne v Šmartnem pri Litiji. — Odbor ima ono uro pred zborovanjem sejo. — Dnevni red1: Situacijsko poročilo; seja širjega sosveta poverj. UJU v Ljubljani; pre» davanje ge. prof. M. Skabernetove o napred« ku modernega šolstva z ozirom na delovno šolo; volitev delegatov za pokrajinsko skup» ščino; slučajnosti. Z ozirom na aktualno pedagoško predavanje in rešitev važnejših internih zadev, prosi odbor čim častnejse udeležhe: — če tudi je nedelja. Ob tej priliki se bo najbolje dokumentirala Vaša požrtvo* valnost, stanovska zavednost in organizato» rična disciplina! — Odbor.

Proračun UJU za leto 1929./30. Stroški.
	Din	Din
1. Organizačni listi: a) Učiteljski Tovariš: 40 št. 4 strani v 3200 izv., tisk 12 št. 6 strani v 3200 izv., tisk	105.840'— 47 628'-	
b) Popotnik: 10 št., 2 tisk. poli v 3400 izv. poštnina........ uprava........ uredništvo Učit. Tov. . . . uredništvo Popotnika . . . korektor in poročevalec Učit. Tov......... sotrudniki Popotnika . . . davki, pristojbine, opomini	70.300-9.800-13.000--9.600'-6.000'— 6 000— 8.000--5.832'-	282 000—
2. Potnine: 5 sej ožjega sosveta . . . 3 seje poverjenikov . . . 1 seja glavnega odbora . . pokrajinska skupščina . . glavna skupščina .... potnine poverjeništvu. . .	7.500 — 4.000'— 5.000'— 5.000'— 7.300'— 3.000'-	31.800-
3. Honorarji uprave: poverjeniku...... blagajniku.......	4.000"-9.600-9.600'—	23.200—
4. Razni stroški: poštne vrednote, koleki ter obča poštnina .... telefon, kurjava, razsvetljava, čiščenje...... pisarniške potrebščine in drugi stroški..... članarina Beograd ....	5.000— 3.000-- 8.000— 24 000—	40.000—
5. Učiteljski naraščaj: 2400 org. članov a Din 5 —	12.000'-	
6. Samoizobražev. akcija učit: 2400 org. članov 4 Din 5 —	12 000 —	24.000—
		401.000—
Kritja k 1-	-6.	
2400 org. članov a Din 110..... 200 org. članov a Din 90...... 200 org. članov a Din 10...... 250 naročnikov Učit. Tov. a Din 60 . . 460 naročnikov Popotnika a Din 50 . . inserati Učit. Tov..........		264 000— 18 000— 2000— 15.000— 23.000'— 79.000 —
Skupaj . . 401.000'-
Prispevki za Zvezo drž. nameščencev Din 12-— letno Prispevki za pevski zbor UJU . ■ Din 10'— letno
Skupaj . . Din 22-— letno
Proračun Zvončka za leto 1929./30.
10 štev. v 2500 izv., 11/2 tisk pole, tisk .	43.900 —
poštnina..........................1.500*—
uredništvo........................5.000'—
sotrudniki........................5.000'—
uprava.............4 000'—
klišeji............................8 000-
davek, koleki, opomini...... .	1.600'—
Skupaj . . 69.000'—
Kritja:
2300 izvodov a Din 30 ....... 69.000 -
= NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO bo
zborovalo v tem poslovnem letu zadnjič v soboto 8. junija (radi neugodne železniške zveze) ob 13. uri v Soteski, kot je bilo skle* njieno na zadnjem zborovanju. Poleg običaj» nosti predava tov. Kozjekova o šolski telo» vadbi in poseben poročevalec poverjeništva UJU o načrtu zakona o narodnih šolah. — Radi skupnega kosila naj se vsakdo sam pri* glasi do 6. junija šolskemu vodstvu v Soteski, p. ■¡Straža. Kosilo ob YA2. uri, zborovanje točno ob 13. uri, odhod iz Soteske na vlak ob 16. uri. Vrnemo se z vlakom ob 17'12, ki ima v obe smeri iz Novega mesta takojšnjo zvlezo. Pridite, pridite vsi!
= KONJIŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo* ruje dne 8. junija 1929 v šoli v Čadramu z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 11. uri, ob H11. uri je odborova seja. — Zaradi kosila se naj vsak tovariš(ica) pravočasno prijavi šolskemu' upravitelju Brglezu v Ča« dramu. Glede vožnje z avtomobilom iz Ko* njic do Čadrama naj se zglasijo tovariši(ice) pri tov. Podlogarju v Konjicah. Vožnja za 7 oseb na eno stran stan»* 110 Din.
= UČITELJSKO DRUŠTVA ZA PO* LITIČNI SREZ LJUTOMER zboruje v so* boto, dne 8. junija 1929 pri Kapeli z začet* kom ob 10. uri po običajnem dnevnem redu. Predavanja in poročila: Ivanjšič: Lavtarjeva metoda iz računstva v 2. in 3. šolskem letu. Mavric: Seja širjega sosveta. Zacherl Miro« slava: Moje potovanje v Francijo. Cujnik« Podporni sklad za učiteljstvo.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR= MOŠKI OKRAJ zbonuje dne 15. junija t. I. ob 9. uni v ormoški osnovni šoli. 'Na dnev* nem redu je razven tekočih zadev predavanje tov. Vittorija: Šolski časopis ali' čitanka.
= CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo zborovalo 15. junija t. 1. skupno z brat* skim učiteljskim društvom laškim v Laškem. Odhod iz Celja z jutranjim vlakom ob Vt8. uri. Na dnevnem redu so: poročila o seji širjega sosveta na Zidanem mostu, poročilo o bolniškem zavarovanju učiteljstva, volitev delegatov za pokrajinsko in event. državno skupščino UJU ter predavanja tov. Vranca iz Studencev: Delovna šola v praksi. Radi Skupnega obeda naj prijavijo šolski upravi* tel ji skupno število udeležencev tov. Kislin* gerju, šolskemu uprav, v Laškem.
= UČITELJSKO DRUŠVTO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ zboruje dne 8. junija t. 1. V Velikih Laščah točno ob 8. uri. Dnevni red:
I.	Situacijsko poročilo. 2. Poročilo o seji šir* jega sosveta. 3. »Umetnost in nje pomen za vzgojo«, predava Jože Pahor. 4. Volitve de« legatov za obe skupščini. 5. Slučajnosti. Čla* narino poravnajte do zborovanja!
= UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO* VENJGRADEC zboruje glasom sejnega skle« pa v soboto, dne 8. junija 1929, približno ob
II.	uri v Kotljah po vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji širjega sosveta. 4. Volitev delgatov za pokrajinsko in glavno skupščino; direktive delegatom. 5. O ustanovitvi podpornega skla« da za učiteljstvo naše organizacije: razgovor in sklepanje vsled poziva poverjeništva UJU Ljubljana. 6. Samoizobrazba, poroča tovariš Zehrer. 7. Iz prakse delovne šole, predava tovarišica Gobec. 8. Slučajnosti. Udeleženci se bodo zbirali okrog 8. ure v slovenjgraški osnovni šoli; provijant naj prineso s seboj, kajti v Kotljah bo dobiti le najpriprostejši topli obed brez mssa. Povratek preko Gu« štanja, in sicer od postaje Guštanj z vlakom ob 19*01, oziroma že ob 14'18 uri. V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje v Slovenjgradcu. K obilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJA« NA OKOLICA — ZAHODNI DEL zboruje 8. junija na I. deški osnovni šoli (na Ledini) v Ljubljani ob M9. uri z dnevnim redom: Poročilo o seji šlirjega sosveta. Proračun poverjeništva. Organizačna pravila. Načrt zakona o narodnih šolah. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. Slučaj« nosti. Pol ure prej istotam odborova seja. Popoldne obisk velesejma.
= RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI» TELJSKO DRUŠTVO UJU zboruje v so« boto, dne 8. junija 1929 v osnovni šoli v Kranjski gori po prihodu jutranjega vlaka.
Poročili:
' + UČIT. DRUŠTVO ZA BREŽIŠKO* SEVNIŠKI OKRAJ je zborovalo v soboto 4. maja 1929 ob 8. uri v osnovni šoli v Sevnici.
I.	Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 104, članov društva 88, navzočih 51, t. j. 58%.
II.	Tov. predsednik uvodoma pozdravi navzoče, posebej novopristopivše: Terpečni« kovo iz Blance, Dominka iz Zabukovja, Križ* mana iz Planine ter izrazi veselje nas vseh, da sta se vabilu k pristopu odzvala tudi naša upokojenca tov. Pečnik Jože in Eržen Anton, omenja dalje odlikovanje tov. J. Knapiča st. z redom sv. Save V. vrste in preide na dnevni red. Zapisnik zadnjega zborovanja je bil brez izpremembe odobren.
III.	Pri čitanju dopisa poverjeništva UJU glede ustavitve pošiljanja listov se je razvila debata, po kateri je bil storjen sklep, da po* bere odslej na vsaki šoli po en društveni član članarino od ostalih in jo nakaže blagajniku.
Iz Špika.
—	Zdravo!
—	Zdravo!
—	Odkod Vi prijatelj!
—	Iz Špika.
—	Pa koliko ste rabili?
—	5 ur.
—	Saj ni mogoče! Jaz rabim 6—6% ur, čeprav sem treniran in sem bil že trikrat gori.
—	Tudi jaz sem rabil prej toliko čas», ampak odkar jemljem redno OVOMAL* TlNEt rabim samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure.
je najboljši vir telesne energije!
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, zavitek po 18'50 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez* plačne vzorce od
Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB.
IV.	Tov. blagajnik poda podrobno in iz* črpno poročilo o stanju društvene blagajne, članstvo vzame poročilo na znanje.
V.	Prosvetni program, ki ga je izdelala komisija za izgradbo stalnega prosvetnega programa se je obravnaval od točke do točke in so se zadevni izpreminjevalni predlogi odstopili poverjeništvu.
VI.	Ker se tov. Bregant iz Blance vabilu, da nam pokaže svoja izkustva .na polju šol* ske reforme, ni odzval, odpade ta točka dnev* nega reda.
VIL a) Nekateri bivši člani likvidiranega »Edinstva« so vposlali »Izjavo« z željo, da se ista pri zborovanju v celoti sprejme in ob* javi. »Izjava« se glasi:
Ali ste 2e njen ilan!
Štiri knjige bo dala letos „CANKARJEVA DRUŽBA" svojim članom, Krasne po opremi in bogate po vsebini. Članarina Je letno 20 dinarjev. Štev. čeK. računa 13.703. / Ivan CanKar, veliki slovensKi pisatelj mora Imeti veliK, živ spomenik Bodite tudi Vi član tega spomeniKa. ssšissn:
»Ko stopamo zopet v skupno organiza« cijo', izjavljamo, da se bomo kot doslej tudi v bodoče držali svoje začrtane smeri — boreč se za napredno idejo, svobodo stanu inv šole.
Poudarjamo, da bomo vse naše delo v šoli in izven nje gradili na ideji narodnega in državnega edinstva.
Podpirali bomo skupno organizacijo po svojih najboljših močeh ter pričakujemo, da bodo naša društvena zborovanja torišče smotrenega delovanja za naše stanovske pra* vice, za napredek šole ter žarišče prave tova* riške ljubavi.«
b)	Bivši dolgoletni predsednik našega društva tov. Janko Knapič je bil soglasno iz* voljen častnim članom.
c)	Prihodnje zborovanje se vrši 15. ju* nija 1929 v Dobovi, k zborovanju povabimo sosednja hrvatska učiteljska društva.
Miroslava Leitgeb / Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
.......11 id mi! na orni
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M. JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
Največjo in najlepšo izbiro
raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega perila itd. dobite po najnižji ceni
le pri F. in I. Goričar,Ljubljana,Sv.Petra c.29
—k Jakopičev jubilejni zbornik. Uredil Fran Albrecht. V Ljubljani 1929. Izdaja Ljub« Ijanskega Zvona. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Oprema ing. arh. Janko Omahen. 98 strani. Cena broš. 110 Din, vez. 140 Din, poštnina 7 Din. — Zbornik je vzbudil pri slednjem ljubitelju slovenske knjige nadvse ugodno presenečenje, ker predstavlja že po svoji vnanjosti enega najrazkošnejših, tipo* grafsko najskrbneje izdelanih slovenskih ti* skov. Jakopičevo delo je karakterizirano z reprodukcijami šestorice slik v barvastem ln četvorice slik v navadnem bakrotisku. Jako» pičev doslej še neobjavljeni avtoportret nam pove o mojstru samem vec. nego še tako ob* širne in točne razlage. V literarnem delu knjige je v glavnih obrisih povedano vse, kar bi moral o mojstru vedeti vsak slovenski naobraženec. V celoti je Jakopičev zbornik v naši književnosti svojevrstna knjiga, vse* kakor pa spada med one preredke tiske, s katerimi Slovenci lahko stopimo na svetovni knjižni trg. Kdor se čuti vezanega s kulturo svojega naroda, ne more mimo te1 knjige, ne da bi segel po nji.
MALI OGLASI
Mali «flasi, ki Blažijo ▼ posredovalo« 1> soelaln« iumbi obilnstra, vsaka beseda 60 par, Hajmaoji) nosek Din 5'—.
Dvorska knjižnica v Ljubljani, Borštni« kov trg 1, razpošilja p. n. učiteljstvu svoje-najnovejše knjige slovenske, srbohrvatske in nemške književnosti tudi) na deželo proti nizki odškodnini. Nov imenik na razpolago.
■ ■
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN I A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETE LIN C, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
Ugodnost!
Damske galoše : .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
¡J
Mestni trg 26 * Stritarjeva ulita 3
HOTEL LLOYD
Ljubljana, Iv. Petra c. 7
se priporoča p. n. šolam za obilen obisk. Hrana prvovrstna in po ceni. / Lep vrt. / Radio.
Rokavice, nogavice Modne potrebščine
v veliki izbiri za dame in gospode nudi
najceneje
Srečko Vršič, nasi.
V. LESJAK
*
Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
RESTAVRACIJA »NOVI SVET«
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG Si. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova
Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
[¡poročamo ti
Razlika!v %
če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki
wm NOVAK
LJUBLJANA H K
KONGRESNI TRG
Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll - tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti.

„Froté" za kopalne plašče
priporoča tvrdka
Knjigarna, umetnine, muzlkalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
: • -v	• !
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 — 100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I,—IX, v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I,—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, L—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I,—X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II-, oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200.
A. & E. Skabernè
Ljubljana
SeiiHan
Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
§ M-	i o 5.
a z: Z	s. « s
« Jf^	K" v* C
m	o ® s¡
so v« 1	a fa M
g 9P	B » 0
E. B	S" « 2
r »u,	M TJ a
K —S" »
i-**!!:!"
in S B	9 • Ñ
Kdor oglašuje ta napreduje! s«
® m
ZE
Približajoča se letna sezona stavi nove velike zahteve na Vašo garderobo! Ako Vam Vaši skromni dohodki ne dopuščajo da udovoljite zahtevam družbe
in mode, ne obupajte, kajti lahko si nabavite vse potrebno blago najmodernejših vzorcev prvovrstne kvalitete
na dolgoročno obročno odplačevanje brez vsakih posebnih pribitkov, pri
Oblačilnici, Ilirija4, Ljubljana
Mestni trg 17/1. Telefon 2825. Zahtevajte poset potnika! Zahtevajte vzorce brezplačno!
t®
ss
m® te
iêi
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd.
Si
®W
tm
Ü v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ¡g