V Kovinarski za jutri _Samoupravno bliže delavcu — Nov programi in raziskave „ nove samoupravne oreanizi-ki jo pripravljajo v krlci Koprski, tovarni industrijske opreme Konstrukcij, si obetajo zaposleni izboljšav. 622-članski kolek-_ Je z<%i združen v enovito delov-. 0l8anizacijo. Po novem se name-™ 0Iganizirati v 5 tozdov. i *!rv'zbor za ustanovitev tozda so delavci v obratu na Dolah. V - tovarni bodo potekali zbori PIONIRJEV RAZISKOVALNI TABOR V soboto, 4. avgusta, se je v Podstenah v Kočevskem Rogu začel raziskovalni tabor revije „Pionir“, ki bo trajal do 11. avgusta. Pod vodstvom treh mentoric se tabora udeležuje 16 osnovnošolcev iz Žužemberka, Ptuja, Dutovelj in Jesenic. Program raziskovalnega tabora je zelo obsežen, poleg strokovnega dela pa so pre-cej pozornosti posvetili tudi spoznavanju zgodovine NOB m ogledu znamenitih krajev v srcu slovenskega partizanstva. od 31. avgusta do 3. septembra, referendum pa napovedujejo za okoli 20. septembra. Rok so'preložili zaradi letnih dopustov. Na Dolah bodo imeli tozd Transportnih naprav, v Kr9cem pa tozd Tehno-servis (strojno in elektro obdelavo), Gradbeno opremo, Procesno tehniko in Komercialo. Od nove organiziranosti si v Kovinarski obetajo učinkovitejšo specializacijo, predvsem pa večjo neposredno skrb in odgovornost delavcev do gospodarjenja. Kovinarska misli tudi na jutri Razen obstoječih programov razvija nove. Trenutno preizkušajo filtrime naprave, program zakloniščne opreme pa je v zaključni fazi. Pri programu asfaltnih baz so se odločili za tipizacijo po posameznih sklopih. Predpisali so pogodbe za zastopstvo betonskih črpalk firme WIBAU. Kovinarska si je namreč izposlovala registracijo za zunanjetrgovinsko dejavnost. Svoja predstavništva bo imela v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani. V prihodnje se bo več posvetila raziskavam tržišča, da bi imela svoje proizvodne zmogljivosti zasedene vsaj za leto dni vnaprej. JOŽICA TEPPEY POLETNO MRA VLJIŠČE V TOPLICAH - Jugoslavija ima skoraj sto toplic in več kot 350 toplih in hladnih vrelcev, pa se z obiskom lahko pohvalijo šele sedaj, ko je že vrhunec poletne sezone Tuje in domače turiste bolj vleče morje in samo v Dalmaciji sedaj gostuje skoraj 400.000 turistov. Vročina se je pretekli teden lotila tudi Dolenjske. Črnomelj je imel v sredo toplotni slovenski rekord z 32 stopinjami Kdor ni našel po dopoldanskem ,,šihtu“ dovolj hladne sence, se je zapeljal v toplice, kjer je bila voda, kljub nekaterim dodatkom še vedno boljša kot umazanozelena Krka Pretekli četrtek se je v bazenu v Šmarjeških Toplicah kljub neparni prepovedi nabralo ob in v bazenu več kot tisoč kopalcev in je bilo prostora le še za tiste, ki se znajo povsod preriniti. (Foto: Janez Pavlin) Jkak deseti padel ^ Tržišču počastili krsjev-_________ni praznik______________ Krajani krajevne skupnosti Tržišče v sevniški občini ne pozabljajo svojih žrtev za svobodo. 2. avgust, praznik svoje krajevne skupnosti, so prijsrčno proslavili v nedeljo. ™ ta dan so Italijani leta 1942 P° vre“li sedem talcev, naslednji dan pa se Sest v Trebnjem. Tiste usodne ni so fašistični požigalci upepelili na Malkovcu 42 hiš in gospodarskih Poslopij. Do svobode je padel pod upatorskimi kroglami vsak deseti ajan. Spomine na te težke dni je T,^..,?Pomen'korn Toneta Svetine v isču obudil podpredsednik sveta Ivan Pungerčar z Malkovca. Občinske rdeče luči za cene Izvršni svet novomeške občinske skupščine že sprejel odlok o zamrznitvi cen osnovnih živil in storitev — Skrb za nemoteno preskrbo občanov S hitrim naraščanjem cen proizvodov in storitev v zadnjih mesecih so se podili vsi dogovorjeni okviri o izvajanju družbenega plana in politike cen v letošnjem letu, kar je povzročilo še intenzivnejšo rast infladje. Zaradi tega je zbor republik in pokrajin zvezne skupščine ocenil, da je nujno sprejeti dopolnilne ukrepe, s katerimi bomo zaustavili tempo rasti cen in dopustih samo najnujnejše spremembe cen. Predlagane ukrepe o maksimiranju cen naj bi sprejeli republiki in pokrajinski izvršni sveti, vendar je izvršni svet skupščine SR Slovenije ocenil, da je ustrezneje, če to nalogo opravijo občinske skupščine in njihovi organi Zato je izvršni svet novomeške občinske skupščine že 3. avgusta sprejel sklep (sledijo mu druge občine), da se do preklica zamrznejo naslednje cene, ki so v občinski pristojnosti: cene mleka, kruha in mesa, cene transportnih in komunalnih obrtnih storitev vključno s prispevki za priključitev na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter marže za sadje, zelenjavo in povrtnine. Zamrznjene pa so tudi cene sladkorja, moke in olja iz zveznih pristojnosti Seveda si bo izvršni svet prizadeval, da zamrznitev cen ne bo poslabšala preskrbe občanov. S sprejetjem tega odloka naj bi ob hkratni uveljavitvi podobnih predpisov v federaciji, republikah in pokrajinah dosegli, da letos cene pri industrijskih proizvajalcih ne bi presegle 13-odstotnega povečanja, da bi rast cen proizvajalcev kmetijskih proizvodov dosegla največ 18 odstotkov, rast cen storitev do 17 odstotkov in da se cene na drobno ter življenjski stroški ne bi povečali več kot za 19 odstotkov. Z LINDIČ PRVA NAGRADA V HAVANI UČENKI IZ BRESTANICE Stanka Kozole, učenka brestaniške osnovne šole „Adam Bohorič" je na velikem mednarodnem otroškem natečaju, ki ga je organizirala kubanska komisija Unesca, osvojila eno prvih treh nagrad. Natečaj so organizirali ob 6. konferenci voditeljev dižav in vlad neuvrščenih, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Havani Na temo „Otroci rišejo svojo domovino in svojo hišo“ so organizatorji prejeli 3850 del iz 41 držav. Udeležence natečaja so razdelili na tri starostne skupine in v skupini otrok, starih od 8 do 10 . let, je prvo nagrado osvojila Stanka Kozole. Vsekakor lep uspeh slovenske učenke! Odprtih src Dolenjci nismo slepi in gluhi za nesrečo drugih. Pomagamo, s čimer moremo. Največkrat takoj, kajti predobro vemo,' da dvakrat da, kdor hitro da. Glede tega smo bili do zdaj vedno dobro zapisani Za Črnogorce zbiramo denar malone od trenutka, ko smo zvedeli, kakšno razdejanje jim je naredil aprilski potres. Republiški odbor RK v Ljubljani, na katerega žiro račun prihajajo prispevki, lahko sproti ugotavlja, koliko smo odprtih src. Zft zdaj nam ni mogel dati črne pike. Iz vseh devetih občin na našem območju so delovni ljudje, občani, družbenopolitične organizacije, društva, delovne organizacije in drugi za prizadete v Črni gori do 1. avgusta prostovoljno nakazali prek republiškega RK 20, 125.15? dinarjev ali slabo desetino slovenskega prispevka (251,969.040 dinarjev). Posamezne občine so se odrezale takole: Brežice 1,988.93;7 dinarjev, Črnomelj 1,827.27'P, Kočevje 2,016.522, ■ Krško 3,335.62 ni moč zapisa-ra^iiA3116 pa 50 cene: 23 Premog odT.ne kakov°sti bi bilo treba eti (če bi seVg^a bil m toto 580 d° 1,120 dinaiiev V Rudniku rjavega premoga 6fln123003 Pravijo, da imajo nad Pa ,Z®n*h naročil, na premog f*1 čakajo tudi delovne organi-r?cije, ustanove itd. Pred krat-tic?! 80 Premog lahko dostavili ostan*’ ^ 80 S3 naročili maja, “Pa bodo morali čakati kakšen mesec ali več. na i ,natočil ne sprejemajo, če Pa kdo želi hlačati, to J^dnik mu ne more zagotoviti, br> kurivo dobil še letos. premog vseno lahko stori, toda da Nal • X° dobU letos-JP«j morajo premog dobaviti "•godbenim naročnikom. In cena? kockar Kosovec je po 723, Pa po 678,80 dinarjev. Manjša zadrega je z drvmi Pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu je trenutni dobavni rok od 14 dni do enega meseca, toda le za šole, knjižnice in podobne ustanove, ostali morajo čakati malo dlje. Ni bojazni, da ne bi vsi dobili želenih bukovih, ga-brovih in še kakšnih drv, katerih cena je za meter okoli 470 dinarjev. Velja opozoriti še na to, da pri Gozdnem gospodarstvu dostavljajo le ’ nad 10 m3 drv, manjše količine (v glavnem že nažaganih drv) pa je moč dobiti pri Kurivoprodaji. V skladišču plinov Novotehne na Cikavi je nekoBkanj večja gneča le ob ponedeljih in torkih, sicer pa je plina dovolj. Jeklenka stane 85,10 dinarjev, pravijo pa, da težav s plinom tudi jeseni ne bo, še posebno ne, če bo INA razširila polnilno proizvodnjo. S kurilnim oljem in mazutom je takole: pri novomeški podružnici Petrola pravijo, da redno prihajata na prodajna mesta, in čeprav povpraševanje ni majhno, je dobava tekoča. Če se kdaj ustavi za dan ali dva, to nikogar ne prizadeva Podobno je tudi pri brežiškem Petrolu. Mazuta je dovolj, čakati je treba največ en teden, kljub velikemu povpraše -vanju pa kurilno olje dostavijo že v treh ali štirih dneh. Menijo, da tudi čez mesec aU dva, ko sc bodo na mrzlo zimo spomnili tudi zamudniki, ne bo večje stiske čeprav Petrol nima večjih zalog. D. R. Udobnejši dom počitka V novem prizidku metliškega doma počitka 50 postelj in ostali potrebni prostori — Sedaj na vrsti druga faza Od konca prejšnjega meseca; & letos. Za prihodnje leto pa je metliški dom počitka bogatejši za nov prizidek, v katerem je 50 postelj, sodobna kuhinja m jedilnica za ves dom, ambulanta in drugi potrebni prostori. Novi prizidek so odprli v torek, 31. julija, otvoritve pa se je udeležilo tudi več predstavnikov javnega in političnega življenja dole-njske regije. Največ so z novim prizidkom gotovo pridobili gojenci metli&ega doma; sedaj se jih je namreč okoli 120 stiskalo v glavnem neustreznih prostorih. Novi prizidek je prva faza adaptacije celotnega doma počitka. Verjetno bodo še ta mesec začeli nadzidavo prvega prizidka, in če bo šlo vse po sreči, bo to delo končano še letos. Za prihodnje leto nameravajo adaptirati stari grad. Prizidek je stal z opremo vred okoli 15,5 milijona dinarjev, se pravi kakih 16 tisočakov za kvadratni meter koristne površine, ali drugače povedano, za vsako novo posteljo je bilo treba odšteti 300 tisočakov. Povedati je treba še , da se je gradnja prizidka precej zavlekla, in to ne samo zaradi objektivnih okoliščin, saj bi po prvotnih napovedih moral biti prizidek končan že maja lansko leta A.B. HLEV KOT BAKLA — Šnekov hlev na Razboiju je strela v hipu spremenila v velikansko baklo. Močan veter je na srečo pihal stran od gospodarjeve hiše. Kljub velikemu pomanjkanju orodja je bila desetina domačinov izredno prizadevna. En hlev je, žal, spet manj. (Foto: Železnik) Neurji izklapljali elektriko Sobotni neurji naprtili veliko dela električarjem — Ruvalo električne drogove in drevesa — Na Razborju upelilo velik hlev Muhasto vreme se nadaljuje tudi v poletju. Očitno hodi vrag na isti kup, kot pravijo med ljudstvom. Sobotni neurji, eno dopoldne in drugo popoldne, sta hudo zdelali omrežje daljnovodov po sevni&i občini, tiste proti Mokronogu, Kostanjevici in Brežicam. Novo &odo ima med drugimi tudi sevniški Kmetijski kombinat, točaje ponovno padala po hmdjiščih. HITRO ZORENJE - Gojitelji breskev morajo letos hiteti z obiranjem. Izredno visoke majske temperature, ki sc jim je pridružila še julijska in avgustovska vročina, pospešujejo dozorevanje več sort hkrati. Pridelek je letos zaradi pozebe manjši. Najhuje je bilo prizadeto daljno-vodno omrežje v zahodnem delu sevniSce občine. Dopoldne je ujma najprej „opravila“ z daljnovodom proti Mokronogu. Nič bolje ni bilo s tistim proti Hotemežu. Najbolj pogoste okvare, od prežganih mostičkov, pretrganih vodnikov do izruvanih drogov, so dale delo ekipam električaijev. Seznam izpadov zaradi obeh vihaijev zgolj na daljnovodih je predolg, da bi ga navajali, nič manj po&odb pa ni bilo na tako imenovanem nizkonapetostnem omrežju. Do ponedeljka opoldne so prizadevni monterji prizadeto daljnovodno omrežje že uredili Med popoldansko nevihto je strela šinila v velik hlev Vinka S neka na Ra zboiju. Leta 1955 zgrajeni hlev (vas je bila med vojno požgana) je upeljea Zgorelo je 15 ton sena, najmanj 4 tone pšenice, skrbno zložene v št ant ih. Zoglenela sta bik in junec, katerih prizadevni domačini izmed deveterice govedi v hlevu niso mogli več rešiti Po prvih ocenah je požar oškodoval gospodarja za 600.000 dinarjev. Toča je ponovno klestila po loikih in kompoljskih hmeljiščih sevniškega Kmetijskega kombinat^ Tokrat je prizadelo vinograde na Topolovcu, posebno hudo pa je bilo v goricah na Vrheh nad Gabrijelami., V nasadih jablan na Čanju pri Blanci je vihar ruval cela drevesa. Skofla še ni ocenjena. ALFRED ŽELEZNIK IttuJ ▼v Manjše poslabšanje, ki bo danes m jutri, bo le kratkotrajno, saj bo za vikend ponovno ugodno in piecej sončno vreme. Št. 32(1565) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 9. avgusta 1979 Cena:6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik r- TELEGRAMI TITOVA POSLANICA Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal svetovni konferenci proti jedrskim in vodikovim bombam, ki poteka na Japonskem poslanico, v kateri med drugim pravi, da konferenca poteka v času, ko je za mednarodne odnose še vedno značilna oboroževalna tekma, zlasti v jedrskem oboroževanju. To neposredno ogroža svetovni mir, ovira boj proti neenakopravnim političnim in gospodarskim odnosom v svetu ter prizadevanja za pupuščanje mednarodne napetosti, krepitev medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Razvoj različnih vrst orožja, zlasti jedrskega, je dosegel strahotne razsežnosti, ogromne materialne in človeške potenciale ter znanstvene dosežke pa uporabljajo tako, da ogrožajo človeštvo, namesto da bi pripomogli k njegovemu napredku. POGAJANJA Tuje agencije poročajo, da so se v Haifi nadaljevala pogajanja med Izraelom, Egiptom in ZDA o avtonomiji Palestincev na zahodnem bregu reke Jordan in v Gazi, to je že peti del pogajanj. Ameriški podpredsednik Mondale je poudaril, da je ostala ameriška politika do PLO nespremenjena. ZDA in PL O ne bodo navezovale nobenih stikov, dokler „Pa-lestinci ne bodo priznali resolucije ZN štev. 242 in pravice obstoja stalne države Izrael “ Načelnik politične-gi oddelka PLO Kadumi je ob tem dejal, da je „Carterjeva vlada zavzela proti-palestinsko stališče. “ Predsednik palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat pa je izjavil, da bodo Palestinci zažgali naftne vrelce na Bližnjem Vzhodu, če bodo ZDA sklenile, da si bodo s silo zagotovile oskrbovanje z nafto. VOLITVE V IRANU Še nepopolna poročila o izidu volitev v iransko ustavodajno skupščino kažejo, da so večino glasov dobili kandidati Homeinijeve stranke islamske republike. Volitve je bojkotiralo 20 po- litičnih skupin, med njimi republikanska stranka muslimanskega naroda. Pet iranskih političnih strank, ki niso bojkotirale volitve in ki so nastopile s skupnim seznamom, so protestirale zaradi „prevar“ na številnih voliščih. Na splošno pa volilni rezultati kažejo, da je v Teheranu dobil največ glasov progresivni verski voditelj glavnega mesta Ajatolah Mahmud Te-leganL Po mnenju nekaterih bo prav Telegani postal predsednik „sveta strokovnjakov“, ki naj pripravi predlog končne iranske ustave. Bojkot volitev je prišel najbolj do izraza v Kurdistanu, kjer j e glavni kandidat dobil samo 35.000 glasov od skupno 1,5 milijona prebivalcev te province. GIEREK PRI BREŽNJEVU Generalni sekretar sovjetske partije in predsednik prezidija Leonid Brežnjev je sprejel v soboto na Krimu prvega sekretarja poljske partije Edvarda Giereka. Značilnost letošnjih krimskih srečanj Leonida Brež-njeva z voditelji vzhodnoevropskih držav je poudarek, da se mora popuščanje napetosti razširiti tudi na vojaško področje. Poročila o srečanju Brežnjeva s Husa-kom, Honneckeriem, Ceau-sescom in Gierekom pravijo, da so države varšavskega sporazuma pripravljene podpreti vse ukrepe za „stvarno razorožitev“. ITALIJANSKA VLADA V Italiji se je končala najdaljša povojna vladna kriza, potem ko je mandatarju Francescu Cossigi uspelo sestaviti vlado, ki naj bi državi prinesla politično in gospodarsko stabilnost vsaj do kbngresa krščansko demokratske stranke. V novi vladi soinistri iz treh strank in sicer iz krščansko demokratske, socialno demokratske in liberalne stranke ter nekateri neodvisni „ tehniki". Vlada je prisegla pred predsednikom republike Pertinijem. JANEZ CUCEK Blizu Santo Marguride v Portugalski se je na vojaškem ve žbališču zgodila huda nesreča med uijenjem letalskih enot portugalske aimade. Medtem ko so namreč vadili obstreljevanje v nizkem poletu, je posadka enega izmed letal zamenjala skupino starešin portugalske armade za lutke ki so ■ ■injJi—-h—- Zakaj kršimo zakonske predpise? Nista samo nejasnost in nepopolnost predpisov kriva za pogoste kršitve - Iskanje »kako v podobonih primerih ravnajo v drugih republikah" - Ker drugi, tudi mi ne! Po podatkih zveznega statističnega inšpektorata vsaka druga ali tretja delovna organizacija krši zakonske predpise. Zakaj? Nekateri so prepričani, da je eden glavnih vzrokov tolikšnega obsega nezakonitosti nepopolnost in nejasnost samih predpisov, v čemer je veijetno precej resnice. Razne zakone res sprejemamo pogosto na hitro in brez solidnih priprav, zato se kaj lahko zgodi, da so med njimi tudi slabše oblikovani. Samo takšna razlaga pa je najbolj blago rečeno - enostranska. Ne gre namreč samo za neurejenost v zakonih, marveč zlasti za zmedo v naših javnih obveznostih. Namesto da bi odgovorno in kritično sodelovali pri sprejemanju zakonov, kot od nas zahteva demokratični postopek, o njih pravzaprav več razpravljamo šele -ko jih uresničujemo. , Tisti, ki so previdnejši, trdijo, da iskanje vzrokov kršitev ni preprosta stvar. Za kon namreč zadeva nas vse, zato smo vsi njegovi možni kršilci, vendar pa nimamo vsi . enakih možnosti za to, Kot kršitelji se na primer pogosto pojavljajo delovne organizacije. Dobro so znane njihove „koristne malverza-cije“, ne le posameznih članov vodstev, marveč celotnih delavskih svetov. Čeprav je ta nevarnost resna, pa je vendarle omejena, če proti njej odločno nastopijo organi in družbene organizacije, ki so sposobne zlorabo omejiti. . Možno pa je, da sami upravni NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ko se je Dušan Dragosavac, sekretar predsedstva CK ZKJ, 19. julija pogovaijal z novinarji o sklepih CK ZKJ ter o aktualni problematiki na področju družbenoekonomskih odnosov, je med drugim poudaril tudi tole: »Zaostrovanje vseh oblik porabe nad rastjo dohodka je velik problem. To je vplivalo na zviševanje cen in življenjskih stroškov. Seveda na to vpliva tudi neugodno gibanje v zunanjetrgovinski menjavi, še posebej podražitev nafte in drugih surovin. Tako je inflacija višja, kot smo predvidevali. Tudi cene so se zvišale bolj kot je bilo predvideno v resoluciji. Vprašanje je, za kakšno aktivnost in ukrepe se bomo odlo čili, da bi zaustavili negativne težnje v gospodarski politiki. Mrzel tuš za cene Morali se bomo organizirati, da .bomo lahko odpravili tudi negativne elemente in udarce z zunanjega tiga. Tudi v prihodnje bomo morali vztrajati pri tem, da se bomo v čim večji meji rešili verbalizma, ki je še vedno dokaj velik, in splošnosti, da ne bomo sprejemali stališč ne da bi jih vsak uresničeval pri sebi, v svoji oiganizaciji.“ Dragosavčeve besede so v preteklem tednu dobile nekaj konkretnih ilustracij oziroma odmevov. Tako so se 31. julija sestali v Beogradu predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in pokrajin ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar in podpisali dogovor o začasnih ukrepih pri omejevanju plačevanja in uvoza blaga do konca leto 1979. Bistvo dogovora, do katerega je spričo prevelikih presegov pri uvozu prej ali slej moralo priti, je v tem, da vse republike in obe pokrajini z 31. julijem sprejmejo obveznosti, da z ukrepi in politiko uravnovešanja odnosa uvoza in izvoza na svojem področju odpravijo motnje v planirani plačilni in devizni bilanci Jugoslavije. Sistemska novost je predvsem v ten) da bodo republike in pokrajini ukrepe uresničile selektivno in ne z linearnimi posegi federacije kot doslej. Tudi drugi ukrep, ki je nam ga je „princ-sel“ minuli teden, je v določenem smislu novost: odlok o zamrznitvi cen, ki ga je v petek sprejel ZIS, je na ravni s 3. avgusta zadržal cene le tistih izdelkov in storitev, ki so v pristojnosti zveznega izvršnega sveta, ostale pa so „zamrznile“ republike oziroma občine — vsaka s svoje ravni oziroma pri-m stojnosti. Tako je povsem linearen in splošen le tretji ukrep v zvezi s spremenjenimi pogoji najemanja potrošniških kreditov. Poslej bodo namreč vise banke od občana, ki bo hotel posojilo, zahtevale udeležbo, ki bo za 50 odstotkov višja od doslej veljavnih zneskov. Izjema so le štedilniki in peči na trda goriva, pri katerih „polog“ ostaja pri 10 odstotkih. Vsi navedeni ukrepi so seveda začasni in jih bomo morali v najkrajšem času zamenjati z učinkovitejšimi, samoupravnimi posegi na področju ekonomske politike. Predvsem pa si bomo morali v slehernem okolju „izračunati“ svoj delež med razlogi, zaradi katerih smo prišli v takšno gospodarsko situacijo in ki je pripeljala do omenjenih nepriljubljenih, toida še kako nujnih ukrepov. .. organi, zavestno ali nezavestno, prispevajo h kršenju predpisov iz raznih vzrokov - od kadrovskih do organizacijskih neurejenosti in do arogantne samovolje, ki ni tako redka. Vendar pa je tudi nad njimi stalna skupščinska kontrola, katere ukrepi nikdar niso brez rezultatov, čeprav je včasih počasna. Pri iskanju vzrokov je očitno treba iti še korak naprej. Če, denimo, za vsakim zakonom stoji avtoriteta države in organiziranega samoupravljanja, potem mora za kršitvijo zakonov gotovo stati moč raznih skupnih in vplivnih posamezni- PARIZ - Glasilo KP Francije „Humanite“ je pod naslovom „zani-manje delegacije generalne konfederacije dela in samoupravljanje" objavilo izjavo generalnega sekretarja konfederacije Geoigesa Seguya, kije nedavno vodil delegacijo naj večjega francoskega sindikata na obisku v Jugoslaviji. V zvezi s pogovori, ki jih je delegacija imela z vodstvom Zveze sindikatov Jugoslavije, Seguy poudarja, da so „ugotovili široko skladnost mnenj o večini obravnavanih vprašanj, kot so vzpostavitev nove svetovne gospodarske ureditve, razorožitev, mir, evropsko in mednarodno sindikalno sodelovanje.11 Pri tem je Seguy poudaril: „toda zanimanje naše delegacije je veljalo predvsem samoupravni izkušnji Jugoslavije. Podrobno in na kraju samem smo jo proučevali in smo lahko ugotovili, da sc v marsičem ujema z našimi idejami o demokraciji za dclavce.“ LA PAZ — Sklep, da postane predsednik bolivijskega kongresa VaUer Gevara, začasni predsednik te države, so že po nekaj urah razveljavili. To se je zgodilo zaradi nesoglasja revolucionarnega gibanja nacionalistov, ki mu pripada Victor Paz Estonssoro, tor demokratske in narodne unije Mernana Silesa Suaza. Ka/alo je, da bo sklep kongresa o postavitvi začasnega predsednika -niti Estenssoro niti Suazo namreč nista osvojila potrebne večine -vnesel malo več harmonije v politični položaj v državi. Tako pa je razveljavitev sklepa prinesla nove težave. NIKOZIJA - Odnosi med obema skupnostma na Cipru, grško in turško so sc spet približali vrelišču. Kiprijanova vladaje namreč zavrnila pogoje voditelja ciprskih Turkov Denktasa za nadaljevanje pogajanj. Hkrati pa je opozorila OZN in veleposlanike v Nikoziji, da se turška skupnost ukvarja še z zadnjimi pripravami za razglasitev samostojne države. Denktas zahteva ustanovitev federacije dveh con in jamstvo za varnost ciprsko turške skupnosti. Ciprska vlada pa meni, da Denktas s tem dejansko zahteva popolno ločitev obeh skupnosti, ki bi ju povezovala samo centralna vlada z zelo majhnimi pooblastili. kov, ki jih ni tako lahko identificirati, jih pa lahko po določenih okoliščinah slutimo. Znano pa_je, da nekatera tožilstva zavlačujejo s postopkom, kadar pride do prijav o konkretnih prekrških. Iščejo namreč naknadna pojasnila, ,Jcako v podobnih primerih ravnajo v drugih republikah, da bi lahko zavzeli svoje stališče14. V nekaterih republikah in pokrajinah pustijo enostavno zvezni predpis „počivati“, razumljivo, samovoljno, nekateri pa ga nočejo izvajati zato, „ker ga tudi drugi ne izvajajo11, kot pravijo. Pri izvajanju istih predpisov prihaja že celo do različne sodne prakse. Ta ko so na primer na tožilstvu neke republike zavrnili prijavo, ,Jcer je dejanje nenevarno*1, drugod pa za isti prekršek izrečejo ostre kazni " Takšno obnašanje nedvomno ustvarja klimo, v kateri nastaja pojmovanje, daje vse dovoljeno in možno, če je v korist lastne republike, pokrajine ali kake druge skupnosti To so okoliščine, v katerih morda ni najbolj bistveno, ah imamo manj ah več kršitev zakonov, marveč predvsem dejstvo, da takšno obnašanje spodkopava sam pravni sistem. , VINKO BLATNIK t ZA ZAČETEK poglejmo ta te* v sosednjo Italijo, kjer so piebiM* majhnega mesta Filago minuli začutili v zraku čudne vonje, zatem pa se jih je lotila Nihče ni znal pojasniti dogodka, dokler ni neki ugotovil pri več ljudeh kemikalijami. Izkazalo se je, prišle iz bližnje kemične zaradi okvare na neki napravi, sicer morala imeti varnostne ve, ki bi preprečile ali vsaj opoz° na nevaren odtok kemičnih P1' - toda kontrolni ventil se je p0' ril in kemične snovi, nevarn« organizem, so prišle v zrak. • ■ varnost pride tudi od zgoraj. • • ZATO PA se skuša Jordanija’ varovati vsaj pred nevarnostjo, »• prišla nadnjo po zemlji - ^ vsaj bilo mogoče sklepati po n0’, da se je ta država odločila, da okoli 300 izboljšanih tankov M' iz Združenih držav Amerike. tank bo stal okoli milijon dolw pogodba pa je sklejena pod čud«*' pogoji. Američani so namreč P pravljeni prodati te tanke (pod j1 ugodnimi kreditnimi pogoji) v primeru, če se Jordanija obvefr bo za vsak nov tank izročaj enega svojih, starih bojnih vozil' pa zato, da bi se ravnovesje v o na tem področju ne pokvarilo ' sicer v korist Izraela. Ta ima ot> ( še vedno (kljub navideznih ^ morda celo globljim nespor z ZDA o vlogi in usodi Palestin ^ z Američani vendarle imenih noše .. . skrb zazaveznike .. • , TAČAS pa prihaja Moža"1 'M dežele na vzhodnem južnem ^ > Afrike, v vse težji položaj z; navala beguncev, ki prihajajo/ deželo iz sosednje Rodezije. Mi” nekaj mesecev je namreč pribe*', Mozambik še okoli 30.000 cev, s čimer se je število rodtfir brezdomcev v Mozambiku dvir že na 150.000. Pri tem patn0^ bijska vlada še za „stare“ beg dobila dovolj pomoči od me&$. ne skupnosti - ker je bila f j zadnjem času vsa pozornost merjena na begunce na Indo^, skem. In ko smo že pri tefii | dajmo še, daje teh sedaj sicer n'e manj (le še okoli 12.000 v primf vi z okoli 60.000 še pred n‘ tedni), da pa predstavljajo še vej hud problem. ... tehten made vesti odgovornih. .. • •• RIO DE JANEIRO - Skitf trinajstih latinskoameriških bef, cev, je zasedla švedki konzufn Riu. Begunci so zahtevali izh1 vize za skupino političnih beg1 iz Argentine. Skupina deseti)1 ‘i raslih in treh otrok je poved#J ne nameravajo zapustiti konz^J dokler ne bodo izpolnili nje1*/ hteve. V konzulat so vdrli jj^j nasilja, kar je potrdil tudi generalni konzul. M0BSKI JEŽKI — Zdaj že prav teiko tekam na dopust! IKOV - Na tretjem srečanju belokranjskih vi-dovici pri Metliki seje zbralo 500 vinogradnikov sosednje Hrvatske. Po uvodnih informacijah o jih je dal ing. Janez Gačnik, so vadili strokovne e Maljevic in ing. Julij Nemanič. Po uradnem o pozno v noč. (Foto: F. Derganc) avgusta 1979 DOLENJSKI LIST O • » v oejmisca NOVO MESTO - Na sejmu ni bilo bistveno novih cen. Na prodaj je bilo 338 praSčev, prodanih pa 142. 321 je bilo starih od 6 do 12 mesecev m 17 do 6 mesecev Prvi so bili po 700 do 1.100 din drli na PO 1.100 do 1100 din ’S L Prignali tudi 35 glav goveje živine, prodali pa so jih 16. Za vole je bilo weba odšteti od 26 do 28 din za 23°?am žive teže> za krave 18 do do it1!. m*ada živina pa je bila po 24 kilogram, reici ^ICE - Na sobotni sejem so staji* PnpeljaU 332 do 3 mesece Prort i-prašičev; 0(1 4ega so jih tej,. 1 218. Cena za kilogram žive ^ bila do 40 din. Kmetijski nasveti PARTIZANSKE MAGISTRALE - Cestno ohni* ,^ovo mesto je pred kratkim začelo C °koli 800 m ceste pred Žužemberkom. PredvM ®a ^odo raz^r^ za 2 m, bo reniikra13 nared dokonča avgusta. Investitorje *a skupnost za ceste. (Foto: J. Pezelj) ŠE BO TEKLO - Naftni krizi navkljub rastejo nove črpalke, npr. tale Petrolova pod Boštanjem. Doslej mimovozeči po obsavski cesti polnijo blagajne drugod. Ta še „nerojena“ črpalka je ,žaf obsojena na izolacijo, ko bodo gradili pretočne dekrame. Do takrat se naj bi že izplačala!? POČITNICE V BELI KRAJINI - V Metliki preživlja počitnice 19 otrok iz pobratenih mest, italijanskega Ronchija in avstrijske VVagne. Veseli dnevi, ki jih preživljajo ob topli Kolpi in na izletih — obiskali so Kumrovec, Bazo 20 in druge kraje — se jim bodo iztekli v sobota NI ZASTOJEV - Gradnja industrijskega tira za tovarno IMV v Novem mestu se uspešno nadaljuje, in četudi poteka ob dokaj prometni cesti proti Šmihelu, zaenkrat ne povzroča zastojev. Občasno za nekaj minut zapro cesto le, ko dvigalo prenaša težji tovor. Čeprav srednjeročno obdobje 1976 - 1980 še ni zaključeno, se v železniški transportni organizaciji Novo mesto že pripravljajo na novo do leta 1985. Hitri industrijski razvoj, povečanje količine tovorov in energetske težave namreč prinašajo za železnico nove možnosti in zahteve. Osnovna naloga, ki se je bodo lotili v ŽTO Novo mesto v naslednjem srednjeročnem obdobju, je modernizacija proge Ljubljana-Tiebnje-Sevnica Zmanjšali, oziroma ublažili bodo ostre ovinke, da bi lahko dosegli hitrosti do 100 km na uro. Prav tako bodo ojačili tire, da bi zdržali 20-tonski osni pritisk (sedanja proga zdrži le 14 do 16-tonski osni pritisk). Proga bo razbremenila do skrajnih možnosti izkoriščeno zasavsko železnico in ljubljansko postajo tako v lokalnem kot tranzitnem tovornem in potniškem prometu. Čeprav bo železnica zaenkrat „obšla” Novo mesto, bo velikega pomena za celotno Dolenjsko in pri ŽTO predvidevajo, da bo upravičena tudi elektrifikacija te proge. Nadalje načrtujejo modernizacijo oziroma 100-odstotno povečanje zmogljivosti železniške postaje v Novem mestu in izgradnjo novega sistema signalnih varnostnih naprav. PREMALO tirov Ko je v krški tovarni Pulija in celuloze Djuro na vrhuncu dovažanje J-luloznega lesa, je treba «« dan razložiti od 60 do vagonov. Vagoni s tem som zastajajo po tirih evilnih železniških postaj, fotnet se bo še povečal z 2»° cannsko izpostavo v rsKem. Že sedaj, še bolj pa prihodnjih letih, bo v tem lu Posavja vsak meter železniškega tira vse bolj aragocen, zato so začeli o rešitvi te stiske izdelovati Posebno študijo. SamoCelu-°za bi ob konicah potrebo-a 6 do 7 km tirov Železna cesta pelje v lepše dni Na Dolenjskem že načrtujejo razvoj železniškega omrežja do leta 1985 — Elektrifikacija proge Ljubljana — Trebnje — Sevnica — Se enkrat bolj zmogljiva novomeška postaja Že sedaj obnavljajo belokranjsko železnico, na kateri so tračnice ponekod šc iz začetka tega stoletja, ko je bila proga zgrajena. K povečanju železniških zmogljivosti bosta prispevala tudi industrijska tira trebanjskega Trima - dograjen bo predvidoma septembra letos - in novomeške IMV v Šmihelu. „0 upravičenosti investicije govori podatek, da železnica že prevze- Odprta vodna pot V Krškem bo nastalo pomembno prometno vozlišče Pri načrtovanju razvoja se v Krški občini nemalokrat ustavljajo tudi pri misli o plovnosti Save. Po doslej znanih planskih izhodiščih države omenjajo, naj bi usposobili Savo za plovbo do Zagreba do leta 1985. Naslednji kolikor toliko dosegljiv pristan naj bi bil v Krškem. Pridobitev bi bila neprecenljiva. Celulozni les iz Sovjetske zveze bi s tem lahko pripeljali brez prekladanja vso razdaljo po vodni poti. Ker je v novih planskih dokumentih Krško omerjeno tudi kot eno možnih izhodišč nove dolenjske proge proti Novemu ntstu, bo tod nastalo lahko še veliko vozlišče. Vodna pot ne bo nekaj povsem novega: ostanki pristanišča Nevio-dunuma (Dmovcga) potrjujejo, da so se vodne poti uspešno poslužili že kimljani. ma del cestnih prevozov tovora, saj se je letos železniški tovorni promet samo v Novem mestu povečal z a 27 odstotkov in da bo železnica letos prepeljala 900.000 ton tovora. Promet pa bo še nadalje naraščal,” je povedal direktor ŽTO Novo mesto Jože Simonič. Največ tovora prepelje novomeška železniška transportna organizacija za vse večje, pa tudi manjše dolenjske delovne oiganiza-cije in velja poudariti, da po železnici uspešno prevažajo tudi blago, za katero je dolgo veljalo, da bi se z železniškim transportom pieveč poškodovalo. ZDENKA LINDIČ MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR V soboto popoldan se bo v Šentjerneju zaključil tradicionalni 12-dnevni mladinski raziskovalni tabor Slovenije. 50 srednješolcev, študentov in mentorjev bo do 11. avgusta nadaljevalo raziskovalno delo v šestih skupinah (biologija, kemija, fizika, geografija, arheologija). Minulo soboto so raziskovalci obiskali Krko, tovarno zdravil, No-voteks (pokrovitelj tabora) in si ogledali Dolenjsko galerijo ter muzej. STROKOVNI IZLETI VINOGRADNIKOV Društvo vinogradnikov Bele krajine organizira 18. in 19. avgusta dvodnevni izlet v Avstrijo (v Wagno) in vinograde ob madžarski meji. Ob povratku si bodo izletniki ogledali še Radgonski sejem. Cena izleta je 800 din, v znesku pa je zajet prevoz, večerja s prenočiščem in zajtrkom. Prijavljenec brez polnega lista mora oddati osebno izkaznico tajniku podružnice ali tajniku društva F. Dergancu najkasneje do 10. avgusta dopoldne, za vse ostale pa je zadnji rok prijave 16. avgust. 18. avgusta priredi društvo tudi enodnevni izlet v Zetno pri Zagrebu, ogled kleti vinoprodukta, sejma v Gornji Radgoni ali ptujske kleti Cena izleta je 250 din, hrano in pijačo plača vsak posebej. 500 VINOGRADNIKOV - Na nogradnikov na Ra dovici iz Bele krajine in odkupu grozdja, ki razgovore ing. Jože deluje rajanje trajalo pozno v 1 5 S n 5 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja- Tit Doberšek Dolenjski vinogradniki, člani Društva vinogradnikov Dolenjske, se odpravljajo na obide Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, ki bo od 18. do 26 avgusta. Poleg sejma bodo dolenjski vinogradniki obiskali nekatera vinogradniška posestva tega območja. Zato je prav, da vinogradnike seznanimo z nekaterimi značilnostmi tega severovzhodnega vinorodnega območja Slovenije. Dom belih vin To območje zajema vinograde v porečju reke Drave, po kateri uradno (po starem) ta predel imenujemo ..Podravski vinorodni rajon". Tu se alpsko podnebje s svežimi poletji in ne preostro zimo sreča s celinskim podnebjem Panonske nižine z vročimi poletji in ostro zimo. Me šanica tega podnebja vpliva na razvoj aromatično ali buketno izrazito kakovostnih sortnih belih vin severnega tipa, ki jih nimamo v drugih vinorodnih območjih Slovenije in Jugoslavije. Območje je s pravilnikom republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. L SRS št 18/77) razdeljeno na več vinorodnih okolišev LJUTOMER SKO-ORMOŠKE GORICE štejemo poleg Brd med najlepše in najboljše vinorodne predele Slovenije. Zajemajo pretežno močje občin Ljutomet in Ormož, kjer je okrog 1740 ha vinogradov, od tega 870 ha (50 %) v družbeni lasti Vidimo, da je na tem območju največji odstotek družbenih vinogradov v Sloveniji Vinogradi v družbeni lasti so bili po vojni obnovljeni in zasajeni s kakovostnimi in visoko kakovostnimi belimi sortami trt. Prevladuje kakovostna sorta šipon poleg laškega razlinga, med sortami za vrhunska sortna bela vina pa pridelujejo beli burgundec, ki ga danes imenujejo beli pino, renski rizling, sovinjon, ki ga na Štajerskem imenujejo muškat silvanec, traminec, rumeni mu9cat, muškat ottoncl, v manjši meri pd tudi rulandec. Ceste skozi gorice so začeli asfaltirati, kar danes imenujejo vinske ceste. Ena najlepših vinskih cest je tista, ki pelje skozi jeruzalemske gorice od Ormoža v smeri Železnih dveri oziroma Ljutomera. Središči okoliša sta mesti Ljutomer in Ormož, kjer so sedeži sodobnih družbenih vinogradniških posestev z vzorni- I I J mi družbenimi vinogradi in so- ^ dobnimi vinskimi kletmi ^ RADGONSKO- \ KAPELSKE J GORICE zajemajo v glavnem vinograde v 4 občini Gornja Radgona, kjer je J 840 ha vinogradov, od tega 400 ^ ha (48 %) v družbeni lasti J posestev v Gornji Radgoni in £ Ka pelah. Tudi tu je odstotek 4 družbenih vinogradov zelo visok. J Družbeni vinogradi so bili po 4 vojni obnovljeni in zasajeni s j kakovostnimi in visoko kako- £ vostnimi belimi sortami trt kot v 4 Ljutomersko-ormoških goricah t (laiki rizling, Spon, od sort za f vrhunska, sortna bela vina pa # renski rizling, beli burgundec, J sovinjon in traminec). Od tu je 4 tudi v 50 letih zelo širjena (po £ vinarskem strokovnjaku tov. J Zorčiču) in priporočjiva radgon- 4 ska ranina in rizvanec - te sorte j sadimo danes le v manjši meri 4 Izraziti ožji vinorodni okoliši, J oziroma vinske gorice so Police £ in Janžev vrh, kjer so v glavnem 4 družbeni vinogradi Radgonskega J kombinata, nadalje Zbigovci ter 0 Kapela z družbenimi vinogradi £ kapelskega kombinata in Svo- J bodni vrh. Tudi tu se že ij asfaltirajo vinske ceste med J vinogradi 4 Vinogradniško posestvo J Gornja Radgona poleg kakovost- ^ nih in vrhunskih sortnih belih # vin slovi še po pridelovanju p naravnih penečih vin - šam- 4 panjcev. To posestvo je edini J pridelovalec naravnih šampan}- 4 cev v Sloveniji in Jugoslaviji. £ HALOZE IN OBROBNO j POGORJE S spadajo pretežno pod občino J Ptuj, delno pa tudi pod občino £ Slovenska Bistrica. Tu je 1650 4 ha vinogradov, od tega 330 ha J (20 %) v družbeni lasti Odsto- 4 tek družbenih vinogradov je tudi £ tu še vedno za 5 % nad povpre- J čjem družbenih vinogradov v Sloveniji ' Kot v že opisanih J vonorodnih okoliših so tudi tu 4 bili družbeni vinogradi obnovlje- J ni s kakovostnimi in visoko £ kakovostnimi belimi sortami trt. Jj Me d vini izstopa vrhunski rume • J ni muškat iz Haloz. Od tod . 4 izvira sorta ranfol ki so ga £ Dolenjci prekrstili v štajersko,^ belino. 1 j Izraziti ožji okoliši so: Turški’J vrh, Hrastovec, Zavrč, Podle-. Sj hnik, Majski vrh, Cirkulane,; J Gorca, Jani Sitež. Kmetijski kombinat Ptuj je 1J središče naprednega vinogradni- ‘ / štva in kletarstva (z vinskimi;# kletmi v Ptuju) za Spodnje £ Haloze, medtem ko so Gornje 0 Haloze (Majšperk, Makole, Po- J ljčane) prepuščene same sebi ' £ Smrt se vozi s traktorjem reinibrLse res vse pogosteje vozi s traktorjem. Po podatkih SIovp e®a sekretariata za notranje zadeve je pred petimi leti v _ tesne" z8ukH° življenje pod traktoijem 33 ljudi, dve leti J Poškod ^eta 1977 se je smrtno ponesrečilo ali huje 4 jej0 , 0y^° 66 voznikov, lani pa 72. Raziskave nesreč dokazu- £ stvu 1a, bil krvavi davek naraščajoče mehanizacije v kmetij- < uPoštevr nePr*memo manjši, če bi poznali, predvsem pa prepo- številne okoliščine, ki pripomorejo, da se daria 0 sPreniinja iz dobrega služabnika stvu DU kmvi davek naraščajoče mehanizacije v kmetij-■ Wco neprimerno maniši, če bi poznali, predvsem pa traktor qi^_ • -f*v*iuiija iii uuuivga aiu*.avnu\.a v slabega gospo- TraW ? morU“a- v**‘°r je nevaren zaradi svoje konstrukcije. Je križanec med visok m * (k*ovn*m strojem, ima kratko medosno razdaljo, niajhn te^*šče, da je spod prehoden, je sorazmerno lahak, ima zay0”a ®Prcdnja in velika zadnja kolesa, velik zasuk volana, Ha razi’a -*no *e na zadiijih kolesih itd. Voziti in delati mora ZaSČiS* terenih, v hribih in na ravnini Voznik običajno ni j ah na delo mora ob različnem vremenu. Na naših kmeti- v°lano Podcenjujejo zahtevno traktorsko vožnjo, sicer za m n« jjj vjdg^ajj egio osnovnošolskih fantičev. Lahko- ] Opozori prePreč^ da bi traktor pod seboj pomendral voznika. J kabl^ ? in s*8nalne naprave ne morejo nadomestiti varnih * se Vo ’ t® več; pogosto dajejo le lažen občutek varnosti, tako da £ SeveH POC*aja ^ v večjo nevarnost. £ la^ko • khko največ nesreč prepreči skrajna previdnost. 4 sobnor861"0*’ Površnost. malomarnost, precenjevanje spo- J ^roki V0Zn,^a a** traktoija, neznanje .itd., to so najpogostejši # ravnaj-neSre^* ’n hkrati opomin, kako se sem in kako se ne sme £ Inž M. L ■ \ ~ B;-X. 0*n ne __ Pred SJarŠ' ?a So nanie ponosnt Knjgtj. ^tkim je inž. Marjan Mrhar, sodelavec ljubljanskega naj inštituta izdal priročnik, v katerem opisuje, kako g3 moSe.zavarovali pred nesrečami s traktorji. Vsak traktorist bi b°čnora‘ Prebrati Svetuje, naj bi, če je le mogoče, povečali poin:e ?tabi|nost traktoija (namestitev uteži na zadnja kolesa, z®ŠČita Pnevmatik z vodo, razširitev koloteka ipd). Najboljša okvir w?r6d Prevračanjem traktoija je vama kabina ali močan 5 Dre nrptfi Ha Ki coKni nnmAnHral vr»7nilfQ Največ na Jadran Istra in srednji Jadran privlačna za naše letovalce Poletna turistična sezona se že nagiba v drugo polovico, vendar dopustniška mrzlica še ne pojenjuje. Veliko Dolenjcev se odloča za letovanje v lastnih ali najetih zmogljivostih delovnih organizacij vzdolž jadranske obale. Kaj pa vsi drugi? Po podatkih obeh novome&ih turističnih poslovalnic so želje zapečkarskih in za spremembe ne najbolj navdušenih Dolenjcev še vedno najmočneje usmerjene v Istro in na jadransko obalo do Zadra. Poreč, Umag, Mali Lošinj so Meka za naše dopustnike, žal' pa so zmogljivosti v teh krajih razprodane navadno že v začetku leta. Za južni Jadran, črnogorsko primorje, kjer je letos dovolj prostora, zelo ugodne pa so tudi cene - mondenost Sv. Štefana lahko letos uživamo že za 28 starih tisočakov dnevno - zanimanja ni niti pri tistih, ki bi si radi uredili letovale le dan ali dva pred odhodom na dopust. Od tujih obmorskih dežel naše ljudi najbolj privlačita Španija in Tunis, kjer letovanje ni bistveno dražje od aranžmajev v hotelih na naših otokih. Precej zanimanja je za potovanja v vzhodnoevropske dežele, čemur pa so verjetno vzrok nizke cene v teh deželah Z. LINDIČ. v. > S „PRINCEM“ V SMRT V četrtek zvečer je prišlo pri Grobljah do hude prometne nesreče, v kateri je izubil življenje 29-letni Stanimir Kraševič iz Malih Vodenic nad Kostanjevico. Kraševič je tistega dne vozil neregistriranega „princa ‘ proti Kostanjevici, na ravnem delu ceste pri Grobljah pa je iz še nepojasnjenega vzroka zapeljal s ceste, vozil nekaj časa po njivi in se slednjič pod nasipom obrnil na kolesa. Krafevič je zaradi poškodb še isto noč umrl v novomeški bolnišnici, medtem ko je na vozilu za 20.000 din Scode. »Zeleni plan” obveza za vse Prekiniti moramo z „mačehovskim" odnosom do kmetijstva — Zagata tudi v zunanji trgovini V sredo, 1. avgusta, so delegati izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko na seji posvetili največ pozornosti pereči problematiki kmetijstva v dolenjski regiji. O gradivu za to sejo smo v našem listu že poročali, zato naj na kratko povzamem le ugotovitve izredno živahne razprave. Načelnik za gospodarstvo pri skupščini občine Novo mesto Roman Rajer je pojasnil stališče izvršnega sveta o sanaciji mešalnice močnih krmil, ki naj še naprej ostane v sklopu kmetijstva, seveda pa bodo morale pri sanaciji sodelovati vse dolenjske kmetijske zadruge in delovne organizacije. O programu razvoja agroživSstva na Dolenjskem do leta 1985, so si bili delegati enotni, da je zelo ambiciozen, vendar zaradi izredno kritične situacije v dolenjskem kmetijstvu povsem realen, in so ga v celoti podprli Nosilci nalog iz programa so kmetijske zadruge s tega področja, ki pa same ’ ega ne bodo sposobne izpeljati iroblem niso samo sredstva - zbrali naj bi jih s prispevkom 0,90 odstotka od bruto osebnega dohodka, nujno pa bo zagotoviti kmetijstvu tudi nepovratna sredstva - temveč tudi kadri Omejiti je treba beg z zemlje, da bodo kmetijski strokovnjaki, ki jih niti ni tako malo, ostali v kmetijstvu. , Kmetijske zadruge so se za usklajevanje svojih akcjj že organizirale v kmet jsko poslovno skupnost, zaživeli pa naj bi tudi družbeni sveti ki bodo skrbeli za izvajanje zastavljenih nalog. Zadnji čas je že, da se zavemo, da hrano potrebujemo vsi, in da poskrbimo za razvoj tako primarne kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju kot izgradnje skladišč in predelovalnic ter zagotovimo boljšo preskrbo trga s kmetijskimi pridelki Miha Krhin, direktor novomeške KZ Krka, je poudaril da bo treba misliti tudi na gradnjo zunaj centrov. S, tem naj bi zaščitili dobro zemljo, dosegli pa bi še nekaj: ljudje, čeprav polkmetje, bodo ze- mljo obdelovali, dokler bodo na njej živeli Delegati so bili seznanjeni tudi s stanjem na področju energetske preskrbe in smotrnostjo gradnje plinovoda ter s problemi integralnega transporta. Sprejeli so sklep, da je na področju dobrega gospodarstva nujno spemenhi strukturo vlaganj, saj imamo na primer preveč avtoprevoznikov, za ostale storitve pa ni zanimanja. Stane Dolanc je delegate opozoril na probleme deficita v zunanjetrgovinski menjavi, ki znaša že 1,8 milijarde dolarjev, zaradi česar so uvedeni ostri omejitveni ukrepi za celoten uvoz, v katerem veliko preveč deviz „požre” uvoz kave, kozmetike, obleke in obutve — torej predmeti, ki niso življensko nujni. Opozoril je-tudi na novost, da lahko odslej vsaka delovna organizacija po lastni presoji uporabi svoja devizna sredstva, kdor pa ne izvaža, mora sam poiskati poslovne in dohodkovne povezave s tistimi, ki to možnost imajo. ZDENKA LINDIČ KOSTANJEVIŠKA NOC Prosvetno društvo,,LojzeKošak“ iz Kostanjevice na Krki sekcija „Selmarjev“ pripravlja za soboto, 11. avgusta, tradicionalno ,.Beneško noč”. Po občnem zboru „Prforcen-hausa” bodo ob ognjemetu po Krki vozili domiselno okrašeni čolni domačinov. Na jlepše med njimi bo posebna komisija nagradila z denarnimi nagradami „Se lmarji“ za to edinstveno dolenjsko prireditev pripravljajo tudi ples šem na vodi, bogat srečelov in kulturni program. Suha roba »zašla” v proizvodnjo? Lončarstvu in suhorobarstvu štete ure? - Odgovor na to in ostale probleme ribniškega malega gospodarstva naj bi dal program razvoja do leta 1985 Med obrtiuki ribni&e regije potekajo ta čas žgoče razprave o osnutku programa razvoja malega gospodarstva v občini do leta 1985, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo in finance pri SO Ribnica. Kajti tega se obrt niti sami zavedajo, tradicija suhorobarska in lončarstva počasi izumira, neustrezna struktura v ostalih vejah malega gospodarstva ribniške občine pa nalaga sestavljalcem in izvajalcem programa ogromno odgovornost. Nekaj potrditev. Število zapo- dvajset delavnic za krojaštvo, čev-slenih v malem gospodarstvu se je v ljarstvo, frizerstvo, Sviljstvo itd. Sto lanskem letu povečalo za vsega 8, tako da skupna številka 112 delavcev predstavlja le bore 4 odstotke vseh zaposlenih v ribniškem gospodarstvu. Servisnih enot trgovskih in industrijskih organizacij v občini ni nujno potrebno bi bilo povečati storitveno obrt in obrt, vezano na stavbno dejavnost, odpreti kakih Inženirce zadržuje le mokrota Enota starešine Vulikiča pri Spodnjih Vodalah na letošnji trasi obmirenske ceste ima za seboj že najtežja dela Predlani začeto posodabljanje ceste od Mokronoga proti Sevnici se letos nadaljuje. Cestarjem je na odseku v dolžini 4 km priskočila na pomoč inženirska enota starešine Vulikiča iz Celja. Po novem se trasa ceste ne bo stiskala v naravni tesni Mirenske loline. Vojaki in starešine imajo ob pomoči mogočnih strojev za seboj že več kot dve tretjini najtežjih del na letos določeni trasi. Za voznike težkih tovornjakov, bagerjcv in drugih gradbenih strojev so se usposobili v vojski. Zanje ni nobena ovira prehuda. „Vsako izkopano lopato materiala je treba prepeljati, bodisi da je tam preveč ali je je premalo,” opisuje težavne delovne pogoje starešina Svetozar Vulikič. „Hrib, ‘ki nam ga je ob cesti za gramoz razstrelil ljubljanski Geološki zavod, je domala že izginil” Največja ovira, ki jo priznavajo, je voda. „Le trije dnevi so bili doslej resnično sončni sicer je bilo vedno kaj padavin,” pravijo vojaki. Kdorkoli je že imel opravka s težkimi zemeljskimi deli, ve kako težko je v takem delati. Bogata revolucionarna tradicija na D Piše: Franček Saje Uf Doslej se jih je posrečilo odpravit i dolžnost nove vlade pa bo z železno roko zadušiti vsako tako gibanje. Pti tem pa morajo vlado podpirati vsi, kajti sama z orožniki ne bo dosegla nič (podčrtal F. S.). To je dolžnost vseh dobro misleč ih, na katere vlada apelira, ako hočete, da bo butnila vašo čast, vaše imetje, vaše življenje.” . Medtem so se vse tri slovenske stranke sporazumele za sestavo de-ž elne vlad:-, za katero je JSDS določila desničarska voditelja Antona Kristani in Albina Prepeluha ter sc tako pridružila »dobromislečim”. Zato je „Naprej” na opozorilo klerikalnega ,.Slovenca”, da je -lahkomiselnost prihajati s takimi gesli ob tem času”, preklical jasno formulirano odločitev za revolucijo, češ da je mislil na - ,,duševno revolucijo”. Tako se je namreč izrekla konferenca JSDS 19. januarja 1919. Cez nekaj dni je »Naprej” ubral srednjo pot, ko je pojasnil, da je strankina konferenca ..odklonila boljševiško taktiko”, s čimer se je „v sedanjem važnem zgodovinskem trenutku priznala k načelu evolucije, ne da bi seveda zavrgla za vedno in povsod revolucionarna načela...” Hkrati je začel objavljati članke o boljše vizmu, ker je hotel ..omiliti nazor, da so boljševiki lopovi in propagandisti grozovitosti”, kot so poročali meščanski listi. Na sosednjem Madžarskem so 22. marca 1919 prevzeli oblast delavci in kmetje, ki so vzpostavili diktaturo proletariata in ogrsko proletarsko revolucijo postavili pod zaščito mednarodnega socializma. Vesti o madžarski revoluciji so vplivale na radikaliziranje slovenskega delavskega gibanja. D,r. Milan Korun je v pozdravnem govoru v imenu izvršo-vaLncga odbora JSDS na konferenci železničarjev 23. marca izjavil, da „plamen, ki je izbruhnil v Rusiji, je prešel Nemčijo in pred dvema dnevoma tudi na Ogrsko. S trepetom in upanjem pričakujemo to dudi pri nas...“ Zoiga pa je v svojem poročilu železničarjem razlagal: „Ko izgubimo revolucionarno smer, nismo več socialisti... Socialistični klub v narodnem predstavništvu v Beogradu je 26. marca sklenil da bodo socialistični zastopniki izstopili iz centralne vlade in pokrajinskih vlad. Koncentracijska osrednja vlada jc nato z izrednimi ukrepi še bolj preganjala radikalno delavsko gibanje. Ob tem jc ..Najprej” zatrjeval da se ..stranka zaveda ob vsakem trenutku svoje V skrbno urejenem taboru za Flajsovo domačijo poteka življenje brez običajnega vrveža. Cas mora vseeno biti za običajno vojaško urjenje. Veseli so stikov s krajani. Ob 4. juliju so se srečali z mladimi iz Tržišča. V taboru so že predavali družbenopolitični delavci iz Sevnice in borci. Marljivi inženirci bodo na delu do konca oktobra. Ponovno bodo prišli prihodnje leto, da bi sodobnejši in predvsem širši cesti utrli pot do Jelovca, kolikor se je obvezala JLA. alfred Železnik v elike naloge in da zna vedno primerno uravnati svojo taktiko.” ,.Naprej” je postal odkritejši V uvodniku „Pred prevratom” je 10. aprila pisal: ,» .. Resnica je, da stojimo v celi Jugoslaviji pred velikanskim delav-. skirn prevratom... Preveč smo zatajevali sebe in ljudstvo, ki ga zastopamo, v prid države...” Socialistični predstavniki v vladah so „imeli pošten namen ugladiti mirnim polom ncpreprečljiva, vsaki meščanski družbi lastna socialna nasprotovanja.... Socialni demokrati smo doslej mirili maso... Prebujeno delavstvo, ki hoče danes v boj, ima za seboj argument, spričo katerega je vsa dobra volja sodrugov in nesodru-gov brez moči Je praznega želodca, je izkoriščano in prezirano, mesto prehrane in svobode se mu daje batine. Liberalna buržuazija je želela, da bi s policijsko kontrolo omejili svobodo zborovanja. Tako je podpredsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav na seji vlade 16. aprila 1919 poročal „da se pristaši njegove stranke (JDS) prit užu jejo, da se na shode, o katerih se vnaprej ve, da bodo velikega političnega pomena, da utegnejo povzročiti nemire... ne pošiljajo policijski organi Prosi poverjenika za notranje zadeve, naj odredi da se na vse, zlasti na velike javne shode v Ljubljani in po celi deželi pošiljajo policijski komisarji, da se nekoliko regulirajo jeziki. Imeli bi napravljali beležke, sestavljati Zapisnike in poročati politični obla-sli v avtentični obliki o poteku shodov. V skrajnem primeru bi komisar shod tudi zaključil” Poverjenik za notranje zadeve pa je opozoril da za tako odredbo vilnim takšnim problemom pa se postavlja ob bok tudi slaba tehnična opremljenost obrtnikov, nesolidni tehnološki postopki in metode dela ter stalno pomanjkanje obratnih sredstev. SMRT MED TIRI Do hude železniške nesreče je prišlo v nedeljo popoldne na želez-niSci postaji Brege pri Sevnici 68-letni Janez Kremžar iz Dobrave pri Radečah je tega popoldneva stal na peronu in se, ko je pripeljal vlak iz Zagreba, odmakni Pri tem pa je spregledal vlak iz ljubljanske smeri, ki je pripeljal za njim. Vagon ga je zadel in potegnil podse. Kremžar je podlegal poškodbam na mestu nesreče. NOVA ŽRTEV TRAKTORJA V petek, malo pred sedmo uro zvečer, je 53-letni Stane Barbo iz Malega Kala pri Mirni peči peljal neregistriran traktor po poljski poti na njivo. Zaradi deževja pa je oila pot mokra in povrhu še strma, tako da je traktor pričel drseti nazaj, pri tem pa s kolesom zapeljal na nasip, se prekucnil in se prevračal po strmini Barbo se je pri nesreči hudo poškodoval in je že med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam. nima zakonite podlage, ker je bil 15. novembra 1918 razveljavljen avstrijski shod ni zakon in uvedena svoboda zborovanj. Kljub temu so začeli okrajni glavarji ukrepati po svoje nc glede na zakonitost. V začetku maja so bile razbite slovenske čete na Koroškem, ker je deželna vlada v Ljubljani ukazala ofenzivo, ko vojska nanjo še ni bila pripravljena. Mnogi vojaki so se razbežali na domove in pripovedovali o polomiji na Koroškem. Med rudarji v Velenju so izbruhnili nemiri ker so uradniki zaradi razpada koro&e fronte hoteli odnesti denar, namenjen za plače rudarjem. Rudarji so za to zvedeli, denar našli, si ga razdelili in začeli stavkati De žclna vlada pa je uvedla nagla sodišča, sklenila podati zanesljivo v ojaštvo v Velenje in po vsej Slove nyi razorožiti prebivalstvo. Hkrati so sc klerikalna, liberalna in social nodemokratska stranka sporazumele, „naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem ž ivljenju—V Konec maja je beograj ska vlada omejila v Sloveniji še zborovalno svobodo in svobodo tiska ter Slovenijo razglasila za vojno področje. Spričo tega je social nodemokratdea stranka nehala prirejati shode, s tem pa tudi širiti svojo organizacijo. Do prepovedi shodov konec maja 1919 jc bilo na Dolenjskem kar precej socialnodemokratskih shodov, na katerih so zbirali naročnike za časopise in se z zaupniki dogovarjali za ustanovitev krajevnih organizacij Vendar so jih v tem času ustanovili le v Kočevju, Šentjanžu in Radečah, v nekaterih krajih pa so izbrali šele pripravljalne odbore. ZADNJIC PO BENCIN — Novomeška črpalka ob Cesti herojev, k* je skoraj dvajset let oskrbovala žejne jeklene konjičke in medte® doživela prav toliko podražitev, je v nedeljo še zadnjič služi# svojemu namenu. Slavko Trente in Jože Božič sta točila v zadnji izmeni, od ponedeljka naprej pa ima Novo mesto le eno črpalko-Ni še znano, kdaj a bodo vozniki lahko natočili bencin na no« črpalki, ki bo najverjetneje stala ob Ljubljanski cesti (Foto: J. P) MALA ANKETA Namesto Krke tuš V teh počitniških dneh, ko je vreme kot nalašč za poletno namakanje, mnogi razmišljajo, kje naj se ohladijo, da bo najbolj zaleglo. Poleg precej zasedenih bazenov v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah in nekdaj čiste Krke ostaja še Kolpa in seveda morje. Zanimalo nas je, kako Dolenjci preganjajo vročino, ki bolj ali manj povsod ustvarja počitniško razploženje. MAGDA BR.SEC, Kostanjevica: „Okopati se skoraj ni kje. V kopališčih je gneča, Krka pa je kriminalna. Posebno pri nas v Kostanjevici je zelo umazana, ker prinese umazanijo iz tovarn ob toku. Največ se osvežujemo kar doma. “ , TONE VALENTIČ, Novo mesto: ,, Kopam se v Krki Res je umazana, ampak to je naravna umazanija. Voda v Toplicah je še bolj umazana, ker je preveč ljudi” , CVETKA TRAMTE, Novo mesto: ..Toplice so zasedene, ljudje se kopajo sicer tudi v Krki čeprav je umazana, a sama sem največ doma pod tušem.” IVO PANJAN, Novo mesto: „ Bil sem na dopustu na morju. Drugače hodim na Kolpo, ker je Krka umazana za kopanje. V Toplicah je preveč ljudi Mislim, da bi morali nekje nad mestom urediti prostor za kopanje.” , BOZO NAHTIGAL, Trebelno: „V Toplice ne hodim, reke so pa preveč umazane. Doma grem pod tuš z mrzlo vodo, pa je vredu. M. LUZAR In izhod? Upajmo, da novi program razvoja malega gospodarstva in kreditna politika v zasebni obrti Slednja poteka na podlagi družbenega dogovora o kreditiranju malega gospodarstva in na osnovah pravil nika o posojilih občanom na podlagi vezave dinarskih ali deviznih sredstev za pospeševanje zasebne gospodarske dejavnosti kot tudi pravilnika o kreditiranju samostojnih obrtnikov za občasna obratna sredstva. Pri uveljavljanju kreditiranja pa je banka upoštevala še veliko število naSh delavcev na začasnem delu v tujini ki lahko ob vrnitvi ustvarjalno nalože privarčevana sredstva. Ali bo takšna politika hkrati tudi zdravilo nekdanjemu ponosu ribniške obrti: suhorobarstvu in bn-čarstvu? S slednjim se danes namreč ukvarjata samo še dva lončarja, medtem ko za suhorobarstvo lahko zapišemo, da je ponekod že prestopilo mejo, ki označuje proizvodno in domačo obrt. Večstoletna tradicija, ki je Ribnico tudi ponesla v svet, bi si tako klavrnega konca prav gotovo ne zaslužila. fl. BUD JA GASILSKE „BREZ MEJA“ med gasilskim društvom Veliki Obrež in gasilskim društvom Kapele v občini Brežice bodo v nedeljo, 12. avgusta 1979 ob 14. uri v Kapelah. Med tekmovanjem bo igrala Gasilska godba Kapele, ki bo prihodnje leto praznovala 130-letnico svojega obstoja in delovanja. Gasilske igre obsegajo sledeče discipline: gasilska štafeta, plezanje po vrvi, pripravljenost gasilcev za akcije, reševanje ponesrečenca, pionirska spretnost z brentačo, tekmovanje veteranov z ročno brizgalno in vlečenje vrvi, dekleta pa se bodo preskusile v spretnosti nošenja vode. DAMJAN VAHEN EKSPLOZIJA PRI VARJENJU V petek popoldne je 44-letn* Viktor Božič z Dolnjega Suhadol* nameraval z varilnim aparatom razi*" zati 200-litrski sod. Eri tem je n#’ stala močna eksplozija, ki je soo* odtrgala dno, ta pa jc zadel Božic8' Hudo ranjenega so odpeljali 1,9 zdravljenje v novomeško bolnišnic0' En zakon za vse davke -- —■***" Po sedmih letih v Sloveniji nov zakon o davkih občan& Davki sodijo v zvrst tako imenovanih vročih tem, zato je zdaj, ko nam je v pasjih dneh vroče tudi brez opominov in izteijevalcev, že razmišljati o njih kar majhna pregreha. Kaj se pripravlja na področju zakonodaje? Naprej za tole: v Sloveniji naj bi po sedmih letih dobili nov zakon o davkih občanov. In do zdaj povedanega in objavljenega je moč povzeti, naj bi ta dokument ne uzakonil zgolj sprememb, ki so nastale v družbenoekonomskih odnosih in potrebnih uskladitev na področju davčnega sistema z drugimi republikami, marveč naj bi bilo njegovo besedilo povsem novo in celovito. Dobili naj bi zakon, ki bo hkrati urejal vse vrste davkov in enotno urejal vpraša nja sistemskega pomena. Obdelal bo odnos občanov kot davčnih zavezancev, davčne vire, vrste davkov, davčne stopnje, oprostitve in vpraša nja tako imenovanih odmernih postopkov. Občinam naj bi bilo omogočeno, da olajšave in druge oprostilne ukrepe sprejemajo v okviru lastnih možnosti Novi davčni zakon nastaja na podlagi temeljite analize o uresničevanju davčne politike na Sloven- skem do zdaj in na podlagi izhodi^: ki upoštevajo družbenoekonom8# razvoj in odnose. O analizi, izh0“ _ ščih in drugih vpraša njih je med drugim beseda na regij8*5*, posvetih z občinskimi davčn®” upravami tudi na našem obmocj. Znani pa so tudi že prvi od®e’_ na predlog za izdajo novega davc° ga zakona, saj so imeli to Pa~Le delegati zbora občin repub**® skupščine že v obravnavi Deleg®*1^ Posavja so med drugim menili, da morali evidentiranje oziroma res stracijo (obrtniških in drugih) r* y nov ohraniti medtem ko j« predlogu za izdajo zakona °merjL) no, naj bi to opustili „Samo P°8 v v poslovodne krgige zavezan _ največkrat ne bi bil dovolj, r tako so premalo le gole številke računa, zato pa je velikokrat p® ^ ben pogled v dokumentacijo, ^ utemeljili tudi iz nekaterih drug občin podprto stališče. . . :0 Odmevi na predlog za novega zakona so dokaj raz ' Stališča občin se tudi kr - ,.a Za voljo tega je usklajevalni postopek. pričakovati _____ r_.._£k. Predvid^ pa, da to ne bo bistveno vpliva rok, v katerem naj bi bil pripra osnutek zakona. I.Z- pisma in odmevi jemo najdražji kruh ^ Loškem potoku ne vedo, kakšen kruh plačujejo in kakšnega jedo — Zagotoviti učinkovito inšpekcijo prebivalci Loškega potoka sprašu- Slav*’ -iemo najdražji kruh v emji. Osnovna vrsta kruha nam šofslf* •aZpo^a8°’ *cel J0 d°bij° in tovarniške kuhinje. Kruh doln?em° po ceni- ki Je verjetno nrui -na Za *cru*1 posebne vrste. Do iw]oraf’tve 26. julija smo plačevali hlebce kruha po 11.15 din, es že, kar 13,10 din. Enaknačin i i?.n ostalih vrstah kruha. Potro-Prod * tevamo’ naJ se tudi pri nas kruh -i Prcdvsem osnovna vrsta namfa^ ne dovolimo, da bi še iim l.ne*cdo živel na račun delov-n% človeka. dovor/6 P^‘na občine Ribnica |. ‘Ia prodajo le posebne vrste vitn a\mora zagotoviti tudiučinko-ui>nt 1,nSPe'ccijsko službo, ki bo Wtert/alaj ali je kruh po kvaliteti do5ov.°S^°P^u obdelave res kruh nn. ne v*ste. Takšna vrsta kruha se P ‘r°šm°ije et|'7!e^ 19- julija sem odšla na *sdna rim ^fvn*ce smo se za dva 7 NaS deloS V"010' JUtrai im 311 tu Je zelo pester; *bot : 3010 telovadbo, potem je 0(iPeliomr, 2^trlc' Po zajtrku se 1,10 kosil« na plaža Opoldne ima-I6, spet knn P0Čitek’ P^oldne pa kovnem kop,anJe- Delamo tudi v ^oikii. ’ rokodelskem in dopisnem V lz°limi je zelo všeč. Krajevna skupnost Šmihel si že dalj časa prizadeva ohraniti okolje čimbolj čisto, zato je skupaj z osnovno šolo „Milke Šobar — Nataše” organizirala že številne akcije očiščevanja levega in desnega brega Težke vode. Vendar je ves trud zaman, saj se onesnaževalci in odgovorni za naša opozorila ne zmenijo. Kljub opozorilom sanitarna inšpekcija in pristojni občinski organi do sedaj niso ukrepali. Da bi preprečili onesnaževanje, smo krajani nabavili smetnjake in poskrbeli za odvoz smeti, za kar plačujemo tudi predpisani prispevek. Zato ne bomo dovolili, da se naše življenjsko okolje namerno onesnažuje, in zahtevamo, naj bodo delavci in odgo- BODO ZMRZOVALI? Prebivalci stanovanjsidh blokov v Ribnici se že sedaj boje zime in mraza. Elektrika je draga, premoga, olja, štedilnikov na trdo gorivo ni dobiti, težave pa so tudi s toploto iz radiatoijev. Stanovanjska skupnost in hišni sveti bi morali čimprej ukrepati, da bodo stanovalcem zagotovili toploto za zimo. ASFALT NA »NIKOGARŠNJI” CESTI Vsi, ki se vozijo z avtobusom iz Brežic in Cerkelj na delo v Novo mesto, si bodo končno oddahnili, z njimi pa tudi drugi potniki, ki jih je na makadamu od Cerkelj do Križaja vsakič temeljito pretreslo. Vozniki so se vdali v usodo, saj že niso več veijeli, da bo ta odsek zares kdaj asfaltiran. In vendar je to del ceste I. reda, ki jo še vedno obeležujejo kilometrski kamni in označujejo razdaljo od Djevdjelije naprej. Pozabljena cesta je torej le našla skrbnika. Težav bo manj Gasilsko društvo Gabrje deluje uspešno že okrog 50 let. Lani je po krajšem zastoju na pubodo Vinka Rukšeta začelo z organiziranim delom, kar je že.rodilo sadove. Na tekmovanjih so dosegli eno prvo, tretje in sedemnajsto mesto. Morda še boljši kot na tekmovanjih so v resničnem boju z rdečim petelinom. Ob nedavnih požarih v Dolžu in Brusnicah so prav požrtvovalni gasilci iz Gabija pripomogli, da ni bila 3coda večja. Letos je društvo nabavilo za približno štiri milijone nove opreme. Pred kratkim je dobilo tudi nov a vtomobil, kije stal okroglo 17 milijonov. Več kot polovico sredstev je prispevala SIS za varstvo pred požari, ostalo so dali občani in gasilci sami Novi avtomobil so že preizkusili ob omenjenih požarih, uradni prevzem pa bo v nedeljo, 12. avgusta, v Gabrju. Po uvodni slovesnosti, ki bo ob 14. uri, bo veselica. Prireditev nameravajo združiti z otvoritvijo nove asfaltne ceste. M. LUZAR Maks Zemljak 27. julija smo na sevniškem pokopališču pokopali Maksa Zem-ljaka. Rojen je bil na Velikem Kamnu pri Senovem, v družini malega kmeta. Že pred vojno je končal zadružno šolo. Med vojno je okusil vse tegobe nasilja. Po osvoboditvi se je s predanostjo lotil zadružništva. Opravljal je odgovorno in hkrati nehvaležno delo vodje revizorske in inštruktorske službe pri bivši okrajni zadružni zvezi v Krškem. Vzgajal je mlajše kadre, pri čemer je bil dober mentor, znal pa je ceniti tudi izkušnje starejših. Sirom po Posavju, Zasavju, Dolenjski in Kozjanskem, od Kuma do Gorjancev, od Trojan do Sotle se mnogi še spominjajo Zemljakovega dela Po reorganizaciji zadružnih zvez se je naselil v Sevnici. Zaposlil se je kot vodja računovodsko-finančne službe v zadrugi, konfekciji Jutranjki. Zadnja leta se je posvetil komunalno-stanovanjskim dejavnostim, nazadnje stanovanjski samoupravni skupnosti. Požrtvovalen je bil pri delu v društvu knjigovodij. Za vse to delo je žrtvoval vso svojo življenjsko noč, zato ni čudno, da si je skrhal zdravje. RUDICIMPERŠEK Stanislav Kuzma m v aiijv Ugasnilo je življenje našega prijatelja Stanislava Kuzme; 17. julija smo ga na zadnjo pot spremili na dragatuško pokopališče. Bil je eden najprizadevnejših članov naše OO ZSMS in nepreko-sljiv plesalec v folklorni skupini. Zanj ni bilo ure, da bi ne mogelpriti na vajo ali nastop; če ni bilo drugače, je vzel dopust, samo daje prišel med nas. Tako smo sc skupaj razvedrili tudi večer pred njegovo smrtjo, potem p a so njegova usta z a vedno utihnila. Prijatelji iz Dragatuša Božidar Jakac: SLAVKO GRUM, črna kreda, 1919. — Z razstave, prirejene ob 804etnici Božidaija Jakca v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Kultura na dopustu? Zakaj ni poleti na Dolenjskem več kulturnih prireditev? Koledar poletnih kulturnih prireditev na Dolenjskem je že leta močno okrnjen. Razen nekaj likovnih kolonij - trebanjski in dolenjski (Novo-teksovi) se je letos prvič pridružila ribniška — občasnih razstav in silno redkih glasbenih ali pev&ih prireditev ( s srečanjem obkolpskih pevskih zborov, ki obeta postati tradicionalno) se pravzaprav ne dogaja nič takega, kar bi bilo vredno podčrtati ali vsaj omeniti. Dodamo lahko le še to, da so - na srečo - odprte vsaj galerije in muzeji, sicer bi bili, denimo, v Novem mestu prisiljeni kar naprej obžalovati one, že precej davne čase, ko je kulturno mrtvio bolj ali manj uspešno in posrečeno „kalilo“ nekaj časa tradicionalno Dolenjsko (kulturno) poletje. Ko se spomin že ustavlja pri teh časih, povejmo, da so bili takrat tudi ljudje, ki so znali prisluhniti potrebam tistih, ki jih je po kulturi zažgalo tudi v Bera na ogled Letošnje stvaritve novomeških likovnikov od prihodnjega tedna na razstavi v Dolenjski galeriji Likovniki novomeške skupine Vladimira Lamuta se bodo v kratkem predstavili ljubiteljem likovne umetnosti s kolektivno razstavo v .Dolenjski galeriji. Razstavo, na kateri bo na ogled kakih 50 njihovih letos nastalih del, bodo odpili v petek, 17. avgusta Hkrati bo odprta samostojna razstava del Jožeta Kotarja, člana te skupine, in sicer v spodnji galerijski dvorani. Kotar, ki se je junija predstavil s svojimi deli krškemu občinstvu v Delavskem domu, bo tokrat postavil na ogled kakih 20 stvaritev. Skupinska razstava novomeških likovnikov, za katero bo dela odbrala posebna komisija, bo odprta do prvih dni septembra. Iz Novega mesta jo bodo prepeljali na Jesenice, nato pa se bo vrnila na Dolenjsko. V Novem mestu jo bodo postavili v eni od delovnih organizacij, svojo pot pa bo končala v krajevni skupnosti, ki jo bodo do takrat izbrali. Novomeška likovna skupina, ki prav ta čas postaja novo društvo v okviru ZKO, ima v načrtu podobne razstave tudi v prihodnje. Poleg skupinske razstave bodo poslej vsako lete onDgočili samostojno razstavo enemu svojih članov. NOVI IZOBRAŽENCI Lani je v Jugoslaviji diplomiralo 50.000 študentov, od tega v Sloveniji 5701. Največ mladih Jugoslovanov je doštudiralo na tehniških, ekonomskih, pravnih in medicinskih fakultetah. Novih kmetijskih strokovnjakov je 816, v Sloveniji samo 8. Akademije in fakultete za umetnost je z diplomo zapustilo 475 š-tudentov, med njimi pa je največ glasbenikov in likovnikov. Fakultete (oz. akademije) za gledališče, film, radio in televizijo je’končalo 61 slušateljev, od tega spet najmanj -komaj 3 - iz Slovenije. pasjih dneh, hkrati pa misliti tudi na turiste, ki vsako leto preplavijo našo deželo. Potem pa kot da je vse zamrlo, kot bi to našo ljubo kulturo za dva meseca povsem odpisali. Še Kostanjevica, ki je včasih dvigovala kulturno umetniško temperaturo širše Dolenjske v j ul ijsko-avgustovskem obdobju, se je tako umirila, da iskalec poletnih kulturnih dogodkov komaj še pomisli nanjo. Dogaja se, kot bi hotelo biti v oda na mlin tistim, ki razglašajo, da se poletje in kultura izključujeta. Ali pa se res izključujeta? Spet lahko temu pritrdijo le tisti, ki niso pripravljeni s- prstom migniti za poletne kulturne dogodke, pa tudi do zdaj se v tej smeri niso potrudili Ce naj bi bilo to res, potem poleti tudi delati ne bi smeli, saj je že zdavnaj dognano, da je kultura samo del dela, če pa imamo v mislih združeno delo, pa njegova neločljiva sestavina. Zato kakršnokoli „dokazovanje“ o medsebojnem izključevanju poletja in kulture ne more temeljiti na trdih tleh, ampak je lahko samo izgovor za tiste, ki se jim poleti ne ljubi (ah ne znajo) delati, kvečjemu je lahko razlog pomanjkanje denaqa. S takim stanjem se ne gre kar tako pomiriti. V imenu kulture in ljudi, ki ne prenehajo biti njeni odjemalci niti poleti L Z. PES PREDALEČ V Kostanjevici so letos prodali že 17 tisoč vstopnic za ogled „Forme vive“ in Galerije Božidar Jakac. Najbrž bi imeli ob normalnih razmereh še več obiskovalcev. Prepričani so, da jim bo rekordno leto ušlo zaradi omejitev voženj z motornimi vozili. „ Omejitveni dejavnik” O jeziku v delegatskih gradivih Jezik delegatskih gradiv je bil že nič kolikokrat naboden zaradi nejasnosti, tujk, skratka, zaradi slabe razumljivosti. Sestavljalci običajno podležejo časovni stiski, domnevni strokovnosti, ko ničesar ni mogoče po domače povedati ali pa se na jezik enostavno ne misli. V celoti se zavedamo, kakšnega pomena so načrti. V delegatskem gradivu o načrtovanju v krški občini (obsega 62 strani velikega A-4 formata) mrgoli raznih cvetk, nejasnosti in tudi nesmislov. Da je nekaj narobe z našo avtomobilsko cesto, zloglasno dolenjko, nas gradivo „pouči“, da je ,.stanje avtoceste že omejitveni dejavnik". Pri prometu se nasplon zatika „v smeri raznih preusmeritev. Sestavljalci so očitno črpali h različnih virov. Tako je pri kmetijstvu lepo rečeno, da bo treba pospešiti poljedelsko pridelavo. Popolnoma nedoumljivo pa je, kakšno proizvodnjo imajo v mislih, ko pišejo. „Za večjo varnost prometa in nasploh večjo varnost potnikov, kot tudi za posodobitev in ohranitev cestne infrastrukture je potrebno s programiranim in usklajenim obsegom proizvodnje doseči čim boljšo kvaliteto na vzdrževanju, novogradnjah in rekonstrukcijah cest in ostalih dejavnosti “ Ali bodo, .programirano" in „usklajeno“ proizvajali potnike, ceste ali mislijo preprosto na število ljudi, ki jih bo treba pač prepeljati, je v tej zvezi težko razložljiv rebus. Dobro, da gre le za smernice, sicer bi se nad tem in podobnim lahko spotikali še vso prihajajočo petletko. Vsekakor o takšnem gradivu ni lahko razpravljati. Ni torej jezik takšnih gradiv za delegate tudi ..omejitveni dejavnik“? A. Ž. •V-:.: $.;-x SOLA SLAVISTOV - V Za grebu je bila pred kratkim že osmič tako imenovana slavistična šola. Okoli 100 slavistov iz Evrope, Amerike, Avstralije in od drugod je šest dni obdelovalo slovstvene in jezikovne teme na seminarjih. Poseben simpozij je bil posvečen ustvarjalnosti književnika Miroslava Krleže. SCENARIST „KRCA“ NAGRAJEN - Željko Kozinc je dobil za scenarij filma „Krč“, ki ga je režiser Božo Šprajc večji del posnel v Mokronogu, na pravkar končanem puljskem filmskem festivalu srebrno areno in denarno nagrado. Film „Krč“ je dobil tudi posebno priznanje mednarodne žirije, in sicer diplomo. Na grad in priznanj so bili deležni tudi ustvarjalci drugih dveh slovenskih filmov v Pulju ,.Moje drage Iz e“ in „Iskanj". Za najboljši film letošnjega puljskega festivala so proglasili ..Trofejo" v režiji Karolja Bička (Neoplanta film iz Novega Sada). GOSTJE IZ ZAMEJSTVA V nedeljo se bo v KrSkem končal enotedenski seminar za pevovodje, slovenske rojake s Tržaškega. Z družinskimi člani se jih jc zbralo okoli 80. Za vse so v prostem času pripravili pester program obiskov kulturnih in drugih znamenitosti v občini in sosedstva RAZSTAVA IZ ARGENTINE -Na razstavi v Buenos Airesu se .je predstavilo 22 likovnikov jugoslovanskega rodu /.okoli 6Q-deli. Ob koncu leta bodo p -pravili poseben izbor za razsiavljanje v več jugoslovanskih i: . lil,. To bo prvič, Ua, 'bodo argentinski umetniki slovansku;;.’ rodu - med njimi nekateri ;To znani umetniki -razstavlja,li v domovini svojih prednikov. O BAJNOFU POD TRŠKO GORO Kronika, časopis za slovenski) krajevno zgodovino, objavlja v zadnji (prvi letošnji) številki zanimiv prispevek „Sti3d Bajr.ct do konca XVI, stoletja”, ki ga je napisal dr. Jože Mlinarič. Pisec obravnava najprej pridobitev posesti na Bajnotu pri Novem mestu po st iškem samostanu že v letu njegove ustanovitve (1136), ki je postal gospodarski in upravni sedež samostana za njegovo• posest na Spodnjem Dolenjskem. Jedro članka predstavlja obravnavanje dvorca ob koncu Ib. stoletja pod Lavrenčijevim opatova njem, ko je bil bajnofški oskrbnik Pankracij, znan po tem, da je dal dvor Bajnofa pri Novem mestu prezidati. Na - Pankracijevo prezidavo še danes spominja spominska plošča, popisana v latinskem jeziku, ki jo hrani Dolenjski muzej. (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 10. VIII. JUGOBANKA 17.50 .POROČILA 17.55 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE 18.10 PRILJUBLJENE ZGODBE 18.35 OBZORKflK 1&45, PIHALNA GODBA IZ HO- LIC 19.15 . RIS ANKA 19.30 TVDNEVNIK 20.00, JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Crikveniee 21.25 .COLOMBO Junaka drevišnje zgodbe se gledalci najbrž dobro spominjajo iz nanizanke, ki je nosila naslov po njem. Colombo je na videz hudo zanemarjen in celo žalosten, toda za to krinko se skriva pronicljiv um, kateremu ne uide še tako iznajdljiv lopov. 2Z35 POROČILA 22.40 BALKANSKE ATLETSKE IGRE, posnetek iz Aten Atleti in atletinje iz balkanskih držav se bodo letos že petdesetič pomerili za naslove najboljših tekačev, metalcev in skakalcev na tem koncu stare celine. Za Jugoslovane bo tekmovanje drugotnega pomena, bo zgolj preizkušnja za bližnje sredozemske igre. Seveda pa to ne pomeni, da se naši tekmovalci ne bodo trudili doseči čim boljše rezultate. 23.10 NOČNI KINO: DOBRODOŠLI V KRVAVEM MESTU Kot v litereturi tako si je znanstvena fantastika že dodobra utrdila pot tudi v svetu filma. Prišlo je že celo do parodij na ta filmski žanr. Eno takih stvaritev si bomo lahko ogledali nocoj - delo govori o boju ljudi proti strojem. V. povsem stehniziranem svetu daljnje prihodnosti stroji uravnavajo zadeve še tedaj, ko gre za človeška čustva, to pa ljudi do konca zjezi in planejo po strojih. S .kakšnim uspehom? Delo je zrežiral Peter La sdy, glavni vlogi pa igrata Jack Pa lance in Keir Dullea 16.45. Te st — 17.00 Balkanske atletske igre (prenos iz Aten) - 20.00 Gost urednik: Tomislav Pin-ter - 21.00, Poročila — 21.10 Portreti — 21.40 Zadarski glasbeni večeri SOBOTA, 11. VIII. JUGOBANKA ZVEZDA, prenos nogometne tekme 19.15,RISANKA 19.30 TVDNEVNIK 20.00,HlSlCA VNAJEM 2LOO,NEMORALNEŽ, film Italijansko-francoski film z gornjim naslovom je pred dvanajstimi težavah. Zaupa se župniku, in bolj ko dušnemu pastirju razkriva ozadje številnih razmerij, manj ga prečastiti razume. Vozel preseka narava — violinist doživi srčni napad in umre, ljubicam pa ostanejo otroci. 22.30 .POROČILA 22.35,625 15.50 POROČILA 15.55 SNEŽNI MO Z ZA AFRIKO, mladinski film Vzhodnonemški film pripoveduje o zapletih okoli nenavadnega darila. Darilo je namreč snežni mož ki je namenjen afriScim otrokom. Slednji pa ne poznajo ne snega ne snežnega moža. i 17.15,NAS KRAJ: ŠMARTNO PRI LITIJI Krajevna skupnost, o kateri bo tokrat tekla beseda, je pretežno delavska, še zlasti pa premore veliko zaposlenih žensk. Za to se bomo seznanili tudi s tem, kako je poskrbljeno za otro9co varstvo. Sicer pa so v KS Šmartno pri Litiji tik pred tretjim referendumom za samoprispevek. Tako zbrana sredstva bodo še pospešila razvoj. 17.25 ŽELJEZNICAR: CRVENA leti posnel Pietro Germi, ki je za glavne igralce izbral Uga Tognazzija, Stefanio Sandrelli in Gigo Ballista Gre za pripoved o prvem violinistu nekega orkestra. Nenehno potuje na gostovanja in se zapleta v ljubezenska razmerja, čeprav je poročen. Sčasoma postane tako razdvojen, da se več ne znajde v ljubezenskih 17.25 ,Ba Ikanske atletske igre (prenos iz Aten) - 19.30 ,TV dnevnk - 20.00, A. Adam: Giselle (1. del baletne oddaje) - 21.00,Poročila - 21.10 Fe ljton: Kako nastajajo dubrovniške poletne prireditve NEDELJA, 12. VIII. JUGOBANKA 910 POROČILA 9.15 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: FRANKOLOVCANI POJO 9.45 625 10.05 S. Stojanovič: VEC KOT IGRA 11.00 PRILJUBLJENE ZGODBE 11.30 KMETIJSKA ODDAJA PO SLEDEH BELEGA ŽERJAVA, dokumentarni film VESELI TOBOGAN: SAVUDRIJA Za poletni čas sc kajpak spodobi, da se priljubjena otroška oddaja ne odvija v kakšnem pretesnem gasilskem domu, ampak na prostem Tako bomo lahko spremljali ljubljanske onovnošolce in malčke, ki so ob moiju pri Savudriji dokazovali. kako znajo recitirati, peti ali igrati. Za smeh bo seveda spet skrbel Toni Gašperič, menda edini Metličan, ki nima dlake na jeziku. POROČILA POLETJE NA ADI, posnetek zabavnoglasbene oddaje SE KAMEN JE POSTAL DENAR Tako se glasi delovni naslov potopisne oddaje, ki bo govorila o Elbi, tretjem največjem italijanskem otoku. To turistično središče je manjše od našega Krka, dolga desetletja je otok koval denar s prodajo rudnin, dandanes pa so rudniki zgolj postranski sestavni del veliko bolj donosne turistične mašinerije. Služijo zvečine za to, da iz njih oskrbujejo stojnice z barvnimi kamni, ki se jih je prijelo ime Napoleon, pač zato, ker je bil ta znameniti francoski vojskovodja za deset mesecev izgnan prav na Elbo. ŠPORTNA POR'''ClLA RIŽ, film Za hitro razvijajočo se Japonsko je značilno tudi to, da veliko ljudi še zmeraj ostaja v revščini, ki tare zlasti prebivalce manjših otokov. Japonski igrani film nam bo prikazal, kako se v takem življenskem okolju znajdeva družina. Zaradi revščine se nenehno seli, saj zemlje, na kateri bi uspeval riž, ni dovolj za številna lačna usta. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Kovačevič: MED NEBOM IN ZEMLJO 20.45 ŽIVE NAJ VSI NARODI: SLOVENCI V DRUGI AVSTRIJSKI REPUBLIKI Zadnja oddaja iz nanizanke o zgodovini Slovencev na Koroškem bo govorila o položaju slovenskega življa v današnji Avstriji, ki si jemed drugim privoščila tudi krivične sedmojuiijske zakone iz 1976, proti Slovencem pa še zmeraj rovarijo nemški nacionalisti. Toda koroški Slovenci ne stojijo križemrok, podpira pa jih ne samo matična domovina, ampak jim stoji ob strani tudi napredna avstrijska javnost. 21.30 TV DNEVNIK 21.45 RISANKA 21.55 ZABAVNOGLASBENA OD DAJA 22.10 Športni pregled CILJ '!wrav- t0 že rezalo, kako nujno potrebno je, da se mejne regije vnaprej sporazumevajo, kakšne oblike izobraževanja bo katera od njih razvijala, oziroma na novo vpeljevala, da ne bi prišlo delovnV P*anrranje. Prav to sme rzm^°^r°^je se namreč ne bi uski?UZniti sP°razumevanju navz^7^nj“ znotraj regije in nePriietniu 1 blJo cim manj ^anfu Presenečenj pri ra- ^javrUtf Sfe0^Bkih 111 drugih v Svoi _ ’ Je zbornica sprejela zborninf10^171 sodelovanje z Celja Dolenjske, Zasavja, Hrvatsicp sosednie republike ■^^^^s^Jcaterim^ kako je s sisi R v POSAVJU Pravobranilec samo-odloeniJ1 med drugim tudi z samouk “krfP* lotil republiških Ob te . *b interesnih skupnosti enak0 ostri rečeno, naj bi z p0 °bčini{,n0D0pravili Preglede tudi v°braniiAP ^osavski družbeni pra-**irc se flmouPravljanja Branko dopustn p naloge lotil takoj po norrnaiivn-OZOrnost k° posvetil tildi lm aktom teh skupnosti. ,ŠE DESET v UDARNIKOV soboto a Mladinsko’ T ,avgusta’ se je vrnilo z tke gorice 7o°Vne uakcije ”Sl0Vcn- o.^evske V 34 brigadirjev ni“. Na ^ ”Jože Boldan -Cradiij jso bili od 15. julija. kulaj,,,,, vodovod v Dornavi in nkcijj ' bngada je prejela na !*^na nrSV°'*e Prizadevno delo vsa Jf• u^a razen "traku akci- ji1'' udarnik diljev Je Prcjelo na‘ • Njenih m’ 0SC-m pa ie bilo po-12 °ZD 7iH Ve° brigadirjev je bilo ‘•u Zidar m Itas. do nepotrebnega podvajanja. Česa takega si ne bi smeli privoščiti, tako bogati še nismo. Posavska zbornica bo nadalje strokovno pomagala pri sestavljanju planov in razvojnih programov OZD, dajala pobude za boljšo organiziranost gospodarstva in nudila pomoč pri izpeljavi integracijskih procesov. Velik del pozornosti že zdaj velja spremljanju sprejetih načrtov ter uresničevanju družbenoekonomskega razvoja. Zbornica si zato prizadeva za čim racionalnejše zaposlovanje in za ustreznejši kadrovski izbor. Med izredno pomembne nalog; sodi skrb za skladnejši razvoj območij in krajevnih skupnosti, kajti prav v Posavju je še veliko nerazvitih krajevnih skupnosti Ta regija ima tudi veliko zdomcev, predvsem krška (1024) in brežiška občina (920). Premalo so izkoriščene možnosti za razvoj turizma, gostinstva in obrti, zaostajata pa tudi komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, trgovina in preskrba občanov. Kmečko prebivalstvo v Posavju so letos močno osiromašile naravne nesreče, poplava, po- zeba, suša in toča. Samo pozeba je v tej pokrajini povzročila za 160 milijonov dina-ijev škode, poplava za 40 milijonov, medtem ko za sušo in točo še ni podatkov. Tajnik posavske zbornice Boris Ma-linger je povedal, da se je po sedanji oceni kupna moč kmečkega prebivalstva zmanjšala za 40 odstotkov. Ta podatek upravičeno vzbuja zaskrbljenost Zbornica je o posledicah razpravljala na seji izvršilnega odbora in zahtevala čim hitrejše ukrepanje. Zavarovalnici, banki in občinam je priporočila, naj poiščejo skupne rešitve s prizadetimi in pomagajo, da bi čimbolj omilile nastajajoče težave. Prve so seveda na vrsti občine z ukrepi za davčne olajšave in odpise. Toda te se ponekod vrstijo že tretje leto, zato v njih ne vidijo odločilne rešitve. Za radi tega so dobrodo- šle vse druge oblike pomoči, take, ki ne siromašijo občinskih proračunov, v katerih je vsak dinar že razporejen. Pobude zbornice so zato vredne upoštevanja. Posavska zbornica se je do sedaj uspešno postavila po robu poskusom za podvajanje proizvodnje asfaltnih baz. Jugoslavija jih potrebuje deset na lete., zato ni potrebno, da bi Kovinarski v Krškem ogrozili obstoj, zlasti še ker se ta le z majhnim odstotkom veže na uvoz, novi proizvajalec pa bi baze za začetek samo sestavljal v sodelovanju z drugo tujo tvrdka Sv ojo usklajevalno vlogo bo zbornica uveljavila tudi na drugih področjih, da bi preprečila poseganje v regijo mimo njenih interesov in mimo dogo-vaijanja. JOŽICA TEPPEY Po Novomešč Kostanjevici ribiči so sporočili, da je v Krki na njihovem območju poginilo 8 somov, od katerih jih je nekaj imelo več kot 25 kilogramov. Šest mrtvih somov so našli tudi pri Brežicah. Ribiči tako imenovanega spodnjega toka Krke, kamor spadajo Kostanjevica in Brežice, menijo, da je za skorajda množičen pogin somov v dolenjski lepotici krivo Novo mesto, predvsem njegova industrija. Dejstvo je vsekakor, da se v ribiči sprejeli v svoje vrste kar Krki ob suši in temperaturi nad 20 stopinj Celzija prične razkrajanje naplavljenih kemičnih in bioloških usedlin. Večino teh usedlin oddajajo večja naselja Anton Freš, gospodar pri brežiški ribniški družini in član izvršnega odbora Ribiške zveze Slovenije, je povedal, da so znake ponovnega onesnaženja Krke zaznali predzadnjega julija. Odtlej ribiči nenehoma dežurajo ob Krki, ki se je na spodnjem koncu prelevila v smrdečo rjavo mlako. Vsa opozorila ljudi, ki žive na koncu skoraj 100 kilometrov dolge Krke, so po mnenju ribičev bob ob steno. Zoper onesnaževanje ne zaležejo množična zborovanja, protesti, opozorila, pošiljanje zapisnikov na republiške vrhove, tožbe ribičev in turističnih delavcev. V Brežicah so minulo jesen vložili v Krko 4 tone krapov, boje se, da ta riba kljub prislovični trdoživosti ne bo preživela ribjega otroštva. Ob tem so brežiški 150ribičev-pionirjev. Kako jih bodo navdušili za varstvo okolja, ko otroci na svoje oči vidijo, da uničujejo okolje starejši (pametni) ljudje? Ni torej skrivnost, da v spodnjem toku Krke menijo, da je glavni vir onesnaževanja Krke Novo mesto. V ,,prestolnici" menijo, da je tako govorjenje predrzno, splošno in tako naprej. Ve rjetno bi se zadeva dala speljati na suho. Če drugega ne, bi lahko nevtralni Ljubljančani (Zavod za Ribištvo SR Slovenije) z a začetek in ob suši vzeli vzorce Krke pod tovarnami Novoteks, Krka, IMV in še katero. Ob „silni“ množici čistilnih naprav bi se najbrž pokazal tudi kakšen spodrsljaj. Pogoj pa je, da bi jemali vzorce v sušnem obdobju. Koncentracija odplak je takrat bolj zgovorna. Ta zgodba seje začela s somi in naj se z njimi tudi konča. Predstavnik novomeške ribiške družine Lado Foršek je pove- dal, da so s pomorom somov v Kostanjevici in Brežicah seznanjeni Po sporočilu o pomoru niso naročili preiskave vzorcev vode. Novomeščani med drugim menijo, da so prenekate-rega soma, ki je zaplaval s trebuhom navzgor proti nebesom, pospravili ob nizkem vodnem stanju krivolova z ostmi in žicami. Ne samo na novomeškem območju. So slabo zadeti somi kasneje poginili zaradi poškod ali infekcije? Reševanja uganke množične smrti somov na brežiškem in kostanjevišcem območju se torej lahko lotimo z več plati, samo začeti je treba. Ne samo zaradi nekaj ducatov poginulih somov (čeprav velikanov), predvsem zaradi odnosa do nekdaj čudovite Krke. Misel, d? bomo Krko (ko bomo dovolj bogati) tako kot Angleži Temzo iz kloake v letu ali dveh mimogrede prelevili v studenček, je zaenkrat še zelo daleč. Najprej, ker še dolgo ne bomo dovolj bogati, drugič zato, ker smo industrijska družba v plenicah, ki se bolj kot nežnega cveta veseli dobesedno ,jia roke" narejenega avtomobila. M. B. r. v mL Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR—PRESKRBA, Trgovsko podjetje na debelo in drobno s p.o. Krško objavlja prosta dela in naloge 1. DVEH PRIPRAVNIKOV za dela in naloge v računovodstvu v strokovnih službah v Krškem P OGOJI: končana srednja ekonomska šola 2. NAMESTNIKA POSLOVODJE v skladišču živil v Krškem POGOJI: visoko kvalificiran delavec živilske ali mešane stroke v trgovini z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 30 delovnih dni. 3. ADMINISTRATORKE za dela in naloge v strokovnih službah v Krškem POGOJI: končana dveletna administrativna šola. Zaželena praksa. Poskusno delo 30 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. V_________________________________________________________________ ( 2ELEZNIŠKO GOSPODARSTVO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA n. sol. o., Ljubljana PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA-MOSTE, TOZD, o. sol. o. LJUBLJANA-MOSTE, Kajuhova 51 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU VEČ KANDIDATOV za opravljanje del in nalog pri nakladanju in razkladanju blaga v skladišču in železniškem avto-prevozu. Pogoj za sprejem: osemletka ali najmanj 6 razredov osnovne šole. Samska ležišča so zagotovljena. Kandidati se sprejmejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija v 15 dneh po objavi, kandidate pa vabimo tudi na razgovor. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po ^ seji komisije. Dom Dušana Remiha Kočevje razpisuje dela in naloge HlSNIKA-KURJACA Pogoj: KV delavec kovinske stroke, ki je sposoben opravljati razna hišniška dela. Nastop dela 1. septembra 1979. v ;___________________________________________________ OBIŠČITE 28. MEDNARODNI LESNI SEJEM V CELOVCU, KI BO NA CELOVŠKEM SEJMIŠČU OD 11. - 19. AVGUSTA 1979 1600 razstavIjalcev iz 30 držav čaka na vaš obisk. Na strokovni razstavi je tudi velik blagovni sejem in sejemska žaga s sejemsko mizarsko delavnico v pogonu. EPSDolenjski list“ Novo mesto \ Skica notranje razporedih SKIF Za ceno 30.309,91 din bt^ dobili prikolico, šotor, leži* in sedežno garnituro. Ostala^ ^ datna oprema po želji pa va,T" avt na voljo na istem oddelku. nja Za konec še podatek, Pai SKIF izdelan v Sovjetski zveZ' )e kar mu brez pretiravanja tavlja odpornost zoper razlik ne| vremenske pogoje. I j^s Prijetne počitnice s 0|{ v am želi Bi Vaš JANEZ DO LENJS^ Vc I ' Vsako kopalnico lahko povečate s kopalniškimi elementi MAJA VARIANT Marlesovi kopalniški elementi bodo spremenili videz vaše kopalnice in olajšali delo pri čiščenju. Majhen prostor vaše kopalnice lahko enostavno povečate z dobro razporeditvijo praktičnih kopalniških elementov MAJA VARIANT. — hitra dobava v vseh prodajalnah s po- KOPALNICE — serijska proizvodnja — individualno oprem- h m I Ji ljanie MA I A -prospekte zahtevajte v trgovini I \i I — tri barvne variante * ■ m m VARIANT Elementi MAJA VARIANT, montirani nad Vsako kopalnico lahko invidiualno opremite z kadjo in WC školjko, zavzamejo malo prostora serijskimi elementi. emonin kotiček 20 m2 udobja za nomade xx. stoletja Ne bi bilo prav, če bi se hudovali, da vam šele ob izteku sezone vzbujam željo za nakup avtomobilske prikolice s šotorom SKIF, kajti take reči se kupujejo tudi za naprej, ne samo za „jutri". Kupiti pa je treba takrat, ko je, ne pa takrat, ko si želimo, pa ni. Novoles Novo mesto-Straža Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCEV v salonu stanovanjske opreti* z naslednjimi pogoji: — dokončana poklicna šola trgovske stroke, - odslužen vojaški rok za moške kandidate. 2. VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna drob' nega pohištva in > TOZD Tehnično energetske storitve objavljata prosta dela in naloge 1. STRUGARJEV 2. DELAVCEV in DELAVK v proizvodnji pohi^ z naslednjimi pogoji: Pod 1: . dokončana poklicna šola strugarske smeri in odslužen ški rok 90(12: tif starost nad 18 let in sposobnosti za opravljanje del z skimi stroji Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi naslov: „NOVOLES", lesni kombinat Kadrovsko socialna služba Novo mesto-Straža Ko sem si pobliže ogledal razstavljeno avtomobilsko pri: kolico s šotorom SKIF na športnem oddelku v kletni etaži trgovske hiše Maximarket v Ljubljani, sem ugotovil, da ta novost v prodajnem asortimentu Maximarketa res ne sme mimo vas, zveste bralke in bralci Emoninega kotička. Avtomobilsko prikolico s šotorom SKIF lahko pripnemo na vsak avtomobil katerekoli znamke. Preizkušnje so pokazale, da avtomobil, na katerega je pripet SKIF, ne izgubi svojih voznih lastnosti in okretnosti niti na dobrih niti na slabših cestah. Poraba goriva se dejansko ne poveča, kar je pri današnjih cenah bencina zelo pomembno. Vzdrževanje je enostavno. Preprosta popravila lahko opravimo z avtomobilskim orodjem. Sicer pa so zagotovljeni servisi. Zaradi praktične konstrukcije lahko SKIF spravite v pokončni legi v garaži skupaj z avtomobilom, saj zavzame le kvadratni meter površine. Poleg tega, da SKIF uporabljamo kot prenočišče na letnem oddihu, ga lahko uporabimo tudi za izlete v bližnjo in daljno okolico ter kot tovornjak v malem za osebno rabo, saj sprejme kar 2 do 3-krat več prtljage kot prtljažnik avtomobila. V tem primeru pa je seveda potrebno šotor sneti, kar lahko opravite v 10 do 15 minutah, odvisno pač od lastnikove spretnosti. Na taborjenju dopušča SKIF številne možnosti uporabe. V dveh do treh minutah lahko na karoseriji prikolice postavite šotor s petimi ležišči in s prostornino 5 kvadratnih metrov. Šotorska veranda s površino 7 kvadratnih metrov je nared v 10 do 15 minutah, če pa sonce le prehudo greje, lahko v nekaj trenutkih odprete bočno steno in razpnete še 7 kvadratnih metrov dopolnilne strehe. Torej 20 kvadratnih metrov prostora in le 23o kg teže. Majhna preureditev spalnice omogoča, da ta prostor preuredite v udobno jedilnico — kamp prikolico, ki ima kuhinjske naprave in kompletno zložljivo pohištvo. poročajo meS?i°3,STEKLENINA - Novo-siedo ^cmki, so morali pre; f\ n^^ti do iztrezrUtve 28-let-StoPičahn7 ^a,stelca s Pristave pri namrefi v ^ S J negotovo držo je Ien|raVM detikatesni trgovini Do-hoL kn vem mestu zahteval alko-Se ie sn£a -f”1* H'50 hoteli postreči, bo ]r ^P. Vl* nad steklenino. Moral OsT^^^Prekrške. doPoldnP i ^Z RADIA - V I*tek avtomohii 7^ °, vlom|jeno v osebni Zdenka Hrovata iz Grad- Parkiran«amo^oru- Vozilo je bilo j6^^CorSU’Vl0mileCPaSi delovišaYRTAJ0? ~ Istega dne Je z nega dn«, nov°nieškega zdravstve-last izvaiTf ZIPanjkal vrtalni stroj, 'jane. Mp, dcl Termike iz Ljufi-okoli 4 snn j"ec se Je obogatil za - miličniki so v petek TUDI BREZ POGANJANJA GRE — Marsikdo si je že privoščil tudi tak počitek na kolesu. Enostavno pa še dragocene kalorije prihraniš. Drugačnega mnenja pa so miličniki, ki vedo povedati, da so tudi takšni prizori med vzroki za vse večji krvni davek kolesaijev na naših cestah. (Foto: B. Budja) Slovo od boljše plače Milan Gajič po pomoti prejemal višji OD — Sodišče odločilo, da mora presežek vrniti Pionirju “režiški 33-*etnega Darka grajal J !? *?_ Brežine, ker je raz-vraciii. p„ » Kolodvorski resta-^bijatiinuol1’ ko se ^ naveličal natakarico ’ Se sPrav‘* ^ nad b°t?pŠNCA NAŠLI) - V so-vem mn£? dne,,.so v ^P' pri Pero-tein so n? na utopljenca, v kate-Curii eP°znali Alojza Pečariča iz julija’ 80 8a Pogrešali vse od 17. STRela uničila poslopje jalo v*s^Kdlm neuijem, ki je div-rila streh v P°P°ldne’ Je “da‘ L tavba je povsem zgorela, ogenj Pa je požrl tudi dva telička, 15 ‘on sena, kmetijske stroje in °rodje, rešili pa so 7 krav. Po 600hošo°dtkihje ŠkodezaokoU Pravdanje med Milanom Gajičem iz Novega mesta in Pionirjevim tozdom Mehansko-kovin-ski obrat se je pred kratkim končalo na novomeškem sodišču združenega dela. Omenjeni Pionirjev tozd je namreč terjal od Gajiča vračilo 5.887,65 din, ki jih je kot delavec v tem tozdu prejel preveč pri izplačilih osebnih dohodkov. Gajiču je bila predlani zvišana uma bruto osnova na 26,53 din, vendar je zaradi administrativne napake ostalo zapisano število 36,53. Po tej osnovi pa je Gajič tudi celih pet mesecev dobival osebni dohodek. Potem, ko so ZA DVE URI OHROMIL ŽELEZNICO Nenavadna prometna nesreča se je zgodila v soboto pojpoldne, ko je 51-letni Anton Adlesič iz Vinice vozil tovorni avtomobil od Metlike proti Črnomlju. Voznik je pri Primostku prepozno opazil spuščene zapornice na železniškem prehodu, zaradi prevelike hitrosti pa vozila ni mogel pravočasno ustaviti, zapeljal je na levo čez rob oeste in trčil v nasip železniike proge. Pri tem sta se tračnici zvili, da so ju morali zamenjati, zato je bil promet oviran za dobri dve uri. Škodo cenijo za 30.000 din. pri Pionirju odkrili pomoto, so se hoteli z Gajičem dogovoriti za prostovoljno vrnitev neupravičenih prejemkov. Kakšnen je bil rezultat dogovorov, ni težko ugotoviti, zapišemo le, daje Gajič pred sodiščem priznal, da je prišlo do napake pri obračunu in izplačilu njegovih osebnih dohodkov, vendar navzlic temu meni, da terjanega zneska ni dolžan povrniti Sodišče se po dokaznem postopku s takšnim mnenjem ni strinjalo. Gajič se namreč ne more sklicevati na to, da ni prekontroliral plačil in je bil vseskozi prepričan o pravilnosti izračuna OD, ko pa je lahko na vsakokratnem obračunskem listu videl zapisano višjo postavko, kot je znašala njegova. Senat je tudi menil, da je nedopustno, da bi se kdo bogatil na račun drugih delavcev, saj sredstva, namenjena za osebne dohodke, ustvarjajo vsi člani kolektiva. Znova v gasilski obleki Sodišče združenega dela pritrdilo predlogu Jakoba God-češ, da so ga v IMV nezakonito premestili zdn2lat novomeškega sodišča sed0vartde,a’ki mu Je Pred-d°lg0 . v,adimir Bajc, je ne-gu j . 8a razpravljal o predlo-Vasi D*i°5a Godca iz Stranske da So Žužemberku, ki navaja, avt videlo. Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, 4 ^ sicer bi jo stari spodil od hiše. £ ^ Vinko in Majdak sta kramljala dolgo in zaupno in sta J S pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral 4 \ Johan obljubiti, da bo v njegovem imenu vprašal Veroniko, J J kje in kdaj bi se Vinko z njo sestal. 4 ^ Čez nekaj dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu. Prinesel £ > je odgovor na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je 4 > Vinko zvedel, kar mu je že zatrjeval Johan: Veronika je in 0 S ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad £ * njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti slišati Vinkovega 4 ^ imena, in to zaradi Pasariča, kateremu je obljubil Veronikino j N roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo 4 \ nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo £ J samo prst božji. Na kak osebni sestanek ni misliti. Oče ve, da 4 \ je Vinko prost ter na Lipšinetovem, ne gane se z doma in 4 S pazi nanjo s kraguljim očesom. Obiska pri Karičevih naj J * nikar ne tvega. Lahko bi prišlo do najhujšega in Veronikina 4 ^ usoda bi bila za zmeraj zapečatena. Vse je v božjih rokah. J * Majdak naj bo v bodoče posrednik med obema, a seve 4 * previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestopiti j J Katičev prag. 4 3 Pismu je bil priložen vršič rožmarina. ^ Vinko je vedel, pri čem je. Veronika je in bo njegova, ako J S bo na kak način nadvladala trmastega očeta. 4 ^ Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do j > Veronike in redno prejemal odgovor. Dobro je bil poučen o 4 ^ položaju na Katičevem domu. Z Veroniko sta že gojila J N upanje, ker se je snubaška zadeva s Pasaričem umaknila v 4 \ ozadje, Toda Majdakovo postopanje po Katičevini ie vzbudi- J J lo pozornost gazde. Lepega dne je videl, kako mu je 4 \ Veronika stisnila v roko nekaj belega. Johan je hotel kar J j preko dvorca proti Sotli. Stari je stopil za niim, mu zažvižgal 4 S in ga prosil, naj se vrne, češ da bo opravil zanj neko pot na 4 ^ Štajersko. £ * Majdak je sledil gazdi v hlev, kjer je hlapec polagal živini, 4 ^ Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz J S hlapčeve kamre kos konjske opreme da ga odnese v 4 ^ popravilo. Komaj je bil Johan z obema nogama v pregraji, ga £ > je gazda zagrabil in poklical hlapca. Pri temeljiti telesni J ' preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. £ J Ko je Majdak odhajal, je zagrozil obema iz polnega grla: 4 £ ,.Pravične in nedolžne zapirajo, morilci in tolovajski glavarji J J pa se nemoteno vozijo okrog v kočijah!" J S Po tem dogodku je bilo dvoje jasno kakor beli dan : 4 ^ Majdak se ne bo smel nikoli več prikazati na Katičevem £ N posestvu, Veroniko pa bo odvedel Grga Pasarič iz Stenjevca 4 ^ v svoje vražje gnezdo. £ S Staremu Kariču je prebral hčerkino pisanje občinski 4 { tajnik, biležnik, kajti sam je bil nepismen. Drugo jutro se je £ J odpeljal proti Zagrebbu, ne da bi bil doma razodel, kam se je 4 { namenil in kdaj se bo vrnil. 4 J Še isti večer se je pripeljal domov najboljše volje in v £ ^ družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske 4 J klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele J S po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil 4 ^ gospodinji, da se odpeljeta jutri z Veroniko na Pasaričev £ S dom. Hčerka naj si ogleda bodoči dom. J £ Očetovo naznanilo je bilo za Veroniko kakor smrtna 4 J obsodba. Tudi mati je vedela, da bo oče to obsodbo koj po J > ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo. £ J Tast in zet sta se objemala in pila na bodočo srečo, mati £ ^ in hči pa sta prejokali noč v zavesti, da je očetov sklep 4 ^ nepreklicen. J N Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so 4 ^ vsi navdušeno sprejeli bodočo gazdarico. Grega je bil vsem v J * Stenjevcu kum, lepa Veronika jim bo kumica. Pohod v J J oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo 4 \ Veronika na novem domu nekaj več, kot je bila v Kraljevcu. J ^ Celo mati Katička je pri toliki slavi ter premoženju pozabila 4 J na glavni steber zakonske sreče - ljubezen. Klicala je hčerki £ ^ v spomin svojo lastno življensko usodo. Tudi nje ni bil nikdo 4 J vprašal, ali ljubi Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so bili tako £ ^ odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, 4 ^ kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili £ J sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči 4 ^ drugače, kakor da je bila zanjo izpolnitev volje staršev sreča. 4 J Po taki tolažbi je bilo Veroniki jasno, da bo tudi ona J S deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest, 4 J posebno zagorskih. Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? J * Vdala se je v usodo. ^ Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem J * domu priprave za gostijo, kakršne ni bilo v hrvaškem Zagorju 4 \ že desetletja. Ohcet dveh bogatašev naj bi bila pravo slavje, 4 J ki bi ga ljudje še dolgo pomnili. J * Dober teden pred poroko je bilo sveta na Katičevem 4 ' dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter J % krasile. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter 4 > prašiče, da si bo ob dnevih gostovanja pošteno omastil J N mustače vsak kumek, ki ga bo zaneslo mimo hiše presrečne 4 ^ neveste. Gazda je prosil vozove za prevažanje bale in gostov. J N Najel je dve bandi muzikantov, nakupil smodnika za 12 4 \ možnarjev ter vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev. 4 * Gostijo so začeli v ponedeljek pri Karičevih. Bilo je J ^ povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veselja- 4 J čenjeobjedi, pijači in muziki ter bobnenju topičev je trajalo £ ^ na nevestinem domu tri dfii. Iz Kraljevca je četrto jutro 4 ^ krenil na kolesjih in dolgih lojtrskih vozovih sprevod gostov J S proti Stenjevcu, kjer so končali ohcet v soboto zvečer. ^ Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo 4 N imetje mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem fo njenem J $ prihodu rojenim Stenjevčanom. 4 ■###################*####################■ industr. rastlina Larry Slade je dokončal svoj,,umetniku” nastop. starosta nagrada zvijača prodajna miza NAJMLAJŠA DEŽELA - Brazilija je gotovo najbolj mladeniška država na svetu, saj kar polovica njenega prebivalstva še nima dvajset let. Če kdaj torej tam škriplje, se ni čuditi. BOLNIK — Lastnik manjše opekarne v ZR Nemčiji je poslal svojemu delavcu, ki je bil lani mesec dni na bolniški, pismo, v katerem mu sporoča misli slavnega Kneippa, češ da je od načina življenja odvisno, ali je kdo bolan ali zdrav. Bolnemu delavcu priporoča, naj pač živi bolj zdravo življenje. Le kaj bi pri nas? Ne Kneipp ne pisma z napotki namreč ne zdravita tistih najhujših „bol-nikov“. V nočnih lokalih je doslej bilo tako, da so ženske snemale oblačila, moški pa strmeli vanje in jih spodbujali sklici: ,,Snemi vse!” Iz slačenja seje razvil celo kar dobro plačan poklic, slačipunce pa se zanj, če odštejemo priprave matere narave, niso pripravljale v znoju in mukah. Zdaj je tovrstno „umetniško\ početje dobilo že tudi prve umetnike; sicer jih je res malo in se kar izgubijo v morju umetnic, a pojavili so se in tako rešili moško čast tudi na tem področju. Gre za nočne artiste v nekaj ameriških lokalih, katerih naloga je slačenje pred gosti Razumljivo je, da je občinstvo predvsem žensko. Kot pripovedujejo očividci, slačifantje ne zaostajajo za svojimi poklicnimi kolegicami; imajo dovolj domišljije pri slačenju in tudi dovolj dražljivi so menda. Žensko občinstvo pa je, kar se odziva tiče, mnogo bolj odkrito. Dame zagrabijo slačifante za mišice, jih pobožajo, se jim pustijo poljubiti, skratka, v program se bolj zavzeto vključujejo. Najbolj znani goloriteži so: 24—letni Guy Garrett, 32—letni Turk Johnson in prav toliko stari Larry Slade. Njihov zaslužek je precejšen, saj pospravijo v žepe (ko nadenejo spet oblačila) po 600 dolarjev na teden. opomba naročba Od laži do politike ni daleč. Ž. PETAN panoga prebivalstva ni več moglo kosati z divjim okoljem, pragozdom, žuželkami, boleznimi. Divjina je premagala pomehkužene meščane; pobrati so morali šila in kopita ter odriniti v prijaznejše kraje. Tej domnevi v prid govori tudi današnje stanje. Območja, kjer so nekdaj stala majevska mesta - še posebno velja to za El Mirador -so nenaseljena, čeprav je Gvatemala sicer gosto naseljena dežela. Divjina je pretrd oreh tudi za današnjega gvatemalskega kmeta, ki se ne upa začeti življenja v nekdaj naseljenih krajih kljub vsej sodobni mehanb.aciji, umetnim gnojilom in strupom. Prav s tega stališča so prizadevanja arheologov še bolj zanimiva. Morda bo raziskovanje El Mira-dorja pokazalo, kako so stari Maji kmetovali, krotili divjo džungelsko rast, kako so ohranili pitno vodo, pridobivali gnojila, kultuvi-rali zemljo, skratka, kako jim je v neprijaznih pogojih uspelo razviti visoko civilizacijo. Vsako poznavanje te vrste bo koristno sedanjemu rodu, pa ne samo v Srednji Ameriki, ampak v vseh tropskih predelili sveta. Kaj več pa od izumrlih mest res ne smemo pričakovati! Mrtvo mesto pod plaščem džungle POJOČI SEMAFOR - Na križiščih japonskega mesta Na-goye imajo pojoče semafore. Ko se na teh prometnih napravah prižge zelena luč, se zasliši petje ptic. Na tak način žele pomagati slepim, da vedo, kdaj lahko vamo prečkajo cesto. Ni kaj, domislica! In še lepo je v mestu, kjer pojejo ptice, četudi kot semafori. NALOGE LANSKEGA plana je naše gospodarstvo uspešno izvršilo. Pri analizi dosedanjega notranjega sestava plana pa še vedno ugotavljamo nekatere napake. Materialni stroški so se lani ponekod povečali in tudi letos še rastejo. Deloma je to posledica nedovršenih rekonstrukcij v podjetjih, ki povzročajo dabo organizacijo dela, nezadosten porast storilnosti in ozka grla, ki, na kratko povedano, ovirajo proizvodnjo. To slabost je opaziti predvsem pri rekonstrukcijah, ki so izvršene (toda ne dokončno) s sredstvi občinskih ljudskih odborov. Občine ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi vsem potrebam zadostile, vseeno pa skušajo z njimi zadovoljiti čim večje število podjetij. ZVEZNI IN REPUBLIŠKI zavod za varstvo kulturnih spomenikov počasi oživljata ruševine kostanjeviškega gradu. Za restavratorska dela je letos odmerjenih okoli tri milijone dinarjev. Medtem ko so lani obnavljali južno steno arkad, se letos zadržujejo predvsem v cerkvi, kjer utijujejo temelje žlahtnim gotskim stebrom NAD TRI VAGONE hrane od RK še vedno čaka na transport v Sevnico. Tu namreč ni primernega skladišča, kjer bi vso to hrano lahko shranili Da problem zahteva nujno rešitev, kaže tudi podatek, da je bilo lani na področju občine razdeljene te hrane v vrednosti nad 11 milijonov dinarjev. BIZELJSKI VINOGRADI so letos utrpeli znatno škodo zaradi izredno hude peronospore; ponovno deževje ni dovoljevalo, da bi izbruh bolezni učinkovito preprečili ali zaustavili Pridelka bo zato precej manj. KAVARNA NA Glavnem trgu v Novem mestu je kupila velik hladilnik. Stal je približno pol milijona dinarjev in so zanj porabili domala vsa svoja razpoložljiva sredstva. Kolektiv je na novo pridobitev zelo ponosen. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. julija in 6. avgusta 1959) $ PERNATI MEDICINCI - 4 Bolnišnica Devonport v angle-J škem mestu Plymounthu je 4 imela stalne težave pri prevozu £ krvnih in drugih vzorcev, katere 4 pošiljajo v raziskovalni labora-4 torij, oddaljen od bolnišnice tri £ kilometre. Prišli so na zanimivo 4 zamisel. Namesto.z avtomobili < prevažajo vzorce za analizo s 4 poštnimi golobi. Golobi pora-£ bijo za pot slabih pet minut, 4 medtem ko se je avto v £ prometni gneči mudil tudi pol 4. ure v eno smer. Žive tovarnice SOVRAŽNO OKOLJE El Marador je spodbudil domišljijo zgodovinarjev in vsak po svoje išče rešitev velike uganke. Po mnenju Raymonda Mathenyja je mesto začelo propadati, ko se zaradi sprememb v sestavi svojega Uspeh genetikov — Ne bo več pritlikavcev — Tudi čirov ne STARANJE — Dragocene perzijske preproge po novem starajo na drugačen način. Finega ročnega dela ne najeda zob časa, ampak se po svetovnih znanih preprogah preprodajalci vozijo z avtomobili ali pa jih preprosto pogrnejo po prašni mestni ulici. K takemu početju so jih nagnili Američani, od katerih se da stisniti več dolarjev za oguljeno kot novo preprogo. Sicer pa: če je dobra za ulico, ni vrag, da ne bo tudi za Američane! Kos stebra iz okrašenega kamna. Somatotropin je ena najvažnejših snovi v človekovem telesu. Proizvaja jo žleza hipo-fiza, nekakšen možganski prispevek, od katerega je odvisno, ali bo telesni razvoj posameznika tekel po običajni poti. Če somatotropina v organizmu primanjkuje, je rast upočasnjena, otrok pa ne zraste kot ostali, ampak ostane pritlikavec. Medicina lahko pritlikavost, dokler je še čas, zdravi le z dovajanjem manjkajočega hormona rasti Ta način zdravljenja pa je zelo drag, saj je za enoletno zdravljenje potrebna tolikšna količina snovi, kot jo lahko pridobijo iz petdesetih hipofiz. Te žleze pa zaenkrat jemljejo mrtvim. Modema genetska znanost obljublja, da bo tudi to nalogo rešila. Skupini neodvisnih raziskovalcev na kalifornijski univerzi je uspelo s posegom v genetsko strukturo usposobiti živ organizem, da je proizvedel zadostno količino somatotro- pina. Zaenkrat so poskuse opravili na hroščkih. Do posegov v človeško telo je še daleč, predvsem pa stoji na poti veliko ovir. Strokovnjaki upajo, da bo že v nekaj letih mogoče pridobivati zadostno količino dragocene snovi iz živih tovar- nic - organizmov z vcepljeno verigo genov, odgovornih za proizvodnjo somatotropina. Z umetno pridobljenim hormonom rasti ne bodo zdravili samo pritlikavstva, ampak se bo snov, tako vsaj kaže, obnesla tudi pri zdravljenju opeklin, ran, zlomov kosti in celo zdravljenju želodčnih čirov. poslednji Izkoriičen veter Energetska kriza, ki vse resneje posega v življenje Američanov in drugih visoko razvitih držav, je začela spreminjati celo podobo pokrajia To lahko mirne vesti trdimo, ko imamo v mislih velikansko vetrnico, zgrajeno v državi Severna Karolina blizu male vasi Boone. Postavila jo je NASA, sicer bolj znana po vesoljskih dosežkih, da bi na nji preskusila možnost pridobivanja električne energije iz moči vetra. Kot poročajo strokovnjaki NASA bo „vetrocentrala” začela obratovati prihodnji mesec Ogromno vetrnico, katere propeler meri 60 metrov, so postavili na 43 metrov visok stolpi Zračni tokovi jo vrte s hitrostjo od 11 do 56 km/h. Pri normalnem številu vrtljajev lahko proizvede 2000 kilovatov, kar bo zadoščalo za energetske potrebe precejšnjega okoliša. „Vetrocentrala” sicer ni edina te vrste v ZDA je pa največja, kar so jih doslej postavili Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice, (Za streljanje) proti toči postavilo je vodstvo kmetiške šole grmske že tretjo štacijo. Prva je na Trški gori tik cerkve; postavljena je bila vže v proteklem letu. Druga je na takozvanein Cavzarjevem vitiu nad vinogradom gosp. dr. Suppana, tudi v Trški gori. Tretja pa je v Cerovcih pri Smolenji vasi. Streljanje je, kokor se sploh in to od priprostih kmetov sliši, prav dobrega uspeha. Zato je le želeti, da bi se več strelnih štacij postavilo. (Evropske) velesile so si začele razdeljevati Kitajsko Rusi, Angleži, Francozje, Nemci in celo Italijani so se polastili lepih kitajskih pokrajin. Kitajska vlada se hoče upreti temu razdeljevanju, pa je zato preslaba, zato je sklenila zvezo z naprednimi Japonci, ki so mogočni narod v Aziji, in tudi nič prijazno ne gledajo, kako se evropske države polastujejo pokrajine, na ktere pridobitev so že sami dolgo mislili. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1899) (Zopet) je čas skoro tukaj, kteri je otrokom silno lep, kajti maline, hruške, jabolka, češplje itd. bodo kmalu dozorele. Sadje je otrokom najljubša jed. Kmečki otroci so na dobrem, kajti krog hše že kaj sadja staknejo, da si z njim mlado življenje oslajšajo;po mestih pa si matere bolj skrbi delajo, je li sadje zdravo ali ne. Tem in onim bodi povedano, da je sadje, bodisi razne jagode ali drevesno sadje otrokom posebno zdravo, toda pripomniti je, da mora biti sadje zrelo, da se zmerno uživa ter da se grize, ne pa s peško ali pecljem pogoltne. Sadje ima v sebi mnogo sladkoija, nekaj sadne kisline in pa tkanine, ki je sadju nekako ogrodje in tvori tudi kožo ali lupino. Sladkor in kislina so otročjemu truplu za rast in razvitek silno prikladni. (Ogenj) nastal je 20. t.m. v predilnici v Litiji vsled vnetja valčkov nekega stroja. Delavci so to hitro opazili ter spretno in krepko oeeni pogasili. radoved Čez čas je možak stopil iz gruče in ogovoril indijanskega sla, ki je slonel ob bližnjem drevesu. Ta pa je le poblisnil z očesom, ko je zaslišal angleške besede, in se naredil, kakor da ničesar ne razume. Možak je nato skomignil z rameni in odšel k svoji kobilici, ki je bila skoraj še bolj mršava kot on in ki je skupaj z živahnim žrebičkom mulila s kupa krme. Tedaj so se odprla vrata poveljstva in na pragu so se prikazali trije popotniki. Bil je to mlad častnik, ki sta ga spremljali dve dekleti. Pomagal je svojima sopotnicama v sedlo in se še sam zavihtel na konja, potem pa je v slovo pozdravil generala, ki jih je bil spremil do vrat. Indijanski vodič se je postavil na čelo malega sprevoda in krenili so z vojaki. /l/l metalna KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA METALNA strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o., Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n.sol.o., SENOVO VAS VABI SMO EDEN NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV GRADBENIH ŽERJAVOV DVIGAL IN OPREME ZA GRADBENIŠTVO V JUGOSLAVIJI, DINAMIČNI RAZVOJ IN VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NAŠIH IZDELKIH NAM NAREKUJETA, DA NEPRESTANO DOPOLNJUJEMO SVOJE SILE Z NOVIMI KADRI. Stimulativni osebni dohodki in možnost osebnega napredovanja so momenti, ki lahko pomembno vplivajo na našo prihodnjo perspektivo in osebni razvoj Na področju tehnologije želimo pridobiti strokovnega delavca za opravljanje del oz. nalog: 1. ANALIZIRANJE DELA IN CASA I. STOPNJE - ena oseba. Za konstruiranje priprav in orodja objavljamo prosto delo oz. naloge: 2. KONSTRUIRANJE ORODIJ IN PRIPRAV I. STOPNJE - ena oseba. V službi kooperacije želimo pridobiti eno osebo za delo oz. naloge. 3. SKRBNIŠTVO OBJEKTOV I. STOPNJE - ena oseba. Za potrebe proizvodnje potrebujemo delavca za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 4. REZKANJE I. STOPNJE - dve osebi 5. STRUŽENJE II. STOPNJE - štiri osebe 6. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH OPRAVIL III. STOPNJE - deset oseb 7. TRANSPORJIRANJE I. STOPNJE - tri osebe Vsi prijavljeni kandidati oz. izbrani delavci imajo možnost pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov. POGOJI: Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1 — inženir organizacije dela, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih ali — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, pod 2 — strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih ali — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj pri enaki ali podobnih delih, pod 3 — strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pod 4 — VK rezkalec ali strugar, 2 leti delovnih izkušenj ali — KV rezkalec ali strugar, 4 leta delovnih izkušenj pod 5 — KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj pod 6 — KV ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj pod 7 — PK delavec, 3 mesece delovnih izkušenj Za opravljanje del oz. nalog pod točko 5 traja poskusno delo 90 dni Za opravljanje objavljenih del oz. nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: METALNA-TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, kadrovska služba, 68281 SENOVO. . ' Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 20 dneh po sklepu o izbiri. r SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJERNEJ razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: - srednja šolska izobrazb? - družbenopolitična aktivnost Poskusno delo traja 3 mesece Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. v _____________________________ POPRAVEK Pri oglasu IGM „Sava" Krško, objavljenem v Dolenjskem listu dne 2. 8. 1979, se mora pod I. za DE PROJEKTIVNI BIRO objavljena potreba po 1 inženirju elektro smeri pravilno glasiti: 1 DIPL. ELEKTRO-INZENIR - SMER TELEKOMUNIKACIJE Rok za prijavo kandidatov je 15 dni po objavi tega popravka. V ostalem ostane vsebina oglasa z dne 2. 8. 1979 nespremenjena. v : , r RTV SERVIS ZLATKO ŠEPETAVO C. K. Ž. 11-KRŠKO VPIS V ŠOLO! ZAVOD ZA KULTURNO PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ razpisuje v okviru strokovnega in splošnega izobraževanja za sezono 1979/80 naslednje večerne šole in druge izobraževalne oblike za odrasle: 1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 2. ŠOLA ZA VARUHINJE 3. ŠOLA ZA POKLIC VOZNIKA 4. Tečaj za pridobitev temeljnega znanja iz HIGIENE (higienski minimum) 5. Tečaj za VARSTVO PRI DELU ZA — vodilne in vodstvene delavce — izvrševalce dela 6. Tečaj tujih JEZIKOV — angleščina, nemščina — za odrasle: začetni in nadaljevalni — za otroke: začetni in nadaljevalni 7. STROJEPISNI TEČAJ 8. GOSPODINJSKI TEČAJ 9. Tečaj KROJENJA IN ŠIVANJA - začetni in nadaljevalni 10. PLESNI TEČAJ — začetni in nadaljevalni Rok za orjentacijski vpis je 25. avgust, rok za pismene prijave in predložitev ustrezne dokumentacije pa 5. september 1979. Potrebne informacije o izobraževalnih oblikah dobite neposredno v pisarni Zavoda Kolodvorska 8 ali po tel. 76-130 vsak dan, razen sobote in nedelje od 7,00 do 14,00. ure, ob sredah pa do 16,30. ure. r RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA RUDNIKA SENOVO oglaša naslednja prosta dela oz. naloge za nedoločen čas: 1. REFERENTA ZA LJUDSKO OBRAMBO DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DRUŽBENI STANDARD 2. 6 KOPAČEV V JAMI III 3. 4 VOZAČE V JAMI 4. 5 DNEVNIH DELAVCEV II Poleg splošnih pogojev za izvajanje del oz. nalog se zahtevajo še : pod 1: — dokončana srednja šola tehnične, ekonomske ali administrativne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj — moralno politična neoporečnost in čin rezervnega oficirja pod 2: — kvalifikacija kopača in 1 leto delovnih izkušenj na podzemeljskih rudarskih delih, odslužen vojaški rok pod 3: — nekvalificirani delavci brez delovnih izkušenj, 18 let starosti pod 4: — nekvalificirani delavci brez delovnih izkušenj Kandidatom za zaposlitev lahko nudimo skupinska samska stanovanja. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Rudnik rjavega premoga Senovo v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri." Samoupravni organi ZDRAVSTVENEGA CENTRA in Delovne skupnosti skupnih služb NOVO MESTO razpisujejo za opravljanje delovnih nalog in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za nedoločen čas in imenovanje za 4 leta 1. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE 2. VODJE EKONOMSKO, ANALITSKO—PLANSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj Pod 2: v isoka izobrazba ekonomske smeri s 5 let delovnih izkušenj Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti, biti morajo moralno politično neoporečni s posluhom uresničevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi z Zdravstveni center, DSSS kadrovska služba, Novo mesto, Trdinova 2. Kandidati bodo v 30 dneh obveščeni o izvidu razpisa. itPP ITPP — Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike p.o. Ribnica, Seškova 17 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta dela in naloge za: 1. INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVALCA 2. VEC STROJNIH IN ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV 3. VEC VARILCEV Pogoji: V Končana šola za oblikovanje 2. Končana poklicna kovinarska šola in odslužen vojaški rok 3. Opravljen tečaj za varjenje in odslužen vojaški rok Delovno razmerje se bo s kandidati sklenilo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: ITPP Ribnica, Šeškova 17, z oznako „ Komisiji za delovna razmerja." Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav. PETROL PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Brežice razglaša prosta dela in naloge DELAVCA NA SKLADIŠČU Kočevje. Pogoji: , — popolna ali nepopolna osemletka — odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi tega oglasa na upravo poslovne enote Brežice, Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. ISKRA AVTOMATIKA, Ljubljana TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. Objavlja prosta dela in delovne naloge 1. VODJA KNJIGOVODSKE SLUŽBE 2. TEHNOLOG 3. 2 ORODJARJA 4. STRUGAR 5. REZKALEC Pogoji: pod 1) višja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj, ekonomska srednja šola, 4 leta delovnih izkušenj pod 2) srednja tehniška šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 3) poklicna kovinarska šola, 1 leto delovnih izkušenj pod 4) poklicna kovinarska šola, 1 leto delovnih izkušenj pod 5) poklicna kovinarska šola, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA" AVTOMATIKA TOZD ELA Novo mesto, Ragovska c. 7a, v 15 dneh po objavi. » lii fi ** ' •f « oip* iing‘4 'm o[! tal \ /j'-; M L q i H •i) 1 | j l G t 12 DOLENJSKI LIST Št. 32 (1565) 9. avgusta m bi S ^\.D9BI POŠTO - Na Mimi niso nikoli zadovoljni z doseženim. Vedno znova razmišljajo, kako sasot •/•en-’e v že tako,ePem kraiu polepšali, naredili bolj.prijetno. V novem poslopju pošte,ki bo po svoj. graditeljev dograjen letos, bodo poleg poštarjev gostovali še športniki mirenskega Partizana, Je Pomožne prostore pa bo imela tudi šola. Poletni utrip t Cestnega podjetja dni v Trebnjem na vso °o hitijo s popravilom ^vne ulice, ki kljub vročini npa hitro in veselo: na je polno ljudi, domači-v m okoličanov, nanjo pa . a Pa kdaj zaide tudi ur:en tujec. Prav zaradi la k’Je nekako požga-prehudo delovno vnemo, seda z Janezom Pavlinom ® stede o prehudo resnih v . *> novih podražitvah, še no slabi založenosti tre-panjskih trgovin, marveč o in rekreaciji, torej o a rečeh, ki so za poletni Cas pnmeme. „Zal je trebanjski bazen propadel, tako da se Tre-banjci nimamo kje osvežiti v teh pasjih dneh. Sam se sicer vozim na Mirno, toda tam voda ni pretirano čista. Zlasti bi verjetno motila trste, kr v vodi ne prenesejo Verf3* ]e povedal Pavlin, še °db?ar' rauba Tnmo, kr pa d0Ja *?ta tudi ne kaže pavl- z‘vinjskih sil. Janez na r^23.10 Pogosto „skoči“ se ta karsko igrišče, kjer obča^ov^11 111 StarejŠih cuiov. Po njegovem mne- Partii6 ustanovitev društva nujna.\^a Trebnje več kot 2dm»v v niem b* lahko Srbeli “dp"!3 dmštva, podgan LP1 bl 1;*ko tudi Orear,- • Dl lahko tudi za čanovKlrM° rekreacij° ob-0tEanb- prav po vpa:. E*ranr rekreaciji je vse Povpraševanje. vo v T uZa drugačno zaba-no t °njem ni poskrblje- goštilni ^8821 ie ples v kaki kot ’ kar paie b°lj izjema toHa pr5.vd°>“ pove Pavlin, Pa h. ne nakaže. Doda h^zito v lrebniem’ ki Je l^ko Prehodno mesto, Priteo ?• ma*° wč zabave bitiin n • več gostov, ki zdaj T mrmo Trebnjega. J dni nrre{ Trebnje te poletne delavc? r kot običajno> le s° vena ,tnega podjetja, ki Lavrin začeli ureJati proda,- .Prometno žilo, in Prišeln breskev, ki je sko up na glavno trebanj- bojje; '^°> so morda znanilci MorH. 0v’ zlasti cestarji. Zaradi Trebanjci prav l‘ko Kn^ zadnje dni neko-nebrii • J!e vo,Je’ nekoliko ni do ostalih vprašanj. J. S. IGRIŠČE BODO ELEKTRIFICIRALI Na Mimi se že dalj časa pripravljajo, da bodo elektrificirali športno igrišče zraven šole. Z razsvetljavo nameravajo podaljšati čas uporabnosti igrišča, tako da se bo na njem lahko zvrstilo več ekip. Prav tako pa elektrifikacija že spada v sklop priprav na športno srečanje med pobratenimi občinami. Sredstva za razsvetljavo bodo prispevali Telesnokultuma skupnost, Občinska izobraževalna skupnost in Partizan, medtem ko bo KPD pripravil drogove, športniki pa bodo sami opravili zemeljska dela. DAN STAROSTNIKOV V DOBRNIČU 28. julija so brigadirji v Dobrniču pripravili dan starostnikov, katerega se je udeležilo okoli 70 krajanov. Ob dobri jedači in pijači ter kulturnem programu, ki so ga pripravili brigadirji, je srečanje vse prehitro minilo. Starostniki krajevne skupnosti Dobrnič so sklenili, da se bodo v prihodnje še udeležili takih srečanj, zlasti pa bodo pritegnili tiste, ki za udeležbo na prvem srečanju niso zbrali dovolj poguma. Iz kraja v kraj LE ZIDAJ, ZIDAJ... Vse tako kaže, da je okolica Čateža postala silno zanimiva za „vikendarje”, saj je po lepih razgibanih obronkih Čateža opaziti vse več „zidanie”, ki jih lahko mirne duše uvrstimo pod prvorazredne počitniške hišice. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bile med njimi tudi take, ki jim pravimo črne gradnje. Ker je ta pojav v okolici Čateža čedalje pogostejši, se krajani upravičeno sprašujejo, ali so kazni sodnika za prekrške res edini način, da se nedovoljena gradnja zajezi? ! KAJ PA TRŽNICA? - Res je čudno, da delovne organizacije, katerih glavni predmet je trgovina, v Trebnjem ne odkrijejo zlate jame. Zlasti v teh vročih mesecih se krajani Trebnjega velikokrat upravičeno jezijo, ker morajo po želeno sadje ali zelenjavo v Novo mesto, saj obstoječe trgovinske kapacitete ne morejo kriti vseh potreb, zlasti kar se kakovosti in raznovrstnosti tiče. Sicer pa - glavno je zdravje, ostalo pa še pride, mar ne? KDAJ, SE NE VE - Stara šola v Trebnjem po preselitvi marljivih krojačev ne sameva. Med drugimi je tu dobila svoj kotiček tudi krajevna skupnost. O tem vsakogar pouči napis na stavbi, ravno tako na vratih. Žal ni označeno, kdaj je pisarna odprta - ali pa je to že toliko splošno znano? KMALU BOLJE - Posodobljanje ceste skozi Brezovico povzroča domačinom, zlasti tistim, ki imajo hiše ob cesti, nekaj težav. Razumljivo i e, da je v času gradnje vsakomur težko zagotavljati dostop do hiš. Najbolje storijo tisti, ki ob kancu razumevanja vse težave rešujejo z delavci na delovišču. Ko bo naposled položen asfalt, bo vsekakor bolje za vse. Vročica dopustov Na zadnjih ločenih sejah vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje delegati niso obravnavali pročil o realizaciji planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ker so mnoga poročila manjkala. Prav tako so zaradi nesklepčnosti odpadle skupščine Telesno kulturne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva. Očitno je med delegati teh SIS pa tudi v njihovih strokovnih službah že zdav naj zavladala vročica počitnic, katerih sestavni deli so neskončni pogovori o dopustih, morju in zasluženem oddihu po napornem delu. Veselo odlaganje delovnih dolžnosti in obveznosti na jesen se je že tako razširilo, da ponekod niti telefonske slušalke ne dvignejo takoj. Seveda je vpraša nje, če je ta počitniška evforija upravičena, še večje pa, če je sploh zaslužena. Trenutni gospodarski položaj prav gotovo ni primeren temelj za našo brezskrbnost, za počitniško brezbrižen odnos do dela in dolžnosti Jesen, ki prihaja, ne bo kaj prida primerna za tak odnos do dela. Zato bi bilo potrebno, da bi povsod tam, kjer zdaj pozabljajo na delo in na redno opravljanje d elovnih nalog, malo pomislili tudi za naprej. Poletje in vročina, čas dopustov (nekateri si te dopuste predstavljajo čisto po svoje: dva dni so v službi, potem gredo za 1 dan spet na dopust ipd) nikakor ne smejo biti opravičilo za tak odnos do dela J. S. DOGOVOR Predsednik občinskega izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič je na zadnjem zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti med drugim pojasnil sporazum med trebanjsko kmetijsko zadrugo in Mercatorjem - tozd Gradiščem. Izdana je lokacija za gradnjo trgovine v Veliki Loki. Sklenjena je pogodba za zemljišče Mercatorjeve trgovine v Velikem Gabru in okup zemlje za trgovino v Mokronogu. BRIGADA JE ODPOTOVALA Mladinska delovna brigada Matija Gubec, ki bo na letošnji mladinski deLvni akciji v Brkinih zastopala trebanjsko občino, je odpotovala na delo 5. avgusta. Brigada odhaja na pomoč nerazvitim Brkinom in šteje 50 mladincev in mladink. TREBANJSKE NOVICE 55 NOVIH STANOVANJ — Straža bo do 30. aprila prihodnjega leta dobila še 4 nove bloke (investitor: SGP Novo mesto). Večina stanovanj bo solidarnostnih, kupci pa so stanovanjska samoupravna skupnost, Novdes, Gozdno gospodarstvo itd. Na sliki: skelet novih Straških stanovanj. Obrtnikova desna roka Obrtno združenje Novo mesto bo septembra praznovalo 10-letnico obstoja — Vrsto odgovornih nalog V začetku letošnjega leta so se združenja samostojnih obrtnikov v Sloveniji preosnovala in preimenovala. Obrtniki v novomeški občini so se dela lotili med prvimi v republiki in že 19. januarja dobili. Obrtno združenje Novo mesto. Ob reorganizaciji so šli v Novem mestu še korak dalje. Zavedali so se, da združenje brez strokovnega vodenja ne bo odigralo svoje vloge. Zaradi tega so se odločili za poklicnega tajnika, nelahko nalogo pa so zaupali Novomc-ščanu Janezu PencL „V združenje se včlanjujejo delovni ljudje," je dejal Penca, „ki na podlagi obrtnega zakona samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot redni ali postranski poklic. Ta čas imamo kar 600 članov, ti pa zaposlujejo okoli 600 delavcev. Že Jasno o kadrih V novomeški občini smo prvi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike sprejeli leta 1973. Slabo leto zatem je bil spejet podoben dogovor v republiškem merilu. V marsičem je prišlo do navskrižja. Občinska skupščina je zato pred kratkim sna osnovi sklepov in priporočil, sprejetih na zadnjih sejah zborov skupščine, poslala v-javno razpravo novi osnutek dogovora o izvajanju kadrovske politike v novomeški občini. Preštudirali in dopolnili naj bi ga, čeravno smo v času počitnic, do 31. septembra. Novi družbeni dogovor, natipkan na vsega sedmih straneh, v veliko večji meri obvezuje podpisnike (tozde, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije) k disciplini na področju izvajanja kadrovske politike. Z njim bo zagotovo minila stara praksa, ko so posamezni večji tozdi po svoje reševali kadrovske težave, ko so stro-konjake pridobili s prcplačeva-njem, nudenjem boljših delovnih pogojev, stanovanj ipd. Dogovor bo zahteval načrtno skrb za kadre, o njih naj bi razmišljali že pri sestavljanju srednjeročnih in celo letnih načrtov, pri načrtovanju naložb itd. Prav tako so v 45-členskem osnutku jasno opredelili naloge kadrovskih služb; osnutek definira naloge napodročju usmerjenega izobraževanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja, opozarja na načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših družbenih funkcij itd. Marsikje so ga že pretresli, dali pripombe in dopolnitve. Drobni a nepomembni osnutek je pred nami Vsaka pripomba, ki naj bi jo poslali kadrovski službi občinske skupščine bo dobrodošla. Do 31. septembra seveda! J. P. ^ / i 50 LET GD ŠMIHEL V počastitev 50-letnice društva bodo šmihelski gasilci pripravili 11. avgusta ob 20. uri slavnostno sejo, na kateri bodo podelili priznanja. Dan kasneje bo ob 8. uri občinsko pionirsko in mladinsko tekmovanje, ob 11.30 mimohod z godbo na pihala, pol ure kasneje pa glavna proslava, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo padlim v NOV pri GD SmtheL S prireditvami bodo gasilci počastili tudi vse letošnje važnejše partijske in druge jubileje. B. M. ti dve številki povesta, da imamo dovolj dela." Obrtno združenje Novo mesto, ki je med najstarejšimi na Dolenjskem, bo septembra praznovalo 10-letnico obstoja. V dobrem desetletju je bilo vedno nekakšna desna roka obrtnikom, njihov svetovalec in usmerjevalec. ,.Razumljivo je," je dejal Penca, „da bomo še naprej vso skrb posvečali obrtnikom, jim pri delu pomagali s strokovnimi napotki, jim olajšali zapletena administrativna dela, z našo pomočjo bodo lažje prišli do kreditov itd. Vsekakor pa bo najvažnejša skrb za pravilen in naglejši razvoj malega gospodarstva, ki mu, moramo priznati, v novomeški občini posvečamo vse več pozornosti" Najvišji organ združenja je skupščina, najbolj operativno telo pa sedemnajstčlanski izvršni odbor, ki se sestane najmanj enkrat na mesec. Zapišemo naj še, da ima novomeško obrtno združenje tudi dve sekciji, in sicer za gostinstvo (v občini 60 gostiln) in avtoprevozništvo (140 prevoznikov). VW W II ,puščavi kopica uspehov Deliblatska peščara: trak akcije MDB Katja Rupena 8. julija je odšla v Delibatsko peščaro 56-članska mladinska Delovna brigada Katja Rupena Do 3. avgusta so Dolenjci delali protipožarne pasove, obrezovali bore, pomagali pri delu na cesti itd. Ze po tradiciji so brigade novomeške občinske konference ZSMS med najboljšimi v državi. Tudi MDB Katja Rupena - njen pokrovitelj je bila Krka, tovarna zdravil - je osvojila kopico priznanj in pohval: udar-ništvo 1. in 2. udarnega dneva, dosegla je najboljši rezultat v naselju (292 odstotkov norme), osvojila je udamištvo izrednega udarnega dne, mladim Novomeščanom je pripadlo udamištvo v I. in II. dekadi, osvojili so trak akcije, povrhu vsega pa so predlagani za priznanje pokrajinske konference ZSM Vojvodine. Člani MDB Katja Rupena so se domov vrnili v soboto zvečer, pričakali pa so jih predstavniki občinske konference ZSMS. Komandant bri-gacfc, v kateri je bilo 17 udarnikov, je bila Darja Colarič. ŠMARJETA IN ASFALT Kot otroci so se razveselili prebivalci Šmarjete, ko so na makadamski cesti od Toplic do naselja zaropotali gradbeni stroji, ki naj bi prinesli asfalt Žal je bilo njihovo veselje kratka Na tiste dni jih še vedno spominjajo samo prometni znaki Prepričujejo, da je cesta, čeravno na njej že lep čas ni ne strojev ne delavcev - v gradnji Tprej bo cesta nekega lepega dne le asfaltirana. Domačine sedaj zanima, katerega leta. m PILOTE ZAMENJUJEJO — Novogradovi delavci so začeli konec julija obnavljati zaloiki most. Zamenjali bodo pilote ter pod na lesenem mostu. Predvidevajo, da bodo dokaj obsežna dela nared do 15. septembra,, do takrat pa bo še naprej obvoz skozi Novo mesto oziroma Stražo. Na sliki: delavci obdelujejo pilot. (Foto: J. Pezelj) Novomeška kronika NAJEMNIKI SE MENJAJO - Ze čez nekaj dni bo spet odprt „lokal-ček” na Glavnem trgu, v katerem je fostovala novomeška podružnica jubljanskega dnevnika. Odslej bo to Tobakova trafika, podružnica Ljubljanskega dnevnika pa se je preselila v Dilančcvo ulico. PROMETNO OZKO GRLO -Gradnja nove kanalizacije, zaradi katere je razkopan del kandijskega križišča, je še povečala prometno gnečo v Novem mestu. Se sreča, da so se za dela odločili v počitniškem času, sicer bi bili starši upravičeno v skrbeh za varnost svojih šolarjev, saj je obvoz speljan ravno mimo grmske osnovne šole. ZALJUBLJENCI, POZOR! -Seidlov mlin, za katerega se že dolgo govori, da bo preurejen v gostinski lokal - zaradi prijetne okolice bi bil za goste zelo privlačen - še naprej vztrajno razpada. Pred kratkim seje spet zrušil del stavbo, kar je dvignilo precej prahu. & hočejo parčki, ki jim je mlin zatočišče, ohraniti celo glavo, se ga bodo morali kar izogibati. SPET VEC DOJENČKOV - Ta teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Radi iz Slakove 7 -Anjo, Radmila Dukič iz Šukljctove, n. h. - Jeleno, Ines Kirm s Prisojne poti 7 - Andreja, Ivanka Drki,,!ič z Zagrebške 13 - Roberta in treda Uren z Ragovske 9 - Tino. BREZ VEČJIH SPREMEMB -Cene sadja, zeleifave in povrtnin na novomeški tržnici vztrajajo, pa tudi ponudba se bistveno ne spreminja. Za kilogram krompirja je še vedno treba odšteti 10 din, kumare so po 6 do 10 din, paradižnik stane 10 din, paprika 12 do 25 din, zelje je po 15 din, stročji fižol po 20 din, kilogram ,radiča pa je po 20 do 30 din. Kilogram breskev lahko dobimo za 20 din, jabolka za 25 din, h uške za 25 do 30 din, groztje pa za 18 do 25 din. 22(1565) 9. avgusta 1979 Ena gospa je rekla, da bi morala imeti Delikatesa pod arkadami nasproti Rotovža za pultom tudi živo kravo. Želen napitek bi stranke tako dobile hitreje in po enotni ceni. Sedaj moraš za 2 dd odšteti od 200 do 250 par. ■THTTTn LIJ t 'l Nov veter zahteva varčnost Za stanovanje vsak po svojih močeh - ne pa prelagati vse skrbi na ramena družbe Mimi počitniški avgust naj bi v brežiški občini razgibala javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma za prehod na ekonomske stanarine, katere bi postopoma uveljavili do 1985. leta. stanarinah do zadnjega oktobra. S prvim novembrom bi potemtakem že obveljal. Koordinacijski odbor, ki spremlja Razprava bo potekala do 15. septembra. V delovnih kolektivih bodo organizatorji sindikati, v krajevnih skupnostih Socialistična zveza, v vrstah mladih pa mladinska organizacija. V dosedanji razpravi o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu so se tako DPO kot skupščina izrekle za usmerjeno stanovanjsko politiko, za boljše gospodarjenje s stanovanji in za to, da bi v prihodnje prispeval za stanovanje vsak občan po svojih ekonomskih zmožnostih. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela predlog, naj bi podpisniki podpisali sporazum o novih y SOBOTNI VRVEŽ - Na tržnici v Brežicah je vsako soboto naprodaj tudi suha roba- Na izbero je vse, od kuhalnic do cekarjev, grabelj in škafcev. Ponudba je pestra, boljša od ponudbe zelenjave. Kupci negodujejo predvsem nad cenam, saj nanje prav nič ne vplivajo nizke cene paradižnika in drugih živil v Zagrebu oziroma še niže pri pridelovalcih v Makedoniji. (Foto: Jožica Teppey) javno razpravo o stanovanjskem gospodarstvu, je posredoval občinski skupščini še več drugih pred- KAKO SE BOMO GRELI Kje so že časi, ko so julija in avgusta ponujali premog po znižanih cenah. Dobri gospodarji so ga zato kupovali v največji vročini. Zdaj pemoga tudi v tem času primanjkuje. ttzdno gospodarstvo Brežice in Trgovsko podjetje Posavje dobivata komaj 10 odstotkov pogodbenih količin. Ljudje so upravičeno v skrbeh, če se preskrba s premogom ne bo popravila. Novo v Brežicah ZATRPANO PODNEVI IN PONOČI - Na starem čateškemmote-lu zmanjkuje prostora za parkiranje. Osebni avtomobili se komaj prerinejo med počivajočimi tovornjaki, ki so nagneteni kot sardine. Poletno sliko dopoljujejo kupi polivinilastih vrečk in raznih odpadkov. Družine, ki počivajo na poti k moiju oz. domov, jih mirne vesti trosijo po parkirišču in po trati na robu gozda. Pobira jih pa najbrž nihče. KRKA NOSI SMRT — Izjemno topli avgustovski dnevi so na kopališče pri Horvatiču privabili veliko kopalcev. Mnogi si niso upali v vodo, ko so zvedeli za nenadno poginjanje rib. Voda se je tudi tokrat skalila, po rečni gladini je plavala umazana pena kot vsakič, kadar se Krka sepreje nad 20 stopinj Celzija. logov in ugotovitev. Tako naj bi na primer stanovanjska skupnost pripravila temeljito vsebinsko analizo o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjski politiki v občini namesto dosedanjega nizanja ovir in problemov pri gradnji stanovanjskih objektov. O njej bo stekla javna razprava. Rok za pripravo takega gradiva je 31. avgust Strokovna služba stanovanjske skupnosti je dolžna izdelati v tozdih in krajevnih skupnostih, kjer se prav pri planiranju najbolj zatika. J. T. KOMAJ ZA POMETAČE - S prispevkom od mestnega zemljišča zberejo v Brežicah okoli 230 tisoč dinarjev. Od tega plačajo dva pometač a (140 tisoč dinarjev), tri tisočake porabijo za izterjavo in tako ostane bore malo za vzdrževanje nasadov, zelenic ipd. Se kosilnice ne morejo kupiti. V šole, tovarne Posavski muzej v Brežicah, ki sicer vedno ponuja roko delovnim kolektivom in šolam, se jim bo za svoj tridesetletni jubilej poskušal še drugače približati. Odločil se je za več manjših razstav, ob katerih bi delavci spoznavali, čemu vsemu veljajo prizadevanja muzeja na posavskih tleh. Za začetek je muzej pripravil razstavo o arheologih odkritjih na Libnl Sledilo bo še več drugih, da bi v delovnih kolektivih postopoma spoznavali vrednost kulturne dediščine v Posavju. Take razstave si bodo lahko privoščili malone v vaki delovni organizaciji, ker so poceni in ne zahtevajo veliko prostora. Povsod imajo na voljo kak prazen del hodnika, jedilnice ali veže, kamor bi za kratek čas sprejeli zanimive muzejske eksponate in z njimi vzbudili željo po ogledu stalnih muzejskih razstav pod grajsko streho. Razstave bodo dobrodošle tudi šolam, saj bodo z njimi marsikje lahko ponazorili pouk. Predstavitev arheologih zanimivosti Libne je že pripravljena in se bo lahko selila od podjetja do podjetja vsakih sedem dni, od septembra naprej pa tudi od šole do šole. J. T. Ločani za zgled drugim KS Loki pri Zidanem mostu zvezna listina ob dnevu samoupravljalcev -- Pravi ljudje na pravem mestu Na kratko smo žeporočali, da je krajevna skupnost Lokaskupaj z Artičami ob letošnjem dnevu samoupravljalcev dobila posebno zvezno listino. To laskavo priznanje podeljujejo vsako leto najboljšim krajevnim skupnostim v državi. Med enajstimi krajevnimi skup- podvojili število vaških odborov na BREŽIŠKE VESTI nostmi sevniške občine bi bilo mogoče Loko z okrog 1.400 prebivalci uvrstiti med srednje po velikosti. Prav lahko bi bil tudi to zgolj sebi prepuščen kraj na robu občine, če ne bi bilo tako prizadevnih krajanov, predvsem pa delegatov. ..Dobljeno priznanje ni v ničemer zasluga našega vodstva," skromno poudarja novi predsednik sveta KS, prometnik na zidanomoški postaji Franc Hočevar. „V raznih delegacijah in organih po krajevni skupnosti je vključena četrtina ljudi," nadaljuje predsednik Hočevar. „Vsi so izredno delavni Pri nas se ne ubadamo s tem, ah je kakšen organ sklepčen ali ne. Pred nedavnim smo Sevniški paberki OH, TI UČBENIKI! Dopusti -pri skrbnih gospodarjih priprava kurjave za zimo, pri tistih, ki imajo tudi šoloobvezne otroke, skrbi za šolske knjige in druge potrebščine, in še bi se našel kakšen večji izdatek v teh vročili dneh. Sole gredo ponekod na roke z izposojo učbenikov. V Sevnici za to med starši ni čutiti zanimanja. V večji meri segajo po teh knjigah na podružničnih šolali. Nekaterim je očitno odveč priznati „revščino” s takšno izposojo. Je pa tudi prav, da si s temi knjigami pomagajo na podeželju. NEVREDNI GOVORILNICE -Minuli teden je že gostovala na tem prostoru javna telefonska govorilnica ob nekdanji pošti v Sevnici Nič bolje se ne godi novemu avtomatu za medkrajevne pogovore v samem jedru starega mesta. Od imenika je namreč ostala le vrvica, in to v pičlem tednu obratovanja! Le kdo se doma guli imenik na pamet? NA VRSTI OPAŽI - Prizadevni gasilci na Bučki nadaljujejo z gradnjo svojega doma. Henutno delajo opaže za ploščo nad garažami. Gradnja daje temu vaškemu društvu nov zalet miki mmr šest." Pretežno žckizničarska tradicija med zaposlenimi bo vsekakor šla Franc Hočevar: ,JLjudje z odgovornostjo opravljajo svoje naloge. Posebno pohvalna je zavzetost, s katero jih iešujejo.“ dalje tudi pri mladem rodu. Pri sestavi raznih organov niso zanemarjali sUokovnih kadrov. Navsezadnje lahko tudi temu pripisujejo mnogo uspehov. Da bo kraj živ tudi nadalje, potrjuje porast števila otrok. „V novem srednjeročnem načrtu se bomo vsekakor morali pozabavati z otroškim varstvom," omeni Hočevar eno od novih nalog. Čeprav v sosednji občini, bo za Loko pomemben novi most čez Savo in železnico pod Radečami. Pred časom so z veliko prizadevnostjo krajanov potegnili telefon prav na Razbor. Na Bregu in Šentjurju bi se radi še v tem mesecu navezali na telefonsko centralo. Svojih uspehov običajno ne obešajo na veliki zvon. Zvezno priznanje je našlo prave. alfred Železnik DELO ZA PREDSEDNIKAE V sindikatih sevni9ce občine ni. običajnega dopustniškega premora.^ Sredi minulega tedna so predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij prejeli posebne vprašalnike, s pomočjo katerih želijo pri občinskem svetu priti do jasne slike, kako so delavci vključeni v priprave na nove planske dokumente. Kako je s tem in drugimi nalogami, bodo spregovorili na posebnem posvetu v ponedeljek, 13. avgusta. Večje pristojnosti Stanovalci bodo gali z večjim denarjem V začetku poletja so v Sevnik in Krmelju po krajevnih skupn0' stih volili delegate za zb°,e stanovalcev. Pri kandidiranju lju' di v te zbore se ni mogo^ znebiti vtisa, da so v večin| hišnih svetov predlagali ljudi,' kj že delajo. Kdor pač že dela, tni dela še več, bi lahko rekli. Hišne svete imajo v sevni*1 občini organizirane doiw'a 100-odstotno. Novi zbori novalcev niso nikakršno nado* mestilo, hišni sveti bodo, prosteje povedano, izvršilni org3'; ni Po določilih nove stanO] var\jske politike naj bi stanoval# že prihodnje leto razpolagali * okrog 45 odst. denarja , zbrane-ga od stanarin. Stari, očitek, & brez denarja ni mogoče samoupravljati pri družbenih stanova' njih, torej ne bo več dolgo držal-Zatorej se utegnejo ponekod preveč na hitro skadrovani dele*, gati še otepati Že leti je le, da « se odnos do upravljanja s tako drago dobrino, kot je stano'_a' nje, popravil. A. Z- ODOBRENE CENE ZA UPOKOJENSKI DOM Izvršni svet občinske skupščin*' Sevnici je dal na zadnji seji sogM* k cenam za oskrbni dan v no^ domu upokojencev v Sevnici. bo potreboval ob tem še die®* prehrano in dodatno oskrbo, ^ moral na dan plačati v enoposteljni sobi 227,79 dinaijev, v večpostelj"1 sobi pa 174,75 dinaijev, če mu P® tem ne bo pomagala občinska sWT nost socialnega skrbstva. MLADI SEVNIČANI ORGANIZIRANI Minulo soboto je bil v sindikat1,1 dvorani ustanovni sestanek krajev^ oiganizacije mladih v Sevnici. ^ začetek se je zbralo okrog 50 flil*’ dink in mladincev. Novo izv olje®1’ vodstvo bo skušalo razbiti mrtvil0' zato pa bodo morali najti razumi nje tudi pri starejših in v krajev*11 skupnosti, da bi prišli do prime meč* prostora za shajanje. Izvolili so šte vilne organe, za predsednika Pa Damjana Križnika. kr 11 it! ni »Si Ci H< 5.1 na ne v c tec asf ne, Ka ko hiš so Ka Pri gai se Pn h Cr Os lo sec *8< dir po< tak bo] «o{ dol dol tud 1 nač ve nač ti c Priž tem vica ljičj dru 1 Več blaga na voljo doma Ob smernicah zanimajo delegate že povsem določna vprašanja - Razprava o načrtih do 25. avgusta Smernice za sestavo novega srednjeročnega načrta niso še pravi načrt. Ob razpravi o tem dokumentu so delegati v zboru zdiuženega dela občinske skupščine navajali tudi vprašanja, ki več ali manj taiejo vsakogar. Predsednik občinskega izvršnega sveta inž. Franc Juvane je marsikomu postregel z jasnim odgovorom. Kako da ni uslužnostnih obrtnikov, kako je z gostinstvom, avtobusno postajo, so spraševali delegati. Nesporno dejstvo je tudi, da preveč denarja od zaslužka odhaja drugam za blago, ki bi ga lahko kupili v krških trgovinah. Izračunali so, dazato samo občinski proračun izgubi na leto po pet do šest milijonov dinaijev. Nekateri bodo sicer še naprej raje hodili po večjih nakupih drugam, če bi bila boljša izbira v trgovinah doma, pa bi tu lahko obrnili prenekateri dinar. Predvidena nova blagovnica s 6.000 kvadratnimi metri prodajnih površin in 300 parkirnimi prostori bo vsekakor zadržala nekaj tega bega kupcev. Novi krSki hotel se že dokaj pozna, gradnja depandanse bo dobrodošla, k pravemu razmahu turizma lahko pripomorejo naložbe v lepe okoliške kraje. Med temi omenjejo zlasti Kostanjevico. Z KRŠKE NOVICE NIHČE ne ODREČE - Društva slušno prizadetih za posavsko pokrajino s sedežem v Krškem skrbi tudi za športno-rekreacijsko udejstvovanje ta čas okoli 200 članov. Za skorajšnje republiško tekmovanje je njihovo ekipo opremila krška „Ko-vinarska” podobno pomoč pa jim ne odrekajo nikjer, kamor potrkajo na vrata s prošnjami NAJBOLJŠI V KRŠKEM - V soboto in nedeljo je bilo v bazenu kr Sc e tovarne „Djuro Salaj” republiško plavalno prvenstvo za mlajše pionirje skupine „A”. To je bila edina večja prireditev v poletni sezoni v bazenu, kjer jih je bilo še pred leti veliko več. KRSKI TEDNIK obrtnimi uslugami tudi v prihodnje ne bo lahka Od 500 „knjigašev“ plačuje davek od svoje dejavnosti le okrog 130 obrtnikov. Da bi postala posebno uslužnostna obrt vablji-vejša, bo treba še korenitih ukrepov. Sedaj davkarji pol leta ne obremenjujejo novih obrtnih delavnic. Ni malo takih, ki predlagajo dvoletno olajšavo. Blažji davčni vijak ne bo zadostna vaba, da bi se ljudje odločali za delo v uslužnostni obrti. GOSPODARSTVO BREZ DENARJA Delovne organizacije, ki so veliko investirale, so v težavah. V Posavju sta najbolj prizadeti krška Tovarna celuloze in Salonit Anhovo - tozd Opekama Brežice. Tudi Metalno Krmelj pestijo podobne težave, zadnje čase pa je vanje zabredel tudi sevniški Jugotanin, ki ga je doletela še nesreča z dimnikom. Poletne izgube v Celulozi in v Opekami pokrivajo solidarnostno. Drugod so večinoma izplavali, čeprav se povsod pritužujejo, da jim ostaja zelo malo denarja, premalo za uspešen razvoj. POMEMBNI ROKI Na zadnih ločenih zasedanjih zborov občinske skupščine v Krškem je bilo v obliki osnutkov pred delegati več gradiv. Določeni so bili roki, dokler bodo še v razpravi, zatem bodo ponovno prišla pred delegate v obliki predlogov. Tako naj bi potekala do 25. avgusta še javna razprava o analizi izvajanja sedanjega srednjeročnega obdobja in smernic za naprej. Do konca meseca naj bi podali tudi pripombe na osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v krški občini KOMU DATI POMOČ? Po posebnem samoupravnem dogovarjanju naj bi do leta 1985 v Krškem prešli na ekonomske stanarine. To pomeni 30,79 odst podražitev; v takem razmerju se naj bi stanarine dvigovale vsako leto do leta 1985. Prizadete bodo kajpak sub-v encionirali, če le ne bodo lastniki avta, vikenda, stanovanja, hiše ali motornega čolna. Zlobneži pravijo, da so se nekateri stanovalci solidarnostnih stanovanj pred časom prvič sporekli ravno na parkirišču, ko ni bilo kam z vsemi avtomobili ■+> ............................................ ?>r V krški občini gradijo veliko družbenih stanovanj. Na Griču raste urejena soseska, zgleden primer organizirane gradnje. (Foto: Jožica Teppey) SOSESKA GRIČ KJE SO KOPALCI? - Mirenski bazen dopoldne takole sameva. Pravijo, daje popoldne na iuegovih bregovih več kopalcev, največ pa se jih zbere na njegovih bregovih ob koncu tedna in v avgustu, ko se večina že vrne z morja (Foto: J. Simčič) Poceni kopanje na Mirni Mirenski bazen obišče tudi 1200 kopalcev naenkrat — Dovoljeno peči na žaru - Reševalna služba je na bazenu - Med obiskovalci tudi Ljubljančani, Kranjčani Mirensko naravno kopališče, eno izmed najlepših in največjih v Sloveniji, ki ga napaja bistri Vejar, je bilo kljub vročini skoraj prazno. Na njegovih bregovih se je sončil le neki očka, ki je imel nalogo, da pazi na dva svoja potomca. Pravega vzroka, zakaj je tako, ni vedel povedati niti dolgoletni upravnik kopališča Tomaž Plohl, ki opravlja to dolžnost že deset let Povedal pa je, da-kepališče ni vedno tako prazno. Včasih se po njegovih bregovih zlekne tudi 1.200 kopalcev, registrske tablice pa kažejo, da prihajajo tudi iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta in drugod. Za 10 dinaijev na osebo, za otroke 5 dinaijev in za avto 10 dinarjev si lahko privoščijo celodnevno kopanje, uživajo v prelepi okolici, če pa jim zadišijo dobrote z ražnja, lahko tudi pečejo na žaru. Bojazni, da voda ne bi bila čista, pravzaprav ni. Plohl ic povedal, da >e bazen pretočen, hkrati paposkrbijo za večkratno temeljito čiščenje. Zadnje čiščenje so opravili predzadnji dan julija. Ker majhen potok, kot je Vejar, sam ne bi mogel v kratkem času napolniti velikega bazena, ki je dolg okoli 100 metrov in polovico manj širok, so najeli čipalko, ki črpa vodo iz Mime. Upravnik je povedal, da bo tako bazen poln v enem dnevu, saj črpalka načrpa is Mime 3.400 litrov vode na minuto. Ob bazenu imajo poskrbljeno tudi za reševalno službo, ki jo opravljata dva izprašana reševalca. Sicer so pa podjetni Mirenčanipred nedavnim v bazenu priredili tudi plavalni trim, po katerem so uspešnim udeležencem podelili bronaste in srebrne značke. Take inpodobne akcije ' nameravajo še nadaljevati. Radi pa bi videli, da bi k bazenu prišlo'še več ljudi, saj se na njegovih bregovih ni bati gneče, kakor jo je sicer videti po drugih bazenih. ŠPORTNIKI ODPOTOVALI V TAŠALERO ' V Tašalero pri Pulju je 6. . vgusta odpotovala skupina 70 športnikov iz trebanjske občine, kjer bodo ostali na skupnih pripravah do 15. avgusta. Doslej so v Tašaleri izvedli šolo v naravi prav tako pa seje v kampu zvrstilo veliko število občanov trebanjske občine, ki so tam preživeli svoj dopust. SLABA LETINA? Za izkopavanje krompirja sicer ^ ni pravi čas, marsikdo pa si je že i*l jasnem, da letina ne kaže najboljM Tisti, ki spremljajo razvoj gomolj H v zemlji, so si namreč vse bolj edii"! da je bil zarod nadvse pičel. Prste j* j imela vmes letošnja izredna su^J Kmetijski strokovnjaki svetuj«), -kmetovalcem kar največ pozorno5*! da ne bi že tako pičlega prideš prizadeli še škodljivci. Najbolj na je plesen, ubraniti se je je če edinole s pravočasnim škropi, njem. Posvet s strokovnjaki ni 0 več. Iz »Biltena” V Biltenu, glasilu mladini?! delovnih brigad, ki so se že ali ?A bodo zvrstile, so brigadirji objav! kar precej prispevkov, posvečaj literarnemu ustvarjanju, ter po^ o interesnih dejavnostih in del°v uspehih. ^ Brigadirji, ki so prišli na del0^ akcijo v Suho krajino, so doffl3 « Peči, Reke in Ljubljane. Za*® L razumljivo, da so v Biltenu pf^ji vila svoja domača mesta. E>°br jf del Biltena zavzemajo tudi Pe* u posvečene v potresu porušen^ Kotoru, narodnemu heroju R3*11 in, seveda, ljubezni. Tudi na področju kulturne ^ nosti so brigadiiji dosegli z 2 uspehe. V prvi izmeni so pri & brigadirska večera, infornia®' • radijsko oddajo, izdali so tri bi in 6 stenskih časopisov. P0*^, .>0 2 predavanji, 2 večera in 2 kino predstavi. P°^ , so tudi večer poezije; recitira*1^ so priredili 2 predavanji, t Istavi. Pri^ ,0 e; reciti^|ta,. brigadiiji sami ob spremljavi '■ .ji Tečaj za fotoamateije je P*?lfT c H A Velik prispevek prebivalcev ^ soboto bodo krajani treh črnomaljskih KS praznovali svoj praznik — V zadnjem letu veliko posodobljenih cest v občinskem središču \ spomin na prvo akcijo belo- kanjskih U. partizanov, ki so v noči od it...na 12. avgust 1941 napadli m Janško stražo pri železniškem 1 pri Vranovičih, praznujejo tri krajevne skupnosti mesta Jjtnomeij - KS Loka, Griček in Sftnn4 '<’tar’tle ~ It* imajo okoli nan a lcraianov' ~ ^oj praznik. Ta ^>a“ je pomenil začetek oborože- partizanskega boja v Beli krajini, skupina partizanov, ki je napadla italijansko stražo, pa se je kasneje razrasla v Prvo belokranjsko četo. Letošnje praznovanje bo v soboto, 11. avgusta ob 17. uri, pri črnomaljskem gasilskem domu, ko bodo med drugim zaslužnim krajanom podelil plakete in priznanja mesta Črnomelj; v kulturnem programu bodo sodelovali ženski pevski ČRNOMALJSKI DROBIR TABOR V ADLEŠICIH n —> it- it manjše površi l^iVse skupaj pa tudi nekaj znese, s. e’ da so pred krajevnim prazni-hoteli imeti pred bloki in *) alf novo asfaltno prevleko. Tako K, imitirali prostor pred bloki na Drpj ovb Pod smreko, dvorišči 6anb St?.v*50 družbenopolitičnih or-se i?acii Pa tudi nekaj zasebnikov Predl^- Za as^ ° Prev*e*t° ^PRAVIČNEJŠI PRAVILNIK -i CrnoJ^v-i ^asa * pripravljajo v lit o snu? na spremembo pravilnika lo se . amostnih stanovanjih. Izkaza-sed so nekatera določila zgodl/®8a. neustrezna. Tako se je ditala j sta za stanovanje kandi- V Adlešičih od konca prejšnjega meseca preživlja del počitnic pod šotori 34 tabornikov črnomaljskega odreda Belih brez. Še posebno razveseljivo je, da se je za taborjenje odločilo kar 26 mladih tabornikov v starosti od 7 do 12 let. Oživljanje črnomaljskega taborništva je zelo uspešno, pozna pa se, da je taborniška organizacija dolga leta prespala, saj najbolj primanjkuje izkušenih vodnikov. Tabornike so Adlešičani sprejeli zelo prisrčno, oni pa so se jim oddolžili tako, da so pripravili velik taborni ogenj, na katerega so povabili domačine in starše mladih tabornikov. zbor Miran Jarc, črnomaljska folklorna skupina ter godba na pihala. Po proslavi bo gasilska veselica. Za letošnje leto so si mestne krajevne skupnosti postavile dokaj zahteven delovni program, kije bolj spisek želja in potreb krajanov in ga skoraj gotovo ne bo moč povsem uresničiti. Vrednost vseh načrtovanih del znaša skoraj šest milijonov dinarjev, dotok sredstev za krajevne skupnosti pa je veliko manjši, saj bi letos te tri KS morale dobiti za svojo redno dejavnost 1,55 milijona dinarjev. Seveda pri delih, zlasti pri posodobitvi cest in ulic, krajani prispevajo precej denarja in opravijo vsa dela do asfaltiranja Tako so v letošnjem letu do asfalta pripravili Grajsko cesto, Pri stadionu, Vodnikovo in Nazorjevo ulico, asfalt pa so dobile vse te in še Na bregu, Cesta padlih borcev in Pod gozdom, za katere so krajani spodnji ustroj naredili že lani. Vrednost vseh del ocenjujo okoli 4,5 milijona dinarjev, od česar odpade 1,18 milijona samo na asfaltiranje. Tako so za letos sredstva krajevnih skupnosti izčrpana in na kakšna večja dela ni moč več računati. li |t u —.j. :l‘ podip. c*va delavca, ki sta v istem i tako 4clala Pr‘ enakih strojih. In l .. Je Dridnpiti H ip vp/s it. *T ii bnlip^.Pridnejši delavec, kije več in ,j toči . 'n tuc*i več zaslužil, pri f dohoriiran-*U zaradi večjega osebnega dobn ... °dpadel, stanovanje pa je turi; je manj delal in, jasno, “‘tnanj zaslužil. načd DAVKARJI - Pisarna ve j‘nika črnomaljske davčne upra-ji nage? Precei temačna, zato mora „( ti Qi- '.de si noče preveč napenjali i Pr' delu, imeti tudi podnevi , temP"}0 .’ud- Morda pa je vzrok vkar? ■ Vnema črnomaljskih da- lučio t*'0 Pri belem dnevu z drupp« eJ° utajevalce davkov in 8 nepridinravp . . , . 'JU PRVA DELA ZA OBVOZNICO — V urbanističnem načrtu Črnomlja je zarisana tudi obvoznica, ki bo za mesto neprijeten tranzitni promet speljala mimo mesta, tekla pa bo od Belokranjske ceste mimo Belta in se bo pri Kočevju priključila cesti za Vinico. Pred dnevi je GOK, tozd Komunala, začel zemeljska dela za to obvoznico na odseku na Čardaku. S Trdna vez z domovino Šest tednov, ki jih je Tone Tomc iz Emontona v Kanadi Preživel v stari domovini, ga je tnova prepričalo, kako velik Paptedck so doživeli domači **aji v teh 24 letih, kolikor je Preteklo od takrat, ko se je °dpravil čez Ocean. ..Neverjeten napiedek! Ne bi Jpjjel, de ne bi sam videl. Saj ™*aj že bolje in lepše živite kot Ameriki," se ni mogel načuditi To, 'rnc> ki je sedaj drugič na Pisku pri sorodnikih na rodnem ^rimostku. „Prišel sem z druži-j°’ 2eno in dvema sinovoma. ®na je doma iz Prekmuija, oba T10^ pa tudi govorita sloven-- ’ je povedal Tomc je v prireditve. Najbolj smo veseli, kadar gostuje pri nas kakšen ansambel iz domovine; takrat je dvorana premajhna, da bi lahko sprejela vse. Pri nas so bili že Štirje kovači s Tonijem Gašpe-ričem, dvakrat smo gostili Slake, pa.Otavija Brajka, Franca Miheliča in druge. Na naše prireditve pridejo tudi Slovenci iz 300 in več kilometrov oddaljenih krajev. Tudi minister za kulturo Alberte je bil nekajkrat pri nas in je celo prispeval denar za naš dom.“ Edtrn °ntohu v kanadski provinci ^**rti delovodja pri mestnem Ujetju. detrf*1*5 temU C*a ie s*corai domač stoletja v Kanadi, mu ij.bi ves ta čas preživel v Beli tj ..V mestu, kjer živim, je Slnuon mo/l nlimi a govorica teče prav tako, jj. J Slovencev, med njimi Dolo* ®elo'cranjcev i" še yeč Bojcev. Vsi smo močno pove-^101 rired seboj. ,,Pred 15 leti so venci v Edmontonu ustano-^ Slovensko kanadsko društvo Tomcd ustanovitelji je bil tudi SVQj 0' ..Malo iz mesta imamo y ^ dom z dvorano z a 400 ljudi, v Meri pogosto prirejamo svoje Nasploh so Slovenci pri tamkajšnjih oblasteh zelo cenjeni, saj podpirajo tudi ohranjanje njihove kulture in ljudskega izročila. Tako pri društvu v Emontonu delujejo folklorna in igralska skupina, seveda pa imajo tudi pevski zbor. A. B. PLESI LA V METLIKI V soboto, 11. avgusta, bo ob 20. uri na Pungartu v Metliki zanimiva prireditev. Kljub Venezia danze iz italijanskega mesta Pianigi pri Benetkah bo predstavil gledalcem standardne in latinskoameriške plese: dunajski valček, počasni valček, tango, polko, mazurko, slo\v fox, quick step, kubansko rumbo, eha cha cha, brazilsko sambo, boogie vvoogie, španski paso doble ter skupinski paso doble. Skupino Klub Venezia danze sestavljajo plesalci -amaterji, ki pa so si s trdo vadbo pridobili sloves v svetu in gotovo tudi med Metličani ni malo tistih, ki si bodo zanimivo prireditev ogledali. Ce bo v soboto dež, bodo plesalci nastopili v prenovljenem kulturnem domu. T. G. SPREHOD PO METLIKI PO METLIŠKIH ULICAH JE v ideti zadnje čase otroke iz pobratenih mest Ronchi in Wagne. Pri domačinih preživljajo počitnioe, naši otroci pa so odšli v Avstrijo in Italijo. Medsebojno izmenjavanje otrok med počitnicami je že tradicionalno. Ovirica je le jezik, a zadeva skoraj ni vredna omembe, če računamo, da imamo poleg enega jezika dve roki. S slednjima se da tudi sporazumeti. BI BIL VESEL! — Otvoritve novega prizidka doma so seveda najbolj veseli gojenci doma, saj bodo poleg lepih ^itk ^°bnihseveda naJb0,j vese,i 8' - Vjjj . kuhinje, ambulante in drngih prostorov 'dobili tudi °huioJe ’ ^ P° Potreb> lahko uporabljali tudi kot ZARAŠČENI IN NEOBRITI čolnarji, ki so se vrnili te dni s poti od izvira Kolpe do Metlike, z navdušenjem pripovedujejo o svoji vodni poti. Presenečeni so nad lepoto reke, nad njeno čistočo in nedotak-njenosto. Zagotavljajo, da denusta še nikoli niso p te žive h tako lepo in tudi poceni Gotovo ne bo malo mladih, ki jih bodo v bodoče posnemali. METLIKA DOBIVA ZADNJE ČASE hvalevredne pridobitve. Pod arkadami Mercator,evc trgovine stoji že nekaj časa telefonska govorilnica, pred kratkim pa so postavili blizu samopostrežnice kiosk, kjer bo moč kupiti časopise, revije in podražani tobak. Slavnostne otvoritve kioska ni bilo, ker jc občinski praznik šele novembra. i metliški tednik POMOČ SLADKORNIM BOLNIKOM Društvo diabetikov iz Kočevja in Ribnice je tik pred ustanovitvijo. Skrbelo bo za zdravniSce preglede, potne stroške in zdravila za svoje (Slane, organiziralo pa bo tudi več kratkih predavanj in praktičnih tečajev o pripravi diabetične hrane. Trenutno lahko sladkorni bolniki v kočevskih trgovinah dobijo nekaj' vrst živil, ki so jim v pomoč pri dieti Na voljo je nesladkano pecivo Kreker, ki je dobro nadomestilo za sveži kruh, poseben med za diabetike, keksi Betis in različni sladkorčki Ponudba je torej precej omejena, to pa zaradi tega, ker izdelki za diabetike ne gredo najbolje v promet A ARKO V INKOPU PRIPRAVLJENI - Kočevska Industrija kovinske opreme že lep čas posveča veliko pozornost usposabljanju enot civilne zaščite. Najboljše potrdilo temu je bil obisk in zanimanje za nedavni seminar gasilskih enot, ki ga je organizirala Delavska univerza Jože Šeške v Kočevja (Foto: V. Savič) Zimsko delo pušča izgube Kočevski komunalci se pri vzdrževanju cest otepajo z izgubami — Vrsta predlogov za boljšo prihodnost ZA KOPRIVNIŠKO CESTO NI DENARJA Kočevsko komunalno podjetje Komunala, ki skrbi v treh občinah (del črnomaljske in novomeške ter kočevska) za natanko 66,95 kilometrov občinricih cest, se že lep čas otepa z izgubami Po besedah delavcev je primanjkljaj pri vzdrževanju cest, ki je v lanskem letu znašal 686.564,42 din, naprtiti velikim stro&om, ki jih povzroča zimska služba. Kje najti izhod? Kočevski komunalci menijo, da bi pri sklepanju pogodb slej ko prej morali napraviti nove kalkulacije cen za vzdrževanje cest, vsaj v višini dejanskih stroškov. Eden nadaljnjih korakov pri odpravljanju izgub bi naj bila tudi predvidena sredstva za nakup ustrezne mehanizacije za čiščenje ulic, potrebno pa je kupiti še posipalnik peska in soli za makadamske ceste ter zagotoviti sredstva za zamenjavo obstoječih, že dotrajanih prometnih znakov. Prebivalci Koprivnice že nekaj časa negodujejo zaradi slabe ceste, ki jih povezuje s Kočevjem. Kot kaže, tudi v bližnji prihodnosti ne bo kaj prida drugače. Resda so projekti za rekonstrukcijo ceste na najbolj kritičnih mestih že nared, vendar rezervirana sredstva ne dovoljujejo popravil v večjem obsega DROBNE IZ KOČEVJA Ob takšnem stanju velja poudariti da se delavci Komunale nikakor ne morejo pohvaliti s primernimi osebnimi dohodki Zato je toliko bolj razumljiva njihova nejevolja, ko mora kolektiv pokrivati izgubo, ki ne nastaja po njegovi krivdi C emu potem sredstva za cestno dejavnost? POPUSTI SO ŽE TU - Plakati v izložbah trgovin že napovedujejo popuste pri nakupu različnega blaga. Ve ndar na nekaterih piše samo ..Sezonski popust” brez oznake koliko ceneje moremo kupiti izdelke. MOKRI ŽALUJOČI OSTALI -Nenadni nalivi in nevihte povzročajo precejšnje nevšečnosti pri pogrebnih obredih. V majhni mrliški vežici je prostora le za pokojnika in vence, svojci pa morajo na pokop čakati na prostem. Trenutno je res najnujnejša pokopališka ograja, treba pa bi bilo misliti tudi na ustrezno čakalnico za pokojnikove svojce. A A. Sicer pa je za vpogled'v razmere dela kočevskih komunalcev, ki vzdržujejo tudi mestne ulice in pločnike v Kočevju, potrebno še omeniti da je njihov strojni park v lanskem letu premogel 4 vlečne in 2 prednja pluga, posipalnik soli za ceste in ročni posipalnik za pločnike. Nadalje, da poleg vzdrževanja cest skrbijo še za odvoz smeti in industrijskih odpadkov, za kar bi nujno potrebovali še en avto, vzdržujejo pa tudi javno kanalizacijo. Slednja je marsikje že dotrajana, vendar zbrana sredstva komajda zadoščajo za redno vzdrževanje, manjša popravila in za vračilo najetih kreditov. B. BUDJA i i~ir* ZA PRAZNIK LEPŠE - Nekatere stavbe v Kočevju že dobivajo lepšo podobo. Upajmo le, da bo jesenski občinski praznik pričakalo v novih oblekah čim več hiš. (Foto: B. B.) LE SMRAD -Turistična sezona je v polnem teka Kako pa jc v Kočevju Pripravljeni so samo gostin-I ski obrati in trgovine. Razen sobotnih in nedeljskih veselic nimamo nobenih prireditev ali kratkih izletov v bližnjo okolico Kočevja, ki bi pritegnili turiste. KOČEVSKE RIKO bo gostil 700 delavcev Ribniški RIKO organizator športnih iger delavcev Združenih podjetij strojegradnje — Dosedanje izkušnje pri skrbi za lastne delavce v veliko pomoč Ribni&i RIKO bo organizator petih poletnih športnih iger delavcev Združenih podjetij strojegradnje 7. in 8. septembra. Jože Turk, pravnik v RIKU, je eden izmed organizatoijev prireditve, ki bo v Ribnico privabila okoli 700 delavcev iz sedemnajstih delovnih organizacij v Sloveniji. dogradili že obstoječi počitniški dom” ,Za naš kolektiv je to veliko priznanje. Že v januarju smo ustanovili prireditveni odbor, naročili pa tudi spominske plakete. Trenutno nam največ težav povzroč namestitev tekmovalcev, kajti 9. septembra bo v Ribnici že tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Nekaj problemov je tudi pri organizaciji balinarskih in strelskih tekmovanj. Za ti športni panogi v Ribnici namreč nimamo ustreznih terenov, tako da sc bodo morali tekmovalci voziti v 18 kilometrov oddaljeno Kočevje.” ti vse večjemu zanimanju delavcev za letovanje na morja „ Letos je bila ob vpisu za letovanje prava gneča. Razumljivo, saj ima naš počitni&i dom v Malinski na Krku le 24 postelj, štiri pa so v kamp prikolici Prav zaradi takšne stiske smo pred kratkim kupili v Malinski še travnik, kjer bomo postavili šotore, uredili potrebna igrišča, v naslednjih letih pa Jože Turk UPOKOJENCI NA ŠTAJERSKO Jože Turk pravi da bo danes že 400-članski kolektiv RIKA kos vsem težavam, ki spremljajo takšna tekmovanja. Ne nazadnje tudi zaradi izkušenj, ki jih imajo pri organiziranju rekreacije za svoje delavce. Člani RIKA si lahko poiščejo razvedrila v ribniški športni dvorani zraven tega pa lahko vsak torek kegljajo v domu JLA. Sicer pa se ta čas v RIKU ubadajo z vprašanjem, kako zadosti- Ribniški upokojenci organizirajo v nedeljo, 26 avgusta, izlet na Štajersko in Koroieo. Ogledali si bodo Maribor z novim letališčem, kopališče in električno centralo, kosili pa bodo pri upokojencih. Popoldne bodo obiskali mesta ob Dravi vse do Dravograda, Raven in Kotelj. Vračali se bodo preko Slovenjgradca in Velenja. Cena izleta jc 300 din; odhod iz Ribnice ob 6. uri zjutraj. V RIKU se zavedajo, da je prav njihov posluh za delavca tisti, ki jim je naložil organizacijo takega tekmovanja. Zato so se zastavljenega dela lotili še z večjo vnemo, tako da bo sleherni izmed 700 udeležencev športnih iger zapuščal Ribnico z lepimi spomini B. B. ORTNEŠKI POROČEVALEC POSKRBETI ZA RED - Avtobusna čakalnica v Ortneku je bila od začetka kamen spotike vsem, ki je še nimajo. Svojemu namenu dobro služi saj nudi dobrodošlo zavetje predvsem v slabem vremenu, včasih pa komu tudi prenočišče. Vse bolj pa je prelepljena z različnimi plakati ki jih še dolgo po končanih dogodkih nihče ne odstrani ali pa jih samo vrže na tla, tako da je okolica vedno onesnažena. V najlepšem delu Ortneka bi pa že morali poskrbeti za red in čistočo! GOSTILNE POČIVAJO - Kar tri ribni3ca gostišča - Ulčar, Mihelič in Pirkarjev hram - so ob ponedeljkih zaprta. Ker so najbližje avtobusni postaji, na avtobus pa je prijetneje čakati v družbi in pod streho, bi bilo prav, da bi se ribniški gostinci med sabo dogovorili in bi imel vsaj eden ob ponedeljkih odprto. DELAVCI STROJEGRADENJ V RIBNICI - V RIKU si že lep čas prizadevajo izboljšati pogoje za rekreacijo in razvedrilo svojih delavcev.. Prvo priznanje jim je naloženo z organizacijo športnih delav&ih iger. (Foto: B. Bud ja) REŠETO avgusta 1979 DOLENJSKI UST 15 mrnsm Ktb Četrtek, 9. avgusta - Roman Petek, 10. avgusta - Lovrenc Sobota, 11. avgusta - Klara Nedelja, 12. avgusta - Hilarija Ponedeljek, 13. avgusta - Liljana Tbrek, 14. avgusta - Anastazija Sreda,i, 15. avgusta - Marija Četrtek, 16. avgusta - Rok LUNINE MENE 14. avgusta ob 20.02 - zadnji krajec BRESTANICA: 11. in 12. 8. ameriški barvni film Kašandrin most. BREŽICE: 10. in 11. 8. angleški barvni film Mister milijarder. 12; in 13. & hongkonški barvni film Bruc Ii proti supermanu. 14. in 15. 8. amriški barvni film Mali Indijanec. ČRNOMELJ: 9. 8. antriški film C. A. S. H. 10. in 12. 8. ameriški film Vratolomni superkaskader. 11. in 12. 8. ameriški film Ugrizni v kroglo. 14. 8. ameriški film Povratek človeka z imenom Konj. 16. 8. italijanski film Rim, mesto nasilja. KOSTANJEVICA: 11. 8. ameriški film Herbi znova takmuje. 12. 8. ameriški film Pirati v metroju. 15. 8. jugoslovanski film Ko zorijo jagode. KRŠKO: 11. in 12. 8. angleški film Posilstvo. 15. 8. francoski film Vsi gremo v raj. 16. 8. ameriški film Sola življenja. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 10. do 12. 8. ameriški barvni film Navijačice. 13. in 14. 8. angleški barvni film Emily. 15. in 16. 8. ameriški barvni film Dekle z a slovo. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 9. do 21. 8. italijanski film Pripravnica. Od 13. do 15. 8. amriški film Manaja. SEVNICA: 11. in 12. 8. ameriški barvni film Let nad kukavičjim gnezdom. 15. in 16. 8. angleški barvni film Mož, ki je prišel na' zemljo. SLUŽBO DOBI ZDRAVNICA išče varstvo dveh otrok na domu. Zaželena je mlajša upokojenka. Zglasite so osebno od 8. do 12. ure v ambulanti IM V-ja. SLUŽBO ISCE V VARSTVO sprejmem otroka. Možnost izmene. Naslov v upravi Usta (3157/79). ANGLEŠČINO in nemščino za iz- fite vseh šol poučuje profe or. elefon: 22-877. STANOVANJA DRUŽINA išče stanovanje ali sobo v Brežicah ali Krškem. Ponudbe pod šifro: „NUJNO“. ZAKONSKI PAR z otrokom išče stanovanje v Novem mestu. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi Usta (3153/79). PROFESORJA iščeva garsonjero aU enosobno stanovanje za dve leti v Novem mestu aU okoUci. Najameva tudi starejšo kmečko hišo. Naslov v upravi Usta (3189/79). IŠČEM sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke TopUce. DELAVEC nujno išče sobo v Novem mestu ali okoUci Javite se na naslov: Čarman, Ljubljanska cesta 9, Novo mesto. ZAKONSKI par z otrokom išče enosobno stanovanje v Novem mestu aU bUžnji okoUci Naslov v upravi Usta (3113/79). SOBO s souporabo kopalnice aU garsonjero aU manjše stanovanje iščem v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (3125/79). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjeno lado 1200, letnik juni} 1976, prevoženih 38.000 km. Ponudbe na na- slov: Slavko Zakšek, Sedem 13, 68281 Senovo. PRODAM VW 1300, letnik 1972. Alojz Knez, Platerje 36, Krško. PRODAM VW 1600 karavan, letnik 1971. Jože Slivše k, Zdole 36, Krška RABLJENO stoenko 73 prodam ugodno. Informacije: 25-751. STOENKO 78 december, prodam. Informacije: 25-751. OSEBNI AVTO Vauxhal Chevette, letnik 1976, prodam, lahko delno na kredit. Janko Zorčič, Gregoričeva 7, telefon: 61-640, Bre- PRODAM zastavo 750 S, letnik november 1978. Vinko Vidmar, Male Vodenice 10, Kostanjevica. ZASTA/O 101, 1974, registriramo da juUja 1980, prodam. Telefon: (068) 13-135. PRODAM zastavo 101, letnik 1976. JakUč, Brusnice 5 2. POCENI prodam osebni avto NSU 110 SC. Marjan Kužnik, Vrhovo 6, 68216 Mirna peč. PRODAM zastavo 750, letnik 1972, v dobrem stanju. Anton Grubar, MaU Ba n 6, Šentjernej. AM3 - 8 prodam po deUh. Avto je razstavljen. Šegova 33, Novo mesto, telefon: 24-468. PRODAM avto Zastava 750, letnik 1975. Ogled vsak dan od 14.30 ure dalje. Dežan, Mestne njive blok 1, Novo mesto. PRODAM CZ 750, letnik 76. Grm, telefon: 83—301 od 14. ure. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, dostavni avto Zastava 1 300, dostavni IMV 1200. Informacije: Dolenjka Kovina, Šentjernej. PRODAM 125 PZ, letnik 1975. Polde Fink, Irča vas 12, Novo mesto. PRODAM avto AMI 8, v voznem stanju, letnik proizvodnje 1972. Podrobne informacije na telefon: 23-060, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 71, neparna številka. Informacije na telefon 23-583 popoldne. PRODAM fiat 124 po deUh. Drago Bon, Zagrebška 6/a , Novo mesto. PRODAM avto Mini Moris 1000 po ugodni ceni ter škodo po deUh. Franc Papež, Šolska 6, Novo mesto. PRODAM traktor 35 KS Porsche 1957, brezhiben ali zamenjam za lažjega. Ponudbe: Franc Vidmar. Vrtaža 5, 68333 Semič. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Crnomdj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-•mk: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. JZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za mozem-stvo^480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga Devizni račun: valuta v tej vrednosti) . - 5 2100- 620-107- 3 2000- 009- 8- 9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strarn 160 dm, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi ? "J din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja f6*® 5 ~ Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1. one 7*. ,i?3d!aSLmnen-ia sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje davek od prometaproizvodov. <;J*', podružnici SDK v Novem mestu: 52100- 603- 30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaro- ^-°£?A?e vračamo ~ Časopisni stavek, filmi in prelom. ČZP Dolenjski list, Novo mesta- Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 1 POCENI prodam NSU 1200 C, letnik 70-71. Zlatko Šket, Orehovec 43, 68311 Kostanjevica. UGODNO prodam zastavo 101 L, letnik 77. Franc Mazovec, V Brezov log 14 (Mala Bučna vas), Novo mesto. PRODAM Man 635 Kiper in TAM 2001 4 m, letnik 74. Jože Cvelbar, Kostanjevica na Krki PRODAM ah zamenjam za osebni avto tovornjak šestak kasonar. Andrej Le kse, Kalce Naklo n. h., Podbočje. AUSTIN 1300 v voznem stanju, registriran, prodam po zelo ugodni ceni Kaplan, V Brezov log 50, Novo mesto. PRODAM Zastavo 750 luxe, letnik 1975. Zupančič, Adamičeva 33, Novo mesto. DOBRO ohranjen avto Z - 101, letnik 1976, takoj prodam. Ernest Jazbec, Nad Mlini 21, telefon: 21-958. PRODAM tovorni avto TAM 5500, letnik 1972. Anton Rešetič, Sela pri Ratežu 1, Brusnice. PRODAM zastavo 101 in ikodo. Marija Šinkovec, Otočec 78. PRODAM osebni avtomobil BMW, starejši letnik. Piletič, Dol Maha-rovec 11 a, Šentjernej. PRODAM avto Opel Kadet, star 20 mesecev, Vojislav Petruševski, Zagrebška pel mesecev, prevoženih 30.000 km. mesto, telefon: 16 e? fr 18, Novo 22-004. ZASTAVO 750, odUčno ohranjeno, prodam. Cena 35.000,00 din. Bevc, Dol TopUce 75. PRODAM traktor Zetor 4712 s priključki Informacije po telefonu 85— 768. PRODAM fiat 126 P (september 78). Cena 47.000 din. Informacije na telefon 24-666. PRODAM motorno kolo 14 TL, letnik 1973, v dobrem stanju. Stanko Župan, VeUki Ban 1, Šentjernej. KADET LS, letnik 1968. zadaj zaleten, prodam. Alojz Cesar, V Brezov log 37, Novo mesto. PO ZELO ugodni ceni prodam zastavo 101, letnik 1975. Ivan Perše. Družinska vas 14. PRODAM zastavo 1300, letnik 1977. Informacije na telefon 22-618, Trdinova 12 c, Novo mesto, Nenadič. PRODAM avtomobil Zaporožec, karamboUran, v nevoznem stanju, letnik 1977, po ugodni ceni Janez Skuše k, Dobliče 18, Črnomelj. PRODAM motorno kolo Avtomatik 3 z garancijo. Informacije: Šmihel 44, Novo mesto. PRODAM lado, letnik 1976. Novak, Kristanova 41, Novo mesto. PRODAM zastavo 750 de luxe, letnik 74, prevoženih 53.000 km Ogled vsak dan popoldan. Franc Turk, Koroška vas 1, Stopiče. ZASTAVO 101, 43.000 km, prodam. Informacije: VeL Bučna vas 38, Novo mesto aU telefon 24—661. PRODAM traktor Zetor 2511 s kabino aU Zetor 4911, nov. Jože Jurečič, Gorica 16, Leskovec. R — 12 TL, dobro ohranjen, prodam aU menjam za Z 750. Novak, Raka 58, aU telefon 71-803. PRODAM 101, letnik 74, registrirano do 4. 4. 1980. Dobro ohranjena. Informacije na telefon 81—392, Glavni trg 40, Sevnica. prodam PRODAM kosilnico BCS s snopo-vezalno napravo. Zalokar, Vinica 3, Smaije3ce TopUce. PRODAM komplet gostinski inventar in fliper (na 4 igrače). Naslov v upravi Usta (3145/79). GUMIJAST čoln šport Beograd (3,4 metra) ter motor Tomos 4,5 nov, ugodno prodam. Stokanovič, Jerebova 20, telefon: 21-398. PRODAM spalnico v dobrem stanju. Poizve se: Turk, Šegova 18/8, Novo mesto aU telefon: 24-049. PRODAM poltovorno prikoUco, brusilni stroj Iskra in stabUni rezilni stroj Maja. Naslov v upravi Usta (3191/79). PRODAM spalnico in kavč s fotelji po ugodni ceni Kostid, Ba govska 8, Novo mesto, telefon: 23—953. PRODAM prikoUco za osebni avto >n prikoUco za živino. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM 3 kom. lesenih polken (1,44 x 1 m) za vikend, 2 trajno žareči peči Emo na trdo gorivo in navadno peč s kotlom za kopalnico. Ivan Plut, Vrtača 15, Semič. OTROŠKO sobo prodam. Telefon 23 -1 87. PRODAM dvomanualne orgle Farfi-sa VIP 600. Jug, Ragovska 14, Novo mesto. PRODAM tridelno omaro in mizo. Foršek, Adamičeva 32, Novo mesto. PRODAM kravo, 9 mesecev brejo, staro tri leta, in telico, 5 mesecev brejo. Vinko Mihelčič, Regerča vas 82, Novo mesto. PRODAM knjige za prvi letnik pedagoške gimnazije. Naslov v upravi lista (3134/79). PRODAM dobro ohranjen kombinirani štedilnik in pult. Adamičeva 39, Novo mesto. PRODAM skobeljni stroj (debeUn- ka). Naslov v upravi Usta (3106/79). PRODAM teUco, 7 mesecev brejo. Peter Radovan, Gorenja Brezovica 10, 68310 Šentjernej. PRODAM spalnico, hladilnik, pUn-ski štedilnik, peč, kuhinjsko opremo. Telefon 24-259, popoldne. KUPIM KUPIM vodno turbino z generatorjem od 8 do 10 kw. Lahko tudi samo turbina aU samo generator. Alojz Zajber, 68280 Brestanica, TE Brestanica. DRAGI mami ANČKI MRGOLE iz Klenovika pri Škocjanu vst najboljše za 60. rojstni dan žeU sin Peter z ženo in malo Mojco. JOŽETU HRIBARJU z Drske 45 iskrene čestitke za minuU rojstni dan! Prijatelji. DRAGI sestri ANICI in možu TONETU SAJETOVIMA z Drske iskreno čestitamo za 50-letnico rojstva in 25-letnico skupnega življenja. Sestre. RAZNO IMATE težave s spravilom lesa — hlodov? Javite se na naslov: Janez Sekula, Koroška vas 12, Stopiče. sko brusimo glave (ravnanje za vse osebne avtomobUe. Inp°‘ ročam se za naročila. Informacij na telefon (068) 85-180. OPRAVLJAM vsa avtoUčarska djP in se priporočam! AvtoUčarstv BORIS UDOVIČ, Ceselnica 2/, Novo mesto, telefon 23-529. FRANC BOŽIČ, Šmihel 48,; NoW mesto, prepovedujem parkiranj avtomobilov pred mojo h150' Kdor tega ne bo upošteval. g bom sodno preganjal O S E S T PRODAM vinograd z zidanico v Vinjem vrhu. Dostop možen z vsakim vozilom. Naslov v upravi Usta (3141/79). PRODAM dveletni vinograd na Trški gori (okrog 6 arov) in vojaški džip Indian najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi Usta (3138/79). PRODAM novo enostanovanjsko hišo na lepem kraju v Kostanjevici na Krki Plačilo v devizah. Informacije pri Milanu Jordanu, Grajska 14, 68311 Kostanjevica na Krki, po 18. uri. PRODAM parcelo (10 a) z vikendom v tretji fazi gradnje, oddaljeno 10 minut .od Mirne. Kristan Dim, Mirna 72. PRODAM parcelo na Vrheh - 1 hektar in 34 arov (tri njive, travnik in gozd). Ivan Urek, Dramlja 25, Bizeljsko. PRODAM hišo na prometnem kraju na Dolenjskem, tudi zamenjam po dogovoru. Naslov v upravi Usta (3161/79). IVANKA KUKAR, rojena Petrič iz Radoviče štev. 96, prekUcujem neresnične besede, ko sem izjavila, da je ndl Stanko Bajuk iz Radoviče zažgal gospodarsko poslopje mojega očeta Jožeta Petriča iz Radoviče. [^OBVESTILA I NOVOST! Vrtnarska dela, načrtovanje, novogradnjo in vzdrževanje z večletnimi izkušnjami v Švici, opravljam takoj. Informacije: Vrtnarstvo Franc Nečemer, VeUki Podlog, 68273 Leskovec, aU CvetUčarna Kerin, Krško. STEKLARSTVO Drago Lampe, Kolodvorska 22, Črnomelj, opravlja vsa steklarska dela in se priporoča! AVTOMEHANIK JANEZ VIDRIH, Otočec 10, obveščam cenjene stranke, da brusimo zavorne diske, zavorne bobne in površin- V času od 26. jufija do 1. avgust so v novomeški porodnišnici *odr le: Amalija Primc iz Sadinje vasi' Jerneja, Jadranka Tutnjevič iz žarice - Damirja, Mirjam Habe » Ljubljane - Jaka, Darja Veljkov)«® Krškega - Vesno, Marna Kambič #, Cerovca - Moniko, Ma ijana Sin*"' iz Oštrca - Milana, Jožica Bradač« Dolnjega Polja - Katjo, Jo"j* Uhan z Drske - Andrejko, StetJ® Hudoklin iz Dobravice — Božidar" Marjeta Dular iz Vavte vasi ' Janeza, Nada Škarja iz Sevnice ' Tadeja, Luca Davidovič iz Lokev ' Dragana, Ana ČeUč iz Koroške va> - Damjana, Breda Bartolj iz ™ ’ stnega - Martino, Jožica TronteO Drske - Benjamina, Dragica Kos Pristave - Simono, Zdenka Ivan#-Dolnjega Suhorja - Jano, Vesna Cvetan z Dolnjih Kamene - Dan1” no, Ljudmila Komljanc s Antona, Beba Pe rkovič i? - Verona, Darmico, a Livka „ - Matjaža, Milena Kocjan z Brola nka, Sonja Brkovič iz Ljubljani Lucijo, AmaUja Železnik z Diecffi vrha — Alojza, Kristina Starin*J" Leskovca - Lidijo, Terezija van iz Čadraž — Jožka, Jožefa Krt” z Brezovice - Petro, Darinj' Kiderič z Roj - Petro, Majda Pa -, iz Gabrja - Uroša, Sonja Rožanc j* Jelš - dečka, Enisa HaUlagič Ji MetUke - dekUco, Ana Klemen^1, iz Dolšc - dečka, Darinka Petri«? Črešnjevca - dečka, Danica Vese#? z Vrhovcev - deklico, Ana VeseUc iz Drežnika ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega 23-Ietnega sina in brata MARTINA FLISA iz Studenca 12 pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ki so nam izrekU sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v veUkem številu spremljali do njegovega preranega groba. Najlepše se zahvaljujem) Stillesu iz Sevnice za podarjene vence, izrečeno sožalje in poslovilne besede d) odprtem grobu. Lepa hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama Neža, sestra Milena, brat Slavko z družino in dnigo sorodstvo ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je tragično z ap ustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANE BARBO z Malega Kala 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako veUkem številu spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se Mariji Jeršin in ostalim sodelavkam ter delovnim organizacijam Krka-tozd Hotel Grad Otočec, Mizarstvo, Antonu MikUču, Iskra- tozd napajalne naprave Bršljin. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu iz Hmeljčiča in Mirne peči, duhovniku ter pevcem za tako lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremiU na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem, še enkrat pnsrčna hvala. ■> o o ji Žalujoči: vsi njegovi ' DOLENJSKI LIST Z A H V A L, A Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta MATIJE GOTENCA borca NOV iz Dolnje brige pri Kočevju se najiskreneje zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Torokalne kirurgije v Ljubljani, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, posebno dr. Ostojiču za usluge in nudeno pomoč pri težki bolezni, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoU pomagali v najtežjih trenutkih, podariU vence, cvetje, izrekU sožalje in pokojnika spremiU na zadnji poti Lepo se zahvaljujemo kolektivu posestva ,Snežnik" Kočevska Reka, govornikoma, političnim organizacijam in LD Banja Loka za darovane vence in organizacijo pogreba, zahvaljujemo sc tudi KGP ,,Novograd' Novo mesto in Avtocommercu Ljubljana za darovane vcnce in izrečeno sožalje. Žalujoči: žena, hčeika, sin z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata JOŽETA OGULINA roj. 18. 2.1957 na Krupi pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali n.iStrani’ Posebno ^ tovarišem miličnikom, delovnemu kolektivu *MV Semič, OOZSMS Stranska vas, dekanu za opravljeni obred, godbenikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč ter vsem, ki so uarovali vence in cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: oče Jakob, mama Olga, sestre Silva, Marija in Danica ter drugo sorodstvo. V SPOMIN Boleč je spomin na 11. avgust, ko mineva žalostno leto dni, odkar smo se poslovili na ljubljanskih Zalah od naše ljubljene, tragično preminule MICKE RIFELJ iz Ždinje vasi O,' kako hitro čas beži, a tebe draga Micka od nikodar ni. Vesela si odšla od doma, ko si nas zadnjikrat obiskala. Nismo slutili, da je to tvoje zadnje slovo. Mnogo prezgodaj si nas zapustila, saj si tako rada prihajala v svoj rojstni kraj. Spomin nate je nepozaben. Žalujoči: vsi tvoji! Z A H V A LA Po težki in hudi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat RUDI KRAŠEVEC upokojeni tesar iz Žužemberka 106 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili nesebično pomoč. Iskrena hvala dr. Janezu Kramarju in strežnemu osebju kirurgije - splošne bolnišnice v Novem mestu, ter dr. Kocutarju za lajanje bolečin v času bolezni Zahvalo smo dolžni vsem udeležencem pogreba in darovalcem cvetja, posebno pa še pevskemu zboru in župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Rudi z družino, hčerke Magda, Jelka in Anica z družinami, brat Franc z družino, sestre Tončka in Francka ter drugo sorodstvo. Žužemberk, Ljubljana, Kranj in Re ka, dne 31. julija 1979. S | 1: r.v [5 % V SPOMIN 15. avgusta mineva tretje leto, odkar je za vedno odšel od nas naš JOŽE BORŠTNAR V našem domu je ostala praznina, v naših srcih bolečina. Nismo imeli toliko časa, da bi se poslovili in se ti zahvalili za dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih in miren, kot si bil vse življenje. Žalujoči: žena Majda, hčerki Betka z družino in Zlatka ZAHVALA Ob tragični smrti in prerani izgubi našega dragega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, sina in brata JOŽETA VIDRIHA z Mirne, Roje II se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, so-sedom in vaščanom, ki so nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, pevskemu zboru, govornikoma za ganljive besede, kolektivu KPD Dob, 1MV Mirna. Posebna zahvala tov. Janežiču za vsestransko pomoč. Žalujoči: Žena Anica, hčerka Maijetka, sinova Jože in Igor, mama, bratje in sestra. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je z pustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA FURLAN roj. Grubar iz. Vel. Bana 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam iztekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Rotarjevim za nesebično pomoč. Najlepša hvala tudi kolektivu Novoteksa Novo mesto in Iskri Šentjernej ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Anica, Tončka, Nežka in Marija ter sin France z družinami in drugo sorodstvo. Yečni zakon življenja je pretrgal vse njegove upe. želje in vero v bodočnost ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica JOŽKA JELENCA iz Mokronoga 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, nu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja tov. Vovkovi in Jevnikarjevi, Tegradu iz Trebnjega, Iskri iz Mokronoga, IMV iz Novega mesta, pevcem iz Mokronoga, predstavniku Tegradain mokronoških fantov zaposlovilne besede ob zadnjem slovesu od pokojnika ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Mokronog, Domžale, Lottstetten, Valentigney, dne 26. julija 1979 V SPOMIN 31. julija so minila prežalostna štiri leta, odkar me je zapustil dragi, ljubi mož JOŽE PIRC z Dobrove 2, Dobrnič Sel si v kraj, odkoder ne moreš več nazaj, daleč si, a živiš z menoj. Ob tvoji gomili spet in spet obljubim, da pridem za teboj in ne boš več sam. Spomini nate so vedno boli boleči J ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in svaka LUDVIKA MIHALIČA s Potovega viha se iskreno zahvaljujem) sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga sprenili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, nam pa pomagali in izrazili sožalje. Zahvaljujem) se župniku Petru Vrtačiču za lepo slovo od pokojnika in OOS Novotehne zapodarjeni venec. Vsi njegovi B!!:PKRANJSKA TRIKOTA2NA INDUSTRIJA "»ETI"-METLIKA K * • za medsebojna razmerja DSSS razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1/ VODJA TR2NIH INFORMACIJ 2/ REFERENT PRODAJE 3/ LIKVIDATOR Pogoji: 1: - višja ekonomska Sola — 4 leta delovnli izkušenj 2: - srednja ekonomska ali tekstilna šola — 2 leti delovnih izkušenj 3: — srečki ja ekonomska ali administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj Razpis velja 15 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave zbira Kadrovska služba Beti, Metlika. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD SERVIS vabi k sodelovanju delavce za potrebe servisa v Prekopi: RTV MEHANIKA, za popravljanje in vzdrževanje ojačevalcev standardne izvedbe Ctelovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. POGOJI: -končana Poklicn.' šola - RTV mehanik -2 leti delovnih izkušenj v stroki -opravljen vozniški izpit B kategorije -3 mesečno poizkusno delo. EKONOMSKEGA TEHNIKA, za obračun realizacije in zalog servisne delavnice Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta. POGOJI: — končana ekonomska srednja šola — zaželene delovne izkušnje Kindidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi dostavijo v ISKRA COMMERCE Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58. Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD PAPIR objavlja prosta dela za 6 NK DELAVCEV V TOZD PAPIR Pogoji: — nekvalificiran delavec — delo v treh izmenah ČISTILKO V TOZD PAPIR Pogoji: — nekvalificirana delavka — delo v dopoldanski izmeni Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. , ,KRKA" TOZD HOTEL GRAD OTOCEC Otočec ob Krki objavlja prosta dela in naloge — 2 SOBARIC — ČISTILK za Garni hotel Otočec — 1 ČISTILKE za restavracijo pri Vodnjaku, Novo mesto — 1 POMOŽNE GOSTINSKE DELAVKE za restavracijo pri Vodnjaku, Novo mesto — 3 natakarjev • Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge spnjema splošna služba TOZD Hotel Grad Otočec, Otočec od Krki št. 50. SS: Odkriva bogastvo dela S * ! * Sedeč za veliko risalno desko, osredotočen v neko tehniško risbo, ki jo je ravno tisti hip izdeloval, ni Marjan Šmalc, 18-letni dijak tehniške srednje šole v Novem mestu, sicer pa doma s Podboršta pri Mimi peči, z ničimer razkrival, da je samo na praksi Ta „samo” seveda ne pomeni omaloievanja faktičnega -.priučevanja tisočev mladih ljudi, ki si v teh vročih poletnih dneh v delovnih organizacijah in ustanovah nabirajo znanje in izkušnje za delo, ki ga bodo opravljali, ko bodo končali šole. „Praksa te obogati z neprecenljivimi izkušnjami, saj v šoli dobimo le teoretično znanje, ki pa brez izkušenj ne pomenijo kdove koliko, ” je povedal Marjan.. Pravi, da si je poklic izbral bolj po občutku kot pa na podlagi vedenja, kaj je strojni tehnik. Toda že med proizvodno prakso po prvem letniku, ko je delal v neposredni proizvodnji, ko se je seznanjal s tako velikanskim proizvodnim organizmom, kot je avtomobilska in prikoli-čarska proizvodnja IM V, je začel odkrivati zahtevnost, pa tudi bogastvo dela, strojniškega dela. Od preprostih ročnih delovnih operacij je v skladu s programom počitniške prakse, ki ga IMV izdela v dogovoru s Centrom strokovnih šol, prešel do tretjega leta svoje p oči miške prakse, ko pride že do deljenja Prvih 11 delovnih dni opravijo praktikan ti delo v neposredni proizvodnji, drugih 11 dni pa v strokovnih službah. Marjan Šmalc je delal tiste dni v orodjarni prototipne delavnice, ko so ga poklicali na pomoč za risalno desko razvojnega inštituta. V Industriji motornih vozil se zavedajo pomena prakse za bodoče delo svojih tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov, zato njihova izobraževalna služba pripravi za vsako usmeritev poseben program, ki je različen tudi po letnikih. Tako programirana praksa, ki je nastala na temelju tesnega sodelovanja med šolo in strokovnjaki iz IMV, že vsebuje prvine, ki jih bo prineslo usmerjeno izobraževanje. In v IMV imajo te dni kar dosti dela, če hočejo s 360 praktikanti, kolikor jih imajo, izpeljati vse načrte in naloge, ki so si jih zastavili ,,Počitniška praksa je dobro organizirana in dobro izpeljana, le povezav med mladinsko organizacijo v delovni organizaciji in našo na šoli, kjer smo skoraj vsi dijaki štipendisti IMV, ni pravih, zato bi želeli, da bi se stiki okrepili, “ je povedal Marjan Šmalc, ki je aktiven tudi v krajevni organizaciji ZMS. Kot drugi mladi ljudje se tudi Marjan ukvarja s športom, kdaj pa kdaj pomaga doma. Zdaj mu je najtežje, ker mora vstati zgodaj zjutraj, okoli pete ure, ko ga avtobus IMV odpelje na dela Toda zelo dobro ve, da bo naslednje leto, ko bo zapustil šolo in odšel v tovarno, o svojem bodočem delu vedel že skoraj vse, tako da bo lahko takoj prevzel najzahtevnejše delovne naloge. In takrat ne bo več „samo” na praksi, marveč bo združeval delo s tisoči delavcev največjega dolenjskega delovnega kolektiva J. SIMČIČ : * . i RDEČI LEPOTEC - Na takega korenjaka ie naletela Marija Švajger iz Črnomlja v bližnjih gozdovih. Ne samo, da karželj te velikosti zasluži vso pozornost, tudi kaj pogost pojav ni v tem času. In še nekaj: po tako velikih karžljih naj segajo le poznavalci, saj ga slabo poučen gobar lahko zamenja z zelo strupeno rdečo mušnico. (Foto: Slavka Božič) UMRL DIRKAČ PRAZNIK Člane krškega AMD, prijatelje in svojce je prizadela vest o tragični smrti Mirana Praznika iz Sevnice. Praznik je v ponedeljek umrl v prometni nesreči na hitri cesti pri Celju. Miran Praznik je bil obetaven dirkač speedwaya- Letos je začel dirkati v drugi ligi, na nedeljski dirki v Ljubljani je bil drugi. Na žalitve odgovoril s 23-letnemu Darku Zupančiču, ki je v letošnjem maju v Kočevju ustrelil Boruta _________sodišče naložilo 4 leta zapora - Vrsta olajševalnih okoliščin | Na zatožni klopi kočevske enote Temeljnega sodišča v Ljubljani je v četrtek sedel 23-letni Darko Zupančič iz Kočevja, ki ga je obtožnica bremenila, daje 3. maja letos okoli 21. ure v gostilni Pod Stojno umoril 19-letnega Borata Šimca. Senat je Zupančiču, ki mu je _y času dejanja tekla pogojna obsodba zaradi vlomne tatvine, odmeril enotno kazen štirih let zapora. Omenjenega dne seje Zupančič pridružil skupini kočevskih „punck rockeijev“, med katerimi je bil tudi Borut šimec, in z njimi popival ter na veliko plačeval Kmalu pa se je med obtožencem in Šimcem razvnel prepir, kasneje tudi pretep, vendar sta se ob odločitvi, da gresta k Zupančiču po denar za nadaljnje popivanje vsaj na videz pobotala. Kajti kot je pokazala preiskava, je Šimec še nadalje neprestano žalil Zupančiča, ki je zato doma zraven denarja vzel še pištolo (kupil jo je v Novem mestu od nekega Roma). Do tragičnega razpleta je nato prišlo v gostilni Pod Stojno. Tam je začel Šimec omalovaževati Zupančiča tudi pred prijatelji Slednjemu je prekipelo, potegnil je pištolo in dvakrat ustrelil. Eden od strelov je bil smrten. Storilca je vzela noč. Šele po tridnevnem potikanju po gozdu se je Zupančič na prigovaijanje nekega znanca, ki ga je srečal zgolj slučajno, predal Na četrtkovi obravnavi je obtoženec dejanje v celoti priznal in obžaloval Kajti kot je sam povedal, se je s Šimcem veliko družil in ta je pri njemu celo nekajkrat prespal Sodišče je v Zupančiču videlo slabo prilagodljivo in mentalno podpo-piečno osebnost, ki jo spremlja manjvrednostni kompleks. Prav zaradi tega so ga Šimčeve žalit- ve tolikanj bolj prizadele nanje je reagiral kakor je znal _ fri odmeri kazni — štiri l*j* zapora - je sodišče upošteval5 vrsto olajševalnih okoliščin. ^ pančič je živel težko mlado*1: £il je sam z mateijo in že p*1 štirinajstih letih je moral težko delati Usodnega dne je bil z#2 di vinjenosti bistveno z manj ^ no priseben, bil pa je tudi ti' zvan. Poleg zaporne kazni je se$l Zupančiču izrekel ukrep obvejj’ nega zdravljenja zoper alkohol1 zem, zaradi motene osebno^ pa še socialno— psihološko” delovno terapijo. Premagal mrzle kilometre in umazanijo Martin Strel preplaval Krko - Pri startu 14, na cilju osem stopinj več - V reki še veliko rib - Letos bo Martin preplaval skupaj 3500 km 24-letni Mokronožan Martin Strel je napovedani podvig uresničil. V Krko je nedaleč od izvira zabredel 1. avgusta, na cilj pa je prišel dva dni kasneje. 94,5 km dolgo reko je plavalni maratonec premagal v 27 urah. Za naporno pot je potreboval samo dve uri več, kot je predvideval Bržkone bi z malo več sreče Krko premagal v dveh dneh, vendar je imel že na začetku poti smolo: le streljaj od mostu v vasi Krka je ob prehodu čez jez stopil na črepinje in si hudo poškodoval peto; „Z bratom Tomažem sva precej časa razmišljala, ali naj nadaljujem ali ne. Rana je bila globoka, voda zelo mrzla (14 stopinj Q.“ Navzlic poScodbi je Strel nadaljeval Počasi, kajti Krka je močno upadla. Spremljeyalci v treh kanujih (Marjan Huntar, Peter Skrbinšek, Zdravko Kramar, Slavko Zupančič in Miran Slana) so hitro izračunali, da se list na reki v eni uri premakne za vsega 300 do 350 metrov. Za- Kasači na novi progi Klub za konjski šport v Šentjerneju dobil nov hipodrom — V nedeljo otvoritev s tekmovanjem — Dvakrat avtostart voljo tega je imel Strel veliko dela. K prvemu počitku je krenil po 10 urah plavanja v Straži ter tako močno zaostal za načrti „ Vendar je šlo naslednji dan hitreje. Povedati moram, da sem bil močno žejea Medtem ko sem jedel le dvakrat na dan, sem spil veliko tekočine, ki so mi jo pripravili prijatelji iz ,Maratonika‘, izdelka novomeške ,Krke‘. Napitek mi je močno koristil" Kmalu nato je Strela sprejela precej drugačna Krka Malce toplejša, a hudo umazana. Drugič je počival v Kostanjevici ,,Vesel sem bil, ker je bila ,novome9ca umazanija* za mano. Na poti pa sem se srečal z novimi dogodivščinami. Zapletal sem se v velike alge, ki reko obarvajo nekam na črno, ognil sem se belouškam, najbolj pa sem bil preseno- Konjski šport ima v Šentjerneju bogato tradicijo. Klub za konjski šport že vrsto let prireja tekmovalne prireditve, na katerih je s svojimi konji dosegel lepe uspehe. Brez težav pa ne gre nikjer; za šentjemejski konjeniški klub je bila težava predvsem za prostor. Stari hipodrom so že leta popravljali, a ni dosti zaleglo. Iskali so možnosti za gradnjo novega tekmovalnega prostora m jih našli. Stari hipodrom so precej predelali in mu dodali še nekaj prostora. Nastala je 800 metrov dolga in 12 metrov široka tekmovalna steza. „SkušaH smo narediti tako, da bi bili gledalci in tekmovalci kar najbolj zadovoljni" pravi Alfred Trene, prizadevni član kluba. Predračun za novi objekt je znašal okrog 800 milijonov. Pomagale so TKS Novo mesto in delovne organizacije, nekaj je bilo tudi prostovoljnega dela. 12. avgusta ob 15. uri bo pod • pokrovieljstvom IS SO Novo mesto uradna otvoritev s tekmovalno prireditvijo, na kateri bo nastopilo 40 konj. »Program obsega sedem kasaških točk," nam je povedal Trene. Zanimiva bosta republiško prvenstvo 2-letnih kasačev in krožna dirka, ki šteje za neuradno prvenstvo Slovenije. Videli bomo še dva nastopa z a vtostartom. To bosta zelo hitri dirki ki jima bo sledila še ena srednje kvalitetna. Posebno dirko smo Od turistov se ne da živeti • i PRED STARTOM - Strelovi spremljevalci so ugotovili, da je Krka nenavadno mrzla (14 stopinj), zato so maratonca dobro namazali s posebno mastjo. čen nad številom rib. Nisem si mislil, da ima Krka še toliko rib.“ Na vprašanje, kako se po nevsakdanjem podvigu počuti je Martin odgovoril: „Dobro, kajti prvi Dolenjec sem, ki je Krko preplaval od izvira do izliva. Med potjo sem shujšal za več kot 3 kg, presenečen pa sem bil ker so me v soboto ponoči tako bolele roke. Celo noč nisem spal kajti naša lepotica me je pošteno zdelala.“ J. PEZELJ — Je tam direktor hotela Večna izguba, kajne? — Želite, prosim? — Če se ne motim, je letos vaš hotel star petnajst let — Natančno leta 1964 ga je ob zvokih godbe na pihala odprf tovariš župan. Lep dogodek je bil to za Repičevo drago. Turizmu so se odprla vrata. — Koliko sob imate? — Petinštirideset in naj poudarim: dve kopalnici — Predvidevam, da so sobe trenutno do poslednje zasedene. — Motite se. Hotel Večna izguba je postavljen ob glavno cesto in gostje se zelo pritožujejo zaradi hmpa, ki prihaja s ceste. — Ste v teh petnajstih letih hotel kaj pre-urgaK? Mi lahko poveste vsaj nekaj novosti? — Brez težav. Poglejte: vsaka dva meseca imamo sveže natakaije, a tudi receptoiji se hitro menjajo. Lice, ki gleda na cesto, pa bomo prepleskali za petindvajsetletnico delovala. — S čim najbolj presenetite obiskovalce? — Marsikomu zapre sapo, če dobi na mizo zadevo,ki si soje res zaide!. — Kako pa je kaj poskrbljeno za zabavo gostov? — Dobro. Sedeči na terasi lahko opazujejo promet, oni v restavraciji pa lahko gledajo sedeče na terasi Ljudje so videti kar zadovoljni — Kako pa je ob sobotah in nedeljah? — Tako kot v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Veste, ljudje so tega nava-. jeni Kakršne koli novosti bi jih lahko zmedle. To pa ni naš interes. — Kakšni so vaši načrti za prihodnost? — Veliki. Pravkar bomo dobili iz tiskarne nove cenfce. Le pe, vezane v usnje. Stare sme zavrgli, ker so zaradi povišanja cen neuporab-ljivl — Mislite kaj na novogradnjo? — Seveda. Na Zeleni gori imam zidanico narejeno do prve plošče. — Mislil sem na zidavo novega objekta. Družbenega. — A, to. Ja, bo, bo. Je v načrtu, v planu razvoja mesta Že sedemnajst let. A je zapleteno. Od turizma, od turistov, veste, se ne da živeti. P. S. Pogovor je izmiMjen Iskanje podobnosti z resničnostjo gre šteti v zlonamernost. TONI GAŠPERIČ Alfred Trene pripravili samo za domače konje." O prihodnosti v Šentjerneju ne govorijo veliko. Urediti bodo marali še prostor za gledalce, notranjost hipodroma. Dela in skrbi je veliko, s prostorom in konji! Vendar šentjemejskim ljubiteljem konj ne manjka delovne vneme in ljubezni do živali. LUZAR STARA PUŠKA - Člani novo-me&ega Kluba za podvodne aktivnosti so v kiki na Otočcu med vajo potapljanja našli sta-rindeo puško. Poznavalci so ugotovili, da gre za primerek lovdee puške iz 19. stoletja, vsa znanost pa je seveda odpovedala ob vprašanju, zakaj in kako je orožje zašlo v reka Na diki je puSdn zaklep, ki se ga les ie dobro oklepa. POGUM NA IZPITU - Skoki z novome&ega kandijskega mostu so prava paša za oči V nedeljo dopoldan je „poletal“ z mostu Adam Čatič, delavec iz IMV. Adam je v skokih star maček, saj je pred leti skakal tudi na tekmovalcu z znamenitega mostarskega mostu. (Foto: J. Pavlin) ..Dolenjka” boljša od »Barakude — Novomeščani začeli ■*' delovati tekmovalne p18" vuti V klubskih prostorih na Seidlovi 1 so člani nov^ meškega Kluba za podvodn£ aktivnosti prvi v dižavi & čeh izdelovati velike teku*0' valne plavuti. Do sedaj s0. bili odvisni kot vsi soroda klubi v Jugoslaviji od naku' pa edinih tovarniških plaV1' ti, ki jih delajo v Hambutf11 (Barakuda), najraje pa & plavalne pripomočke kup0' vali od šampionov iz SoVr K m gr žr V, je ne PLAVUT VELIKANKA -Članica novomeškega KPA in državna reprezentantk* Zevnkova obdduje prvo domačo monoplavut (Foto: f Pezelj) ske zveze, ČSSR in Madi8? ske. Za nemšce ali vzh^’ njaSce plavuti so mof^ odše ti več k ot 2 00 din. Delo v njihovi delavnici ie hitro steklo in minuli ted«j* so prva para doma narejen**1 plavuti testirali Repie#*!' tant Vohar je v Dolenji Toplicah nataknil m plovut (obe nogi v el\ plavuti, stil delfin), njegPj* klubska tovariša (prav taK" državna reprezentant Strniša in Zevnikova pa st* preizkusila navadni tekn*0' valni plavuti ... Po testiranju so ugotovi**’ da sta izdelka, narejena P° domačih načrtih in z domačega fiberglasa (Do1**;’ Medvode), boljša od uvo*f nih ‘barakud*. Z majhni*? popravki bo plavut ‘Dolenj! ka‘, kot so jo poimenovan zaenkrat, precej boljša tud od vzhodnjaških ‘sester*. ► k NE BO ŠLA V LONEC - K od belih kokoši, ki jih. ^ Marija Kos iz Orehovice, Je^ posebno pridna nesnica- . večkrat je znesla jajce z d v* .. rumenjakoma, pred dnevi rL v gnezdu pustila 19 dkg jajce. Taka kokoš ne bok*1 la hitro v loncu. S >j H h