V Ljubljani, v sredo 24. oktobra 1923. Leto I. v If@vg§gca a Štev. 224. Poštnina v gotovini. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10;—, po pošti Din IZ-—, inozemstvo Din 22‘- Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana*. UPravnfštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Avstrijske volitve. Preteklo nedeljo se je Izreklo avstrijsko prebivalstvo soglasno za nadaljevanje sanacijskega dela. Ženevska koncepcija g. Seiplaj, katero so socijalni demokratje iz strankarske mržnje in zavisti hoteli spraviti pred celim narodom ob kredit, je doživela sijajno zmago. Zmaga meščanskega bloka je pa značilna tudi iz drugih razlogov, dasi-ravno velenemci niso pričakovali tako strahovitega poraza. Volitve so se namreč vršile v znamenju radikalne socijalizacije odnosno v znamenju gesel zoper njo. Glavni kričači so bili socijalni demokrati, ki so se izkazali za časa svoje strahovlade kot zelo slabi gospodarji Kancelar dr. Seipel je s svojim neumornim delovanjem rešil Avstrijo pred polomom in njemu so, kakor nas uverava avstrijsko časopisje, veljali desettisočerl glasovi, ki bi drugače vsekakor odpadli na druge meščanske stranke. Delovna večina državnega zbora (Nationalrat) je zasigurana. Zvezni kancelar dr. Seipel bo lahko s poir' \io vetenemcev In takozvanega Landbundia nadaljeval z notranjimi reformami na sodjalnem, gospodarskem in finančnem polju. Toda toliko je gotovo, da se je avstrijsko prebivalstvo strnilo okoli Seiplove zastave v očigled na strašne razmere v Nemčiji. Tu je iskati razlo-get radi katerih je morala propasti pri-ključitvena politika velenemcev. Nas zanima v prvi vrsti usoda koroških Slovencev. Mahinacija koroških Nemcev, ki so — kakor znano — razveljavili pravilno vloženo kandidatno listo radi neke malenkostne formalne pogreške, je, žal, uspela In Slovenci klub vsemu napora niso napredovali. Velika sreča je, da so obdržali svoje stare pozicije v posesti. Dočim sta izvoljena v koroški deželni zbor vrla narodnjaka dr. Petek iz Velikovca in v drugič znani duhovnik g. Poljanec, niso dobili Slovenci v državnem zboru niti enega mandata. Avstrijska' vlada je sicer v zadnjem tre-»popravila« krivico, katero so storili Slovencem koroški Nemci, ven-”r J® i® ostala zmešnjava: Po vsej Koroški se je širil glasi, da je slovenska Hsta razveljavljena. Tako so pripravili Nerad mnoge naše rojake do abstinence, omahljivci pa so glasovali za krščanske socijalce. Tako je in nič drugega. Avstrija se bo sicer ob vsaki priliki fcflsazovala kot pravična in na enakopravnosti svojih državljanov zgrajena država, ah dejstev pa ne more prikriti. Burgenlandski Hrvati so zelo slabo odrezali Rešili niso niti enega mandata. Pač žalosten znak prevladujoče nezavednosti. Sedaj bo treba neumornega dela tako na Koroškem kakor v Bur-genlandu, da se popravi v bodoče stališče naših rojakov v avstrijski republiki Obenem pa vidimo, kako važen je manjšinski problem ravno v osrčju Evrope. Kako se hočemo sklicevati na svoje revindikadje, ako ne bomo z naše strani storili vse, da se ohranijo na-S zasužnjeni drobci?? Obrambno ddo se bo moralo podvojiti, treba bo vidne požrtvovalnosti, da rešimo onstran meja, kar se pač rešiti da. Posebno poroznost bo treba posvetiti zlasti koro-šktm Slovencem. Tu imamo dovolj posla In zato smo pač mnenja, da bi se moral! za gradiščanske Hrvate pobrigati v prvi vrsti naša obrambna društva v Zagrebu. Marširajmo ločeni in udarimo skupno! Ponemčevanje je zavzelo na Koroškem vidni obseg. »Jugo-slovenka Matica«, »Slovenska Straža«, m »Gosposvetski Zvon« se zavedajo svojih velikih nalog, ali treba je nujne in izdatne pomoči, če hočemo doseči zaželjeni dlj. Nismo tako škodoželjni, da Privoščili avstrijskemu prebi"' zboljšanja življenjskih razmer, < ra'Tio naša država kot članica M; jaute omogočila garancijsko pi ^ ie glavni vir novih moči. Ali . ® bo morala uvideti, da naše hotnosti ne gre vračati s tlačenje sih manjšin. Slovend in burgel so v tako neznatni manjš nikdar ne bodo mogli resno teto L~r? nernško stranko glede \wrzavtle in lavne posle. Avsti Nemcem torej ne preti nobena n« w ••1>Uste manjšinam vse sv( ’ * i™L ffredo po mirovni P podlagi naravnega prava. dZ^° Pazm ^ delovanje JP iTm0V’ takG komo tudi v _ otrili ravnanje nove vlade : zavS TJŠmami- Av®trlja s zavedati, da je po mirovni pogo siljena, varovati pravice so prišli pod njeno oblast. Nadaljna italijanska nasilstva Barbarski napad tudi na tržaške slovenske m hrtafske Sšste. T r s t, 23. okt. (T) Tržaški prefekt je izdal na podlagi 51. 3. občinskega in deželnega zakona ukaz, s katerim se prepoveduje izhajati slovanskim listom brez italijanskega prevoda naslova, člankov, sploh celotne vsebine. Italijanski prevod mora biti tiskan z istimi črkami kakor slovenski tekst. Vsi časopisi, ki se ne bi držali te odredbe, bodo zaplenjeni. Proti kršiteljem se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti morajo zasledovati izvrševanje te odredbe. Prefekt se sklicuje na potrebo tesnejše strnitve prebivalcev tržaške pokrajine v interesu italijanske države. Ta naredba zadene sledeče slovenske in hrvatske liste: dnevnik »Edinost«, tednik »Mali list«, tednik »Istarska Riječ«, komunistično »Delo«, potem nepolitične liste: »Jadranka«, »Novi Ro d« , »M lađi Istranin«, »Ženski svet«, »Pravni vestnik« in »Uči tej s ki list«. Narodna skupščina. Beograd, 23. oktobra. (Z) Danes dopoldne ob 10. je bila otvorjena prva seja rednega jesenskega zasedanja narodne skupščine. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je naznanil predsednik Ljuba Jovanovič, da zahteva minister pravde dr. Perič izročitev poslancev Stjepana Radiča in Rudolfa Hercega sodišču zaradi prestopkov po § 103 kaz. zak. Minister za šume in rude dr. Srskič je potem odgovoril na vprašanje poslancev Agatonoviča (demokrata) in Divca (socijalista) zaradi nesreče v rudniku v Aleksincu in rekel, da se je pri nesreči dne 2. oktobra zadušilo v rovu 10 delavcev, 7 pa jih je težko obolelo. On je takoj odredil, da odpotuje na kraj nesreče inspektor ministrstva, ki je ugotovil, da je bila nesreča elementarna in da zato ne zadevlje uprave nobena krivda. Posl. Agatonovič se ni zadovoljil z odgovorom ministrovim in je izjavil, da bo o tej stvari predložil interpelacijo. — Posl. Divac je govoril o nesreči v rudniku v Aleksincu in je pri tej priliki omenil zakonski načrt o delovnem času, po katerem naj bi se zaposlili pri delu tudi ženske in otroci, kar pa nasprotuje zakonu o delovnem času. — Minister dr. Srskič je izjavil, da ni videl takega zakonskega predloga in mora iti le za kak načrt, ki ga je moral izdelati eden njegovih referentov. Predsednik Jovanovič je zatem naznanil, da je umrl v Švici poslanec in bivši predsednik beograjske občine Dobra Mitrovič in je v prisrčnih besedah slavil pokojnikovo delovanje. Poslanci so vstali in mu zaklicali »Slava«. Na mesto pokojnega Mitroviča pride njegov namestnik Pavle Ubavič, prota iz Varcar-Vakufa v Bosni. Predsednik vlade Pašič je nato pre-čital ukaz o otvoritvi, rednega zasedanja narodne skupščine. Predsednik Jovanovič je odredil odmor 10 minut, da bi se mogli v tem času sestati načelniki strank k seji in se domeniti o sporazumni kandidatni listi za volitve v posamezne parlamentarne odbore. Na seji načelnikov strank se je sklenilo, da se postavijo sporazumne kandidatne liste 1. za volitev članov odbora za zakonski predlog o ukinjenju naredbe o višji pedagoški šoli v Zagrebu, 2. za volitev odbora za dopolnilo člena 117 zakona o upravi fondov. V vsakega teh dveh odtorov je izvoljenih po 21 poslancev, in sicer po 11 radikalov, 4 demokrati, 3 klerikalci, dva muslimana in en zemljoradnik. Džeo-f-jet ni postavil svoje kandidatne liste, dasi ne vsebuje njegovih kandidatov radikalna lista. Ko se je seja parlamenta zopet nadaljevala, je predsednik Jovanovič sporočil, da se je dosegel na seji načelnikov strank sporazum glede volitve članov obeh posebnih odborov,- da se pa niso mogli zediniti glede sporazumne kandidatne liste za volitve v finančni odbor. Zato je predsednik odredil glasovanje. Oddanih je bilo 224 glasov, hi sicer za radikale 119, ki dobe 17 članov v finančnem odboru, med temi sta dva džemijetovca, za demokrate 46 (6), muslimane 19 (3), klerikalce 21 (3), zemljoradnike 10 (l) in Nemce 8 (l). Predsednik je pozval nove člane finančnega odbora, naj se konstituirajo. Prihodnja seja narodne skupščine, na kateri se voli odbor za razmejitev občin, se skliče pismenim potom. Na tej seji predlože poedini odbori zakonske predloge, ki bodo tvorili podlago za debato v plenumu zbornice. Vojaška vstaja na Grškem? Pariz, 23. oktobra. (B) Javljajo iz Aten: V garnizijah v notranjosti dežele je izbruhnila vojaška vstaja. Ustaši zahtevajo spremembo vlade in pa zagotovitev volitev. Gonaitasova vlada 5ma še oblast krepko v rokah. Atene,'23. oktobra. (B) Polkovnik Plastiraš je objavil proglas, v katerem naglasa, da je narod pred nekaj dnevi dobil obljube, da se bodo volitve svobodno izvršile in da bo zagotovljena prostost gibanja in zborovanja. V proglasu se dalje omenja, da se tolerirajo napadi od strani nekaterih listov proti vojski in častnikomj, braniteljem domovine. Za to je prisiljen proklamirati, da je v izogib notranjih razporov potrebno, da ima narod absolutno zaupanje v vojsko. Grški narod sme Uti miren. Kdor bo rušil red, bo občutil strogost zakona. Grčija hoče enkrat za vselej mir. Pariz, 23. oktobra. (B) Iz Aten javi j jo po angleških virih, da je polkovnik Plastiras poslal vojski na Peloponezu proklamacijo, v kateri obsoja nemire revoiucijonarjev in nekaterih častnikov. Pariz, 23. oktobra. (B) Iz Aten javljajo, da so se uprle štiri garnizije, 18 pa je ostalo zvestih. Pokret je izzval general Metaksa. Redovna vojska in ustaši so se na Halkisu spopadli. Policija je konfiscirala opozlcijonalne listo, ki so objavili proklamacijo proti sedanjemu režimu. Atene, 23. oktobra. (B) Listi javljajo, da so mornariške čete na Peloponezu na več krajih obkolile ustaše. Več garnizij se je udalo. V .vladnih krogih trde, da bo red v 24 urah vzpostavljen. Predsednik vlade je imel dolgo avdijenco pri kralju. Vladno poročilo. Atene, 23. oktobra. (Z) Atenska brzojavna agentura objavlja komunike o vstaji na Grškem, v katerem veli, da je začelo po ukinjenju prekega soda reakcijonarno časopisje ljuto napadati vlado in načelnika revolucijonarnega odbora generala Plasti-rasa. Ti listi so prinesli razne izmišljene ali tendencijozne vesti o nemirih z namenom, da bi med prebivalstvom zanetili pokret proti vladi. Kabinet pa se je začetkoma omejil zgolj na demantiranje vseh izmišljenih vesti. Toda to umerjeno zadržanje vlade so smatrali za znak slabosti Posledica je bila, da so se nelratere posadke uprle, tako v Kavah, Drami in v nekaterih drugih krajih, kjer pa je bila vstaja v kali udu-šena in vojaki razoroženi. Nikjer ni priSlo do krvolitja. Vstaši v Patrasu, Korintu in Kalamati se sicer še upirajo, toda pričakovati je, da jih bodo redne čete takoj obvladale, ko dospo na lice mesta. Vse ostale posadke in vojna mornarica stoje na strani vlade. Na čelu vstaškega gibanja stoji general Leonardipulos, ki ga podpirajo, kakor vse kaže, general Metaksas in njegovi pristaši. Da bi vlada ustavila uporno gibanje, je odredila, da se ustavijo vsi listi, ki pi. Sejo proti sedanjemu režimu v Grčiji. Aretiranih je bilo mnogo oseb. V Atenah je vse mirno. General Barlgalos je imenovan za vojnega minstra in je dobil obširna pooblastila za udušenje vstaje. NAŠA TRGOVSKA AGENTURA V MILANU. Beograd, 23. oktobra. (Z) Po sklepu ministrstva za trgovino in industrijo se otvori še ta mesec jugosloven-ska trgovinska agentura v MJJans, Nove habsburške intrige. Cita se poroči s Ferdinandom Koburškim? Beograd, 23. oktobra. (Z) »Tribuna« poroča iz Monakovega, da se je na eni zadnjih sej monarhistov, katere sta se udeležila tudi general Lunden-dorff in madžarski general Tanczos, sklenilo podpirati načrt monarhistov, po katerem naj bi se bivši kralj bolgarski Ferdinand Koburški poročil z raz-cesarico Cito. Madžarski legitimisti smatrajo to poroko kot neobhodno po- trebno za povratek Habsburžanov na prestol in za uvrstitev zveze med Bavarsko, Madžarsko in Bolgarsko. Vodja madžarskih legitimistov grof Apponyi in general Tanczos sta odpotovala na Špansko, da nagovorita bivšo avstrijsko cesarico in kraljico Cito, naj sprejme predlog Fardinanda Koburžana, ki je zasnubil Cito potom svojih prijateljev že pred enim mesecem. Iz renske republike. Vznemirjeni®, demonstracije, krvavi boli. B e r 1 i n, 23. oktobra. Wolffov urad poroča, da so po vesteh, ki so došle od pristojnega mesta v Aachenu bili separatisti zopet odstranjeni iz mesta. Javna poslopja so brez izjeme vsa osvobojena od separatistov. Pri osvoboditvi so si stekle posebne zasluge strokovne organizacije. Köln, 23. oktobra. O dogodkih v Bonnu se poroča: Prvi naskok separatistov na mestno hišo je bil ob 4. uri zjutraj s pomočjo hidrantov odbit. Tri s samokresi oborožene osebe so bile aretirane. Separatisti so morali pustiti avtomobil in več zastav. Po 5. uri zjutraj se je približalo mestni hiši pet francoskih tankov. Francozi so mestno hišo zasedli, ker se je baje iz nje streljalo. Policijo so razorožili. Medtem je prišlo pred mestno hišo še več francoskih tankov, na kar so separatisti udrli v hišo in jo s silo zavzeli. Njih vodja je ob 6. uri zjutraj s stopnišča mestne hiše proglasil rensko republiko. Mestni uradniki so zapustili mestno hišo, katere dohode so Francozi zasedli. Tudi iz Wiesbadena poročajo, da so po neuspelem napadu separatistov, pri katerem je bilo pet nemških policistov ranjenih, Francozi posegli vmes in zapovedali, da se mora vsa nemška policija zbrati na dvorišču policijskega ravnateljstva. Domneva se, da so bili policijski uradniki razoroženi in izgnani V Crefeldu je višji župan odklonil vse zahteve separatistov. Mesto je mirno. V Trieru so po razglasitvi renske republike časniki pod cenzuro. (W) Aachen, 23. oktobra. (K) Od včeraj dalje se je začela protidemonstracija prebivalstva proti separatistom. Danes zjutraj se je nepregledna množica ljudstva pomikala proti središču mesta, snela separatistovsko zastavo s poslopja Državne banke in z drugih bank. Separatisti so se na to prevažali po mestu z avtomobili in streljali na množico, pri čemer je bilo 25 oseb ranjenih. Preti gfaiilanskemy nasiljy. Beograd, 23. oktobra. (Z) Nekaj poslancev je poslalo ministrskemu predi-sedniku Nikoli Pašiču dopis, naj bi storil korake, da prekliče italijanska vlada naredbo, po kateri se imajo odslej tiskati slovenski listi v Furlaniji v dveh jezikih, namreč poleg slovenščine tudi v italijanščini. Madžarska in Trst. Budimpešta, 23. oktobra. (K) Kakor poročajo listi, se je danes tu na pobudo ravnateljstva madžarskih državnih državnih železnic sestala mednarodna konferenca v zadevi direktnega prometa s Trstom. Pri posvetovanjih je udeležena po svojih zastopnikih generalna direkcija1 avstrijskih zveznih železnic, kakor tudi italijanske in jugoslo-venske državne železnice. VPRAŠANJE MEŠČANSKIH UČITELJEV. Beograd, 23. oktobra. (Z) Semkaj je dospela deputacija zastopnikov učiteljstva meščanskih šol. Posetila je ministra prosvete Trifunoviča in ga je zaprosila, naj se urede njihove plače. V deputaciji so ravnatelj meščanske šole v Mariboru Humek, ravnatelj meščanske šole v Šidu Mati jak in ravnatelj višje dekliške šole v Novem Sadu, poslanec Mita Gjorgjevič ter nastavnik trgovske šole v Sarajevu Puškar. RAZDELITEV SREZKIH KATASTRSKIH UPRAV V SLOVENIJI. Beograd, 23. oktobra. (B) Na predlog generalne direkcije katastrov je minister za finance izvršil razdelitev srezkih katastrskih uprav. y Sloveniji Aachen, 23. oktobra. (K) Izvzemši vladno poslopje, ki je v rokah separatistov, so morali separatisti danes vsa zasedena poslopja zopet izprazniti. Mnogo separatistov je bilo aretiranih. Belgija, ki so pri sedanjem gibanju popolnoma nevtralni, so proglasili za tri dni poostreno obsedno stanje, K ö 1 n, 23. oktobra. (K) V Koblenzu je uspelo separatiste zopet pognati Ut vladnega poslopja. Po vesteh, ki so sem dospele, sta tudi Rheydt & Jülich zopet osvobojena od separatistov. Mainz, 23. oktobra. (K) V mestu je veliko vznemirjenje. Davi so bili v mestu razobešeni lepaki s katerimi j® bila proglašena renska republika. Separatisti so zasedli državne uradne prostore petega policijskega revirja, pred katerim so se postavile s samokres! oborožene straže. Tudi poslopje okrožne vlade so zavzeli separatisti. Do danes popoldne je računati s proglasitvijo splošne stavke. Mainz, 23. oktobra. (K) Poslopja petega policijskega okraja je danes policija zopet zavzela, nad čemer se prebivalstvo jako veseli. V krogih delavstva so odločeni na skrajni odpor. Streljanje se nadaljuje. Gospodarsko življenje počiva. Kakor poročajo so zasedbeni organi prepovedali policiji, ki se je koncentrirala v mestni hiši in policijskem uradu, nastopati proti separatistom. München - Gladbächb, 23. oktobra. (K) Tukaj je ljudska množiča vrgla enodnevno vlado separatistov. Množica je snela separat, zastavo s po-razobesila separatistično zastavo. Separatistom, ki so bili v mestni hiši se je slabo godilo. Ljudska množica je odšla v glavni stan separatistovi, od koder pa so takoj nanje streljali Končno so morali separatisti preko streh bežati. Mestno hišo je zavzela zopet policija Belgijske zasedbene čete so ostale nevtralne. Časniki smejo od jutri naprej zopet izhajati. (W) TešStoie pri pogajanjih v Sofiji. Beograd, 23. oktobra. (Z) Pregovori med bolgarsko in našo delegacijo v Sofiji so naleteli na nove težkoče. Bolgari odklanjajo znesek za izvedbo vojne odškodnine za časa okupacije^ ki ga zahteva naša delegacija, češ da je prevelik. Stavili so nov predlog in zahtevajo, naj ga naša država sprejme. Naš poslanik RaMč je o tem novem predlogu Bolgarov obvestil našo vlado, ki pa vztraja pri svoji zahtevi. Beograd, 23. oktobra'. (Z) Po brzojavki iz Sofije se je dosegel med bolgarsko vlado in socijalisti sporazum glede prehodnjih volitev v sobranje. Meščanski blok in socijalisti bodo postavil skupne liste, vsied česar utegnejo dobiti socijalisti 33 mandatov. Vlada samo računa na 170 mandatov. RUDARSKA STAVKA. Bytom (Beuthen), 23. oktobra. (K) V mnogih gornje-šlezijskih rudnikih je delavstvo stopilo v stavko. Rudarji zahtevajo zaradi podražitve živil znatno zvišanje mezd. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 23. oktobra. Kratko zboljšanje zjutraj gosta megla, podnevi jasno in milo vreme. _____________________ Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Danes bomo tiči«. Red D. Opera: »Aida«. Red B. Kino Matica: »Beštija.« Kino Tivoli: »Beg iz življenja.« Kino Ideal: »Katastrofa nadzemne že. leznice.« Kino Ljublj. dvor: »Mladi Medardo.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli, Dunajska cesta 6, Bakarčič. Karlovška cesta 2 la Jošt v Sp. Šiški, Češkoslovaški industrije! v Sloveniji. Ljubljana, 28. okt Danes ob pol 10. uri dopoldne se je trsilo zborovanje češkoslovaških industrij cev in naših gospodarskih krogov v veliki dvorani Narodnega doma. Tega zborovanja so se udeležili poleg gostov bratskih češkoslovaških industrij-cev tudi predsednik Trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Knez, njen podpredsednik, g. Ivan Ogrin, tajnika dr. Viktor Murnik in dr. Fran Windischer, predsednik Zveze trgovskih gremij ev Ivan Jelačin, predsednik Zveze slovenskih itndustrijalcev Dragotin Hribar, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, belgijski konzul in ravnatelj ljubljanskega velesejma Milan Dular, načelnik gremija trgovcev v Ljubljani Fran Stupica, šef oddelka ministrstva trgovine dvorni svetnik dr. Marn, bivši naš praški poslanik dr. Vošnjak in še mnogi drugi odlični predstavniki gospodarskih institucij in pridobitnih krogov. Nagovor predsednika g. Kneza. Zborovanje je otvoril predsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Knez, Id je pozdravil v imenu gospodarskih korporacij Slovenije zastopnike češkoslovaške industrije, trgovine in obrti v naši sredini Zahvali se je Češkoslovaško - jugoslovanskemu udruženju v Pragi, da je obiskalo med drugimi kraji naše kraljevine tudi Ljubljano in je porabil to priliko; da je v zvezi z drugimi referenti seznanil bratske češkoslovaške industrijalce z dosedanjim razvojem, gospodarske vzajemnosti in stikov med Cehoslovaki in Slovenci. Povdarjal je v svojem govoru, da so nam bili Cehi še pod avstrijskim jarmom trdna opora v naših težkih političnih bojih in da so nam bili vzor v našem stremljenju po gospodarski osamosvojitvi. Uspehi, ki smo jih dosegli dosedaj, so najboljše jamstvo, da bodo rodila naša stremljenja praktične sado-vei Trgovska in obrtniška zbornica je prepričana, da bo obisk češkoslovaških gospodarskih krogov pri nas naše dosedanje delovanje poglobi in mu pripomogel k vsetranskemu uspehu. Koncem svojega govora je govornik zaklical: Pozdravljeni še enkrat. Dobrodošli! Pozdrav zastopnika pokrajinske uprave. Nato je pozdravi goste v imenu pokrajinske uprave in ministrstva za trgovino in obrt dv. svetnik dr. Rudolf Marn, ki je obenem zastopal in opraviči zbolelega velikega župana g. dr. 'Miroslava Lukana. Naglašal je potrebo čim večje utrditve in čim intenzivnejšega poglobljenjai gospodarskih stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter je želel konferenci v Ljubljani kar največjega uspeha. Govor inž. Barte. Nato je spregovoril predsednik češkoslovaškega narodno - gospodarskega udruženja v Pragi inž en er Barta. Orisal je praktične smernice za nadaljno .uspešno sodelovanje naše in češkoslovaške industrije, obrti in trgovine. Omenjal je, da so bili gospodarski stiki na- šega naroda s Cehoslovaki že pred vojno zelo tesni. To staro prijateljstvo se je po vojni razvijalo še nadalje in danes so naši politični, gospodarski in sploh bratski stiki še tesnejši. Nadalje je govornik inž. Barta povdarjal, da nas pregled številk o našem skupnem izvozu in uvozu nikakor ne more tako razveseliti, kakor nas razveselijo rezultati naše vzajemnosti na političn. in kulturnem polju. Dočim so bli predvojni stiki zelo tesni, jih je pomanjkanje blaga v vojni zmanjšalo. Po vojni je bil spočetka oviran promet, primanjkovalo je tudi blaga, velika ovira je bila carinska meja, naglašal pa je, da bi mogli Ceho-slovaki uvažati v našo kraljevino veliko več blaga, kakor ga pa dejansko uvažajo in da bi bil mogoč na drugi strani tudi z naše strani veliko večji izvoz v Češkoslovaško, ker so dani vsi gospodarski predpogoji, za medsebojno izmenjavo izdelkov obeh držav. Govornik je nato razvijal nekatere podrobnosti o možnosti intenzivne gospodarske izmenjave blaga. Naša kraljevina bi mogla pošiljati v Češkoslovaško ne samo poljedelske pridelke, temveč tudi druge izdelke. Žito, moka, meso, sadje in živila sploh, vino, žganje, kože, predivo, hmelj, nekatere rude itd. to vse M se moglo v veliki meri izvažati v Češkoslovaško. Češkoslovaška pa bi nasprotno uvažala v Jugoslavijo v prvi vrsti pletenine, ki tvorijo nad polovico skupnega češkoslovaškega uvoza, nadalje železne fabrikate, usnje, steklo, stroje, papir, keramiko in še mnogo drugih iabrikatov. Na podlagi statističnih podatkov o izvozu Češkoslovaške v našo državo im obratna je govornik pokazal velik napredek našega izvoza v Češkoslovaško. Govornik inž. Barta je nato omenjal tudi mnogoštevlme ovire, ki zabranjuje-jo, da ne dosežejo naši gospodarski stiki tistih uspehov, kakor bi jih sicer. Med temi ovirami je omenjal zlasti desorga-niifeadjo v železniškem prometu, težavne valutne in carinske razmere. O investiciji češkoslovaškega kapitala v naši kraljevini je inž. Barta zelo umestno omeni, da niso Cehoslovaki krivi, da se ta kapital ne investira v za-željeni meri v naši državi, ampak, da so vzroki tega izven njih. ČehoslovaH bi zelo radi kupovati naše agrarne surovine, polfabrikate in gotove fabrikate, če bi ne bile njihove cene iz različnih vzrokov višje, kakor so pa cene tega blaga v nekaterih drugih državah. Mnogo so krive neurejenim cenam neugodne prometne razmere med našo kraljevino in Češkoslovaško. Izrazi pa je upanje, da bo reden promet po Donavi v tem oziru mnogo odpomogel. Apeliral je na slovenske trgovske kroge ter jih pozval, da naj stopijo s po-setom Češkoslovaške v stik s Čeho-slovaki, kar bi brez dvoma imelo dobre posledice. Povdarjal je veliko škodljivost nepotrebnega posredovanja in izrazil željo, da bi stopiti naši trgovci v direktne zveze s Prago in drugimi češkoslovaškimi trgovskimi središči, kjer bodo sklepati kupčljske zveze mnogo Iz pmtneoa življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. V »Ugrabljenih Sablnkah« je zopet v nedeljo nastopil g. P u t j a t a kot Strieze. Iskreno nas veseli njegovo okrevanje po težki bolezni ter njegova neoslabljena moč duha, ki jo je znova dokazal v omenjeni igri. Publika je po O. Župančičevem dodatku še bolj zanimivi in še vedno učinkoviti kreaciji ravnatelja potujoče šml-re kar najžlvahneje pritrjevala. Predstava v splošnem ni zaostajala za prejšnjimi. Nevarne pa so nenadne izpremembe v osebah. Take uskočitve niso v prid ne celoti — še manj pa Igralcu, ki ga taka izpre-memba zadene. Upamo, da g. Putjato kmalu vidimo v veliki romantični komediji Ed-monda Rostanda — kot Cyrana de Ber-gerac. —i. — Mladinska predstava »Povodni mož« «e je vršila v pondeljek v dramskem gledališču pod vodstvom in po zasnovi ter prosti dramatizaciji pravljične snovi gdč. Marije Grošljeve, že znane prirediteljice mladinskih iger. Da so take igre v resnici potrebne in splošno zaželjene je dokazala polna hiša vnovič. Igrali so otroci osnovne šole mestnega liceja v proslavo krsta prestolonaslednika. Predstavo je otvorila lepa alegorična slika z zibelko, klečočimi angeljl in s fantastično kuliserijo. Dvoje deklic je gladko in z dobrim povdar-kom pozdravilo kraljevega novorojenčka. Sličica je bila prav okusna in dihala neko neprisiljeno, prijetno domačnost. Po gdč. Grošljevi zasnovana igra, ki je sledila v petih slikah uvodu, je pokazala mnogo pe-strobojnosti in zdravega zmlsla prirediteljice za mlade želje. Fabula vsebuje znane motive o bolni materi in vseskozi sladko-dobri hčerki, o trdem povodnjem možu in vlli-jutranjici. Ponavljajo se sicer konven-cijonalna čustva, ki so iz pedagoškega stališča večje, iz umetniškega pa manjše vrednosti, vendar pa igrici ni odrekati pisane živahnosti, veselega bi vedrega dejanja. Zanimiva je bila »junakinja«, (Kristina Kovačeva), ki je pokazala mnogo otroške topline pa tudi priznanja vredno nadarjenost in pogum na odru. Zlasti so te lastnosti presenetile v kratki pa efektni sceni s povodnjim možem. Okvir pravljičnega dejanja je tvorila skupina palčkov s svojim korajžnim kuharčkom, nadalje ljubeznivo krdelce angeljčkov z jutranjo vilo ter Jagababa s svojim zakletim spremstvom. Igro je poživila godba in kupletni Vložki: zaklete žabei prikupen dimnikarček s kuharčkom, ter oba »zdravnika« v zadnji sliki. Pavze so bile očitno predolge, tudi je želeti, da se oskrbi vsaj nekaj programov. To je potrebno že z ozirom na boljše razumevanje dejanja samega. Dejanje je kratko. Dobra hčerka išče leka svoji materi in ga najde mimo vseh pravljičnih zaprek: troje zdravilnih jagod. Da nastopi mati v zadnji sliki osebno, se mi zdi oder-sko zgrešeno. Ima popolnoma pasivno vlogo. Tudi za mlado publiko niso vedno prikladni direktni efekti. Mati bi prav lahko ostala v sobi nevidna. Domišljija otroškega poslušalca bi bila s tem bolj živahna pa tudi odstranjena kočljiva nevarnost, da pade iluzija, če izvaja častitljive vloge stari-šev otroški igralček ali igralkica. Režijsko je bilo pa prav dobro, da smo čuli moški, zrel glas g. Lipaha v prvi sliki za odrom, ko naznanja nevidni duh Lenčki pot k ozdravljenju bolne matere. Mlada publika je z živahno nestrpnostjo sledila igri. Gdč. M. Grošljeva je za svoje požrtvovalno delo In nesebično ljubezen do mladine prejela I z mladimi igralci in glumačicami vred iskreno pohvalo in cvetne darove. Omeniti je, da so uspele skupinske scene prav dobro in je pohvaliti disciplinirani nastop vseh nastopajočih. Pevski vložki — narodne melodije v obleki mladinskih kupletov so bili srečno izbrani. Trud prirediteljice je bil poplačan. Pravtako gre pohvala g. Lipahu, ki je soodločal kot režiser na uspehu. Vredno bi bilo igrico ponoviti. —i, — Klavirski koncert. Konservatorij Glasbene Matice lahko zopet zabeleži v svojih analih zaslugo, da je iz njegove šole izšel nov slovenski pianist g. Ivan N o č, ki se je po dokončanih glasbenih študijah na Dunaju v pondeljek zvečer predstavil v veliki dvorani hotela Union s koncertom, ki je bil dokaj razveseljivo obiskan. Koncertant je izvajal Beethovnovo sonato št 110, Chopinovo sonato in njegovi 2 etudi, dalje Brahmsa in Liszta. Igro odlikuje predvsem izvrstna tehnika, prozorna tematika in dobro razumevanje klasičnih klavirskih skladb, Najtežje pasaže so bile mlademu pianistu igrača, občudovali smo nežna mesta, pa tudi mogočne udarce. Navzoča odlična publika je koncertantova Izvajanja sprejela s prisrčno pohvalo in dolgotrajnim odobravanjem. Poklonjena sta mu bila tudi dva šopka in venec s trobojnicami. Iz Pianistovskega naraščaja Glasbene Matice smo dobili izvrstne umetnike gg. Trosta, Ravnika In Ličarja ter umetnico g. Koblarjevo in druge. Njih število se Je pomnožilo z g. Nočem, kateremu želimo na trnjevi poti slovenskega umetnika mnogo uspehov doma In v tujini, ugodnejše, kakor pa potom tujega mnogokrat neprijaznega posredovanja neslovanskih posrednikov. Zato je še enkrat iskreno povabi jugoslovenske gospodarske kroge naj pridejo brez posredovalcev na Češkoslovaško, kjer bodo vedno dobrodošli kot sinovi bratskega naroda. Izvajanja g. inž. Barte so sprejeli navzoči z živahnim odobravanjem. Pozdrav predsednika Zveze slovenskih industrijcev. Predsednik Zveze slovenskih indiu-strijalcev g. Dragotin Hribar, ki je spregovori za inž. Barto je pozdravi navzoče in naglašal dejstvo, da se ima Zveza zahvaliti za dosežene uspehe v marsičem bratski pomoči češkoslovaških industrijskih krogov. Še večja poglobitev dosedanje bratske vzajemnosti pa bo vredna več, kakor vsa politika in vsi strankarski prepiri. Češkoslovaškim gostom je g. Dragotn Hribar koncem svojega govora vzklikal »Nazdar!« Pozdrav velikega župana. Nato je prečital predsednik Ivan Knez pismeni pozdrav velikega župana g. dr. Lukana, Id želi konferenci čim večjih praktičnih uspehov. Ta pozdrav so sprejeli navzoči z iskrenim odobravanjem. Govor tajnika g. dr. Mohoriča. G. tajnik dr. Mohorič je pozdravi goste v imenu trgovske in obrtniške zbornice v daljšem strokovno zasnovanem referatu, ki ga je podal v lepi češčini. Opisal je zgodovino sodelovanja Čehov s Slovenci, zgodovino češkoslovaške kolonije v Sloveniji in njen razvoj po končani vojni. Tu je povdarjal zlasti velik pomen češkoslovaškega konzulata v Ljubljani. Nadalje se je v svojem referatu dotaknil udeležbe Čehostava-kov na naših velesejmih in obratno omenjal češkoslovaška zastopstva pri nas, češki izvoz v našo državo in izvoz iz Slovenije na češko, omenjal posredovalno tržišče Dunaj in pa razna prometna vprašanja ter češkoslovaško udeležbo v naši industriji. Koncem svojega obširnega referata je izrazil prepričanje, da bo obisk češkoslovaških ; strijcev gotovo pripomogel k u u vzajemnega sodelovanja. Govor predsednika čsl. Zveze industrijcev. Spregovoril je tudi predsednik češkoslovaške zveze industrijcev g. Tan-cer, ki je povdarjal važnost češkoslovaške - jugoslavenske vzajemnosti in navedel več praktičnih predlogov, kako bi bilo mogoče rešiti v bodoče ta vitalni problem na način, ki bi prinesel obema narodoma čim večjo korist. Govor kornere, svet. g. Pachowsky-ja. V istem smislu je govoril v imenu tekstilne sekcije češkoslovaške Zveze industrijcev komercijalni svetnic Pa-chowsky, M je povdarjal potrebo, da se moramo v vseh gospodarskih vprašanjih postaviti na agrarno podlago, ki je najvažnejši faktor našega vzajemnega gospodarskega življenja. Za njim je naprosi g. Ivan Jelačin goste, naj se zainteresirajo za našo visokošolsko mladino v Češkoslovaški, naj ji omogočijo temeljito vsestransko izobrazbo in vpogled v gospodarske razmere bratskega češkoslovaškega naroda. Gostje so sprejeli njegov poziv z velikim odobravanjem. Govor g. konzula dr. Beneša. Generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš je v svojem pozdravnem govoru navajal mnogotere ovire, ki so onemogočale popolno go-spdarsko zbližanje med obema državama. Naglašal je velik pomen Slovenije kot industrijsko najbolj razvitega dela Jugoslavije in teritorijalno najbližje češkoslovaški republiki. Zahvalil se je dr. Marnu kot predstavitelju pokrajinske uprave zato, da gredo vsi sloenskt uradi brez izjeme Čehoslovakom vedno in v vsakem oziru zelo na roko, nakar je opozori tudi češkoslovaške induistrijce, ki so priredil g. dr. Marnu kot zastopniku pokrajinske uprave prisrčne ovacije. Zahvala g. Barte. Nato se je zahvalil inž. Barta vsem slovenskim gospodarskim funkcijonar-jem za prisrčni sprejem ter izrazi željo, da bi se vse o čemer se le govorilo tudi praktično uveljavilo. Predvsem pa je povdarjal potrebo, da se v Ljubljani čimprej ustanovi češkoslovaško . jugoslavensko narodno gospodarsko udruženje, kateremu naj bi se pridružile vse slovenske gospodarske institucije. Ta predlog so sprejeti navzoči z navdušenim odobravanjem. V istem smislu je povdarjal važnost predloga g. inž. Barte tudi minister dr. Vošnjak, M so mu udeleženci istotako viharno pritrjevali Zaključek zborovanja. Zborovanje je zaključil predsednic g. Ivan Knez z zahvalo za Števlni posel in z željo, da bi rodilo zborovanje bogate sadove Obed v Kazini. Ob pol 13. uri se je vrši v svečano okrašeni dvorani Kazine obed, ki so ga na čast češkoslovaškim gostom priredile Trgovska in obrtniška zbornica. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju in Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Dvorana je bla nadvse okusno ozaljšana z zelenjem, cvetlicami m preprogami. Ko so se gostje vsedli za mize, je zasviral oddelek godbe dravsko divizije češkoslovaško narodno himno, ki so jo vsi navzoči stoje poslušali. Po obedu je blo izrečenih več prisrčnih napitnic. K besedi so se oglasili gg. Je-lačin, inž. Barta, dr. Vošnjak in dr. Žižka. Ves čas med obedom je marljivo svirala godba. Odhod v Maribor. Po obedu so se gostje razdelil v posamezne skupine in si ogledali več naših industrijskih podjetij in tovarn. Ob 6. uri zvečer pa so se med Živijo in Nazdar klici in pozdravljajoč s češkoslovaškimi in jugoslovanskimi zastavicami odpeljali proti Mariboru. Reka med smrtjo in vstajenjem. (Interview poročevalca pariškega Figa-roja, g. Henryja Bidouja z generalom Giardinom.) Vlak, ki prihaja iz hrastovih gozdov, pušča za seboj med morskim obrežjem in železniško progo tovarne, ki danes počivajo. Potnik zapazi iz višine prazna dvorišča in ugasle dimnike. Ko izstopim, isti utis mrtvega mesta. Aleja platan, ki je ravno tako zapuščena kot bi bila v kakem našem malem mest^ Izložbe so zaprte. Tu pa tam napis črnlom, ki spominja na prošle boje: Italla o morte, ali pa Fiume ai Fiumani. V glavnem hotelu je restavracija zaprta. In ko vprašam po vzroku: »Bilo je tako malo prometa!« Trst s svojim prevelikim pristanom je izgubil polovico svoje živahnosti, Reka pa je popolnoma izumrla. Stopal sem po Via del Municipio do guvernerjeve palače. Znano je, da je pred nekaj tedni podpredsednik konsti-tuante, g. Depoli, obupal, da bi mogel vladati to razdvojeno mesto in podal svojo ostavko. Italija je poslala takrat, da vzdrži red, generala Giardina. Njegova naloga je čisto upravne vrste. To mi je najprej opomni. V resnici sta dve reški vprašanji: prvo je mednarodno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo; kajti Reka tvori njiju skupno mejo; drugo je pa krajevno vprašanje, kajti treba je oživiti to mesto, ki se bori s smrtjo. »O mednarodnem vprašanju ne vem ničesar in nočem ničesar vedeti,« mi je dejal general Giardino. In opazil sem v resnici, da spori in dogovori med Beogradom in Rimom nimajo ničesar opravit z njegovo nalogo. Vendar sem ga spraševal o meji male svobodne države, o točkah, za katere se bije boj in ki so postale slavne v vsej Evropi, o Barošu in Delti. »Eden mojih častnikov,« je dejal, »vas bo vedel do te meje, ki je pet minut od tu. Sami boste videli, kako je s stvarjo«. In v resnici je stvar silno enostavna, če si jo ogledamo na mestu. Reka, ki teče na vzhodu mesta, Eneo, je imela v osemnajstem stoletju strugo, imenovano Rečino (Fiu-mara), ki jo je pa takrat zapustila. To strugo, ki je danes brez zveze z reko, je poplavilo morje. Meja gre sedaj po tej strugi. Iz tega sledi, da je sedanja reka s svojo delto v slovanskem ozemlju, kakor tudi mali predpristan, imenovan Baroš. General Giardino, ki mi je tako razloži v izborni francoščini splošne probleme, je nato začel govoriti o eksistenčnih pogojih Reke: »V mestu je vladal nered, posledica političnega razdvoja. Treba je blo upostaviti red in spoštovanje pred zakonom (to je general posebno povdarjal), zakonov vlade in ne fašistov. In to se je zgodilo. Nisem ustvaril nove uprave. Vojaške sle, ki so sedaj tu, so ble že prej na tem mestu. Privedel sem seboj edino dva častnika. Reorganiziral sem samo policijo. Nisem dal nobenih izrednih ukazov. Nisem proglasi obsednega stanja. Toda opomnil sem vse, da se morajo pokoriti zakonu. Nastal ni noben nered. Zasledovanje strank je prenehalo. Nadalje mi je general razložil nekako sledeče: Očitalo se je Italiji; da je umorila Reko s tem, da je ločila pristan od njenega zaledja. Toda trgovinski izdelki, ki jih je Reka izvažala, niso prihajali iz dežel, ki tvorijo danes Jugoslavijo, temveč iz Madžarske. Da favorizira ta izvoz, je Madžarska mnogo žrtvovala in dovoljevala izredne prevozne cene. Za blago, ki je prihajalo iz Budimpešte in bilo določeno za Dalmacijo, se je Plačevalo 251 kron, za blago pa, ki je bilo določeno, da se ukrca na Reki, pa samo 182. Danes pa Madžarska nima blaga, ki ga bi izvažala in tudi ne more delati takih Žrtev. Resnica je torej, da je Reka odrezana od svojega zaledja, toda to gospodarsko zaledje je madžarsko, a ne jugoslovensko. Jugoslavija more pošiljati samo les in ga tudi pošilja, čeravno je ona ustavla železniški promet. Ker se kmetje ne morejo posluževati železnice, privažajo ta les na vozovih, in vnemo, ki jo kažejo pri tem, kaže dovolj, da rabijo Reko bolj kot Reka nje. Na vsak način pa je uloga Reke kot izvozni pristan srednje Evrope končana. Kakšna more torej biti bodočnost mesta? General Giardino odgovarja: industrija. V Reki se nahajajo izborni industrijski pripomočki. Tovarne napolnjujejo prostor med pomoli, kjer pristajajo ladje in med železniško progo. GonUna sila pride na 20 centimov hectowatt, čeravno izhaja iz termične energije. Tu se nahajajo ladjedelnice, ki delujejo samo z desetino svoje sile; tovarne za torpede; čistilnica za mineralno olje; tovarne za luščenje riža, itd. Vse to so industrije, ki morajo oživeti. Tako je razlagal italijanski general« da sta sila razmer in gospodarski propad Madžarske odrezala Reko od zaledja^ ne pa aneksija s strani Italije. Italija pa hoče dvigniti Reko na ta način, da napravi iz nje veliko industrijsko mesto. »Treba je odpreti,« tako je dejal general, »za to mesto trgovska pljuča. Ni dovoljeno, če tudi samo iz človeškega stališča, da umira 40.000 italijansko govorečih Rečanov v prisotnosti 40 mlijonov Italijanov.« (Prevel —žn—.) „Radikalski Glasnik" Resnica glede nar. poslanca Šiftarja. Okrožni odbor NRS v Mariboru J« izdal glede prestopa narodnega poslanca g. Geze Šiftarja iz Slovenske ljudske stranke v Narodno radikalno stranko sledeče pojasnilo: Na brzojavno prošnjo g. narodnega poslanca Geze Šiftarja z dne 8. t. m. so se sestali trije zastopniki okrožnega odbora NRS v Mariboru z g. poslancem Šiftarjem dne 10. t. m. v Radencih; kjer se je sestavi na prošnjo g. Šiftarja kratek pismeni protokol, katerega glavni dve točki se glasite: 1. Gospod narodni poslanec Geza Šiftar, posestnik v Marti Jancih in Bahovcih, izjavlja s tem slovesno, da izstopa kot član iz SLS ter iz Jugoslovanskega parlamentarnega kluba. 2. Istočasno izjavlja podpisani g. narodni poslanec Geza Šiftar, da vstopa v organizacijo NRS in kot narodni poslanec v klub narodno - radikalnih poslancev v Beogradu. Na telefonsko zahtevo g. poslanca Šiftarja se je to objavilo, kakor določa protokol, v vseh narodno radikalnih listih. Ta protokol je podpisal na prvem mestu g. narodni poslanec Geza Šiftar in tega podpisa do danes še ni preklical. Ta protokol z lastnoročnim podpisom g. poslanca je vsakomur na vpogled v tajništvu okrožnega odbora Narodne radikalne stranke v Mariboru. Frančiškanska ulica 14. Za Okrožni odbor NRS v Mariboru: Lojze Slanovec, okrožni tajnik. — Gospod Miha Koren nas Je pooblasti, da izjavimo, da organizacije NRS v Laškem, Trbovljah ter Zagorju, zastopane po gg. Mihi Korenu, Blažu Zupancu ter Valentinu Mlakarju, nimajo mkak zveze z g. Stefanovičem. Naša losika dela velike preglavice »Straži« in ji nikakor ne gre v glavo; dia mi nismo zapeli slavospeva najnovejši okrožnici našega prosvetnega ministra glede ver-skih vaj in nadziranja po učiteljstvu pri njih, ampak smo z ozirom na slovenske razmere in naše učiteljstvo nastopili proti njej v posebnem članku. »Straža« naj si ne razbija glave, ker je stvar docela enostavna. Minister g. Trifunovič je ntislil dobro, a pri nas so pa take razmere, da se tudi še tako dobre stvari izrabljajo strankarsko politično In v tem so pravi mojstri samo gospodje pri »Straži«. Komaj je bila znana dotična okrožnica, že sta jo škodoželjno izrabila ravno »Straža« In njen vreden bratec »Slov. Gospodar« ter namigava-la na naše »sokolaško orjunašbo« učiteljstvo. V tem smislu gotovo ni mislil g. minister. In ravno zato; ker poznamo slovensko učiteljstvo pa tud! vodilne kroge pri SLS in smo vedeli, da bi se dobra stvar speljala na osebno - strankarsko polje im grozovito izrabljala proti našemu delavnemu učiteljstvu, ravno zatio smo nastopil proti. S tem smo pa obenem pokazali, da ne stojimo na tistem stališču kakor stoji »Straža«, ker ji je vse sveto, kar pride iz Rima. Kar je dioibro z ozirom na celokupnost naše države in njene bodočnosti, to' smo in bomo vedno zagovarjali proti vsakomur. Prav tako bomo pa odločno na-stopili proti, kar bi znalo roditi pri nas slabe posledice, pa če je gospodom od »Straže« prav ali ne Dnevne novosti. — Olnliiv patriotizem. Občinski sluga Josip Dobravec Iz Pišec ie pred par dnevi naslovil na naše uredništvo pismo, namenjeno za Nj. Vel. kraja. Pismo je bilo napisano s svinčnikom, v okorni pisavi. Iz sleherne vrstice pa je zavel odkritosrčni pa-trijotizem priprostega slovenskega kmeta. V pismu pravi, naj se mu spregleda slaba pisava, ker piše ponoči in ker je podnevu preobložen z delom. Rad bi poslal kralju lepa jabolka, pa ne vž, kam naj se odpošljejo ... Končno je še prosil, naj mu v Beogradu potrdijo sprejem pisma. Akcijski odbor NRS je to pismo poslal Nj. Vel. Icralju Aleksandru. — Z naših univerz. Beograjsko vseučilišče ima skupno s filozofsko fakulteto v Skoplju in pravno fakulteto v Subotici 101 profesorja s skupno letno plačo 790.136 Din, 16 docentov z letno plačo 66.500 Din. Poleg t.eh ima beograjska univerza še 90 ukaznih asistentov z letnimi prispevki 105.400 Din. Zagrebško vseučilišče ima 107 profesorjev in njihove plače skupno z onimi docentov in asistentov znašajo 1,721.951 Din. Ljubljanska univerza ima 75 profesorjev, 13 docentov in 29 asistentov s plačo 1,200.000 Din. Razven tega je predvidenih še nekaj profesorskih mest, ki se bodo šele zasedla. Za napredovanja profesorjev je predvidenih za beograjsko univerzo 50.000 Din, za zagrebško 67.000 Din in za ljubljansko 11.141 Din. Kot najemnino plača beograjska univerza 1,300.000 Din, zagrebška 600.000 Din in ljubljanska 134.000 Din. — Imenovanje na beograjski univerzi. Za docenta hrvatske in slovenske zgodovine na beograjski univerzi je imenovan g. dr. Viktor Novak, doslej docent na univerzi v Zagrebu. — Prvi ženski docent na beograjski univerzi. Suplentinjo gospo dr. Ksenijo Ata-nasijevič je fakultetni svet filozofske fakultete v Beogradu izbral za docentinjo stare grške filozofije. Gospa Atanasajevič je bila prvi ženski doktor filozofije, ki je bila promovirana na beograjski univerzi in zdaj je soglasno izbrana kot prva ženska za docentinjo na tej univerzi. — Srbski zobozdravniki za novinarje. Udruženje zobnih tehnikov je sklenilo na svoji seji, da bodo njegovi člani odslej zastonj zdravili novinarje in njihove rodbine. Enak sklep Je bil sprejet tudi glede invalidov. — Cenitev uašlm državljanom po ita-Hianskem vojaštvu povzročene škode. Komisija za proceno okupacijske škode je začela poslovati. Najpreje se ugotovi škoda, ki jo je povzročilo italijansko vojaštvo našim državljanom na okupiranem ozemlju, katero so pozneje Italijani izpraznili. Po Izvršeni cenitvi te škode bo komisija precenila ono škodo, ki so jo italijanski vojaki povzročili našim državljanom po preobratu na sedanjem italijanskem teritoriju. Predpogoj za upoštevanje škode je, da je bila prijavljena do 1. maja 1922 bodisi italijanskim bodisi jugoslovanskim oblastim. Poslednje imenovani poškodovanci na italijanskem ozemlju, ki so pravočasno škodo prijavili, naj to potom oddelka za socijalno politiko v Ljubljani takoj vnovič store in to v tozadevnih vlogah natančno navedejo, kdaj so prijavili škodo in kateri Italijanski odnosno jugoslovanski oblasti. To je potrebno radi tega, da bo jugoslovenskl delegat mogel pravočasno zbrati vse tozadevne spise in bo imel vse prijave v evidenci. Drugače se lahko zgodi, da se o kaki škodi ne bo obravnavalo, kar bi imelo za poškodovanca slabe posledice. — Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode. — Otvoritev razstave in pričetek šolskega leta na umetniški šoli »Probuda« v Ljubljani. V nedeljo dne 28. t. m. se otvori ob 10. uri dopoldne na umetniški šoli »Probuda« na tehniški srednji šoli umetniška razstava. Slavnostni otroritveni govor bo govoril g. prof. Volavšek. — Redni pouk se bo pričel dne 7. novembra ob 15. uri. Pouk se bo vršil popoldne in zvečer. Za sedaj se bo poučeval portret, draperija, kompozicije, anatomija, arhitektonsko oblikoslovje, splošna umetniška zgodovina In razvoj naše ljudske umetnosti. S poučevanjem drugih predmetov se bo pričelo pozneje. Vpisovanje za imenovane predmete se vrši med časom razstave, od 5. novembra dalje pa od 15.—17. ure pa pri voditelju šole, akad. slikarju Franju Sterletu (pritličje desno). — Hujskanje naroda. Iz Maribora nam Pišejo: Klerikalcem so ie zaradi njihove jalove politike jele močno hlače tresti in zato jim sedaj ni nobeno sredstvo presiabo, da bi ž njim ne metali svojim prevaranim vo-lilcem peska v oči. Talco govorijo »katoliški« železničarji po mariborski okolici, da postane skoraj bolje, ker bodo Slovenijo do Zidanega mosta zasedli Nemci, bivšo Kranjsko pa Italijani. Drugi zopet strašijo kmete, da bodo morali s svojimi ljudmi in s pri-Prego v Srbijo na Muk. — Z ozirom na vedno beganje ljudstva v nevarnem obmejnem pasu je nujno potrebno, da se vlada vendar enkrat začne zanimati za razne hujskače. — Predavanje dr. Markoviča preprečili beograjski komunisti. Dr. Laza Markovič je imel v petek popoldan predavanje o delu Društva narodov. Natančneje se je bavil tudi z grško-italijanskim sporom in z rešitvijo tega spora pri Društvu narodov. Ko je pa hotel dr. Markovič govoriti o re-Jkem vprašanju, so začeli komunisti kričati in žvižgati, tako da je dr. Markovič ■svoje predavanje prekinil in zapustil Ovorano. — Povratek ruskih beguncev. Ministrstvo notranjih del je Izdalo tekom t. 1. 2228 Potnih listov ruskim beguncem za povratek v domovino. . — Jugoslovenska Matica. V počastitev JRoroina pok. Joško Cveka je daroval g. dr. Hblak. odvetnik v Ljubljani 100 Din; notar "jarinček, Šoštanj pa le nakazal potom ta-podružnice Jugoslovenski Matici u Din. Iskrena hvala! . — Nov Kristus v Bosni. Zadiij laT1 -g0 banjaloški okolici v Bosni i . Dabič. Njegovo oblačilo je eviLÄ hrada neostrižena. Pri evangeljske kniiv* ?« ter se St!6 ter se preroka, ki ga je poslal sam Bog POZOR! POZOR! kino TIVOLI 25.-27.1. del 29.-31. II. del Fantom po romanu Gerhard Hauptmana Aud Egede Nissen, Lya de Puttl. * J I 4 Ljudem oznanja pokoro, krščuje njihove otroke in poroča zaročence. Po potrebi bere tudi mašo. Zadnje dni je hotel javno nastopiti v Banjaluki, toda so mu oblasti prepovedale in ga zaradi oznanjanja krivih naukov na zahtevo duhovščine zaprle. — Ovčja čreda pod snegom. Med tem leo je zadnje dni pri nas nastopilo deževno vreme, je pa v višjih krajih v Alpah zapadel sneg in napravil vsled tega, ker je prehitro prišel, precej šleode. Na Vorariber-škem je na neki planini snežni metež zasul 140 ovac. Živali, ki so inštiktivno že naprej čutile, kaj bo prišlo, so se stisnile tesno skupaj in čakale da jih je sneg po-jcril nad pol metra visoko. Ko so jih čez par dni našli, je bilo še 110 živih, 30 ovac pa se je bilo že zadušilo. — Zanimiv slučaj — priznanje morilca. Včeraj dopoldne se je javil ljubljanski policiji samski trgovski potnik, Viljem Cotta-ger, doma iz Dovra v Ameriki. Mož, lei je prehodil že veliko sveta, izobražen trgovski potnik in vešč popolnoma angleščine, nemščine in malajščine, je potoval kot zastopnik tovarne za poljedelske stroje Murath v New Vorku. Mož je izpovedal na policiji sledeče: Kot zastopnik omenjene tvrdke sem se odpeljal pred 2 leti iz Amerike v Bombay. Iz Bombaya sem šel v Rigo, kjer sem se seznanil s tamošnjo rojakinjo mo-distko Rozo Turkovo. Odpeljala sva se po nekaj mesecih v Madrid. Potovala sva skupaj po Portugalskem, po Italiji in Nemčiji, od koder sva prišla v Švico. V mestecu Billu v bernskem kantonu nama je pošel denar in sklenila sva, da izvršiva skupno samomor. Dne 18. avgusta zvečer sva šla v bližnji gozd, kjer sem po kratkem slovesu potegnil samokres in ustrelil Turkovo v glavo. Ko je padla smrtno zadeta in v kratkem izdihnila, sem izkopal nizko jamo in truplo zagrebel in pokril grob z listjem. Skesal pa sem se ustreliti sebe, zbal se zločina in pobegnil. Pred izvršitvijo načrta, katerega sva napravila v hotelu »Zum blauen Kreuz« v Billu, sva pisala svojcem poslovilna pisma, katera so bržkotne že dospela na naslovljena mesta. Pobegnil sem od tam v Italijo, blodil sem po Milanu, Neaplju in Benetkah, odkoder sem prišel v Trst in iz Trsta v Ljubljano. Ker sem vse potne liste uničil sem izstopil v Postojni in prišel sem peš preko Rakeka v Ljubljano. Cel čas po groznem dogodku sem silno trpel in nimam nobenega miru. To je tudi vzrok, da sem se prijavil sam. Pri možu, katerega so oddali v policijske zapore, so našli samo par malenkosti brez listin in pa 305 Din denarja. — Policija je uvedla obsežna poizvedovanja, da ugotovi celo zadevo, ki zveni jako romantično. — Vlak je povozil včeraj ob 6. uri 15 minut zvečer v Zalogu slikarja Franceta Stareta. Odtrgal mu je glavo. Ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico. — Ogenj. Sinoči okrog osme ure je povzročil tleči pepel v Derendovem skladišču konfekcije v pritličju hiše na Erjavčevi cesti štev. 2 ogenj, ki pa ga je poklicano gasilstvo hitro udušilo. — Od staršev je pobegnil 15 letni trgovski vajenec Zlatko Bivec. Odnesel je s sabo obleko, zimski suknjič in 3500 Din gotovine. — Pobegnil je od svojega polka France Kodek, doma iz Lipovce pri Boštanju. Fant, ki je krepke postave, črn, je nagnjen k tatvini in je služil pri 9. četi 13. peš puka v Gružu in ima poleg pobega še več drugih stvari na vesti. — Pobegli tat. Ludovik Bajc, 23 let star iz Črnega vrha nad Idrijo, je ukradel svojemu delodajalcu iz zaklenjene omare novo moško obleko, plavo suknjo, površnik, podložen z lisičjo kožo, nekaj perila in zlat cekin za 10 kron, v skupni vrednosti do 6000 Din In neznano kam pobegnil. Bajc je iz naše kraljevine kot tuj nadležen državljan izgnan. — Pobegnil je od doma 20 letni sin posestnika Ivana Stareta iz Krškega, brez vsakega obvestila. — V Mariboru pa je zapustil svojce pisar juž. žel. Aleks Kremljak in jim pustil poslovilno pismo, v katerem pravi, da hoče izvršiti samomor vsled neozdravljive bolezni. — Na Ilovci je bilo ukradeno posestniku Antonu Snoju črna pelerina, suknjič, jopič in hlače in nahrbtnik suhih jabolčnih krhljev. — V Spodnji Šiški je bila ukradena s terase pred hišo gostilničarki Margareti Kosmatin in njeni postrežkinji Mariji Aplenc moška obleka in več kosov raznega ženskega perila, v skupni vrednosti do 3000 Din. — Ukrade«) perilo. Z vrta hiše ob Grubarjevem nabrežju št. 18 je bilo ukradeno za nad 700 Din raznega perila. — Tat v hotelu. V hotelu Tratnik je bil ukraden potniku Makso Macolini ročni kovčeg, v katerem je imel sivo obleko, brisače, perilo in štiri pare nogavic, v skupni vrednosti 3000 Din. — Neznana goljufica. Pri nekem mesarju na stojnici je kupila in plačala neka ženska 5 kg slanine in je prosila mesarja, da naj ji prinese deček k vlaku na glavni kolodvor. Dečko je imel dva taka zavoja, enega je oddal pravemu naročniku, drugega pa mu je izvabila neka kmetska ženska, ki se ie nalagala, da je ona prava lastnica slanine, kar je vajenec verjel in ji izročil zavoj. __ Nevarna služkinja. Dne 12. oktobra je ukradla neka samo na videz noznata služkinja Neži Čemelo v Hrastniku veliko, belo ruto in bluzo, vredno 600 Din. Isto dekle je ukradlo tudi svojega gospodarja, Blaža Semrajca, kateremu je odnesla plet, par čevljev in nekaj malenkosti. Ta nevarna služkinja Ima še več takih nečednih stvari za seboj, tako da se bo njen register, dokler je ne primejo, gotovo bogato pomnožil. — Predrzna tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Zidanega mosta v Ljubljano je odrezal predrzen žepar v vozu III. razreda Josipu Pristavu iz Vrbe žep pri suknjiču in mu ukradel črno usnjato listnico. Pristav je imel v listnici 3 bankovce po 20 dolarjev, 1500 Din, razne karte in listine. V vlaku je bilo svitlo, v istem vozu so se vozili še 2 moška in 3 ženske, katerih pa Pristav ne pozna in tudi ne ve, kje so vstopili In kje izstopili: — V Loki pri Zidanem mostu je ukradel pos. Oskarju Tausigu njegov uslužbenec večjo količino osušenih zrezkov sladkorne Pose in otrobov in je neznano kam pobegnil. — Vlom v Mokronogu. Pred par dnevi sta vlomila dva tatova v stanovanje posestnice Terezije Majcen in sta odnesla 4 kg suhega mesa, 16 kg masti, pločevinat škaf, nekaj sladkorja, 100 Din v gotovini, 2 zlata uhana, 2 petkronača, 27 srebrnih kron, 2 cekina, nekaj žganja in nekaj perila, y skupni Vrednosti 6000 Din. Enega vlo- milcev so aretirali in sicer nekega Jožeta Štruklja, o njegovem tovarišu pa nimajo še nobene sledi. Omenjena vlomilca sta vlomila tudi v železniško pisarno na postaji Mokronog—Bistrica. Vlom pa se jima ni posrečil, ker sta bila pravočasno pre-podena. — Harmoniko gramatično, vredno 5000 Din, je ukradel neznan tat gostilničarju Alojziju Potokarju v Sp. Dragi. Na zasledovanju je tat pustil harmoniko pri Grosupljem v nekem jarku, v katerega je bržkotne padel, ker so našli tam tudi njegov klobuk. — V Bakrcu je ukradla nepoznata po-tepenka iz odprte kleti Janeza Königa 2 kg suhega mesa, 1 in pol kg slanine, steklenico žganja, zavila vse v rdeč ženski predpasnik in srečno pobegnila. Predpasnik so dobili v bližnjem gozdu. — V Šmarjetl pri Krškem so vlomili neznani tatovi v trgovino Franca Zevnika in so odnesli 6.10 m rjavega sukna, 3 kose kota, več moškega perila, 1 govejo in 1 telečjo kožo, podplate, 3 zlate prstane in 1750 Din in 2 dolarja v gotovini. Skupna škoda znaša do 6000 Din. O vlomilcih nimajo še nobene sledi. — Cerkven rop v Čatežu. V noči od 22. na 23. oktobra so vlomili neznani vlomilci v župno cerkev na Čatežu. Ukradli so iz zaklenjenega tabernakelja kovinasto moštranoo in 2 srebrna ciborija s pokrovi. Tatovi so odnesli tudi 20 malih in eno veliko hostijo. Poleg tega so napravili vlomilci še precejšnjo škodo na vratcih taberna-keljna in razbili nekaj šip. — Prijet žepar. V petek so zalotili na zagrebškem kolodvoru tik pred odhodom vlaka proti Zidanem mostu nevarnega žeparja Matija Berberja, ki je ravno izmaknil trgovcu Vinku Kotniku listnico s 1500 Din. Ko je videl, da so ga opazili, je spustil listnico pod železniški voz, kjer so jo pozneje našli. Kotnik je Berberja izročil policiji, ki je, leot se je pozneje ugotovilo, tega ptička že dalj časa iskala. ✓ — Zaradi tašče poskusila samomor. V petek je v Zagrebu skočila v Savo neka žena, mati dveh nedoraslih otrok. K sreči jo je videl delavec Jeronim Markač in preprečil njeno namero. Policija, ki je prišla na lice mesta je ugotovila njeno identiteto. Žena je izpovedala, da je hotela v smrt zaradi svoje tašče, pri kateri z možem stanujeta in katera vedno dela družinske prepire, vsled česar mož grdo ravna z njo. — Dober izgovor. Mornar vojne mornarice v Tivatu v Kotorskem zalivu, sedaj v Ljubljani, Cesta na Gor. železnico, France Kotlušek, je ukradel iz zaprtega kovčka Lovro Krmelju 50 gr opija in pustil v sobi pismo, v katerem trdi, da je vzel opij, da izvrši samomor. — Jugosloven v Ameriki obsojen na smrt. Martin Sllškovič, ki je približno pred enim letom v v San Diego v Kaliforniji z revolverjem ustrelil Ivana Siiškoviča in neko gospo Radman, je bil zadnje dni pri sodišču v Sacramentu obsojen na smrt na vešala. — Celjske novosti. Podružnica Jadranske banke je svoje poslovne prostore prenesla v lastno palačo v Aleksandrovi ulici, kjer uraduje od pondeljka dalje. — Novo manufakturno trgovino je na Glavnem trgu otvoril trgovec g. Fr. Rozman. — Sejem v Celju. V pondeljek se je vršil v Celju takozvani Uršulin sejem. Kmetje niso prignali bogve-koliko živine. Trgovci ro prišli z raznim blagom, tudi ljudi je bilo precej. Kupčija je bila nekoliko boljša, kakor na zadnjem sejmu. — Umrl je na Bregu upokojeni nadučitelj g. Henrik Hribarnik. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldne. — V Celju je bilo vlomljeno v stanovanje profesorja Antona Jošta na Lavi in ukraden moški volneni površnik, svitlo rjav gumijasti plašč in nekaj jedil, v skupni vrednosti do 3000 Din. — Mariborske novosti. Za petek 26. t. ra. je ob 7. uri zvečer sklicana s e j a m e s t-nega občinskega sveta z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje seje. — Mariborsko zdravniško društvo proglaša najstrožji cavete nad vsemi zdravniškimi službami v območju okrožnega urada za osiguranje Radenika v Splitu, kjer je nastal spor med nameščenimi zdravniki in omenjenim uradom. — Mariborske ulice dobivajo polagoma nekoliko lepše lice. Po naročilu mestne občine se popravljajo pločniki po raznih ulicah, kjer so mestoma take luknje, da so tvorile pravo nevarnost za vsakega pešca. Na Aleksandrovi ulici, na Slomškovem trgu in v Stolni ulici so pločnike že popravili. Dela se nadaljujejo sedaj na Glavnem trgu, nakar slede še druge ulice. — V gostilni pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici je v pondeljek ponoči Izpila brezposelna služkinja Marija P. v samomorilnem namenu steklenico amonijaka. Na njeno klicanje so pozvali rešilni oddelek, _ ki jo je z vozom pripeljal v javno bolnico.' Vzrok je nesrečna ljubezen. — Zaradi ponovnega prepovedanega povratka je bila že večkrat predkazno-vana Alojzija Leško v pondeljek zopet aretirana in izročena sodišču. Po prestani kazni bo zopet odgnana v domovinsko občino. — Učiteljski koledar za L 1924. Udruženje jugosl. učiteljstva Izda z decembrom svoj leoledar, ki bo obsegal poleg običajne vsebine tudi članke najznamenitejših sodobnih jugosl. pedagogov, slike + jugosl. pedagogov, njih biografije in biljarografič-no navedena pedagoška dela; aforizme svetovnih in jugoslovenskih pedagogov; pedagoške Matice v naši kraljevini in dela, ki so jih izdale slike sodobih učiteljskih prosvetnih is orgasizačnih delavcev; Statistiko jugoslovenskih šol, učiteljstva in de-ce v kraljevini in izven nje; nastave šolskih in prosvetnih zakonov in naredb, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah in iz-črpki iz onih, ki so v veljavi za vso državo; bibliografija sodobnih jugoslov. pedagoških in šolskih knjig, pedagoških in mladinskih listov; naslovi in kraji šolskih obla-stev in nadzornikov; izčrpek iz zakona o taksah itd., itd. — Koledar je važna podlaga za bodočo jusoslovensko pedagoško, enciklopedijo, za biografski leksikon jugoslovenskih pedagogov in za zbiranje jugo-slovenske pedagoške bibliografije. — Opozarjamo že danes na to delo. Sokolski vestnik. — Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori prihodnjo nedeljo, dne 28. t m. ob pol 4. uri popoldne zabavno komedijo »Lokalna železnica«, ki je žela po vseh odrih mnogo priznanja in vzbudila povsodi dosti smeha. Med značajnimi drenovskiml Purgarji bo marsikdo lahko izsledil podobnost njemu znanih ljudij, Id jih vedno srečava r. .vsakdanjem življenja.' ¥ai@n napredak šmjskega premeta. Po inicijativi agilnega šefa odseka za tujski promet pri ministrstvu trgovine in industrije, našega ožjega rojaka, g. dr. Ži-žeka in po sodelovanju odličnih, za tujski promet zaslužnih osebnosti, se je v Beogradu dne 16. t. m. osnovala delniška družba »Putnik« za prevažanje potnikov in turistov. Delničarji te družbe so posamezne centrale tujskega prometa v naši državi ter osebe, ki so si stekle posebnih zaslug za razvoj tujskega prometa. Ker je podpisala tudi država znatno število akcij, bo imela ta družba poloficijelen značaj. Glavna naloga te delniške družbe je pospeševanje tujskega prometa po vzorcu velikih za-padno-evropskih, tujsko-prometnih central, predvsem otvoritev modernih prometnih pisarn v vseh večjih centrih naše države. Te prometne pisarne se bodo bavile s prodajo železniških in parobrodskih vozovnic za tu- in inozemstvo, prodajo kart za mednarodne zrakoplovne zveze in za avtomo-bilni promet, z odpremo in osiguranjem potniške prtljage, z izdajanjem doznak za hotelske sobe in za mesta v spalnih vagonih, z dobavljanjem potniških vizumov za potovanje v inozemstvo, s posredovanjem pri zavarovanju potnikov za slučaj nezgod, z vsemi trgovskimi in bančnimi posli, ki stoje v zvezi s tujskim prometom in s pospeševanjem naše domače industrije. Sredstva, ki se bodo rekrutirala iz tega poslovanja, ne bodo šla v privatne blagajne, kot je bilo to do sedaj, ampak se bodo uporabila izključno za tujsko-prometno propagando v tu- in inozemstvu. Družba »Putnik« bo vse te posle vršila po svojih poslovalnicah, katere bodo priključene dosedanjim centralam tujsko-prometnih organizacij v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku. V doglednem času se bodo slične poslovalnice otvorile tudi v drugih ekonomsko važnih centrih naše države. Družba začne takoj s svojim poslovanjem, predvsem s prodajo kart v posameznih glavnih centrih v Beogradu, Zagrebu, Spiltu, Dubrovniku, Ljubljani. Družba bo imela izključno pravico predprodaje železniških voznih listkov, ter bo potujoče občinstvo pri njih lahko kupovalo železniške vozovnice za vse relacije za tri dni v naprej — In to brez prerivanja, ki je običajno pri kolodvorskih blagajnah in brez nevarnosti za osebno imovino — po originalnih železniških cenah. Poleg tega bo potujoče občinstvo lahko dobilo od personala teh pisarn vse potrebne informacije za potovanje, česar do-sedaj železniško osobje ni moglo nuditi potnikom. V Ljubljani bo poslovala kot podružnica »Putnika«, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Tourist-Office) v svojem lokalu na Aleksandrovi cesti št. 8. Prodaja vozovnic se bo otvorila v najkrajšem času ter se bo občinstvo pravočasno obvestilo potom časopsov, kedaj se bo pričelo z poslovanjem. Novosti iz Primorske. — Prireditve na Primorskem. Postojnska mladina je priredila predzadnjo nedeljo mladinsko predstavo »V kraljestvu palčkov«, ki je prav dobro uspela. Le petje je mladim grlom delalo nekaj preglavic. — Pod masko fašizma so se začeli po Istri oglašati razni capini pri kmetskih posestnikih in izsiljujejo tu večje tu manjše vsote denarja. Pri tem kažejo neke razdrapane, počečkane in vse prepečatene papirje, iz katerih naj bi prebivalci razbrali namen pobiranja. Zadnje dni so prišli v vas Boršt trije sumljivi elementi in povpraševali po nekem Kolariču, na katerega glavo je prefektura razpisala 10.000 lir nagrade. Oglasili so se pri več posestnikih in zahtevali in tudi nabrali nekaj lir. Ko so pa prišli v Žer-jalovo gostilno in tudi od njega zahtevali lire, je ta aviziral orožnike, Id so vse tri ptičke odpeljali pod ključ. iz društvenega življenja. — Pripravljalni odbor »Jadranske Straže« v Ptuju sklicuje za dne 27. oktobra 1923 ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor podružnice »Jadranske Straže« v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju poverjeništva. 2. Namen društva (poroča g. dr. Marn). 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom se vrši sprejemanje novih članov. Dopisi. — Kostanjevica. Ker je tukajšnji ob-clnski tajnik zbolel, so naši klerikalci, kot oočinski gospodarji, dobili njemu namestnika. Ali je bil novi občinski tajnik, odnosno podtajnik tako pameten, da jo je drugi dan talcoj zjutraj popihal proti Novemu mestu, ker ni hotel biti našim eselesarjem za kužka in je vedel, da je njegov prijatelj, ki tu živi, navdušen radikal, ki bi gotovo skušal vse klerikalne načrte in nakane preprečiti, a njega bi pa eselesari dolžili, češ, ti si kriv, da nam ne gre tako leot želimo. Tudi njegovemu nasledniku, ki naj bo kdorkoli hoče, povemo, da bomo pazno zasledovali njegovo delo. — Dolenjske Toplice. Tistih par letoviščarjev, ki nam je iz prejšnjih let ostalo zvestih, nas je že pred tedni zapustilo. Kakšno življenje je bilo svoj čas v toli priljubljenih dolenjskih Toplicah. Par let sem pa vlada tu I poletenski Čas nekaka mrtva se-zija. Gostje so hiteli od nas v druga cenejša zdravilišča. Ta neljuba izprememba se opazuje, kar je prišlo letovišče v nove roke. Letoviščarji prinašajo denar; zdaj jih ni več, kakšna škoda za tukajšnje prebival-stvo. j— Letino smo imeli naravnost bo-gato. Polje nam je obilo poplačalo naš trud, zlasti ajda je bila lepa, da nikoli tega. Sena in otave smo spravili lepe zaloge v skednje. Sadno drevje $e je dobro obneslo. Celo Ja-bolk je bilo dosti, ki jih letos po drugih krajih m bilo kaj prida. Škoda le, da se tod po vaseh slabo izrabi sadna letina. Ljudje vse premalo suše sadje in se le preveč pečajo s žganjekuho, tako da jim naposled ?:a nja, da je šel v Krems nagovarjat vojake k pričevanju in podobno. Fajdiga je bil takrat zaradi 6 točk obtožbe oproščen, zaradi dveh pa je bil obsojen na 500 Din globe. Ker pa ta zadeva še ni pravomoćno končana in se je »Jutro« prezgodaj oglasilo z zgoraj omenjenim dopisom je bil obsojen odgovorni urednik »Jutra« na 1000 Diu denarne globe. NAVUALCI CEN. Franca Končanova, posestnica iz _ia-velj, precej huda žena. je piodajala na šišenskem trgu kislo smetano skoro za polovico dražje kot je bila tedanja dopustna cena. Za malo zajemalko je zahtevala 7 kron. Ko ji je stražnik zaplenil zajemalko, se je žena razljutila in kričala: Svinjarija, kaj pa je to, kaj vas briga moja »šeplca«, hočem »šeplco« nazaj! Obsojena je bila na 12 ur zapora in poleg tega še na 24 ur zapora. Pri prizivni obravnavi je poklicalo prizivno sodišče kot zvedenca načelnika mlekarske zadruge v Rudniku Strubeljna, da bi povedal, kakšne se bile cene smetani v mesecu avgustu. Izvedenec pa je izjavil, da njihova zadruga ne določa cen za smetano, ker smetana ni neobbodno potrebna življenjska potrebščina in bi radi tega tud! ne smela imeti kot taka stalnih cen. Sodišče pa se ni oziralo na njegovo izjavo in je potrdilo prvo obsodbo. — Ravno tako je bila obsojena radi zmanjševanja porcij pri smetani pos. hči Marija Sirnikova Iz Dravelj na 12 ur zapora in 50 Din globe. Dekle se je zagovarjata, da je prodajala tako, kot so prodajale vse ostale prodajalke. Tudi njen priziv js bil zavrnjen. — Re-stavraterja pri »Levu« Ivana Hercoga je ovadil Ivan Grošelj, da mu je računal porcijo salam in sira 17 Din 50 p. Ker pa se )e pozneje ugotovilo, da je bilo na krožniku salam res za veliko porcijo in je manjkal samo drugi kos sira, ki pa je izginil bržkotne po poti v kak tuj žep, je bil gostil-ničar oproščen. Tudi to oprostitev fp pri« zlvno sodišče potrdilo. Borzna poročila. Beograd, 23. oktobra. Devize Berlin 0.3—0.4, Dunaj 0.1163—0.1165, Budimpešta 0.48—0.50, Bukarešta 39.50—40, Švica 1485—1490, London 373—373.25, Italija 370—371, New York 83-83.10, Pariz 483—484, Praga 245.50—246, Solun 128— 131. — Valute. Grške drahme 120—126, romunski leji 39.50—40, francoski franki 480 ■ 482. Zagreb, 23. oktobra. Devize. Dunaj 0.116—0.116, Budimpešta 0.43—0.44, Bu-Icarešta 0—40, Italija, izplačilo 370—373, London, izplačilo 376.50—377.50, New York, ček 82.50—83, Pariz 482.50-485, Praga 246.25—247.50, Sofija 77—80, Švica 1475— 1485, Varšava 0.007—0.009. — Valute. Dolarji 81—82, lire 367—369. Curih, 23. oktobra. New York 561, London 25.21, Pariz 32.25, Milan 24.85, Praga 16.575, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.67, Beograd 6.875, Sofija 5.35, Varšava 0.0005, IDunaJ 0.007875, avstrijske kron« 0.0079. Praga, 23. oktobra. Dunaj 464, Berlin 5.50 (za 10 milijard), Rim 155, avstrijske krone 4.625, italijanske lire 154.25, Budimpešta 17.75, Pariz 202.75, London 155.75, New York 3440, Curih 623.42, Beograd 42.25. Dunaj, 23. oktobra. Devize. Beo grad 860—864, Berlin 0.012—0.014, Budim pešta 3.80—3.90, Bukarešta 339—341, London 318.200—319.200, Milan 3144—3156, New York 70.935—71.185, Pariz 4092—4108, Praga 2107—2117, Sofija 682—686, Curth 12.625—12.675. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 660—668, nemške marke 0.010—0.014, angleški funti 316.400— 318.000, francoski franki 3995—4025, italijanske lire 3110—3130, jugoslovenski dinarji 852—858, romunski leji 333—337, švicarski franld 12.510—12.590, češkoslovaške krone 2089—2105, madžarske krone 2.35—2.55. Berlin, 23. oktobra. Dunaj 778.050, mrian 2,423.550.000, Praga 1.645,175.000, Pariz 3.192,000.000, London 249.375,000.000 New York 55.860,000.000, Curih 7^75,250.000, Beograd 678,300.000. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. 1,000.000 dolarski film ! „Tarzanov sin“J • pride v • «Kino „Matica“.» Thea Rotter Povratek. (Nadaljevanje.) Bojazen za njeno zvestobo ter ljubezen, ki ga je prve čase mučila), je pregnal, kajti videl je, da je bila neutemeljena. Lahkega srca se je vrnil na bojišče. Pozneje se mu ni več posrečilo peljati se domov. Opazil pa je kmalu zatem, da so njena pisma postala manj pogosta in da včasih na svoja ne dota odgovora. Vprašal se je po vzroku. Odgovorila mu je, da je temu najbrž kriva pošta in da mu ona vselej točno odgovarja na vsako pisma Nato so zopet pričela redno, kakor prej, prihajati pisma. A v njih mu je nekaj manjkalo, sam ni vedel česa. Vse je bilo kakor spočetka, toda čutil je, da vendar ni tisto kot je bilo poprej. Pričeli so ga obdajati dvomi. A njegova vera in ljubezen sta bili tako močno vkoreninjeni v njegovem srcu, da sta končno odstranili vsak dvom. Zadnjega pol leta pa so pričela !rapet izostajati pisma: v onih pa, ki jih fe prejemal, je bilo tolika suhoparnosti, da se je prestraši. Tolažil se je», češ, da vojna predolgo traja in da žena nima več toliko snovi za pisanje. Oditod da izvira vsa ta suhoparnost. Dogodki na bojnem polju so mu utrjevali upanje, da morda ne bo več dolgo, ko zapusti vojno poljano in se vrne domov, zato si tudi ni dajal na vsa ta vprašanja od-govorov.Prilike in časa za taka razmiš-Ijevanja pač ni bilo dosti. Bojni dogodki so bili preburni. Tako bi se morda še naprej zaglab-Ijal v svoje misli, a vlak je pridrdral na postajo, treba je bilo iztopiti. Na kolodvoru je stoglava množica Pričakovala prihod vlaka. Pogled vseh je bi v napetem pričakovanju obrnjen proti vagonom, iz katerih so izstopali vojaki. Vsak je hotel čimpreje z očmi zaslediti onega, ki si ga je želel zagledati. Iz sto in sto grl so zaoriM »živijo« klici, množica je pričela mahati z robci in malimi zastavicami prišlecem v pozdrav. Žene, ki so pričakovale svoje može, so jim prihitele nasproti, polne prekipevajočega veselja, objemale jih s solzami v očeh, stiskale jim roke, brez besed, kakor v onemoglosti neizrekljive radosti, — otroci, ki so jih s seboj pripeljale matere so nekako tuje in prestrašeno gledali v poraščene obraze svojih očetov, mnogi jih še niso niti poznali. Starejši očetje so z nekim tajnim ponosom podajali roke svojim sinovom-vojakom. Vsi, ki jim ljubezen in prijateljstvo ni bilo tuje, so prišli semkaj, da dajo duška svojemu veselju. Nadporočnik Mirkovič je z ginjenostjo sledil tem prizorom. Njegov pogled je z nekim nemirnim pričakovanjem begal po množici. Videlo se je, da nekoga išče. Iskal je zaman. Od žen svojih vojaških kolegov sta prišli semkaj samo dve. Cim dalje bolj je postajal nestrpen. Želel si je, da bi že bil doma, da bi objel in poljubil svojo drago Olgo, ji pogledal globoko v oči, pritisnil na prsi ljubljeno hčerko. Sedaj domov brž domov, je rekel sani pri sebä, ko je pogledava! sedaj nai množico, sedaj zopet na moštvo. No, čakati ni bilo treba predolgo. Po 10 minutnem odmoru je komandant oddal povelje, vojaki, so se postavili v vrsto ter odkorakali med viharnimi klici in s spremstvom navdušene množice proti vojašnici. Bil je že mrak, ko se je nadporočnik Mirkovič napotil iz vojašnice proti domu. Hitrih korakov je stopal, oziral se ni ne na desno in ne na levo. Ko je dospel do ogla ulice, odkoder je moral ugledati trinadstropno hiša v kateri je stanoval, mu je srce pričelo Mtreje biti. Pozorno je gledal v okna prvega nad- stropja, dasiravno so bila ona njegovega stanovanja obrnjena na drugo stran. Prišedši do hišnega praga je za hip obstal, se globoko oddahnil in vzkliknil: »Hvala bogu, doma sem.« Nato je skoro zbežal gori po stopnicah. S tresočo roko je pritisnil na zvonec. Čakal je dve, tri minute. Vse tiho. Pozvonil je še enkrat. »Morda ni nikogar doma^« — pomislil, »a čudna zdaj je že skoro večer, vsaj služkinja bi morala biti doma.« Čakal je zopet par minut, predno je začul v predsobi korake, ki so se bližali vratom. Počasi se je zavrtel ključ v ključavnici. Na pragu se je pokazala majhna in čokata postava služkinje z zaspanim obrazom; videlo se je, da se je ravnokar prebudila iz spanja. »Odkedaj imate pa pri vas, da pustite ljudi toliko časa čakati pred vrati, — človeka že mine potrpljenje,« — je vznejevoljno vprašal.« Mislil sem že, da žive duše ni doma.« Služkinjo je oblila rudečica. Hitela je: »O da, gospa je doma, a ima sedajle obisk.« »Obisk? Tako pozno? Morda je kak sorodnik?« »Ne vem, gospod«, — se je kratko glasil odgovor. Videti je bilo, da služkinja ve, kdo stoji pred njo, kajti postala je nekam vzne- mirjena, ter ves čas v zadregi gladila rob predpasnika. Nadporočnik je vsto4! pil v predsobo, odložil čepico in kratko sabljo ter medtem prevdarjak kaj naj! stori. Bilo mu je silno neprijetno, da; je tako slabo naletel. Jezilo ga je, dai ženo ne more pozdraviti tako, kot si1 je predstavljal v svojem navdušenju.; »Naj li počakam ali naj takoj vstopim,«! se je vprašal. »Ah, saj je že vseena! kar notri grem,« se je odločil, kajftl čutil je, da postaja že nervozen. Potrkal je na vrata malega salona, Nihče se ni odzval, vse je bilo tiho.j Slišal je samo silno utripanje svojega1 srca. »Kako to,« je pomislil, »sa je vendar preje vedno sprejemala tu obiske!« Še enkrat je hotel potrkati, a premislil se je in z odločno gesto pritisnil roko na kljuko. (Dalje prih.) Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba „ILIRIJA“, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Tel. št. 220. !><>£* C* C NOTO/r tsk LETO :ä9<23I Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjisarne v Ljubljani. ^ Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—, v prenotacijl do 20. V/ novembra 1.1. po Din 20‘— odnosno Din 25*—. Poštnina posebej po Din P— odnosno za luksusno izdajo po Din 1-50-—, za inozemstvo dvojna poštnina. Prenotacije In naročila sprejema i Zvezna knjigarna, % Ljubljana, Marijin trs 8- »m ‘ Brata Pohlin i. dr tvornica vlasnic, kljukic, rlnčlc 99 s «vašu za čevlje, kovinastih gumbov ▼▼VTTVTVVVVVT 1.1. d. Ljubljana L, poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj In v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. O. BERNATOVIĆ ?T!OŠk6 -a?!-arle *n °blek® od Priložnostni nakup za ragl 500 Din naprej, CSllBTšSNLt* kostume in obleke. . Oblete za leto - Trikotaža - RožiMna LJUBLJANA, Mestni trs 5-6 Rudnih Trbovlje sprejme v službo dobrega, modelnega mizarja kot preddelavca. Reflektanti naj se obrnejo ustmeno ali pismeno na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah. ■ ■■ Cena oglasom do 20 besed Dtn 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščino vred. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. lil. Mi morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh Vrst blazin, žimb in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje eenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oterte in cenike! JStL V© in fižol ponudite J \ JT Sever A Ko, Ljubljana, Wolfo-va ulica štev. 12. 1 Mov dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florianski ulici štev. 13, L nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne-Žuraj. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako sl lahko Izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. I! Prodam „Bibliothek des allgemeinen und praktischen Wissens". Ogleda se v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg 13. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. FlM vsako množino kupujemo. Ponudbe z vzorci na Golič & Co., Celje. dobičkanosno ob glavni cesti pri Mariboru obstoječe iz vinograda, njiv, sadonosnika, travnikov, 2 viničarije, gosposka hiša se proda — Cena Din. 650.000'—, Pismene ponudbe na M. S., Maribor, Grajski trg 2. ßnCDCfnn 66 oralov, 36 ora-rUuKulVU lov gozda živina in letnina K 1,200.000'—. Knaifrini sUčnaVlia z 3 orale UluJljUlI! parka in prostim stanovanjem v MARIBORU K 3,000.000.—' Posestna ÄSS ska posestva. Gostilna ske hiše, vile, trgovine. 7«INI c Posestv°m lesni kraj U0yQ proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Ml z mesarijo sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 300.000'— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12. na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650.000*—. Realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12. Slovenca, inteligentna, nastanjena v Dalmaciji, želita radi ne-poznanstva v tujem svetu stopiti v korespondenco z mladimi gospodičnami ali vdovami brez otrok, starost 18v— 25 let. Ženidbe niso isključene. Le resne ponudbe se sprejemajo ^pod „Ljubezen“, „Zvestoba“ poštno-ležeče Makarska, Dalmacija. 62 ralov, 20 min. od železnice na Dolenjskem z dremi hišami in vsemi gosood. poslopji, s 30 orali zaraščenega gozda se proda za Din 550.000'—v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12'— Izaiji! Naprodaj hiša s 4 sobami, veliko mizarsko delavnico, gosp. poslopji vrtom i njivo v trgu ob železnici za 450.000 kron. Pojasnila daje Realitna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 4 politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo). 15 min. od glavne pošte z velikim vrtom in takoj prostim stanovanjem naprodaj za Din 240.000'- v Realitetni pisarni, Ljubljana. Poljanska cesta 12, z orodjem, in stanovanje se išče. Naslov v upravi lista. MIDI dobro idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5._______________ Ml: 1 Meyers Konv. Lexikon najnovejša izdaja, kompleten, z dva dopolnjaka (zv. 1-22) Prachtausgabe z zlato obrezo, popolnoma nov V, usnje vezan. 1 Schlossers Weltgeschichte 25 Juhil, izdaja cmplt. 20 zvez. V, usnje vez. kot nova. 1 Valvazor II. izdaja kompletna, 7j P^1' no vezana. Naslov ▼ upravi Usta. Pozor! Pozori °o0X VOZNI RED vseh železniških, poštnih in avtomobilnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 15*— Din. Vsebina: I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine. Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. II. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. lili! O?« >0° ftft PUH IN PERJE vedno v zalogi pri tvrdki R. Mikiauc, Wna. uumum V »Zahtevajte povsod» # • 3UTRAN3E NOVOSTI • Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY[ej zperlnjolc knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6'— JVleji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—. Iliadi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4"— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4-—. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni vLjiililaniJapijiiitpgl IHIHM MARIJA ROGELJ MANUFAKTURNA TRGOVINA se nahaja sedaj V Linff&FjGVi ulici Št* 4L (druga ulica čez frančiškanski most). Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnje* vega in belega blaga, oprem za neveste, perila za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizke. se ugodno proda. Oddaljena je 8 minut od glavnega kolodvora, s tremi stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom, vse v najlepšem stanju. — V hiši je vodovod in električna razsvetljava. Mrajeje lopni Mm razpolago! Zahvala. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oddal svojo staro, znano restavracijo in kavarno »TRATNIK« svojemu sinu, strokovnjaku. Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanji obisk in naklonjenost, ter obenem priporočam najtopleje naddjni obisk nanovo, moderno opremljene restavracije in kavarne mojega sina. Z odličnim spoštovanjem LEOPOLD in ALOJZIJA TRATNIK. Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, znano restavracijo in kavarno »TRATNIK« od svojega očeta, katero sem popolnoma nanovo renoviral in moderno opremil. Kot strokovnjak zagotavljam p. n. občinstvu, da bodem postregel v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo, pristnimi vini, točno in solidno postrežbo. Otvoritev se vrši v soboto, dne 20. t. m. zvečer ob zvokih priljubljene ciganske kapele. Koncert se vrši redno vsak dan od pol 9. do pol 1. ure ponoči. Vstop prost — cene običajne. Za obilen obislt se najtopleje priporoča MIRKO in V ARI J A TRATNIK, restavrator in kavarnar. Državne železnice kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev Filijalna uprava humanitarnih fondov pri inšpektoratu drž. železnic v Ljubljani. Natečajni razpis. Filijalna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osobje v Ljubljani razpisuje: a) 1 honorarno mesto specijalista za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, b) 1 honorarno mesto zobozdravnika, c) 1 honorarno mesto rentgenologa. Podrobni pogoji nastavitve so na upogled pri napominjani upravi med uradnimi ruami. Upravnik: Varit s, r. Isdgft ja tiska »Zvez»» tiskarna fai knjigarna« v Ljubljani.