^ofetnina plačana v gotovini. L* VI., Št« 12 („Jutro" XIII., St 67 a) Ljubljana, ponedeljek 21. marca 1932 Cena 2 Din Upravni£ivo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit 8122. 8123, 9124. 8125. 8126. Enkratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL - TeL 8492 te 2492. 1P* družni ca Maribor: Aleksandrova cesta SL 18 - Telefon SL 2456. podružnica Celje: Kocenova ulica St — Telefon St 190. IPodi *«žnieC Jesenice: pri kolodvora it. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5L 42. jpodružnira Trbovlje: t hiši dr. Bannv garmerja. Ponedeljska Izdaja Fomedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek ejutraj. _ Naroča w posebej in velja po pošti prej«-tnana 4 Din, po raznašaleih do> ;tavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva alica Telefos ŠL 3122, 3123. 3124. 3125 in 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Rocenova uL 3 Telefon SL 100 Rokopisi ae ne vračajo — Oglaai p« tarifu. LIKVIDACIJI ŽITNEGA EŽIMA V SKUPŠČINI ODOBREN Po dvodnevni živahni razpravi je Narodna skupščina odobrila za kost o prometa pšenice, s katerim se ukinja sedanji žitni režim Beograd, 20. marca. r. Po daljši razpravi ie včeraj Narodna skupščina v načelu in podrobnostih sprejela zakon o likvidaciji žitnega režima. Debata, ki se je vršila na dopoldanski in popoldanski seji, je bila zelo živahna. Zastopniki pasivnih krajev so se zavzemali za čimprejšnjo likvidacijo sedanjega žitnega režima poudarjajoč, da se bo s tem pocenilo žito in moka, dočim so zastopniki žitorodnih krajev zahtevali, da se sedanji žitni režim ne ukine, marveč samo reorganizira. Pred prehodom na dnevni red je interpe-liral predsednika Narodne skupščine narodni poslanec g. Ilija Mihajlovič in opozoril na to, da je že davno poteke! rok, ki je določen finančnemu odboru za proučitev zakona o izpremembi trošarinskega zakona, da pa odbor dosedaj še ni predložil svojega poročila. Interpelant zaradi tega predlaga, da se finančnemu odboru podaljša rok do 23. t. m. Po kratkem pojasnilu predsednika je bil ta predlog sprejet Nato je sledila razprava o likvidaciji žitnega režima. Narodni poslanec g. Tripko N:nkovič je obrazložil poročilo večine skupščinskega odbora, ki je ta zakon proučil, in naglasil, da so se pokazale pri izvajanju žitnega režima velike težkoče in tudi velike nepravilnosti, tako da so imeli od vsega prav za prav najmanj koristi oni, v kojih zaščito je bi! zakon namenjen. Nezadovoljni so bili oni. ki so morali plačevati drago moko, nezadovoljni pa tudi poljedelci, ki niso imeli od tega pričakova- nih koristi. Država se je izkazala kot slab trgovec in Privilegirano izvozno društvo ni doraslo nalogam, ki mu jih je stavilo izvajanje žitnega režima. Zaradi tega je bilo potrebno, da se ta režim na primeren način likvidira, kar se bo doseglo s predloženim zakonom. Poslanec g. Tosa Rajič se je pridružil izvajanju predgovornika in predlagal izpremembe glede oprostitve kmečkih mlinov, kar naj bi uredi! minister za trgovino s posebnim pravilnikom. V imenu manjšine je podal poročilo narodni poslanec g. Nikola Stajkovič. Manjšinsko poročilo se zavzema v glavnem za ohranitev žitnega režima. Pred zaključkom dopoldanske seje je predsednik Narodne skupščine še objavil, da je vlada predložila dva važna zakonska načrta, in sicer zakon o maksimiranju obrestne mere in zakon o zaščiti kmetov. Narodna skupščina je sprejela to vest z dolgotrajnim in viharnim odobravanjem. Na popoldanski seji se je razvila obširna razprava o poslovanju Privilegiranega iz-vozniškega društva, ki jo je otvoril narodni poslanec g. dr. Franjo Gruber. V svojem govoru je poudarjal, da ta ustanova ni dosegla svojega glavnega cilja, to je, da bi dosegla direktne poslovne zveze z velikimi tržišči in rešila tako našo zunanjo trgovino trgovskih posrednikov v Budimpešti in na Dunaju. Govornik je ob koncu svojega govora predlagal, naj posebna skupščinska anketa preišče vse delo tega društva, a krivci za vse nepravilnosti naj se postavijo pred sodišče. Na njegova izvajanja je odgovoril z daljšim govorom minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič, ki je poudarjal, da bi bilo najidealneiše. če bi se država sploh ne vmešaval« v gospodarske odnošaie. Toda prilike kakršne so, so nujno narekovale potrebo zaščite poljedelcev, ker bi bile si cer cene pšenici silno padle, kar bi moglo imeti katastrofalne posledice. Država je morala s tem pomagati tudi sebi. ker je kmet največji davkoplačevalec. Minister Demetrovič je nadalje podrobno pojasnil vsa prizadevania vlade, da b; dosegla sporazum glede prodaje žita z drugimi enako prizadetimi državami. Kar se tiče Privilegiranega izvoznega društva, je g. minister naglasil, da vodijo to društvo vseskozi znani ljudje, v katere mora imeti zaupanje. Naposled je minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer kot predlagatelj tega zakona zaključil debato z daljšim govorom, v katerem je še enkrat podčrta! glavna načela tega zakona in naglasil koristi, ki jih bo prinesel ta zakon najširšim slojem prebivalstva. Po njegovem govoru je bil zakon o likvidaciji žitnega režima sprejet v načelu in podrobnosti. Za zakon je glasovalo 1% poslancev, proti pa 1. Prihodnja seja Narodne skupščine bo jutri ob 11. dopoldne, ko se bo izvolil skupščinski odbor za zakon o zaščiti kmetov in zakon o višini obrestne mere. Proračun v senatu v načelu sprejet Po večdp.evsii zanimivi razpravi fe senat v načelu odobril pro?ač«a ln prišel podrobno razpravo Beograd, 20. marca. r. Senat je včeraj nadaljeval in končal načelno raz.pravo proračuna ter izglasoval proračun v načelu, nakar se je pričela podrobna razprava. V načelni debati so govorili med drugimi še senatorji gg. dr. Oavrilovič, dr. šverljuga, dr. Vukčevič, Osman Vilovič, Stevan Minaldžič in Milan Popovič. G. dr. Gavrilovič je imel obširen govor, v katerem je znanstveno razanotrival o razvoju razmer po svetu in se nato podrobno bavil z našo prosvetno politiko. V svojem govoru je ugotavljal, da se nahajamo v sedanja dobi na važni preokret-nici, ki nas vodi v nov svet, v katerem se meri ljudski interes s politiko principa Ln politiko interesa, in prehaja z ideje svobode na idejo produkcije, konzuma in distribucije dobrin. Posledica tega preokreta ni mai a. Vidi se, da je politični in gospodarski liberalizem v deklinacijl Govornik se je nato obširno bavil s problemom naših univerz, zahteval svobodo znanosti ter zaključil svoj govoor z besedami: Nikakor nočem, da bi se svoboda znanosti in avtonomija pomračila s politiko, a še ma-nje, da bi postala avtonomija univerz oni plot. izza katerega bi se lahko napadala in rušila država, ne da bi imela pravico braniti in se in ne da bi mogla pozvati na odgovor one, ki jo napadajo. Bivši finančni minister g. dr. šverljuga je v svojem govoru odgovarjal na izvajanja senatorja dr. Jovanoviča in je v ob- širnem govoru utemeljeval finančno politiko vlade, poudarjajoč, da je bilo glavno stremljenje vlade usmerjeno na to, da se obvaruje naša valuta težkih perturbaoij, ki so bile na dnevnem redu v raznih drugih državah ter da se kar najbolj omili gospodarska kriza. Težkoče, ki so se pojavile. nimajo svojega izvora pri nas, marveč so posledica položaja na svetovnem finančnem trgu. Senator g. dr. Vukčevič se je bav.ll pred vsem s higijensktmi prilikami v državi in priporočal poglobitev del na tem polju. Senator g. Osman Vilovič je Izražal priznanje vladi za njeno delo ta je zlasti pohvalno omenjal likvidacijo agrarne reforme in ureditev muslimanskega verskega vprašanja Po zaključku debate je bil proračun v načelu soglasno sprejet, nakar se je takoj pričela podrobna debata V podrobni razpravj se je vršila najprvo razprava o proračunu vrhovne državne uprave, ki je bil po kratki razpravi odobren, nakar je sledila razprava 0 proračunu ministrstva pravde Minister g. Ma-ksimovič je podal daljši ekspoze, nakar je senat po govoru senatorja šole odobril tudi ta proračun. Sledila je razprava o proračunu ministrstva za prosveto. . Senat bo nadaljeval svoje delo jutri ter bo bržkone zaključil proračunsko razpravo do srede. Mali trboveljski pevci v Beogradu Včeraj je mladinski pevski zbor iz Trbovelj prispel v Beograd, kjer so mlade pevce navdušeno pozdravili Beograd, 20. marca. p. Danes ob 1. po- j dece. Verjetno je, da bo trboveljska deca poldne je prispel v Beograd mladinski pevski zbor iz Trbo/elj pod vodstvom šolskega upravitelja Potočnika, dirigenta Avgusta šuligoja in 15 drugih učiteljev. Trboveljska deca je bila v Beogradu zelo prisrčno sprejeta. Na kolodvoru se je zbralo k sprejemu veliko število Beograjčanov, kakor tudi Slovencev, ki žive v Beogradu, nadalje akademsko pevsko društvo >Obilič«, ki se je hotelo s tem nekoliko oddolžiti za sprejem, ki ga je doživelo lani v Trbovljah, pevsko društvo sStanko-vič«, četa skavtov ter več poslancev in senatorjev iz dravske banovine. Vlak je prispel s polurno zamudo. Čeprav je bilo slabo vreme, je mnogoštevilno občinstvo vztrajalo in živahno pozdravljalo trboveljsko mladino. Po izstopu iz vlaka je mlade pevce pozdravil narodni poslanec Pavlič, ki jim je želel dobrodošlico, kakor tudi. da bi deca odnesla iz naše prestolnice najlepše vtise. Mali trboveljski pevci bodo ostali v Beogradu tri dni. Danes popoldne so si ogledali Beograd, bili so pa Kalemegda-nu, .jutri ob 3. popoldne prirede za šolsko mladino v Narodnem gledališču koncert, zvečer pa slavnostni koncert v Kolarčevi zadužbini. Prireditve trboveljske mladine v Beogradu se vrše pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Petra. Cisti dobiček je namenjen za počitniško kolonijo rudarske sprejeta v avdijenci tudi od Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Mladinski pevski zbor iz Trbovelj uživa v Beogradu veliko reputacijo kot najboljši mladinski pevski zbor v državi, zaradi česar je gotovo, da bo obisk na koncertih mnogoštevilen. Seja finančnega odbora Beograd, 20. marca. AA. Finančni odbor je danes popoldne imel sejo pod predsedstvom podpredsednika dr. Slavka Še-čerova. Na seji so razpravljali v načelu o predflogu zakona o izpremembah in izjpo-polinitvah zakona o državni trošarini. Na seji sta bila tudi dr. Milorad Gjorgjevič in pomočnik Stanoje Nedeljkovič. Iz državne službe Beograd, 20. marca. AA. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za uradniškega pripravnika splošne bolnice v Ljubljani gosp. Fedor T k a č e v, dosedanji uradniški pripravnik higijenskega zavoda v Ljubljani, na lastno prošnjo. Nemške volitve Berlin, 20. marca. d. Nemško-nacijonal-na stranka je objavila, da vlada ni sprejela njenega predloga, naj se istočasno z deželnozborskimi volitvami izvrši tudi nova volitev državnega zbora ter opusti druga volitev državnega predsednika. Nem-ško-nacijonalna stranka naglaša, da še vedno obstojajo razlogi za njeno stališče proti izvolitvi Hindenburga. Dokler ne pride do odločilne izpremembe politične smeri v državi in v Prusiji, je še vedno proti njemu. Njegova izvolitev pa je bila že odločena z izidom prvih volitev. Aktivna udeležba nemško-nacijonalne ljudske stranke pri drugih volitvah državnega predsednika ne prihaja v poštev. Nemško-nacijonalna ljudska stranka se izreka ponovno za namene harzburške fronte ter naglaša, da je treba predvsem osvojiti Prusijo, kier je ključ do odstranitve sedanjega sistema. Berlin, 20. marca. d. Končni volilni rezultat volitev državnega predsednika dne 13. marca je po ugotovitvah državnega volilnega odbora naslednji: Oddanih je bilo 37,658.036 veljavnih glasov, od katerih so prejeli Hindenburg 18.654.690 (49.6 odstotkov), Hitler 11,341.360 (30.1), Thalmann 4.982.939 (13.2), Diisterberg 2 milijona 558.939 (6.8), Winther 111.486 (0.3 odstotka). Razcepljenih je balo 8622 glasov. Atentator De Rosa nomiloščeu Bruselj, marca, ž. Kralj je pomilostil italijanskega izseljenca in antifašista De Roso. ki je izvršil L 1929. atentat na italijanskega prestolonaslednika Umberta in bil zaradi tega obsojen na pet let ječe. De Roso so že izpustili iz zaporov. Nemško-rumunski preferenčni dogovor Nemška vlada predlaga takojšnje uveljavljenje preferenčnega dogo- - Romunski pomisleki vora - Berlin, 20. marca. d. Državna vlada Je sporočila rumunski vladi, da more nemško-rumunski preferenčni dogovor stopiti takoj v veljavo. Doslej še ni prišlo do ru-munskega pristanka, vendar pa se odgovor iz Bukarešte pričakuje vsak čas. Uveljavljenje nemško-madžarskega dogovora je odvisno še od odobritve madžarskega parlamenta, ki pa sedaj ne zaseda. Kakor znano, določa nemško-rumunski dogovor znižanje nemških carinskih postavk pri uvozu ječmena iz Rumunije za 50 odstotkov, pri uvozu koruze pa za 60 odstotkov, dočim naj bi se Madžarski priznalo znižanje carine za pšenico za 25 odstotkov. Bukarešta, 20. marca. d. O odgovoru Rumunije na nemški predlog glede uveljavljanja preferenco© pogodbe bo padla. odločitev jutri na seji gospodarskih ministrov, na kateri bo poročal trgovinski minister. Rumunska vlada je vprašala po svojem poslaništvu pri nemški vladi v Berlinu, ali so bili že umaknjeni ugovori Argentine, Rusije in Indije, ker nemško sporočilo o tem ničesar ne govori Rumu-nija zahteva tudi obvestilo. kakšne konkretne koristi bi se mogle pričakovati od teh preferenčnih carin ker je preferenca za ječmen za sedaj brez pomena glede na to, da nima Rumunija nobenega presežka ječmena. Kar se tiče koruze, obstoja v Nemčiji državni monopol, zaradi česar ne bi imel nemški predlog v tem pogledu nobenega praktičnega pomena, ako bi se Nemčija ne obvezala za prevzem gotove množine. Povratek dr. Marlnkovlča Zunanfi minister dr. Marinkovis o vzrokih odgoditve razorožitvene konference ter o Tardieujevem načrtu Beograd, 20. marca. M. Ob 10. dopoi Ine se je vrnil v Beograd po dvomesečnem bivanju v Švici zunanji miilster dr. Ma-rinkovič, ki je načeloval niši delegacji na razoroži t veni konferenci i.i v svetu Društva narodov. Ministra dr. Marinkovi-ča. so beograjski no^.narrjj pričakovali že v Ruml. Zunanji minister Ir. Mar-nkoviC je novinarjem podal i as led njo izjavo: Kakor vam je znano, se je v 2enevi vršila konferenca za razorožite r. Ta konferenca očividno ni bila pripravljena, kakor bi bilo treba. Načelna vprašanja ki jih je bilo treba predh>i.no razpravljati, se niso obravnavala ter bo bila odgodcua na kasneje. Tu so na vrsci taka vprašanja, ki s«e niso mogla nagij o0* a v navali. Jaz sem se večinoma direit.ao pogajal Izven sej. Na konferenci za rasorožitev se je kakor na vsaki mednar^lni konferenci sklepalo edino le s prist mkom vseh zainteresiranih držav, in pol temi pogoji no morejo učinkovati samo argumenti, temveč so neizbežna pogajanja Jo je razlog, za radi katerega je bilo jasuo že v pečenka, da Lo konferenca dolgo traja a Med temi pa ni mogla dejansko preiti niti v razpravo načelnih vprašanj zaridi vprašanja procedure. Poleg tega j" že v samem počitku zaradi šanghajskih -logodtiov :n zaradi vprašanja japonsko-kit.vi.skgi spoia k. je prišlo v akutno fazo, došlo klicno do i'4"ednega zasedanja Društva narodov, k. je 'z temelja zavrlo delo £0'if>'-rence, zaradi česar je bil tudi dejanski počecet konference za razorožitev odgoden na 11 april. V teku konference se je pojavilo tudi vprašanje, ki nas direktno interesira. To je takozvani francoski predlog o gospodarskem sporazumu podunavskih držav. Ta .predlog oficijelno še ni b!l predložen podiunavskim državam, k! so bile o nj?m samo zaupno informirane. Francoska vlada je smatrala kot potrebno, preden kaj stori, da omogoči soglasnost Anglije, Nemčije in 'Italije. Doslej v tem oziru sporazum še ni bil dosežen, ker stoje gotove izmed teh držav na stališču, da je predvsem potreb-j na finančna pomoč Avstriji ln MadžarsKf In da je način, ki ga predlaga francoski vlada, preveč zapleten. Med tem je izključeno, da bi mogla francoska vlada pristati na kakšno kombinacijo za finančno pomoč Madžarski in Avstriji, preden bi se v gospodarskem oziru ne napravilo nekoliko reda Kakor je znano, bi imel pri tej finančni pomoči igrati glavno vlogo francoski kapital, ki pa ni dovolj zaupljiv, da bi se angažiral za pomoč Avstriji in Madžarski, preden bi se prepričal, da se dani kredit ne bi ponovno imobiliziral. Omenjeni dve državi bi se mogli po nekaj mesecih znajti v enakem položaju kakor prej, z edino razliko, da bi to pot tudi Francija in države, ki so zainteresirane, imele imo-bllizirane kredite. Mi smo se pri vsej tej stvari mogli doslej izjaviti samo načelno, kar smo storili v soglasju z vso našo politiko, ker smo pripravljeni, da v dobrem namenu sodelujemo pri vsaki akciji, ki ima za cilj, da prinese več reda v mednarodne im gospodarske odnošaje v splošnem in gospodarske odnošaje v Evropi posebej. Kakšen bo naš program, ako pride do tega sporazuma, do katerega bo prišlo, kakor upamo, bodo odločili pristojni činite-Iji v naši državi. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil ob prihodu v Beograd zelo lepo sprejet na kolodvoru. Pri sprejemu je bil navzoč tudi njegov namestnik minister za trgovino in industrijo dr. Kramer, kakor tudi veliko števiilo bivših uradnikov zunanjega ministrstva. Angleški odgovor na Tardieu jevo spomenico Anglija pozdravlja zbližanje podunavskih držav -Francija proti nemški premoči v Podunavju London, 20. marca d. Angleška vlada je poslala francoski in istočasno tudi nemški in italijanski vladi svoj odgovor na Tardieu jevo spomenico o podonavskem vprašanju. Vsebina tega odgovora še ni bila objavljena. Kakor se trdi, nravi angleška nota, da bi Anglija pozdravila gospodarsko zbližanje petih podunavskih držav in da je pripravljena ramravljati o predlogu, ki stremi za tem. Obenem poudarja, da za Anglijo ne prihaja za sedaj v poštev priznanje posebnih ugodnosti za omenjene države. Pariz, 20. marca d. Razprava o nemškem odgovoru na francosko spomenico o podonavskem vnrašamjm traja dalje v nezmanjšani meri. V okolici ministrskega predsednika Tardieuja naglašajo kot posebno važno, da bi napovedanim načrtom čimpreje sledila dejanja. Listi dolže zlasti Nemčijo, ker položaj še ni razjasnjen. »Te m p s« nastopa v članku, ki je bil očivrldno inspiri-ran od oficiielne strani, ze'o ostro proti nemškemu odgovoru in stališču nemškega tiska. Lis* označuje nemški odgovor kot nezadovoljiv in kot rafrniran manever, ki skuša zavesti zadevo na stranska pota. pri čemer poudarja, da mora Francija odkloniti prednostno stališče Nemčije v podu-navsikem ozemlju in dokazuje na podlagi nemške carinske statistike, da nima Nemčija nobene pravice zahtevati zase kako prednostno stališče v splošnem gospodarstvu srednje in vzhodne Evrope. »Temps« poudarja nadalje, da streme nemšk^ predlogi predvsem za tem, da bi se izločila češkoslovaška industrija, katere konkurence se v Nemčiji boje. in da bi se Češkoslovaška izolirala. List odklanja nadalje povsem odkrito predlog, po katerem naj bi »e konference petih podonavskih držav nadomestila z obsežnejšo organizacijo, obstoječo iz podunavskih držav in zainteresiranih velesil. Francija mora tudii na vsak način preprečiti, da bi se vnrašanje revizije mirovnih pogodb postavilo v ta okvir, !ker bi nem.Ski načrti v tej smeri mogli po-_ vzročiti najtanjše zapletljaje. List ponavlja nato zahtevo po sklicanju konference podunavskih držav. Ko bi se dosegla prva stopnja regijon.alne grupacije podunavskih držav, bi šele mogle Francija, Italija. Anglija in Nemčija poskrbeti s finančno pomočjo za življenjsko sposobnost in o'nče-nie podonavskega gospodarskega bloka. Nihče ne misli izključita pri tem Nemčije ali kako drugo državo od koristi takega sodelovanja, najvažnejši pogoj pa bo ostal vedno, da se zaščiti neodvisnost srednjeevropskih držav pred vsakim varuštvom. Vsaka država, ki bi onemogočila uresničenje povsem odkritosrčne Tardieu j eve pobude, bi prevzela nase največjo odgovornost. Prage, 20. marca d. »Večer« poroča i« diplomatskih krogov, da se bodo po Veliki noči pričela pripravljalna dela za sklicanje konference onih držav, ki prihajajo v poštev z.a podunavsko antanto. Konferenca bo bržkone sklicana v kakem kopališču in ne morda v glavnem mestu kake prizadete države, da bi ne nastal spor zaradi prestiža. ■ Pavšaiiranje potnih izdatkov gozdarskih nameščencev pri upravnih oblastvih Beograd, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je na podlagi pravilnika o ureditvi gozdarske stroke pri splošnih upravnih oblastih predpisal uredbo o pav-šaliranju potnih izdatkov gozdarskih nameščencev pri splošnih upravnih oblastvih I. stopnje. Glede na policijsko-nadzorovalni značaj terenske službe gozdarskih nameščencev pri splošnih upravnih oblastih prve stopnje se po tej uredbi delno povrnejo potni izdatki za uradno delo na terenu v obliki potnega pavšala. Potni pavšal dobe sreski gozdarski referenti in drugo gozdarsko osobje, če so zaposleni z delom na terenu Glede na težkoče terena, prometne razmere in intenzivnost gospodarjenja se sreska načelstva po tej uredbi dele na tri kategorije: prva kategorija obsega težak teren. slabe gospodarske razmere tn povprečno oddaljenost od sedeža oblasti okol' 40 km oa tud* take terene, na katerih se zelo intenzivno dela z umetninr kulturnm sredstvi. Druga kategoriia obsega srednir ežak teren, ueodneiše nrometne rarmce n srednio oddaliennst ">d sedeža oblast okoli 25 km in pa napredneiše in intenzivnejše gospodsrienie na terenu. V tretjo kategorijo se štejejo lahki in pristopni tereni in intenzivno gospodarjenje. Razdelitev v kategorije izvrši mitiistr-«1vq za gozdove ia rudnike na predlog pristojne kr. banske uprave. Po tej uredbi bo višina potnega pavšala znašala: Za sreske gozdarske referente odnosno teste, ki vrše to dolžnost: Prva kat 700, druga kat 600. tretja kat. 500 Din. Za strokovno gozdarsko osobje, prideljeno sre-skim gozdarskem referentom: Prva kat 600, 2. kat. 5CM), 3. kat. 400 Din. Za po-možno-tehnično nadzorovalno osobje: 1. kat. 300. 2. kat 250. 3. kat. 200 Din. Ti potni pavšali se izplačajo mesečno vnaprej skupno z ostalimi prejemki. Razen potnega pavšala se morajo poravnati tudi zasebni potni izdatki, predpisani z uredbo o povračilu potnih in selitvenih troškov državnih nameščencev civilnega rada. odnosno s predpisi, ki veljajo glede tega za sodne uradnike, in sicer: za navzočnost pri sodnih razpravah, za uradovar.je oo zakonu o zaščiti domače lesne industri-'e. za kritje troškov pri sezonskem nogoz-iovanju. za vršitev večiih hudourniških naprav. za oglede in komisije, za vsa potovanja izven upravnega področja in za vsa -sotovanja. za katera se v posameznih konkretnih primerih dobi dovoljenje kr. banske uprave. Nameščenci, ki dobe notnf navšal. so dolžni prebiti na terenu za izvršitev uradnih del povprečno najmanj pet dni v mesecu. Nihče pa nima pravice dobiti isto« časno dvojnih pavšalov,, y Za enotno upravo razlaščenih gozdov Občni zbor Zveze agrarnih interesentov Ljubljana, 20. nurca. Na Jožef o vo se je vršil v dvorani Delav- tke zbornice občni zbor Zveze agrarnih in-eresentov Slovenije. Zborovanje je bilo |>rav dobro obiskano, udeležili so se ga F!ani in delegati iz vseh krajev Slovenije. Predsednik g." S t r a ž i š a r je toplo pozdravil vse navzoče, nato pa podal besedo gtev-inemu tajniku, narodnemu poslancu g. M'-»lanu Mravlje tu, ki je podal poja00 hektarjev, tretjemu zone t točno po zakonu. Zakaj se je tako deklo, je za enkrat še nenojasnjeno, vsekakor bo pa Zve,-za agrarnih interesentov storila vse potrebno, da se njej storjena krivica popravi. Zakon, ki je izšel 16. februarja, je predvideval, da morajo prosilci m gozd vložiti prošnjo v teku enega meseca. Zato je g a Zveza'nemudoma na delo in je še pravočasno ustanovila 200 zadrug, ki so vložile prošmjo za podelitev gozda. Toda istočasno so zaprosile za razlaščene gozdove tudi občine. Zveza sicer nama ničesar proti občinam v krajih, kjer ni zadrug, v nasprotnem primeru je pa mnenja, da je to »rezdrav pojav. Čim bi bik občina upravi- teljica razlaščenega gozda, bi se poj a rilo strankarstvo, uganjala bi se korupcija in denar iz izkupička teh gozdov bi šel za občinske proračune, dočim bi kmečki delavec in bajtar ne imela nobenih koristi od tega. Zakon o razlastitvi gozdov pa je bil v glavnem namenjen tem. Poslanec Alravlie je v temperamentnih izvajanjih zaključil, da se bodo agrarni interesenti še naprej borili za svoje pravice in da bo Zveza v tem pogledu intervenirala na vseh merodajnih mestih. Poročal je še o blagajniškem stanju. V blagajni je okrog 54.000 Din gotovine. Nato je povzel besedo dr. Janže Novak, ki je povdarjal, da razlastitveni zakon še ni popoln. ker nn upošteval socikinih in kmečkih razlogov. Obravnaval je delo banske unrave in povdarjal. da ni Reogirad kriv, če se zakon ni izvajal tako. kakor je bilo treba. V nadaljnjem govoru je tudi -navajal, da bo sicer kmet v bodoče imel pravico do kuriva, stelje in lesa za domačo porabo, nikjer pa ni povedano, kdo je lastnik lesa za prodajo. V tem pogledu bo potrebno pojasnitve, siicer se utegne pripetiti, da bo veleposestnik še naprej sam sekal gozd. Po daljšem razpravljanju je prečital dr. Novak obširno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija navaja, da je na pravilni in ekonomsko dobro zasnovani upravi grozdov razlaščenih gozdov bivših fevdalnih veleposestnikov zainteresiranih preko 200 gozdnih in pašniških zadrug v dravski banovini. Po temeljitem premišljevanju je o1 "ni zbor prišel do zakliučl: da bo za ekonomske in socialne prilike v dravski banovini najbolje, ako dobe tu razlaščeni gozdni kompleksi enotno začasno upravo, da bo ravnala po enotnem gospodarskem načrtu, ki ga je treba šele ustvariti. Vlada naj imenuje svojega zaupnika, ki bo užival tudi popolno zaupanje prizadetih interesentov in subjektov. Temu komisarju naj se dodeli odbor s polovico odbornikov kot zaupnikov organizacije agrarnih interesentov, drugo polovico pa naj imenuje ban iz vrst svojega strokovnega uradništva. Glede končne ureditve lastništva in uprave razlaščenih gozdov predlaga občni zbor, da se razlaščeni gozdovi vpišejo v zemljiški knjigi na Zvezo pašnih in gozdnih zadrug ter na Fond za starostno zavarovanje malih kmetov in kmetskih delavev kot na solastnika. Potrebni bodo novi predpisi glede komercijalnega izkoriščanja razlaščenih gozdov. Razlastitev bo koristna za narod in državo le tedaj, če ostanejo razlaščeni gozdovi vse banovine gospodarska enota tudi v tem primeru, če se vknjižijo na občine in če bo uprava razlaščenih gozdov imela potrebno gibčnost in avtonomijo ter bo uživala zaupanje zainteresiranega ljudstva. Vse to pa bo podano, če se gozdovi dodele Zvezi slovenskih agrarnih interesentov, katere upravo bodo volili interesirani kmetje, in pa Fondu, ki bo v upravo poslal od bana imenovanega strokovnjaka. Zveza agrarnih interesentov ne bo prenehala zahtevati, da se odvzemo vsi načelno razlaščeni gozdovi in da se po možnosti maksimum gozdov, ki jih more posedovati poedinec, ustanovi s 500 hektarji, maksimum obdelovalne zemlje pa naj bo največ 50 ha. Po revizorskem poročilu je bil odboru podan absolutorij, pri volitvah je bil pa soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom Straždšarjem in tajnikom g. Mrav-ljetom. Mariborski nedeljski Maribor, 20. marca. 1 Mariborsko Slovensko žensko društvo je priredilo velikonočno razstavo ženskih ročnih del v ročni sobi dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Razstava je bila otvorjena na Jožefovo, podaljšana pa bo do vključno do torka 22. t. m. na splošno željo naših žen. Delo ki ga vrši Slovensko žensko društvo že več let, ima globoko socialno obeležje, saj je tudi namen društva, preskrbovati našim ženam vsaj skromen zaslužek. Vse leto preskrbuje to društvo zlasti siromašnim že-ram in dekletom najrazličnejša ženska ročna dela in naročila zanje. V ta namen zbira društvo osem let narodne vezenine, predvsem peče z vzorci, ki jih je najti samo na Spodnjem štajerskem. Pri teh vzorcih kombiniralo naše žene in dekleta najrazličnejše ročnodelne oblike. Zbiranje peč, ki so se ohranile v celjski in brežiški okolici ter v Slovenskih Goricah, povzroča društvu mnogo truda. Značilno je. da so našli take peče tudi v Wildonu pri Gradcu. Razstava, ki jo je organiziralo Slovensko žensko društvo pod vodstvom nad vse delav-r,e in požrtvovalne profesorice za ročna dela ge. Aržičeve, dovolj zgovorno izpričuje, kaj zmorejo ustvariti in platna in svile vešče in voljne ženske roke z drobno šivanko. Posebno pozornost na razstavi vzbujajo zlasti velikonočni prtički gospodskih in kmečkih miz, razne bele in barvaste vezenine v štajerskih narodnih motivih, razni okrasni prtički itd. Razstava ima obenem hvalevreden namen pokazati našim gospodinjam, kako lahko za mal denar s pridnimi rokami ustvarijo prijeten dom. Želeti je, da žene in gospodinje naroče vezenine in druge izdelke pri tem društvu, saj s tem podprejo domačo stvar in tako pomagajo siromašnim ženam. Vsem toplo priporočamo, da poletite to razstavo! Jožefovo in nedelja sta potekla v Mariboru v znamenju shodov, občnih zborov tn sestankov. Vreme je bilo še dosti naklonjeno, zlasti onim, ki so obiskali Sv. Jožefa v Studencih, kjer pa ni bilo tistega hrupa in direndaja kakor pred leti. Težavne razmere neizprosno posegajo tudi v te stare tradicije. Sonca ni bilo dosti, oba dneva je brila precej mrzla sapa. V petek zvečer je bilo v veliki dvorani Uniona protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov, v Narodnem gledališču pa plesni in gimnastični večer Erne Kovačeve, v Narodnem domu je bila akademija na novo ustanovljenega društva »Nanos«, y veliki kazinski dvorani je pa predavala dunajska zdravnica psihijatrica dr. Zofka Lazarsfeldo va o problemih ženske vzgoje v današnji dobi. Na Jožefovo dopoldne ob 10. pa je bila svečana otvoritev avtomatičnega bifeja v novi palači banske hranilnice v Slovenski ulici, kar je bila novost za Maribor. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi zastopniki ob-lastev. Lastnika buffeja sta Valjak in Julij Guštin, ki sta sprejemala in pogostila goste, popoldne je pa bila javna otvoritev. Obisk prvega in drugega dne je dokazal, da se bo avtomatični buffet v Mariboru kar obneseL Krčevinsko Sokolsko društvo je imelo na Jožefovo popoldne lepo svečanost v predar valnici narodne šole. Izvršila se je otvoritev društvenega odra. Dramatični odsek je za to priliko naštu-diral lep spored. Svečanosti sta prisostvovala tudi sreski načelnik dr. Ipavic in župni delegat Stojčinovič in oba sta se zelo pohvalno izrazila o lepem napredku mladega sokolskega društva. Naša trgovska mladina je praznovala praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa prav slovesno. Ob 9. se je zbrala v lepem številu v Narodnem domu in je šla korporativno k maši v Frančiškansko cerkev. Po službi božji je odšla z učitelji in se ponovno zbrala v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se je razvila prava svečanost. Mladino je nagovoril in jo bodril k učenju in delu prof. Fink. Danes dopoldne pa je bil v veliki dvorani Narodnega doma XI. redni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki ga je otvoril in vodil predsednik Anton Rehar. Iz poročil upravnega odbora je razviden velik napredek zadruge, ki ji je lani pristopilo 412 zadrugarjev in se je tako povišalo število članstva za 336. Konec lanskega leta je bilo včlanjenih 2295 zadrugarjev z 2297 deleži. Zadružni promet je znašal 7,773.000 in je porastel za nad 2 milijona Din. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal prof. škof, ki je naglašal, da je letna bilanca reelna in da se ni treba ničesar bati, ker je zadruga visoko aktivna. Predlagal je razrešnico za oba odbora, kar je bilo soglasno sprejeto. Policijska kronika obeh dni je bila razmeroma pestra. Včeraj in danes je policija aretirala 17 oseb zaradi razgrajanja, pijanosti in beračenja. Mučen dogodek se je odigral v soboto zvečer na Frankpanski cesti, kjer je nastala med civi- listi in podčastniki huda bitka. Rezultat j« bil žalosten, kajti v bolnico so morali prepeljati nekega težko ranjenega civilista, ki mu je krogla obtičala v stegnu. Da je bila borba res huda, dokazuje tudi dejstvo, da so našli na licu mesta prelomljeno sabljo, ki jo imajo zdaj na policiji. Ivan Zore f Ljubljana, 20. marca. Včeraj ob pol 16. je preminil v ljubljanski bolnici priljubljeni ljubljanski trgovec g. Ivan Zore v najlepši moški dobi 40 let Pokojnik, ki se je udejstvoval že kot gimnazijec v revolucionarnem giban.iu pri takratnem »Preporodu«, je prešel 25. marca 1915. kot avstrijski praporščak na rusko stran in nato stopil v jugoslovenski dobro-voljski korpus v Odes:. Udeležil se je bojev na rumunski in ukrajinski fronti, po razsulu Rusije pa se je priglasil na službo srbski vojni misiji v Ekaterinodaru. Za vojaške vrline je bil odlikovan z ruskim redom sv. Stanislava III. stopnje in s spominsko svetinjo za naše osvobojeni e. Po vojni se je posvetil trgovini in vojaško oblastvo ga je kot solidnega in zanesljivega trgovca izbralo za svojega dobavitelja. Med dobrovoljci je užival pokojnik veliko priljubljenost in spoštovanje, ker je v organizaciji in izven nje posvečal vse svoje sile zaščiti in pomoči najbolj potrebnih tovarišev. Odbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani mu ohrani časten in trajen spomin. Pokojnik, nečak rajnega dr. Tavčarja, zapušča žalujočo soprogo, brata g. dr. Vinka Zorca, advokata v Beogradu, in Rudolfa Zorca, trgovca v Ljubljani. * Dragi Ivan! Bil si iskren in zvest prijatelj, vzor našega dobrega človeka, odkritega srca, blagorodne duše in vedno si bil pripravljen pomagati, kjer si le mogel. Slovanska mehka natura, zasanjana v vse lepo in naše. Kdor te je poznal, čuti danes, da je izgubil dobrega prijatelja. Počivaj v miru, Ivan! NAJVEČJI FILM VSEH ČASOV Ut* Jeef zoecni fHtn V GLAVNI VLOGI PRILJUBLJENI ot Ko a m on carro ZARADI OGROMNE DOLŽINE FILMA predstave ob 3M 6« in 9. zvečer. PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO POL 13. URE! Zv oem i /einv & de a i Ustanovitev organizacij JRKD za oba mariborska sreza Maribor, 20. marca Na Jožefovo dopoldne je bila v inali dvorani Narodnega doma ustanovna skupščina organizacije JRKD za Maribor - levi in desni breg. V mali dvorani se je zbralo 120 delegatov in lepo število drugih somišljenikov, katere je pozdravil mestni župan g. dr. Lipold, ki je otvoril in vodil zborovanje. Nato je narodni poslanec g. dr. Pivko opravičil odsotnost narodnega poslanca g. Krejčija in podal obširno poročilo Z zadovoljstvom je ugotovil, da vlada danes povsod veliko zanimanje za politično delo parlamenta ta da se navadni sestanki po deželi izpreminjajo v velika zborovanja Po obrazložitvi pograma JRKD je .podal narodni poslanec g. dr. Pivko pregled dosedanjega dela narodne skupščine, ki je storila vse po svoji moči in najboljši uvidevnosti, da se pomaga državljanom preboleti današnjo hudo krizo. Naglašal je, da stalno pojema kupna in davčna moč v državi, čemur se bo izku-šala najti odpomoč. Hudo je vprašanje brezposelnih, katerih kader se stalno veča, ker nam vračajo druge države cele transporte naših ljudi, golih in brez sredstev. Govornik je orisal še delo skupščine za odpravo žitnega monopola, za znižanje trošarine in za odpravo kuluka. Ob koncu se je zahvalil možem, ki so pomagaii t volilni borbi, z željo, da bi njihovi upi ne bili prevarani. Zborovalci so priredili svojemu poslancu živahne ovacije, nakar so se vršile volitve sreskih odborov. Mestni župan g. dr. Lipold je obrazložil program za oba mariborska sreza, po katerean bi se organizacija mogla frim prej uspešneje Širiti, in je predlagal, naj slovenjebistriškl in šentle-nartski okraj izvolita svoja odbora. Pri volitvah so bili izvoljeni ra srez Maribor levi breg: za predsednika iupan dr. Lipold, za tajnika dr. Miloš Vauhnik, za odbornike predsedniki vseh petih mestnih okrajev, člani šentlenartskega odbora z dr. Goriškom na čelu, Josip Berce iz Svečine-Fran Vavpotič od Sv. Kungote, Kerenčič iz Ranče, Janžekovič iz Košakov in Josip Peadiček iz Vukovega dola Za srez Maribor desni breg so bili izvoljeni: za predsednika dr. Pučnik Iz Slovenske Bistrice, za odbornike 5 članov odbora za s loven J e-. bistriški okra.1. nadalje Davorin Lesjak iz i Ruš, Anton Kozjai od Sv. Lovrenca na Pohorju, Josip Klemenčič Iz Pobrežja, Albin Kajzer iz Studencev, Ivan Kirbiš od Sv. Marjete Da Dravskem polju, Anton Mušič iz Hoč in Vinko Potočnik iz '^oke. Dve interpelaciji o izvajanju žitnega monopola Med razpravo o likvidaciji žitnega režima sta bili v Narodni skupščini vloženi tudi dve interpelaciji, ki se vnašata na vprašanje žitnega monopola. Poslanec dr. Nikola N i k i č je vloži! interpelacijo na ministra trgovine in industrije. V njej navaja, da so vladni organi lani v avgustu in septembru razglasili prebivalstvu v žito-rodnih krajih, da bo vlada postopoma odkupila vse žito in da se bo cena stalno stopnjevala, tako da bo letošnjo pomlad dosegla 250 Din za metrski stot Interpe-lant vprašuje ministra, zakaj vlada v letošnjem letu ni povišala cene žitu in kaj namerava minister ukreniti, da spravi ceno pšenice v sklad z obljubami, ki so bile dane prebivalstvu. Drugo interpelacijo je vloži! poslanec dr. Djuro Š u r m i n na ministra za trgovino in industrijo ter na ministra za finance. Interpelacija pravi, da je ministrski svet 16. januarja t L sklenil podpreti prebivalstvo pasivnih krajev z brezplačnimi pošiljkami pšenice, ki naj se razdeli brez vmesnih prodajalcev. Na osnovi tega sklepa je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 9. februarja odredilo, naj se pošlje na postajo v Domžalah na adreso kr. banske uprave v Ljubljani 20 vagonov pšenice brezplačno in brez transportnih stroškov. Ko je pšenica prišla v Ljubljano, pa jo je banska uprava prodala znani ljubljanski tvrdki Vovk 800 centov, dvema drugima mlinoma pa po 600 centov. Kupčija s tvrdko Vovk je bila sklenjena na ljubljanski borzi 4. marca. Cena je bila določena na 190 Din za cent Borzni zaključek pravi, da je prodajo odobrilo ministrstvo za socialno politiko in da kupec ni obvezan plačati razlike Privilegiranemu izvoznemu društvu v Beogradu. Obe interpelaciji ne navajata ničesar novega. Da vlada letos ni več poviševala cene pšenici, je odgovarjalo želji in zahtevi ogromne večine prebivalstva. Prvotno, v docela drugačnih razmerah, določene cene so se izkazale za letos nevzdržne in zato zakon o likvidaciji žitnega monopola tudi določa prevzemno ceno za pšenico odslej le na 160 Din. A še to ceno smatrajo, kakor je pokazala skupščinska debata, poslanci iz nežitorodnih krajev za zelo visoko. O zadevi, ki jo obravnava interpelacija dr. Šurmina je bil obveščen že banovinski svet v Ljubljani na svojem proračunskem zasedanju. Takrat mu je bilo namreč sporočeno. da je banska uprava pšenico, ki io je dobila za prehrano pasivnih krajev, prodala in za izkupiček nakupila mnogo večjo količino koruze, ker je s tem lahko pomagala mnogo večjemu številu stradaiočega prebivalstva. Reja Obja ja kuncev je koristna panoga kmetijstva Ljubljana, 20. marca. Odsek za rejo kuncev pri Kmetijski družbi je imel danes pod predsedstvom gosp. Srečka Rozmana dobro obiskano zborovanje. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da šteje odsek 250 članov in da je njegovo delovanje razširjeno po vsej banovini. Svojim članom nudi knjige, kletke, zaboje in napajalnike ter skrbi, da bodo tudi naši strojilci pričeli plemenitenje (barvanje, striženje itd.) krzna. Od 4. do 13. junija bo na veiesejmu v paviljonu »K« razstava kuncev in perutnine. Pri razgovoru o razstavi je bilo ugotovljeno, da odsek za rejo kuncev pri Kmetijski družbi ni v nikaki zvezi z razstavo, ki jo priredi društvo »živalca« v aprilu. Za odsekovo razstavo sta obljubila Kmetijska družba in ministrstvo za kmetijstvo podporo. Resnica je, da danes reja kuncev ni kdo ve kako dobičkanosna, vendar pa je nikakor ne kaže opustiti, ker se bo v boljših razmerah izpremenila v važno gospodarsko panogo. Tudi danes je reja kuncev zelo velikega vzgojnega pomena za kmetske fante, da se vadijo v gospodarjenju in opazujejo na najcenejših živalih, takorekoč poizkus-nih kuncih, važne zakone živinoreje in se mladina zaposli, da se ne potepa po vasL Ob koncu je predaval odsekov tajnik g. Franc Mejač o splošnih smernicah reje kuncev in je opozoril na nove izsledke v vzorni reji. PO predavanju Je predsednik razdelil častne diplome rejcem na jesenskem veiesejmu nagrajenih kuncev, nakar se je razvila živahna izmena izkustev posameznih rejcev. ve Velikonočno darilo" gospodinjam. Komaj •pričakuje gospodinja mlado pomladansko zelenjad, da prmese lahko izpremembo domačemu jedilniku. V tem času pa nudi tudi Belo-modra knjižnica, samo mesec dni, svojo najmodernejšo kuharsko knjigo z nad tisoč recepti s posebnim.; navodiM za pripravo zlasti sočivja, po globoko znižani ceni 60 Din (sicer prodajna cena 100 Din, v platno vezana 115 Din). Naročila sprejema pisarna Belo-modrre knjižnice, Dunajska cesta 1. a-II. Ben H ur od danes v Elitnem kinu Matici. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da se bo od danes naprej predvajal ogromni tn prekrasni zvočni film >Ben Hur v Batnem kinu Matici na izvrstni zvočni aparaturi Western Electric. Ker bo film le še par dni v Ljubljani, naj si ga čim prej remešče.rii uas.t tiiii učitelji odnosno učiteljice: Vera Perkova od Sv. Jedrti k Sv. Lo/reaou pri Novfm mestu, Ljubica Pavlovičeva iz Pihača v Kranj, Anton šlibar iz Zagorja na Sv. Goro, Marija Pečnik-Kigličeva iz iiobove v Brežice, Ot.lija Križeva iz Dolnje Lenuhe v Grosuplje, Elizabeta Benkovičeva iz Bo-gojine v Verze j, P ter Goobič z J--seirc na Primskovo. Evgenija Bizjakova od Sv. Ane v Slov. tjor.sin v Ve1.ki 'rn. Ljadevit Kokot iz Znbnice v Vrbovo, Branimir Čvh iz Dokležovja v Fram, Alozij Berce :z špitaliča k Sv Jakobu ob Savi, Katarina Berce - Plenikova iz Špitaliča k Sv Jakobu ob Lavi, Andrej Piscev z Kaiu ki v Vrbovo, Elja Dikova od Dev.ee Mar:Je v Brezju v Dolgo va» Alojz :Jc-žman z Velikega Podloga v Got^neo. Ana Tanja-Zn vodnikova ' Jesenic > Mcste pr Ljubljani, Štefan Trobiš od Sv Barbare v Haio-zah v Komendo. Katarina Vuro letov a z Prlhave v Marenberg. Alb!.na Jarc-Moh<'T-kova iz Kehlja v CaL-am. Mariji Kože ie-va iz Kramarovca k Sv Banediktn * Slov. goricah, Olga Izlakarjeva iz Vunreda v Trbovlje, Alojzija Senicova iz Lokavca v Te-panje, Marija Nachtigakva -hJ Sv. Jur ja v Slov. goricah v Domanjšovce, Lu ivik Mašat iz Luča v Tvrdkavo. Justina Orna-hen - Bebrova iz Beltinoev v Planino pri Sevnici, Dora Jutraževa s Sinjega ^rba v Ljubečno. Meta Rajnerjeva iz Tepanj v Lokavec, S. Kravarič-Stojanova iz Polja k Sv. Petru pod Sv Gorami, E!a Kunstova iz Veržeja v Bogojino, Ladislav Razinger iz Ljubnega na Koroško Balo, »švlalija Juršetova iz Planine pri Sevnici k Sv Miklavžu, Marija Marok iz Mengša ' Šmartno pod šmarno goro, Roza šprag-ir Ir-goličeva od Sv. Miklavža v Beltince, Vladimir Svetina iz Dragatnša na Brdo, Olga Oračeva iz Kočevske reke v Faro vas, Marija Bankova od Velike Tiedeije na Koroško Belo, Olga šušteršičeva iz Kočevske reke v Faro vas, Stanislav Ponikvar od Sv. Gore v Zaeorje, Celestina Laznikova s Senovega v Zgornjo Polskavo, Vida Kočij ančičeva iz Srednje vasi v Ret.e5e, Gabrijela šumi iz Tomišlja v Šmartno pri Kranju in Ferdinanda Završnikora iz Do-bove v Mengeš. Ljubljanski dogodki Ljubljana, 20. marca. Poslednja zimska nedelja je za nami, nastopila je pomlad. Sicer jo sprejemamo letos nekoliko iznenadeni, toda vse kaže, da bo pomlad uvedla prav energičen ^režim. Barometer se dobro drži (nad 770). Za slovo zime se je še nekoliko ponujal sneg. toda popoldne je posijalo sonce. Snežna odeja naglo mineva v mestu kakor na deželi. Promet je bil v obeh praznikih prav živahen, godovalo se je še dokaj veselo, posebnih katastrof pa ni bilo. Vič in okolico razburja čisto nova, tako rekoč »ameriška« senzacija. Gre za zagonetno početja nekake »črne roke«, ki po vzorcu tatov Lindberghovega sinčka poskuša tudi v Evropi in — pomislite — baš na Viču priti do velike vsote denarja. Robežnikova gostilna na Viču, sikrita med drevjem v logu nedaleč od opekarne, je bila časih menda tudi Ljubljančanom bolj poznana, kakor je sedaj. Na posestvu gospodari še mladi gospodar Ivan s svojo ženo, ki jima je Bog dal dva krepka fantiča. In v ta dva so se zagledali neznani lopovi, ki so pisali staršem že nekaj pisem, v katerih jima sporočajo, da mora oče položiti pod najdebelejši hrast v gotovem okolišu loga vsoto 150.000 Din, v nasprotnem primeru pa da bosta oba otroka umorjena. Neznanci v pismu niso pozabili pripomniti, da imajo starši čas odločiti se do avgusta meseca. Robežnikovi so se teh pisem tako prestrašili, da so nemudoma iskali pomoči na policiji. Zdaj je na delu ves policijski aparat da iztakne izsiljevalce. Zobje beli, v kolikor izginejo »Usta polna bakterij« hko f« pn vafetn Msuv«hTJ pok«- , iejo robje grdi, breitvarmi in po-: t-farjen i, je tm is-to. ker imate »•ant« polna bakterij« — stanje, kater« vrrovei« mikrobi v ustih. Kolvno« na?lo pobeli »obe, k«r nj^rtva antiseptična in pokipe.la pwia odrtravi ostanke hrane in . nevtra.liTira kisline. — Uporabite en cemtim^tCT Kolvnosa na »nhi , tri dni. Va*i wvh'e j>o«fa- j! ne.jo nato *a tri niian** boli beli. Antiseptična KBEHA ZA ZOBE KOLVNOS Rumenilo za usne narandjine boje, ko> jem Je najvažnije svojstvo, da se u naj-krače vrijeme sasvim iniividual. preobra-i žava u prirodno rumenik), izradjuje po-I znata tvornica parfumerije Dr. M Albers-heim. Ovo divno rumenilo za usue naziva se »KHASANA SbPfclRB«, te ;,e stalno protiv nevremem, voli noljupeima VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! >JUTRO« ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 21. marca 1932 Nova borba med siovanstvom In nemštvom ie nekatere zanimivosti o hitlerjevskem gibanju — Rasna razdelitev Nemcev — Demagogija, ki ji ni primere — „Narod filozofov" vodi „usoda" — Zunanja politika narodnih socijalistov Ljubljana, 20. marca. Predsinočnjim je v ZKD g. dr. Stojan Bajič nadaljeval svoje predavanje o današnji politiki Nemčije. Kakor prvo, je tudi »to predavanje privabilo dokaj lepo število 'poslušalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili predavateljevim nenavadno poučnim izdvajanjem. G. doktor je za nove poslušalce najprej rekapituliral svoje prejšnje razmotrivanje bitlerjevskega gibanja in njegovega programa, nato pa se je pomudil pri nekaterih '"novih značilnostih. Poudaril ie. da so volitve dne 13. t. m. pokazale znatno porast 'tega pokreta. ki je več kot politična stranka. Po svojem osnovnem stremljenju predstavlja nemški narodni socijalizem vprav presenetljivo ogromen povratek nemškega naroda k ideologiji leta 1914«, k viljemov-skl veri v poslanstvo Nemcev, da vladajo svet, k protifrancoskemu ln zlasti še protl-slovanskemn Imperijalizmu. Prav zaradi tega bi morala vsa naša javnost posvetiti posebno pozornost temu pokretu, ki bo dela! Evropi še hude preglavice. Predavatelj je navedel več primerov, posnetih delno po lastnem opažanju, ki kažejo, da je h:t!erjevski pokret programatfčno dokai šibek, vendar pa svojo pomanjkljivo argumentacijo nadomešča s prebrisano demagogijo, z ognjevitim fanatizmom, z vero, da se morajo Nemci po volji usode vrmiti na prejšnjo pot Milijoni in milijoni Nemcev verujejo vedno bolj, da je welmar-ska Nemčija, ki so io ustvarile demokratične stranke, predvsem pa socijalni demo-kratje, težka zabloda. Nemčija mora najti svojo posebno demokracijo. Osnovi te »de-mokracije< sta: rasnost in vodstvo. Predavatelj je na značilnih primerih pokazal, kakšna neverjetna demagogija se uganja z znanstveno nevzdržno teorijo o čisti nor-d;jsko-germanski rasi. Narodno-socijalistič-ni pokret ni samo zoper 2ide, marveč ie takisto zoper sodelovanje vseh tujerodnih življev v nemštvu. Po njegovem naziraniu je pristno nemštvo posebno trpelo zaradi mešanja s Slovani, ki so z njegovega vidika manjvredna rasa. 3aš slovanski živelj v nemški krvi je zakrivil sedanji nemški partikularizem in iz njega — prav kakor iz židovstva — črpajo svojo moč socijalna demokracija in drugi »protinacijonalni« elementi. V tretji nemški državi, ki bi bila urejena v smislu te ideologije, bi bilo prebivalstvo razdeljeno po rasnih odlikah in vsi rasno »rečistl« prebivalci bi postali državljani druge vrste. Tako bi n. pr. vse narodne manjšine v Nemčijo na mah postale nekaj podobnega, kot so bili v srednjem veku Z i d i e. Za toiice v Nemčiji sploh ne bi veljali nemški zakoni. Zidje ne bi smeli izdajati listov v nemškem jeziku. S tem vzporedno bi se razvijala avtarkija, kar je sicer. če uvažuiemo nemško trgovinsko bilanco., fantastičen načrt vendar pa Nemci trdno verujejo, da lahko zadoščajo v vsakem oziru samim sebi in izključijo vsakršno prediranje tuistva v tej ali oni obliki. Druga osnova hitlerjevsko pojmovane rasno-nemške demokracije je vodstvo. Vse družbeno življenje se preosnuj tako, da bo v vsakem, še tako majhnem krogu odločeval vodja, ki bo lahko imel svetovalce, vendar bo v svojih odločitvah kolikor moči neodvisen, (Kako spričo takega individua-fizma vodij doseči železno discipliino nemškega naroda, ki o nji sanjarijo ti nacionalisti, je vprašanje, o katerem najbrž malo razmišljajo). Hitlerjevska demagogija je tako očitna, da smo se kar čudili, kako je mogoče, da jo i-judje v 20. stoletju tako nekritično sprejemajo. Po tem. kar nam je povedal predavatelj (in podkrepil s citati), se nam je videlo, da je bil rajnki Stjepan Radič na najbolj demagoški stopnji svoje politike hudo pohleven in zmeren ljudski tribun. Toda predavatelj nas je prepričal, da tem demagogom ne nasedajo samo preprosti ljudje, sfanatizirana, nekritična mladina in deklaslranci nekdanjega nemškega cesarstva, ki v republiki nimajo trdnih tal, marveč se za Hitlerja zavzemajo tudi mnogi znanstveniki, učenjaki, torej možje, ki bi o njih človek mislil, da imajo nekoliko kritičnega duha. Toda, kadar gre za mistično napihnjeni nemški imperijalizem, je konec kriticizma. Tudi umstveniki verujejo v moč usode, ki vodi Nemce. V takih rečeh sploh ne marajo argumentacije. Priznavajo, da se dajo slepo voditi po Hitlerju, v katerem slutijo Mojzesa, ki jih bo edini privedel v obljubljeno deželo. Predavatelj je govoril tudi o stališču narodnih socijalistov glede terorja in prečital pedantno sestavljeni akt, ki so ga našli pri hessenskem puču. Tu pretijo s smrtno kaznijo za vsako, celo nedolžno nasprotovanje hitlerjevski oblasti. Nasprotniki tega samo-pašnega, neskončno nadutega pokreta bi postali brezpravna divjad, ki bi na njo nemški fašisti prirejali lov, kadar bi se jim zahotelo te barbarske zabave. Zares, ruski čekisti bi mirno podpisali ta izredni produkt čiste nemške rasnosti! Predavatelj je omenjal tudi velikopotezno propagando, ki se vrši v Nemčiji za armado. »Dajte nam armado!* kličejo z vseh strani in sicer v času, ko potroši Nemčija za svojo vojsko okrog 20 milijard dinarjev, torej dvakrat toliko kot iznaša budžet Jugoslavije! Pri tej propagandi se s svojimi filmi pridno udejstvuje tudi pri nas znana filmska družba »Ufa«. Govoreč o zunanji politiki narodnih socijalistov je predavatelj poudaril, da je njih prvi cilj, izolirati Francijo, in sicer tako, da bi pridobili za svojo politiko Italijo in Anglijo. Drugi smoter je: vzpostaviti veliko Nemčijo In razširiti nje ozemlje na vse dežele, kjer biva kak Nemec. Njih pohlep sega torej precej široko in ker se zavedajo, da je Francija trd oreh, dajejo že sedaj geslo: Siidost! Hitlerjevska politika pomeni velikopotezno obnovo pangermanskega »Dranga na Osten«. Naravno je, da je nje ost naperjena predvsem zoper slovanske države, ki so nastale po svetovni vojni: Poljsko. Češkoslovaško, Jugoslavijo. Te države se v hitlerjevskem političnem tisku Imenujejo »sezonske države«. To kaže. da bo stari boj med siovanstvom m german-stvom, ki ga je 1. 1914. napovedal kancelar Bethmann Hollweg. že v bližnjem času stopil v novo. nemara še usodnejšo fazo. V tem pogledu se Nemci niso prav ničesar naučili. Predavatelj je na kratko orisal tudi druge stranke, zlasti največje nasprotnike narodnih socijalistov — socijalne demokrate, ki jih nameravajo hitlerievci docela zatreti in onemogočiti, če pridejo na vlado, saj je to »der innere Feind«. Poglavitna borba se bije na Pruskem, kjer gre Severingu za biti ali ne biti. Po predavateljevi sodbi so socijalni demokrati že v defenzivi. Drugi resni nasprotnik hitierjevcev je centrum, ki je dal Nemčiji Briininga, v katerega se Hitler vztrajno zaletava; sedanji kancelar pa je brez dvoma sposoben in odločen državnik in vrhu tega iunak s fronte, kar pri Nemcih mnogo zaleže. O komunistih je predavatelj dejal, da ne predstavljajo več odločilne sile In da v Nemčiji vsaj za do-gledno dobo nimajo bodočnosti. Vse manjše stranke se bodo morale pod valjarjem hitlerjevskega giban-ja strniti z večjimi, tako da si bodo v jutrišnji Nemčiji sta!i nasproti hitlerjevci, socijalni demokrati, centrum, komunisti. Predavatelj je naposled izjavil, da bodo nemški narodni socijalisti sicer skušali priti z glavo skozi zid, vendar bo prej popustila glava kot pa z!d. Prej ali slej se bodo morali Iznova prepričati, da v Evropi ne more gospodovati en sam narod brez ozira na druge In da Je pot sporazuma z drugimi narodi tudi za Nemce edina razumna pot. Poslušalci so g. dr. Bajiča, ki bi ga ob prvi priliki zopet hoteli videti za predavateljsko mizo, nagradili z živahnim aplavzom, ki je pričal o splošnem zadovoljstvu z njegovim prikupnim predavanjem o enem najvažnejših in najaktualnejših vprašanj. —o. 15 let dela za našo grudo Izredno živahen zbor Društva kmetijskih strokovnjakov — Počastitev prvega društvenega predsednika kmetijskega svetnika g. Rohrmana s častnim članstvom Ljubljana, 20. marca. Včeraj dopoldne so zborovali v »Zvezdi« naši kmetijski strokovnjaki. Občni zbor je otvoril predsednik g. Ivan S a n c i n, načelnik v pokoju. Pozdravil je zbrane tovariše in se je spomnil največjega zaščitnika našega kmetijstva Nj. Vel. kralja, kateremu so zborovalci živahno vzklikali. Občni zbor je poslal brzojavne pozdrave kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku Petru živkoviču, kmetijskemu ministru Juraju Demetroviču in banu dravske banovine dr. Dragu Marušiču. Predsednik g. Sancin je orisal delovanje društva v preteklem letu. Da se doseže čim večje sodelovanje s praktičnimi kmetovalci, so se izpremenila pravila društva, da je mogoč vstop v društvo tudi absolventom nižjih kmetijskih šol, naprednim kmetovalcem in javnim kmetijskim delavcem. Društvo je ukrenilo potrebno glede zaposlitve domačih moči namesto tujcev. Sploh je bilo društvo važen čtoitelj za čuvanje in zaščito koristi našega kmetijstva. Učinkovito je odbor posredoval za ukinjenje žitnega režima, za uvedbo plemenskih bikov in tako naprej. Društvo je doseglo, da danes oblastva v prvi vrsti upoštevajo mnenja tistih, ki delujejo z uspehom v javnosti ne glede na njihovo šolsko izobrazbo. Tajnik g. Sustič je v obširnem poročilu poudarjal, da se je opažalo zadnja leta pojemanje zanimanja za organizacijo. Sedanjemu odboru se je pa posrečilo, da je preuredil društvo. Danes je včlanjenih 160 članov, ki vneto sodelujejo v društvu. Daljša debata se je razvila zaradi črtanja nekaterih članov odbora. Predsednik g. Sancin je z vso uvidevnostjo in svojim ugledom premostil in izravnal vsa nespo-razumljenja. Blagajnik g. Breceljnik je navedel v poročilu, da znaša društvena imovina nekaj čez 20.000 Din in obrazložil, da je sklenil odbor razširiti svoje delovanje ter ustanoviti svoje okrožne odbore. V to svr-ho je sestavil poseben pravilnik. Potreba reorganizacije društva se je pokazala zato, ker so se odcepili absolventi nižjih kmetijskih šol, ki so praktični kmetje in ustanavljajo zdaj lastno organizacijo. G. Breceljnik je poudarjal, da nikakor ne gre cepiti že itak slabih sil. Odposlanec absolventov nižjih kmetijskih šol g. M i k 1 a v e c je obrazložil stališče svojih tovarišev in povedal, da šteje njihova organizacija praktičnih strokovnjakov že čez 300 članov. Da niso še osnovali lastnega društva, je samo dokaz, da se nočejo prenagliti. Pojasnil je tudi, da oni niso vstopili v Društvo kmetijskih strokovnjakov predvsem zato, ker je glavni odbor društva brez zveze z narodom, dočim zastopajo absolventi nižjih kmetijskih šol baš one, ki se praktično bavijo s kmetijstvom. Tu prideta v pretres dva družabna sloja, ki sta zelo daleč narazen v svojih težnjah. Treba je ustanoviti delovne sreske organizacije in zlasti misliti na kmetijsiko šolstvo po deželi. Več govornikov je pudarjalo v razpravi potrebo tesnega sožitja teoretičnih strokovnjakov s praktičnimi. Po daljšem stvarnem razgovoru Je povzel besedo predsednik g. Sancin: Vsi smo sinovi kmetskih staršev, rojeni po večini v skromnih razmerah, škricev med nami ni. Posvetili smo se kmetijstvu iz ljubezni do zemlje. Za svoje znanje se imamo zahvaliti strokovnjakom, ki vsi zagovarjajo prospeh kmetijstva. Danes praznujemo 25-letnico obstoja društva, ki je doslej prav uspešno delovalo za povzdigo kmetijstva. Vsi, ki jim je pri srcu prospeh kmetijstva, se morajo okleniti društva, ker le v složnem delu je moč. Da omogočimo sodelovanje mladim močem, smo izpreme-nili pravila. Občni zbor je nato sprejel izprememibo pravil, ki dopuščajo snovanje sreskih društvenih pododborov. Tajnik g. Sustič je v imenu društva izročil lepo darilo predsedniku g. Sancinu, ki je prav te dni obhajal svojo šestdeset-letnico. Predsednik se je zahvalil za pozornost in izvajal v vznesenem govoru, da so se zbrali pred 25 leti kmetijski strokovnjaki Goriške, Primorske, Istre in Dalmacije na prvem sestanku v Zadru. »Vesel sem,« je nadaljeval, »da smem pozdraviti v naši sredi našega prvega predsednika kmetijskega svetnika g. Viljema Rohrmana. Izredna čast me je doletela, da izročim tovarišu g. Rohrmanu diplomo častnega člana Društva kmetijskih strokovnjakov. Ze dve odlikovanji sem kot predsednik Kmetijske družbe izročil današnjemu slav-ljencu: pripel sem mu red sv. Save III. razreda in mu predal diplomo častnega člana Kmetijske družbe. SlaVljenec je deloval pri vseh panogah kmetijstva. Ni iskal nikoli časti in naslovov, temveč koristno delo za naš kmetski narod. Povzpel se je v svojem delovanju tako visoko, da ga vsi imenujemo očeta našega kmetijstva. Zahvalimo se mu za njegovo delo s prošnjo, da nas tudi nadalje podpira: Bog ga nam ohrani še dolgo let!« Z velikim navdušenjem je sprejel občni zbor govor svojega predsednika in priredil živahne ovacije g. Rohrmanu, ki se je vidno ginjen zahvalil za priznanje. Nato je bil izvoljen nastopni odbor: za predsednika Ivan Sancin. za I. podpredsednika Franc Gombač, za II. podpredsednika inž. Beno Wenko, za tajnika Josip Sustič, za blagajnika Ivan Breceljnik. za odbornike pa: inž Hočevar. Konrad Pečovnik, Anton Lap. Ivan Benko, Josip štrekelj in Franc Malasek. Mimo teh se je določil še širok posvetovalni odbor priznanih strokovnjakov. Pri predlogih je predlagal kmetijski svetnik g. Rohrman, naj bi se ob priliki velesejmskih prireditev sestali člani na razgovor in priredili izlet, da se društvene vezi okrepijo, kar je občni zbor z veseljem osvojil. Pri slučajnostih se je ponovno razvila razprava o odnošajih diplomi- ranih strokovnjakov in pa praktičnih strokovnjakov »od pluga in motike«. Predsednik Zveze slo/enskih zadrug g. Fran T r č e k je poudarjal, da vidi kmet-ska mladina v šolanib kmetijskih strokovnjakih le uradnike, zaradi česar se hoč* sama strokovno organizirati. Očrtal j« važnost novega pokreta. saj stoji za mladimi 143.000 slovenskih kmetij. Kmet je preveč samozavesten, da bi se dal zastopati po ljudeh, ki niso dobesedno iz njegovih vrst V kmetijskih strokovnjakih gleda kmet uradnike, zato nam ne zaupa. Po daljši izmenjavi naziranj se je sklenilo, da se skliče izredni občni zbor ob priliki pomladnega velesejma. Do tedaj bo izkušal odbor stopiti v stik z mladimi. Ob 13 je zaključil predsednik dobro obiskani občni zbor in naglasil razveseljivo dejstvo da se je as zbora uporabil za resne in stvarne razprave, ki bodo gotovo rodile zaželjeni uspeh. r trgovskih zastopnikov Zanimiva obravnava stanovskih interesov Ljubljana, 20. marc«. Na Jožefovo so se zbrali v dvorani Trgovskega doma pionirji naše trgovine, ki se združujejo v svoji organizaciji Trgovskih potnikov, da se pogovore o uspehih v preteklem poslovnem letu in sklepajo o delu v bodočnosti. Zborovanju, ki ga je vodril društveni predsednik a. Janko Krek, so prisostvovali tudi zastopniki zbornice za TOI g. dr. Ples, zastopnik ljubljanskega gremija trgovcev g. Lojze Smuc in zastopnik Zveze gremijev g. Kaiser. Po uvodnem pozdravu g. predsednika je po%-zel besedo g. dr. Ples, ki je naglasil, da bo zbornica za TOI. ki pozorno spremlja delo in trud trgovskih potnikov i.n zastopnikov, njihovo organizacijo podpirala tudi v bodoče, nakar je tolmačil marsikatero pereče vprašanje, ki zadevajo v prvi vrsti trgovske potnike in zastopnike, zlasti pa je povda-ril nujnost, da se izločijo iz tega stanu nepotrebni inozemci. K besedi sta se nato ogkisila še zastopnika ljubljanskega gremija i-n Zveze gremijev, ki sta enako toplo pozdravila smotremo delovanj« Društva trgovskih potnikov in zastopnikov, nakar je predsednik po kratkem poročilu o delu odbora podal besedo tajniku g. Andreju Šturmu. Iz tajniškega poročila sledi, da je imelo društvo v preteklem letu 121 rednih članov in 114 ustanovnih članov. Nato Je prešel k točki, ki je gotovo najbolj zanimala, o ugodnostih trgovskih potnikov na državnih prometnih ustanovah. Dne 13. aprila 1. 1. se je vršila v Beogradu skupna konferenca Udruženja trtfovačkih putnika iz Beograda, Zagreba im Ljubljane ter so se udeležili te konference tudii predsednik, tajnik in blagajnik ljubljanskega društva. Na konfarenci je biLa sestavljena in odposlana zadevna resolucija. Odbor beograjskega društva stalno pazi, kako se zadeva razvija in je z dopisom sporočil vest, da je pričakovati potem, ko se urede še vpra- šanja o legitimacijah kvalificiranih potnikov, v najkrajšem času ugodne rešitve. Naša industrija in trgovina žal še vedno zaposkijefa veliko število inozemcev. Naše sosedne države izganjajo inozemce s svojega ozemlja, medtem ko pri nas tuici še vedno zasedajo najboljša mesta Odboče bo odbor za vsakega inozemca napravil vlogo na inšpekcijo dela in druga mesta. V nadaljnjem je poročal tajnik še o novem obrtnem zakonu in drugih važnih vprašanjih, na katerih so interesirani člani, nato pa je dobil besedo blagajnik g. Alojzrj Grel, bi je povedal, da znaša skuTV no premoženje društva 55 666 Din. Na zboru se je nato na predlog nekaterih članov komplet ral tako zvani Sifrerjev aH podporni fond na 50.000 Din in bo tako mogoče še v teku bodočega leta izdati nekaj podpor. — V imenu nadzornega odbora je poročal g. Rudolf Remic. ki je predlagal odboru pohvalo in absolutorij, kar je balo soglasno sprejeto. Sledile so -volitve novega odbora ter je bil na predlog g. Kraigherja soglasno izvoljen za predsednika zopet g. Janko Krek, za predsednika razsodišča g. Fr. Urek, ▼ ostali odbor pa gg. Se l lak Karel, Šturm Andrej, Ogrin Alojz, Feiber Hinko, Kobai Ciril, Hočevar Alojz, Petrovič Ludovik, Novak Rudolf in Remic Ludvik, za preglednika: Vidmar Rudolf in Čeme Slavko. — Na zborovanju so se člani spomnili tudi umrlega člana Lovra Demšarja, katerega spomin so počastili z vzklikom: Slava! Ministru trgovine in industrije dr. Albertu Krarrverju je bila odposlana pozdravna brzojavka s prošnjo, da bi tudi v bodoče podpiral stremljenje trgovskih potnikov m zastopnikov. Smrt zaslužnega glasbenika Novo mesto, 20. marca Na praznik sv. Jožefa je po dolgem trpljenju preminul na svojem stanovanju anani komponist nabožnih pesmi, pevo-vodja in dolgoletni cerkveni orgsnist g. , -iSHl! Lenacij H i a d n 1 k, star 66 let Pokojnik po rodu od Sv. Ane nad Tržičem, je ie kot 141eten deček znal orglati lil je v teh l^tih ndritop.il kot organist v St. Jakobu ob Savi. Tu je ostal pol drugo leto, nato pa je nastopil službo orgauista v Stari Loki, kjer je služboval celih 8 let Iz Stare Loke se je preselil s svojim očetom v Novo mesto, kjer je prevzel njegov oče službo kapiteljskega cerkovnika, a sam službo organ ista, ki jo je opravljal skoro 42 let. Službo v kapitlju je nastopil 1. oktobra leta 1889., ko je njegov predhodnik organist Kraus opustil to službovanje zaradi starosti in boleziu. V času svojega službovanja v Novem mestu jo pokojnik poučeval pet^e v raznih društvih ln vodil številne pevske zbore. Pevovodja Dolenjskega pevskega društva je bil nad 20 let, v Rokodelskem domu 1e poočeval petije preko 15 let. pevski zbor grmske kmetijske šole je vodil 25 let in na gimnaziji pa je poučeval petje celih 37 let. TruM ▼ frančiškanskem samostana je vodil cerkveni pevski zbor polnih 25 let. Leta 1930. je g. Hladn.rk stopil v pokoj »ara-di bolezni in onemoglosti. Kako nered se je pokojnik ločil od orgel, se je videlo Ob lOOletnkri kapitlja, ko je zbral vse svoje modi, da se je udeležil te proslave in sedel za orgle. Pokojnik je bil po svojih glasbenih zmožnostih znan daleč po naši ožji domovini in fcurof. šesto-va. — V operi se jutri ponove Gsterceve tri enodejanke Medea, Maska rdeče smrti in Dandin v vicah. Ker je to najbrž poslednja uprizoritev t9h enodejank v letošnji sezoni, opozarjamo na torkovo predstavo vse one, ki se zaarnijo za razvoj aaše moderne glasbe. Pre ista*-'a bo za red E jaroslav Ha&ek; Moj maratonski tek Ko sem se pred vojno klatil po Ogrskem. me je pot privedla tudi v Veliko Kanižo, kjer imi neki češki pivovar pivovarno, dalje imajo tam 120 metrov starega mestnega zida in grob nekega turškega vezirja iz časov, ko je bila Velika Kaniža sedež turškega paše in jo je oblegalo morje nevernih najemnikov princa Evgena Savojskega. Ta mali abbč, kakor so pravili temu Francozu, je mesto tako korajžno bombardiral, da je granata nekemu vezirju na glavnem trgu odtrgala glavo. Turban s te glave imajo razstavljen v muzeju v Veliki Kaniži, vendar pa se mi ta reč zdi zelo sumljiva in se bojim, da se ni zgodila s tem turbanom enaka lumparija kakor pri nas z jezikom Janeza Nepomuka. Videti je presvež. V mestnem muzeju lahko vidiš tudi okostje kamele, na kateri je sedel omenjeni vezir, ki se mu je pripetila nezgoda. Tu postaja sleparija očividna. Samo kako mr-šavo kljuse ima tako majhne in tanke kosti. Sicer pa ni tam nobenih posebnih zanimivosti. Ceste so polne prahu, na mestni periferiji in nad vrtovi pa poletavajo roji mušic. Teden dni pred mojim prihodom v Veliko Kanižo je bilQ i občinskem, »rada in na magistratu odkritih okoli deset poneverb, porotno zasedanje pa je imelo na sporedu 8 roparskih umorov lokalnega značaja in 32 večjih sleparij. Videti je, da je val kulture preplavil tudi že te kraje. V mestnem parku so me takisto opika-le mušice in honvedski oficiji so v vrtni restavraciji plačevali cigane, da so jim v neskončnost in nedoglednost igrali »Uram, uram, biro, uram ...« (Gospod, gospod, gospod sodnik.) Neumna in zoprna pesem. Najbolje je, č<* se v takem mestu ne mudiš predolgo. Uspelo mi je, da sem našel hotel, v katerem so imele stenice Velike Kaniže in okolice kongres. Soba, ki sem jo dobil, se ni v pogledu elegance prav nič odlikovala. Motri je bilo korito za perilo, zaboj za odpadke in vedro namesto umivalnika. To me Je tako ujezilo, da sem naslednji dan še enkrat šel v mestni park, kjer sem se seznanil z gospodično iz ugledne uradniške družine. Predstavil sem se Ji kot milijonar, ki iz dolgega časa peš potuje po Evropi. Moje ime je najbrž že kje slišala: »Gordon Benett«. Bila je zelo vesela, ko je videla, da govorim nekoliko madžarski. Dal sem se ji povabiti na večerjo in hkratu dosegel, da je njihova domača služkinja Sla v hotel po moj nahrbtnik, v katerem je bilo umazano perilo. Qčo moje gaspofltfipa yeUkodužen poštenjak, mati pa lahkoverna goska. Njihov stric je bil vinogradnik in zato so imeli pri hiši dobro vino. Preden sem se napil, sem obljubil, da bom Etelko prav gotovo poročil, prej pa da bi še rad prepotoval zemeljsko oblo. Ko sem bil že malce vinjen, sem se zaklel pred fotografijami njihovih dedov in babic, ki so visele v jedilnici, da ni še nikdar noben kralj imel tako lepe vile, kakršno bom jaz zgradil Etelki ob Blatnem jezeru. Kasneje mi Je moral njen oče obljubiti, da bo naslednji dan v pisarni vzel dopust in z menoj peš potoval v Turčijo. Dobro so me pogostili in me odnesli v posteljo. Zbudil sem se okoli poldneva in zaslišal poleg v sosedni sobi nenavaden šun-der. Nekaj so potiskali sem ln tja, čuti Je bilo tudi odpiranje in zapiranje predalov. Premetaval sem se Se nekaj časa po postelji, ko Je mahoma nekdo potrkal na vrata in v sobo je stopil Etelkin oče. »Gospod Gordon Benett,« je dejal, »vse je pripravljeno, gotovo in v redu. Zdravnik pri bolniški blagajni me je dolgo preiskoval, končno pa je odredil dvomesečni dopust za potovanje na jug. Papirje imam že pri sebi. ženske so mi pripravile perilo in turistovsko opremo, napekle so nalila kajnmor? za na pot, ln jutri zjutraj la- hko odrineva preko Ogrske v Turčijo. Kaj mislite, kam bi krenila iz Turčije?« čez nekaj časa sem prišel k sebi. »Peljala se bova preko Bospora v Malo Azijo,« sem odvrnil, »jo prepotovala in potem šla skozi Mezopotanijo v Perzijo. Potem bova splezala čez Himalajo in se znašla v Indiji. Nato pa preko Kitajske. Koreje, Kamčatke in Beringovih vrat v Severno Ameriko, od tam v Južno Ameriko in Patagonijo. Iz Patagonije se odpeljeva v Avstralijo. Ko bova prepotovala tudi to, se odpeljeva v južno Afriko. Na Rrtu Dobre nade se bova izkrcala in odšla proti severu, ves čas proti severu, skozi vso Afriko do Maroka. Iz Maroka odrineva preko Gibraltarja v Španijo in odtod v Francijo. Potem kreneva proti vzhodu in prideva preno Francije v Švico, na Tirolsko, štajersko in se končno spet znaj-deva v Veliki Kaniži. če vam bo všeč. bova tu dva ali tri dni počivala in potem odšla v Islandijo, Gron^ndijo. na severni tečaj in preko Sibirije domov Ali bi radi videli Madagaskar?« Popraskal se je za ušesi in z negotovim glasom dejal: »Ali ni to največje jezero v Avstraliji?« Prikimal sem: »Največje in najgloblje, ki pa se vsakih pet tisoč let osuši « Z Etelko sem tisti dan preživel na vrtu nekaj srečnih ur. Med poljubljanjem sem premišljeval, kako M ucvrl odtod. V najslabšem primeru bom gospodu Czen-desu jutri zjutraj uše*. Vrgel bom nahrbtnik proč in v diru steiel po cesti v Ba-latcu. Etelka Je imela povsem zmedene zemljepisne pojme. Kar se tiče gospoda Czen-desa. sem prepričan, da ve, kaj je Afrika. če mu je že ušlo iz spomina, da je to zemeljska celina, jo smatra vsaj za zvezno državo. Ko sem pa pred zaljubljenim otrokom razvijal svoje načrte, sem se prepričal, da Avstralija, Indija, Koreja in Kamčatka še niso oskrunile cveta njene popolne nedolžnosti. Zares ni vedela ničesar o svetu in je zaostajala celo za Herodotom, ki je vsaj slutil, da mimo Grčije obstojajo še druge dežele. čas med kosilom in večerjo je med živahnimi razgovori naglo minil. Obljubil sem ji. da ji prinesem prepariran rilec indijskega slona, kože vsakojakih zveri. Andrejev geografski atlas lobanjo polinezijskega domačina, indijanske skalpe. kap-landske diamante tn kilimandžarske rubine, zlate veriffe iz Peruja .n Chila. streho dalajlamine palače v T betu stekleno oko japonskega mikada, par živih Kitajcev in Eskimov, zamorsko družino iz Zambesija itd. Ubogo bitje je bilo sila srečno in mi je stavljalo najbolj romantična vprašanja. Posebno zanimivo je bilo, če je na Novi DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Marčev sneg je ponekod višji kakor sneg v decembru in januarju. Naša slika kaže trg pred vojaškim muzejem v Monakovem Predor pod reko |>ri Sv. Ani pri Anverzi gradijo pod Skaldo predor za pešce in voze. Pariška opora v krizi Pariški Grand operi grozi polom. Ravna-Itelj Routhet je po6lal francoskemu prosvetnemu ministrstvu vlogo, v kateri ga (opozarja, da znaša primanjkljaj opere zara-{di nezadostne podpore mesečno 265.000 tfrankov. Obenem je ponudil demisijo. Ta dogodek je izzval v Parizu veliko ogorčenje, kajti skuipni deficit zavoda je tik »pred pomladno sezono narasel na 12 mili-.jonov frankov. Tako daleč kakor leto6 pa *se ni zabredel nikoli, čeprav se je kriza ve-feala od leta do leta. K temu je doprinesla znaten delež svetovna gospodarska kriza, ki je močno omejila dotok tujcev v Francijo in s tem izpodrezala tudi število poset-nikov. Po drugi strani so bila potrebna tehnična popravila, ki 60 požrla mnogo denarja. Pariška vlada ima v proračunu posebno postavko in votira iz nje za pariško opero 5,800.000 frankov letno. Ker je denarna kriza splošna in ni upati, da bi vlada priskočila zavodu na pomoč z izredno dotacijo, je treba pričakovati, da bodo utrpeli člani opere znatna skrčenja v plači samo zato, da bo mogel zavod obratovati dalje. Tudi razmišljajo v Parizu o tem, kako bi združili oba operna zavoda. Veliko in Komično opero in ju dali v najem najvišjemu ponudniku. Rektor - detektiv Na živinozdravniški visoki šoli v Stock-holmu se je v zadnjih časih ponovno dogodilo, da so iz plaščev in sukenj, ki so jih bili dijaki pustili v garderobah, izginjale listnice in druge vrednosti. Navzlic vsej pažnji ni bilo mogoče priti storilcem na sled. Tedaj se je sam rektor prof. Palm-gren odločil napraviti stvari energičen konec. Na več mestih v garderobah so visele suknje z listnicami, ki jih je za vabo tatov napolnil z nemškimi bankovci — seveda inflacijskimi. Listnice so pa bile v zvezi z alarmnimi zvonci, ki bi pričeli takoj brneti, čim bi se listnice kdo dotaknil. Nekega dne med predavanjem so zvonci zabrneli. Vse se je steklo proti garderobam. Na tleh. sc našli odvrženo listnico — tatu pa m bilo nikjer. Takoj so zaprli vse izhode in začeli iskati. Po dolgem iskanju so izsledili v muzeju visoke šole prijaznega starejšega možička, ki sicer ni mogel prav pojasniti, kaj išče tu, a se je delal v zadevi listnic nedolžnega kakor jagnje. Ne, on ni imel nikoli opravka z nobenimi listnicami. Rektor mu je tedaj zapovedal, naj pokaže svoje roke — in desna roka je kazala široke sledove zelene anilinske barve. Bistri učenjak je bil namreč že v naprej mislil na trdovratnost tatov, ki ne priznajo tako zlahka svojih grehov, in se je tudi v naprej zavaroval proti njej s tem, da je listnice namazal z barvo. Dija-štvo mu je priredilo navdušen aplavz — moža s pomazanimi rokami pa so odvedli, kamor spada. Demonstracije brezposelnih v Mehiki Tudi Mehika trpi zaradi brezposelnosti prebivalstva, ki prireja v mestih demonstracije in zahteva dela in kruha. Na sliki vidimo policijo, ki razganja demonstrante. Kralj se pelje Prva vožnja angleškega kralja iz buckinghamske palače v St. James je za londonsko prebivalstvo vsako leto poseben dogodek. Tisoči se zberejo na cestah, kjer občudujejo kra jevo gala kopijo in uniforme njegove telesne straže Francija kot svetovni upnik Zelandiji vodovod v redu. (V Veliki Kani-ži se je pred tedni zgodila nezgoda, počile so cevi.) Z otroško ljubkostjo je dejala: »Ko bi mogla uganiti, kam se izliva Kas-piško morje!« Podrobnosti si nisem zapomnil, toda prisežem lahko, da bi vsakega profesorja zemljepisja na mojem mestu zadela kap. Večerja je bila svečana. Bila je hkratu poslovilna večerja gospoda Czendesa. Bodite prepričani, da o svojem bogastvu nisem dosti govoril. Dejal sem le: »če bi imel stokrat toliko, kolikor imam, si ne bi mogel kupiti prave sreče.« Občudovanje so vzbudili moji raztrgani čevlji. »Nilskega konja,« sem dejal, »iz katerega usnja so napravljeni tile čevlji, sem ustrelil ob Nilu, zato je to najlepši dokaz. da je moči raztrgati tudi usnje nilskega konja. Trditve učenjakov, da je usnje nilskega konja najtrpežnejše, so smešne.« »Zanimivo je.« sem nadaljeval m pokazal raztrgani rokav »da niti v največjih turistovskih klubih Anglije nisem našel aristokratske dame. ki bi mi na komolcu znala zašiti rokav, čeprav sem desetkrat peš prepotoval Anglijo.« »če bi me vsaj ven vrgli,« sem si mislil in strahoma opazoval, kako je imela vsa družina oči uprte v moje ustnice in mi vse verjela, »ali če bi vsaj poklicali policijo.« Oni pa so mi stavljali najnavadnejša vprašanja: »Ali sc vaši starši še živi?« »Moj oče,« sem dejal, »je čital roman Vernea »Potovanje na luno« in ga hotel izpremeniti v resničnost. Dal si je izgo-toviti možnai, ga nabasati s smodnikom in se odstreliti na luno. Od tistih dob je minilo osem let, njega pa še ni nazaj. Nobenih poročil nimamo o njem. Moja mati se je z jahto »Torpedo« odpeljala v Južno ledeno morje, da bi ga tam poiskala in se zdaj na ledeni plošči vozi po Oceanu.« »Zdaj bom pa vendar že zletel ven,« sem mislil in upal, toda namestu tega me je Etelka vprašala: »Ali imate kako sestro?« »Moja sestra je poročila ameriškega predsednika,« sem odvrnil, »toda nič kaj zadovoljna ni z njim, zakaj zaljubila se je v slavnega pevca Caruso, kateremu je na Sumatri kupila veleposestvo in farmo za rejo tigrov in jaguarjev.« »Zdaj bodo vsekako poslali po policaja,« sem mislil. »Vsak ima svoje skrbi,« je dejala gospa Czendes in me pogledala s toplim, materinskim pogledom, »v vsaki družini je kaj. Ali imate kakega brata?« »Moj brat je čudak. Vse svoje ogromno premoženje je razdal in zdaj je uradnik v praški banki »Slavija«. »Zdaj me bodo vrgli ven,« sem si mislil v trdnem upanju, tod?, namestu tega se je oglasil gospod Czendes: »Kam name- Ogoljufana v igri Pred nekaj dnevi je zašla v neko igralnico v okolici Pariza imovita danska državljanka ga. Falke. Prevejani igralci so jo bili izvabili k igri, v kateri so sodelovali med drugimi neki južnoameriški general, neki diplomat, dva bankirja in druge osebe. V enem samem večeru je izgubila igralka pe: milijonov frankov Piačab je milijon frankov v gotovini, ostanek je poravnala naslednji dan v čekih. Ko je policija izvedela za dogodek, je odredila preiskavo, ki je odkrila, da so bili soigralci bogate dame sami sleparji. Imeli so karte zaznamovane s posebnimi žigi, ki so jim omogočili, da so vse partije dobili. Nov »svetovni« jezik Znani angleški psiholog in literarni kritik Ogden je sestavil nov svetovni jezik, ki temelji čisto na angleškem jeziku. Ta temelj se mu je videl primeren zaradi tega, ker pozna angleščino okrog 500 milijonov ljudi na svetu in to število še vedno narašča. Ogdenova »temeljna angleščina«, kakor imenuje svoj jezik, šteje komaj 850 besed, ki se vežejo medsebojno v vsa. kovrstne pojme vsakdanjega življenja. Jezikovna pravila so ^elo preprosta, sprega-nje je n. pr. čisto odpravljeno. Za vsakdanjo rabo bo novi jezik morda uporaben, vsaj angleški tisk ga hvali na vse prete-ge, za višje svrhe je pa seveda nsprimeren. Komponist koračnic John P. Sousa, tipični ameriški glasbenik, je umri, v Rea-dingu, star 77 let Skomine po palestfnskesn prestola Abbas Hilmi, bivši egiptski khadive, ki je izgubil vso nado na prestol v Siriji, si zdaj prizadeva, da bi ga ustoličili v Palestini Nevarnosti umetnega dihanja Umetno dihanje je rešilo življenje ž® premnogim utopljencem, zachišencen^ a če se ne izvaja pravilno, utegne uničiti še zadnje ostanke življenja, že v navodilih za umetno dihanje nahajamo n. pr. tradicionalno napako, ki je že marsikateremu ponesrečencu silno škodovala. V teh navodilih namreč čestokrat beremo: »Pri izdihu je treba pritisniti ponesre-čenčeve roke proti njegovemu prsnemu košu« A baš ta pritisk se ne sme izvajati preveč močno, ker potem ne ustreza naravnemu načinu dihanja. Druga napaka tiči v prenaglem tempu, s katerim skušajo reševalci doseči umetno vdihanje in izdihanje. Vsaka reševalna služba te vrste zaJhteva pač nekaj strokovnega znanja. Zapomniti si je treba tudi to, da se umetno dihanje ne sme poskušati pri ponesrečencih, ki jih je zadela kap ali ki imajo morda notranje poškodbe. Vsak nepreviden gib povzroči lahko usodne krvavitve in iaiik v takšnih primerih res ne more drugega, nego da ponesrečenca položi tako, da leži mirno, in počaka, dokler ne prispe zdravnik. ravate iti z Etelko na žemtovanjsko potovanje?« »V Zansibar in v Arabijo,« sem odgovoril, »v Italiji je prevroče mimo tega pa so Arabc. prav gostoljubni ljudje.« Pil sem, da bi lahko v Sahari zrasli gozdovi, zakaj upal sem dobiti delirium tremens, nakar bi me odpeljali v bolnišnico. Namestu tega pa sem na stolu zaspal. Pazljivo so me prenesli v posteljo. Zgodaj zjutraj me je gospod Czendes zbudil. Bil je že gotov in v turistovski obleki je bil videti zares smešen. Po zajtrku, med katerim gospa Czendes in Etelka nista le jokali, ampak tulili, sva stopila iz hiše na cesto, ki vodi v Balatou. Spremili sta naju do poslednjega mestnega vrta, medtem ko sta vso pot vzdihovali in stokali. »Pazi na gospoda Gordona Benetta,« je dejala gospa ob slovesu svojemu možu. <3tala sva sama na časti. Pred nama se je širila pokrajina, segajoča do Blatnega jezera bela in prašna cesta se je vlekla v neskončnost. Murve so bile polne prahu, od sonca požgana trava je nudila žalosten pogled, jaz pa sem delal načrt za beg. »Ali ste dober pešec?« sem vprašal gospoda Czendesa. »Izvrsten, gospod Gordon Benett,« je * odgovoril, »pred leti sem v šopronjskem Nemška propaganda skuša naslikati Francijo kot oderuha Shylocka, češ, da si je iz prelite ,;*rvi narodov napolnila svoje blagajne ter sedaj razposoja denar po vsem svetu. 2- očitek, da se je Francija okoristila s prelito krvjo je gorostasen, kajti znano je, da je francoski narod utrpel nepopravljive krvne žrtve v svetovni vojni. V ostalem pa izhaja iz poročila fran. coskega finančnega ministrstva, da je Francija po svetovni vojni plasirala dale-ko manj posojil v drug*!}! državah., nego pred 1. 1914. Pred vojno je imela Francija naloženih v tujini okroglo 40 milijard frankov, in sicer: v Rusiji 12, Angliji 5, Nemčiji 1, Av-stro-Ogrski 2.5, Švici, Belgiji, Nizozemski in treh skandinavskih državah skupno 2, na Balkanu 3, v Španiji in na Portugalskem 3, v Italiji 1, v Turčiji in Egiptu 3, na Daljnem vzhodu 2 in v Južni Ameriki 6 milijard frankov. Od tega bogastva je Potom tepovsfrega paca Iz Helsinkov poročajo, da je doživel la-povsfci puč popoln polom. Finska vlada obvlada položaj in je zaprla voditelje lapov-skega pokreta, kmeta Kosolo in bivšega šefa generalnega štaba Valleniusa, katera so pripeljali člani kriminalne policije v prestolniške zapore. Pravi početnik državnega udara poročnik Veuerima pa se Se vedno skriva. V soboto je bil še v Mant-jj&ii, odkoder pa je izginil brez sledu. Nezgoda z žfčno železnico Na progi žične železnice Monte Carlo— La Itairie je te dni zdrsnil 150 m pred ciljem vagon žične železnice. Lokomotiva je padla na zemljo in strojevodja se je pri tem ubil. Tudi voz, ki ie bil priklopljen k lokomotivi, je bil v veliki nevarnosti, da trešči na tla, vendar so ga srečne okolno-sti rešile pogube. Neki potnik, ki je v trenutku nesreče izgubil živce in je v strahu za življenje skočil na zemljo, je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer bo najbrž umrl. Mož s štirim! pogačicanri Nemški zdravnik dr. Paas poroča o nekem 31-letnem moškem, ki ima dvakrat toliko pogačic kakor normalen človek. Zanimivo je, da mož sploh ne bi vedel, kako je z njegovimi koleni, da niso resnice izgubila dobro četrtino, namreč vseh 12 milijard posojenih carski Rusiji. Morda je zato Francija po vojni nekoliko varčnejša, kajti od 1. 1919. do 1932. je razposodila komaj 14 milijard frankov. Od posameznih držav se je Madžarska štirikrat zatekla k francoski blagajni in dobila skupno 574 milijonov frankov posojila, po trikrat sta dobili posojilo Rumunija in Avstrija, prva za skupni znesek 2090 milijonov, druga pa za 316 milijonov. Nemčija, Bolgarija, Turčija, Kitajska in Jugoslavija so dobile vsaka po dve posojili, pri tem so po vrsti odnesle: Nemčija 2735, Bolgarija 175, Turčija 770, Kitajska 87 in Jugoslavija 925 milijonov frankov. Poljska in Anglija sta si izposodili samo po enkrat, zato pa tem več, t. j. 2 milijardi, oziroma 2 milijardi in pol frankov. Po enkrat je bilo dovoljeno posojilo tudi češkoslovaški, Belgiji in Chileju v zneskih 600, 400 in 35 milijonov frankov. odkrili zdravniki. Opaczil pa ni ničesar zaradi tega, ker mu pogačice funkcionirajo čisto normalno. Mož ne da nič na to, da velja za medicinski kuriozum in da sta bila razen njega doslej samo še dva moža, o katerih poročajo, da sta imela slično anomalijo kakor on. Vlada na Malti odstopila Lord Strickland, ministrski predsednik britske kolonija Malta Stockholm s&a borza zaradi Kreugerjeve smrti te dni ne posluje lahkoatletskem klubu celo za stavo tekel.« Ugriznil sem se v ustnice. Dospela sva na vrh majhnega griča. Cesta se je vila po klancu navzdol. Spustil sem se v tek. Gospod Czendes je za vpil za menoj: »že razumem, gospod Gordon Benett. Kdo od naju bo prej v Balatouu. Tek na 40 km!« Ucvrl je za menoj. Deset kilometrov sem tekel deset korakov pred njim, pri dvanajstem me je dohitel in tekel poleg mene. Pri petnajstem sem ga spet za petdeset metrov prehitel, za razdaljo, ki se je v Bodafalu zmanjšala na pet metrov. Pri dva in dvajsetem kilometru sva bila spet vkup, pri tridesetem pa sem ga izgubil z vida. Moje moči so bile izčrpane! Malce sem se odpočil, nato sem tekel dalje. Videl sem spet gospoda Czendesa in kakih sto metrov za njim nekega človeka, ki ga je skušal dohiteti. V daljavi je teklo še nekaj oseb. Nisem vedel, kaj naj to pomeni, zato me je stvar pričela vznemirjati. Divjal sem naprej. Kolesar z zastavico v roki je vozil mimo mene, mi prijazno pomahal z roko in dejal: »Za katere barve?« Tekel sem dalje, ne da bi mu odgovoril Pri osem in tridesetem kilometru sem videl, da je gospod, ki je doslej tekel za Czendesom. slednjega prehitel in da zdaj drvi za menoj. Napel sem poslednje moči. Sopihajoč kakor lokomotiva sem dospel do prvih hi^ šic Balatoua. Velika množica me je pr| 40. kilometru pozdravila z divjim tuljenjem. Godba je zaigrala »Rakoczy-marš«, Spotaknil sem se ob žico, ki je bila napeta preko ceste, toda nisem imel časa, da bi si razbil nos. Ujeli so me, me fotografirali, najbolj navdušeni so me dvignili na rame in me nesli v hotel. Nisem mogel govoriti. Slekli so me in me vlekli v kopalnico. Za menoj so prinesli moža, ki me je pri 38. kilometru skušal dohiteti, za njim pa gospoda Czendesa, z iztegnjenim jezikom in prijazno se smehljajočega. Bil je tretji! Nesrečen slučaj je namreč hotel, da je lahkoatletski klub v Veliki Kaniži ravno ob tistem času priredil maratonski tek Velika Kaniža—Balatou. Kmalu je bilo vse jasno. Hoteli so naju linčati. končno pa so naju orožniki na sodnikovo povelje izgnali iz mesta. Gospoda Czendesa sem se iznebil šele v Albaniji, kjer so naju napadli razbojniki. Dejal sem jim, da je gospod Czendes znan milijonar in da bodo dobili zanj lepo odkupnino. Vlekli 9c ga torej s seboj v gore, meni pa so iz hvaležnosti vzeli le nahrbtnik z umazanim perilom. Popolnoma razumljivo je, da o usodi gospoda Czendesa ne vem ničesar, ker mi čut usmiljenja brani, da bi dopisoval z njegovo nesrečno rodbino y Veliki Kaniži. Tri važne nogometne tekme Visoka zmaga Zagreba nad Beogradom - V tekmovanju za mednarodni pokal je Avstrija porazila Italijo, Madžarska pa čehoslovaško — V dravski banovini so športniki počivali — V tradicionalni veslaški tekmi je Cambridge zmagal nad Oxfordom V Dravski banovini je bilo včeraj na športnih poljih popolnoma mirno. Neugodno vreme je preprečilo zimskim kakor tudi letnim športnikom vsako udejstvovanje. Gros zimskih športnikov je že pospravil svoje orožje ter zaključil letošnjo zimsko sezono. Le najbolj vneti in najbolj fanatični smučarji bodo še poskušali v višjih legah nadaljevati svoje udejstvovanje na smučarskem polju. Nogometaši so z včerajšnjim dnem v prvenstvu izgubili že drugi termin. Igrišča niso sposobna za odigranje tekem. Ako se vreme ne bo izboljšalo, bo še velik križ s termini. Kakor znano, mora biti podsavezno prvenstvo končano do meseca maja, ko se bo pričelo državno prvenstvo. V naši domovini pa smo imeli v Zagrebu zelo važno tekmo. Sestali sta se reprezentanci Beograda in Zagreba. Zagreb je dosegel zasluženo visoko zmago s 6:1. Bila ie to 18. tekma med obema reprezentancama. Z včerajšnjo zmago je Zagreb dosegel isto število kakor Beograd, namreč 9 zmag. Razlika golov je 53:52 za Zagreb. V inozemstvu pa se se vršile kljub slabemu vremenu važne tekme, od katerih sta vzbudili največje zanimanje tekmi Avstrija — Italija na Dunaju in Madžarska : Češkoslovaška v Pragi. Rezultat na Dunaju je bil »elo dvomljiv, vendar pa je Avstrijcem uspelo, da so premagali svojega južnega nasprotnika ter s tem zasedli prvo mesto v tabeli tekmovanja za mednarodni pokal. V Pragi pa so doživeli veliko razočaranje. Češkoslovaška je aspirirala na to, da zasede včeraj tretje mesto v tem tekmovanju. Proti pričakovanju visoko pa so zmagali Madžari ter obdržali tretje mesto. Imaio le eno točko razlike za Avstrijo in Italijo. Stanje v tekmovanju za mednarodni pokal je sedaj naslednje: Avstrija 6 3 2 1 15:7 8 Italija" 6 3 2 1 12:8 8 Madžarska 6 2 3 1 16:11 7 češkoslovaška 5 1 2 2 14:13 4 Švica 5 0 1 4 7:25 1 Zagreb : Beograd 6:1 (2:1) Zagreb, 20. marca. Tekma med reprezentancama Zagreba ln Beograda, ki se je vršila danes na igrišču Concordije. se je pričakovala z največjim zanimanjem. Igrišče je bilo popolnoma raz-prr>dano. Zagrebška reprezentanca si je izvojeva-la nepričakovano visoko zmago, ki pa je bila docela zaslužena. Beograd je renre-zentiralo moštvo državnega prvaka BSK. Toda beograjski igrači niso pokazali one homogenosti, ki se pričakuje od vsakega uigranega tirna. Danes je BSK izgledal, kakor ^a bi bil sestavljen iz nekoliko klubov. Zagreb je bil od vsega početka tehnično in taktično boljši. Kratek potek igre: V 6. min. je Lešnik prevzel žogo, oddal Horvathu, ta Živko-viču, ki je preigral nasprotnikovo obrambo ter neubranljivo zabil v kot gola. 1:0 za Zagreb. V 26. min. sleda napad Beograda. Raj kovic zaustavi žogo v kazenskem prostoru z roko. Upravičeno diktirano enajstmetrovko pretvori Sotirovič v gol ter s tem izenači. 1:1. V 37. min. Zagreb ostro napada. Lešnik odda Horvathu, ta Hitrecu. Hitrec pa pragra Živkoviča, ki je stal v of side poziciji ter doseže z neubranljivim strelom vodstvo za domače. V 3. min, drugega polčasa dobi žogo La-djarevič, ki vodi po krilu, centrira Hitre-cu, ki prei.gra v davnem stilu obrambo in postavi na 3:1 za Zagreb. V 8. min. zopet vodi Lazarevič po krilu ter odda Hitrecu, ki vodi proti gohi. Golman Beograda teče proti žogi. toda Živkovič ga moti. V tem priteče Hitrec, predriblja Tošiča ter plasira silno bombo. 4-1 za Zagreb. V 14. min. pade Ladjarevič v spopadu s Tošičem. Diktirani prosti strel iz daljave 25 m strelja Hitrec kakor iz topa. Gazari sicer ujame žogo, toda st*el je bil tako močan, da je žoga prešla golovo črto. 5:1 za Zagreb. V 34. min. je Hitrec v kazenskem prostoru probiipravilno zrušen. Z diktirano enajstmetrovko postavi Slivak končni rezultat 6:1. Avstrija : Italija 2:1 (0:0) Dunaj, 20. marca. Pred 60.000 gledalci se je danes vršila meddržavna tekma Avstrija : Italija, ki jo je vodil švicarski sodnik Rueff. Avstrijsko moštvo se je znašlo šele po 10 minutah. Po tem času se je valil napad za napadom proti italijan^ mu golu, toda . - :ao brezuspešno, ker sta zlasti Gschweidl in Sindelar pustila neizrabljene najlepše šanse. V drugi polovici prvega polčasa so Italijani inscenirali več nevarnih napadov, toda italijansko levo krilo Orsi ni mogel preko izbornega avstrijskega branilca Sctiramseisa. V 35. min. je bil italijanski igralec Magnozzi ranjen, vendar pa je že po eni minuti zopet prišel na igrišče. Prvi polčas je ostal brez gola. V drugem polčasu so Avstrijci takoj pričeli z ostrimi napadi V 12. min. je Sindelar po kornerju, ki ga je krasno streljal Vogl, z glavo potisnil žogo v mrežo ter dosegel vodstvo za domače. Dve minuti kasneje je zopet Sindelar oni, ki po predložku Vogla, sam prodre m postavi na 2:0 za Avstrijo. Kmalu nato pa se opaža premoč Italijanov, zlasti zaradi tega, ker je avstrijski srednji krilec Hofmann popustil V 22. min pade po Meazzi edini gol za Italijo. Rezultat 2:1 se do konca ne menja. Od Avstrijcev so bili najboljši Hiden. Schramseis in Mausch. od Italijanov Pitto in Rosetta. Madžarska : Češkoslovaška 3:1 (0:0) Px-aga, 20. marca. Pred velikim številom gledalcev se je danes vršila meddržavna tekma med češkoslovaško in Madžarsko. Madžari so si z lepo zmago 3:1 zelo učvrstili svojo pozicijo v tabeli tekmovanja za mednarodni pokal, češkoslovaška, ki je sicer odigrala eno tekmo manj kot ostale države, je zaradi današnjega poraza ostala na predzadnjem mestu ter njen položaj v tem tekmovanju ni ravno rožnat. Vodstvo so dosegli v drugi polovici Ceho-slovaki, toda takoj nato se je videla izredna premoč Madžarov in se domači niso mogli rešiti iz klešč nasprotnika. Madžari so zaporedoma zabili tri gole Večjo katastrofo domačega moštva je preprečil vratar Planička, ki je igral zelo dobro. Slabo je sodil danski sodnik Hansen. Ostale nogometne tekme SPL.IT: 1. dan. Hajduk : Hašk 1:0 (0:0); 2. dan: Hašk : Hajduk 3:2 (1:1). SUBOTICA: žak : Bačka 4:2 (0:1). NOVI SAD: Vojvodina : Radnički 1:0 (1:0). RIM: Italija B : Avstrija B 3:1 (1:0). ERFURT: Vienna (Dunaj) : SV Erfurt 6:3 (3:2). BERN: Švica : Francija 3:3 (2:1). GRADEC: Budimpešta : Gradec 0:0. TOPLICE: Praga : Toplice 5:3 (2:2). KLADNO: Praga : Kladno 4:1 (1:1). Iz akvaristove torbe ZGODE IN NEZGODE Lepega sončnega dne sva se podala prijatelj ootanik in jaz kot akvarist s kolesom na Barje, da bi preiskala gornji del Ljubljanice in njene pritoke in jarke glede ribic in rastlin. Po daljši vožnji po iz-luknjani Tržaški cesti, ki sva jo blizu Loga zapustila, sva se obrnila na jug proti Ljubljanici. V Bevkah sva nadoknadila izgubljene kalorije s prav dobro pijačo in slanino. Okrepčana sva spustila kolesi navzdol in ni dolgo trajalo, ko sva med gosto zaraščenima obalama zagledala temno zeleno Ljubljanico. Rahel vetrič je zako-dral gladino, nad katero so moleli nešteti otočki vodnih zlatic in raznih potamoge-tonov. Nedaleč od tega mesta je stala hišica ribiča, katerega sva obiskala ter ga prosila za blagohotno pomoč. Dal nama je na razpolago čoln, vesla in večjo kangljico ter nama želel obilo uspeha. Hitro sva se iznebila svoje obleke in korakala z vesli in kangljico k čolnu. Ali je bila ilovnata obal premočena, ali pa sva bila nespretna, se je prijatelj botanik nenadno s precejšnjim ploskom vsedel v poltrdo blato, pri čemer so žalostno zaropotala vesla, ki jih je izpustil. Padec in ropot sem slišal v trenutku, ko sem stal na poševni ravnini dna čolna, ki je bilo dokaj gladko m mokro. Hitro sem obrnil glavo, da vidim, kaj se je zgodilo in — že je tudi meni spodrsnilo. Kangljica se je zatrkljala s precejšnjim votlim ropotom v sredino čolna in ker je bil padec precej nagel, sta me skeleli desna noga in komolec. Ko sva Brez posebnega obvestila. Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod nacil MfsdfiiSf skladatelj, učitelj glasbe, kapiteljski organist itd. dne 19* t. m. v 66. letu starosti po dolgi mučni bolezni zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 21. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Novo mesto, 20. marca 1932* ŽALUJOČI OSTALI ASCHAFFENBURG: Sportklub (Dunaj) : Victoria 6:4 MONAKOVO: Bayern : I. FC Nurnberg 1:0. BUDIMPEŠTA: in okraj : Vasas 2:0. BRUSELJ: Nizozemska : Belgija 4:1. Reprezentanca belgijske vojske : reprezentanca francoske vojske 3:2. S to zmago je Belgija zasedla ^rvo mesto v tekmovanju vojaških nogometnih moštev Francije, Anglije in Belgije. MILAN: Severna Italija : Južna Nemčija 1:1. Veslanje Veslaška tekma Oxford : Cambridge London, 20. marca AA Tradicijonalna veslaška tekma na Temzi med člani ox-fordske in cambridigeske univerze, ki se je včeraj vršila, se je končala z zmago moštva cambridgeske univerze, ki je premagala oxforasko osmerko s 5 dolžinami Zmaga ni presenetila. Včerajšnja zmaga je že deveta zmaga po vrsti, ki si jo je pridobilo cambridge-sko moštvo v zadnjih letih. Atmosferske razmere so bile zelo ugodne in zato se je tudi na obeh bregovih Temze nabrala velikanska množica več stotisoč gledalcev, ki so z napetostjo spremljali potek tekme. V začetku je bil Oxford za četrt dolžine pred svojim nasprotnikom, toda ta naskok je obdržal samo 4 minute. Zmagovito moštvo je doseglo čas 19 minut 11 sekund. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Dre-v4 ob 20. v kavarni »Evropi« sestanek kandidatov za sodniške izpite. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora v kavarni >Krapš« na Taboru. (Kolesarska sekcija) V sredo ob 20. seja v restavraciji »Zvezdi«. Polnoštevilno. ASK »Primorje«. Nogometna sekcija: drevi ob 20. seja sekcijskega odbora v Krap-ševi kavarni (Tabor). Kolesarska sekcija: v sredo seja načelstva ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Polnoštevilno. Akademska smučarska organizacija. Seja odbornikov in poverjenikov danes ob 18. na tenniki. Ker je ta sega poslednja pred občnim zborom, pozivamo vse, da se je gotovo udeleže. ASK Primorje. Jutri ob 20. v posebni sobi restavracije »Emone« seja starešinskega odbora. Vabljeni tudi načelniki sekcij. potipala vse prizadete dete, če so še celi, sva se brez nadaljnjih nezgod vkrcala in odplula navzgor v sredino Ljubljanice. Loveč tu ribice, sem opazil ,da se nahajajo tik pod gladino zelenke, pisanke in kleni, na straneh ob obali med rastlinami pa jate pisancev, pezdirkov in pohr. Zanimivo je, da je ribič, kateremu sem pozneje pokazal pezdirke, mislil, da so mlade platnice. Tudi narod zamenjujej pezdirke s platnicami, o čemer sem se prepričal na več krajih našega Barja. Vzel sem parček od vsake vrste v kangljico, ki je stala na sprednjem delu čolna. Prijatelj botanik pa je izbral nekaj rmanca, par zlatic in drugih rastlin, ki naj bi jih doma določil. Veslaje polagoma skozi ta raj, sva dospela v izliv črnega potoka v Ljubljanico. Potoček ima črno dno in poleg ostalih rib sva našla v njem črnookice, ribice z rdečimi očmi. Tudi tu se je prijatelj zanimal za razne rastline in brskal po vodi, da bi jih izruval s koreninami vred. Pri tem njegovem poslu sem se moral vsesti na nasprotno stran, sicer bi se utegnilo zgoditi, da se čoln prevrne, čakajoč prijatelja, da dovrši svoje delo, opazim, da se približuje čolnu ribica roparica, in sicer na oni strani čolna, na kateri je bo-taniziral prijatelj. Ugibaje, kateri bi utegnila biti (peršel, sulček, šarenka) sem polagoma vstal, vzel mrežico in hitro zajel šarenko. Ker sem zajel bliskoma in z zaletom, sem izgubil ravnotežje in pljusknil z mrežico vred v vodo. Prijatelj, ki m pričakoval mojega naglega pokreta, se je vrgel nazaj, a pn tem mu je zdrsnil šči-palnik na dno Črnega potoka. Plavajoč sem mu pomolil mrežo, v kateri je bila šarenka (peršel), nakar sem se izkobacal iz vode. Ozrl sem se po kangljici in z na-prepaščenjem opazil, da je ni, da leži doli na dnu vode a iz cevi so priplavale vlov-ljene ribice, druga za drugo. Nu, — glavna stvar je bila ščipalnik, brez njega je bil prijatelj slep. K sreči ni bilo dno pregosto zaraščeno in sem po preteku nekaj minut opazil zlato vez šči-palnika in ga z mrežo dvignil. Skočil sem tudi po kangljo. pn čemer bi bil pa skoraj obtičal v blatu. V kanglji je ostal samo globoček, zato sem moral ponovno naloviti črnookice, pezdirke, pisanke in pi-sar.ce. — Ker je sonce že prekoračilo opoldansko točko in ker sva s prijateljem občutila precejšnjo praznino v želodcu, sva odpluia nazaj k izhodišču, namreč k ribiču, kjer sva se okrepčala tn spočila. Popoldne sva hotela za činkljami. Ribič nama je označil jarek, ki da je zaraščen z lokvanj in v katerem bi bilo nič koliko činkel.,. Na poti^ k jarku sva se ozrla. Na jugu so bili Krim. Srebotnik in Ljubljanski vrh a zadnja dva sta obsen-čala Borovniško kotlino. Na jugozapadu in za padu nemirna črta nanoških in trnovskih planin, proti severu BlegaS. Jošt. Karavanke ln Kamniške planine Občudujoč to prekrasno prirodo naše slovenske zemlje sva dospela do jarka, ki je bil posejan z lokvanji. Slekla sva se in šla v vodo, ki nI bila globoka Mrgolelo je polno brencljev. S klobukom na glavi sva legla v vodo in začela posnemati kretnje velikih plazilcev, krokodilov Počasi sva se prerivala skozi goščavo, tipala, iskala in vmes udrihala po brenc'jih Razen nekoliko žab ni bilo ničesar v jarku: činklje so že odpotovale ? Ljubljanico, v hladno vodo. Na kraju krokodilake ekskurzije sva zabredla v lužo, kjer naju je začelo nenadoma ščipati. Bliskoma sva skočila iz vode ln opazila par pijavk, ki naju niso hotele izpustiti in sva jih morala s silo odtrgati. Eno sva odstranila z jodom. Stoječa na obali sva se ogledala. Blatna, s praskami, ki so nam jih prizadele vodne rastline, polna oteklin od brencljev sva bila podobna pračloveku Ker brenclji niso mirovali ln ker se tako blatna nisva mogla obleči sva obula čevlje zavila obleko in tekla k Ljubljanici — brenclji pa za nama Tam sva se oprala m oblekla V spomin sva vzela iz 1arka par lokvanjev. ki se pa doma ne drže in hitro ove-nijo. če jih vzameš iz rodne vode Ko sva jo primahala nazaj k ribiču, sva dala kangljico in rastline v torbe se poslovila od gostoljubnega ribiča ter krenila proti domu Po kratkih počitkih na poti sva zvečer kljub raznim nezgodam ki sva jih doživela med dnevom, prispela zadovoljna v Ljubljano. O. S. ZVOČNI KINO IDEAL Premiera! Prekrasna veseloigra lepih melodij in petja MODRE OČI IN SLADEK TANGO JOHANNES RIEMANN LIEN DETER PAUL HoRBIGER Ob 4., V 6.. ^8. in 9. uri zvečer Pošiljanje denarja v pismih prepovedano Priporočena pisma, naslovljena v inozemstvo, se morajo oddat? na pošti odprta Beograd, 20. marca. AA Zadnje čase se opaža, da se iz države sistematično izvažajo v priporočenih pismih večje množine domačega in tujega efektivnega denarja brez dovoljenja finančnega ministrstva. Da se to nedovoljeno izvažanje domačega in tujega efektivnega denarja onemogoči. je uprava pošte in brzojava prometnega ministrstva izdala vsem poštam v državi te-le odredbe: Da se omogoči nadzorstvo glede deviznih predpisov, se morajo vsa priporočena pisma, namenjena v inozemstvo, predati pošti odprta. Nameščenec ki pismo sprejme, bo v navzočnosti stranke pregledal samo vsebino ovitka, pisemska tajnost pa mora pri tem ostati nekršena, to je, ne sme čitatj pismenega sporočila, nego se mora prepričati samo o tem, aH vsebuje pismo efektivni denar. Če bi bil v pismu denar, ga bo nameščenec izročil stranki s pojasnilom, da je po deviznih predpisih prepovedano pošiljanje efektivnega denarja ▼ priporočenih pismih v inozemstvo. Ce pismo ne vsebuje katerekoli vrste efektivnega denarja, bo stranka v navzočnosti nameščenca pismo zaprla in ga izročala v ekspedici.io. Ti predpisi ne veljajo za dTžavne. bano-vinske in samoupravne oblasti in ustanove, za poslaništva in konzulate tujih držav, Narodno banko in njene podružnice. Občinstvo se opozarja tudi na to, da Je pošiljanje efektivnega denarja prepovedano tudi v navadnih pismih. Začasno podaljšanje krošnjarstva Do nadaljnjega ostanejo glede krošnjarenja v veljavi dosedanji pred" plsi Beograd, 19. marca. AA. Na podlagi čl. 432 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 je ministrstvo za trgovino in industrijo predpisalo uredbo, ki se z njo začasno ohranijo v veljavi predpisi o zbiranju naročil in o krošnjarjenju, ki so bili v veljavi ob razglasitvi obrtnega zakona. Po tej uredbi ostanejo do nadaljne na-redbe v veljavi in se bodo na področju, na katerem veljajo, izvajali tile predpisi: 1. Na področju, kjer je poprej veljal obrtni zakon z dne 29. jurnija 1910, odlok ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. julija 1928 o obiskovanju zasebnikov ▼ svrho zbiranja naročil, 2. na področju, kjer je prej veljal zakonski člen iz leta 18*84, naredba ministra za trgovino z dne 10. maja 1901. 3. na področju, kjer je prej veljal obrtni red z dne 20. decembra 1859, določala čl. 1 naredbe ministrstva za trgovino z dne 27. decembra 1902. Dokler se ne sprejmejo odredbe v zmd-shi 2. odst. čl. 177 zakona o obrti, ostanejo do nadaljnega v veljavi tele naredbe: 1. naredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. julija 1928 v krajih, kjer je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, in v krajih, katerih prebivalci so deležni glede krošnjarjenja posebnih ugodnosti; 2 sklep ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925 o krošnjarjenju, v kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se na posameznih pravnih področjih lahko vršd krošnjarjenje. Trgovanje po ulicah od hiše do hiše in iz kraja v kraj z blagom, navedenim v čl. 3 in 4 naredbe ministrstva trgovine in industrije z dne 27. julija 1928, se sme do nadaljne naredbe vršiti na področju vse kraljevine. Ta uredba velja od dne, ko stopi v veljavo obrtni zakon z dne 5 .novembra 1931. Še na veliki petek prinesene obleke ▼ kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje ln svetlo-iikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 3 2 JOS. REICH Predlogi in zahteve najemnikov v Mariboru 2e v soboto smo poročali o velikem shodu stanovanjskih najemnikov, obrtnikov in trgovcev, ki je bil v petek večer v Mariboru. Na shodu z velikim odobravanjem sprejeta resolucija bo poslana obema zbornicama Narodnega predstavništva, poslanskemu klubu, banski upravi, županstvu in društvu hišnih posestnikov v Mariboru. Glasi se: 1. Stanovanje ie za vsakega prva in najvažnejša življenjska potrebščina. Zato je dolžnost vseh, predvsem pa oblasti, da posvetijo vso pozornost stanovanjskemu vprašanju. Prav tako važno je vprašanje poslovnih trgovskih in obrtnih lokalov. 2. Zaradi silnega in nepričakovanega zni-žania dohodkov vseh delavcev, državnih uslužbencev, obrtnikov in trgovcev in zaradi pretiranih najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki že zdavnaj niso v skladu z zaslužkom najemnikov, je resno ogrožen gospodarski obstanek velikega dela prebivalstva. Samolastno določevanje pretirano visokih najemnin nasprotuje tudi načelu enakopravnosti državljanov, ker izključuje enakomerno razdelitev bremen sedanje krize. 3. Pozivi oblasti, pred vsem g. bana dravske banovine in mestnega županstva v Mariboru, da znižajo hišni lastniki najemnine, in vsi napori najemnikov, da se omili stanovanjska kriza, so ostali zaradi odpora hišnih lastnikov brezuspešni. 4. Zaradi tega je po vzgledu skoraj vseh ostalih kulturnih držav postala zakonita zaščita gospodarsko slabejših najemnikov proti brezvestnemu izkoriščanju nekaterih hišnih eosrtodarjev neizogibno potrebna in nujna Ta zakonita zaščita naj se izvrši ta-ko-!e: Za najemnike zasebnih stanovanj In poslovnih prostorov na! se uvede maksimirale nalemnln na podbgl najemnin 1 Julija 1914 oo relaciji 1 krona — 1« D,n Uzakoniti se mora. da spadalo stanovanja obrtni in trgovski lokali kot neobhodno potrebna življenjska potrebščina v zakon za nobijanje draginle. Hišni gospodar, ki zahteva. aH natemnlk. ki onnul" višio najemnino. se kaznuje po zakonu o pobijanju draz'n«e zaradi navijanja cen — če ni podan dejanski =tan oderuštva — z zaporom in globo, ki zapade v prid fonda za zgrad- bo cenenih stanovanj. Dokler ne stopi ta zakon v veljavo, se zniža dosedanja najemnina s 1. aprilom 1932 vsem najemnikom za toliko odstotkov, kolikor znaša pro-centualna izguba na dohodkih najemnikov. 5. Z ozirom na dejstvo, da je Maribor eno najdražjih mest v državi ter osobito v draginji najnujnejših življenjskih potrebščin prekaša mesta, ki se nahajajo v prvem draginjskem razredu, zahtevamo, da se Maribor uvrsti s 1. aprilom 1932 v prvi draginjski razred. 6. Neobhodna potreba je takojšnja sprememba obstoječe uredbe o določanju vrednosti stanovanj državnih nameščencev v tem smislu, da se določene najemnine zmanjšajo najmanj za 50 odstotkov, če pa je stanovanje del službenih dohodkov ali pa uslužbenec stanuje v njem vsled službene potrebe, potem za tako stanovanje ni plačati nikake najemnine. 7. Banovina naj pristopi k takojšnji reviziji najemnin v svojih poslopjih najmanj v isti izmeri, kakor so bili tudi dohodki znižani. 8. Mestna občina Maribor nai zniža najemnine v svojih mestnih in občinskih hišah, posebno pa zasilnih stanovanjih, kjer stanuje gmotno najšibkejše prebivalstvo. Odločno odklanjamo namero mestne občine po zvišanju najemnin v svojih hišah. 9. Pozivljemo najemnike v vsej državi, da se pridružijo naši akciji za znižanje najemnin, ter s tem pripomorejo k pravičnejši razdelitvi gorja in bremen, ki nam jih prinaša današnja doba. 10. Vsi najemniki stanovanj in poslovnih lokalov mesta Maribor izjavljajo soglasno, da smatrajo to resolucijo za zadnji poskus, da se reši pereče vprašanje najemnin mirnim in zakonitim potom. Če pa bi ostal tudi ta poskus proti pričakovanju brezuspešen, Izjavljajo vsi solidarno, da se bodo s 1. aprilom 1932 poslužili v obrambo svojih državljanskih in človeških pravic samoobrambe s tem, da bodo znižali sami najemnine sorazmerno z znižanjem svojih dohodkov od 1. oktobra 1931 dalje, t I. za 30 odstotkov v koHkor presegalo najem nine zlato pariteto 1 krona : 10 Din. Napad na delavca Ljubljana, 20 marca. Nocoj je skupina petih ljudi brez pravega povoda napadla 22 letnega delavca Štefana Tadino pristojnega v občino Sv. Peter na Medvedjem selu pred hišo št. 14 v Gasilski ulici v kateri je Tadina stanoval. Eden od družbe je delavca z neznanem predmetom sunil v nogo 20 cm nad kolenom tako močno, da so morali poškodovanca z reševalnim avtom prepeljati v ■splošno bolnico. ___ Edina slovenska tedenska revifa »Življenje in svet« - Posamezna številka 2.— Din. žena v sodobnem svetu Potreba po socialni ženski vzgoji n. Pri modernem socijalnem delu morajo sodelovati žene v povsem novem obsegu, du-fcovno pripravljene in poglobljene. Socijal-fco delo se je moralo opirati na žene, ker imajo te, v kolikor niso poklicno zaposlene in imajo le elastičnejše dolžnosti v rodbini Sa domu, več časa u. moči za socijalne na-Joge, kakor možje. Zato jih je mogoče pritegniti h kemu delu v čisto drugem obsegu, fclasti pa je potrebna pomoč žen v socijal-toem življenju, ker ljše, ako se karter čisti na ta način, da se olje izpusti iz karterja, dokler je olje še toplo, — torej takoj ko se vrnemo po kaki daljši vožnji, — ker bo na ta način olje vzelo s seboj vso nečistoto, ki se je morebiti nabrala v karterju. Tudi je zelo priporočati, da se karter izplakne z malo količino svežega olja. Progresivno obdavčenje avtomobilov tudi pri nas Eden od vzrokov, da se avtomobilizem pri nas ni razvil tako, kakor bi bilo pričakovati iz čisto prometnih ozrrov, je bilo vsekakor dosedanje obdavčenje. Mi smo imeli doslej le eno edino davčno postavko za vse privatne osebne avtomobile brez ozira na njihovo velikost in moc motorjev. Da ta način obdavčenja ni bil pravilen, pa tudi ne pravičen, o tem »no tudi v naši rubriki že večkrat govorili. Tako smo razen naših člankov prenesli v novembru pr. 1. iz strokovne avtomobilske revije »Motor Šport« daljši članek pod naslovom »Naš in svetovni avtomobilizem«, v katerem stno pokazali, kako se obdavčijo avtomobili v drugih državah. Konec članka je izzvenel v zahtevo, da se uvede tudi pri nas progresivni način obdavčenja, kajti velike avtomobile je utemeljeno smatrati kot luksuz, medtem ko mali služijo kot pridobitno sredstvo. Pisec tega članka 6e je tedaj zavzel za to, naj bi znašal davek za velike, luksuzne avtomobile, ki stanejo nad 300.000 dinarjev, letno 10.000 do 12.000 dinarjev. Do tega sicer z novim zakonom o taksah ne bo prišlo, pač pa se je posrečilo avtomobilskemu kluibu, da je dosegel pri ministrstvu financ, da se v novem zakonu o taksah uvaja progresivno obdavčenje, s katerim bodo mali in srednjii avtomobili plačali mnogo manj državn^a davka. kakor pa doslej. Po novem zakonu bo za vsak avtomobil, brez ozira na vrsto in svrho uporabe, plačati 100 Din letno za dovoljenje držanja avtomobila. Sama takha za prometno dovoljenje pa bo znašaia pri osebnih avtomobilih do 1000 kq lastne teže 1 Din po kg, pri avtomobilih teže med 1001 do 1500 kg 1.50 Din po kg. ter pri avtomobilih nad 1500 kg lastne teže 2 Din po kg. Ta taksa pa ne sme prekoračiti zneska 4500 Din. Kakor je videti, pomeni nova zakonska določba za male avtomobile res veliko olajšavo, kaj "i čeprav bi bila njihova teža 1000 kg bodo plačali odslej naprej le 1000 Din, namesto dosedanjih 3000 Din. Tudi je za luksuzne in težke avtomobile nad 3000 kg lastne teže povišek na 4500 Din neznaten, kajti celokupni stroški vzdrževanja in pogona se s tem po viškom komaj nekoliko »premene in to spremembo bo žep lastnikov luksuznih avtomobilov prav lahko prenesel! Z novim zakonom se obdavčijo tudi ostala motorna vozila po teži. Tako bodo tak-sametri plačali 0.75 Dm po kg. avtobusi in tovorni avtomobili pa 0.50 Din po kg. Osebe, ki se pečajo s prevozom oseb in blaga z motornimi vozili, ne bodo plačale davka na poslovni promet. Ta zadnja določba stopi v veljavo 1. januarja 1933. Važna je tudi naslednja doloSba novega za'kona. Vsa motorna vozila. Id so bila registrirana v naši državi 7 let, bodo obdavčena samo s polovico takse, ki je predvidena za dotiČno vozilo. Banske in mestne takse ostanejo zaenkrat nespremenjene. Novi zakon tudi regulira tujski avtomobilski promet. Inozemci, ki pridejo v našo državo z avtomobilom in imajo v redu dokumente, lahko ostanejo 3 mesece v naši državi, ne da bi morali plačevati takso na avtomobil. Če ostanejo pa delj kot 90 dni, potem plačajo za vsak nadaljnji dan 10 dinarjev. Umri je v Bologni na posledicah operacije znani italijanski konstrakter avtomobilov in dirkač Maserati. Z njim lega v grob strastni športnik, ki je vse svoje tehnično znanje posvetil avtomobilski konstrukciji in dosegi čim lepših avto-športnih uspehov. Poizkus novega rekorda na vodi. Znani hitrostni rekorder na vodi, Kaye Don je te dni službeno prijavil, da hoče z novim motornim čolnom, ki ga je imenoval »Miss Entgland III«, potolči dosedanji svetovni rekord na vodi. Konstrukcija »Miss Eng-land III« je delo znanega konstrukterja \Vakefielda, a motorji so iz tovarne Rolls Rovce. Novi motorni čoln bo kmalu popolnoma dogotovljen in potem bo Kave Don izvedel z njim poizkusne vožnje na jezeru Garda. Grand Prix Monaca. Za pomembno mednarodno avtomobilsko prireditev so se io-sedaj prijavili med drugimi sledeči znani vozači: Caracciola. Borzacchmi. Morgen, Chiron, Lord Howe. Nuvolari, Lehoux, Ghersn, Fagioh, Campari. Varzi. Dreyfus, Varzi. Bouriat in Divo. Zanimivo je. da bo Caracciola tokrat vozil na Alfa-Romeo-av-tomobilu. Na isti tipi avtomobia bodo startali še borzacchini. Campari Ghersi in Nuvolari. Na avtomobilih komaj umrlega konstrukterja Masaratija bosta vozila Fa-gioli in Drevfus. medtem ko bodo ostali vozači, ki smo jih zgoraj navedli, startali na Bugatti-avtomobilih. Lev in motorno kolo povzročata isti hrup. V okvirju društva nemških inženjerjev so pred kratkim ustanovili posebno sekcijo, ki se bavi z merjenjem hrupa Ta sekcija je med drugim konstatirala, da lev in motorno kolo z odprtim izpuhom povzročata skoro isto močan hrup. Inozemske črpalke na Angleškem. V naši avtomobilski rubriki smo že večkrat omenili, kako gosta je mreža bencinskih črpalk v raznih državah in posebno še na Angleškem, kjer jih je nad 65.000 v obratu. Te vesti izpopolnjujemo sedaj še s podatki uvoznih bilanc "fldnjih let Iz teh vidimo, da je importirano na Angleško bencinskih črpalk iz inozemstva za nič manj, kakor za okrog 4 milijone funtov šterlingov. Koliko se izda za avto v Ameriki. Strokovni časopis »The Autocar« je pred kratkim priobčil podatke o izdatkih lastnikov avtomobila. Ti znašajo v Zedinjenih državah severne Amerik? povprečno okrog 10.500 Din po avtomobilu na leto. V tem znesku je vračunano bencin in olje. vzdrževanje, reparature, gume in nadomestni deli. Ce pomislimo, da je v USA v prometu nad 26 milijonov avtomobilov, 6i lahko mislimo, kako velike so vsote, ki jih izdajajo avtomcbilisti in kake koristi ima celo gospodarstvo s tem. Tako poroča nadalje »The Autocar«, da se je porabilo za gorivo in olje 2.730.000.000 dolarjev, vzdrževanje in reparature so 6tale skupno 1.430 milijonov dolarjev, nadomestni deli 884 milijonov dolarjev in za avtomobilski pribor sc je izdalo 624 milijonov dolarjev. General Motors zapira svoje delavnice v Nemčiji. Tako vsaj pišejo nemški časopisi. Ta odlok General Motorsa se tolmači tako, da je omejitev pogona v montažnih delavnicah v Borsig\valdu pri Berlinu rezultat sedanje politike podjetja. General Motors namreč hoče forsirati nove male Opei-avto-mobile in pa Chevrolet-avtomobile, ki se bodo še naprej sestavljali v Borsigvaldu. Vprašanje maksimalne hitrosti. To vprašanje je skoro v vseh državah, kjer je avtomobilski promet dobro razvit, zelo pereče. Hitrosti 15, 20 ali celo 30 km na uro so pri današnji hitrosti prometa postale mnogo prepočasne in zato so sedaj oblasti v Nemčiji dovolile v nekaterih okrožjih oficijelno hitrost 40 km na uro. Vsekakor je to korak naprej in želeti bi bilo, da tudi pri nas revidirajo dosedanjo hitrostno mejo t avtomobilski vožnji. ALI OGLASI 'IHilUjl Vsak* beseda 50 p»r, s* dajani« aa«inudbe na ogla«, oddelek »lutra« pod »Do 5000«. 8637-1 Tsaka bm-<\* SO par; m da jen j« naslov« aH m titr* pa S Da. (2) Gospodična ► irgovakim obrtnim listom i ■« namežčenje. ali sprej-t i Iruiabnioo (ka) zmožno f tovine. Ponudbe na ogl. e-lielku »Jutra« pod Šifro »ftameščenje«. &123-2 Šofer V eooletno prakso, tarie* IjiT in poetett. rnwže>n kav eije. ie£e službo kot so-pMaiiik ald k industriji. — Kas!o>v pove oglas. oddeJek »Jutra«. 8282-2 Prodajalka fcrveJbana ▼ mešani stroki ieJi s 1. aprilom n»-me*6enja kjeTkoli. Naslov v od. odd. »Jutra«. 8516-2 Gospodična U govori nemško !o Slovensko, ttJ« mesto k otrokom aU ▼ pomoi gospodinji. Aay Siber .Krajina. Popove«. 8260-2 Dekle staro 20 let, vajeno vseh gospodinjskih del in nekoliko kuhe, želi mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8713-2 Hotelska sobarica zmožna kavaije, t več4eitiM> prakso, po^teraa in snažna želi službo 8 1. aipriiom. N"askxv pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljaju. S497-2 Natakarica delovna, pridna in poštena išče za takoj stalno službo v Ljubi ja-ni. Ponudbe na oglas. oddeJek »Jutra« pod šifro »Prijazna«. 8506-2 Gospodična zuč-ona v vddeie>k »Jutra« v Ljublja oi. 8401 -2 Natakarica ki ima o®ebrw> pravi«), iš^e službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8633-2 Pouk beeed* 1 Din; sa e-lepič. Sv. Jorneja e. 25. Telefon H. 3706. 81oS-lo I ep otroški voziček proda Držaj. GaJjervie« 198. I. vrat« v I. nadstropju. 8352 6 Otroški voziček dobro ohranjen za 350 Din naprodaj v Sp. Šiški. Tržna ulica fct. 1. 8692 6 Otroški voziček modera. naprodaj. Naslon v oglasnem odd-elbo Jutra. 8701 « Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka ulica 4 fnasproti gledališča). 114-6 Gostilno dobro