Vestnik za učiteljiščnike. VABILO NA DEŽELO! (Konec.) Lastna hvala, cena mala! Poznam to in se tega zavedam, Ne bi bil omenil vsega tega, ako ne bi bil prisiljen. Zakaj? Dobili smo pred letom dni novega »gospoda«. Ne nameravam ga. pobližje opisovati. Omenim naj le, da je po njegovi lastni izjavi tako mogočen, da vidi v duhu. kaj se po celi občini godi. Njegovi mogočnosti primerno, se mora razširiti tudi njegova slava in ugled JJvojega namena. Zato se pa glasi novega -.vangelija resnica: obrekuj svojega sovražnika. Tu je potreba tem nujnejša, ker sem velik grešnik; postal sem pohujšnji*vec in zapeljivec. Čujte moje grehe. Nekdanji moji učenci so me nanrosili, -naj jih vadim v petju. Ustregel sem njihovi želji in imeli smo pevski zbor. Prvl Sreh! Še občutneje sem se pa pregrešil, ko sem se drznil s pevci in pevkami uprizoriti gledališko predstavo s petjem. Ljudje so rekli, lepo je to; gospod so rekli, Sreh ie to. V kraju. kjer pastiruje moSočni, za napredek ljudstva navdušeni Sospod, se mora takemu pohujšanju naTediti konec za vsako ceno. Zato na delo! Javno ni preveč varno; prižnica ni Pravo mesto. Hajd v spovednico, saj tam ostane vse tajno — po mislih gospoda. ^olec; tega pa še k posameznim stran*an_ na dom. Trud ne sme ostati brez vsoeha. Pa res ni bil. e. Tajno^t pa tudi ni ostala V spovedni,'• Dekle pride k meni, pa mi jo izda ta°le: »Gospod so mi rekli pri spovedi, naj raje hodim pet k »Marijini družbi«. (Teh deklet nihče ne poučuje). Mama pa mi prigovarjajo, naj več ne sodelujem pri is-rri. da ne bodo gospod vedno sitnarili pri njili.« Drugi primer. »Z Bogom!« »Kam pa si sc 1131.101111?« »Grem z doma, mati vedno zbadajo radi petja in igre. V spovednici jim je natrobil. da je tako shajanje najboljša priložnost za greh. Ko sem šel v fronto, pa ni bilo nič priložnosti, čeravno sern povsod lazil.« Na obzorju farnega neba vzhaja zarja »gospodove« slave. Njegovo kulturno dclo. ki obstaja edino-le v polnjenju vedno praznili žepov, se pričenja. Blagor ubogiui! Raj na zemlji se odpira! Drzuil bi i > šc naprositi, naj »Kmetijski list« apelira tudi na take gospode, kakor je naš, da bi ne nadaljevali s takšnim kulturnim delom. pač pa da bi s podobnim preneliali. Tudi njim naj se stavijo xa vzor stare »korenine« duhovniškega stanu. J—še.