s T O A S č i L r o j v I a R ISJ Z R C SAZU INŠTITUT ZA SL FR OVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2017 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC Glavni uredniki Nataša Gliha Komac, Nataša Jakop, Janoš Ježovnik, Boris Kern, Simona Klemenčič, Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc, Mija Michelizza, Tanja Mirtič, Matic Pavlič, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj in Andreja Žele Avtorji slovarskih sestavkov Nataša Gliha Komac, Nataša Jakop (frazeologija), Janoš Ježovnik, Simona Klemenčič (etimologija), Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc (frazeologija), Mija Michelizza, Tanja Mirtič (izgovor, pregibnostno-naglasni vzorci), Andrej Perdih in Špela Petric Uredniški svet Kozma Ahačič, Milena Mileva Blažić, Helena Dobrovoljc, Janez Dular, Marjeta Humar, Nataša Jakop, Drago Jančar, Marko Jesenšek, Marta Kocjan Barle, Tomo Korošec, Miran Košuta, Erika Kržišnik, Branka Lazar, Nina Ledinek, Matija Ogrin, Irena Orel, Janez Orešnik, Andrej Perdih, Nataša Purkat, Miro Romih, Andrej E. Skubic, Vera Smole, Jerica Snoj, Marko Snoj, Irena Stramljič Breznik, Matej Šekli, Alenka Šivic-Dular, Jožica Škofic, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, Ada Vidovič Muha, Dušanka Zabukovec, Zinka Zorko, Mojca Žagar Karer, Andreja Žele in Jerneja Žganec Gros Terminološki svetovalci Kristjan Jarni (botanika), Blaž Komac (geografija), Miha Krofel (zoologija), Miran Mihelčič (ekonomija) in Aljoša Šajna (gradbeništvo) Prelom in tehnološka podpora Andrej Perdih Oblikovanje naslovnice Duša Race Izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanju Tadej Bajd, Oto Luthar in Marko Snoj Založnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU zanj Oto Luthar Prva e-izdaja (pdf) http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1256 Ljubljana 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=286882304 ISBN 978-961-02-0846-4 (pdf) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 Uvodna pojasnila Tretja, nastajajoča različica Slovarja slovenskega knjižnega jezika prinaša sodoben jezikovni opis večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika. Za lažje razumevanje slovarskih sestavkov so v nadaljevanju predstavljena osnovna pojasnila. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU. Izrazni del slovarskega sestavka Slovarski sestavek uvaja jakostno onaglašena iztočnica v osnovni obliki, ki ji sledita zapis prve stranske oblike in besednovrstna opredelitev. Izgovor iztočnice je naveden v oglatem oklepaju v poenostavljeni slovarski transkripciji, imenovani Riglerjeva transkripcija. To je tradicionalna slovenska slovarska transkripcija, ki je uporabljena že v prejšnjih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001. Razdelek Oblike in izgovor prikazuje izgovor iztočnice v Riglerjevi transkripciji in v mednarodni fonetični abecedi IPA. Zapis izgovora je onaglašen tako jakostno kot tonemsko. Izpisan je izgovor osnovne oblike. Izgovor prve stranske oblike je naveden, kadar v izglasju osnovne prihaja do premene po zvenečnosti (npr. baobáb jakostno [baobáp baobába] / tonemsko [baobȃp baobȃba]) ali položajnih sprememb fonema v ali l (npr. bahàv jakostno [bahà baháva bahávo] / tonemsko [bahȁ baháva bahávo]). Pregibnostno-naglasni vzorci so prikazani pri vseh pregibnih besednih vrstah in so onaglašeni tako jakostno kot tonemsko. Navedene so vse sistemsko mogoče oblike. Nepredvidljive in zato zahtevnejše oblike (npr. práčlôvek : práljudjé) so v pregibnostno-naglasnih vzorcih dodatno izpostavljene. Pri nepregibnih besednih vrstah je v razdelku Izgovor in oblike praviloma naveden le izgovor v obeh transkripcijah. Pri prislovih so prikazane tudi stopnjevane oblike. Jakostni naglas je na dolgih samoglasnikih i, a in u, dolgih ozkih e in o ter na r označen z ostrivcem (ˊ), na dolgih širokih e in o s strešico (ˆ) in na kratkih samoglasnikih i, e, a, o, u in polglasniku s krativcem (ˋ). Pri tonemskem naglaševanju se nizki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma visok) na dolgih samoglasnikih in na r označuje z akutom (ˊ), visoki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma nizek) pa s cirkumfleksom (). Na kratkih samoglasnikih in polglasniku je nizki ton označen z gravisom (ˋ), visoki ton pa z dvojnim gravisom (). Ozka e in o sta označena s piko pod črko ( ẹ, ọ), široka nista posebej zaznamovana. Pomenski del slovarskega sestavka Iztočnicam in večbesednim leksikalnim enotam (pomensko neprozornim stalnim besednim zvezam in frazeološkim enotam) je pripisan vsaj en pomen. Na prvem mestu je po navadi najsplošnejši pomen, ki načeloma ni označen s kvalifikatorjem ali kvalifikatorskim pojasnilom in iz katerega je praviloma mogoče izpeljati vse ostale. Manjši pomenski premiki so uvrščeni v podpomene, večji pomenski premiki pa so obravnavani kot samostojni pomeni. Pomeni in podpomeni so označeni s številkami. Razlagalni del vedno vključuje razlago, ki jo lahko uvajajo slovarske oznake in pojasnila, pri iztočnicah, ki poimenujejo živa bitja, pa razlago praviloma dopolnjuje taksonomsko ime (npr. buča primerjaj lat. Cucurbita pepo). Pri navajanju taksonomskih imen gre zgolj za informativni, orientacijski podatek, ki ga je treba za rabo v strokovnih in znanstvenih besedilih preveriti v ustrezni strokovni literaturi. Zaradi razlik v rabi poimenovanj za živa bitja v splošnem in strokovnem jeziku ter načina obravnave tovrstnega besedja v splošnem slovarju so namreč nekatere poenostavitve pri navajanju taksonomskih imen neizogibne (prim. kruhovec : opičji kruhovec). Taksonomska imena so tudi ob morebitni drugačni rabi v strokovnih besedilih vedno izpisana ležeče. Pri posameznih pomenih in podpomenih so navedeni sinonimi dveh tipov. Kot sinonimi so med seboj povezane besede in stalne besedne zveze s povsem enako razlago (npr. bahav – bahaški – bahat, špagetna buča – buča špagetarica), poleg tega so ob bolj zaznamovanih besedah prikazani njihovi nevtralni sinonimi (npr. britof – pokopališče, lojtra – lestev). Ponazarjalno gradivo vključuje skladenjske vzorce, kolokacije in stavčne zglede. V slovarskih sestavkih služi za ponazoritev razlage posameznega pomena ali podpomena in predstavlja rabo iztočnice v tipičnem besedilnem okolju. Skladenjski vzorci, ki so v slovarskem sestavku označeni z znakom ⏵, ponazarjajo tipično skladenjsko okolje iztočnice in večbesednih leksikalnih enot. Navedeni so pri pomenih in podpomenih iztočnice, pri katerih se prikazane skladenjske strukture v gradivu pojavljajo dovolj pogosto in statistično značilno. Skladenjski vzorci so predstavljeni z zapisom besednih vrst v ustreznih oblikah, pri čemer je tisti del vzorca, ki ponazarja iztočnico, poudarjen, npr. samostalniška beseda + samostalniška beseda v rodilniku za strukture tipa ostanki pračloveka ali glagol + glagol v nedoločniku za strukture tipa naučiti se presti. Vezniki in predlogi, redkeje tudi druge besedne vrste, so v vzorcih navedeni eksplicitno, npr. glagol + z/s + samostalnik v orodniku za strukture tipa bahati se z uspehom. Formulacije tipa samostalniška beseda, pridevniška beseda opisujejo tako enobesedne kot besednozvezne uresničitve. V slovarju prikazane kolokacije so tipične sopojavitve iztočnice in vsaj še ene besede. Slovar navaja tiste kolokacije, ki so v gradivu prepoznane kot dovolj pogoste in statistično značilne. Kolokacije so navedene pri ustreznih skladenjskih vzorcih, glede na pomensko sorodnost pa so uvrščene v pomenske nize. Stavčni zgledi so kot avtentični primeri jezikovne rabe vzeti iz besedilnih korpusov. Ker so iztrgani iz siceršnjega besedilnega konteksta, so v nekaterih primerih za slovarsko rabo ustrezno prilagojeni, pri čemer se teži k čim manjši modifikaciji izvornega gradiva. Stavčni zgledi so prikazani pri ustreznih skladenjskih vzorcih, nastopajo pa tudi samostojno. V tem primeru so glede na druge stavčne zglede umaknjeni v levo. Vsak skladenjski vzorec, pomen ali podpomen je ponazorjen z najmanj enim stavčnim zgledom. Večbesedne leksikalne enote V slovarju so stalne besedne zveze in frazeološke enote v pomenskem delu obravnavane praviloma na enak način kot enobesedne iztočnice. Imajo svojo slovarsko razlago in ponazarjalno gradivo, lahko pa tudi stilno-zvrstne podatke in pojasnila v zvezi z normativnostjo. V razdelku Stalne besedne zveze so predstavljene stalne besedne zveze, ki so pomensko neprozorne in nefrazeološke (npr. špagetna buča, presesalna buča). Razdelek Frazeologija prinaša slovarski prikaz frazeoloških in paremioloških enot, ki imajo v svoji zgradbi katero od iztočničnih besed, ter njihove variante. Prikazane so v osnovni obliki, ki je v gradivskih virih praviloma tudi najpogostejša. Variantne oblike so razporejene po frekvenčnem merilu od najpogostejše navzdol. Variantne frazeološke enote so prikazane tudi v strnjenem shematskem zapisu (npr. mešati/pomešati/primerjati ipd. jabolka in hruške | mešati/pomešati/primerjati ipd. hruške in jabolka). V tem zapisu poševnica (/) prikazuje sestavinske variante (največ tri), pokončnica (|) označuje skladenjske in druge variante, pri katerih bi bil zapis s poševnico lahko manj razumljiv, v navadnih oklepajih () pa so prikazane neobvezne sestavine frazeoloških enot. Podatek o lastnostih levega udeleženca (v smislu +/– človeško) je razviden iz stavčnih zgledov. Pragmatični frazemi in paremiološke enote so v osnovni obliki in variantah zapisani z veliko začetnico in končnim ločilom, ki označuje njihov značilni skladenjski naklon. Stavčni zgledi prikazujejo tipično besedilno realizacijo frazeoloških in paremioloških enot ter njihovih variant. Frazeološke in paremiološke enote imajo v jeziku ekspresivno stilno vrednost, kar prikazuje že njihova umestitev v frazeološki razdelek. Osnovna oblika in njihove variante so lahko označene s socialnozvrstnimi ali ekspresivnimi kvalifikatorji, ki natančneje določajo njihovo stilno-zvrstno vrednost (npr. slabšalno). Pri glagolskih frazemih je s slovničnim pojasnilom v dovršni obliki glagola oziroma v nedovršni obliki glagola opozorjeno na vidske variante frazema. Slovarske oznake in pojasnila Slovarske oznake in pojasnila na ravni slovarske iztočnice, pomenov ali podpomenov eno- in večbesednih leksikalnih enot prinašajo slovnične, zvrstne, slogovne in pragmatične opredelitve slovarskih enot v razmerju do knjižnojezikovne norme. Slovnične oznake in slovnična pojasnila opredeljujejo besedno vrsto, slovnične lastnosti ter nekatere druge slovnične posebnosti in omejitve obravnavanih iztočnic, kot jih izkazuje jezikovno gradivo. Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila natančneje opredeljujejo zvrstno pripadnost in slogovno učinkovanje iztočnic v okviru socialne zvrstnosti (npr. neknjižno pogovorno, narečno, vulgarno), funkcijske členjenosti (npr. terminološki kvalifikatorji, ki opredeljujejo področja, s katerih prihaja delno determinologizirana leksika, in kvalifikatorska pojasnila s podrobnejšim opisom funkcijskih zvrsti, besedilnih tipov in značilnih konverzacijskih obrazcev), časovne zaznamovanosti in slogovne raznolikosti njihove rabe (npr. ekspresivni kvalifikatorji, ki odražajo vrednotenjski odnos do poimenovanega – ekspresivno, ironično, slabšalno itd.). Razmerja med dvojnicami označujejo posebni normativni kvalifikatorji ( in, glej, tudi). Normativnost Normativni podatki so v slovarju prikazani s hierarhijo navajanja in vrednotenja dvojnic, s kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili. Dvojnice so lahko pisne ( WC – vece; monsun – monsum), izgovorne ( opičják – ópičjak), oblikoslovne ( obrastem – obrasem) in druge. Uvaja jih normativni kvalifikator v zaglavju. Lahko so prednostne (kvalifikator glej), neprednostne (kvalifikator tudi) ali enakovredne (kvalifikator in). Pisne dvojnice so celostno obravnavane v samostojnih slovarskih sestavkih. Na obstoj dvojničnega razmerja je uporabnik opozorjen tudi pri stalnih besednih zvezah ( buča hokaido – hokaido buča). Besedotvorje V razdelku Besedotvorje so prikazani nekateri tipi iz iztočnice tvorjenih, glede na iztočnico prvostopenjskih tvorjenk. Prikazani so podatki o tipu in slovarski obliki tvorjenke. Navedene so le tiste tvorjenke, ki se v analiziranem gradivu pojavljajo dovolj pogosto. Etimologija Etimološki razdelek prinaša etimološke osvetlitve, tj. strnjene informacije o izvoru besed. Zasnovane so po načelu kontinuitete navedbe jezika in pomena. To pomeni, da ležeče prikazano besedno gradivo, ki ni pomensko razloženo, pomeni isto kot prva ležeče prikazana beseda ali besedna zveza na njegovi levi, in da besedno gradivo, ki ni opredeljeno glede na jezik, pripada istemu jeziku kot besedno gradivo pred njim. Če prva ležeče prikazana beseda etimološke osvetlitve ni pomensko razložena, je njen pomen enak ali vsaj zelo podoben pomenu slovarske iztočnice. Če jezik ni posebej opredeljen, je slovenski. Kotnik v levo (<) pomeni, da je to, kar stoji na njegovi levi strani, nastalo v rednem jezikovnem razvoju iz tistega, kar stoji na njegovi desni, enojna narekovaja na začetku in koncu besede (ʽ ʼ) sta navednici za pomen, zvezdica (*) stoji pred neizpričano, rekonstruirano besedo, njenim delom ali pomenom. Enačaj (=) pomeni, da ima to, kar stoji na njegovi levi, isti izvor kot to, kar stoji na njegovi desni, vezaj (-) je znak za morfemsko mejo, znak plus (+) uvaja v zlaganje ali sestavo. Etimološke osvetlitve v slovarju so sklicevalne (sklic na besedo, ki je obravnavana na drugem mestu v slovarju) in polne. Sklicevalne etimološke osvetlitve so sestavljene iz navedbe motivirajočega leksema, tj. besede ali njenega dela, iz katerega je tvorjena dana beseda. Če je potrebno, je sklicu dodano pojasnilo. Iz starejših jezikovnih plasti podedovane besede imajo polne etimološke osvetlitve, ki segajo do izvora, vendar najdlje do indoevropskega prajezika. V primerih, pri katerih etimološka osvetlitev brez dodatnih podatkov za razumevanje nastanka besede ne bi zadoščala, so besedilu dodana enciklopedična pojasnila. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola ( http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani ( http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [átowlák] RODILNIK: ávtovláka P DAJALNIK: ávtovláku OMEN vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti TOŽILNIK: ávtovlák MESTNIK: pri ávtovláku avtomobilov ⏵ ORODNIK: z ávtovlákom sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina avtovlak vozi IMENOVALNIK: ávtovláka ▪ Načrtovali so, da bo avtovlak na leto prepeljal RODILNIK: ávtovlákov okrog 4000 vozil. ⏵ DAJALNIK: ávtovlákoma glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Za začetek bodo z avtovlakom lahko prepeljali TOŽILNIK: ávtovláka osebne avtomobile, avtodome in poltovornjake, MESTNIK: pri ávtovlákih razmišljajo pa že o prevozu avtobusov in ORODNIK: z ávtovlákoma tovornjakov. množina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: ávtovláki vožnja z avtovlakom RODILNIK: ávtovlákov ▪ Vožnja po cesti, ki je pozimi večkrat tudi DAJALNIK: ávtovlákom neprevozna, traja več kot uro, vožnja z avtovlakom TOŽILNIK: ávtovláke skozi bohinjski predor pa le deset minut. MESTNIK: pri ávtovlákih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z ávtovláki ▪ Poln avtovlak stoji na sosednjem tiru. tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina ▪ Vsak dan skozi predor vozi šest parov avtovlakov. IMENOVALNIK: ȃvtovlȃk RODILNIK: ȃvtovlȃka a) železniška linija, na kateri vozi tak vlak DAJALNIK: ȃvtovlȃku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: ȃvtovlȃk avtovlak povezuje KAJ MESTNIK: pri ȃvtovlȃku ▪ Avtovlak skozi bohinjski predor povezuje ORODNIK: z ȃvtovlȃkom Bohinjsko Bistrico in Podbrdo ter Most na Soči, s dvojina tem pa tudi Gorenjsko in Primorsko. IMENOVALNIK: ȃvtovlȃka ⏵ sam. beseda + skozi + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: ȃvtovlȃkov avtovlak skozi bohinjski predor DAJALNIK: ȃvtovlȃkoma ▪ Opozorili so na težave pri ohranjanju avtovlaka TOŽILNIK: ȃvtovlȃka skozi bohinjski železniški predor. ⏵ MESTNIK: pri ȃvtovlȃkih sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z ȃvtovlȃkoma ohranitev, uvedba avtovlaka | promocija avtovlaka množina ▪ Uvedba avtovlaka pomeni tudi varovanje IMENOVALNIK: ȃvtovlȃki občutljivega naravnega okolja. RODILNIK: ȃvtovlȃkov ▪ Večkrat je slišati očitke, da so za promocijo avtovlaka naredili veliko premalo. DAJALNIK: ȃvtovlȃkom ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku + TOŽILNIK: ȃvtovlȃke in + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri ȃvtovlȃkih ▪ Leta 1999 so Slovenske železnice uvedle novo ORODNIK: z ȃvtovlȃki storitev, avtovlak med Bohinjsko Bistrico, Podbrdom in Mostom na Soči. IZVOR ↑avto + ↑vlak O BLIKE IN IZGOVOR jakostni baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] [átowlák] POMEN IPA: [ˈaːutɔˈwlaːk] 1. kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s tonemski svojimi dejanji, dosežki, premoženjem [ȃtowlȃk] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [áːutwláːk] ▪ Čim ima pred seboj publiko, se spremeni v velikega bahača. VZOREC ▪ Je pravi bahač, ki se na vse možne načine hvali. jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Bahač naj te nikar ne zmede. IMENOVALNIK: ávtovlák 1 2. ekspresivno, zlasti v publicističnih besedilih s področja avtomobilizma kar TOŽILNIK: baháče s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, MESTNIK: pri baháčih tudi pri bahȃčih občudovanje, zadovoljstvo ORODNIK: z baháči tudi z bahȃči ▪ Takšni bahači morajo imeti pod motornim pokrovom vsaj šest, če ne osem valjev. IZVOR ↑bahati se OBLIKE IN IZGOVOR jakostni bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik [baháč] srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] IPA: [baˈxaːtʃ] POMEN tonemski pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi [baháč] dejanji, dosežki, premoženjem IPA: [baxàːtʃ] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Izdal je več odredb, da bi omejil bahanje z VZOREC bogastvom. jakostno ▪ Nobenemu od peterice ni bilo do bahanja z ednina nedavnimi sodnimi zmagami. IMENOVALNIK: baháč ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: baháča ▪ Vse okoli sebe je začela moriti s svojim večnim DAJALNIK: baháču bahanjem. TOŽILNIK: baháča ▪ Kratko bahanje je sklenil s hitrim podpisom MESTNIK: pri baháču svojega zvenečega imena in priimka na velik kos ORODNIK: z baháčem papirja, ki ga je imel nalašč za to na svoji mizi. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: baháča ▪ Ob grozečih recesijskih lovkah in vsesplošnem RODILNIK: baháčev kleščenju plač se je zdelo poletno razkazovanje DAJALNIK: baháčema mišic ter proračunsko bahanje velikanov neokusno. TOŽILNIK: baháča ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri baháčih ▪ Smučarski tekač ima razlog za bahanje, saj je v ORODNIK: z baháčema teku na 50 km prosto favoritom speljal zlato kolajno množina na SP. IMENOVALNIK: baháči ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: baháčev ▪ Vzrok spora je povezan s prekomernim pitjem, DAJALNIK: baháčem dekleti ali pa s postavljanjem in bahanjem fantinov TOŽILNIK: baháče pred ostalimi gosti. MESTNIK: pri baháčih ORODNIK: z baháči OBLIKE IN IZGOVOR tonemsko jakostni ednina [bahánje] tudi [báhanje] IMENOVALNIK: baháč IPA: [baˈxaːnjɛ] tudi [ˈbaːxanjɛ] RODILNIK: baháča tonemski DAJALNIK: baháču [bahȃnje] tudi [báhanje] TOŽILNIK: baháča IPA: [baxáːnj] tudi [bàːxánjɛ] MESTNIK: pri baháču ORODNIK: z baháčem VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: baháča ednina RODILNIK: baháčev tudi bahȃčev IMENOVALNIK: bahánje DAJALNIK: baháčema RODILNIK: bahánja TOŽILNIK: baháča DAJALNIK: bahánju MESTNIK: pri baháčih tudi pri bahȃčih TOŽILNIK: bahánje ORODNIK: z baháčema MESTNIK: pri bahánju množina ORODNIK: z bahánjem IMENOVALNIK: baháči dvojina RODILNIK: baháčev tudi bahȃčev IMENOVALNIK: bahánji DAJALNIK: baháčem RODILNIK: bahánj 2 DAJALNIK: bahánjema tonemsko TOŽILNIK: bahánji ednina MESTNIK: pri bahánjih IMENOVALNIK: báhanje ORODNIK: z bahánjema RODILNIK: báhanja množina DAJALNIK: báhanju IMENOVALNIK: bahánja TOŽILNIK: báhanje RODILNIK: bahánj MESTNIK: pri báhanju DAJALNIK: bahánjem ORODNIK: z báhanjem TOŽILNIK: bahánja dvojina MESTNIK: pri bahánjih IMENOVALNIK: báhanji in bȃhanji ORODNIK: z bahánji RODILNIK: bȃhanj tonemsko DAJALNIK: báhanjema in bȃhanjema ednina TOŽILNIK: báhanji in bȃhanji IMENOVALNIK: bahȃnje MESTNIK: pri bȃhanjih RODILNIK: bahȃnja ORODNIK: z báhanjema in z bȃhanjema DAJALNIK: bahȃnju množina TOŽILNIK: bahȃnje IMENOVALNIK: bȃhanja MESTNIK: pri bahȃnju RODILNIK: bȃhanj ORODNIK: z bahȃnjem DAJALNIK: bȃhanjem dvojina TOŽILNIK: bȃhanja IMENOVALNIK: bahȃnji MESTNIK: pri bȃhanjih RODILNIK: bahȃnj ORODNIK: z bȃhanji DAJALNIK: bahȃnjema TOŽILNIK: bahȃnji IZVOR MESTNIK: pri bahȃnjih ↑bahati se ORODNIK: z bahȃnjema množina baháški baháška baháško pridevnik [baháški] IMENOVALNIK: bahȃnja POMEN RODILNIK: bahȃnj 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi DAJALNIK: bahȃnjem dejanji, dosežki, premoženjem; SIN.: bahat, bahav TOŽILNIK: bahȃnja ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bahȃnjih ▪ Samovšečni in bahaški bogataši mislijo, da lahko s ORODNIK: z bahȃnji svojim denarjem kupijo, kar hočejo. tudi ▪ V nasprotju z bahaškimi podjetniki, ki so polnili jakostno časopisne naslove, je bilo njemu ljubše, da je ostajal ednina v ozadju. IMENOVALNIK: báhanje ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: báhanja ▪ V bistvu je precej bahaška, hoče voditi za vsako DAJALNIK: báhanju ceno in je izjemno občutljiva, ko pride na vrsto TOŽILNIK: báhanje ocena njenih dejanj. MESTNIK: pri báhanju 1a) ORODNIK: z báhanjem ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, dvojina izpostavljanje; SIN.: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav IMENOVALNIK: báhanji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: báhanj bahaški slog DAJALNIK: báhanjema ▪ Znan je po razkošnem, bahaškem življenjskem TOŽILNIK: báhanji slogu, ki ga najbolje odseva njegova štirideset metrov dolga jahta. MESTNIK: pri báhanjih ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z báhanjema množina ▪ Zdaj temu dnevu moderno pravimo valentinovo in ga kot uvoženo blago vsaj navzven in za bolj IMENOVALNIK: báhanja bahaško rabo cenimo bolj kot vse domače. RODILNIK: báhanj 2. DAJALNIK: báhanjem ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano TOŽILNIK: báhanja okrašenostjo; SIN.: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav MESTNIK: pri báhanjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z báhanji 3 ▪ Pred hiško, ki je bila stara že najmanj sto let, je množina stal velik bahaški avtomobil s širokimi gumami. IMENOVALNIK: baháške ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: baháških ▪ Nič manj bahaški nista njihovi najnovejši jahti. DAJALNIK: baháškim ▪ Celo malce bahaška svetla okvirja registrskih tablic TOŽILNIK: baháške delujeta kot sestavni del avtomobila. MESTNIK: pri baháških ORODNIK: z baháškimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [baháški] IMENOVALNIK: baháško IPA: [baˈxaːʃki] RODILNIK: baháškega tonemski DAJALNIK: baháškemu [baháški] TOŽILNIK: baháško IPA: [baxàːʃkí] MESTNIK: pri baháškem ORODNIK: z baháškim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: baháški OSNOVNIK RODILNIK: baháških moški spol DAJALNIK: baháškima ednina TOŽILNIK: baháški IMENOVALNIK: baháški MESTNIK: pri baháških RODILNIK: baháškega ORODNIK: z baháškima DAJALNIK: baháškemu množina TOŽILNIK: baháški IMENOVALNIK: baháška živo baháškega RODILNIK: baháških MESTNIK: pri baháškem DAJALNIK: baháškim ORODNIK: z baháškim TOŽILNIK: baháška dvojina MESTNIK: pri baháških IMENOVALNIK: baháška ORODNIK: z baháškimi RODILNIK: baháških PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: baháškima moški spol TOŽILNIK: baháška EDNINA: bòlj baháški MESTNIK: pri baháških ženski spol ORODNIK: z baháškima EDNINA: bòlj baháška množina srednji spol IMENOVALNIK: baháški EDNINA: bòlj baháško RODILNIK: baháških PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: baháškim moški spol TOŽILNIK: baháške EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháški MESTNIK: pri baháških ženski spol ORODNIK: z baháškimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháška ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháško IMENOVALNIK: baháška tonemsko RODILNIK: baháške OSNOVNIK DAJALNIK: baháški moški spol TOŽILNIK: baháško ednina MESTNIK: pri baháški IMENOVALNIK: baháški ORODNIK: z baháško RODILNIK: baháškega dvojina DAJALNIK: baháškemu IMENOVALNIK: baháški TOŽILNIK: baháški RODILNIK: baháških živo baháškega DAJALNIK: baháškima MESTNIK: pri baháškem TOŽILNIK: baháški ORODNIK: z baháškim MESTNIK: pri baháških dvojina ORODNIK: z baháškima IMENOVALNIK: baháška 4 RODILNIK: baháških PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: baháškima moški spol TOŽILNIK: baháška EDNINA: bȍlj baháški MESTNIK: pri baháških ženski spol ORODNIK: z baháškima EDNINA: bȍlj baháška množina srednji spol IMENOVALNIK: baháški EDNINA: bȍlj baháško RODILNIK: baháških PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: baháškim moški spol TOŽILNIK: baháške EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháški MESTNIK: pri baháških ženski spol ORODNIK: z baháškimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháška ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháško IMENOVALNIK: baháška RODILNIK: baháške IZVOR DAJALNIK: baháški ↑bahač TOŽILNIK: baháško MESTNIK: pri baháški baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] ORODNIK: z baháško POMEN dvojina dejanje, lastnost, da se kdo (rad) pretirano hvali, IMENOVALNIK: baháški izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, RODILNIK: baháških premoženjem; SIN.: bahavost DAJALNIK: baháškima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: baháški ▪ Njegovo izjavo smo vzeli pod drobnogled in MESTNIK: pri baháških razčistili bomo, ali je šlo za zlorabo ali za ORODNIK: z baháškima nespodobno bahaštvo. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: baháške ▪ V gostilnah je domovalo bahaštvo in nastopaštvo. RODILNIK: baháških ▪▪▪ DAJALNIK: baháškim ▪ Upajo, da volivci bahaštva in razsipništva ne bodo TOŽILNIK: baháške podprli. MESTNIK: pri baháških ORODNIK: z baháškimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [baháštvo] IMENOVALNIK: baháško IPA: [baˈxaːʃtʋɔ] RODILNIK: baháškega tonemski DAJALNIK: baháškemu [bahȃštvo] TOŽILNIK: baháško IPA: [baxáːʃtʋ] MESTNIK: pri baháškem ORODNIK: z baháškim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: baháški ednina RODILNIK: baháških IMENOVALNIK: baháštvo DAJALNIK: baháškima RODILNIK: baháštva TOŽILNIK: baháški DAJALNIK: baháštvu MESTNIK: pri baháških TOŽILNIK: baháštvo ORODNIK: z baháškima MESTNIK: pri baháštvu množina ORODNIK: z baháštvom IMENOVALNIK: baháška dvojina RODILNIK: baháških IMENOVALNIK: baháštvi DAJALNIK: baháškim RODILNIK: baháštev TOŽILNIK: baháška DAJALNIK: baháštvoma MESTNIK: pri baháških TOŽILNIK: baháštvi ORODNIK: z baháškimi 5 MESTNIK: pri baháštvih ▪ Nekatere bahate novogradnje so na debelo ORODNIK: z baháštvoma obložene s cenenimi psevdohistoričnimi motivi iz množina mavca in betona. IMENOVALNIK: baháštva ▪ Ta bahata noša ni bila noša za dekle in sužnje. RODILNIK: baháštev ⏵ prisl. + prid. beseda DAJALNIK: baháštvom ▪ Stavba ni razkošno bahata, vendar ji dajejo portal, TOŽILNIK: baháštva balkon nad njim, dvojna vrata za njim, stebrički in MESTNIK: pri baháštvih drugo štukaturno okrasje videz imenitne meščanske ORODNIK: z baháštvi mestne hiše. tonemsko ednina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: bahȃštvo jakostni RODILNIK: bahȃštva [bahàt] DAJALNIK: bahȃštvu IPA: [baˈxat] TOŽILNIK: bahȃštvo tonemski MESTNIK: pri bahȃštvu [bahȁt] ORODNIK: z bahȃštvom IPA: [baxát] dvojina IMENOVALNIK: bahȃštvi VZOREC RODILNIK: bahȃštev jakostno DAJALNIK: bahȃštvoma OSNOVNIK TOŽILNIK: bahȃštvi moški spol MESTNIK: pri bahȃštvih ednina ORODNIK: z bahȃštvoma IMENOVALNIK: bahàt množina določno baháti IMENOVALNIK: bahȃštva RODILNIK: bahátega RODILNIK: bahȃštev DAJALNIK: bahátemu DAJALNIK: bahȃštvom TOŽILNIK: bahàt TOŽILNIK: bahȃštva določno baháti MESTNIK: pri bahȃštvih živo bahátega ORODNIK: z bahȃštvi MESTNIK: pri bahátem ORODNIK: z bahátim IZVOR dvojina ↑bahač IMENOVALNIK: baháta RODILNIK: bahátih bahàt DAJALNIK: bahátima baháta baháto pridevnik [bahàt] TOŽILNIK: baháta POMEN MESTNIK: pri bahátih 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi ORODNIK: z bahátima dejanji, dosežki, premoženjem; SIN.: bahaški, množina bahav IMENOVALNIK: baháti ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bahátih ▪ Ljudstvo je na prelomnih volitvah glasovalo proti DAJALNIK: bahátim bahati oblasti. TOŽILNIK: baháte ▪ Radi bi razkosali, razprodali in brezplačno razdelili MESTNIK: pri bahátih deželo bahatim tujcem. ORODNIK: z bahátimi 1a) ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, ženski spol izpostavljanje; SIN.: ekspresivno bahaški, ekspresivno ednina bahav IMENOVALNIK: baháta ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: baháte ▪ Njena bahata narava je udarila na dan. DAJALNIK: baháti ▪ Z bahatim obnašanjem jih spravljajo ob živce. TOŽILNIK: baháto 2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano MESTNIK: pri baháti okrašenostjo; ORODNIK: z baháto SIN.: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina IMENOVALNIK: baháti 6 RODILNIK: bahátih TOŽILNIK: bahȁt DAJALNIK: bahátima določno baháti TOŽILNIK: baháti živo bahátega MESTNIK: pri bahátih MESTNIK: pri bahátem ORODNIK: z bahátima ORODNIK: z bahátim množina dvojina IMENOVALNIK: baháte IMENOVALNIK: baháta RODILNIK: bahátih RODILNIK: bahátih DAJALNIK: bahátim DAJALNIK: bahátima TOŽILNIK: baháte TOŽILNIK: baháta MESTNIK: pri bahátih MESTNIK: pri bahátih ORODNIK: z bahátimi ORODNIK: z bahátima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: baháti IMENOVALNIK: baháto RODILNIK: bahátih RODILNIK: bahátega DAJALNIK: bahátim DAJALNIK: bahátemu TOŽILNIK: baháte TOŽILNIK: baháto MESTNIK: pri bahátih MESTNIK: pri bahátem ORODNIK: z bahátimi ORODNIK: z bahátim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: baháti IMENOVALNIK: baháta RODILNIK: bahátih RODILNIK: baháte DAJALNIK: bahátima DAJALNIK: baháti TOŽILNIK: baháti TOŽILNIK: baháto MESTNIK: pri bahátih MESTNIK: pri baháti ORODNIK: z bahátima ORODNIK: z baháto množina dvojina IMENOVALNIK: baháta IMENOVALNIK: baháti RODILNIK: bahátih RODILNIK: bahátih DAJALNIK: bahátim DAJALNIK: bahátima TOŽILNIK: baháta TOŽILNIK: baháti MESTNIK: pri bahátih MESTNIK: pri bahátih ORODNIK: z bahátimi ORODNIK: z bahátima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: baháte EDNINA: bòlj bahàt RODILNIK: bahátih ženski spol DAJALNIK: bahátim EDNINA: bòlj baháta TOŽILNIK: baháte srednji spol MESTNIK: pri bahátih EDNINA: bòlj baháto ORODNIK: z bahátimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj bahàt IMENOVALNIK: baháto ženski spol RODILNIK: bahátega EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháta DAJALNIK: bahátemu srednji spol TOŽILNIK: baháto EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháto MESTNIK: pri bahátem tonemsko ORODNIK: z bahátim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: baháti ednina RODILNIK: bahátih IMENOVALNIK: bahȁt DAJALNIK: bahátima določno baháti TOŽILNIK: baháti RODILNIK: bahátega MESTNIK: pri bahátih DAJALNIK: bahátemu ORODNIK: z bahátima 7 množina ORODNIK: z baháto tudi z bahȃto IMENOVALNIK: baháta dvojina RODILNIK: bahátih IMENOVALNIK: baháti DAJALNIK: bahátim RODILNIK: bahátih TOŽILNIK: baháta DAJALNIK: bahátima MESTNIK: pri bahátih TOŽILNIK: baháti ORODNIK: z bahátimi MESTNIK: pri bahátih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z bahátima moški spol množina EDNINA: bȍlj bahȁt IMENOVALNIK: baháte ženski spol RODILNIK: bahátih EDNINA: bȍlj baháta DAJALNIK: bahátim srednji spol TOŽILNIK: baháte EDNINA: bȍlj baháto MESTNIK: pri bahátih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z bahátimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bahȁt ednina ženski spol IMENOVALNIK: baháto EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháta RODILNIK: bahátega srednji spol DAJALNIK: bahátemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháto TOŽILNIK: baháto intonemsko MESTNIK: pri bahátem tonemsko ORODNIK: z bahátim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: baháti ednina RODILNIK: bahátih IMENOVALNIK: bahȁt DAJALNIK: bahátima določno baháti TOŽILNIK: baháti RODILNIK: bahátega MESTNIK: pri bahátih DAJALNIK: bahátemu ORODNIK: z bahátima TOŽILNIK: bahȁt množina določno baháti IMENOVALNIK: baháta živo bahátega RODILNIK: bahátih MESTNIK: pri bahátem DAJALNIK: bahátim ORODNIK: z bahátim TOŽILNIK: baháta dvojina MESTNIK: pri bahátih IMENOVALNIK: baháta ORODNIK: z bahátimi RODILNIK: bahátih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: bahátima moški spol TOŽILNIK: baháta EDNINA: bȍlj bahȁt MESTNIK: pri bahátih ženski spol ORODNIK: z bahátima EDNINA: bȍlj bahȃta množina srednji spol IMENOVALNIK: baháti EDNINA: bȍlj baháto RODILNIK: bahátih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: bahátim moški spol TOŽILNIK: baháte EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bahȁt MESTNIK: pri bahátih ženski spol ORODNIK: z bahátimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bahȃta ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháto IMENOVALNIK: bahȃta RODILNIK: baháte tudi bahȃte IZVOR DAJALNIK: baháti tudi bahȃti ↑bahati se TOŽILNIK: baháto tudi bahȃto MESTNIK: pri baháti tudi pri bahȃti 8 baháti se bahám se hoteti se bahati | ne moči se bahati | (ne) smeti se tudi báhati se báham se nedovršni bahati glagol [baháti se] tudi [báhati se] ▪ Oblika pri manjših avtomobilih šteje največ, saj se POMEN s kakimi tehnološkimi presežki ne morejo bahati. 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dejanji, dosežki, premoženjem ▪ Najbolj športno oblikovani karavan ta hip se baha z ⏵ rad + glag. nazivom evropskega avtomobila leta. rad se bahati ▪ Vsi izvajalci, ki se prebijejo v finale, se bahajo z ▪ Rad se baha, kako so v porušenem mestu v odličnim vokalom, nekateri pa z izjemnim. rekordnem času postavili nove hiše. ▪ Ledenodobni nosorog se je bahal z nevarnim ⏵ prisl. + glag. rogom na nosu, poleg tega je bil poraščen kot na preveč se bahati primer mamut. ▪ Njegova pregovorna skromnost je razlog, da se nikoli ni javno bahal z odlikovanjem. 2a) ekspresivno izstopati s svojim videzom, ▪ Turistični delavci se preveč bahajo s tem, kako pretirano okrašenostjo zadovoljni tujci zapuščajo našo državo. ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ▪ Prejšnja vlada se še zdaj baha, da je bila rast BDP- ▪ Barke so zavite v meglo spominjale na zlovešče ja visoka, ne pove pa, da je bila umetno narejena prikazni in se obsijane z jutranjim soncem bahale v na račun zadolževanja v tujini. vsej barvitosti. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Na gladini reke so se v popoldanskem soncu ▪ Mnogi igralci so se bahali, da so nevarne prizore bahali lokvanji, saši, račja zel, perunike in drugo. odigrali sami. ▪ Nova sodelavka se ves čas baha z višjo izobrazbo. OBLIKE IN IZGOVOR ⏵ glag. + glag. v nedoločniku jakostni ▪ Športni terenec je avto premišljenih kupcev, [baháti se] tudi [báhati se] takšnih, ki se nočejo bahati in razkazovati. IPA: [baˈxaːti sɛ] tudi [ˈbaːxati sɛ] ▪ Če ima poslušalce, se začne na vso moč bahati. tonemski ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku [baháti se] tudi [báhati se] ▪ Napadalec ni skoparil s pohvalami na račun IPA: [baxà:tí sɛ] tudi [bàːxáti sɛ] kapetana, ki mu ni bilo do tega, da bi se bahal v javnosti. VZOREC ▪ Jaz nisem imel ničesar, s čimer bi se lahko v jakostno otroštvu bahal. NEDOLOČNIK: baháti se ⏵ glag. + pred + sam. beseda v orodniku NAMENILNIK: bahàt se bahati se pred prijatelji sedanjik ▪ Potovanja niso namenjena temu, da bi se bahali ednina pred prijatelji. 1. OSEBA bahám se ▪ Vsi se bahajo pred javnostjo s svojimi doktorati in 2. OSEBA baháš se magisteriji, zato prav od njih pričakujem lepo in 3. OSEBA bahá se pristno slovenščino. dvojina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku 1. OSEBA baháva se bahati se z uspehom 2. OSEBA baháta se ▪ Začeli so se bahati z denarjem in materialnimi 3. OSEBA baháta se stvarmi, ki jih prej zaradi revščine niso nikoli imeli. množina ▪ Pravi, da ni človek, ki bi se bahal z dragimi 1. OSEBA bahámo se avtomobili. 2. OSEBA baháte se ▪ S svojim znanjem se niso želeli bahati. 3. OSEBA bahájo se ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku velelnik ▪ Je izredno skromna in se ne baha po medijih. ednina 2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, 2. OSEBA bahàj se občudovanje, zadovoljstvo dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 1. OSEBA bahájva se ▪ Nova različica operacijskega sistema se baha s kar 2. OSEBA bahájta se nekaj novostmi. množina ▪ Elegantno zasnovana armaturna plošča se baha z 1. OSEBA bahájmo se veliko količino kroma, okroglimi merilniki in zračniki. 2. OSEBA bahájte se ⏵ glag. + glag. v nedoločniku deležnik na -l 9 moški spol MESTNIK: pri bahajóčih se EDNINA: bahàl se ORODNIK: z bahajóčimi se DVOJINA: bahála se srednji spol MNOŽINA: baháli se ednina ženski spol IMENOVALNIK: bahajóče se EDNINA: bahála se RODILNIK: bahajóčega se DVOJINA: baháli se DAJALNIK: bahajóčemu se MNOŽINA: bahále se TOŽILNIK: bahajóče se srednji spol MESTNIK: pri bahajóčem se EDNINA: bahálo se ORODNIK: z bahajóčim se DVOJINA: baháli se dvojina MNOŽINA: bahála se IMENOVALNIK: bahajóči se deležnik na -č RODILNIK: bahajóčih se moški spol DAJALNIK: bahajóčima se ednina TOŽILNIK: bahajóči se IMENOVALNIK: bahajóč se MESTNIK: pri bahajóčih se RODILNIK: bahajóčega se ORODNIK: z bahajóčima se DAJALNIK: bahajóčemu se množina TOŽILNIK: bahajóč se IMENOVALNIK: bahajóča se živo bahajóčega se RODILNIK: bahajóčih se MESTNIK: pri bahajóčem se DAJALNIK: bahajóčim se ORODNIK: z bahajóčim se TOŽILNIK: bahajóča se dvojina MESTNIK: pri bahajóčih se IMENOVALNIK: bahajóča se ORODNIK: z bahajóčimi se RODILNIK: bahajóčih se DELEŽJE NA -aje: baháje se DAJALNIK: bahajóčima se glagolnik TOŽILNIK: bahajóča se ednina MESTNIK: pri bahajóčih se IMENOVALNIK: bahánje ORODNIK: z bahajóčima se RODILNIK: bahánja množina DAJALNIK: bahánju IMENOVALNIK: bahajóči se TOŽILNIK: bahánje RODILNIK: bahajóčih se MESTNIK: pri bahánju DAJALNIK: bahajóčim se ORODNIK: z bahánjem TOŽILNIK: bahajóče se dvojina MESTNIK: pri bahajóčih se IMENOVALNIK: bahánji ORODNIK: z bahajóčimi se RODILNIK: bahánj ženski spol DAJALNIK: bahánjema ednina TOŽILNIK: bahánji IMENOVALNIK: bahajóča se MESTNIK: pri bahánjih RODILNIK: bahajóče se ORODNIK: z bahánjema DAJALNIK: bahajóči se množina TOŽILNIK: bahajóčo se IMENOVALNIK: bahánja MESTNIK: pri bahajóči se RODILNIK: bahánj ORODNIK: z bahajóčo se DAJALNIK: bahánjem dvojina TOŽILNIK: bahánja IMENOVALNIK: bahajóči se MESTNIK: pri bahánjih RODILNIK: bahajóčih se ORODNIK: z bahánji DAJALNIK: bahajóčima se tonemsko TOŽILNIK: bahajóči se NEDOLOČNIK: baháti se MESTNIK: pri bahajóčih se NAMENILNIK: bahȁt se ORODNIK: z bahajóčima se sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: bahajóče se 1. OSEBA bahȃm se RODILNIK: bahajóčih se 2. OSEBA bahȃš se DAJALNIK: bahajóčim se 3. OSEBA bahȃ se TOŽILNIK: bahajóče se dvojina 10 1. OSEBA bahȃva se RODILNIK: bahajče se 2. OSEBA bahȃta se DAJALNIK: bahajči se 3. OSEBA bahȃta se TOŽILNIK: bahajčo se množina MESTNIK: pri bahajči se 1. OSEBA bahȃmo se ORODNIK: z bahajčo se 2. OSEBA bahȃte se dvojina 3. OSEBA bahȃjo se IMENOVALNIK: bahajči se velelnik RODILNIK: bahajčih se ednina DAJALNIK: bahajčima se 2. OSEBA bahȁj se TOŽILNIK: bahajči se dvojina MESTNIK: pri bahajčih se 1. OSEBA bahȃjva se ORODNIK: z bahajčima se 2. OSEBA bahȃjta se množina množina IMENOVALNIK: bahajče se 1. OSEBA bahȃjmo se RODILNIK: bahajčih se 2. OSEBA bahȃjte se DAJALNIK: bahajčim se deležnik na -l TOŽILNIK: bahajče se moški spol MESTNIK: pri bahajčih se EDNINA: bahȁl se ORODNIK: z bahajčimi se DVOJINA: bahála se srednji spol MNOŽINA: baháli se ednina ženski spol IMENOVALNIK: bahajče se EDNINA: bahȃla se RODILNIK: bahajčega se DVOJINA: baháli se DAJALNIK: bahajčemu se MNOŽINA: bahále se TOŽILNIK: bahajče se srednji spol MESTNIK: pri bahajčem se EDNINA: bahálo se ORODNIK: z bahajčim se DVOJINA: baháli se dvojina MNOŽINA: bahála se IMENOVALNIK: bahajči se deležnik na -č RODILNIK: bahajčih se moški spol DAJALNIK: bahajčima se ednina TOŽILNIK: bahajči se IMENOVALNIK: bahajč se tudi bahajč se MESTNIK: pri bahajčih se RODILNIK: bahajčega se ORODNIK: z bahajčima se DAJALNIK: bahajčemu se množina TOŽILNIK: bahajč se tudi bahajč se IMENOVALNIK: bahajča se živo bahajčega se RODILNIK: bahajčih se MESTNIK: pri bahajčem se DAJALNIK: bahajčim se ORODNIK: z bahajčim se TOŽILNIK: bahajča se dvojina MESTNIK: pri bahajčih se IMENOVALNIK: bahajča se ORODNIK: z bahajčimi se RODILNIK: bahajčih se DELEŽJE NA -aje: bahȃje se DAJALNIK: bahajčima se glagolnik TOŽILNIK: bahajča se ednina MESTNIK: pri bahajčih se IMENOVALNIK: bahȃnje ORODNIK: z bahajčima se RODILNIK: bahȃnja množina DAJALNIK: bahȃnju IMENOVALNIK: bahajči se TOŽILNIK: bahȃnje RODILNIK: bahajčih se MESTNIK: pri bahȃnju DAJALNIK: bahajčim se ORODNIK: z bahȃnjem TOŽILNIK: bahajče se dvojina MESTNIK: pri bahajčih se IMENOVALNIK: bahȃnji ORODNIK: z bahajčimi se RODILNIK: bahȃnj ženski spol DAJALNIK: bahȃnjema ednina TOŽILNIK: bahȃnji IMENOVALNIK: bahajča se MESTNIK: pri bahȃnjih 11 ORODNIK: z bahȃnjema ORODNIK: z bahajóčim se množina dvojina IMENOVALNIK: bahȃnja IMENOVALNIK: bahajóča se RODILNIK: bahȃnj RODILNIK: bahajóčih se DAJALNIK: bahȃnjem DAJALNIK: bahajóčima se TOŽILNIK: bahȃnja TOŽILNIK: bahajóča se MESTNIK: pri bahȃnjih MESTNIK: pri bahajóčih se ORODNIK: z bahȃnji ORODNIK: z bahajóčima se tudi množina jakostno IMENOVALNIK: bahajóči se NEDOLOČNIK: báhati se RODILNIK: bahajóčih se NAMENILNIK: báhat se DAJALNIK: bahajóčim se sedanjik TOŽILNIK: bahajóče se ednina MESTNIK: pri bahajóčih se 1. OSEBA báham se ORODNIK: z bahajóčimi se 2. OSEBA báhaš se ženski spol 3. OSEBA báha se ednina dvojina IMENOVALNIK: bahajóča se 1. OSEBA báhava se RODILNIK: bahajóče se 2. OSEBA báhata se DAJALNIK: bahajóči se 3. OSEBA báhata se TOŽILNIK: bahajóčo se množina MESTNIK: pri bahajóči se 1. OSEBA báhamo se ORODNIK: z bahajóčo se 2. OSEBA báhate se dvojina 3. OSEBA báhajo se IMENOVALNIK: bahajóči se velelnik RODILNIK: bahajóčih se ednina DAJALNIK: bahajóčima se 2. OSEBA báhaj se TOŽILNIK: bahajóči se dvojina MESTNIK: pri bahajóčih se 1. OSEBA báhajva se ORODNIK: z bahajóčima se 2. OSEBA báhajta se množina množina IMENOVALNIK: bahajóče se 1. OSEBA báhajmo se RODILNIK: bahajóčih se 2. OSEBA báhajte se DAJALNIK: bahajóčim se deležnik na -l TOŽILNIK: bahajóče se moški spol MESTNIK: pri bahajóčih se EDNINA: báhal se ORODNIK: z bahajóčimi se DVOJINA: báhala se srednji spol MNOŽINA: báhali se ednina ženski spol IMENOVALNIK: bahajóče se EDNINA: báhala se RODILNIK: bahajóčega se DVOJINA: báhali se DAJALNIK: bahajóčemu se MNOŽINA: báhale se TOŽILNIK: bahajóče se srednji spol MESTNIK: pri bahajóčem se EDNINA: báhalo se ORODNIK: z bahajóčim se DVOJINA: báhali se dvojina MNOŽINA: báhala se IMENOVALNIK: bahajóči se deležnik na -č RODILNIK: bahajóčih se moški spol DAJALNIK: bahajóčima se ednina TOŽILNIK: bahajóči se IMENOVALNIK: bahajóč se MESTNIK: pri bahajóčih se RODILNIK: bahajóčega se ORODNIK: z bahajóčima se DAJALNIK: bahajóčemu se množina TOŽILNIK: bahajóč se IMENOVALNIK: bahajóča se živo bahajóčega se RODILNIK: bahajóčih se MESTNIK: pri bahajóčem se DAJALNIK: bahajóčim se 12 TOŽILNIK: bahajóča se ženski spol MESTNIK: pri bahajóčih se EDNINA: báhala se in bȃhala se ORODNIK: z bahajóčimi se DVOJINA: báhali se DELEŽJE NA -e: baháje se MNOŽINA: báhale se glagolnik srednji spol ednina EDNINA: báhalo se IMENOVALNIK: báhanje DVOJINA: báhali se RODILNIK: báhanja MNOŽINA: báhala se DAJALNIK: báhanju deležnik na -č TOŽILNIK: báhanje moški spol MESTNIK: pri báhanju ednina ORODNIK: z báhanjem IMENOVALNIK: bahajč se tudi bahajč se dvojina RODILNIK: bahajčega se IMENOVALNIK: báhanji DAJALNIK: bahajčemu se RODILNIK: báhanj TOŽILNIK: bahajč se tudi bahajč se DAJALNIK: báhanjema živo bahajčega se TOŽILNIK: báhanji MESTNIK: pri bahajčem se MESTNIK: pri báhanjih ORODNIK: z bahajčim se ORODNIK: z báhanjema dvojina množina IMENOVALNIK: bahajča se IMENOVALNIK: báhanja RODILNIK: bahajčih se RODILNIK: báhanj DAJALNIK: bahajčima se DAJALNIK: báhanjem TOŽILNIK: bahajča se TOŽILNIK: báhanja MESTNIK: pri bahajčih se MESTNIK: pri báhanjih ORODNIK: z bahajčima se ORODNIK: z báhanji množina tonemsko IMENOVALNIK: bahajči se NEDOLOČNIK: báhati se RODILNIK: bahajčih se NAMENILNIK: báhat se DAJALNIK: bahajčim se sedanjik TOŽILNIK: bahajče se ednina MESTNIK: pri bahajčih se 1. OSEBA báham se ORODNIK: z bahajčimi se 2. OSEBA báhaš se ženski spol 3. OSEBA báha se ednina dvojina IMENOVALNIK: bahajča se 1. OSEBA báhava se RODILNIK: bahajče se 2. OSEBA báhata se DAJALNIK: bahajči se 3. OSEBA báhata se TOŽILNIK: bahajčo se množina MESTNIK: pri bahajči se 1. OSEBA báhamo se ORODNIK: z bahajčo se 2. OSEBA báhate se dvojina 3. OSEBA báhajo se IMENOVALNIK: bahajči se velelnik RODILNIK: bahajčih se ednina DAJALNIK: bahajčima se 2. OSEBA báhaj se TOŽILNIK: bahajči se dvojina MESTNIK: pri bahajčih se 1. OSEBA báhajva se ORODNIK: z bahajčima se 2. OSEBA báhajta se množina množina IMENOVALNIK: bahajče se 1. OSEBA báhajmo se RODILNIK: bahajčih se 2. OSEBA báhajte se DAJALNIK: bahajčim se deležnik na -l TOŽILNIK: bahajče se moški spol MESTNIK: pri bahajčih se EDNINA: báhal se ORODNIK: z bahajčimi se DVOJINA: báhala se srednji spol MNOŽINA: báhali se ednina 13 IMENOVALNIK: bahajče se ▪ Bahavi nastopači, ki svoj pravi jaz skrivajo za pozo, RODILNIK: bahajčega se jo odbijajo. DAJALNIK: bahajčemu se ▪ Bil je nekoliko bahav človek, ki je vselej zahteval TOŽILNIK: bahajče se železno disciplino. MESTNIK: pri bahajčem se ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z bahajčim se ▪ V primerjavi z nami so veliko bolj skromni in manj dvojina bahavi. IMENOVALNIK: bahajči se ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku RODILNIK: bahajčih se ▪ Zadnje čase je neverjetno bahav, samozadosten, DAJALNIK: bahajčima se sarkastičen. TOŽILNIK: bahajči se 1a) ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, MESTNIK: pri bahajčih se izpostavljanje; SIN.: ekspresivno bahaški, ekspresivno ORODNIK: z bahajčima se bahat množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bahajča se bahavo razkazovanje, vedenje RODILNIK: bahajčih se ▪ Meščani so z bahavim vedenjem kazali svoje DAJALNIK: bahajčim se prepričanje o lastni večvrednosti. TOŽILNIK: bahajča se ▪ Povsem tuji so mu bili blišč, bahavo razkazovanje MESTNIK: pri bahajčih se in razsipništvo. ORODNIK: z bahajčimi se ⏵ prisl. + prid. beseda DELEŽJE NA -e: bahȃje se ▪ Z nekoliko preveč bahavim proslavljanjem glagolnik domačih nogometašev je prišlo do enega najbolj ednina neverjetnih pretepov, kar smo jim bili priča na IMENOVALNIK: báhanje tako visokem nivoju. RODILNIK: báhanja 2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano DAJALNIK: báhanju okrašenostjo; SIN.: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat TOŽILNIK: báhanje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri báhanju bahavi cvetovi ORODNIK: z báhanjem ▪ Nekaterim se zdijo mnoge vrtnarske sorte s dvojina pokončnimi stebli in velikimi, bahavimi cvetovi, IMENOVALNIK: báhanji in bȃhanji preveč toge, podobne vojakom na paradi. RODILNIK: bȃhanj ▪ Povsem nova bahava trinadstropna zgradba DAJALNIK: báhanjema in bȃhanjema lokalnega veljaka se je kot pazniški stolp dvigovala TOŽILNIK: báhanji in bȃhanji nad nedavno zgrajenim športnim parkom. MESTNIK: pri bȃhanjih ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z báhanjema in z bȃhanjema ▪ Bolj bahave in večje stavbe kot si gradite, večji bo množina vaš prispevek za njihovo uporabo. IMENOVALNIK: bȃhanja ⏵ priredna zveza RODILNIK: bȃhanj velik in bahav DAJALNIK: bȃhanjem ▪ Presenetile so jo bahave in velike zgradbe. TOŽILNIK: bȃhanja ⏵ vezni glag. + prid. beseda MESTNIK: pri bȃhanjih ▪ Spomenik ni tako bahav, kakor to označujejo ORODNIK: z bȃhanji nekateri. ▪ Odrski prostor je hotel biti simbolen, ostal pa IZVOR abstrakten, neprizadet, kostumi so se zdeli = dluž. bachaś < pslov. * bahati iz ide. * bhah - manieristično bahavi. 2 ‛govoriti’ – več ... OBLIKE IN IZGOVOR bahàv baháva bahávo jakostni pridevnik [bahà baháva [bahà baháva bahávo] bahávo] IPA: [baˈxau baˈxaːʋa baˈxaːʋo] POMEN tonemski 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi [bahȁ baháva bahávo] dejanji, dosežki, premoženjem; SIN.: bahaški, bahat IPA: [baxáu baxàːʋá baxàːʋ] ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC 14 jakostno ORODNIK: z bahávim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: bahávi ednina RODILNIK: bahávih IMENOVALNIK: bahàv DAJALNIK: bahávima določno bahávi TOŽILNIK: bahávi RODILNIK: bahávega MESTNIK: pri bahávih DAJALNIK: bahávemu ORODNIK: z bahávima TOŽILNIK: bahàv množina določno bahávi IMENOVALNIK: baháva živo bahávega RODILNIK: bahávih MESTNIK: pri bahávem DAJALNIK: bahávim ORODNIK: z bahávim TOŽILNIK: baháva dvojina MESTNIK: pri bahávih IMENOVALNIK: baháva ORODNIK: z bahávimi RODILNIK: bahávih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: bahávima moški spol TOŽILNIK: baháva EDNINA: bòlj bahàv MESTNIK: pri bahávih ženski spol ORODNIK: z bahávima EDNINA: bòlj baháva množina srednji spol IMENOVALNIK: bahávi EDNINA: bòlj bahávo RODILNIK: bahávih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: bahávim moški spol TOŽILNIK: baháve EDNINA: nàjbolj in nájbolj bahàv MESTNIK: pri bahávih ženski spol ORODNIK: z bahávimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj baháva ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj bahávo IMENOVALNIK: baháva tonemsko RODILNIK: baháve OSNOVNIK DAJALNIK: bahávi moški spol TOŽILNIK: bahávo ednina MESTNIK: pri bahávi IMENOVALNIK: bahȁv ORODNIK: z bahávo določno bahávi dvojina RODILNIK: bahávega IMENOVALNIK: bahávi DAJALNIK: bahávemu RODILNIK: bahávih TOŽILNIK: bahȁv DAJALNIK: bahávima določno bahávi TOŽILNIK: bahávi živo bahávega MESTNIK: pri bahávih MESTNIK: pri bahávem ORODNIK: z bahávima ORODNIK: z bahávim množina dvojina IMENOVALNIK: baháve IMENOVALNIK: baháva RODILNIK: bahávih RODILNIK: bahávih DAJALNIK: bahávim DAJALNIK: bahávima TOŽILNIK: baháve TOŽILNIK: baháva MESTNIK: pri bahávih MESTNIK: pri bahávih ORODNIK: z bahávimi ORODNIK: z bahávima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: bahávi IMENOVALNIK: bahávo RODILNIK: bahávih RODILNIK: bahávega DAJALNIK: bahávim DAJALNIK: bahávemu TOŽILNIK: baháve TOŽILNIK: bahávo MESTNIK: pri bahávih MESTNIK: pri bahávem ORODNIK: z bahávimi 15 ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bahávo IMENOVALNIK: baháva RODILNIK: baháve IZVOR DAJALNIK: bahávi ↑bahati se TOŽILNIK: bahávo MESTNIK: pri bahávi bahávo prislov [bahávo] ORODNIK: z bahávo POMEN dvojina 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s IMENOVALNIK: bahávi svojimi dejanji, dosežki, premoženjem RODILNIK: bahávih ⏵ prisl. + glag. DAJALNIK: bahávima bahavo se postavljati | bahavo razkazovati TOŽILNIK: bahávi ▪ Včasih fotografskim objektivom že kar bahavo MESTNIK: pri bahávih razkazujejo svoje veslaške spretnosti. ORODNIK: z bahávima ▪ Zaradi velike premoči v številu vojakov in orožju je množina armadni vrh pred odprtjem krvave fronte bahavo IMENOVALNIK: baháve napovedoval, da bodo vojaki doma že za božič. RODILNIK: bahávih DAJALNIK: bahávim 1a) ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka TOŽILNIK: baháve samohvala, izpostavljanje MESTNIK: pri bahávih ⏵ prisl. + glag. ORODNIK: z bahávimi ▪ Bahavo je razmetaval denar v dokaz svoje srednji spol veličine. ednina ▪ Velika bočna drsna vrata voznik lahko bahavo IMENOVALNIK: bahávo odpira z daljinskim upravljalnikom na ključu RODILNIK: bahávega avtomobila. DAJALNIK: bahávemu 2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, TOŽILNIK: bahávo pretirano okrašenostjo MESTNIK: pri bahávem ▪ Zgradba se bahavo šopiri v pokrajini. ORODNIK: z bahávim ▪ Prostor sploh ni opremljen bahavo, z izjemo kamina dvojina in velikega ogledala nad njim, ki se zdi, kot bi ga vzeli IMENOVALNIK: bahávi z dvora Ludvika XV. RODILNIK: bahávih DAJALNIK: bahávima OBLIKE IN IZGOVOR TOŽILNIK: bahávi jakostni MESTNIK: pri bahávih [bahávo] ORODNIK: z bahávima IPA: [baˈxaːʋɔ] množina tonemski IMENOVALNIK: baháva [bahávo] RODILNIK: bahávih IPA: [baxàːʋ] DAJALNIK: bahávim TOŽILNIK: baháva VZOREC MESTNIK: pri bahávih jakostno ORODNIK: z bahávimi OSNOVNIK bahávo PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE bòlj bahávo moški spol PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE nàjbolj in nájbolj EDNINA: bȍlj bahȁv bahávo ženski spol tonemsko EDNINA: bȍlj baháva OSNOVNIK bahávo srednji spol PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE bȍlj bahávo EDNINA: bȍlj bahávo PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE nȁjbolj in nȃjbolj PRESEŽNIK bahávo – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bahȁv IZVOR ženski spol ↑bahav EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj baháva 16 bahávost bahávosti ednina samostalnik ženskega spola [bahávost] P IMENOVALNIK: bahávost OMEN 1. dejanje, lastnost, da se kdo (rad) pretirano RODILNIK: bahávosti DAJALNIK: bahávosti hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, TOŽILNIK: bahávost premoženjem; SIN.: bahaštvo MESTNIK: pri bahávosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bahávostjo ▪ V svoji bahavosti izgublja občutek za mero in dvojina stvarnost. IMENOVALNIK: bahávosti ▪ Zgodba je precej mučna, a kaže tudi na neskončno RODILNIK: bahávosti bahavost udeležencev. ⏵ DAJALNIK: bahávostma tudi bahávostima glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: bahávosti ▪ Mediji in javnost ji očitajo bahavost in nadutost. ⏵ MESTNIK: pri bahávostih sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bahávostma tudi z bahávostima ▪ Vrednost krzna je zaradi neverjetnega pohlepa in množina bahavosti ljudi zelo zrasla. IMENOVALNIK: bahávosti 2. ekspresivno lastnost, značilnost, da kaj izstopa s RODILNIK: bahávosti svojim videzom, pretirano okrašenostjo DAJALNIK: bahávostim ▪ Da bi se izognila bahavosti ameriških vil in zaigrani TOŽILNIK: bahávosti domačnosti lesenih koč na smučiščih, je skupaj z MESTNIK: pri bahávostih arhitektom oblikovala prostorno, a hkrati varčno ORODNIK: z bahávostmi puščavsko rezidenco. ▪ Vtis o bahavosti poudarita še stranska smernika, I obkrožena z navideznima režama in logotipom. ZVOR ↑bahav OBLIKE IN IZGOVOR jakostni baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp [bahávost] baobába] IPA: [baˈxaːʋɔst] POMEN tonemski tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi [bahávost] užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz IPA: [baxàːʋst] Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SIN.: kruhovec, iz botanike opičji kruhovec VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno ogromen baobab ednina ▪ Ravne strehe in slepeče bele stene so dremotno IMENOVALNIK: bahávost kukale med valujočimi palmami, veličastnimi kokosi, RODILNIK: bahávosti ogromnimi baobabi in košatimi mangovci. DAJALNIK: bahávosti ▪ V parku lahko najdete nekaj izjemno starih TOŽILNIK: bahávost baobabov. MESTNIK: pri bahávosti ⏵ priredna zveza ORODNIK: z bahávostjo kruhovec ali baobab dvojina ▪ Med bujnim rastlinjem v deževni dobi kraljujejo IMENOVALNIK: bahávosti kruhovci ali baobabi, ki imajo pomembno vlogo v RODILNIK: bahávosti življenju domačinov. DAJALNIK: bahávostma tudi bahávostima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bahávosti ▪ Kar šest znanih vrst baobabov je mogoče najti le MESTNIK: pri bahávostih na Madagaskarju, največje od njih na zahodni obali ORODNIK: z bahávostma tudi z bahávostima otoka. množina ▪ Naslanja se na grčasto vejo baobaba. IMENOVALNIK: bahávosti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: bahávosti ▪ Na otoku rasteta dva ogromna baobaba. DAJALNIK: bahávostim TOŽILNIK: bahávosti OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri bahávostih jakostni ORODNIK: z bahávostmi [baobáp baobába] tonemsko IPA: [baɔˈbaːp baɔˈbaːba] 17 tonemski betón betóna samostalnik moškega spola [betón] [baobȃp baobȃba] POMEN IPA: [baɔbáːp baɔbáːbà] zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot VZOREC gradbeni material jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina brizgani, cementni, gladki, navadni beton | IMENOVALNIK: baobáb kakovosten beton | prednapeti beton | star, svež RODILNIK: baobába beton | vgrajen beton DAJALNIK: baobábu ▪ Pri napenjanju prednapetega betona se pustijo v TOŽILNIK: baobáb elementu kanali, skozi katere se po strditvi betona MESTNIK: pri baobábu napeljejo jeklene žice, palice ali kabli. ORODNIK: z baobábom ▪ Ustrezno moramo pripraviti površine, na katere dvojina bomo nanesli svež beton, ki se mora trdno sprijeti z IMENOVALNIK: baobába zdravo podlago. RODILNIK: baobábov ▪ Delavci morajo zaradi prevelikih poškodb najprej DAJALNIK: baobáboma odstraniti že vgrajeni beton in železo in šele nato TOŽILNIK: baobába narediti novo oblogo. MESTNIK: pri baobábih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z baobáboma izdelava, priprava, proizvodnja betona | kakovost, množina trdnost betona | KAKŠNA količina betona | kos betona IMENOVALNIK: baobábi | mešalec, mešanje, rezanje, vlivanje betona | plast RODILNIK: baobábov betona | sestava betona | prevoz betona | uporaba, DAJALNIK: baobábom vgradnja betona | vrste betona TOŽILNIK: baobábe ▪ Gradbeni izvajalec je pri redni kontroli odkril, da MESTNIK: pri baobábih trdnost betona na nekaterih gradbenih elementih ni ORODNIK: z baobábi ustrezna. tonemsko ▪ Ožgane površine bodo morali očistiti in nadomestiti ednina plast betona, ki je odpadla zaradi visoke IMENOVALNIK: baobȃb temperature. RODILNIK: baobȃba ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: baobȃbu rodilniku TOŽILNIK: baobȃb n kubikov, n kubičnih metrov, n ton betona | n m3 MESTNIK: pri baobȃbu betona ORODNIK: z baobȃbom ▪ V gradbeni jami je že 12.000 kubičnih metrov dvojina betona in okoli 1200 ton železa, skupaj po projektantskih ocenah 15 odstotkov potrebnega IMENOVALNIK: baobȃba materiala. RODILNIK: baobȃbov ⏵ priredna zveza DAJALNIK: baobȃboma asfalt in beton, beton in armatura, beton in les, TOŽILNIK: baobȃba jeklo in beton, kamen in beton, kovina in beton, MESTNIK: pri baobȃbih malta in beton, opeke in beton, pesek in beton, ORODNIK: z baobȃboma steklo in beton, železje in beton, železo in beton | množina beton ali asfalt IMENOVALNIK: baobȃbi ▪ Korenin drevesa pa ne smemo obdati z betonom RODILNIK: baobȃbov ali asfaltom, saj bo zagotovo propadlo. DAJALNIK: baobȃbom ▪ Mostove še vedno gradijo predvsem iz betona in TOŽILNIK: baobȃbe jekla, pri čemer oba materiala dosegata izjemen MESTNIK: pri baobȃbih razvoj. ORODNIK: z baobȃbi ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. beton ima KAJ IZVOR ▪ Beton ima velike prednosti pred drugimi gradivi prevzeto iz nem. Baobab, angl., frc. baobab, kar je zaradi hitre izdelave in dobre tlačne trdnosti. prevzeto iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb mešati beton | uporabiti, uporabljati beton ‛seme’ ▪ Po ves dan sem mešala beton, ko smo obnavljali hlev. 18 ▪ Za gradbeni material so uporabili predvsem beton, VZOREC kamen in les. jakostno ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ednina zaliti z betonom IMENOVALNIK: betón ▪ Dogovarjali smo se, da bodo stene okrepili z RODILNIK: betóna železom in nato zalili z betonom. DAJALNIK: betónu ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: betón konstrukcija iz betona | plošča iz KATEREGA betona MESTNIK: pri betónu ▪ Panele pritrdimo neposredno na nosilno ORODNIK: z betónom konstrukcijo iz betona, jekla ali lesa. dvojina ▪ Dvorišče je naposled tlakoval v dveh ravninah s IMENOVALNIK: betóna ploščami iz pranega betona. RODILNIK: betónov a) površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita DAJALNIK: betónoma ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: betóna pasti na beton MESTNIK: pri betónih ▪ Skočil je v reko, jo zgrešil in padel na beton pod ORODNIK: z betónoma mostom. množina ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: betóni ležati na betonu RODILNIK: betónov ▪ Postavili bomo lesene površine, da ljudje ne bodo DAJALNIK: betónom več ležali na betonu. TOŽILNIK: betóne ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri betónih goli beton ORODNIK: z betóni ▪ Pritožil se je, češ da imajo zaporniki premalo tonemsko kruha in slame in da ležijo na golem betonu. ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: betn beton in trava RODILNIK: betna ▪ To bi lahko bila tekma, polna ritma, če ne bo DAJALNIK: betnu sonce razbelilo betona in trave na Bonifiki. TOŽILNIK: betn b) MESTNIK: pri betnu ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota ORODNIK: z betnom stavb, drugih objektov in površin v strnjenem dvojina naselju IMENOVALNIK: betna ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: betnov mestni beton | razbeljen beton | sam beton | sivi DAJALNIK: betnoma beton TOŽILNIK: betna ▪ Zelo rada je zunaj in všeč ji je, da živi stran od MESTNIK: pri betnih mestnega betona in s prometom napolnjenih cest. ORODNIK: z betnoma ▪ Najprej je nekatere zmotilo pomanjkanje zelenja množina na osrednjem trgu, na katerem bo po prepričanju članov civilne iniciative sam beton. IMENOVALNIK: betni ▪ Zelenje okrog domače hiše, travnike, hosto in RODILNIK: betnov polja je zamenjal sivi beton in nepoznani svet DAJALNIK: betnom velemesta. TOŽILNIK: betne ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri betnih asfalt in beton ORODNIK: z betni ▪ Pokrajina je umazana, pozidana brez reda in prekrita z betonom in asfaltom. STALNE ZVEZE O armirani beton BLIKE IN IZGOVOR jakostni iz gradbeništva beton, ki ima strukturo ojačano z [betón] jeklenimi palicami ali mrežami IPA: [bɛˈtoːn] ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku tonemski stebri iz armiranega betona | zgradbe iz armiranega [betn] betona IPA: [bɛtóːn] ▪ Teren je bilo najprej treba utrditi z nosilnimi stebri iz armiranega betona. 19 ⏵ vezni glag. + prid. beseda + iz + sam. beseda v iz gradbeništva tekoči beton pred procesom rodilniku zgoščevanja, strjevanja; SIN.: iz gradbeništva betonska biti zgrajen iz armiranega betona mešanica ▪ Stavba je do višine 600 m zgrajena iz armiranega ▪ Pomembna lastnost betonov visokih zmogljivosti je betona, višje pa iz jekla. visoka obdelovalnost, to pomeni lahko zgoščanje svežega betona brez segregacije. lahki beton ▪ Na gradbišču se da nekoliko izboljšati le iz gradbeništva beton, izdelan iz lahkih materialov z konsistentnost betona, medtem ko je popravljanje nižjo gostoto drugih lastnosti svežega betona precej bolj ▪ Pri dveh tretjinah spodnjih nadstropij uporabljajo kompleksno. visokotrdni beton ali pa lahke betone za zmanjšanje obremenitve, zlasti za medetažne plošče. vidni beton iz gradbeništva betonska površina, ki ni zakrita z marka betona ometom ali drugimi oblogami iz gradbeništva oznaka za kakovost betona glede na ▪ Fasada je kombinirana iz vidnega betona, stekla in obremenitev, ki jo lahko prenese [MB]; SIN.: iz surovega macesnovega lesa. gradbeništva razred betona ▪ Sanirani so bili vidni betoni z zunanje strani in betoni ▪ Statična višina 2,70 m je za razpon dolžine 100 v škatlasti konstrukciji objekta. metrov kljub marki betona 55 premajhna. FRAZEOLOGIJA a) beton določene kakovosti glede na tako oznako težek kot beton ▪ Uporabimo najvišjo marko betona, ki ga učvrstimo zelo težek; zelo neprijeten, naporen še z debelo armaturno mrežo. ▪ Plaz brez vnaprejšnjega opozorila pokoplje vse na svoji poti pod tonami snega, težkega kot beton. podložni beton ▪ Tipi potem ratajo težki kot beton in totalka iz gradbeništva sloj betona določene debeline na depresivni. nosilni podlagi kot podlaga za namestitev armature trd kot beton/cement ▪ Temelj se izkoplje v dolžini 1 do 1,5 metra, vstavi trd kot beton podložni beton in zabetonira temelj, nato pa se trd kot cement postopek nadaljuje. ▪ Na utrjeno gramozno nasutje vgradimo podložni zelo trd, zbit beton, nanj položimo hidroizolacijo, neposredno nanjo ▪ Led je bil trd kot beton, tako da je bilo treba plast toplotne izolacije. vseskozi stati na prednjih zobeh derez. ▪ Na vsaj 10 cm debelem podložnem betonu marke ▪ Prst postane trda kot cement ali pa se spremeni v MB 10 postavimo točkovne temelje z večjo osnovno prah, ki ga raznosi veter. ploskvijo. IZVOR prani beton prevzeto iz nem. Beton, kar je prevzeto iz frc. béton iz gradbeništva beton, ki ima pred strjevanjem posebej < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen – obdelano površino, da manj drsi ali pridobi več ... estetski učinek ▪ Na nasipu je položeno novo tlakovanje v pranem betonárna betonárne samostalnik ženskega spola betonu. [betonárna] ▪ Rastlinsko okrasje na fasadi je postopoma POMEN nadomestil z enostavnejšimi progami iz pranega obrat za pripravo betona betona. ⏵ prid. beseda + sam. beseda nekdanja betonarna | nova, sodobna betonarna razred betona ▪ Zmogljivost nove betonarne bo veliko večja, saj iz gradbeništva oznaka za kakovost betona glede na bodo lahko naredili 40 kubičnih metrov betona na obremenitev, ki jo lahko prenese [C]; SIN.: iz uro. gradbeništva marka betona ▪ Sodobna betonarna, ki bo izkoriščala tudi ▪ Razred betona je dosežen, če vsaj 95 % rezultatov predelane odpadne snovi, bo okolju prijazen objekt. vseh vzorcev ustreza predpisanemu razredu betona. ⏵ priredna zveza sveži beton 20 asfaltna baza in betonarna, betonarna in kamnolom, TOŽILNIK: betonȃrno separacija in betonarna MESTNIK: pri betonȃrni ▪ Krajani opozarjajo, da znanemu gradbincu ne bodo ORODNIK: z betonȃrno dovolili graditi betonarne in asfaltne baze. dvojina ▪ Primerne lokacije za kamnolom in betonarno za IMENOVALNIK: betonȃrni zdaj še niso našli. RODILNIK: betonȃrn ▪ Podjetje ima danes moderne proizvodne, DAJALNIK: betonȃrnama pisarniške in skladiščne prostore, betonarno in TOŽILNIK: betonȃrni gramoznico. MESTNIK: pri betonȃrnah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z betonȃrnama gradnja betonarne množina ▪ Občina še ni dala soglasja za gradnjo betonarne, IMENOVALNIK: betonȃrne investitor pa ima vso dokumentacijo. RODILNIK: betonȃrn ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: betonȃrnam postaviti, zgraditi betonarno TOŽILNIK: betonȃrne ▪ Zasebno podjetje je del zemljišča odkupilo z MESTNIK: pri betonȃrnah namenom, da na njem postavi betonarno. ORODNIK: z betonȃrnami ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Nova betonarna že poskusno obratuje. IZVOR ↑beton OBLIKE IN IZGOVOR jakostni [ betoníran betonárna] betonírana betonírano pridevnik IPA: [bɛtɔˈnaːɾna] [betoníran] tonemski POMEN [betonȃrna] ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, IPA: [bɛtɔnáːɾnà] vgradnjo betona; SIN.: zabetoniran ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC betonirana plaža jakostno ▪ V podjetju znamo poskrbeti tudi za preprosto ednina sanacijo starih betoniranih bazenov, ki nimajo IMENOVALNIK: betonárna ustrezne opreme in bazenske obloge. ▪ Apartmaji se nahajajo 100 m od prodnato-skalnate RODILNIK: betonárne plaže in 50 m od betonirane plaže pri hotelu. DAJALNIK: betonárni ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: betonárno deloma, delno betoniran MESTNIK: pri betonárni ▪ Improvizirani pomol je bil delno betoniran le nad ORODNIK: z betonárno dvojina gladino, medtem ko je bila pod njo živa skala. ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: betonárni skalnat in betoniran, prodnat in betoniran RODILNIK: betonárn ▪ Do betonirane in prodnate plaže je 100 m. DAJALNIK: betonárnama TOŽILNIK: betonárni OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri betonárnah jakostni ORODNIK: z betonárnama [ množina betoníran] IPA: [bɛtɔˈniːɾan] IMENOVALNIK: betonárne tonemski RODILNIK: betonárn [betonȋran] DAJALNIK: betonárnam IPA: [bɛtɔníːɾàn] TOŽILNIK: betonárne MESTNIK: pri betonárnah VZOREC ORODNIK: z betonárnami tonemsko jakostno ednina OSNOVNIK moški spol IMENOVALNIK: betonȃrna ednina RODILNIK: betonȃrne IMENOVALNIK: betoníran DAJALNIK: betonȃrni določno betonírani 21 RODILNIK: betoníranega MESTNIK: pri betoníranih DAJALNIK: betoníranemu ORODNIK: z betoníranima TOŽILNIK: betoníran množina določno betonírani IMENOVALNIK: betonírana živo betoníranega RODILNIK: betoníranih MESTNIK: pri betoníranem DAJALNIK: betoníranim ORODNIK: z betoníranim TOŽILNIK: betonírana dvojina MESTNIK: pri betoníranih IMENOVALNIK: betonírana ORODNIK: z betoníranimi RODILNIK: betoníranih tonemsko DAJALNIK: betoníranima OSNOVNIK TOŽILNIK: betonírana moški spol MESTNIK: pri betoníranih ednina ORODNIK: z betoníranima IMENOVALNIK: betonȋran množina določno betonȋrani IMENOVALNIK: betonírani RODILNIK: betonȋranega RODILNIK: betoníranih DAJALNIK: betonȋranemu DAJALNIK: betoníranim TOŽILNIK: betonȋran TOŽILNIK: betonírane določno betonȋrani MESTNIK: pri betoníranih živo betonȋranega ORODNIK: z betoníranimi MESTNIK: pri betonȋranem ženski spol ORODNIK: z betonȋranim ednina dvojina IMENOVALNIK: betonírana IMENOVALNIK: betonȋrana RODILNIK: betonírane RODILNIK: betonȋranih DAJALNIK: betonírani DAJALNIK: betonȋranima TOŽILNIK: betonírano TOŽILNIK: betonȋrana MESTNIK: pri betonírani MESTNIK: pri betonȋranih ORODNIK: z betonírano ORODNIK: z betonȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: betonírani IMENOVALNIK: betonȋrani RODILNIK: betoníranih RODILNIK: betonȋranih DAJALNIK: betoníranima DAJALNIK: betonȋranim TOŽILNIK: betonírani TOŽILNIK: betonȋrane MESTNIK: pri betoníranih MESTNIK: pri betonȋranih ORODNIK: z betoníranima ORODNIK: z betonȋranimi množina ženski spol IMENOVALNIK: betonírane ednina RODILNIK: betoníranih IMENOVALNIK: betonȋrana DAJALNIK: betoníranim RODILNIK: betonȋrane TOŽILNIK: betonírane DAJALNIK: betonȋrani MESTNIK: pri betoníranih TOŽILNIK: betonȋrano ORODNIK: z betoníranimi MESTNIK: pri betonȋrani srednji spol ORODNIK: z betonȋrano ednina dvojina IMENOVALNIK: betonírano IMENOVALNIK: betonȋrani RODILNIK: betoníranega RODILNIK: betonȋranih DAJALNIK: betoníranemu DAJALNIK: betonȋranima TOŽILNIK: betonírano TOŽILNIK: betonȋrani MESTNIK: pri betoníranem MESTNIK: pri betonȋranih ORODNIK: z betoníranim ORODNIK: z betonȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: betonírani IMENOVALNIK: betonȋrane RODILNIK: betoníranih RODILNIK: betonȋranih DAJALNIK: betoníranima DAJALNIK: betonȋranim TOŽILNIK: betonírani TOŽILNIK: betonȋrane 22 MESTNIK: pri betonȋranih ▪ V kratkem bodo končali betoniranje obale v ORODNIK: z betonȋranimi pristanišču. srednji spol ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ednina ▪ Gradbinci hitijo z betoniranjem opornih škarp. IMENOVALNIK: betonȋrano ▪ Prihodnji teden bodo začeli z betoniranjem. RODILNIK: betonȋranega 2. ekspresivno utrjevanje česa, da ostane DAJALNIK: betonȋranemu nespremenjeno TOŽILNIK: betonȋrano ▪ Kar mene moti v predlagani uredbi, je betoniranje MESTNIK: pri betonȋranem sedanjega položaja. ORODNIK: z betonȋranim ▪ Z vami si človek pri betoniranju nacionalne identitete dvojina res ne more veliko pomagati! IMENOVALNIK: betonȋrani RODILNIK: betonȋranih OBLIKE IN IZGOVOR DAJALNIK: betonȋranima jakostni TOŽILNIK: betonȋrani [betoníranje] MESTNIK: pri betonȋranih IPA: [bɛtɔˈniːɾanjɛ] ORODNIK: z betonȋranima tonemski množina [betonȋranje] IMENOVALNIK: betonȋrana IPA: [bɛtɔníːɾànje] RODILNIK: betonȋranih DAJALNIK: betonȋranim VZOREC TOŽILNIK: betonȋrana jakostno MESTNIK: pri betonȋranih ednina ORODNIK: z betonȋranimi IMENOVALNIK: betoníranje RODILNIK: betoníranja IZVOR DAJALNIK: betoníranju ↑betonirati TOŽILNIK: betoníranje MESTNIK: pri betoníranju betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola ORODNIK: z betoníranjem [betoníranje] dvojina P IMENOVALNIK: betoníranji OMEN 1. izdelava, utrjevanje česa z vlivanjem, RODILNIK: betoníranj DAJALNIK: betoníranjema nanosom, vgradnjo betona TOŽILNIK: betoníranji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri betoníranjih betoniranje obale | betoniranje plošče | betoniranje ORODNIK: z betoníranjema temeljev množina ▪ Ob petih se betoniranje plošče še ni končalo. IMENOVALNIK: betoníranja ▪ Pogoj za betoniranje obloge osnovnega predora je RODILNIK: betoníranj izvedba 80 metrov priključnih cevi. ⏵ priredna zveza DAJALNIK: betoníranjem TOŽILNIK: betoníranja izkop in betoniranje ▪ V prvi polovici tega leta bomo začeli tudi z izkopom MESTNIK: pri betoníranjih in betoniranjem temeljev. ORODNIK: z betoníranji ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemsko ednina ▪ Betoniranje bo trajalo štiri mesece. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: betonȋranje opaž za betoniranje ČESA RODILNIK: betonȋranja ▪ Postavili so leseni opaž za betoniranje novega DAJALNIK: betonȋranju mostu prek Ljubljanice. TOŽILNIK: betonȋranje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri betonȋranju ▪ Končni vzrok nesreče je bilo ne dovolj trdno ORODNIK: z betonȋranjem betoniranje ustja vrtine in nedelujoč varnostni dvojina ventil. IMENOVALNIK: betonȋranji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: betonȋranj ▪ Celotni postopek betoniranja je trajal leto dni. DAJALNIK: betonȋranjema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: betonȋranji 23 MESTNIK: pri betonȋranjih sedanjik ORODNIK: z betonȋranjema ednina množina 1. OSEBA betoníram IMENOVALNIK: betonȋranja 2. OSEBA betoníraš RODILNIK: betonȋranj 3. OSEBA betoníra DAJALNIK: betonȋranjem dvojina TOŽILNIK: betonȋranja 1. OSEBA betonírava MESTNIK: pri betonȋranjih 2. OSEBA betonírata ORODNIK: z betonȋranji 3. OSEBA betonírata množina IZVOR 1. OSEBA betoníramo ↑betonirati 2. OSEBA betonírate 3. OSEBA betonírajo betonírati betoníram velelnik nedovršni in dovršni glagol [betonírati] ednina P 2. OSEBA betoníraj OMEN 1. dvojina delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, 1. OSEBA betonírajva vgradnjo betona 2. ⏵ OSEBA betonírajta glag. + sam. beseda v tožilniku množina betonirati ploščo | betonirati temelje 1. OSEBA betonírajmo ▪ Delavci so končali dno olimpijskega plavalnega 2. OSEBA betonírajte bazena, zdaj pa betonirajo stene. deležnik na -l ▪ Opravljajo globinsko odkopavanje in sproti betonirajo moški spol temelje za pilote novega mostu. ⏵ glag. + glag. v nedoločniku EDNINA: betoníral začeti betonirati DVOJINA: betonírala ▪ Gradbinci so že izkopali gradbeno jamo in začeli MNOŽINA: betonírali betonirati temelje za podzemno garažo. ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. EDNINA: betonírala delavci betonirajo KAJ DVOJINA: betonírali ▪ Delavci betonirajo spodnjo ploščo voziščne MNOŽINA: betonírale konstrukcije. srednji spol ⏵ prisl. + glag. EDNINA: betoníralo zdaj betonirati DVOJINA: betonírali ▪ Na delu magistralke, kjer so že položili osnovni MNOŽINA: betonírala asfalt, zdaj betonirajo močne in visoke oporne deležnik na -č zidove. moški spol 2. ednina ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: betonirajóč ▪ Prisotno je vprašanje, ali vladna koalicija betonira RODILNIK: betonirajóčega brezizhodno situacijo. DAJALNIK: betonirajóčemu ▪ Sporazum bi zgolj na mednarodnopravni ravni TOŽILNIK: betonirajóč betoniral to, kar Cerkev že ima. živo betonirajóčega MESTNIK: pri betonirajóčem OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: z betonirajóčim jakostni dvojina [betonírati] IMENOVALNIK: betonirajóča IPA: [bɛtɔˈniːɾati] RODILNIK: betonirajóčih tonemski DAJALNIK: betonirajóčima [betonȋrati] TOŽILNIK: betonirajóča IPA: [bɛtɔníːɾàti] MESTNIK: pri betonirajóčih ORODNIK: z betonirajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: betonirajóči NEDOLOČNIK: betonírati RODILNIK: betonirajóčih NAMENILNIK: betonírat DAJALNIK: betonirajóčim 24 TOŽILNIK: betonirajóče ORODNIK: z betoníranim MESTNIK: pri betonirajóčih dvojina ORODNIK: z betonirajóčimi IMENOVALNIK: betonírana ženski spol RODILNIK: betoníranih ednina DAJALNIK: betoníranima IMENOVALNIK: betonirajóča TOŽILNIK: betonírana RODILNIK: betonirajóče MESTNIK: pri betoníranih DAJALNIK: betonirajóči ORODNIK: z betoníranima TOŽILNIK: betonirajóčo množina MESTNIK: pri betonirajóči IMENOVALNIK: betonírani ORODNIK: z betonirajóčo RODILNIK: betoníranih dvojina DAJALNIK: betoníranim IMENOVALNIK: betonirajóči TOŽILNIK: betonírane RODILNIK: betonirajóčih MESTNIK: pri betoníranih DAJALNIK: betonirajóčima ORODNIK: z betoníranimi TOŽILNIK: betonirajóči ženski spol MESTNIK: pri betonirajóčih ednina ORODNIK: z betonirajóčima IMENOVALNIK: betonírana množina RODILNIK: betonírane IMENOVALNIK: betonirajóče DAJALNIK: betonírani RODILNIK: betonirajóčih TOŽILNIK: betonírano DAJALNIK: betonirajóčim MESTNIK: pri betonírani TOŽILNIK: betonirajóče ORODNIK: z betonírano MESTNIK: pri betonirajóčih dvojina ORODNIK: z betonirajóčimi IMENOVALNIK: betonírani srednji spol RODILNIK: betoníranih ednina DAJALNIK: betoníranima IMENOVALNIK: betonirajóče TOŽILNIK: betonírani RODILNIK: betonirajóčega MESTNIK: pri betoníranih DAJALNIK: betonirajóčemu ORODNIK: z betoníranima TOŽILNIK: betonirajóče množina MESTNIK: pri betonirajóčem IMENOVALNIK: betonírane ORODNIK: z betonirajóčim RODILNIK: betoníranih dvojina DAJALNIK: betoníranim IMENOVALNIK: betonirajóči TOŽILNIK: betonírane RODILNIK: betonirajóčih MESTNIK: pri betoníranih DAJALNIK: betonirajóčima ORODNIK: z betoníranimi TOŽILNIK: betonirajóči srednji spol MESTNIK: pri betonirajóčih ednina ORODNIK: z betonirajóčima IMENOVALNIK: betonírano množina RODILNIK: betoníranega IMENOVALNIK: betonirajóča DAJALNIK: betoníranemu RODILNIK: betonirajóčih TOŽILNIK: betonírano DAJALNIK: betonirajóčim MESTNIK: pri betoníranem TOŽILNIK: betonirajóča ORODNIK: z betoníranim MESTNIK: pri betonirajóčih dvojina ORODNIK: z betonirajóčimi IMENOVALNIK: betonírani deležnik na -n RODILNIK: betoníranih moški spol DAJALNIK: betoníranima ednina TOŽILNIK: betonírani IMENOVALNIK: betoníran MESTNIK: pri betoníranih RODILNIK: betoníranega ORODNIK: z betoníranima DAJALNIK: betoníranemu množina TOŽILNIK: betoníran IMENOVALNIK: betonírana živo betoníranega RODILNIK: betoníranih MESTNIK: pri betoníranem DAJALNIK: betoníranim 25 TOŽILNIK: betonírana ženski spol MESTNIK: pri betoníranih EDNINA: betonȋrala ORODNIK: z betoníranimi DVOJINA: betonȋrali DELEŽJE NA -aje: betoniráje MNOŽINA: betonȋrale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: betonȋralo IMENOVALNIK: betoníranje DVOJINA: betonȋrali RODILNIK: betoníranja MNOŽINA: betonȋrala DAJALNIK: betoníranju deležnik na -č TOŽILNIK: betoníranje moški spol MESTNIK: pri betoníranju ednina ORODNIK: z betoníranjem IMENOVALNIK: betonirajč tudi betonirajč dvojina RODILNIK: betonirajčega IMENOVALNIK: betoníranji DAJALNIK: betonirajčemu RODILNIK: betoníranj TOŽILNIK: betonirajč tudi betonirajč DAJALNIK: betoníranjema živo betonirajčega TOŽILNIK: betoníranji MESTNIK: pri betonirajčem MESTNIK: pri betoníranjih ORODNIK: z betonirajčim ORODNIK: z betoníranjema dvojina množina IMENOVALNIK: betonirajča IMENOVALNIK: betoníranja RODILNIK: betonirajčih RODILNIK: betoníranj DAJALNIK: betonirajčima DAJALNIK: betoníranjem TOŽILNIK: betonirajča TOŽILNIK: betoníranja MESTNIK: pri betonirajčih MESTNIK: pri betoníranjih ORODNIK: z betonirajčima ORODNIK: z betoníranji množina tonemsko IMENOVALNIK: betonirajči NEDOLOČNIK: betonȋrati RODILNIK: betonirajčih NAMENILNIK: betonȋrat DAJALNIK: betonirajčim sedanjik TOŽILNIK: betonirajče ednina MESTNIK: pri betonirajčih 1. OSEBA betonȋram ORODNIK: z betonirajčimi 2. OSEBA betonȋraš ženski spol 3. OSEBA betonȋra ednina dvojina IMENOVALNIK: betonirajča 1. OSEBA betonȋrava RODILNIK: betonirajče 2. OSEBA betonȋrata DAJALNIK: betonirajči 3. OSEBA betonȋrata TOŽILNIK: betonirajčo množina MESTNIK: pri betonirajči 1. OSEBA betonȋramo ORODNIK: z betonirajčo 2. OSEBA betonȋrate dvojina 3. OSEBA betonȋrajo IMENOVALNIK: betonirajči velelnik RODILNIK: betonirajčih ednina DAJALNIK: betonirajčima 2. OSEBA betonȋraj TOŽILNIK: betonirajči dvojina MESTNIK: pri betonirajčih 1. OSEBA betonȋrajva ORODNIK: z betonirajčima 2. OSEBA betonȋrajta množina množina IMENOVALNIK: betonirajče 1. OSEBA betonȋrajmo RODILNIK: betonirajčih 2. OSEBA betonȋrajte DAJALNIK: betonirajčim deležnik na -l TOŽILNIK: betonirajče moški spol MESTNIK: pri betonirajčih EDNINA: betonȋral ORODNIK: z betonirajčimi DVOJINA: betonȋrala srednji spol MNOŽINA: betonȋrali ednina 26 IMENOVALNIK: betonirajče TOŽILNIK: betonȋrani RODILNIK: betonirajčega MESTNIK: pri betonȋranih DAJALNIK: betonirajčemu ORODNIK: z betonȋranima TOŽILNIK: betonirajče množina MESTNIK: pri betonirajčem IMENOVALNIK: betonȋrane ORODNIK: z betonirajčim RODILNIK: betonȋranih dvojina DAJALNIK: betonȋranim IMENOVALNIK: betonirajči TOŽILNIK: betonȋrane RODILNIK: betonirajčih MESTNIK: pri betonȋranih DAJALNIK: betonirajčima ORODNIK: z betonȋranimi TOŽILNIK: betonirajči srednji spol MESTNIK: pri betonirajčih ednina ORODNIK: z betonirajčima IMENOVALNIK: betonȋrano množina RODILNIK: betonȋranega IMENOVALNIK: betonirajča DAJALNIK: betonȋranemu RODILNIK: betonirajčih TOŽILNIK: betonȋrano DAJALNIK: betonirajčim MESTNIK: pri betonȋranem TOŽILNIK: betonirajča ORODNIK: z betonȋranim MESTNIK: pri betonirajčih dvojina ORODNIK: z betonirajčimi IMENOVALNIK: betonȋrani deležnik na -n RODILNIK: betonȋranih moški spol DAJALNIK: betonȋranima ednina TOŽILNIK: betonȋrani IMENOVALNIK: betonȋran MESTNIK: pri betonȋranih RODILNIK: betonȋranega ORODNIK: z betonȋranima DAJALNIK: betonȋranemu množina TOŽILNIK: betonȋran IMENOVALNIK: betonȋrana živo betonȋranega RODILNIK: betonȋranih MESTNIK: pri betonȋranem DAJALNIK: betonȋranim ORODNIK: z betonȋranim TOŽILNIK: betonȋrana dvojina MESTNIK: pri betonȋranih IMENOVALNIK: betonȋrana ORODNIK: z betonȋranimi RODILNIK: betonȋranih DELEŽJE NA -aje: betonirȃje DAJALNIK: betonȋranima glagolnik TOŽILNIK: betonȋrana ednina MESTNIK: pri betonȋranih IMENOVALNIK: betonȋranje ORODNIK: z betonȋranima RODILNIK: betonȋranja množina DAJALNIK: betonȋranju IMENOVALNIK: betonȋrani TOŽILNIK: betonȋranje RODILNIK: betonȋranih MESTNIK: pri betonȋranju DAJALNIK: betonȋranim ORODNIK: z betonȋranjem TOŽILNIK: betonȋrane dvojina MESTNIK: pri betonȋranih IMENOVALNIK: betonȋranji ORODNIK: z betonȋranimi RODILNIK: betonȋranj ženski spol DAJALNIK: betonȋranjema ednina TOŽILNIK: betonȋranji IMENOVALNIK: betonȋrana MESTNIK: pri betonȋranjih RODILNIK: betonȋrane ORODNIK: z betonȋranjema DAJALNIK: betonȋrani množina TOŽILNIK: betonȋrano IMENOVALNIK: betonȋranja MESTNIK: pri betonȋrani RODILNIK: betonȋranj ORODNIK: z betonȋrano DAJALNIK: betonȋranjem dvojina TOŽILNIK: betonȋranja IMENOVALNIK: betonȋrani MESTNIK: pri betonȋranjih RODILNIK: betonȋranih ORODNIK: z betonȋranji DAJALNIK: betonȋranima 27 IZVOR ▪ Ali si lahko predstavljamo življenje v velikih prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton betonskih mestih brez prijetnih zelenih površin, namenjenih oddihu? betónski betónska betónsko ▪ Zlasti v strnjenih betonskih naseljih bo čez dan pridevnik [betónski] občutiti vročino, ki se bo odbijala od asfaltnih tal in POMEN sten stanovanjskih hiš. 1. ki je narejen iz betona, utrjen z betonom 2. ki se uporablja za pripravo betona ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda betonski bazen, blok, bunker, hotel, jez, kolos, betonski mešalec, mešalnik | betonska masa kompleks, most, objekt, plato, pomol, silos, stolp | ▪ Delavci so s pomočjo tovornega vozila z betonskim betonski del, kvader, segment, venec | betonski mešalnikom in črpalke za črpanje betona zalivali drog, nosilec, opornik, steber, stebriček | betonski temelje stanovanjske hiše. estrih, pod, prag, rob, robnik, strop, temelj, tlak, ▪ Razporejali so me na najtežja dela, največkrat na tlakovec, zid | betonski jašek, kanal, prepust, propust ročno mešanje betonske mase. | betonski kamen, križ, spomenik | betonski lok, obok | betonski oklep, okvir, plašč, podstavek, pokrov, 3. pri katerem se uporablja beton sarkofag, skelet | betonski elementi, piloti | betonski ⏵ prid. beseda + sam. beseda strešniki, tlakovci, zidaki | betonski izdelki | betonska betonska gradnja | betonska dela cesta, pot, steza | betonska cev, cisterna, jama, ▪ Zaključili so vsa betonska dela in začeli z gradnjo struga | betonska hiša, konstrukcija, stavba, strehe. struktura, utrdba, zgradba | betonska fasada, stena | 4. ki po videzu spominja na beton betonska galanterija | betonska gmota | betonska ⏵ prid. beseda + sam. beseda kocka, krogla, posoda, utež | betonska kritina, opeka betonska sivina | betonska lupina, obloga, osnova, podlaga, plošča, ▪ Betonska sivina in rumena sta odlična školjka | betonska ograda, ograja, ovira, pregrada, kombinacija. škarpa | betonska ploščad, površina, plaža | betonska ▪ Umetnik je nekatere oblikovne zamisli, kako streha, terasa | betonska tribuna | betonske barikade pregnati betonsko sivino z vodometa, že preizkušal | betonske rešetke | betonske stopnice | betonsko tudi na terenu. cestišče, dvorišče, igrišče, vozišče | betonsko jedro, ogrodje | betonsko korito | betonsko stopnišče | OBLIKE IN IZGOVOR betonska tla jakostni ▪ Objekte gradijo tako, da globoko v tla zavrtajo [betónski] luknje in vanje postavijo betonske stebre. IPA: [bɛˈtoːnski] ▪ Pri gradnji proizvodnih in skladiščnih objektov tonemski imajo betonske konstrukcije kljub hitremu prodoru [betnski] jekla še vedno zelo pomemben delež. IPA: [bɛtóːnskì] ▪ Betonski izdelki so nepogrešljivi pri gradnji objektov in urejanju okolice objektov ter pri VZOREC odvajanju meteornih voda. jakostno 1a) ki je namenjen za vgradnjo v beton OSNOVNIK ⏵ prid. beseda + sam. beseda moški spol betonsko jeklo, železo ednina ▪ Med posameznimi programi se je za dvakrat IMENOVALNIK: betónski povečala prodaja betonskega jekla, medtem ko je RODILNIK: betónskega bila na ostalih programih zabeležena DAJALNIK: betónskemu desetodstotna rast. TOŽILNIK: betónski ▪ Na nižji čisti dobiček naj bi vplivale tudi višje živo betónskega cene materialov, predvsem betonskega železa in MESTNIK: pri betónskem goriva, ki jih podjetja niso mogla v celoti vgraditi v ORODNIK: z betónskim stroške oziroma v obračune del po prej podpisanih dvojina pogodbah. IMENOVALNIK: betónska 1b) v katerem prevladuje beton, je malo ali nič RODILNIK: betónskih zelenja DAJALNIK: betónskima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: betónska betonsko mesto, naselje MESTNIK: pri betónskih ORODNIK: z betónskima množina 28 IMENOVALNIK: betónski DAJALNIK: betnskemu RODILNIK: betónskih TOŽILNIK: betnski DAJALNIK: betónskim živo betnskega TOŽILNIK: betónske MESTNIK: pri betnskem MESTNIK: pri betónskih ORODNIK: z betnskim ORODNIK: z betónskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: betnska ednina RODILNIK: betnskih IMENOVALNIK: betónska DAJALNIK: betnskima RODILNIK: betónske TOŽILNIK: betnska DAJALNIK: betónski MESTNIK: pri betnskih TOŽILNIK: betónsko ORODNIK: z betnskima MESTNIK: pri betónski množina ORODNIK: z betónsko IMENOVALNIK: betnski dvojina RODILNIK: betnskih IMENOVALNIK: betónski DAJALNIK: betnskim RODILNIK: betónskih TOŽILNIK: betnske DAJALNIK: betónskima MESTNIK: pri betnskih TOŽILNIK: betónski ORODNIK: z betnskimi MESTNIK: pri betónskih ženski spol ORODNIK: z betónskima ednina množina IMENOVALNIK: betnska IMENOVALNIK: betónske RODILNIK: betnske RODILNIK: betónskih DAJALNIK: betnski DAJALNIK: betónskim TOŽILNIK: betnsko TOŽILNIK: betónske MESTNIK: pri betnski MESTNIK: pri betónskih ORODNIK: z betnsko ORODNIK: z betónskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: betnski ednina RODILNIK: betnskih IMENOVALNIK: betónsko DAJALNIK: betnskima RODILNIK: betónskega TOŽILNIK: betnski DAJALNIK: betónskemu MESTNIK: pri betnskih TOŽILNIK: betónsko ORODNIK: z betnskima MESTNIK: pri betónskem množina ORODNIK: z betónskim IMENOVALNIK: betnske dvojina RODILNIK: betnskih IMENOVALNIK: betónski DAJALNIK: betnskim RODILNIK: betónskih TOŽILNIK: betnske DAJALNIK: betónskima MESTNIK: pri betnskih TOŽILNIK: betónski ORODNIK: z betnskimi MESTNIK: pri betónskih srednji spol ORODNIK: z betónskima ednina množina IMENOVALNIK: betnsko IMENOVALNIK: betónska RODILNIK: betnskega RODILNIK: betónskih DAJALNIK: betnskemu DAJALNIK: betónskim TOŽILNIK: betnsko TOŽILNIK: betónska MESTNIK: pri betnskem MESTNIK: pri betónskih ORODNIK: z betnskim ORODNIK: z betónskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: betnski OSNOVNIK RODILNIK: betnskih moški spol DAJALNIK: betnskima ednina TOŽILNIK: betnski IMENOVALNIK: betnski MESTNIK: pri betnskih RODILNIK: betnskega ORODNIK: z betnskima 29 množina ▪ Dve vrsti nizkih zapuščenih betonskih kock – nekoč IMENOVALNIK: betnska trgovin in delavnic – varuje visoko močvirsko rastje, ki RODILNIK: betnskih se je razpaslo ob bližnjem potoku. DAJALNIK: betnskim ▪ Naseljeni smo v betonski kocki, ki daje občutek TOŽILNIK: betnska samozadostnosti že sama po sebi. MESTNIK: pri betnskih ORODNIK: z betnskimi IZVOR ↑beton STALNE ZVEZE brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc] betonska mešanica POMEN iz gradbeništva tekoči beton pred procesom žganje iz brinovih jagod; SIN.: brinovec zgoščevanja, strjevanja; SIN.: iz gradbeništva sveži ⏵ prid. beseda + sam. beseda beton domači brinjevec | kraški brinjevec ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Okušali smo lahko pršut, vina in domači brinjevec, proizvodnja betonskih mešanic | vrste betonskih vendar so češnje najbolj vabile. mešanic ▪ Poleg dolenjskega sadjevca, gorenjskega tepkovca ▪ Zmogljivost betonarne omogoča proizvodnjo 60 m3 in kraškega brinjevca imata zaščiteno označbo betonskih mešanic v eni uri. geografskega porekla za žgane pijače še brkinski ▪ Program betonarne zajema vse vrste betonskih slivovec in kostelska rakíja. mešanic, med njimi tudi najzahtevnejše ⏵ priredna zveza konstrukcijske betone in cementno stabilizacijo za sadjevec in brinjevec, slivovka in brinjevec cestogradnjo. ▪ Poleg slivovke bodo letos ocenjevali tudi domači ⏵ prid. beseda + sam. beseda sadjevec in brinjevec. sveža betonska mešanica ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Izbrana mora biti taka tehnologija, ki zagotavlja ▪ Kraški brinjevec nosi označbo zaščiteno geografsko ustrezno vgrajenost sveže betonske mešanice brez poreklo, predpisane so kakovost in način kuhe pa segregacije (posedanja delcev). tudi oblika in volumen steklenic. ▪▪▪ ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Ko v model stresemo betonsko mešanico, njegove kuhati brinjevec stranice nekajkrat enakomerno potolčemo s kladivom, ▪ Krepki in čili možak je vnet lovec in eden redkih, ki da se betonska mešanica enakomerno razporedi v v teh krajih še kuha izvrsten brinjevec. modelu. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Nekaj denarja se je dalo zaslužiti z nabiranjem FRAZEOLOGIJA brinovih jagod in kuhanjem brinjevca. betonska/urbana/asfaltna džungla OBLIKE IN IZGOVOR betonska džungla jakostni urbana džungla [brínjevəc] asfaltna džungla IPA: [ˈbɾiːnjɛʋəts] tonemski gosto poseljeno mesto ali njegov del, ki zaradi [brínjevəc] hrupa, vrveža, goste poseljenosti deluje kaotično, IPA: [bɾìːnjʋəts] utesnjeno; SIN.: mesto, velemesto ▪ Tudi ljudje iz večjih mest radi pobegnejo iz betonske VZOREC džungle in iščejo sprostitev v naravi. jakostno ▪ Zaradi nevzdržne vročine, ki je v asfaltnih džunglah ednina pogost pojav in je ne ublažijo niti klimatske naprave, so na tokijskih strehah začeli urejati vrtove. IMENOVALNIK: brínjevec ▪ Mesto se je spremenilo v pravo urbano džunglo s RODILNIK: brínjevca kopico stolpnic, ki jih krasijo smeti in grafiti, vse DAJALNIK: brínjevcu naokrog je polno bencinskih črpalk in prodajaln. TOŽILNIK: brínjevec MESTNIK: pri brínjevcu betonska kocka ORODNIK: z brínjevcem monotona, pusta stavba iz betona; blok, dvojina večstanovanjsko poslopje IMENOVALNIK: brínjevca RODILNIK: brínjevcev 30 DAJALNIK: brínjevcema ▪ Brinova voda ima izrazit okus, kot da bi z vodo TOŽILNIK: brínjevca razredčil brinovec in odštel alkohol. MESTNIK: pri brínjevcih ORODNIK: z brínjevcema OBLIKE IN IZGOVOR množina jakostni IMENOVALNIK: brínjevci [brínovəc] RODILNIK: brínjevcev IPA: [ˈbɾiːnɔʋəts] DAJALNIK: brínjevcem tonemski TOŽILNIK: brínjevce [brínovəc] MESTNIK: pri brínjevcih IPA: [bɾìːnʋəts] ORODNIK: z brínjevci tonemsko VZOREC ednina jakostno IMENOVALNIK: brínjevec ednina RODILNIK: brínjevca IMENOVALNIK: brínovec DAJALNIK: brínjevcu RODILNIK: brínovca TOŽILNIK: brínjevec DAJALNIK: brínovcu MESTNIK: pri brínjevcu TOŽILNIK: brínovec ORODNIK: z brínjevcem MESTNIK: pri brínovcu dvojina ORODNIK: z brínovcem IMENOVALNIK: brínjevca dvojina RODILNIK: brínjevcev tudi brȋnjevcev IMENOVALNIK: brínovca DAJALNIK: brínjevcema RODILNIK: brínovcev TOŽILNIK: brínjevca DAJALNIK: brínovcema MESTNIK: pri brínjevcih tudi pri brȋnjevcih TOŽILNIK: brínovca ORODNIK: z brínjevcema MESTNIK: pri brínovcih množina ORODNIK: z brínovcema IMENOVALNIK: brínjevci množina RODILNIK: brínjevcev tudi brȋnjevcev IMENOVALNIK: brínovci DAJALNIK: brínjevcem RODILNIK: brínovcev TOŽILNIK: brínjevce DAJALNIK: brínovcem MESTNIK: pri brínjevcih tudi pri brȋnjevcih TOŽILNIK: brínovce ORODNIK: z brínjevci tudi z brȋnjevci MESTNIK: pri brínovcih ORODNIK: z brínovci IZVOR tonemsko hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec ednina IMENOVALNIK: brínovec brínovec brínovca RODILNIK: brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc] P DAJALNIK: brínovcu OMEN TOŽILNIK: brínovec žganje iz brinovih jagod; SIN.: brinjevec ⏵ MESTNIK: pri brínovcu prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z brínovcem ▪ Kraški brinovec je posebnost svoje vrste, kot sta dvojina tudi kraški teran in pršut. IMENOVALNIK: brínovca ▪ Eminentnim politikom vsega sveta pošilja znameniti krški brinovec in slivovko. RODILNIK: brínovcev tudi brȋnovcev ▪ Pravi brinovec pri nas kuhajo iz brinovih jagod, DAJALNIK: brínovcema podobno kot žganje iz drugega sadja. TOŽILNIK: brínovca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri brínovcih tudi pri brȋnovcih ▪ Za kuhanje brinovca je potrebna izredna ORODNIK: z brínovcema natančnost. množina ▪ Za dobrodošlico smo ponudili šilce brinovca, ki smo IMENOVALNIK: brínovci ga pripravljali po posebnem postopku. RODILNIK: brínovcev tudi brȋnovcev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: brínovcem ▪ Če je bila dobra letina, so kuhali sadjevec, slivovko TOŽILNIK: brínovce in še posebej brinovec. MESTNIK: pri brínovcih tudi pri brȋnovcih ORODNIK: z brínovci tudi z brȋnovci 31 DAJALNIK: brȋtofu IZVOR TOŽILNIK: brȋtof ↑brin MESTNIK: pri brȋtofu ORODNIK: z brȋtofom brítof brítofa dvojina samostalnik moškega spola [brítof] P IMENOVALNIK: brȋtofa OMEN RODILNIK: brȋtofov neknjižno pogovorno navadno ograjen prostor za DAJALNIK: brȋtofoma pokopavanje umrlih; SIN.: pokopališče ⏵ TOŽILNIK: brȋtofa prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri brȋtofih ▪ Pričakovala sem miren, skromen, nostalgičen vaški britof ORODNIK: z brȋtofoma , tam pa je bil en sam sijoč marmor, ki se od množina groba do groba razlikuje le po barvi. ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: brȋtofi iti na britof RODILNIK: brȋtofov ▪ Šel sem na britof, zamenjal vodo, pa še svečko DAJALNIK: brȋtofom sem prižgal. TOŽILNIK: brȋtofe ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri brȋtofih ▪ Na britofu je srečal daljnega sorodnika. ORODNIK: z brȋtofi ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ▪ Zasluži si spoštovanje in spomenik na britofu. IZVOR prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. O frīten BLIKE IN IZGOVOR jakostni ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ – [brítof] več ... IPA: [ˈbɾiːtɔf] tonemski búča búče samostalnik ženskega spola [búča] [brȋtof] POMEN IPA: [bɾíːtf] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj VZOREC lat. Cucurbita pepo jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina jedilna, okrasna, oljna buča | navadna buča IMENOVALNIK: brítof ▪ Cvetovi jedilnih buč so užitni. RODILNIK: brítofa ▪ Pri nas sadimo njivske, vrtne in okrasne buče. DAJALNIK: brítofu ▪ Prizadete so skoraj vse obdelovalne površine, TOŽILNIK: brítof najbolj pa so uničeni posevki koruze, sladkorne MESTNIK: pri brítofu pese, oljnih buč, strniščnih dosevkov in travnikov. ORODNIK: z brítofom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina gojenje buč | ljubitelj, pridelovalec buč | nasad buč | IMENOVALNIK: brítofa praznik buč | seme, sorta, vrsta buč RODILNIK: brítofov ▪ Semena buč in kumar posadimo neposredno v DAJALNIK: brítofoma lončke z mešanico prsti z dodanimi hranili. TOŽILNIK: brítofa ▪ Predstavila bo novejše sorte buč in njihovo MESTNIK: pri brítofih uporabno vrednost. ORODNIK: z brítofoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina gojiti, saditi buče IMENOVALNIK: brítofi ▪ Pri nas in pri sosedih gojimo buče pretežno za RODILNIK: brítofov olje. DAJALNIK: brítofom ▪ Na kompost so že od nekdaj sadili buče, saj jih TOŽILNIK: brítofe tam ni treba posebej gnojiti. MESTNIK: pri brítofih ⏵ priredna zveza ORODNIK: z brítofi buče in bučke, buče in krompir, koruza in buče, tonemsko sončnice in buče ednina ▪ Plodovke: paradižnike, paprike, jajčevce, kumare in buče ter bučke lahko gojimo kot balkonske IMENOVALNIK: brȋtof rastline. RODILNIK: brȋtofa 32 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Buče velikanke lahko tehtajo več kot sto buča potrebuje KAJ | buče imajo KAJ kilogramov. ▪ Ker imajo buče zelo plitve korenine, zemlje ne ▪ Buče vsebujejo veliko vlaknin in imajo malo smete okopavati. kalorij. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Nemočno opazujejo posledice zadnje toče na njivi juha iz buče | dobrote, izdelki, jedi iz buč z bučami. ▪ Gostinci bodo prodajali pite in druge dobrote iz buč, bučne napitke, menda celo koktajle iz buč. 1a) plod te rastline ▪ Prvi dan prireditve so na ogled postavili razstavo ⏵ prid. beseda + sam. beseda buč in izdelkov iz buč. bela, oranžna, rumena, zelena buča | debela, ▪ Izložba razstavljenih jedi iz buč na kulinarični majhna, težka, velika, velikanska buča | izdolbena, razstavi je bila zelo pestra. izrezana, izrezljana, izvotljena, kuhana, narezana, ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku naribana, očiščena, olupljena, pečena, posušena, ▪ Bučo s temno rumenim ali oranžnim mesom vložena buča | jedilna, okrasna, oljna buča | jesenska, poletna, zimska buča narežemo na široke rezine, naložimo v pekač ter | n-kilogramska buča popečemo. | lepa, zanimiva buča | okusna, zrela buča | osvetljena buča ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku | različne buče ▪ Na tekmovanju so izbrali najtežjo bučo. ▪ Skuhali so okusen bučni golaž in juho z bučami. ▪ Navadno večjo zrelo bučo prerežemo po dolgem ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v in obe polovici izdolbemo. rodilniku ▪ Izdolbeno in osvetljeno bučo zvečer postavimo n dag, n g, n kg buče | n dekagramov, n na okensko polico. kilogramov buče ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Por narežemo na kolesca, 200 g buče pa na izrezovanje, trebljenje buč | kocke, kos, košček, kocke. rezina buče | meso buče | pridelava, pridelovanje ⏵ sam. beseda + sam. beseda buč | razstava buč buča velikanka ▪ Izrezovanje buč je posebej priljubljeno v ▪ Na bučijadi v Žalcu so bile buče krasotice, buče družinah z otroki. sladice, pa buče velikanke in buče dolginke. ▪ Meso buče vsebuje kar 90 odstotkov vode. ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Pridelovanje buč ima v severovzhodni Sloveniji že ▪ Obiskovalci nedeljske prireditve so izvedeli, dolgo tradicijo. katere jedi je mogoče pripraviti iz buč. ▪ Zelo obiskane so tudi razne razstave buč in ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku tekmovanja za največjo bučo. ▪ Zelo obiskane so tudi razne razstave buč in ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tekmovanja za največjo bučo. dodati, izbrati, postaviti bučo | izdolbsti, narezati, ▪ Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad za očistiti, olupiti bučo | izrezovati buče | potrebovati najdaljše in najdebelejše buče bo ob 16. uri. bučo | pridelati, vzgojiti bučo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Maščobo segrejemo, dodamo narezane buče, krasiti, okrasiti z bučami | strašiti z bučami nekoliko podušimo in zalijemo z vodo ali juho. ▪ Noči čarovnic največ pozornosti namenjajo v ▪ Bučo olupite, ji odstranite semenje in jo narežite ZDA, kjer na ta dan skrbno okrasijo hiše z na koščke. bučami. ▪ Otroci, polni domišljije, so izrezovali buče in se ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku zraven odlično zabavali. ▪ Z veseljem ugotavljajo, da za razliko od prejšnjih ⏵ priredna zveza let vlada pri nas vse večje povpraševanje po buče in bučke, buče in korenje, buče in jabolka, jedilnih bučah. koruza in buče, krompir in buča, paprika in buča ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku ▪ Iz buč in bučk pripravljamo kompot ali naredimo ▪ Agronomko je k pisanju spodbudila knjiga o marmelado, juhe, prikuhe. bučah, ki jo je kupila na Nizozemskem. ▪ Sladki krompir in bučo narežemo na majhne 2. posoda, steklenica trebušaste oblike kocke. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Ponudili jim bodo pečeno koruzo in buče, steklena buča prodajali bodo tudi druge ekološko pridelane ▪ Ko je steklena buča zataljena, vse skupaj počasi vrtnine. ohladijo na temperaturo prostora. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Med pospravljanjem podstrešja je v kotu našel buče imajo KAJ | buča tehta n g, n kg | buča se vinsko bučo, ki jo je tam pustil njegov oče. zmehča | buča vsebuje KAJ | buča zraste ▪▪▪ ▪ Ko se buča zmehča, jo z vilicami pretlačimo. ▪ Vzel je bučo z vodo in naredil požirek. 33 2a) stekleni del svetila take oblike MESTNIK: pri búčah ▪ Bila je ena tistih svetilk, ki jih včasih najdemo na ORODNIK: z búčami mizah v čitalnicah starih knjižnic in imajo zeleno tonemsko kupolasto bučo, ki meče na odprto knjigo bel oval ednina svetlobe. IMENOVALNIK: búča ▪ Petrolejke in leščerbe so imele navadno okroglo RODILNIK: búče stekleno bučo, ki je varovala plamen pred vetrom, DAJALNIK: búči okolico pa pred požarom. TOŽILNIK: búčo 3. knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška MESTNIK: pri búči ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bȗčo ▪ Že tako imam preveliko bučo za večino kap, kaj bi dvojina bilo šele po taki množici podatkov! IMENOVALNIK: búči ▪ Niso vse odločitve tako dokončne, kot se znamo RODILNIK: bȗč včasih prepričati v svojih pametnih bučah. DAJALNIK: búčama ▪ Za ta denar človek dobi že nov avtomobil nižjega TOŽILNIK: búči razreda, v katerem mu razgreto bučo hladi MESTNIK: pri búčah klimatska naprava. ORODNIK: z búčama ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku množina ▪ Tako ga bom lahko takoj kresnil po buči. IMENOVALNIK: búče ▪▪▪ RODILNIK: bȗč ▪ Stopiš na gladki marmor, keramiko in si razbiješ DAJALNIK: búčam bučo. TOŽILNIK: búče ▪ Priporoča, da si umijete bučo s šamponom proti MESTNIK: pri búčah prhljaju. ORODNIK: z búčami 4. ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek ▪ Pa saj nismo buče, da bi to verjeli. STALNE ZVEZE OBLIKE IN IZGOVOR buča golica jakostni buča s srednje velikimi okroglimi plodovi rumene [búča] barve z zelenimi progami, ki se prideluje zlasti za IPA: [ˈbuːtʃa] pridobivanje olja, ali njen plod tonemski ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [búča] seme buč golic IPA: [bùːtʃá] ▪ Za nakaljevanje uporabimo seme buč golic. ▪ Pridelovanje buč golic za olje je v severovzhodni VZOREC Sloveniji zelo razširjeno. jakostno ednina buča hokaido in hokaido buča IMENOVALNIK: búča manjša okrogla buča hruškaste oblike s trdo RODILNIK: búče oranžno lupino in oranžnim mesom DAJALNIK: búči ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: búčo ▪ Meso japonske buče hokaido ima blago aromo in MESTNIK: pri búči se zelo dobro ujema z ingverjem in čilijem. ORODNIK: z búčo ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku dvojina juha iz buče hokaido | namaz iz buče hokaido IMENOVALNIK: búči ▪ Juha iz buče hokaido pomaga ob črevesnih kolikah RODILNIK: búč in prebavnih zastojih. DAJALNIK: búčama ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v TOŽILNIK: búči rodilniku MESTNIK: pri búčah n g buče hokaido ORODNIK: z búčama ▪ Za 2 obroka potrebujemo: 600 g buče hokaido, 1 množina čebulo, 1 žlico masla, 1 žličko karija, 500 ml IMENOVALNIK: búče zelenjavne čiste juhe ... RODILNIK: búč ▪▪▪ DAJALNIK: búčam ▪ Bučni pire naredimo tako, da kose buče hokaido TOŽILNIK: búče prepražimo, pretlačimo in ohladimo. 34 buča špagetarica orjaška buča podolgovata ovalna buča s trdo lupino rumene zelo velika buča, navadno oranžne barve, ali barve in vlaknastim mesom; SIN.: špagetna buča rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita ⏵ prid. beseda + sam. beseda maxima ▪ Rumena, podolgovata buča špagetarica velja za ▪ Največja orjaška buča je zrasla v Ameriki, tehtala je eno okusnejših buč. več kot 600 kilogramov. ▪▪▪ ▪ Na Slovenskem gojimo več sort buč, v glavnem ▪ Namesto testenin uporabite bučo in iz buče orjaško bučo z dolgimi vrežami, katere dozoreli špagetarice pripravite odlične špagete s hobotnico in plodovi so primerni za vlaganje, nedozoreli pa za rožmarinom. svežo uporabo. hokaido buča in buča hokaido presesalna buča manjša okrogla buča hruškaste oblike s trdo iz kemije laboratorijska steklena posoda za filtriranje oranžno lupino in oranžnim mesom z ozkim vratom in stranskim priključkom za ⏵ prid. beseda + sam. beseda vakuumsko cev ▪ Če boste uporabili aromatično hokaido bučo, je ni ▪ Zmes stresemo v presesalno bučo in jo zamašimo z treba lupiti. zamaškom, v katerega je vstavljen lij kapalnik. ▪ V glineni lonec po plasteh naložimo čez noč namočen in odcejen rdeči fižol, na kocke narezano špagetna buča hokaido bučo, narezano korenje in gomoljno zeleno podolgovata ovalna buča s trdo lupino rumene z listi. barve in vlaknastim mesom; SIN.: buča špagetarica ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Špagetno bučo pripravite tako, da jo z iglo večkrat ▪ Za kosilo lahko pripravite gobovo juhico, kremno prebodete in kuhate v vodi približno 40 minut, nato jo juho iz brokolija ali rumeno juho iz hokaido buče. vodoravno prerežete na pol in iz nje z vilicami ▪▪▪ postrgate meso, ki razpade na špagete. ▪ Meso hokaido buč narežemo na kocke. ▪ Za zajtrk pripravimo dušen ali v sopari kuhan FRAZEOLOGIJA korenček ali hokaido bučo z rozinami in začimbami. brihtna/bistra/pametna buča muškatna buča brihtna buča okrogla buča s trdo rebrasto rdečkasto rjavo bistra buča lupino in oranžnim mesom pametna buča ⏵ prid. beseda + sam. beseda 1) ▪ Velike oranžne muškatne buče dozorijo v oktobru knjižno pogovorno, šaljivo bistroumen, pameten človek; in novembru. SIN.: bistroumnež, brihtnež ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Bil je brihtna buča, veliko je vedel in veliko je znal. juha iz muškatne buče | izdelki iz muškatnih buč ▪ Bistre buče so izdelale program, ki vam bo ▪ Odličen jesenski krožnik je bila slastna krema iz pomagal. muškatne buče, v kateri sta se kopala dva raviola, 2) knjižno pogovorno, ironično kdor se ima za pametnega polnjena z račjim mesom. ali se dela pametnega; SIN.: pametnjakovič ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ »Le kaj neki bodo brihtne buče sklenile tokrat?« se ▪ Velike oranžne muškatne buče dozorijo v oktobru je spraševal general. in novembru. ▪ Potem naj pa še kakšna pametna buča ukine ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku plačevanje prispevkov od plače pa smo tam. meso, seme muškatne buče ▪ Industrijska predelava muškatnih buč v dobiti/dobivati jih/jo po glavi/buči/betici prehrambne izdelke ne obstaja še nikjer na svetu, dobiti jih po glavi za izdelke pa se že zanimajo avstrijski trgovci in dobiti jo po glavi nekatere arabske dežele. knjižno pogovorno dobiti jih po buči ▪ Seme muškatne buče zlahka ločimo od ostalih vrst, v nedovršni obliki glagola dobivati jih po glavi ker je umazano belo s hrapavim robom. knjižno pogovorno dobiti jih po betici ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v biti tepen, poražen; občutiti negativne posledice rodilniku svojih predhodnih dejanj; postati deležen kakega n g, n dag muškatne buče ▪ Za juho potrebuješ 1 kg muškatne buče. neprijetnega stanja ▪ Zaradi svojega realizma sem jih že dobil po glavi. 35 ▪ Jaz že ne bom tista, ki jo bo dobila po glavi. = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vlat. buttia h klas. ▪ Če koga vidim, da jo bo na hitro zbasal v usta, jih bo lat. buttis ‛sod’ – več ... dobil po buči. ▪ Seveda sem jih dobival po glavi. búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeka] POMEN kotaliti buče/bučke navadno v množini, iz botanike kulturna rastlina s plazečim kotaliti buče se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi kotaliti bučke plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SIN.: bučnica govoriti, pisati neumnosti, nesmisle ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Vsak, ki za šankom izusti, da je nek avtomobil boljši družina bučevk od drugega, kotali buče. ▪ V družino bučevk spadajo številne rastlinske vrste, ki imajo pomembno vlogo v prehrani človeka. kot svinja v buče ▪▪▪ takó, da se brez razmisleka, presoje, ▪ Od začetka do srede marca začnemo sejati bučevke: samoobvladovanja upoštevajo le trenutni vzgibi; najprej lubenice in melone, teden do dva pozneje pa brezglavo, brezumno še buče, bučke in kumarice. ⏵ glagol + frazeološka enota navaliti, zagnati se, zapoditi se kot svinja v buče OBLIKE IN IZGOVOR ▪ Zanima me, ali kdaj bere komentarje ali rine jakostni naprej kot svinja v buče. [búčeka] ▪ Prepričana sem bila, da se bodo vse zapodile kot IPA: [ˈbuːtʃɛuka] svinje v buče. tonemski [búčeka] prodajati bučke/buče/bučnice (komu) IPA: [bùːtʃuka] prodajati bučke (komu) prodajati buče (komu) VZOREC prodajati bučnice (komu) jakostno ednina govoriti, pisati neumnosti, nesmisle; zavajati IMENOVALNIK: búčevka koga z govorjenjem, pisanjem neresnic, RODILNIK: búčevke neumnosti DAJALNIK: búčevki ▪ Naši politiki pa nam prodajajo bučke, da se ne TOŽILNIK: búčevko poznajo med sabo in da niso vpleteni v nič. MESTNIK: pri búčevki ▪ Daj, pojdi raje na igrišče in ne prodajaj buč, ker ORODNIK: z búčevko nismo vsi ljudje neumni in naivni. dvojina ▪ Tu pa je problem, ki ga mora rešiti vlada, a ga noče, IMENOVALNIK: búčevki raje nam prodaja bučnice o (ne)konkurenčnosti. RODILNIK: búčevk DAJALNIK: búčevkama trda buča TOŽILNIK: búčevki knjižno pogovorno, slabšalno kdor ni sposoben hitro MESTNIK: pri búčevkah dojemati, razmišljati; omejenec ORODNIK: z búčevkama ▪ Ne bi bila rada proglašena za trdo bučo. množina ▪ Logičen zaključek tudi za trde buče ne bi smel biti IMENOVALNIK: búčevke pretežak. RODILNIK: búčevk DAJALNIK: búčevkam To so buče. TOŽILNIK: búčevke izraža ugovor, mnenje govorca, da je kaj MESTNIK: pri búčevkah neresnično, nepravilno, neutemeljeno ORODNIK: z búčevkami ▪ Dragi moj sosed, to so buče. Boš videl, da se ne bo tonemsko zgodilo nič. ednina IMENOVALNIK: búčevka BESEDOTVORJE RODILNIK: búčevke manjšalnica: bučka DAJALNIK: búčevki TOŽILNIK: búčevko IZVOR MESTNIK: pri búčevki ORODNIK: z bȗčevko 36 dvojina ▪ Na rezine (s strgalnikom) narežite 100 g bučk in IMENOVALNIK: búčevki prav toliko korenja. RODILNIK: bȗčevk ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: búčevkama juha z bučkami | pita z bučkami | rezanci, špageti, TOŽILNIK: búčevki testenine z bučkami | rižota z bučkami | solata z MESTNIK: pri búčevkah bučkami ORODNIK: z búčevkama ▪ Rezance z bučkami obrnite na maščobi, ki je ostala množina od peke, in ponudite z omako ter ribo. IMENOVALNIK: búčevke ▪ Krompirjeva musaka z bučkami je hitro RODILNIK: bȗčevk pripravljena in zelo okusna glavna jed, primerna za vsak dan. DAJALNIK: búčevkam ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: búčevke juha, omaka iz bučk | pita, narastek iz bučk | solata iz MESTNIK: pri búčevkah bučk ORODNIK: z búčevkami ▪ Njena specialiteta je omaka iz bučk in paprike. I ▪ Okusna je tudi solata iz bučk; v ta namen ZVOR ↑bučev uporabimo sveže ali kuhane bučke. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. bučke rastejo | bučke se zmehčajo búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] ▪ Mešamo in pražimo nekaj minut, da se bučke malo POMEN zmehčajo. 1. užitna buča podolgovate oblike 2. majhna buča ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda rumena, zelena bučka | narezana, naribana bučka | okrasne bučke dušene, kuhane, ocvrte, pečene, popečene bučke | ▪ Za jesenski in zimski okras stanovanja posejemo jedilne bučke | majhne, srednje velike, velike bučke | okrasne bučke različnih barv in velikosti. marinirane bučke | mlade, sveže bučke | nadevane, 3. priprava ali njen del trebušaste oblike polnjene bučke | poletne bučke ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Prepraženim lignjem dodamo sesekljano čebulo in merilna bučka | steklena bučka na kocke narezano bučko. ▪ Z lijem prelij raztopino iz čaše v merilno bučko. ▪ Dušene bučke zmešamo s krompirjem in 4. peteršiljem ter začinimo s soljo, poprom in z ljubkovalno majhna, zlasti otroška glava muškatnim oreščkom. ▪ Kaj se ob pogledu na vsa ta čudesa dogaja v ▪ Preden marinirane bučke ponudimo, jih začinimo s otroških bučkah, si ne morem niti predstavljati. soljo, poprom in preostalim kisom. 4a) ljubkovalno otrok, zlasti mlajši ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Glede na neverjetno ljubezen med mojima dati, dodati, naložiti, položiti, stresti, zložiti bučke | puncama in tudi na prigovarjanje moža sem dušiti, kuhati, peči, popeči, pražiti, prepražiti bučke | privolila, da bomo imeli še eno malo bučko. narezati, naribati, oprati, očistiti, olupiti, razpoloviti, sesekljati, umiti, zrezati bučke | preliti, potresti, soliti OBLIKE IN IZGOVOR bučke jakostni ▪ Korenček in bučko narežemo na majhne kocke, [búčka] por pa na tanke obročke. IPA: [ˈbuːtʃka] ▪ Z zmesjo napolnimo bučke in jih zložimo v naoljen tonemski pekač. [búčka] ▪ Narezane bučke solimo in dušimo na 2 dag masla. IPA: [bùːtʃká] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku cvetovi, sredica bučk | koščki, rezine, polovice, VZOREC trakovi bučk | meso bučk jakostno ▪ Jed obložimo z nadevanimi cvetovi bučk in ednina bučkami na žaru. IMENOVALNIK: búčka ▪ V ponvi segrejte 2 žlici olja in na njem popecite RODILNIK: búčke rezine bučk z obeh strani. DAJALNIK: búčki ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v TOŽILNIK: búčko rodilniku MESTNIK: pri búčki n dag, n kg bučk ORODNIK: z búčko dvojina 37 IMENOVALNIK: búčki ▪ Daj, pojdi raje na igrišče in ne prodajaj buč, ker RODILNIK: búčk nismo vsi ljudje neumni in naivni. DAJALNIK: búčkama ▪ Tu pa je problem, ki ga mora rešiti vlada, a ga noče, TOŽILNIK: búčki raje nam prodaja bučnice o (ne)konkurenčnosti. MESTNIK: pri búčkah ORODNIK: z búčkama IZVOR množina ↑buča IMENOVALNIK: búčke RODILNIK: búčk búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] DAJALNIK: búčkam POMEN TOŽILNIK: búčke ki je del bučke MESTNIK: pri búčkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z búčkami bučkini cvetovi | bučkine rezine tonemsko ▪ Bučkinim cvetovom odrežite pestič; bučke očistite ednina in na vsaki naredite tri zareze po dolžini. IMENOVALNIK: búčka a) ki je iz bučk ali vsebuje bučke RODILNIK: búčke ⏵ DAJALNIK: búčki prid. beseda + sam. beseda bučkin karpačo TOŽILNIK: búčko | bučkin narastek | bučkin zavitek, zvitek | bučkina juha | bučkina krema, omaka MESTNIK: pri búčki ▪ Med hladnimi predjedmi izberemo bučkin ORODNIK: z bȗčko dvojina karpačo s praženimi lešniki in mladim kozjim sirom. IMENOVALNIK: búčki ▪ V omako položite bučkine zvitke in na nizki RODILNIK: bȗčk temperaturi pokrito kuhajte približno 20 minut. DAJALNIK: búčkama TOŽILNIK: búčki OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri búčkah jakostni ORODNIK: z búčkama [búčkin] množina IPA: [ˈbuːtʃkin] IMENOVALNIK: búčke tonemski RODILNIK: bȗčk [bȗčkin] DAJALNIK: búčkam IPA: [búːtʃkìn] TOŽILNIK: búčke MESTNIK: pri búčkah VZOREC ORODNIK: z búčkami jakostno OSNOVNIK FRAZEOLOGIJA moški spol ednina kotaliti buče/bučke IMENOVALNIK: búčkin kotaliti buče RODILNIK: búčkinega kotaliti bučke DAJALNIK: búčkinemu govoriti, pisati neumnosti, nesmisle TOŽILNIK: búčkin ▪ Vsak, ki za šankom izusti, da je nek avtomobil boljši živo búčkinega od drugega, kotali buče. MESTNIK: pri búčkinem ORODNIK: z búčkinim prodajati bučke/buče/bučnice (komu) dvojina prodajati bučke (komu) IMENOVALNIK: búčkina prodajati buče (komu) RODILNIK: búčkinih prodajati bučnice (komu) DAJALNIK: búčkinima govoriti, pisati neumnosti, nesmisle; zavajati TOŽILNIK: búčkina koga z govorjenjem, pisanjem neresnic, MESTNIK: pri búčkinih ORODNIK: z búčkinima neumnosti množina ▪ Naši politiki pa nam prodajajo bučke, da se ne IMENOVALNIK: búčkini poznajo med sabo in da niso vpleteni v nič. RODILNIK: búčkinih 38 DAJALNIK: búčkinim živo bȗčkinega TOŽILNIK: búčkine MESTNIK: pri bȗčkinem MESTNIK: pri búčkinih ORODNIK: z bȗčkinim ORODNIK: z búčkinimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: bȗčkina ednina RODILNIK: bȗčkinih IMENOVALNIK: búčkina DAJALNIK: bȗčkinima RODILNIK: búčkine TOŽILNIK: bȗčkina DAJALNIK: búčkini MESTNIK: pri bȗčkinih TOŽILNIK: búčkino ORODNIK: z bȗčkinima MESTNIK: pri búčkini množina ORODNIK: z búčkino IMENOVALNIK: bȗčkini dvojina RODILNIK: bȗčkinih IMENOVALNIK: búčkini DAJALNIK: bȗčkinim RODILNIK: búčkinih TOŽILNIK: bȗčkine DAJALNIK: búčkinima MESTNIK: pri bȗčkinih TOŽILNIK: búčkini ORODNIK: z bȗčkinimi MESTNIK: pri búčkinih ženski spol ORODNIK: z búčkinima ednina množina IMENOVALNIK: bȗčkina IMENOVALNIK: búčkine RODILNIK: bȗčkine RODILNIK: búčkinih DAJALNIK: bȗčkini DAJALNIK: búčkinim TOŽILNIK: bȗčkino TOŽILNIK: búčkine MESTNIK: pri bȗčkini MESTNIK: pri búčkinih ORODNIK: z bȗčkino ORODNIK: z búčkinimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: bȗčkini ednina RODILNIK: bȗčkinih IMENOVALNIK: búčkino DAJALNIK: bȗčkinima RODILNIK: búčkinega TOŽILNIK: bȗčkini DAJALNIK: búčkinemu MESTNIK: pri bȗčkinih TOŽILNIK: búčkino ORODNIK: z bȗčkinima MESTNIK: pri búčkinem množina ORODNIK: z búčkinim IMENOVALNIK: bȗčkine dvojina RODILNIK: bȗčkinih IMENOVALNIK: búčkini DAJALNIK: bȗčkinim RODILNIK: búčkinih TOŽILNIK: bȗčkine DAJALNIK: búčkinima MESTNIK: pri bȗčkinih TOŽILNIK: búčkini ORODNIK: z bȗčkinimi MESTNIK: pri búčkinih srednji spol ORODNIK: z búčkinima ednina množina IMENOVALNIK: bȗčkino IMENOVALNIK: búčkina RODILNIK: bȗčkinega RODILNIK: búčkinih DAJALNIK: bȗčkinemu DAJALNIK: búčkinim TOŽILNIK: bȗčkino TOŽILNIK: búčkina MESTNIK: pri bȗčkinem MESTNIK: pri búčkinih ORODNIK: z bȗčkinim ORODNIK: z búčkinimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bȗčkini OSNOVNIK RODILNIK: bȗčkinih moški spol DAJALNIK: bȗčkinima ednina TOŽILNIK: bȗčkini IMENOVALNIK: bȗčkin MESTNIK: pri bȗčkinih RODILNIK: bȗčkinega ORODNIK: z bȗčkinima DAJALNIK: bȗčkinemu množina TOŽILNIK: bȗčkin IMENOVALNIK: bȗčkina 39 RODILNIK: bȗčkinih ednina DAJALNIK: bȗčkinim IMENOVALNIK: bȗčman TOŽILNIK: bȗčkina RODILNIK: bȗčmana MESTNIK: pri bȗčkinih DAJALNIK: bȗčmanu ORODNIK: z bȗčkinimi TOŽILNIK: bȗčmana MESTNIK: pri bȗčmanu IZVOR ORODNIK: z bȗčmanom ↑bučka dvojina IMENOVALNIK: bȗčmana búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman] RODILNIK: bȗčmanov P DAJALNIK: bȗčmanoma OMEN TOŽILNIK: bȗčmana ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko MESTNIK: pri bȗčmanih nepremišljen, naiven človek ⏵ ORODNIK: z bȗčmanoma prid. beseda + sam. beseda množina navaden bučman IMENOVALNIK: bȗčmani ▪ Za takšno izjavo ni dovolj, da si le navaden bučman RODILNIK: bȗčmanov , ampak moraš biti pravcati doktor iz ignorantstva in bebavosti. DAJALNIK: bȗčmanom ▪ Sama sem ravno tak bučman, da določenim TOŽILNIK: bȗčmane stvarem nasedem. MESTNIK: pri bȗčmanih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z bȗčmani ▪ Iskalcem pozornosti je prav vseeno, da jih berejo le bučmani, ker jim je kvantiteta merilo. IZVOR ↑buča O BLIKE IN IZGOVOR jakostni búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] [búčman] POMEN IPA: [ˈbuːtʃman] 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda [bȗčman] ▪ Tik pred postrežbo vmešamo še na bučnem olju IPA: [búːtʃmàn] pražene bučnice. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku VZOREC ▪ Ljudje so navajeni kupovati vedno isti kruh in se jakostno ne zavedajo, da je v prodaji še mnogo drugih vrst, ednina kot na primer kruh s sončničnimi semeni, z IMENOVALNIK: búčman bučnicami, s sezamom, s čebulo in še mnogimi RODILNIK: búčmana dodatki. DAJALNIK: búčmanu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: búčmana ▪ Kupil je kar štiri paketke bučnic naenkrat in jih celo MESTNIK: pri búčmanu tekmo grizljal. ORODNIK: z búčmanom ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v dvojina rodilniku IMENOVALNIK: búčmana ▪ Znano je, da je treba za liter bučnega olja stisniti RODILNIK: búčmanov najmanj 2,6 kilograma bučnic. DAJALNIK: búčmanoma ▪ V vzhajano testo ugnetemo 70 g bučnic in ga TOŽILNIK: búčmana oblikujemo v hlebec. MESTNIK: pri búčmanih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z búčmanoma ▪ Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko sva šli na množina tržnico, kjer sva vedno kupovali bučnice. IMENOVALNIK: búčmani 2. navadno v množini kulturna rastlina s plazečim se RODILNIK: búčmanov steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi DAJALNIK: búčmanom plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SIN.: iz botanike TOŽILNIK: búčmane bučevka MESTNIK: pri búčmanih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z búčmani ▪ Na isti površini lahko načrtujemo bučnice šele po tonemsko štirih letih. 40 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bȗčnicama družina bučnic množina ▪ V družino bučnic uvrščamo poleg takšnih in IMENOVALNIK: bȗčnice drugačnih buč in bučk še kumarice, lubenice, RODILNIK: bȗčnic melone ter novejši rastlini čajoto in momordiko. DAJALNIK: bȗčnicam ▪ Celične stene razpadejo, posledica pa so črne lise TOŽILNIK: bȗčnice pri papriki in paradižniku ter sušenje plodov bučnic. MESTNIK: pri bȗčnicah ▪▪▪ ORODNIK: z bȗčnicami ▪ Največ hranil potrebujejo kapusnice, bučnice, zgodnji krompir in sladka koruza. FRAZEOLOGIJA OBLIKE IN IZGOVOR prodajati bučke/buče/bučnice (komu) jakostni prodajati bučke (komu) [búčnica] prodajati buče (komu) IPA: [ˈbuːtʃnitsa] prodajati bučnice (komu) tonemski [bȗčnica] govoriti, pisati neumnosti, nesmisle; zavajati IPA: [búːtʃnìtsa] koga z govorjenjem, pisanjem neresnic, neumnosti VZOREC ▪ Naši politiki pa nam prodajajo bučke, da se ne jakostno poznajo med sabo in da niso vpleteni v nič. ednina ▪ Daj, pojdi raje na igrišče in ne prodajaj buč, ker nismo vsi ljudje neumni in naivni. IMENOVALNIK: búčnica ▪ Tu pa je problem, ki ga mora rešiti vlada, a ga noče, RODILNIK: búčnice raje nam prodaja bučnice o (ne)konkurenčnosti. DAJALNIK: búčnici TOŽILNIK: búčnico IZVOR MESTNIK: pri búčnici ↑buča ORODNIK: z búčnico dvojina IMENOVALNIK: búčnici čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún] RODILNIK: búčnic POMEN DAJALNIK: búčnicama 1. slabšalno kdor si pretirano prizadeva za TOŽILNIK: búčnici upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne MESTNIK: pri búčnicah odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih ORODNIK: z búčnicama vplivov; SIN.: purist množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: búčnice jezikovni čistun | moralni čistun RODILNIK: búčnic ▪ Zagrizeni jezikovni čistuni preganjajo vse tujke, DAJALNIK: búčnicam celo strokovne, če se le dajo nadomestiti z besedami TOŽILNIK: búčnice domačega izvora. MESTNIK: pri búčnicah ▪ Moralni čistuni razkošje omejijo na spodobno ORODNIK: z búčnicami mero, kaj je prav in kje je čemu pravo mesto. tonemsko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Slalomski čistuni so ga prepričevali, da je njegov IMENOVALNIK: bȗčnica slog neprimeren oziroma da se loteva napačne RODILNIK: bȗčnice taktike. DAJALNIK: bȗčnici ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bȗčnico ▪ Njegovi filmi so bili provokativni, zlasti v MESTNIK: pri bȗčnici šestdesetih so sprožali številne razprave, razburjenja ORODNIK: z bȗčnico in tudi zgražanje čistunov. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: bȗčnici ▪ Čeprav njegova poezija še ni bila deležna RODILNIK: bȗčnic poglobljene obravnave, lahko rečemo, da bi mu DAJALNIK: bȗčnicama morda z marsikatero od pesmi uspelo prepričati TOŽILNIK: bȗčnici literarne čistune. MESTNIK: pri bȗčnicah 41 2. ekspresivno kdor pretirano skrbi za čistočo, TOŽILNIK: čistȗne higieno MESTNIK: pri čistȗnih ▪ Kot velik čistun je to čistilno sredstvo uporabljal za ORODNIK: s čistȗni beljenje perila, uničevanje plesni po hiši ter razkuževanje toaletnih prostorov. IZVOR ↑čist OBLIKE IN IZGOVOR jakostni čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski] [čistún] POMEN IPA: [tʃisˈtuːn] 1. slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje tonemski ustaljenih, želenih norm in ne odobrava [čistȗn] odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SIN.: IPA: [tʃistúːn] purističen ⏵ prisl. + prid. beseda VZOREC ▪ Viktorijanska Britanija je znana kot zelo čistunska jakostno in staromodna in predstavitev golega telesa je bilo ednina eno najbolj kontroverznih vprašanj te dobe. IMENOVALNIK: čistún ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: čistúna ▪ Poznamo antične olimpijske igre in olimpijske igre DAJALNIK: čistúnu moderne dobe – to ni kaprica čistunskega TOŽILNIK: čistúna terminologa, ampak gre za neoporečen strokovni MESTNIK: pri čistúnu izraz. ORODNIK: s čistúnom ▪ Prestolnica je skladno z željami prejšnje zadrte in dvojina čistunske avtokratske garniture dolgo samevala brez IMENOVALNIK: čistúna dostojnega rokenrol kluba, središča mladinske RODILNIK: čistúnov kulture. DAJALNIK: čistúnoma 1a) slabšalno ki kaže, izraža tako prizadevanje; TOŽILNIK: čistúna SIN.: purističen MESTNIK: pri čistúnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s čistúnoma čistunske kaprice množina | čistunska logika | čistunska skrb ▪ Poimenovanje tudi danes ne bi bilo priznano IMENOVALNIK: čistúni zaradi ideoloških čistunskih jezikovnih kapric. RODILNIK: čistúnov ▪ Umetniki razvijajo projekt, v katerem smešijo DAJALNIK: čistúnom čistunsko logiko razpisov za evropsko TOŽILNIK: čistúne sofinanciranje. MESTNIK: pri čistúnih ▪ Čistunska skrb ni rešitev. ORODNIK: s čistúni ⏵ prisl. + prid. beseda tonemsko ▪ Njegova samocenzura je tako patološko ednina čistunska, da meji na fabrikacijo, prirejanje faktov, IMENOVALNIK: čistȗn retuširanje. RODILNIK: čistȗna 2. ekspresivno ki pretirano skrbi za čistočo, higieno, DAJALNIK: čistȗnu red TOŽILNIK: čistȗna ▪ Narodi z nižjimi higienskimi standardi se jim zdijo MESTNIK: pri čistȗnu zanikrni, narodi z višjimi higienskimi standardi pa ORODNIK: s čistȗnom preveč čistunski. dvojina IMENOVALNIK: čistȗna 2a) ekspresivno ki kaže, izraža tako skrb RODILNIK: čistȗnov ▪ Ni mu treba prenašati neumnega reda in čistunskih DAJALNIK: čistȗnoma nagnjenj ali nereda in svinjarije dragega ali drage. TOŽILNIK: čistȗna MESTNIK: pri čistȗnih OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: s čistȗnoma jakostni množina [čistúnski] IMENOVALNIK: čistȗni IPA: [tʃisˈtuːnski] RODILNIK: čistȗnov tonemski DAJALNIK: čistȗnom [čistȗnski] 42 IPA: [tʃistúːnskì] MESTNIK: pri čistúnskem ORODNIK: s čistúnskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: čistúnski OSNOVNIK RODILNIK: čistúnskih moški spol DAJALNIK: čistúnskima ednina TOŽILNIK: čistúnski IMENOVALNIK: čistúnski MESTNIK: pri čistúnskih RODILNIK: čistúnskega ORODNIK: s čistúnskima DAJALNIK: čistúnskemu množina TOŽILNIK: čistúnski IMENOVALNIK: čistúnska živo čistúnskega RODILNIK: čistúnskih MESTNIK: pri čistúnskem DAJALNIK: čistúnskim ORODNIK: s čistúnskim TOŽILNIK: čistúnska dvojina MESTNIK: pri čistúnskih IMENOVALNIK: čistúnska ORODNIK: s čistúnskimi RODILNIK: čistúnskih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: čistúnskima moški spol TOŽILNIK: čistúnska EDNINA: bòlj čistúnski MESTNIK: pri čistúnskih ženski spol ORODNIK: s čistúnskima EDNINA: bòlj čistúnska množina srednji spol IMENOVALNIK: čistúnski EDNINA: bòlj čistúnsko RODILNIK: čistúnskih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: čistúnskim moški spol TOŽILNIK: čistúnske EDNINA: nàjbolj in nájbolj čistúnski MESTNIK: pri čistúnskih ženski spol ORODNIK: s čistúnskimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj čistúnska ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj čistúnsko IMENOVALNIK: čistúnska tonemsko RODILNIK: čistúnske OSNOVNIK DAJALNIK: čistúnski moški spol TOŽILNIK: čistúnsko ednina MESTNIK: pri čistúnski IMENOVALNIK: čistȗnski ORODNIK: s čistúnsko RODILNIK: čistȗnskega dvojina DAJALNIK: čistȗnskemu IMENOVALNIK: čistúnski TOŽILNIK: čistȗnski RODILNIK: čistúnskih živo čistȗnskega DAJALNIK: čistúnskima MESTNIK: pri čistȗnskem TOŽILNIK: čistúnski ORODNIK: s čistȗnskim MESTNIK: pri čistúnskih dvojina ORODNIK: s čistúnskima IMENOVALNIK: čistȗnska množina RODILNIK: čistȗnskih IMENOVALNIK: čistúnske DAJALNIK: čistȗnskima RODILNIK: čistúnskih TOŽILNIK: čistȗnska DAJALNIK: čistúnskim MESTNIK: pri čistȗnskih TOŽILNIK: čistúnske ORODNIK: s čistȗnskima MESTNIK: pri čistúnskih množina ORODNIK: s čistúnskimi IMENOVALNIK: čistȗnski srednji spol RODILNIK: čistȗnskih ednina DAJALNIK: čistȗnskim IMENOVALNIK: čistúnsko TOŽILNIK: čistȗnske RODILNIK: čistúnskega MESTNIK: pri čistȗnskih DAJALNIK: čistúnskemu ORODNIK: s čistȗnskimi TOŽILNIK: čistúnsko ženski spol 43 ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čistȗnsko IMENOVALNIK: čistȗnska RODILNIK: čistȗnske IZVOR DAJALNIK: čistȗnski ↑čistun TOŽILNIK: čistȗnsko MESTNIK: pri čistȗnski čistúnstvo čistúnstva samostalnik srednjega spola ORODNIK: s čistȗnsko [čistúnstvo] dvojina POMEN IMENOVALNIK: čistȗnski slabšalno dejanje, lastnost, da si kdo pretirano RODILNIK: čistȗnskih prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih DAJALNIK: čistȗnskima norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, TOŽILNIK: čistȗnski zunanjih vplivov; SIN.: purizem MESTNIK: pri čistȗnskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s čistȗnskima jezikovno čistunstvo množina ▪ Gotovo se bo našel kdo, ki bo moje današnje IMENOVALNIK: čistȗnske pisanje ožigosal za purizem, jezikovno čistunstvo, RODILNIK: čistȗnskih nazadnjaštvo! DAJALNIK: čistȗnskim ▪ Boj zoper moralno čistunstvo mu je prinesel hkrati TOŽILNIK: čistȗnske skoraj propad in slavo. MESTNIK: pri čistȗnskih ORODNIK: s čistȗnskimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [čistúnstvo] IMENOVALNIK: čistȗnsko IPA: [tʃisˈtuːnstʋɔ] RODILNIK: čistȗnskega tonemski DAJALNIK: čistȗnskemu [čistȗnstvo] TOŽILNIK: čistȗnsko IPA: [tʃistúːnstʋ] MESTNIK: pri čistȗnskem ORODNIK: s čistȗnskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: čistȗnski ednina RODILNIK: čistȗnskih IMENOVALNIK: čistúnstvo DAJALNIK: čistȗnskima RODILNIK: čistúnstva TOŽILNIK: čistȗnski DAJALNIK: čistúnstvu MESTNIK: pri čistȗnskih TOŽILNIK: čistúnstvo ORODNIK: s čistȗnskima MESTNIK: pri čistúnstvu množina ORODNIK: s čistúnstvom IMENOVALNIK: čistȗnska dvojina RODILNIK: čistȗnskih IMENOVALNIK: čistúnstvi DAJALNIK: čistȗnskim RODILNIK: čistúnstev TOŽILNIK: čistȗnska DAJALNIK: čistúnstvoma MESTNIK: pri čistȗnskih TOŽILNIK: čistúnstvi ORODNIK: s čistȗnskimi MESTNIK: pri čistúnstvih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s čistúnstvoma moški spol množina EDNINA: bȍlj čistȗnski IMENOVALNIK: čistúnstva ženski spol RODILNIK: čistúnstev EDNINA: bȍlj čistȗnska DAJALNIK: čistúnstvom srednji spol TOŽILNIK: čistúnstva EDNINA: bȍlj čistȗnsko MESTNIK: pri čistúnstvih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s čistúnstvi moški spol tonemsko EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čistȗnski ednina ženski spol IMENOVALNIK: čistȗnstvo EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čistȗnska RODILNIK: čistȗnstva srednji spol DAJALNIK: čistȗnstvu 44 TOŽILNIK: čistȗnstvo TOŽILNIK: dlakocépca MESTNIK: pri čistȗnstvu MESTNIK: pri dlakocépcih ORODNIK: s čistȗnstvom ORODNIK: z dlakocépcema dvojina množina IMENOVALNIK: čistȗnstvi IMENOVALNIK: dlakocépci RODILNIK: čistȗnstev RODILNIK: dlakocépcev DAJALNIK: čistȗnstvoma DAJALNIK: dlakocépcem TOŽILNIK: čistȗnstvi TOŽILNIK: dlakocépce MESTNIK: pri čistȗnstvih MESTNIK: pri dlakocépcih ORODNIK: s čistȗnstvoma ORODNIK: z dlakocépci množina tonemsko IMENOVALNIK: čistȗnstva ednina RODILNIK: čistȗnstev IMENOVALNIK: dlakocpec DAJALNIK: čistȗnstvom RODILNIK: dlakocpca TOŽILNIK: čistȗnstva DAJALNIK: dlakocpcu MESTNIK: pri čistȗnstvih TOŽILNIK: dlakocpca ORODNIK: s čistȗnstvi MESTNIK: pri dlakocpcu ORODNIK: z dlakocpcem IZVOR dvojina ↑čistun IMENOVALNIK: dlakocpca RODILNIK: dlakocpcev dlakocépec dlakocépca samostalnik moškega spola DAJALNIK: dlakocpcema [dlakocépəc] TOŽILNIK: dlakocpca P MESTNIK: pri dlakocpcih OMEN ORODNIK: z dlakocpcema slabšalno kdor se prenatančno ukvarja z množina nepomembnimi podrobnostmi ⏵ IMENOVALNIK: dlakocpci sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: dlakocpcev ▪ Filmski puristi se seveda zgražajo nad plehkimi DAJALNIK: dlakocpcem dialogi, dlakocepci pa zmrdujejo nad sinhronizacijo. TOŽILNIK: dlakocpce ▪▪▪ ▪ So izredno natančni in če tega ne usmerijo v prave MESTNIK: pri dlakocpcih vode, jih bo okolica imela za dlakocepce. ORODNIK: z dlakocpci ▪ Odločno je protestiral, ker so primerjali bruseljsko komisijo z birokratskimi dlakocepci. IZVOR ↑dlakocepiti O BLIKE IN IZGOVOR jakostni dlakocépiti dlakocépim nedovršni glagol [dlakocépiti] [dlakocépəc] POMEN IPA: [dlakɔˈtseːpəts] slabšalno prenatančno se ukvarjati z nepomembnimi tonemski podrobnostmi [dlakocpəc] ⏵ prisl. + glag. IPA: [dlakɔtséːpts] preveč dlakocepiti ▪ Marsikomu se zdi, da preveč dlakocepijo. VZOREC ▪ Nikar že vnaprej ne dlakocepite ob vsakem jakostno predlogu: zdelo se bo, da ste proti vsaki novi ednina zamisli. IMENOVALNIK: dlakocépec ⏵ glag. + glag. v nedoločniku RODILNIK: dlakocépca ▪ »Kristus, a boš že nehal dlakocepiti!« je vzkliknila DAJALNIK: dlakocépcu vsa razburjena. TOŽILNIK: dlakocépca ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri dlakocépcu ▪ Diplomati so dlakocepili in se poskušali izviti iz ORODNIK: z dlakocépcem neprijetnega položaja. dvojina IMENOVALNIK: dlakocépca OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: dlakocépcev jakostni DAJALNIK: dlakocépcema [dlakocépiti] 45 IPA: [dlakɔˈtseːpiti] RODILNIK: dlakocepéčih tonemski DAJALNIK: dlakocepéčima [dlakocpiti] in [dlakocpiti] TOŽILNIK: dlakocepéča IPA: [dlakɔtsèːpíti] in [dlakɔtséːpìti] MESTNIK: pri dlakocepéčih ORODNIK: z dlakocepéčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: dlakocepéči NEDOLOČNIK: dlakocépiti RODILNIK: dlakocepéčih NAMENILNIK: dlakocépit DAJALNIK: dlakocepéčim sedanjik TOŽILNIK: dlakocepéče ednina MESTNIK: pri dlakocepéčih 1. OSEBA dlakocépim ORODNIK: z dlakocepéčimi 2. OSEBA dlakocépiš ženski spol 3. OSEBA dlakocépi ednina dvojina IMENOVALNIK: dlakocepéča 1. OSEBA dlakocépiva RODILNIK: dlakocepéče 2. OSEBA dlakocépita DAJALNIK: dlakocepéči 3. OSEBA dlakocépita TOŽILNIK: dlakocepéčo množina MESTNIK: pri dlakocepéči 1. OSEBA dlakocépimo ORODNIK: z dlakocepéčo 2. OSEBA dlakocépite dvojina 3. OSEBA dlakocépijo IMENOVALNIK: dlakocepéči velelnik RODILNIK: dlakocepéčih ednina DAJALNIK: dlakocepéčima 2. OSEBA dlakocépi TOŽILNIK: dlakocepéči dvojina MESTNIK: pri dlakocepéčih 1. OSEBA dlakocépiva ORODNIK: z dlakocepéčima 2. OSEBA dlakocépita množina množina IMENOVALNIK: dlakocepéče 1. OSEBA dlakocépimo RODILNIK: dlakocepéčih 2. OSEBA dlakocépite DAJALNIK: dlakocepéčim deležnik na -l TOŽILNIK: dlakocepéče moški spol MESTNIK: pri dlakocepéčih EDNINA: dlakocépil ORODNIK: z dlakocepéčimi DVOJINA: dlakocépila srednji spol MNOŽINA: dlakocépili ednina ženski spol IMENOVALNIK: dlakocepéče EDNINA: dlakocépila RODILNIK: dlakocepéčega DVOJINA: dlakocépili DAJALNIK: dlakocepéčemu MNOŽINA: dlakocépile TOŽILNIK: dlakocepéče srednji spol MESTNIK: pri dlakocepéčem EDNINA: dlakocépilo ORODNIK: z dlakocepéčim DVOJINA: dlakocépili dvojina MNOŽINA: dlakocépila IMENOVALNIK: dlakocepéči deležnik na -č RODILNIK: dlakocepéčih moški spol DAJALNIK: dlakocepéčima ednina TOŽILNIK: dlakocepéči IMENOVALNIK: dlakocepèč MESTNIK: pri dlakocepéčih RODILNIK: dlakocepéčega ORODNIK: z dlakocepéčima DAJALNIK: dlakocepéčemu množina TOŽILNIK: dlakocepèč IMENOVALNIK: dlakocepéča živo dlakocepéčega RODILNIK: dlakocepéčih MESTNIK: pri dlakocepéčem DAJALNIK: dlakocepéčim ORODNIK: z dlakocepéčim TOŽILNIK: dlakocepéča dvojina MESTNIK: pri dlakocepéčih IMENOVALNIK: dlakocepéča ORODNIK: z dlakocepéčimi 46 deležnik na -n RODILNIK: dlakocépljenih moški spol DAJALNIK: dlakocépljenima ednina TOŽILNIK: dlakocépljeni IMENOVALNIK: dlakocépljen MESTNIK: pri dlakocépljenih RODILNIK: dlakocépljenega ORODNIK: z dlakocépljenima DAJALNIK: dlakocépljenemu množina TOŽILNIK: dlakocépljen IMENOVALNIK: dlakocépljena živo dlakocépljenega RODILNIK: dlakocépljenih MESTNIK: pri dlakocépljenem DAJALNIK: dlakocépljenim ORODNIK: z dlakocépljenim TOŽILNIK: dlakocépljena dvojina MESTNIK: pri dlakocépljenih IMENOVALNIK: dlakocépljena ORODNIK: z dlakocépljenimi RODILNIK: dlakocépljenih DELEŽJE NA -e: dlakocepé DAJALNIK: dlakocépljenima glagolnik TOŽILNIK: dlakocépljena ednina MESTNIK: pri dlakocépljenih IMENOVALNIK: dlakocépljenje ORODNIK: z dlakocépljenima RODILNIK: dlakocépljenja množina DAJALNIK: dlakocépljenju IMENOVALNIK: dlakocépljeni TOŽILNIK: dlakocépljenje RODILNIK: dlakocépljenih MESTNIK: pri dlakocépljenju DAJALNIK: dlakocépljenim ORODNIK: z dlakocépljenjem TOŽILNIK: dlakocépljene dvojina MESTNIK: pri dlakocépljenih IMENOVALNIK: dlakocépljenji ORODNIK: z dlakocépljenimi RODILNIK: dlakocépljenj ženski spol DAJALNIK: dlakocépljenjema ednina TOŽILNIK: dlakocépljenji IMENOVALNIK: dlakocépljena MESTNIK: pri dlakocépljenjih RODILNIK: dlakocépljene ORODNIK: z dlakocépljenjema DAJALNIK: dlakocépljeni množina TOŽILNIK: dlakocépljeno IMENOVALNIK: dlakocépljenja MESTNIK: pri dlakocépljeni RODILNIK: dlakocépljenj ORODNIK: z dlakocépljeno DAJALNIK: dlakocépljenjem dvojina TOŽILNIK: dlakocépljenja IMENOVALNIK: dlakocépljeni MESTNIK: pri dlakocépljenjih RODILNIK: dlakocépljenih ORODNIK: z dlakocépljenji DAJALNIK: dlakocépljenima tonemsko TOŽILNIK: dlakocépljeni NEDOLOČNIK: dlakocpiti MESTNIK: pri dlakocépljenih NAMENILNIK: dlakocpit ORODNIK: z dlakocépljenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: dlakocépljene 1. OSEBA dlakocpim RODILNIK: dlakocépljenih 2. OSEBA dlakocpiš DAJALNIK: dlakocépljenim 3. OSEBA dlakocpi TOŽILNIK: dlakocépljene dvojina MESTNIK: pri dlakocépljenih 1. OSEBA dlakocpiva ORODNIK: z dlakocépljenimi 2. OSEBA dlakocpita srednji spol 3. OSEBA dlakocpita ednina množina IMENOVALNIK: dlakocépljeno 1. OSEBA dlakocpimo RODILNIK: dlakocépljenega 2. OSEBA dlakocpite DAJALNIK: dlakocépljenemu 3. OSEBA dlakocpijo TOŽILNIK: dlakocépljeno velelnik MESTNIK: pri dlakocépljenem ednina ORODNIK: z dlakocépljenim 2. OSEBA dlakocpi dvojina dvojina IMENOVALNIK: dlakocépljeni 1. OSEBA dlakocpiva 47 2. OSEBA dlakocpita množina množina IMENOVALNIK: dlakocepče 1. OSEBA dlakocpimo RODILNIK: dlakocepčih 2. OSEBA dlakocpite DAJALNIK: dlakocepčim deležnik na -l TOŽILNIK: dlakocepče moški spol MESTNIK: pri dlakocepčih EDNINA: dlakocpil ORODNIK: z dlakocepčimi DVOJINA: dlakocpila srednji spol MNOŽINA: dlakocpili ednina ženski spol IMENOVALNIK: dlakocepče EDNINA: dlakocpila in dlakocpila RODILNIK: dlakocepčega DVOJINA: dlakocpili DAJALNIK: dlakocepčemu MNOŽINA: dlakocpile TOŽILNIK: dlakocepče srednji spol MESTNIK: pri dlakocepčem EDNINA: dlakocpilo ORODNIK: z dlakocepčim DVOJINA: dlakocpili dvojina MNOŽINA: dlakocpila IMENOVALNIK: dlakocepči deležnik na -č RODILNIK: dlakocepčih moški spol DAJALNIK: dlakocepčima ednina TOŽILNIK: dlakocepči IMENOVALNIK: dlakocepȅč MESTNIK: pri dlakocepčih RODILNIK: dlakocepčega ORODNIK: z dlakocepčima DAJALNIK: dlakocepčemu množina TOŽILNIK: dlakocepȅč IMENOVALNIK: dlakocepča živo dlakocepčega RODILNIK: dlakocepčih MESTNIK: pri dlakocepčem DAJALNIK: dlakocepčim ORODNIK: z dlakocepčim TOŽILNIK: dlakocepča dvojina MESTNIK: pri dlakocepčih IMENOVALNIK: dlakocepča ORODNIK: z dlakocepčimi RODILNIK: dlakocepčih deležnik na -n DAJALNIK: dlakocepčima moški spol TOŽILNIK: dlakocepča ednina MESTNIK: pri dlakocepčih IMENOVALNIK: dlakocpljen ORODNIK: z dlakocepčima RODILNIK: dlakocpljenega množina DAJALNIK: dlakocpljenemu IMENOVALNIK: dlakocepči TOŽILNIK: dlakocpljen RODILNIK: dlakocepčih živo dlakocpljenega DAJALNIK: dlakocepčim MESTNIK: pri dlakocpljenem TOŽILNIK: dlakocepče ORODNIK: z dlakocpljenim MESTNIK: pri dlakocepčih dvojina ORODNIK: z dlakocepčimi IMENOVALNIK: dlakocpljena ženski spol RODILNIK: dlakocpljenih ednina DAJALNIK: dlakocpljenima IMENOVALNIK: dlakocepča TOŽILNIK: dlakocpljena RODILNIK: dlakocepče MESTNIK: pri dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocepči ORODNIK: z dlakocpljenima TOŽILNIK: dlakocepčo množina MESTNIK: pri dlakocepči IMENOVALNIK: dlakocpljeni ORODNIK: z dlakocepčo RODILNIK: dlakocpljenih dvojina DAJALNIK: dlakocpljenim IMENOVALNIK: dlakocepči TOŽILNIK: dlakocpljene RODILNIK: dlakocepčih MESTNIK: pri dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocepčima ORODNIK: z dlakocpljenimi TOŽILNIK: dlakocepči ženski spol MESTNIK: pri dlakocepčih ednina ORODNIK: z dlakocepčima IMENOVALNIK: dlakocpljena 48 RODILNIK: dlakocpljene MESTNIK: pri dlakocpljenjih DAJALNIK: dlakocpljeni ORODNIK: z dlakocpljenjema in z TOŽILNIK: dlakocpljeno dlakocpljenjema MESTNIK: pri dlakocpljeni množina ORODNIK: z dlakocpljeno IMENOVALNIK: dlakocpljenja dvojina RODILNIK: dlakocpljenj IMENOVALNIK: dlakocpljeni DAJALNIK: dlakocpljenjem RODILNIK: dlakocpljenih TOŽILNIK: dlakocpljenja DAJALNIK: dlakocpljenima MESTNIK: pri dlakocpljenjih TOŽILNIK: dlakocpljeni ORODNIK: z dlakocpljenji MESTNIK: pri dlakocpljenih in ORODNIK: z dlakocpljenima ednina množina IMENOVALNIK: dlakocpljenje IMENOVALNIK: dlakocpljene RODILNIK: dlakocpljenja RODILNIK: dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocpljenju DAJALNIK: dlakocpljenim TOŽILNIK: dlakocpljenje TOŽILNIK: dlakocpljene MESTNIK: pri dlakocpljenju MESTNIK: pri dlakocpljenih ORODNIK: z dlakocpljenjem ORODNIK: z dlakocpljenimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: dlakocpljenji ednina RODILNIK: dlakocpljenj IMENOVALNIK: dlakocpljeno DAJALNIK: dlakocpljenjema RODILNIK: dlakocpljenega TOŽILNIK: dlakocpljenji DAJALNIK: dlakocpljenemu MESTNIK: pri dlakocpljenjih TOŽILNIK: dlakocpljeno ORODNIK: z dlakocpljenjema MESTNIK: pri dlakocpljenem množina ORODNIK: z dlakocpljenim IMENOVALNIK: dlakocpljenja dvojina RODILNIK: dlakocpljenj IMENOVALNIK: dlakocpljeni DAJALNIK: dlakocpljenjem RODILNIK: dlakocpljenih TOŽILNIK: dlakocpljenja DAJALNIK: dlakocpljenima MESTNIK: pri dlakocpljenjih TOŽILNIK: dlakocpljeni ORODNIK: z dlakocpljenji MESTNIK: pri dlakocpljenih intonemsko ORODNIK: z dlakocpljenima tonemsko množina NEDOLOČNIK: dlakocpiti IMENOVALNIK: dlakocpljena NAMENILNIK: dlakocpit RODILNIK: dlakocpljenih sedanjik DAJALNIK: dlakocpljenim ednina TOŽILNIK: dlakocpljena 1. OSEBA dlakocpim MESTNIK: pri dlakocpljenih 2. OSEBA dlakocpiš ORODNIK: z dlakocpljenimi 3. OSEBA dlakocpi DELEŽJE NA -e: dlakocep in dlakocep dvojina glagolnik 1. OSEBA dlakocpiva ednina 2. OSEBA dlakocpita IMENOVALNIK: dlakocpljenje 3. OSEBA dlakocpita RODILNIK: dlakocpljenja množina DAJALNIK: dlakocpljenju 1. OSEBA dlakocpimo TOŽILNIK: dlakocpljenje 2. OSEBA dlakocpite MESTNIK: pri dlakocpljenju 3. OSEBA dlakocpijo ORODNIK: z dlakocpljenjem velelnik dvojina ednina IMENOVALNIK: dlakocpljenji in dlakocpljenji 2. OSEBA dlakocpi RODILNIK: dlakocpljenj dvojina DAJALNIK: dlakocpljenjema in 1. OSEBA dlakocpiva dlakocpljenjema 2. OSEBA dlakocpita TOŽILNIK: dlakocpljenji in dlakocpljenji množina 49 1. OSEBA dlakocpimo RODILNIK: dlakocepčih 2. OSEBA dlakocpite DAJALNIK: dlakocepčim deležnik na -l TOŽILNIK: dlakocepče moški spol MESTNIK: pri dlakocepčih EDNINA: dlakocpil ORODNIK: z dlakocepčimi DVOJINA: dlakocpila srednji spol MNOŽINA: dlakocpili ednina ženski spol IMENOVALNIK: dlakocepče EDNINA: dlakocpila RODILNIK: dlakocepčega DVOJINA: dlakocpili DAJALNIK: dlakocepčemu MNOŽINA: dlakocpile TOŽILNIK: dlakocepče srednji spol MESTNIK: pri dlakocepčem EDNINA: dlakocpilo ORODNIK: z dlakocepčim DVOJINA: dlakocpili dvojina MNOŽINA: dlakocpila IMENOVALNIK: dlakocepči deležnik na -č RODILNIK: dlakocepčih moški spol DAJALNIK: dlakocepčima ednina TOŽILNIK: dlakocepči IMENOVALNIK: dlakocepȅč MESTNIK: pri dlakocepčih RODILNIK: dlakocepčega ORODNIK: z dlakocepčima DAJALNIK: dlakocepčemu množina TOŽILNIK: dlakocepȅč IMENOVALNIK: dlakocepča živo dlakocepčega RODILNIK: dlakocepčih MESTNIK: pri dlakocepčem DAJALNIK: dlakocepčim ORODNIK: z dlakocepčim TOŽILNIK: dlakocepča dvojina MESTNIK: pri dlakocepčih IMENOVALNIK: dlakocepča ORODNIK: z dlakocepčimi RODILNIK: dlakocepčih deležnik na -n DAJALNIK: dlakocepčima moški spol TOŽILNIK: dlakocepča ednina MESTNIK: pri dlakocepčih IMENOVALNIK: dlakocpljen ORODNIK: z dlakocepčima RODILNIK: dlakocpljenega množina DAJALNIK: dlakocpljenemu IMENOVALNIK: dlakocepči TOŽILNIK: dlakocpljen RODILNIK: dlakocepčih živo dlakocpljenega DAJALNIK: dlakocepčim MESTNIK: pri dlakocpljenem TOŽILNIK: dlakocepče ORODNIK: z dlakocpljenim MESTNIK: pri dlakocepčih dvojina ORODNIK: z dlakocepčimi IMENOVALNIK: dlakocpljena ženski spol RODILNIK: dlakocpljenih ednina DAJALNIK: dlakocpljenima IMENOVALNIK: dlakocepča TOŽILNIK: dlakocpljena RODILNIK: dlakocepče MESTNIK: pri dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocepči ORODNIK: z dlakocpljenima TOŽILNIK: dlakocepčo množina MESTNIK: pri dlakocepči IMENOVALNIK: dlakocpljeni ORODNIK: z dlakocepčo RODILNIK: dlakocpljenih dvojina DAJALNIK: dlakocpljenim IMENOVALNIK: dlakocepči TOŽILNIK: dlakocpljene RODILNIK: dlakocepčih MESTNIK: pri dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocepčima ORODNIK: z dlakocpljenimi TOŽILNIK: dlakocepči ženski spol MESTNIK: pri dlakocepčih ednina ORODNIK: z dlakocepčima IMENOVALNIK: dlakocpljena množina RODILNIK: dlakocpljene IMENOVALNIK: dlakocepče DAJALNIK: dlakocpljeni 50 TOŽILNIK: dlakocpljeno ORODNIK: z dlakocpljenjema in z MESTNIK: pri dlakocpljeni dlakocpljenjema ORODNIK: z dlakocpljeno množina dvojina IMENOVALNIK: dlakocpljenja IMENOVALNIK: dlakocpljeni RODILNIK: dlakocpljenj RODILNIK: dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocpljenjem DAJALNIK: dlakocpljenima TOŽILNIK: dlakocpljenja TOŽILNIK: dlakocpljeni MESTNIK: pri dlakocpljenjih MESTNIK: pri dlakocpljenih ORODNIK: z dlakocpljenji ORODNIK: z dlakocpljenima in množina ednina IMENOVALNIK: dlakocpljene IMENOVALNIK: dlakocpljenje RODILNIK: dlakocpljenih RODILNIK: dlakocpljenja DAJALNIK: dlakocpljenim DAJALNIK: dlakocpljenju TOŽILNIK: dlakocpljene TOŽILNIK: dlakocpljenje MESTNIK: pri dlakocpljenih MESTNIK: pri dlakocpljenju ORODNIK: z dlakocpljenimi ORODNIK: z dlakocpljenjem srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: dlakocpljenji IMENOVALNIK: dlakocpljeno RODILNIK: dlakocpljenj RODILNIK: dlakocpljenega DAJALNIK: dlakocpljenjema DAJALNIK: dlakocpljenemu TOŽILNIK: dlakocpljenji TOŽILNIK: dlakocpljeno MESTNIK: pri dlakocpljenjih MESTNIK: pri dlakocpljenem ORODNIK: z dlakocpljenjema ORODNIK: z dlakocpljenim množina dvojina IMENOVALNIK: dlakocpljenja IMENOVALNIK: dlakocpljeni RODILNIK: dlakocpljenj RODILNIK: dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocpljenjem DAJALNIK: dlakocpljenima TOŽILNIK: dlakocpljenja TOŽILNIK: dlakocpljeni MESTNIK: pri dlakocpljenjih MESTNIK: pri dlakocpljenih ORODNIK: z dlakocpljenji ORODNIK: z dlakocpljenima množina IZVOR IMENOVALNIK: dlakocpljena iz dlako cepiti RODILNIK: dlakocpljenih DAJALNIK: dlakocpljenim dlakocépstvo dlakocépstva samostalnik srednjega spola TOŽILNIK: dlakocpljena [dlakocépstvo] MESTNIK: pri dlakocpljenih POMEN ORODNIK: z dlakocpljenimi slabšalno dejanje, lastnost, da se kdo prenatančno DELEŽJE NA -e: dlakocep in dlakocep ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi glagolnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Zamisliti bi se morali nad lastnim dlakocepstvom in IMENOVALNIK: dlakocpljenje dobro razmisliti, zakaj so tako zagrenjeni, da celo v RODILNIK: dlakocpljenja dobrem iščejo slabo. DAJALNIK: dlakocpljenju ▪▪▪ TOŽILNIK: dlakocpljenje ▪ Pravne spore za ta ali oni odstavek, vejico ali piko MESTNIK: pri dlakocpljenju javnost pogosto razume kot dlakocepstvo. ORODNIK: z dlakocpljenjem dvojina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: dlakocpljenji in dlakocpljenji jakostni RODILNIK: dlakocpljenj [dlakocépstvo] DAJALNIK: dlakocpljenjema in IPA: [dlakɔˈtseːpstʋɔ] dlakocpljenjema tonemski TOŽILNIK: dlakocpljenji in dlakocpljenji [dlakocpstvo] MESTNIK: pri dlakocpljenjih IPA: [dlakɔtséːpstʋ] 51 VZOREC ▪ Hruševe nasade je treba temeljito pregledovati in jakostno ugotavljati morebitno prisotnost odraslih bolšic. ednina ▪ Pri nekajletnih hruševih drevesih sem opazil, da so IMENOVALNIK: dlakocépstvo nekateri letošnji vršički kar počrneli. RODILNIK: dlakocépstva DAJALNIK: dlakocépstvu OBLIKE IN IZGOVOR TOŽILNIK: dlakocépstvo jakostni MESTNIK: pri dlakocépstvu [hrúše hrúševa hrúševo] ORODNIK: z dlakocépstvom IPA: [ˈxɾuːʃɛu ˈxɾuːʃɛʋa ˈxɾuːʃɛʋo] dvojina tonemski IMENOVALNIK: dlakocépstvi [hrúše hrúševa hrúševo] RODILNIK: dlakocépstev IPA: [xɾùːʃu xɾùːʃʋa xɾùːʃʋɔ] DAJALNIK: dlakocépstvoma TOŽILNIK: dlakocépstvi VZOREC MESTNIK: pri dlakocépstvih jakostno ORODNIK: z dlakocépstvoma OSNOVNIK množina moški spol IMENOVALNIK: dlakocépstva ednina RODILNIK: dlakocépstev IMENOVALNIK: hrúšev DAJALNIK: dlakocépstvom RODILNIK: hrúševega TOŽILNIK: dlakocépstva DAJALNIK: hrúševemu MESTNIK: pri dlakocépstvih TOŽILNIK: hrúšev ORODNIK: z dlakocépstvi živo hrúševega tonemsko MESTNIK: pri hrúševem ednina ORODNIK: s hrúševim IMENOVALNIK: dlakocpstvo dvojina RODILNIK: dlakocpstva IMENOVALNIK: hrúševa DAJALNIK: dlakocpstvu RODILNIK: hrúševih TOŽILNIK: dlakocpstvo DAJALNIK: hrúševima MESTNIK: pri dlakocpstvu TOŽILNIK: hrúševa ORODNIK: z dlakocpstvom MESTNIK: pri hrúševih dvojina ORODNIK: s hrúševima IMENOVALNIK: dlakocpstvi množina RODILNIK: dlakocpstev IMENOVALNIK: hrúševi DAJALNIK: dlakocpstvoma RODILNIK: hrúševih TOŽILNIK: dlakocpstvi DAJALNIK: hrúševim MESTNIK: pri dlakocpstvih TOŽILNIK: hrúševe ORODNIK: z dlakocpstvoma MESTNIK: pri hrúševih množina ORODNIK: s hrúševimi IMENOVALNIK: dlakocpstva ženski spol RODILNIK: dlakocpstev ednina DAJALNIK: dlakocpstvom IMENOVALNIK: hrúševa TOŽILNIK: dlakocpstva RODILNIK: hrúševe MESTNIK: pri dlakocpstvih DAJALNIK: hrúševi ORODNIK: z dlakocpstvi TOŽILNIK: hrúševo MESTNIK: pri hrúševi IZVOR ORODNIK: s hrúševo iz dlakocep iz ↑dlakocepiti dvojina IMENOVALNIK: hrúševi hrúšev hrúševa hrúševo RODILNIK: hrúševih pridevnik [hrúše hrúševa hrúševo] DAJALNIK: hrúševima TOŽILNIK: hrúševi POMEN MESTNIK: pri hrúševih ki je v zvezi s hruško, tj. sadnim drevesom; SIN.: ORODNIK: s hrúševima hruškov množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: hrúševe hrušev nasad | hruševa drevesa 52 RODILNIK: hrúševih DAJALNIK: hrúševi DAJALNIK: hrúševim TOŽILNIK: hrúševo TOŽILNIK: hrúševe MESTNIK: pri hrúševi MESTNIK: pri hrúševih ORODNIK: s hrúševo ORODNIK: s hrúševimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: hrúševi ednina RODILNIK: hrúševih IMENOVALNIK: hrúševo DAJALNIK: hrúševima RODILNIK: hrúševega TOŽILNIK: hrúševi DAJALNIK: hrúševemu MESTNIK: pri hrúševih TOŽILNIK: hrúševo ORODNIK: s hrúševima MESTNIK: pri hrúševem množina ORODNIK: s hrúševim IMENOVALNIK: hrúševe dvojina RODILNIK: hrúševih IMENOVALNIK: hrúševi DAJALNIK: hrúševim RODILNIK: hrúševih TOŽILNIK: hrúševe DAJALNIK: hrúševima MESTNIK: pri hrúševih TOŽILNIK: hrúševi ORODNIK: s hrúševimi MESTNIK: pri hrúševih srednji spol ORODNIK: s hrúševima ednina množina IMENOVALNIK: hrúševo IMENOVALNIK: hrúševa RODILNIK: hrúševega RODILNIK: hrúševih DAJALNIK: hrúševemu DAJALNIK: hrúševim TOŽILNIK: hrúševo TOŽILNIK: hrúševa MESTNIK: pri hrúševem MESTNIK: pri hrúševih ORODNIK: s hrúševim ORODNIK: s hrúševimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: hrúševi OSNOVNIK RODILNIK: hrúševih moški spol DAJALNIK: hrúševima ednina TOŽILNIK: hrúševi IMENOVALNIK: hrúšev MESTNIK: pri hrúševih RODILNIK: hrúševega ORODNIK: s hrúševima DAJALNIK: hrúševemu množina TOŽILNIK: hrúšev IMENOVALNIK: hrúševa živo hrúševega RODILNIK: hrúševih MESTNIK: pri hrúševem DAJALNIK: hrúševim ORODNIK: s hrúševim TOŽILNIK: hrúševa dvojina MESTNIK: pri hrúševih IMENOVALNIK: hrúševa ORODNIK: s hrúševimi RODILNIK: hrúševih DAJALNIK: hrúševima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: hrúševa MESTNIK: pri hrúševih hruševa bolšica ORODNIK: s hrúševima iz zoologije zajedavska krilata žuželka rjavkaste množina barve, ki sesa sok na vejicah, listih in plodovih IMENOVALNIK: hrúševi hruške; primerjaj lat. Cacopsylla pyri RODILNIK: hrúševih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: hrúševim ličinke hruševe bolšice TOŽILNIK: hrúševe ▪ Pozorni bodite na listne uši in pri hruškah na MESTNIK: pri hrúševih ličinke hruševe bolšice. ORODNIK: s hrúševimi ženski spol hruševa brstarica ednina iz zoologije žuželka s črnim telesom in rumeno- IMENOVALNIK: hrúševa rdečim zadkom, ki odlaga jajčeca v poganjke na RODILNIK: hrúševe drevesih hruške; primerjaj lat. Janus compressus 53 ▪ Letos se je na nekaterih območjih Slovenije v ▪ Sadjarji zagotovo ne bodo pozabili, koliko škode je nekoliko večjem obsegu pojavila hruševa brstarica, letos povzročila bakterijska bolezen hrušev ožig ali sicer reden škodljivec hrušk. ognjevka. ▪ Nekateri upravičenci, ki so vložili zahtevek za hruševa rja povračilo škode zaradi suše in hruševega ožiga, iz agronomije glivična bolezen hruške, pri kateri akontacije še niso prejeli. nastanejo na zgornji strani listov oranžne lise, na ⏵ sam. beseda + zaradi + sam. beseda v rodilniku spodnji pa rjave stožčaste košarice škoda zaradi hruševega ožiga ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Poleg povračila škode zaradi hruševega ožiga težko gostitelj hruševe rje čakajo tudi na navodila za preventivni boj s to ▪ V Primorju je več vrst brinov, ki so gostitelji nevarno boleznijo. hruševe rje. ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Na listu hruške je značilen znak hruševe rje. sum na hrušev ožig ▪▪▪ ▪ Sum na hrušev ožig je treba prijaviti inšpektorjem. ▪ Hruševo rjo spoznamo po svetlorjavih ali oranžnih lisah na zgornji strani listov. hrušev škrlup ▪ Listje vaše hruške je okuženo s hruševo rjo. iz agronomije glivična bolezen hruške, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege hrušev ožig ▪ Če bi želeli preprečiti napad hruševega škrlupa, bi iz agronomije bakterijska bolezen nekaterih sort morali izvesti že preventivno varstvo. sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri ▪ Kdor škropi proti hruševemu škrlupu, uniči tudi se poganjki zvijejo in posušijo hruševo rjo. ⏵ prid. beseda + sam. beseda bakterijski hrušev ožig IZVOR iz * ▪ Predvsem na območjih, kjer se je pojavljal hruša < pslov. * kruša, glej ↑hruška bakterijski hrušev ožig, svetujemo še dodajanje enega od dovoljenih bakrovih pripravkov. hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. POMEN hrušev ožig napade KAJ | hrušev ožig se pojavi, se 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto širi, se ustali | hrušev ožig povzroči KAJ rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj ▪ Okužbe se s severozahoda države, kjer se je lat. Pyrus communis hrušev ožig v preteklosti že pojavil, širijo proti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. vzhodu in jugu, kjer je glavnina nasadov jablan. hruška cveti, raste ▪ Kolikšno škodo je povzročil hrušev ožig, bo znano ▪ Hruška je cvetela, vendar kasneje plodov ni bilo. šele jeseni. ▪ Hruška raste počasi in ne preveč bujno. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku bakterija, bolezen hruševega ožiga | posledice cvet, deblo, list, veja hruške | nasad hrušk | sadika hruševega ožiga | zatiranje hruševega ožiga | hruške | sorta, vrsta hruške epidemija, izbruh, napad, pojav, širjenje, žarišče ▪ Nizke temperature niso prizanesle niti nasadom hruševega ožiga hrušk v intenzivnih nasadih na Ajdovskem, ▪ Bakterija hruševega ožiga je lahko latentno Vipavskem in v Brdih ter v Brkinih. prisotna in povzroči obolenje tudi leto dni po ▪ Okrog šole je bilo zasajenih 58 sadik hrušk, na okužbi. severni strani pa cvetlične gredice ter okrasno ▪ Pripravljajo podrobnejše poročilo o posledicah grmičevje. hruševega ožiga. ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku jablana in hruška boj s hruševim ožigom | območje s hruševim ožigom ▪ Zrak je težek od vonjev svežega hlevskega gnoja | okužba s hruševim ožigom ter cvetočih jablan in hrušk. ▪ V območjih s hruševim ožigom je treba še naprej ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku redno pregledovati jablane, hruške in druge posaditi hruško gostiteljske rastline. ▪ Če hruško posadimo na vrt, jo moramo pred ▪ Že danes lahko pri okužbi s hruševim ožigom voluharjem zaščititi na enak način kot jablano. govorimo o naravni nesreči. ⏵ ⏵ prid. beseda + sam. beseda priredna zveza cvetoča hruška | divja hruška | domača, sosedova hrušev ožig ali ognjevka, suša in hrušev ožig hruška | stara hruška | visokodebelna hruška | zgodnja hruška 54 ▪ Dnevi se daljšajo, noči bodo vse svetlejše in ▪ Jeseni, ko zorijo hruške in slive, brenčijo v prijetno bo ob večerih posedeti pod cvetočo hruško njihovih krošnjah ose. in se zazreti v jasno zvezdnato nebo. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ V njihovem sadovnjaku raste tudi mogočna, več krhlji, polovica, rezina hruške | oblika hruške | kot sto let stara hruška. pridelava, pridelek, pridelovalec hrušk | vrsta ⏵ sam. beseda + sam. beseda hruške hruške viljamovke ▪ Jabolka narežemo na rezine, na vsako damo ▪ Obdelujejo 6,5 hektarja sadovnjakov, nekaj arov malo brusnične marmelade in pokrijemo z rezino hrušk viljamovk in skoraj pet hektarjev vinogradov. hruške. ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ▪ Na neposladkano polovico polijemo kremo v ▪ Celo popoldne je sekal in končno posekal staro obliki hruške, na sladkano polovico položimo hruško na očetovi domačiji. pečeno hruško. ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ▪ Pridelek hrušk je bil v primerjavi z lanskim letom ▪ Poškodbe je opravičeval z dejstvom, da se je z za 7 % manjši. avtom zaletel v hruško. ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ⏵ glag. + pod + sam. beseda v orodniku hruška v omaki, vinu, teranu | hruška v steklenici ▪ Spomnim se dni, ko sem sedela pod našo veliko ▪ Hruške v vinu bodo navdušile tiste, ki se ogibajo hruško in iz cvetov regrata izdelovala velike vence. maščobam. ⏵ sam. beseda + pod + sam. beseda v orodniku ▪ Ko hruška v steklenici dozori, jo odtrgajo, očistijo ▪ Utrujen si je želel malo počitka pod košato hruško. in zalijejo s hruškovim žganjem. ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Medtem ko daje obrezovanje v času mirovanja pri nadev iz hrušk | žganje iz hrušk hruškah najboljše rezultate, je pri jablanah to ▪ Žganje iz hrušk in jabolk je kuhala vse življenje. nekoliko drugače. ⏵ sam. beseda + sam. beseda hruške tepke, viljamovke 1a) plod tega drevesa ▪ Razpolovimo hruške viljamovke in jim izpraskamo ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku seme. dati, dodati, položiti hruško | jesti, pojesti hruško | ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku kuhati, skuhati hruško | narezati, olupiti, oprati, ▪ Če dišeči goski dodamo testeninsko prilogo in razpoloviti, razrezati hruško | kupiti, ponuditi, hruško z brusnicami, lahko rečemo le še – dober prodajati hruške | obirati, sušiti hruške tek! ▪ Počasi segrevamo, da se sladkor stopi, nato ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dodamo hruške in zavremo. ▪ Menihi prodajajo znamenito domače pletersko ▪ Hruški olupimo in ju narežemo na krhlje. žganje s hruškami v steklenicah. ▪ Hruške so sušili, iz njih stiskali mošt in kuhali ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku žganje. ⏵ ▪ Otroci so se znali igrati marsikaj, pa čeprav so prid. beseda + sam. beseda bile edine igrače palice, noge in zrele hruške na cela hruška | čvrsta, medena, sladka, slastna, sosedovem drevesu. sočna, sveža, zrela hruška | debela, drobna, ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku majhna hruška | domača hruška | dušena, kuhana, ▪ Vino je slamnato bronaste barve in ima diskreten nadevana, narezana, ohlajena, olupljena, pečena, posušena hruška vonj po hruškah in rumenem cvetju. | gnila, lepa hruška | rumena, zelena hruška ⏵ | zimska hruška | suhe, vložene glag. + v + sam. beseda v tožilniku hruške ▪ V vsako hruško zapičimo klinček in jih damo v ▪ Kuhanim suhim hruškam odstranimo peške, jih sirup. zmeljemo ali drobno zrežemo. ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ▪ Veselimo se sočnih hrušk, jabolk, sliv in grozdja. ▪ Zdravstvena inšpekcija je v hruškah odkrila ▪ Nekaj sadja so pojedli za žejo kar sproti, še preveč pesticida, ki ga je sicer dovoljeno posebej zlatorumene medene hruške. uporabljati le za žita. ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + hruške in breskve, hruške in slive, jabolka in prid. beseda v imenovalniku hruške hruška je dobra | hruška je zrela ▪ V košaro je nabrala nekaj jabolk in hrušk s ▪ Hruške so zrele, ko jih z dvigom in rahlim sadnega drevja. zasukom zlahka odtrgate. ▪ Jabolka in hruške operemo, jim izrežemo ⏵ vezni glagol + pridevnik + samostalnik v peščišča ter narežemo na manjše kose. dajalniku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. biti podoben hruški hruška pade | hruške zorijo 55 ▪ Sadeži so podobni hruškam in imajo zelo veliko dvojina koščico. IMENOVALNIK: hrȗški ⏵ sam. beseda v dajalniku + prid. beseda RODILNIK: hrȗšk hruški podoben DAJALNIK: hrȗškama ▪ Po oprašitvi in oploditvi se razvije dokaj velik, TOŽILNIK: hrȗški nekoliko jajčast, hruški podoben zelen plod z MESTNIK: pri hrȗškah velikim jajčastim semenom v notranjosti. ORODNIK: s hrȗškama 2. mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak množina tovornjak sam IMENOVALNIK: hrȗške ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: hrȗšk hruška z betonom DAJALNIK: hrȗškam ▪ Na gradbišče sploh še ni zapeljala prva hruška z TOŽILNIK: hrȗške betonom. MESTNIK: pri hrȗškah ▪▪▪ ORODNIK: s hrȗškami ▪ Beton pripelje tovornjak s hruško in plošča je narejena z manj truda kot nekoč. STALNE ZVEZE OBLIKE IN IZGOVOR azijska hruška jakostni čvrsta, zelo sočna hruška, po obliki podobna [hrúška] jabolku, po izvoru iz Vzhodne Azije IPA: [ˈxɾuːʃka] ▪ Slovenskim obiskovalcem je delila azijske hruške in tonemski svetovala, naj pečke posejejo v domačem okolju. [hrȗška] IPA: [xɾúːʃkà] divja hruška iz botanike drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave VZOREC barve, vejami s trni in okroglimi, jabolku jakostno podobnimi, navadno užitnimi plodovi; primerjaj lat. ednina Pyrus pyraster IMENOVALNIK: hrúška ▪ Moštnice in tepke se cepijo na sejance; do sredine RODILNIK: hrúške prejšnjega stoletja so gospodarji podlago poiskali kar DAJALNIK: hrúški na gozdnem robu, kjer se po naravi pojavljajo divje TOŽILNIK: hrúško hruške – drobnice. MESTNIK: pri hrúški a) plod tega drevesa ORODNIK: s hrúško ▪ Nabirali so različne divje plodove, na primer divje dvojina hruške drobnice. IMENOVALNIK: hrúški RODILNIK: hrúšk pleterska hruška DAJALNIK: hrúškama žganje s hruško, zraslo v steklenici, ki se TOŽILNIK: hrúški prideluje v kartuzijanskem samostanu v MESTNIK: pri hrúškah Pleterjah, ali ta hruška kot plod ORODNIK: s hrúškama množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ V samostanu je moč kupiti znano pletersko hruško, IMENOVALNIK: hrúške slivovko, sadjevec, brinovec, cviček, pleterski čaj, RODILNIK: hrúšk izdelke iz gline in še marsikaj. DAJALNIK: hrúškam ▪ Pletersko hruško v steklenico ujamejo, ko je še TOŽILNIK: hrúške plodič; ko dozori, jo zalijejo s hruškovim žganjem. MESTNIK: pri hrúškah ORODNIK: s hrúškami FRAZEOLOGIJA tonemsko ednina kdo je padel s hruške IMENOVALNIK: hrȗška navadno zanikano izraža, da je kdo naiven, neumen, RODILNIK: hrȗške neprilagojen DAJALNIK: hrȗški ▪ Pa kaj si ti s hruške padel ali kaj? TOŽILNIK: hrȗško ▪ Memorandum je podpisalo kar nekaj ljudi, pa ne MESTNIK: pri hrȗški takih, ki so padli s hruške, ampak magistri in doktorji ORODNIK: s hrȗško znanosti. 56 ▪ Prepričan sem, da odgovorni na zvezi niso padli s ▪ Korporacije danes padajo kot zrele hruške. hruške in imajo gotovo vso dokumentacijo za ▪ Klišeji o ženskah v popularni kulturi iz sedemdesetih finančna poročila. padajo kot zrele hruške. ▪ Nisem padel s hruške, da tega ne bi vedel. ▪ Ozke ceste so skrivale ogromno pasti, zato so kolesarji padali kot zrele hruške. mešanje/seštevanje jabolk in hrušk | mešanje hrušk in jabolk mešanje jabolk in hrušk pasti kot (zrela) hruška mešanje hrušk in jabolk pasti kot zrela hruška seštevanje jabolk in hrušk pasti kot hruška primerjanje česa, kar v danem trenutku, hitro, takoj pasti, propasti, izgubiti vpliv, veljavo, kontekstu ni primerljivo položaj; hitro, zlahka se vdati, popustiti ▪ Gre seveda za »mešanje jabolk in hrušk«, saj se ▪ Menil je, da bo ob prihodu konkurence podjetje primerja vzpenjače, ki imajo zelo različne funkcije. padlo kot zrela hruška. ▪ Nesmiselno je primerjati reporterje iz Južne Amerike ▪ Fantje so dobro znali izkoristiti slavo in marsikatero z evropskimi ali japonskimi. To je seštevanje jabolk in dekle je padlo kot zrela hruška. hrušk. ▪ Morda se bo primerjava komu zdela mešanje hrušk pasti v naročje komu kot zrela hruška in jabolk, a številke so vredne pregleda. hitro, nepričakovano, brez truda dobiti, pridobiti koga ali kaj mešati/pomešati/primerjati ipd. jabolka in hruške | ▪ Ljubezen vam bo kot zrela hruška padla v naročje, mešati/pomešati/primerjati ipd. hruške in jabolka zakaj je ne bi uživali? mešati jabolka in hruške ▪ Bilo je tudi veliko takih, ki so mislili, da nam bo mešati hruške in jabolka neodvisnost padla v naročje kot zrela hruška. v dovršni obliki glagola pomešati jabolka in hruške ▪ Njegova sanjska ženska bi lahko bila le za kakšen v dovršni obliki glagola pomešati hruške in jabolka dan ali dva, če bi mu slučajno kot zrela hruška padla primerjati jabolka in hruške v naročje. primerjati hruške in jabolka seštevati jabolka in hruške IZVOR seštevati hruške in jabolka = hrv., srb. krȕška < pslov. * krušьka iz * kruša = PRIMERJAJ ŠE: mešanje jabolk in hrušk latv. grauše, litov. kr(i)áušė – več ... dajati, postavljati skupaj kaj, kar po lastnostih, značilnostih ne spada skupaj; primerjati kaj, kar hrúškast hrúškasta hrúškasto pridevnik [hrúškast] v danem trenutku, kontekstu ni primerljivo POMEN ▪ Avtor članka poskuša z manipulacijo mešati jabolka ki po obliki spominja na hruško, tj. plod in hruške. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Sam se dobro zavedam številnih zadreg, ki se hruškasti plodovi | hruškasta oblika | hruškasta pojavljajo ob takih in podobnih anketah, v katerih se postava zelo pogosto mešajo hruške in jabolka. ▪ Papaje so veliki hruškasti plodovi. ▪ Glasni sindikalisti so preprosto pomešali jabolka in ▪ Pri osebah s hruškasto obliko telesa se maščevje hruške. nabira pod pasom, okrog bokov, zadnjice in stegen. ⏵ vezni glag. + prid. beseda v rodilniku + sam. odpasti kot zrela hruška beseda v rodilniku prenehati biti del česa; biti hitro, takoj izločen iz biti hruškaste oblike česa ▪ Satelit je prvi razkril, da Zemlja ni povsem okrogla, ▪ Ta tekma je postala tako močna, da majhni ampak bolj hruškaste oblike. odpadejo kot zrele hruške. ▪ Bazen posameznega rečnega toka brez pritokov je ▪ Nekateri kadri bodo z vrhov državnih bank odpadli pogosto hruškaste oblike, najožji del je pri izlivu kot zrele hruške. reke. ⏵ prisl. + prid. beseda padati kot (zrele) hruške ▪ Sadež je podolgovate, vendar rahlo hruškaste padati kot zrele hruške oblike in navadno večji od manga. padati kot hruške množično, zaporedoma, nezadržno padati, OBLIKE IN IZGOVOR propadati, izgubljati vpliv, veljavo, položaj jakostni ▪ Kaj je s temi letali letos? Padajo kot zrele hruške. [hrúškast] IPA: [ˈxɾuːʃkat] 57 tonemski IMENOVALNIK: hrúškasto [hrȗškast] RODILNIK: hrúškastega IPA: [xɾúːʃkàst] DAJALNIK: hrúškastemu TOŽILNIK: hrúškasto VZOREC MESTNIK: pri hrúškastem jakostno ORODNIK: s hrúškastim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: hrúškasti ednina RODILNIK: hrúškastih IMENOVALNIK: hrúškast DAJALNIK: hrúškastima določno hrúškasti TOŽILNIK: hrúškasti RODILNIK: hrúškastega MESTNIK: pri hrúškastih DAJALNIK: hrúškastemu ORODNIK: s hrúškastima TOŽILNIK: hrúškast množina določno hrúškasti IMENOVALNIK: hrúškasta živo hrúškastega RODILNIK: hrúškastih MESTNIK: pri hrúškastem DAJALNIK: hrúškastim ORODNIK: s hrúškastim TOŽILNIK: hrúškasta dvojina MESTNIK: pri hrúškastih IMENOVALNIK: hrúškasta ORODNIK: s hrúškastimi RODILNIK: hrúškastih tonemsko DAJALNIK: hrúškastima OSNOVNIK TOŽILNIK: hrúškasta moški spol MESTNIK: pri hrúškastih ednina ORODNIK: s hrúškastima IMENOVALNIK: hrȗškast množina določno hrȗškasti IMENOVALNIK: hrúškasti RODILNIK: hrȗškastega RODILNIK: hrúškastih DAJALNIK: hrȗškastemu DAJALNIK: hrúškastim TOŽILNIK: hrȗškast TOŽILNIK: hrúškaste določno hrȗškasti MESTNIK: pri hrúškastih živo hrȗškastega ORODNIK: s hrúškastimi MESTNIK: pri hrȗškastem ženski spol ORODNIK: s hrȗškastim ednina dvojina IMENOVALNIK: hrúškasta IMENOVALNIK: hrȗškasta RODILNIK: hrúškaste RODILNIK: hrȗškastih DAJALNIK: hrúškasti DAJALNIK: hrȗškastima TOŽILNIK: hrúškasto TOŽILNIK: hrȗškasta MESTNIK: pri hrúškasti MESTNIK: pri hrȗškastih ORODNIK: s hrúškasto ORODNIK: s hrȗškastima dvojina množina IMENOVALNIK: hrúškasti IMENOVALNIK: hrȗškasti RODILNIK: hrúškastih RODILNIK: hrȗškastih DAJALNIK: hrúškastima DAJALNIK: hrȗškastim TOŽILNIK: hrúškasti TOŽILNIK: hrȗškaste MESTNIK: pri hrúškastih MESTNIK: pri hrȗškastih ORODNIK: s hrúškastima ORODNIK: s hrȗškastimi množina ženski spol IMENOVALNIK: hrúškaste ednina RODILNIK: hrúškastih IMENOVALNIK: hrȗškasta DAJALNIK: hrúškastim RODILNIK: hrȗškaste TOŽILNIK: hrúškaste DAJALNIK: hrȗškasti MESTNIK: pri hrúškastih TOŽILNIK: hrȗškasto ORODNIK: s hrúškastimi MESTNIK: pri hrȗškasti srednji spol ORODNIK: s hrȗškasto ednina dvojina 58 IMENOVALNIK: hrȗškasti hruškov kolač | hruškov kompot | hruškov liker, mošt, RODILNIK: hrȗškastih sok | hruškov nadev | hruškovi krhlji | hruškova DAJALNIK: hrȗškastima krema, marmelada | hruškova pita, torta | hruškova TOŽILNIK: hrȗškasti voda | hruškove polovice | hruškovo vino, žganje MESTNIK: pri hrȗškastih ▪ Za hruškovo pito lahko namesto svežih uporabimo ORODNIK: s hrȗškastima tudi vložene hruške. množina ▪ Imajo več zanimivih vrst vin, na primer hruškovo IMENOVALNIK: hrȗškaste vino in medeno vino. RODILNIK: hrȗškastih ▪ Za uvod nam je prinesla zelo dobro, lahkotno hruškovo žganje. DAJALNIK: hrȗškastim TOŽILNIK: hrȗškaste O MESTNIK: pri hrȗškastih BLIKE IN IZGOVOR jakostni ORODNIK: s hrȗškastimi srednji spol [hrúško hrúškova hrúškovo] ednina IPA: [ˈxɾuːʃkɔu ˈxɾuːʃkɔʋa ˈxɾuːʃkɔʋo] tonemski IMENOVALNIK: hrȗškasto [hrúško hrúškova hrúškovo] RODILNIK: hrȗškastega DAJALNIK: hrȗškastemu IPA: [xɾùːʃku xɾùːʃkʋa xɾùːʃkʋɔ] TOŽILNIK: hrȗškasto V MESTNIK: pri hrȗškastem ZOREC jakostno ORODNIK: s hrȗškastim dvojina OSNOVNIK moški spol IMENOVALNIK: hrȗškasti ednina RODILNIK: hrȗškastih DAJALNIK: hrȗškastima IMENOVALNIK: hrúškov TOŽILNIK: hrȗškasti RODILNIK: hrúškovega MESTNIK: pri hrȗškastih DAJALNIK: hrúškovemu ORODNIK: s hrȗškastima TOŽILNIK: hrúškov množina živo hrúškovega IMENOVALNIK: hrȗškasta MESTNIK: pri hrúškovem RODILNIK: hrȗškastih ORODNIK: s hrúškovim dvojina DAJALNIK: hrȗškastim TOŽILNIK: hrȗškasta IMENOVALNIK: hrúškova MESTNIK: pri hrȗškastih RODILNIK: hrúškovih ORODNIK: s hrȗškastimi DAJALNIK: hrúškovima TOŽILNIK: hrúškova IZVOR MESTNIK: pri hrúškovih ↑hruška ORODNIK: s hrúškovima množina hrúškov IMENOVALNIK: hrúškovi hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúško RODILNIK: hrúškovih hrúškova hrúškovo] DAJALNIK: hrúškovim POMEN TOŽILNIK: hrúškove 1. ki je v zvezi s hruško, tj. sadnim drevesom; MESTNIK: pri hrúškovih SIN.: hrušev ORODNIK: s hrúškovimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol hruškov drevored, nasad | hruškov les, list | hruškovo ednina drevo IMENOVALNIK: hrúškova ▪ Na 250 hektarjih hruškovih nasadov je pozeba RODILNIK: hrúškove prizadela 80 odstotkov dreves. DAJALNIK: hrúškovi ▪ Kip je delo neznanega rezbarja in je narejen iz TOŽILNIK: hrúškovo hruškovega lesa. MESTNIK: pri hrúškovi ▪ Na nasprotni strani ceste je lep vrt, ki ima ob ORODNIK: s hrúškovo ograji hruškova drevesa, nekatera še polna lepih dvojina sadežev. IMENOVALNIK: hrúškovi 2. ki je iz hrušk ali vsebuje hruške, tj. plodove RODILNIK: hrúškovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda 59 DAJALNIK: hrúškovima MESTNIK: pri hrúškovih TOŽILNIK: hrúškovi ORODNIK: s hrúškovimi MESTNIK: pri hrúškovih ženski spol ORODNIK: s hrúškovima ednina množina IMENOVALNIK: hrúškova IMENOVALNIK: hrúškove RODILNIK: hrúškove RODILNIK: hrúškovih DAJALNIK: hrúškovi DAJALNIK: hrúškovim TOŽILNIK: hrúškovo TOŽILNIK: hrúškove MESTNIK: pri hrúškovi MESTNIK: pri hrúškovih ORODNIK: s hrúškovo ORODNIK: s hrúškovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: hrúškovi ednina RODILNIK: hrúškovih IMENOVALNIK: hrúškovo DAJALNIK: hrúškovima RODILNIK: hrúškovega TOŽILNIK: hrúškovi DAJALNIK: hrúškovemu MESTNIK: pri hrúškovih TOŽILNIK: hrúškovo ORODNIK: s hrúškovima MESTNIK: pri hrúškovem množina ORODNIK: s hrúškovim IMENOVALNIK: hrúškove dvojina RODILNIK: hrúškovih IMENOVALNIK: hrúškovi DAJALNIK: hrúškovim RODILNIK: hrúškovih TOŽILNIK: hrúškove DAJALNIK: hrúškovima MESTNIK: pri hrúškovih TOŽILNIK: hrúškovi ORODNIK: s hrúškovimi MESTNIK: pri hrúškovih srednji spol ORODNIK: s hrúškovima ednina množina IMENOVALNIK: hrúškovo IMENOVALNIK: hrúškova RODILNIK: hrúškovega RODILNIK: hrúškovih DAJALNIK: hrúškovemu DAJALNIK: hrúškovim TOŽILNIK: hrúškovo TOŽILNIK: hrúškova MESTNIK: pri hrúškovem MESTNIK: pri hrúškovih ORODNIK: s hrúškovim ORODNIK: s hrúškovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: hrúškovi OSNOVNIK RODILNIK: hrúškovih moški spol DAJALNIK: hrúškovima ednina TOŽILNIK: hrúškovi IMENOVALNIK: hrúškov MESTNIK: pri hrúškovih RODILNIK: hrúškovega ORODNIK: s hrúškovima DAJALNIK: hrúškovemu množina TOŽILNIK: hrúškov IMENOVALNIK: hrúškova živo hrúškovega RODILNIK: hrúškovih MESTNIK: pri hrúškovem DAJALNIK: hrúškovim ORODNIK: s hrúškovim TOŽILNIK: hrúškova dvojina MESTNIK: pri hrúškovih IMENOVALNIK: hrúškova ORODNIK: s hrúškovimi RODILNIK: hrúškovih DAJALNIK: hrúškovima IZVOR TOŽILNIK: hrúškova ↑hruška MESTNIK: pri hrúškovih ORODNIK: s hrúškovima jávno-zasébni jávno-zasébna jávno-zasébno množina pridevnik [jánozasébni] IMENOVALNIK: hrúškovi POMEN RODILNIK: hrúškovih DAJALNIK: hrúškovim TOŽILNIK: hrúškove 60 ki je v zvezi s sodelovanjem deležnikov javnega TOŽILNIK: jávno-zasébni in zasebnega sektorja pri investicijah, MESTNIK: pri jávno-zasébnih zagotavljanju storitev ORODNIK: z jávno-zasébnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina javno-zasebni partner | javno-zasebno partnerstvo IMENOVALNIK: jávno-zasébne ▪ Na tem področju obstaja niša za razvoj javno- RODILNIK: jávno-zasébnih zasebnih vlaganj. DAJALNIK: jávno-zasébnim ▪ V naslednjih letih načrtujejo zgraditev vrtca po TOŽILNIK: jávno-zasébne sistemu javno-zasebnega partnerstva. MESTNIK: pri jávno-zasébnih ORODNIK: z jávno-zasébnimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [jánozasébni] IMENOVALNIK: jávno-zasébno IPA: [ˈjaːunɔzaˈseːbni] RODILNIK: jávno-zasébnega tonemski DAJALNIK: jávno-zasébnemu [jánozasbni] TOŽILNIK: jávno-zasébno IPA: [jàːunzaséːbnì] MESTNIK: pri jávno-zasébnem ORODNIK: z jávno-zasébnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: jávno-zasébni OSNOVNIK RODILNIK: jávno-zasébnih moški spol DAJALNIK: jávno-zasébnima ednina TOŽILNIK: jávno-zasébni IMENOVALNIK: jávno-zasébni MESTNIK: pri jávno-zasébnih RODILNIK: jávno-zasébnega ORODNIK: z jávno-zasébnima DAJALNIK: jávno-zasébnemu množina TOŽILNIK: jávno-zasébni IMENOVALNIK: jávno-zasébna živo jávno-zasébnega RODILNIK: jávno-zasébnih MESTNIK: pri jávno-zasébnem DAJALNIK: jávno-zasébnim ORODNIK: z jávno-zasébnim TOŽILNIK: jávno-zasébna dvojina MESTNIK: pri jávno-zasébnih IMENOVALNIK: jávno-zasébna ORODNIK: z jávno-zasébnimi RODILNIK: jávno-zasébnih tonemsko DAJALNIK: jávno-zasébnima OSNOVNIK TOŽILNIK: jávno-zasébna moški spol MESTNIK: pri jávno-zasébnih ednina ORODNIK: z jávno-zasébnima IMENOVALNIK: jávno-zasbni množina RODILNIK: jávno-zasbnega IMENOVALNIK: jávno-zasébni DAJALNIK: jávno-zasbnemu RODILNIK: jávno-zasébnih TOŽILNIK: jávno-zasbni DAJALNIK: jávno-zasébnim živo jávno-zasbnega TOŽILNIK: jávno-zasébne MESTNIK: pri jávno-zasbnem MESTNIK: pri jávno-zasébnih ORODNIK: z jávno-zasbnim ORODNIK: z jávno-zasébnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: jávno-zasbna ednina RODILNIK: jávno-zasbnih IMENOVALNIK: jávno-zasébna DAJALNIK: jávno-zasbnima RODILNIK: jávno-zasébne TOŽILNIK: jávno-zasbna DAJALNIK: jávno-zasébni MESTNIK: pri jávno-zasbnih TOŽILNIK: jávno-zasébno ORODNIK: z jávno-zasbnima MESTNIK: pri jávno-zasébni množina ORODNIK: z jávno-zasébno IMENOVALNIK: jávno-zasbni dvojina RODILNIK: jávno-zasbnih IMENOVALNIK: jávno-zasébni DAJALNIK: jávno-zasbnim RODILNIK: jávno-zasébnih TOŽILNIK: jávno-zasbne DAJALNIK: jávno-zasébnima MESTNIK: pri jávno-zasbnih 61 ORODNIK: z jávno-zasbnimi ▪ Če ti vojska po kasarnah od lakote crkuje, morda ženski spol lahko izvedeš en napad, potem pa krepneš od ednina lakote, zmrzneš v snegu. IMENOVALNIK: jávno-zasbna ▪▪▪ RODILNIK: jávno-zasbne ▪ Stari je krepnil naravne smrti, to bo ugotovil vsak DAJALNIK: jávno-zasbni dohtar. TOŽILNIK: jávno-zasbno a) neknjižno pogovorno, slabšalno poginiti MESTNIK: pri jávno-zasbni ▪ Najprej mu je krepnil cucek, potem so pa našli še ORODNIK: z jávno-zasbno njega. dvojina b) IMENOVALNIK: jávno-zasbni neknjižno pogovorno, ekspresivno propasti, izginiti ▪ Ko krepnejo naši veliki trgovci, bodo kmalu za RODILNIK: jávno-zasbnih njimi še kmetje in zadruge. DAJALNIK: jávno-zasbnima TOŽILNIK: jávno-zasbni c) neknjižno pogovorno, ekspresivno pokvariti se, nehati MESTNIK: pri jávno-zasbnih delovati ORODNIK: z jávno-zasbnima ▪ Avto nama je skoraj krepnil. množina IMENOVALNIK: jávno-zasbne OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: jávno-zasbnih jakostni DAJALNIK: jávno-zasbnim [krêpniti] in [krépniti] TOŽILNIK: jávno-zasbne IPA: [ˈkɾɛːpniti] in [ˈkɾeːpniti] MESTNIK: pri jávno-zasbnih tonemski ORODNIK: z jávno-zasbnimi [krépniti] in [krpniti] srednji spol IPA: [kɾːpníti] in [kɾèːpníti] ednina IMENOVALNIK: jávno-zasbno VZOREC RODILNIK: jávno-zasbnega jakostno DAJALNIK: jávno-zasbnemu NEDOLOČNIK: krêpniti TOŽILNIK: jávno-zasbno NAMENILNIK: krêpnit MESTNIK: pri jávno-zasbnem sedanjik ORODNIK: z jávno-zasbnim ednina dvojina 1. OSEBA krêpnem IMENOVALNIK: jávno-zasbni 2. OSEBA krêpneš RODILNIK: jávno-zasbnih 3. OSEBA krêpne DAJALNIK: jávno-zasbnima dvojina TOŽILNIK: jávno-zasbni 1. OSEBA krêpneva MESTNIK: pri jávno-zasbnih 2. OSEBA krêpneta ORODNIK: z jávno-zasbnima 3. OSEBA krêpneta množina množina IMENOVALNIK: jávno-zasbna 1. OSEBA krêpnemo RODILNIK: jávno-zasbnih 2. OSEBA krêpnete DAJALNIK: jávno-zasbnim 3. OSEBA krêpnejo TOŽILNIK: jávno-zasbna velelnik MESTNIK: pri jávno-zasbnih ednina ORODNIK: z jávno-zasbnimi 2. OSEBA krêpni dvojina IZVOR 1. OSEBA krêpniva ↑javen + ↑zaseben 2. OSEBA krêpnita množina krêpniti krêpnem in krépniti krépnem dovršni glagol 1. OSEBA krêpnimo [krêpniti] in [krépniti] 2. OSEBA krêpnite POMEN deležnik na -l moški spol neknjižno pogovorno, slabšalno umreti ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku EDNINA: krêpnil DVOJINA: krêpnila MNOŽINA: krêpnili 62 ženski spol IMENOVALNIK: krêpnjeno EDNINA: krêpnila RODILNIK: krêpnjenega DVOJINA: krêpnili DAJALNIK: krêpnjenemu MNOŽINA: krêpnile TOŽILNIK: krêpnjeno srednji spol MESTNIK: pri krêpnjenem EDNINA: krêpnilo ORODNIK: s krêpnjenim DVOJINA: krêpnili dvojina MNOŽINA: krêpnila IMENOVALNIK: krêpnjeni deležnik na -n RODILNIK: krêpnjenih moški spol DAJALNIK: krêpnjenima ednina TOŽILNIK: krêpnjeni IMENOVALNIK: krêpnjen MESTNIK: pri krêpnjenih RODILNIK: krêpnjenega ORODNIK: s krêpnjenima DAJALNIK: krêpnjenemu množina TOŽILNIK: krêpnjen IMENOVALNIK: krêpnjena živo krêpnjenega RODILNIK: krêpnjenih MESTNIK: pri krêpnjenem DAJALNIK: krêpnjenim ORODNIK: s krêpnjenim TOŽILNIK: krêpnjena dvojina MESTNIK: pri krêpnjenih IMENOVALNIK: krêpnjena ORODNIK: s krêpnjenimi RODILNIK: krêpnjenih DELEŽJE NA -vši: krepnívši DAJALNIK: krêpnjenima glagolnik TOŽILNIK: krêpnjena ednina MESTNIK: pri krêpnjenih IMENOVALNIK: krêpnjenje ORODNIK: s krêpnjenima RODILNIK: krêpnjenja množina DAJALNIK: krêpnjenju IMENOVALNIK: krêpnjeni TOŽILNIK: krêpnjenje RODILNIK: krêpnjenih MESTNIK: pri krêpnjenju DAJALNIK: krêpnjenim ORODNIK: s krêpnjenjem TOŽILNIK: krêpnjene dvojina MESTNIK: pri krêpnjenih IMENOVALNIK: krêpnjenji ORODNIK: s krêpnjenimi RODILNIK: krêpnjenj ženski spol DAJALNIK: krêpnjenjema ednina TOŽILNIK: krêpnjenji IMENOVALNIK: krêpnjena MESTNIK: pri krêpnjenjih RODILNIK: krêpnjene ORODNIK: s krêpnjenjema DAJALNIK: krêpnjeni množina TOŽILNIK: krêpnjeno IMENOVALNIK: krêpnjenja MESTNIK: pri krêpnjeni RODILNIK: krêpnjenj ORODNIK: s krêpnjeno DAJALNIK: krêpnjenjem dvojina TOŽILNIK: krêpnjenja IMENOVALNIK: krêpnjeni MESTNIK: pri krêpnjenjih RODILNIK: krêpnjenih ORODNIK: s krêpnjenji DAJALNIK: krêpnjenima tonemsko TOŽILNIK: krêpnjeni NEDOLOČNIK: krépniti MESTNIK: pri krêpnjenih NAMENILNIK: krépnit ORODNIK: s krêpnjenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: krêpnjene 1. OSEBA krȇpnem RODILNIK: krêpnjenih 2. OSEBA krȇpneš DAJALNIK: krêpnjenim 3. OSEBA krȇpne TOŽILNIK: krêpnjene dvojina MESTNIK: pri krêpnjenih 1. OSEBA krȇpneva ORODNIK: s krêpnjenimi 2. OSEBA krȇpneta srednji spol 3. OSEBA krȇpneta ednina množina 63 1. OSEBA krȇpnemo ORODNIK: s krȇpnjeno 2. OSEBA krȇpnete dvojina 3. OSEBA krȇpnejo IMENOVALNIK: krȇpnjeni velelnik RODILNIK: krȇpnjenih ednina DAJALNIK: krȇpnjenima 2. OSEBA krépni TOŽILNIK: krȇpnjeni dvojina MESTNIK: pri krȇpnjenih 1. OSEBA krépniva ORODNIK: s krȇpnjenima 2. OSEBA krépnita množina množina IMENOVALNIK: krȇpnjene 1. OSEBA krépnimo RODILNIK: krȇpnjenih 2. OSEBA krépnite DAJALNIK: krȇpnjenim deležnik na -l TOŽILNIK: krȇpnjene moški spol MESTNIK: pri krȇpnjenih EDNINA: krépnil ORODNIK: s krȇpnjenimi DVOJINA: krépnila srednji spol MNOŽINA: krépnili ednina ženski spol IMENOVALNIK: krȇpnjeno EDNINA: krépnila in krȇpnila RODILNIK: krȇpnjenega DVOJINA: krépnili DAJALNIK: krȇpnjenemu MNOŽINA: krépnile TOŽILNIK: krȇpnjeno srednji spol MESTNIK: pri krȇpnjenem EDNINA: krépnilo ORODNIK: s krȇpnjenim DVOJINA: krépnili dvojina MNOŽINA: krépnila IMENOVALNIK: krȇpnjeni deležnik na -n RODILNIK: krȇpnjenih moški spol DAJALNIK: krȇpnjenima ednina TOŽILNIK: krȇpnjeni IMENOVALNIK: krȇpnjen MESTNIK: pri krȇpnjenih RODILNIK: krȇpnjenega ORODNIK: s krȇpnjenima DAJALNIK: krȇpnjenemu množina TOŽILNIK: krȇpnjen IMENOVALNIK: krȇpnjena živo krȇpnjenega RODILNIK: krȇpnjenih MESTNIK: pri krȇpnjenem DAJALNIK: krȇpnjenim ORODNIK: s krȇpnjenim TOŽILNIK: krȇpnjena dvojina MESTNIK: pri krȇpnjenih IMENOVALNIK: krȇpnjena ORODNIK: s krȇpnjenimi RODILNIK: krȇpnjenih DELEŽJE NA -vši: krepnȋvši DAJALNIK: krȇpnjenima glagolnik TOŽILNIK: krȇpnjena ednina MESTNIK: pri krȇpnjenih IMENOVALNIK: krépnjenje ORODNIK: s krȇpnjenima RODILNIK: krépnjenja množina DAJALNIK: krépnjenju IMENOVALNIK: krȇpnjeni TOŽILNIK: krépnjenje RODILNIK: krȇpnjenih MESTNIK: pri krépnjenju DAJALNIK: krȇpnjenim ORODNIK: s krépnjenjem TOŽILNIK: krȇpnjene dvojina MESTNIK: pri krȇpnjenih IMENOVALNIK: krépnjenji in krȇpnjenji ORODNIK: s krȇpnjenimi RODILNIK: krȇpnjenj ženski spol DAJALNIK: krépnjenjema in krȇpnjenjema ednina TOŽILNIK: krépnjenji in krȇpnjenji IMENOVALNIK: krȇpnjena MESTNIK: pri krépnjenjih tudi pri krȇpnjenjih RODILNIK: krȇpnjene ORODNIK: s krépnjenjema in s krȇpnjenjema DAJALNIK: krȇpnjeni množina TOŽILNIK: krȇpnjeno IMENOVALNIK: krépnjenja tudi krȇpnjenja MESTNIK: pri krȇpnjeni RODILNIK: krȇpnjenj 64 DAJALNIK: krépnjenjem tudi krȇpnjenjem DAJALNIK: krépnjenima TOŽILNIK: krépnjenja tudi krȇpnjenja TOŽILNIK: krépnjena MESTNIK: pri krépnjenjih tudi pri krȇpnjenjih MESTNIK: pri krépnjenih ORODNIK: s krépnjenji tudi s krȇpnjenji ORODNIK: s krépnjenima in množina jakostno IMENOVALNIK: krépnjeni NEDOLOČNIK: krépniti RODILNIK: krépnjenih NAMENILNIK: krépnit DAJALNIK: krépnjenim sedanjik TOŽILNIK: krépnjene ednina MESTNIK: pri krépnjenih 1. OSEBA krépnem ORODNIK: s krépnjenimi 2. OSEBA krépneš ženski spol 3. OSEBA krépne ednina dvojina IMENOVALNIK: krépnjena 1. OSEBA krépneva RODILNIK: krépnjene 2. OSEBA krépneta DAJALNIK: krépnjeni 3. OSEBA krépneta TOŽILNIK: krépnjeno množina MESTNIK: pri krépnjeni 1. OSEBA krépnemo ORODNIK: s krépnjeno 2. OSEBA krépnete dvojina 3. OSEBA krépnejo IMENOVALNIK: krépnjeni velelnik RODILNIK: krépnjenih ednina DAJALNIK: krépnjenima 2. OSEBA krépni TOŽILNIK: krépnjeni dvojina MESTNIK: pri krépnjenih 1. OSEBA krépniva ORODNIK: s krépnjenima 2. OSEBA krépnita množina množina IMENOVALNIK: krépnjene 1. OSEBA krépnimo RODILNIK: krépnjenih 2. OSEBA krépnite DAJALNIK: krépnjenim deležnik na -l TOŽILNIK: krépnjene moški spol MESTNIK: pri krépnjenih EDNINA: krépnil ORODNIK: s krépnjenimi DVOJINA: krépnila srednji spol MNOŽINA: krépnili ednina ženski spol IMENOVALNIK: krépnjeno EDNINA: krépnila RODILNIK: krépnjenega DVOJINA: krépnili DAJALNIK: krépnjenemu MNOŽINA: krépnile TOŽILNIK: krépnjeno srednji spol MESTNIK: pri krépnjenem EDNINA: krépnilo ORODNIK: s krépnjenim DVOJINA: krépnili dvojina MNOŽINA: krépnila IMENOVALNIK: krépnjeni deležnik na -n RODILNIK: krépnjenih moški spol DAJALNIK: krépnjenima ednina TOŽILNIK: krépnjeni IMENOVALNIK: krépnjen MESTNIK: pri krépnjenih RODILNIK: krépnjenega ORODNIK: s krépnjenima DAJALNIK: krépnjenemu množina TOŽILNIK: krépnjen IMENOVALNIK: krépnjena živo krépnjenega RODILNIK: krépnjenih MESTNIK: pri krépnjenem DAJALNIK: krépnjenim ORODNIK: s krépnjenim TOŽILNIK: krépnjena dvojina MESTNIK: pri krépnjenih IMENOVALNIK: krépnjena ORODNIK: s krépnjenimi RODILNIK: krépnjenih DELEŽJE NA -vši: krepnívši 65 glagolnik srednji spol ednina EDNINA: krpnilo IMENOVALNIK: krépnjenje DVOJINA: krpnili RODILNIK: krépnjenja MNOŽINA: krpnila DAJALNIK: krépnjenju deležnik na -n TOŽILNIK: krépnjenje moški spol MESTNIK: pri krépnjenju ednina ORODNIK: s krépnjenjem IMENOVALNIK: krpnjen dvojina RODILNIK: krpnjenega IMENOVALNIK: krépnjenji DAJALNIK: krpnjenemu RODILNIK: krépnjenj TOŽILNIK: krpnjen DAJALNIK: krépnjenjema živo krpnjenega TOŽILNIK: krépnjenji MESTNIK: pri krpnjenem MESTNIK: pri krépnjenjih ORODNIK: s krpnjenim ORODNIK: s krépnjenjema dvojina množina IMENOVALNIK: krpnjena IMENOVALNIK: krépnjenja RODILNIK: krpnjenih RODILNIK: krépnjenj DAJALNIK: krpnjenima DAJALNIK: krépnjenjem TOŽILNIK: krpnjena TOŽILNIK: krépnjenja MESTNIK: pri krpnjenih MESTNIK: pri krépnjenjih ORODNIK: s krpnjenima ORODNIK: s krépnjenji množina tonemsko IMENOVALNIK: krpnjeni NEDOLOČNIK: krpniti RODILNIK: krpnjenih NAMENILNIK: krpnit DAJALNIK: krpnjenim sedanjik TOŽILNIK: krpnjene ednina MESTNIK: pri krpnjenih 1. OSEBA krpnem ORODNIK: s krpnjenimi 2. OSEBA krpneš ženski spol 3. OSEBA krpne ednina dvojina IMENOVALNIK: krpnjena 1. OSEBA krpneva RODILNIK: krpnjene 2. OSEBA krpneta DAJALNIK: krpnjeni 3. OSEBA krpneta TOŽILNIK: krpnjeno množina MESTNIK: pri krpnjeni 1. OSEBA krpnemo ORODNIK: s krpnjeno 2. OSEBA krpnete dvojina 3. OSEBA krpnejo IMENOVALNIK: krpnjeni velelnik RODILNIK: krpnjenih ednina DAJALNIK: krpnjenima 2. OSEBA krpni TOŽILNIK: krpnjeni dvojina MESTNIK: pri krpnjenih 1. OSEBA krpniva ORODNIK: s krpnjenima 2. OSEBA krpnita množina množina IMENOVALNIK: krpnjene 1. OSEBA krpnimo RODILNIK: krpnjenih 2. OSEBA krpnite DAJALNIK: krpnjenim deležnik na -l TOŽILNIK: krpnjene moški spol MESTNIK: pri krpnjenih EDNINA: krpnil ORODNIK: s krpnjenimi DVOJINA: krpnila srednji spol MNOŽINA: krpnili ednina ženski spol IMENOVALNIK: krpnjeno EDNINA: krpnila in krpnila RODILNIK: krpnjenega DVOJINA: krpnili DAJALNIK: krpnjenemu MNOŽINA: krpnile TOŽILNIK: krpnjeno 66 MESTNIK: pri krpnjenem ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s krpnjenim ▪ Ta kotiček JAR-a je nenavadno lep, s pasovi ravne, dvojina suhe pokrajine, ki jo lomijo značilni kruhovci in IMENOVALNIK: krpnjeni dramatične skalne formacije. RODILNIK: krpnjenih ▪ Ustavim se pri skupini moških, ki balinajo v majhni DAJALNIK: krpnjenima ogradi pod velikim kruhovcem. TOŽILNIK: krpnjeni ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri krpnjenih kruhovec ali baobab ORODNIK: s krpnjenima ▪ Med drevesi sta najbolj običajna dežnikasta akacija množina in kruhovec ali baobab. IMENOVALNIK: krpnjena ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: krpnjenih kruhovec raste DAJALNIK: krpnjenim ▪ V savani rastejo mogočni kruhovci. TOŽILNIK: krpnjena 1a) plod tega drevesa MESTNIK: pri krpnjenih ▪ Kruhovec me ni posebno navdušil, ne kuhan, ne ORODNIK: s krpnjenimi pečen. DELEŽJE NA -vši: krepnȋvši ▪ V Indiji je kruhovec predvsem hrana revežev. glagolnik 2. ekspresivno kdor (rad) jé kruh ednina ▪ Še naprej ostajamo kruhovci, testeninovci, IMENOVALNIK: krpnjenje krompirjevci, riževci itd., kot da še nismo iznašli RODILNIK: krpnjenja recepta, po katerem bi bila zelenjava okusnejša od DAJALNIK: krpnjenju hidratnih jedi. TOŽILNIK: krpnjenje MESTNIK: pri krpnjenju OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: s krpnjenjem jakostni dvojina [krúhovəc] IMENOVALNIK: krpnjenji in krpnjenji IPA: [ˈkɾuːxɔʋəts] RODILNIK: krpnjenj tonemski DAJALNIK: krpnjenjema in krpnjenjema [krúhovəc] TOŽILNIK: krpnjenji in krpnjenji IPA: [kɾùːxʋəts] MESTNIK: pri krpnjenjih ORODNIK: s krpnjenjema in s krpnjenjema VZOREC množina tropsko drevo IMENOVALNIK: krpnjenja jakostno RODILNIK: krpnjenj ednina DAJALNIK: krpnjenjem IMENOVALNIK: krúhovec TOŽILNIK: krpnjenja RODILNIK: krúhovca MESTNIK: pri krpnjenjih DAJALNIK: krúhovcu ORODNIK: s krpnjenji TOŽILNIK: krúhovec MESTNIK: pri krúhovcu IZVOR ORODNIK: s krúhovcem ↑krepati dvojina IMENOVALNIK: krúhovca krúhovec krúhovca samostalnik moškega spola [krúhovəc] RODILNIK: krúhovcev POMEN DAJALNIK: krúhovcema 1. tropsko drevo z zelo debelim deblom in TOŽILNIK: krúhovca velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po MESTNIK: pri krúhovcih izvoru iz Afrike ali Avstralije; ORODNIK: s krúhovcema primerjaj lat. Adansonia; množina SIN.: baobab, iz botanike opičji kruhovec ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: krúhovci drevo kruhovca RODILNIK: krúhovcev | plod, sadež kruhovca | sadike kruhovca DAJALNIK: krúhovcem ▪ Kruh lahko nadomestijo plodovi kruhovca, vode pa TOŽILNIK: krúhovce je povsod dovolj. MESTNIK: pri krúhovcih ▪ Posadka je na Tahitiju pet mesecev nabirala sadike ORODNIK: s krúhovci kruhovca, nato pa so odpluli proti Zahodni Indiji. tonemsko 67 ednina RODILNIK: krúhovcev tudi krȗhovcev IMENOVALNIK: krúhovec DAJALNIK: krúhovcema RODILNIK: krúhovca TOŽILNIK: krúhovca DAJALNIK: krúhovcu MESTNIK: pri krúhovcih tudi pri krȗhovcih TOŽILNIK: krúhovec ORODNIK: s krúhovcema MESTNIK: pri krúhovcu množina ORODNIK: s krúhovcem IMENOVALNIK: krúhovci dvojina RODILNIK: krúhovcev tudi krȗhovcev IMENOVALNIK: krúhovca DAJALNIK: krúhovcem RODILNIK: krúhovcev tudi krȗhovcev TOŽILNIK: krúhovce DAJALNIK: krúhovcema MESTNIK: pri krúhovcih tudi pri krȗhovcih TOŽILNIK: krúhovca ORODNIK: s krúhovci tudi s krȗhovci MESTNIK: pri krúhovcih tudi pri krȗhovcih ORODNIK: s krúhovcema STALNE ZVEZE množina IMENOVALNIK: krúhovci opičji kruhovec RODILNIK: krúhovcev tudi krȗhovcev iz botanike tropsko drevo z zelo debelim deblom in DAJALNIK: krúhovcem velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po TOŽILNIK: krúhovce izvoru iz Afrike; primerjaj lat. Adansonia digitata; SIN.: MESTNIK: pri krúhovcih tudi pri krȗhovcih baobab, kruhovec ORODNIK: s krúhovci tudi s krȗhovci ▪ Tu in tam so se pojavljali značilni opičji kruhovci. ▪ Opičji kruhovec je drevo, ki mu v Afriki pripisujejo VZOREC čudežno zdravilno moč. kdor (rad) jé kruh jakostno IZVOR ednina ↑kruh IMENOVALNIK: krúhovec RODILNIK: krúhovca lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra] DAJALNIK: krúhovcu POMEN TOŽILNIK: krúhovca 1. neknjižno pogovorno priprava za vzpenjanje ali MESTNIK: pri krúhovcu sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih ORODNIK: s krúhovcem dvojina pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, IMENOVALNIK: krúhovca deščicami ali stopničkami; SIN.: lestev RODILNIK: krúhovcev ▪ Iz lope je prinesel lojtro in jo prislonil na steno pod okno. DAJALNIK: krúhovcema TOŽILNIK: krúhovca 2. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic MESTNIK: pri krúhovcih [#] ORODNIK: s krúhovcema ▪ Programsko zaklepanje tipkovnice je preprostejše in množina je možno z daljšim pritiskom tipke z lojtro. IMENOVALNIK: krúhovci 2a) tipka na tipkovnici s takim znakom RODILNIK: krúhovcev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: krúhovcem pritisniti lojtro TOŽILNIK: krúhovce ▪ Po glasu s tajnice pritisnite lojtro, potem sledite MESTNIK: pri krúhovcih navodilom. ORODNIK: s krúhovci 3. neknjižno pogovorno seznam, razvrstitev posameznih tonemsko enot po stopnjah, zaporedju, navadno po ednina kvaliteti; SIN.: lestvica IMENOVALNIK: krúhovec ▪ Nobenega domačega štikla že mesece nismo imeli RODILNIK: krúhovca na lojtri. DAJALNIK: krúhovcu ▪ Med pisateljsko blokado koristi interna literarna TOŽILNIK: krúhovca lojtra. MESTNIK: pri krúhovcu 4. neknjižno pogovorno, slabšalno suh, visok človek ORODNIK: s krúhovcem ▪ Dol mi visi, kje se je ta lojtra klatila! dvojina ▪ Vedela sem, da želim ob sebi temnega tipa, ki bo IMENOVALNIK: krúhovca lep, poleg vsega pa še izkušen pred kamero in – ker 68 sem jaz pač dolga lojtra – visok več kot 180 centimetrov. FRAZEOLOGIJA OBLIKE IN IZGOVOR držati komu lestev/lojtro (pri čem) jakostni držati komu lestev (pri čem) [lójtra] neknjižno pogovorno držati komu lojtro (pri čem) IPA: [ˈloːjtɾa] navadno prikrito ščititi, podpirati koga, zlasti ob tonemski [ljtra] njegovem nepravilnem, nezakonitem, škodljivem delovanju, ravnanju IPA: [lóːjtɾà] ▪ Celo sodstvo jim je pri tem držalo lestev. V ▪ Zakon pravi, da je soudeležen pri tatvini tudi tisti, ki ZOREC drži tatu lestev. jakostno ▪ Pri tem procesu so bili udeleženi ne samo tisti, ki so ednina po lestvi oblasti šli najprej dol, potem pa zopet gor, IMENOVALNIK: lójtra temveč tudi tisti, ki so jim pri tem pomagali, če RODILNIK: lójtre rečemo po domače, tisti, ki so jim držali lojtro. DAJALNIK: lójtri TOŽILNIK: lójtro Življenje je kot kurja lojtra – kratko in MESTNIK: pri lójtri posrano. ORODNIK: z lójtro vulgarno na humoren način izraža negativen pogled dvojina na življenje IMENOVALNIK: lójtri ▪ Življenje ni modna pista, je kot kurja lojtra, kratko in RODILNIK: lójter posrano. DAJALNIK: lójtrama TOŽILNIK: lójtri IZVOR MESTNIK: pri lójtrah prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < ORODNIK: z lójtrama srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je množina prislonjeno’, k stvnem. * hlinēn ‛prisloniti’ – več ... IMENOVALNIK: lójtre RODILNIK: lójter máčka máčke DAJALNIK: lójtram samostalnik ženskega spola [máčka] TOŽILNIK: lójtre POMEN MESTNIK: pri lójtrah 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter ORODNIK: z lójtrami daljšim repom, ki se oglaša z visokimi, zateglimi tonemsko glasovi in lovi zlasti miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ljtra bela, črna, siva, tigrasta mačka | bolna, okužena, RODILNIK: ljtre zdrava mačka | brezdomna, potepuška, prostoživeča DAJALNIK: ljtri mačka | crknjena, mrtva, povožena mačka | TOŽILNIK: ljtro dolgodlaka, kratkodlaka mačka | domača, hišna, MESTNIK: pri ljtri mestna, navadna, udomačena mačka | izgubljena, ORODNIK: z ljtro zapuščena, zavržena mačka | mlada, odrasla, stara dvojina mačka | najlepša mačka | pasemska, rodovniška mačka IMENOVALNIK: ljtri | podivjana mačka | sosedova mačka | sterilizirana mačka RODILNIK: ljter ▪ Po besedah direktorja zavetišča naj bi bilo na DAJALNIK: ljtrama območju Ljubljane na tisoče prostoživečih mačk. TOŽILNIK: ljtri ▪ Dlaka kratkodlakih mačk je morda manj opazna in MESTNIK: pri ljtrah jo je nekoliko lažje čistiti, ni pa je nič manj kot dlake ORODNIK: z ljtrama dolgodlakih mačk. množina ▪ V Sloveniji je perzijka najbolj razširjena pasemska IMENOVALNIK: ljtre mačka. RODILNIK: ljter ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: ljtram mačka dobi KAJ | mačka gleda, vidi KAJ | mačka hodi, TOŽILNIK: ljtre skoči, se smuka, se sprehaja | mačka se igra | mačka MESTNIK: pri ljtrah leži, spi | mačka lovi | mačka mijavka, prede | mačka ORODNIK: z ljtrami 69 potrebuje KAJ | mačka požre KAJ | mačka zna KAJ | ▪ Pri celoletnih alergijah moramo odstraniti mačka živi povzročitelje ali pa se izogibati stiku z mačkami. ▪ Mačke se spretno skrivajo in najraje lovijo v mraku ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ali ponoči. živeti z mačko ▪ Mačke predejo, ko so zadovoljne, ko mirijo druge ▪ Dlje ko živite z mačko, bolje si boste znali mačke in ko jih kaj hudo boli. razlagati, kaj vam s svojim vedenjem želi povedati. ▪ Bolezen, ki se širi s parjenjem ali ugrizom, ni ▪ Z mačko se pogovarjajte z mirnim in mehkim nevarna za človeka, četudi bi ga okužena mačka glasom. opraskala ali celo ugriznila. ⏵ glag. + rad + sam. beseda v tožilniku ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku imeti rad mačko božati, pobožati mačko | držati mačko | hraniti, ▪ Ljudje smo pač različni, eni imajo radi mačke, nahraniti mačko | imeti mačko | loviti mačko; drugi jih niti ne prenesejo. preganjati mačke | mučiti, povoziti, ubiti mačko; ▪ Sami smo se lahko prepričali, da ima nadvse rada pobijati mačke | kupiti, najti, oddati, omisliti si, mačke, saj je skoraj ves čas našega obiska crkljala posvojiti, prinesti, pripeljati, sprejeti, vzeti mačko | mačjega mladička, ki je zadovoljno predel v njenem opaziti, opazovati, videti, zagledati mačko | reševati, naročju. rešiti mačko | srečati mačko | sterilizirati mačko ⏵ priredna zveza ▪ Danes je zelo popularno imeti psa ali pa vsaj človek in mačka, mačka in maček, mačka in mačko. mačkon, mačka in miš, mačke in kokoši, mačke in ▪ Mačke se vode sicer bojijo, vendar ste tudi vi že lisice, mačke in ptiči, pes in mačka, podgane in najbrž videli mačko, ki uživa na dežju. mačke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Človek in mačka sta se srečala ob nastanku lastniki, ljubitelj, ljubiteljica mačk | mučenje, prednikov človeka in prednikov današnje mačke. mučitelji, pobijanje mačk | pasme mačk | preganjanje ▪ Nekateri poskrbijo vsako leto za nekaj sto mačk | razstava mačk | sterilizacija mačk | število zavrženih in izgubljenih psov in mačk. mačk | trop mačk | večina mačk ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Lastniki mačk morajo skrbno načrtovati počitnice spominjati na mačko in daljša potovanja. ▪ V svojem vrtu je na češplji opazil nenavadno žival, ▪ Ljubitelji mačk na vprašanje, zakaj ravno te živali, ki je spominjala na veliko mačko. največkrat pravijo, da jih je prevzela njihova ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku samosvojost, samostojnost. ▪ Vse mačke v Egiptu so bile last faraona. ▪ Vsi, ki vas zanima, kaj vse ponuja pisani svet ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku mačk, ste vabljeni na mednarodno razstavo mačk. ▪ Za mano je kot ogromna mačka tiho predel ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v hladilnik. rodilniku ⏵ glag. + kot + sam. beseda v tožilniku n odstotkov mačk ▪ Ogromnega tigra je ljubkovala kot domačo mačko. ▪ Vonj mačje mete močno vznemiri več kot 50 ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku odstotkov mačk in povzroči, da se začnejo divje ▪ Kako močan je lovski instinkt pri mački, je odvisno valjati. od vrste. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ⏵ glag. + pri + sam. beseda v mestniku hrana za mačke | prostor za mačke | skrb za mačko ▪ Zelo pogosto se pri mačkah pojavijo težave, ▪ Odprl sem konzervo s hrano za mačke in stresel povezane s sečnim mehurjem, bolezni srca in gibal. kašo v skodelico. ▪ Z vpitjem, divjim pogledom ali celo z udarci pri ▪ Zavetišče je pred nekaj meseci dobilo nov zunanji mački ne bomo dosegli ničesar. prostor za mačke, a ga bodo te lahko preskusile šele spomladi, ko bo topleje. 1a) samica take domače živali ▪ Skrb za starejšo mačko mora prevzeti predvsem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. lastnik z zagotovitvijo ustrezne, kakovostne ▪ Njegova mačka je komaj osem tednov prej prehrane z manj maščobami ter nekaterimi povrgla cel kup mladičkov. mineralnimi snovmi. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Vsako prostoživečo mačko ali vsakega mačka so skrbeti za mačko po posegu označili z odščipom konice desnega ▪ Začela je skrbeti za mačke iz soseščine, reševala je ušesa. mladičke in jih oddajala ljubečim ljudem. 2. navadno v množini mesojeda žival z gosto, navadno ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi stik z mačko zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae ⏵ prid. beseda + sam. beseda 70 divja mačka | evropska mačka množina ▪ Puma je za levom, tigrom in jaguarjem četrta IMENOVALNIK: máčke največja divja mačka na svetu. RODILNIK: máčk ▪ Karakali so slabo poznane afriške mačke, ki sodijo DAJALNIK: máčkam med najuspešnejše plenilke. TOŽILNIK: máčke ▪ Na obeh straneh Atlantika so živele MESTNIK: pri máčkah prazgodovinske mačke, oborožene s smrtonosnimi, ORODNIK: z máčkami izredno dolgimi zobmi. tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina družina, vrsta mačk IMENOVALNIK: mȃčka ▪ Evrazijski ris je največji predstavnik družine mačk v RODILNIK: mȃčke Evropi. DAJALNIK: mȃčki ▪ Gepard, ki je do popolnosti razvil tekaške TOŽILNIK: mȃčko sposobnosti, je najhitrejša vrsta mačk. MESTNIK: pri mȃčki 3. ekspresivno privlačna ženska ORODNIK: z mȃčko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina divja, dobra, huda, seksi, vroča, zapeljiva mačka | IMENOVALNIK: mȃčki prava mačka RODILNIK: mȃčk ▪ Nobene dobre mačke, ki kaj da nase, ne boš kupil DAJALNIK: mȃčkama z večerjo in parfumi. TOŽILNIK: mȃčki ▪ Z mano je šla moja prijateljica, ki je sicer vroča MESTNIK: pri mȃčkah mačka, a že poročena z zelo dobrim moškim. ORODNIK: z mȃčkama 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mȃčke izkušena, prekaljena mačka | modna mačka | RODILNIK: mȃčk novinarska, televizijska mačka DAJALNIK: mȃčkam ▪ Pozna se ji, da je kot voditeljica že prekaljena TOŽILNIK: mȃčke mačka, saj je nastopila zelo samozavestno in skoraj MESTNIK: pri mȃčkah brez opaznih napak. ORODNIK: z mȃčkami ▪ Modna mačka že ve, kaj je modno in kako pritegniti pozornost. STALNE ZVEZE OBLIKE IN IZGOVOR divja mačka jakostni [ iz zoologije večja, v divjini živeča mačka s sivkasto máčka] dlako s temnimi progami; primerjaj lat. Felis silvestris IPA: [ˈmaːtʃka] ▪ Divja mačka, volk in medved so si spet izbojevali tonemski svoj prvotni življenjski prostor. [mȃčka] ▪ Manjše ptiče plenijo skobec, kuna zlatica, divja IPA: [máːtʃkà] mačka in ris. VZOREC morska mačka jakostno iz zoologije do enega metra dolga morska riba s ednina pegami, podolgovatimi očmi mačjega videza in IMENOVALNIK: máčka ogrodjem iz hrustanca; primerjaj lat. Scyliorhinus RODILNIK: máčke ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: máčki ▪ Imeli smo srečo in najprej v luknji našli pegasto TOŽILNIK: máčko morsko mačko, nato pa pod previsno steno še MESTNIK: pri máčki precej veliko škarpeno. ORODNIK: z máčko ▪▪▪ dvojina ▪ Četrtina morskih psov, skatov in morskih mačk v IMENOVALNIK: máčki severnem delu Atlantika je ogrožena. RODILNIK: máčk ▪ Tri vrste morskih mačk so povsem izginile iz DAJALNIK: máčkama slovenskega morja. TOŽILNIK: máčki MESTNIK: pri máčkah norveška gozdna mačka ORODNIK: z máčkama 71 mačka z močnim trupom in dolgo gosto dlako, po ▪ Zamorske mačke spijo na drevju, kamor se zatečejo izvoru iz Norveške tudi ob nevarnosti. ▪ Norveške gozdne mačke se poleg košatega videza in ▪ Zamorske mačke le redko počivajo, lahkotno in dolgih nog od drugih mačk razlikujejo tudi po graciozno se premikajo po drevesnih krošnjah, pri oglašanju. čemer kar najbolje izkoriščajo dolge okončine in vitko ▪ Norveške gozdne mačke so lahko odete v pravo telo. paleto barv in vzorcev: od črne, rdeče, modre, kremaste, zlate, srebrne, bele in mešane, progaste, zelena zamorska mačka pegaste in marogaste. iz zoologije opica z dolgim repom, belo dlako po trebuhu in zelenkasto rjavo po hrbtu, po izvoru iz perzijska mačka Afrike; primerjaj lat. Cercopithecus aethiops mačka z dolgo gosto dlako, kratkimi nogami, ▪ Zelena zamorska mačka je pretežno rastlinojeda okroglo glavo in ploskim smrčkom žival; na njenem jedilniku so listi, poganjki, sadje, ⏵ prid. beseda + sam. beseda cvetovi, semena in drevesna skorja. ▪ Ljubeče je pogledala sivodlako perzijsko mačko, ki se ji je zvijala okrog nog. FRAZEOLOGIJA ▪ Je čistokrvna perzijska mačka in nima potlačenega obraza, kot je običajno za to pasmo. biti kot pes in mačka ▪▪▪ biti v slabih, sovražnih odnosih; biti nenehno ▪ Komaj se je usedel na kavč, je v njegovo naročje sprt skočila perzijska mačka. ▪ Čeprav sta bila z bratom kot pes in mačka, si zdaj vedno pomagata. sabljastozoba mačka ▪ V zakonu jima ni bilo nikoli dolgčas – bila sta kot pes navadno v množini, iz zoologije velika izumrla mačka z in mačka in hkrati zelo strastna in zaljubljena. dolgimi, navadno sabljasto zakrivljenimi podočniki; primerjaj lat. Machairodontinae gledati se/prepirati se kot pes/psi in mačka/mačke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku gledati se kot pes in mačka ▪ Odkrili so večje število kosti hominidov, katerih gledati se kot psi in mačke brazgotine kažejo sledove sabljastozobih mačk. prepirati se kot pes in mačka ▪▪▪ nenehno se prepirati; sovražiti se ▪ Meni, da sabljastozobe mačke niso napadale vratu ▪ Od vsega začetka sva se gledala kot pes in mačka. žrtve, kot to počne lev, ampak so z njenega trebuha Pa me je vseeno nezadržno vleklo k njej. odtrgale velik kos mesa. ▪ Zelo zanimivo je bilo slišati obe strani, ki sta še nekaj let pred tem živeli v sožitju, zdaj pa se gledata siamska mačka kot psi in mačke. mačka s kratko dlako, vitkim telesom, ▪ Starša sta ločena in se prepirata kot pes in mačka. podolgovato glavo in modrimi očmi ▪ Od nekod je prišla siamska mačka in se mu hoditi/vrteti se ( okoli/okrog koga, česa) kot mačka/maček okrog/okoli podrgnila ob nogo. vrele kaše ▪ Siamske mačke imajo temno in svetlo dlako na hoditi kot mačka okrog vrele kaše različnih delih telesa. vrteti se kot mačka okoli vrele kaše hoditi kot mačka okoli vrele kaše velika mačka vrteti se kot mačka okrog vrele kaše navadno v množini velika, v divjini živeča mačka, ki se hoditi kot maček okrog vrele kaše oglaša navadno z rjovenjem vrteti se kot maček okrog vrele kaše ▪ Tigri so največje velike mačke, večje celo od levov. hoditi kot maček okoli vrele kaše ▪ Obe tamkajšnji veliki mački, puma in jaguar, sta vrteti se okoli koga, česa kot mačka okoli vrele kaše ogroženi predvsem zaradi krčenja življenjskega PRIMERJAJ ŠE: hoja okoli vrele kaše okolja. obotavljati se; izmikati se kočljivi, občutljivi temi, ▪ Velike mačke kar polovico svojega časa porabijo za neprijetnostim; previdno, z obotavljanjem iskanje plena. pristopati h komu ▪ Da ne bi hodili kot mačka okrog vrele kaše pojdimo zamorska mačka k bistvu. iz zoologije opica z dolgim repom, svetlejšo dlako po ▪ Če nekaj postane večna tema, okoli katere se vrtim trebuhu in temnejšo po hrbtu, po izvoru iz Afrike; kot mačka okoli vrele kaše, potem je nikoli ne bom primerjaj lat. Cercopithecus načela. 72 ▪ Naveličali se boste hoditi kot maček okoli vrele kaše in z vsemi argumenti stopili v napad. Črne mačke prinašajo nesrečo. ▪ Nekdo se bo okoli vas vrtel kot mačka okoli vrele Črna mačka prinaša nesrečo. kaše. izraža vraževerno prepričanje, da je srečanje s ▪ Mislim, da ni treba, da se okoli teh zadev vrtimo kot mačka okoli vrele kaše. Treba je zadeve jasno črno mačko slab znak, da ima lahko negativne povedati. posledice ▪ Ali je res, da črne mačke prinašajo nesrečo, kadar igra ma prečkajo cesto pred vami? Zagotovo jo prinašajo. čke z mišjo | igra mačke in miši igra mačke z mišjo Same sebi. igra mačke in miši Ko mačke ni doma, miši plešejo. izkazovanje, izražanje premoči nad kom; Kadar mačke ni doma, miši plešejo. samovoljno, surovo ravnanje s kom Če mačke ni doma, miši plešejo. ▪ To je bila igra mačke z mišjo, saj so bile gostje nedorasle tekmice. izraža, da se ob odsotnosti avtoritete dogajajo ▪ Med njima se razvije napeta igra mačke in miši, saj stvari, ki jih ta ne bi dopustila bo na koncu zmagal le eden. ▪ Kaže, da nadzornikov ne vodi interes lastnikov, temveč zaposlenih. Vse v skladu s pregovorom: "Ko igrati se/iti se ma mačke ni doma, miši plešejo." čke in miši ( s kom) igrati se mačke in miši iti se mačke in miši Ko mački stopiš na rep, zacvili. igrati se mačke in miši s kom Če mački stopiš na rep, zacvili. Če mački stopiš na rep, zamijavka. PRIMERJAJ ŠE: igra mačke in miši izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, Če mačku stopiš na rep, zacvili. surovo delati, ravnati s kom opisuje situacijo, ko se nekdo burno odzove na ▪ Ne bova se več igrala mačke in miši. Povedal vam dejanje ali izjavo, zlasti ob napadu na njegovo bom, zakaj sem vas zasledoval. šibko točko ▪ Država, univerza in ministrstvo se igrajo mačke in ▪ Čeprav bo imela nasprotna stran povsem prav, vas miši z občino, da bi zbili ceno. bodo njene kritične besede prizadele. To bo le ▪ Z mojega vidika je bilo to mentalno mučenje. Imel potrdilo pregovor, da če mački stopiš na rep, zacvili. sem občutek, da se grejo mačke in miši. Mačka miško, miš pšeničko. igrati se/poigravati se s kom kot mačka z mišjo opisuje situacijo, ko zaradi sprenevedanja ali igrati se s kom kot mačka z mišjo prelaganja odgovornosti pride do nejasnosti, poigravati se s kom kot mačka z mišjo nepreglednosti PRIMERJAJ ŠE: igra mačke z mišjo ▪ Trgovci pravijo, da so krivi dobavitelji, dobavitelji izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, prisegajo, da so krivi kmetje, kmetje trdijo, da so surovo delati, ravnati s kom krivci prvi in drugi, kupci pa si lahko zapojejo tisto: ▪ Mladeniča pokažeta svoj pravi obraz in se začneta z mačka miško, miš pšeničko. družino igrati kot mačka z mišjo. ▪ Z njim se poigrava kot mačka z mišjo, a ne ve, da Mačke imajo devet življenj. ne bo trajalo dolgo. Mačka ima sedem življenj. Mačka ima devet življenj. kot bi komu mačka snedla jezik takó, da je molk zelo izrazit izraža, da so mačke trpežne živali ▪ Ko govorijo, molčim, kot bi mi mačka snedla jezik. ▪ Zgodbe govorijo o zapuščenih in zavrženih živalih. Nekako velja, da so mačke še v veliko slabšem položaju kot njihovi pasji prijatelji, morda tudi zaradi prenašati koga, kaj kot mačka mlade znamenitega ljudskega reka, da ima mačka devet nositi kaj z enega mesta na drugo, zlasti če je to življenj. pretirano ali nepotrebno ▪ Pogosto sem knjige nosil tudi s seboj. Prenašal sem Ni pomembno, kakšne barve je mačka, jih in jih še vedno prenašam kot mačka mlade. pomembno je, da lovi miši. Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi presti kot mačka miši. kazati, izražati občutek ugodja, zadovoljstva ▪ Uživala je in zraven predla kot mačka. 73 izraža, da je učinek bolj pomemben od makroekonomija sta dve področji ekonomskega podrobnosti preučevanja, ki sta neločljivo povezani. ▪ Po kitajskem reku "Ni važno, kakšne barve je ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mačka, važno je, da lovi miši" ni važno lastništvo, ▪ Makroekonomija preučuje široke in kompleksne ampak so pomembni učinkovitost upravljanja, pojave, na primer družbeni proizvod ali splošno konkurenčnost in razvoj. raven cen. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku BESEDOTVORJE ▪ Dosegel je doktorat iz makroekonomije. manjšalnica: mačica manjšalnica: mačkica OBLIKE IN IZGOVOR svojilni pridevnik: mačkin jakostni [mákroekonomíja] IZVOR IPA: [ˈmaːkɾɔɛkɔnɔˈmiːja] = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. tonemski * mačьka iz vabnega klica mac(a) – več ... [mȃkroekonomȋja] IPA: [máːkɾɛkɔnɔmíːjà] mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik VZOREC ženskega spola [mákroekonomíja] jakostno POMEN ednina iz ekonomije ekonomija, gospodarski pojavi znotraj IMENOVALNIK: mákroekonomíja celotnega gospodarstva države ali širše RODILNIK: mákroekonomíje gospodarske skupnosti DAJALNIK: mákroekonomíji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: mákroekonomíjo področje makroekonomije MESTNIK: pri mákroekonomíji ▪ Deluje na področjih makroekonomije, ORODNIK: z mákroekonomíjo gospodarskega razvoja in investicij. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mákroekonomíji ameriška makroekonomija RODILNIK: mákroekonomíj ▪ Negotovo stanje se je nadaljevalo in niti pozitivni DAJALNIK: mákroekonomíjama podatki ameriške makroekonomije niso premaknili TOŽILNIK: mákroekonomíji melanholije iz deviznih in kapitalskih trgov. MESTNIK: pri mákroekonomíjah ▪ Svet na svoji mesečni seji obravnava celotno makroekonomijo ORODNIK: z mákroekonomíjama z vidika denarne politike. ⏵ množina sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: mákroekonomíje ▪ Najnovejša analiza uresničevanja kratkoročnih usmeritev denarne politike kaže, da je stanje v RODILNIK: mákroekonomíj slovenski makroekonomiji dobro in stabilno. DAJALNIK: mákroekonomíjam ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: mákroekonomíje ▪ Skrb za makroekonomijo presega naše naloge. MESTNIK: pri mákroekonomíjah ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z mákroekonomíjami ▪ Zadeva je silno preprosta: če v makroekonomiji tonemsko zaškriplje, se to pozna tudi v mikroekonomiji. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋja ▪ Poudarja, da je premalo preučeno vprašanje vpliva RODILNIK: mȃkroekonomȋje privatizacije na makroekonomijo. DAJALNIK: mȃkroekonomȋji TOŽILNIK: mȃkroekonomȋjo a) iz ekonomije veda, ki se ukvarja s tako MESTNIK: pri mȃkroekonomȋji ekonomijo, gospodarskimi pojavi ORODNIK: z mȃkroekonomȋjo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina profesor makroekonomije IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋji ▪ Je redni profesor makroekonomije na ljubljanski RODILNIK: mȃkroekonomȋj ekonomski fakulteti. DAJALNIK: mȃkroekonomȋjama ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: mȃkroekonomȋji mikroekonomija in makroekonomija MESTNIK: pri mȃkroekonomȋjah ▪ Makroekonomskih pojavov ni mogoče razumeti, ORODNIK: z mȃkroekonomȋjama ne da bi vedeli, kako se vedejo posamezna množina podjetja in gospodinjstva: mikroekonomija in 74 IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋje ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: mȃkroekonomȋj makroekonomski položaj | makroekonomski DAJALNIK: mȃkroekonomȋjam problem | makroekonomski agregati, indikatorji, TOŽILNIK: mȃkroekonomȋje kazalci, kazalniki, podatki, pokazatelji | MESTNIK: pri mȃkroekonomȋjah makroekonomski dejavniki, pogoji | ORODNIK: z mȃkroekonomȋjami makroekonomski dosežki, rezultati | makroekonomski trendi | makroekonomska I nestabilnost, stabilnost ZVOR | makroekonomska ocena | prevzeto iz angl. macroeconomy iz gr. makrós makroekonomska situacija, slika | ‛velik’ + ↑ekonomija makroekonomska statistika | makroekonomske novice, objave | makroekonomske okoliščine, razmere | makroekonomske težave | mákroekonómski mákroekonómska makroekonomsko neravnotežje, neravnovesje, mákroekonómsko pridevnik [mákroekonómski] nesorazmerje, ravnotežje, ravnovesje | POMEN makroekonomsko stanje iz ekonomije ki je v zvezi z makroekonomijo, tj. ▪ Makroekonomski kazalci so na prvi pogled dobri, ekonomijo, gospodarskimi pojavi znotraj saj je bila inflacija lani 4-odstotna, gospodarska celotnega gospodarstva države ali širše rast pa 14-odstotna. gospodarske skupnosti ▪ Neizvrševanje ali zavlačevanje reform bi lahko ⏵ prid. beseda + sam. beseda izpodkopalo doseženo makroekonomsko makroekonomski okvir, pogled, vidik stabilnost. | makroekonomski razvoj | makroekonomski scenarij | ▪ S sprostitvijo sredstev iz sheme lahko pride do makroekonomski vpliv | makroekonomski cilji | neravnovesja na trgu nepremičnin, to pa se lahko makroekonomski analitiki | makroekonomski modeli | prenese na makroekonomsko neravnovesje. makroekonomski parametri | makroekonomska raven b) iz ekonomije ki deluje, učinkuje na | makroekonomske analize, napovedi, projekcije | makroekonomijo makroekonomske kategorije | makroekonomske ⏵ prid. beseda + sam. beseda posledice | makroekonomske predpostavke | makroekonomski učinki, ukrepi | makroekonomska makroekonomske teme | makroekonomske zadeve | politika | makroekonomska pomoč | makroekonomsko napovedovanje | makroekonomsko makroekonomska stabilizacija | makroekonomske okolje | makroekonomsko področje | reforme makroekonomsko stališče | makroekonomska ▪ Letošnja makroekonomska politika je določena: dogajanja, gibanja | makroekonomska izhodišča | proračun ne more biti večji brez rebalansa, model makroekonomska tveganja | makroekonomska določanja cen nafte je vlada sprejela, plačna vprašanja politika med socialnimi partnerji je dogovorjena. ▪ Plače naj bi se po sedanjih makroekonomskih ▪ Nove članice še niso opravile makroekonomskih napovedih o gibanju inflacije in tečaja evra v letu reform, da bi odpravile javni dolg, znižale inflacijo 2004 povišale za 3,13 odstotka. in smeleje pristopile k tako imenovani deregulaciji, ▪ Podjetja so odvisna od makroekonomskega okolja, se pravi k večji prožnosti v gospodarskem razvoju. tudi od njegovih napak. ▪ Ko bodo dokončno znana nova makroekonomska OBLIKE IN IZGOVOR izhodišča za letošnje leto, se bomo odločili, kako jakostni bomo ukrepali. [mákroekonómski] ⏵ priredna zveza IPA: [ˈmaːkɾɔɛkɔˈnoːmski] makroekonomski in finančni, makroekonomski in tonemski fiskalni, makroekonomski in javnofinančni, [mȃkroekonmski] makroekonomski in politični ▪ Udeleženci konference so sklenili, da bodo razvoj IPA: [máːkɾɛkɔnóːmskì] kmetijstva, reforma državnih podjetij ter makroekonomska in finančna ureditev trga ključne VZOREC naloge. jakostno ▪ Z izvedbo dogovorjenih ukrepov se bo izvajanje OSNOVNIK sprejetega sistema plač v javnem sektorju moški spol prilagodilo novim makroekonomskim in fiskalnim ednina okvirom. IMENOVALNIK: mákroekonómski RODILNIK: mákroekonómskega a) iz ekonomije ki izhaja iz stanja, temelji na stanju DAJALNIK: mákroekonómskemu v makroekonomiji TOŽILNIK: mákroekonómski 75 živo mákroekonómskega RODILNIK: mákroekonómskih MESTNIK: pri mákroekonómskem DAJALNIK: mákroekonómskim ORODNIK: z mákroekonómskim TOŽILNIK: mákroekonómska dvojina MESTNIK: pri mákroekonómskih IMENOVALNIK: mákroekonómska ORODNIK: z mákroekonómskimi RODILNIK: mákroekonómskih tonemsko DAJALNIK: mákroekonómskima OSNOVNIK TOŽILNIK: mákroekonómska moški spol MESTNIK: pri mákroekonómskih ednina ORODNIK: z mákroekonómskima IMENOVALNIK: mȃkroekonmski množina RODILNIK: mȃkroekonmskega IMENOVALNIK: mákroekonómski DAJALNIK: mȃkroekonmskemu RODILNIK: mákroekonómskih TOŽILNIK: mȃkroekonmski DAJALNIK: mákroekonómskim živo mȃkroekonmskega TOŽILNIK: mákroekonómske MESTNIK: pri mȃkroekonmskem MESTNIK: pri mákroekonómskih ORODNIK: z mȃkroekonmskim ORODNIK: z mákroekonómskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mȃkroekonmska ednina RODILNIK: mȃkroekonmskih IMENOVALNIK: mákroekonómska DAJALNIK: mȃkroekonmskima RODILNIK: mákroekonómske TOŽILNIK: mȃkroekonmska DAJALNIK: mákroekonómski MESTNIK: pri mȃkroekonmskih TOŽILNIK: mákroekonómsko ORODNIK: z mȃkroekonmskima MESTNIK: pri mákroekonómski množina ORODNIK: z mákroekonómsko IMENOVALNIK: mȃkroekonmski dvojina RODILNIK: mȃkroekonmskih IMENOVALNIK: mákroekonómski DAJALNIK: mȃkroekonmskim RODILNIK: mákroekonómskih TOŽILNIK: mȃkroekonmske DAJALNIK: mákroekonómskima MESTNIK: pri mȃkroekonmskih TOŽILNIK: mákroekonómski ORODNIK: z mȃkroekonmskimi MESTNIK: pri mákroekonómskih ženski spol ORODNIK: z mákroekonómskima ednina množina IMENOVALNIK: mȃkroekonmska IMENOVALNIK: mákroekonómske RODILNIK: mȃkroekonmske RODILNIK: mákroekonómskih DAJALNIK: mȃkroekonmski DAJALNIK: mákroekonómskim TOŽILNIK: mȃkroekonmsko TOŽILNIK: mákroekonómske MESTNIK: pri mȃkroekonmski MESTNIK: pri mákroekonómskih ORODNIK: z mȃkroekonmsko ORODNIK: z mákroekonómskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mȃkroekonmski ednina RODILNIK: mȃkroekonmskih IMENOVALNIK: mákroekonómsko DAJALNIK: mȃkroekonmskima RODILNIK: mákroekonómskega TOŽILNIK: mȃkroekonmski DAJALNIK: mákroekonómskemu MESTNIK: pri mȃkroekonmskih TOŽILNIK: mákroekonómsko ORODNIK: z mȃkroekonmskima MESTNIK: pri mákroekonómskem množina ORODNIK: z mákroekonómskim IMENOVALNIK: mȃkroekonmske dvojina RODILNIK: mȃkroekonmskih IMENOVALNIK: mákroekonómski DAJALNIK: mȃkroekonmskim RODILNIK: mákroekonómskih TOŽILNIK: mȃkroekonmske DAJALNIK: mákroekonómskima MESTNIK: pri mȃkroekonmskih TOŽILNIK: mákroekonómski ORODNIK: z mȃkroekonmskimi MESTNIK: pri mákroekonómskih srednji spol ORODNIK: z mákroekonómskima ednina množina IMENOVALNIK: mȃkroekonmsko IMENOVALNIK: mákroekonómska RODILNIK: mȃkroekonmskega 76 DAJALNIK: mȃkroekonmskemu IPA: [míːkɾɛkɔnɔmíːjà] TOŽILNIK: mȃkroekonmsko MESTNIK: pri mȃkroekonmskem VZOREC ORODNIK: z mȃkroekonmskim jakostno dvojina ednina IMENOVALNIK: mȃkroekonmski IMENOVALNIK: míkroekonomíja RODILNIK: mȃkroekonmskih RODILNIK: míkroekonomíje DAJALNIK: mȃkroekonmskima DAJALNIK: míkroekonomíji TOŽILNIK: mȃkroekonmski TOŽILNIK: míkroekonomíjo MESTNIK: pri mȃkroekonmskih MESTNIK: pri míkroekonomíji ORODNIK: z mȃkroekonmskima ORODNIK: z míkroekonomíjo množina dvojina IMENOVALNIK: mȃkroekonmska IMENOVALNIK: míkroekonomíji RODILNIK: mȃkroekonmskih RODILNIK: míkroekonomíj DAJALNIK: mȃkroekonmskim DAJALNIK: míkroekonomíjama TOŽILNIK: mȃkroekonmska TOŽILNIK: míkroekonomíji MESTNIK: pri mȃkroekonmskih MESTNIK: pri míkroekonomíjah ORODNIK: z mȃkroekonmskimi ORODNIK: z míkroekonomíjama množina IZVOR IMENOVALNIK: míkroekonomíje ↑makroekonomija RODILNIK: míkroekonomíj DAJALNIK: míkroekonomíjam míkroekonomíja míkroekonomíje samostalnik TOŽILNIK: míkroekonomíje MESTNIK: pri míkroekonomíjah ženskega spola [míkroekonomíja] P ORODNIK: z míkroekonomíjami OMEN tonemsko iz ekonomije ekonomija, gospodarski pojavi znotraj ednina posameznih gospodarskih enot ⏵ IMENOVALNIK: mȋkroekonomȋja priredna zveza RODILNIK: mȋkroekonomȋje mikroekonomija in makroekonomija DAJALNIK: mȋkroekonomȋji ▪ Naučili se boste razlikovati med mikroekonomijo in TOŽILNIK: mȋkroekonomȋjo makroekonomijo. ⏵ MESTNIK: pri mȋkroekonomȋji sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mȋkroekonomȋjo področje mikroekonomije dvojina ▪ Problema inflacije ni mogoče spuščati na raven mikroekonomije, ker je inflacija makroekonomski IMENOVALNIK: mȋkroekonomȋji pojav. RODILNIK: mȋkroekonomȋj ▪ Krize so nujni del vsake mikroekonomije, le DAJALNIK: mȋkroekonomȋjama prevelika pogostost pri posameznem podjetju ni TOŽILNIK: mȋkroekonomȋji opravičljiva in pričakovana. MESTNIK: pri mȋkroekonomȋjah ORODNIK: z mȋkroekonomȋjama a) iz ekonomije veda, ki se ukvarja s tako množina ekonomijo, gospodarskimi pojavi IMENOVALNIK: mȋkroekonomȋje ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: mȋkroekonomȋj ▪ Mikroekonomija preučuje ravnanje posameznih DAJALNIK: mȋkroekonomȋjam ekonomskih osebkov na posameznih trgih: TOŽILNIK: mȋkroekonomȋje porabnikov, gospodinjstev, podjetij, investitorjev. MESTNIK: pri mȋkroekonomȋjah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z mȋkroekonomȋjami ▪ Od leta 2007 predava teorijo iger in mikroekonomijo. IZVOR prevzeto iz angl. microeconomy iz gr. mīkrós OBLIKE IN IZGOVOR ‛majhen’ + ↑ekonomija jakostni [míkroekonomíja] míkroekonómski míkroekonómska IPA: [ˈmiːkɾɔɛkɔnɔˈmiːja] tonemski míkroekonómsko pridevnik [míkroekonómski] [mȋkroekonomȋja] POMEN 77 iz ekonomije ki je v zvezi z mikroekonomijo, tj. DAJALNIK: míkroekonómskemu ekonomijo, gospodarskimi pojavi znotraj TOŽILNIK: míkroekonómski posameznih gospodarskih enot živo míkroekonómskega ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri míkroekonómskem mikroekonomski vidik | mikroekonomska raven | ORODNIK: z míkroekonómskim mikroekonomska teorija dvojina ▪ Po tej oceni se je Slovenija najbolje odrezala na IMENOVALNIK: míkroekonómska področju makroekonomije, izobraževanja in zdravja, RODILNIK: míkroekonómskih najslabše pa pri učinkovitosti trga, poslovne DAJALNIK: míkroekonómskima izdelanosti in inovacij, torej mikroekonomskih vidikih TOŽILNIK: míkroekonómska delovanja gospodarstva. MESTNIK: pri míkroekonómskih ▪ Na mikroekonomski ravni razlogi za nastanek krize ORODNIK: z míkroekonómskima izhajajo iz nezadostne regulacije in neustreznega množina upravljanja podjetij. IMENOVALNIK: míkroekonómski a) iz ekonomije ki deluje, učinkuje na RODILNIK: míkroekonómskih mikroekonomijo DAJALNIK: míkroekonómskim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: míkroekonómske mikroekonomski učinki, ukrepi | mikroekonomska MESTNIK: pri míkroekonómskih politika | mikroekonomske reforme | ORODNIK: z míkroekonómskimi mikroekonomsko prestrukturiranje ženski spol ▪ V delu študije o mikroekonomskih učinkih ednina opozarja, da modelov ni mogoče kopirati, saj so IMENOVALNIK: míkroekonómska mikroekonomski razvojni pristopi lokalno posebni. RODILNIK: míkroekonómske ▪ Samo makroekonomske politike ne zadoščajo za DAJALNIK: míkroekonómski spodbuditev območij, ki zaostajajo, za to so TOŽILNIK: míkroekonómsko potrebne mikroekonomske politike spodbujanja MESTNIK: pri míkroekonómski konkurenčnosti. ORODNIK: z míkroekonómsko ▪ Potrebne so relativno hitre in učinkovite dvojina mikroekonomske reforme ter spremenjen IMENOVALNIK: míkroekonómski institucionalni ustroj družbe. RODILNIK: míkroekonómskih ⏵ priredna zveza DAJALNIK: míkroekonómskima makroekonomski in mikroekonomski TOŽILNIK: míkroekonómski ▪ Naročili smo raziskavo o makroekonomskih in MESTNIK: pri míkroekonómskih mikroekonomskih učinkih vstopa v EU. ORODNIK: z míkroekonómskima b) množina iz ekonomije ki izhaja iz stanja, temelji na stanju v mikroekonomiji IMENOVALNIK: míkroekonómske ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: míkroekonómskih ▪ Trenutna ugodna gospodarska gibanja so DAJALNIK: míkroekonómskim predvsem plod zunanjih dejavnikov, medtem ko TOŽILNIK: míkroekonómske mikroekonomski kazalci niso tako rožnati. MESTNIK: pri míkroekonómskih ORODNIK: z míkroekonómskimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [míkroekonómski] IMENOVALNIK: míkroekonómsko IPA: [ˈmiːkɾɔɛkɔˈnoːmski] RODILNIK: míkroekonómskega tonemski DAJALNIK: míkroekonómskemu [mȋkroekonmski] TOŽILNIK: míkroekonómsko IPA: [míːkɾɛkɔnóːmskì] MESTNIK: pri míkroekonómskem ORODNIK: z míkroekonómskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: míkroekonómski OSNOVNIK RODILNIK: míkroekonómskih moški spol DAJALNIK: míkroekonómskima ednina TOŽILNIK: míkroekonómski IMENOVALNIK: míkroekonómski MESTNIK: pri míkroekonómskih RODILNIK: míkroekonómskega ORODNIK: z míkroekonómskima 78 množina IMENOVALNIK: mȋkroekonmsko IMENOVALNIK: míkroekonómska RODILNIK: mȋkroekonmskega RODILNIK: míkroekonómskih DAJALNIK: mȋkroekonmskemu DAJALNIK: míkroekonómskim TOŽILNIK: mȋkroekonmsko TOŽILNIK: míkroekonómska MESTNIK: pri mȋkroekonmskem MESTNIK: pri míkroekonómskih ORODNIK: z mȋkroekonmskim ORODNIK: z míkroekonómskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: mȋkroekonmski OSNOVNIK RODILNIK: mȋkroekonmskih moški spol DAJALNIK: mȋkroekonmskima ednina TOŽILNIK: mȋkroekonmski IMENOVALNIK: mȋkroekonmski MESTNIK: pri mȋkroekonmskih RODILNIK: mȋkroekonmskega ORODNIK: z mȋkroekonmskima DAJALNIK: mȋkroekonmskemu množina TOŽILNIK: mȋkroekonmski IMENOVALNIK: mȋkroekonmska živo mȋkroekonmskega RODILNIK: mȋkroekonmskih MESTNIK: pri mȋkroekonmskem DAJALNIK: mȋkroekonmskim ORODNIK: z mȋkroekonmskim TOŽILNIK: mȋkroekonmska dvojina MESTNIK: pri mȋkroekonmskih IMENOVALNIK: mȋkroekonmska ORODNIK: z mȋkroekonmskimi RODILNIK: mȋkroekonmskih DAJALNIK: mȋkroekonmskima IZVOR TOŽILNIK: mȋkroekonmska ↑mikroekonomija MESTNIK: pri mȋkroekonmskih ORODNIK: z mȋkroekonmskima monsúm monsúma glej monsún monsúna samostalnik množina moškega spola [monsúm] IMENOVALNIK: mȋkroekonmski POMEN RODILNIK: mȋkroekonmskih iz geografije deževno obdobje, zlasti v južni in DAJALNIK: mȋkroekonmskim jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja TOŽILNIK: mȋkroekonmske na ogreto kopno MESTNIK: pri mȋkroekonmskih ▪ Reke jo znajo zagosti z nepredvidljivimi ORODNIK: z mȋkroekonmskimi katastrofami, na primer v Indiji v času monsumov. ženski spol ▪ Kadar nastanejo v Indiji monsumi, več dni lije kot iz ednina škafa, zato reke narastejo in poplavljajo. IMENOVALNIK: mȋkroekonmska RODILNIK: mȋkroekonmske OBLIKE IN IZGOVOR DAJALNIK: mȋkroekonmski jakostni TOŽILNIK: mȋkroekonmsko [monsúm] MESTNIK: pri mȋkroekonmski IPA: [mɔnˈsuːm] ORODNIK: z mȋkroekonmsko tonemski dvojina [monsȗm] IMENOVALNIK: mȋkroekonmski IPA: [mɔnsúːm] RODILNIK: mȋkroekonmskih DAJALNIK: mȋkroekonmskima VZOREC TOŽILNIK: mȋkroekonmski jakostno MESTNIK: pri mȋkroekonmskih ednina ORODNIK: z mȋkroekonmskima IMENOVALNIK: monsúm množina RODILNIK: monsúma IMENOVALNIK: mȋkroekonmske DAJALNIK: monsúmu RODILNIK: mȋkroekonmskih TOŽILNIK: monsúm DAJALNIK: mȋkroekonmskim MESTNIK: pri monsúmu TOŽILNIK: mȋkroekonmske ORODNIK: z monsúmom MESTNIK: pri mȋkroekonmskih dvojina ORODNIK: z mȋkroekonmskimi IMENOVALNIK: monsúma srednji spol RODILNIK: monsúmov ednina DAJALNIK: monsúmoma 79 TOŽILNIK: monsúma a) navadno v množini, iz geografije sezonski veter, zlasti v MESTNIK: pri monsúmih južni in jugovzhodni Aziji, ki zaradi velike ORODNIK: z monsúmoma temperaturne razlike piha z morja na kopno ali množina obratno IMENOVALNIK: monsúmi ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: monsúmov poletni monsun DAJALNIK: monsúmom ▪ Poletni monsuni prinašajo obilne plohe tudi TOŽILNIK: monsúme večkrat na dan. MESTNIK: pri monsúmih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z monsúmi ▪ Monsuni pihajo poleti z morja na razgreto kopno tonemsko in pozimi s kopnega na toplejše morje. ednina IMENOVALNIK: monsȗm OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: monsȗma jakostni DAJALNIK: monsȗmu [monsún] TOŽILNIK: monsȗm IPA: [mɔnˈsuːn] MESTNIK: pri monsȗmu tonemski ORODNIK: z monsȗmom [monsȗn] dvojina IPA: [mɔnsúːn] IMENOVALNIK: monsȗma RODILNIK: monsȗmov VZOREC DAJALNIK: monsȗmoma jakostno TOŽILNIK: monsȗma ednina MESTNIK: pri monsȗmih IMENOVALNIK: monsún ORODNIK: z monsȗmoma RODILNIK: monsúna množina DAJALNIK: monsúnu IMENOVALNIK: monsȗmi TOŽILNIK: monsún RODILNIK: monsȗmov MESTNIK: pri monsúnu DAJALNIK: monsȗmom ORODNIK: z monsúnom TOŽILNIK: monsȗme dvojina MESTNIK: pri monsȗmih IMENOVALNIK: monsúna ORODNIK: z monsȗmi RODILNIK: monsúnov DAJALNIK: monsúnoma IZVOR TOŽILNIK: monsúna k ↑monsun MESTNIK: pri monsúnih ORODNIK: z monsúnoma monsún monsúna tudi monsúm monsúma samostalnik množina moškega spola [monsún] IMENOVALNIK: monsúni POMEN RODILNIK: monsúnov iz geografije deževno obdobje, zlasti v južni in DAJALNIK: monsúnom jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja TOŽILNIK: monsúne na ogreto kopno MESTNIK: pri monsúnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z monsúni jugozahodni monsun tonemsko | poletni monsun ▪ Povečala se bo količina padavin v poletnih ednina monsunih, v nekaterih predelih pa bodo pogostejše. IMENOVALNIK: monsȗn ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: monsȗna ▪ Oblasti ob slabem vremenu, še posebno, če se DAJALNIK: monsȗnu bliža monsun, ustavijo morski promet. TOŽILNIK: monsȗn ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri monsȗnu čas monsuna ORODNIK: z monsȗnom ▪ Lani je v obdobju monsunov, ki traja od srede dvojina junija do srede oktobra, v južnem delu Azije umrlo IMENOVALNIK: monsȗna 1500 ljudi. RODILNIK: monsȗnov DAJALNIK: monsȗnoma TOŽILNIK: monsȗna 80 MESTNIK: pri monsȗnih OSNOVNIK ORODNIK: z monsȗnoma moški spol množina ednina IMENOVALNIK: monsȗni IMENOVALNIK: monsúnski RODILNIK: monsȗnov RODILNIK: monsúnskega DAJALNIK: monsȗnom DAJALNIK: monsúnskemu TOŽILNIK: monsȗne TOŽILNIK: monsúnski MESTNIK: pri monsȗnih živo monsúnskega ORODNIK: z monsȗni MESTNIK: pri monsúnskem ORODNIK: z monsúnskim IZVOR dvojina prevzeto iz nem. Monsun, angl. monsoon, kar je IMENOVALNIK: monsúnska prek port. monção prevzeto iz arab. mausim ‛letni RODILNIK: monsúnskih čas’ – več ... DAJALNIK: monsúnskima TOŽILNIK: monsúnska monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik MESTNIK: pri monsúnskih [monsúnski] ORODNIK: z monsúnskima P množina OMEN IMENOVALNIK: monsúnski iz geografije ki je v zvezi z monsunom, tj. deževnim obdobjem, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko RODILNIK: monsúnskih DAJALNIK: monsúnskim piha veter s hladnega morja na ogreto kopno ⏵ TOŽILNIK: monsúnske prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri monsúnskih monsunsko obdobje ORODNIK: z monsúnskimi ▪ Kadar v Indiji nastopi monsunsko obdobje, več dni ženski spol lije kot iz škafa. ednina a) iz geografije ki spremlja monsun, je značilen za IMENOVALNIK: monsúnska monsun RODILNIK: monsúnske ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: monsúnski monsunski dež, naliv | monsunski oblak | monsunski TOŽILNIK: monsúnsko vetrovi | monsunske padavine | monsunske poplave MESTNIK: pri monsúnski | monsunsko deževje | monsunsko vreme ORODNIK: z monsúnsko ▪ Podnebje Indijske podceline je povsem odvisno dvojina od monsunskih vetrov. IMENOVALNIK: monsúnski ▪ Pakistan so prizadele najhujše monsunske RODILNIK: monsúnskih poplave v zgodovini, ki so zahtevale najmanj 800 DAJALNIK: monsúnskima smrtnih žrtev, prizadele pa so še milijon ljudi na TOŽILNIK: monsúnski severozahodu države. MESTNIK: pri monsúnskih ▪ Poplave je povzročilo močno monsunsko deževje, ORODNIK: z monsúnskima ki traja že šesti dan. množina b) ki je tak kot pri monsunu IMENOVALNIK: monsúnske ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: monsúnskih monsunski naliv DAJALNIK: monsúnskim ▪ Cesta se je zaradi skorajda monsunskega naliva v TOŽILNIK: monsúnske 1. etapi spremenila v olimpijski bazen. MESTNIK: pri monsúnskih ORODNIK: z monsúnskimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [monsúnski] IMENOVALNIK: monsúnsko IPA: [mɔnˈsuːnski] RODILNIK: monsúnskega tonemski DAJALNIK: monsúnskemu [monsȗnski] TOŽILNIK: monsúnsko IPA: [mɔnsúːnskì] MESTNIK: pri monsúnskem ORODNIK: z monsúnskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: monsúnski 81 RODILNIK: monsúnskih TOŽILNIK: monsȗnske DAJALNIK: monsúnskima MESTNIK: pri monsȗnskih TOŽILNIK: monsúnski ORODNIK: z monsȗnskimi MESTNIK: pri monsúnskih srednji spol ORODNIK: z monsúnskima ednina množina IMENOVALNIK: monsȗnsko IMENOVALNIK: monsúnska RODILNIK: monsȗnskega RODILNIK: monsúnskih DAJALNIK: monsȗnskemu DAJALNIK: monsúnskim TOŽILNIK: monsȗnsko TOŽILNIK: monsúnska MESTNIK: pri monsȗnskem MESTNIK: pri monsúnskih ORODNIK: z monsȗnskim ORODNIK: z monsúnskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: monsȗnski OSNOVNIK RODILNIK: monsȗnskih moški spol DAJALNIK: monsȗnskima ednina TOŽILNIK: monsȗnski IMENOVALNIK: monsȗnski MESTNIK: pri monsȗnskih RODILNIK: monsȗnskega ORODNIK: z monsȗnskima DAJALNIK: monsȗnskemu množina TOŽILNIK: monsȗnski IMENOVALNIK: monsȗnska živo monsȗnskega RODILNIK: monsȗnskih MESTNIK: pri monsȗnskem DAJALNIK: monsȗnskim ORODNIK: z monsȗnskim TOŽILNIK: monsȗnska dvojina MESTNIK: pri monsȗnskih IMENOVALNIK: monsȗnska ORODNIK: z monsȗnskimi RODILNIK: monsȗnskih DAJALNIK: monsȗnskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: monsȗnska MESTNIK: pri monsȗnskih monsunski gozd ORODNIK: z monsȗnskima iz geografije gozd v tropskih predelih, zlasti v južni in množina jugovzhodni Aziji, kjer se zaradi monsunov IMENOVALNIK: monsȗnski izmenjujeta sušno in deževno obdobje, večina RODILNIK: monsȗnskih dreves pa na začetku sušnega obdobja odvrže DAJALNIK: monsȗnskim liste TOŽILNIK: monsȗnske ▪ Otok ima prijetno tropsko obmorsko podnebje, MESTNIK: pri monsȗnskih njegova gorata območja prekriva monsunski gozd, le ORODNIK: z monsȗnskimi ponekod je savana. ženski spol ▪ Monsunsko podnebje z menjavanjem deževne in ednina sušne dobe je primerno za gojenje riža, pa tudi za IMENOVALNIK: monsȗnska monsunski gozd, ki pokriva več kot polovico Laosa. RODILNIK: monsȗnske DAJALNIK: monsȗnski monsunsko podnebje TOŽILNIK: monsȗnsko iz geografije podnebje, zlasti v južni in jugovzhodni MESTNIK: pri monsȗnski Aziji, v katerem se zaradi monsunov redno ORODNIK: z monsȗnsko izmenjujeta sušno in deževno obdobje z viškom dvojina temperatur pred poletnim solsticijem in viškom IMENOVALNIK: monsȗnski padavin po njem RODILNIK: monsȗnskih ▪ Južni vetrovi povzročajo močno deževje in ustvarjajo DAJALNIK: monsȗnskima edinstveno vlažno monsunsko podnebje. TOŽILNIK: monsȗnski ▪ Z računalniško simulacijo so skušali raziskati, kako MESTNIK: pri monsȗnskih planota Tibet vpliva na monsunsko podnebje. ORODNIK: z monsȗnskima množina IZVOR IMENOVALNIK: monsȗnske ↑monsun RODILNIK: monsȗnskih DAJALNIK: monsȗnskim 82 obrásel obrásla obráslo pridevnik [obrásə obrásla IMENOVALNIK: obrásla obráslo] RODILNIK: obráslih P DAJALNIK: obráslima OMEN 1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, TOŽILNIK: obrásla MESTNIK: pri obráslih kar raste; SIN.: obraščen ORODNIK: z obráslima ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina obrasel z algami | obrasel z bršljanom, mahom, travo IMENOVALNIK: obrásli | obrasel z drevjem, grmovjem | obrasel z gozdom | RODILNIK: obráslih obrasel z rastlinjem | obrasel z (vinsko) trto DAJALNIK: obráslim ▪ Travniki so bili polni kamenja in velikih belih skal, obraslih z mahom. TOŽILNIK: obrásle ▪ Živijo na morskem dnu, v votlinah in na čereh, ki MESTNIK: pri obráslih so obrasle z algami. ORODNIK: z obráslimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol obrasel breg ednina | obrasel zid | obrasla stena | obraslo dno IMENOVALNIK: obrásla ▪ V enem tednu se je zelen, z robido in grmovjem RODILNIK: obrásle obrasel breg spremenil v sušečo se goličavo. DAJALNIK: obrásli ▪ Jadrnica je videti zapuščena, s strganimi jadri in TOŽILNIK: obráslo obraslim dnom. MESTNIK: pri obrásli ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z obráslo gosto obrasel | povsem obrasel dvojina ▪ Bobre najdemo samo ob vodah, ki so gosto IMENOVALNIK: obrásli obrasle z vrbami, topoli, jelšami in brezami. RODILNIK: obráslih ▪ Soba se je odpirala na veliko teraso, povsem DAJALNIK: obráslima obraslo z zelenjem. TOŽILNIK: obrásli 2. ki si naredi nove poganjke; SIN.: obraščen MESTNIK: pri obráslih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z obráslima obrasle sadike množina ▪ Če smo sadili obrasle sadike, je ponavadi potrebno IMENOVALNIK: obrásle odrezati le premočne poganjke. RODILNIK: obráslih DAJALNIK: obráslim OBLIKE IN IZGOVOR TOŽILNIK: obrásle jakostni MESTNIK: pri obráslih [obrásə obrásla obráslo] ORODNIK: z obráslimi IPA: [ɔbˈɾaːsəu ɔbˈɾaːsla ɔbˈɾaːslo] srednji spol tonemski ednina [obrásə obrásla obráslo] in [obrȃsə obrásla obráslo] IMENOVALNIK: obráslo IPA: [ɔbɾàːsu ɔbɾàːslá ɔbɾàːsl] in [ɔbɾáːsu ɔbɾàːslá RODILNIK: obráslega ɔbɾàːsl] DAJALNIK: obráslemu TOŽILNIK: obráslo VZOREC MESTNIK: pri obráslem jakostno ORODNIK: z obráslim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: obrásli ednina RODILNIK: obráslih IMENOVALNIK: obrásel DAJALNIK: obráslima določno obrásli TOŽILNIK: obrásli RODILNIK: obráslega MESTNIK: pri obráslih DAJALNIK: obráslemu ORODNIK: z obráslima TOŽILNIK: obrásel množina določno obrásli IMENOVALNIK: obrásla živo obráslega RODILNIK: obráslih MESTNIK: pri obráslem DAJALNIK: obráslim ORODNIK: z obráslim TOŽILNIK: obrásla dvojina MESTNIK: pri obráslih 83 ORODNIK: z obráslimi ORODNIK: z obráslima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: obrásle EDNINA: bòlj obrásel RODILNIK: obráslih ženski spol DAJALNIK: obráslim EDNINA: bòlj obrásla TOŽILNIK: obrásle srednji spol MESTNIK: pri obráslih EDNINA: bòlj obráslo ORODNIK: z obráslimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj obrásel IMENOVALNIK: obráslo ženski spol RODILNIK: obráslega EDNINA: nàjbolj in nájbolj obrásla DAJALNIK: obráslemu srednji spol TOŽILNIK: obráslo EDNINA: nàjbolj in nájbolj obráslo MESTNIK: pri obráslem tonemsko ORODNIK: z obráslim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: obrásli ednina RODILNIK: obráslih IMENOVALNIK: obrásel DAJALNIK: obráslima določno obrásli TOŽILNIK: obrásli RODILNIK: obráslega MESTNIK: pri obráslih DAJALNIK: obráslemu ORODNIK: z obráslima TOŽILNIK: obrásel množina določno obrásli IMENOVALNIK: obrásla živo obráslega RODILNIK: obráslih MESTNIK: pri obráslem DAJALNIK: obráslim ORODNIK: z obráslim TOŽILNIK: obrásla dvojina MESTNIK: pri obráslih IMENOVALNIK: obrásla ORODNIK: z obráslimi RODILNIK: obráslih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráslima moški spol TOŽILNIK: obrásla EDNINA: bȍlj obrásel MESTNIK: pri obráslih ženski spol ORODNIK: z obráslima EDNINA: bȍlj obrásla množina srednji spol IMENOVALNIK: obrásli EDNINA: bȍlj obráslo RODILNIK: obráslih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráslim moški spol TOŽILNIK: obrásle EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrásel MESTNIK: pri obráslih ženski spol ORODNIK: z obráslimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrásla ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obráslo IMENOVALNIK: obrásla intonemsko RODILNIK: obrásle tonemsko DAJALNIK: obrásli OSNOVNIK TOŽILNIK: obráslo moški spol MESTNIK: pri obrásli ednina ORODNIK: z obráslo IMENOVALNIK: obrȃsel dvojina določno obrásli IMENOVALNIK: obrásli RODILNIK: obráslega RODILNIK: obráslih DAJALNIK: obráslemu DAJALNIK: obráslima TOŽILNIK: obrȃsel TOŽILNIK: obrásli določno obrásli MESTNIK: pri obráslih živo obráslega 84 MESTNIK: pri obráslem DAJALNIK: obráslim ORODNIK: z obráslim TOŽILNIK: obrásla dvojina MESTNIK: pri obráslih IMENOVALNIK: obrásla ORODNIK: z obráslimi RODILNIK: obráslih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráslima moški spol TOŽILNIK: obrásla EDNINA: bȍlj obrȃsel MESTNIK: pri obráslih ženski spol ORODNIK: z obráslima EDNINA: bȍlj obrásla množina srednji spol IMENOVALNIK: obrásli EDNINA: bȍlj obráslo RODILNIK: obráslih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráslim moški spol TOŽILNIK: obrásle EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrȃsel MESTNIK: pri obráslih ženski spol ORODNIK: z obráslimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrásla ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obráslo IMENOVALNIK: obrásla RODILNIK: obrásle IZVOR DAJALNIK: obrásli ↑obrasti TOŽILNIK: obráslo MESTNIK: pri obrásli obrásti obrástem tudi obrásem dovršni glagol [obrásti] ORODNIK: z obráslo POMEN dvojina 1. s svojo rastjo priti vse naokoli, po površini IMENOVALNIK: obrásli česa RODILNIK: obráslih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: obráslima ▪ Kadar alge obrastejo rastline in razne predmete v TOŽILNIK: obrásli akvariju, je njihovo odstranjevanje vedno zelo MESTNIK: pri obráslih zamudno. ORODNIK: z obráslima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Stavbo je z leti obrasel bršljan. IMENOVALNIK: obrásle 2. v obliki obrasti se postati prekrit s širjenjem RODILNIK: obráslih rastlinja vse naokoli, po svoji površini DAJALNIK: obráslim ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: obrásle ▪ Če se nam robovi povsem obrastejo z vodnim MESTNIK: pri obráslih rastlinjem, eno stran bajerja prej odkosimo in tako ORODNIK: z obráslimi srednji spol spet uživamo v lepem razgledu. ednina 3. v obliki obrasti se narediti si nove poganjke ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: obráslo hitro se obrasti | lepo se obrasti | ponovno, spet, RODILNIK: obráslega znova se obrasti | spomladi se obrasti DAJALNIK: obráslemu ▪ Po dognojevanju se trave hitro obrastejo, bujneje TOŽILNIK: obráslo rastejo, listi trav so veliki in temno zeleni. MESTNIK: pri obráslem ▪ Večina grmov se spomladi, če jih dobro zastremo ORODNIK: z obráslim in pognojimo, lepo obraste. dvojina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: obrásli ▪ Takoj po sajenju skrajšamo sadiko v višini debla za RODILNIK: obráslih 20 cm, da se primerno obraste s poganjki. DAJALNIK: obráslima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: obrásli rastlina se obraste MESTNIK: pri obráslih ▪ Rastline se bodo lepo obrasle in bogato zacvetele. ORODNIK: z obráslima ▪▪▪ množina ▪ Pri fuksijah porežemo lanskoletne poganjke približno IMENOVALNIK: obrásla na polovico – s tem se bodo obrasle v lepe grmičke. RODILNIK: obráslih 85 OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: z obráščenim jakostni dvojina [obrásti] IMENOVALNIK: obráščena IPA: [ɔbˈɾaːsti] RODILNIK: obráščenih tonemski DAJALNIK: obráščenima [obrásti] TOŽILNIK: obráščena IPA: [ɔbɾàːstí] MESTNIK: pri obráščenih ORODNIK: z obráščenima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: obráščeni NEDOLOČNIK: obrásti RODILNIK: obráščenih NAMENILNIK: obrást DAJALNIK: obráščenim sedanjik TOŽILNIK: obráščene ednina MESTNIK: pri obráščenih 1. OSEBA obrástem tudi obrásem ORODNIK: z obráščenimi 2. OSEBA obrásteš tudi obráseš ženski spol 3. OSEBA obráste tudi obráse ednina dvojina IMENOVALNIK: obráščena 1. OSEBA obrásteva tudi obráseva RODILNIK: obráščene 2. OSEBA obrásteta tudi obráseta DAJALNIK: obráščeni 3. OSEBA obrásteta tudi obráseta TOŽILNIK: obráščeno množina MESTNIK: pri obráščeni 1. OSEBA obrástemo tudi obrásemo ORODNIK: z obráščeno 2. OSEBA obrástete tudi obrásete dvojina 3. OSEBA obrástejo tudi obrásejo IMENOVALNIK: obráščeni velelnik RODILNIK: obráščenih ednina DAJALNIK: obráščenima 2. OSEBA obrásti tudi obrási TOŽILNIK: obráščeni dvojina MESTNIK: pri obráščenih 1. OSEBA obrástiva tudi obrásiva ORODNIK: z obráščenima 2. OSEBA obrástita tudi obrásita množina množina IMENOVALNIK: obráščene 1. OSEBA obrástimo tudi obrásimo RODILNIK: obráščenih 2. OSEBA obrástite tudi obrásite DAJALNIK: obráščenim deležnik na -l TOŽILNIK: obráščene moški spol MESTNIK: pri obráščenih EDNINA: obrástel in obrásel ORODNIK: z obráščenimi DVOJINA: obrástla in obrásla srednji spol MNOŽINA: obrástli in obrásli ednina ženski spol IMENOVALNIK: obráščeno EDNINA: obrástla in obrásla RODILNIK: obráščenega DVOJINA: obrástli in obrásli DAJALNIK: obráščenemu MNOŽINA: obrástle in obrásle TOŽILNIK: obráščeno srednji spol MESTNIK: pri obráščenem EDNINA: obrástlo in obráslo ORODNIK: z obráščenim DVOJINA: obrástli in obrásli dvojina MNOŽINA: obrástla in obrásla IMENOVALNIK: obráščeni deležnik na -n RODILNIK: obráščenih moški spol DAJALNIK: obráščenima ednina TOŽILNIK: obráščeni IMENOVALNIK: obráščen MESTNIK: pri obráščenih RODILNIK: obráščenega ORODNIK: z obráščenima DAJALNIK: obráščenemu množina TOŽILNIK: obráščen IMENOVALNIK: obráščena živo obráščenega RODILNIK: obráščenih MESTNIK: pri obráščenem DAJALNIK: obráščenim 86 TOŽILNIK: obráščena ženski spol MESTNIK: pri obráščenih EDNINA: obrástla in obrásla ORODNIK: z obráščenimi DVOJINA: obrástli in obrásli DELEŽJE NA -ši: obrásši MNOŽINA: obrástle in obrásle glagolnik srednji spol ednina EDNINA: obrástlo in obráslo IMENOVALNIK: obráščenje DVOJINA: obrástli in obrásli RODILNIK: obráščenja MNOŽINA: obrástla in obrásla DAJALNIK: obráščenju deležnik na -n TOŽILNIK: obráščenje moški spol MESTNIK: pri obráščenju ednina ORODNIK: z obráščenjem IMENOVALNIK: obrȃščen dvojina RODILNIK: obrȃščenega IMENOVALNIK: obráščenji DAJALNIK: obrȃščenemu RODILNIK: obráščenj TOŽILNIK: obrȃščen DAJALNIK: obráščenjema živo obrȃščenega TOŽILNIK: obráščenji MESTNIK: pri obrȃščenem MESTNIK: pri obráščenjih ORODNIK: z obrȃščenim ORODNIK: z obráščenjema dvojina množina IMENOVALNIK: obrȃščena IMENOVALNIK: obráščenja RODILNIK: obrȃščenih RODILNIK: obráščenj DAJALNIK: obrȃščenima DAJALNIK: obráščenjem TOŽILNIK: obrȃščena TOŽILNIK: obráščenja MESTNIK: pri obrȃščenih MESTNIK: pri obráščenjih ORODNIK: z obrȃščenima ORODNIK: z obráščenji množina tonemsko IMENOVALNIK: obrȃščeni NEDOLOČNIK: obrásti RODILNIK: obrȃščenih NAMENILNIK: obrȃst DAJALNIK: obrȃščenim sedanjik TOŽILNIK: obrȃščene ednina MESTNIK: pri obrȃščenih 1. OSEBA obrástem tudi obrásem ORODNIK: z obrȃščenimi 2. OSEBA obrásteš tudi obráseš ženski spol 3. OSEBA obráste tudi obráse ednina dvojina IMENOVALNIK: obrȃščena 1. OSEBA obrásteva tudi obráseva RODILNIK: obrȃščene 2. OSEBA obrásteta tudi obráseta DAJALNIK: obrȃščeni 3. OSEBA obrásteta tudi obráseta TOŽILNIK: obrȃščeno množina MESTNIK: pri obrȃščeni 1. OSEBA obrástemo tudi obrásemo ORODNIK: z obrȃščeno 2. OSEBA obrástete tudi obrásete dvojina 3. OSEBA obrástejo tudi obrásejo IMENOVALNIK: obrȃščeni velelnik RODILNIK: obrȃščenih ednina DAJALNIK: obrȃščenima 2. OSEBA obrásti tudi obrási TOŽILNIK: obrȃščeni dvojina MESTNIK: pri obrȃščenih 1. OSEBA obrástiva tudi obrásiva ORODNIK: z obrȃščenima 2. OSEBA obrástita tudi obrásita množina množina IMENOVALNIK: obrȃščene 1. OSEBA obrástimo tudi obrásimo RODILNIK: obrȃščenih 2. OSEBA obrástite tudi obrásite DAJALNIK: obrȃščenim deležnik na -l TOŽILNIK: obrȃščene moški spol MESTNIK: pri obrȃščenih EDNINA: obrástel in obrȃstel in obrásel in obrȃsel ORODNIK: z obrȃščenimi DVOJINA: obrástla in obrásla srednji spol MNOŽINA: obrástli in obrásli ednina 87 IMENOVALNIK: obrȃščeno ednina RODILNIK: obrȃščenega 1. OSEBA obrástem se tudi obrásem se DAJALNIK: obrȃščenemu 2. OSEBA obrásteš se tudi obráseš se TOŽILNIK: obrȃščeno 3. OSEBA obráste se tudi obráse se MESTNIK: pri obrȃščenem dvojina ORODNIK: z obrȃščenim 1. OSEBA obrásteva se tudi obráseva se dvojina 2. OSEBA obrásteta se tudi obráseta se IMENOVALNIK: obrȃščeni 3. OSEBA obrásteta se tudi obráseta se RODILNIK: obrȃščenih množina DAJALNIK: obrȃščenima 1. OSEBA obrástemo se tudi obrásemo se TOŽILNIK: obrȃščeni 2. OSEBA obrástete se tudi obrásete se MESTNIK: pri obrȃščenih 3. OSEBA obrástejo se tudi obrásejo se ORODNIK: z obrȃščenima velelnik množina ednina IMENOVALNIK: obrȃščena 2. OSEBA obrásti se tudi obrási se RODILNIK: obrȃščenih dvojina DAJALNIK: obrȃščenim 1. OSEBA obrástiva se tudi obrásiva se TOŽILNIK: obrȃščena 2. OSEBA obrástita se tudi obrásita se MESTNIK: pri obrȃščenih množina ORODNIK: z obrȃščenimi 1. OSEBA obrástimo se tudi obrásimo se DELEŽJE NA -ši: obrȃsši 2. OSEBA obrástite se tudi obrásite se glagolnik deležnik na -l ednina moški spol IMENOVALNIK: obráščenje EDNINA: obrástel se in obrásel se RODILNIK: obráščenja DVOJINA: obrástla se in obrásla se DAJALNIK: obráščenju MNOŽINA: obrástli se in obrásli se TOŽILNIK: obráščenje ženski spol MESTNIK: pri obráščenju EDNINA: obrástla se in obrásla se ORODNIK: z obráščenjem DVOJINA: obrástli se in obrásli se dvojina MNOŽINA: obrástle se in obrásle se IMENOVALNIK: obráščenji in obrȃščenji srednji spol RODILNIK: obrȃščenj EDNINA: obrástlo se in obráslo se DAJALNIK: obráščenjema in obrȃščenjema DVOJINA: obrástli se in obrásli se TOŽILNIK: obráščenji in obrȃščenji MNOŽINA: obrástla se in obrásla se MESTNIK: pri obrȃščenjih deležnik na -n ORODNIK: z obráščenjema in z obrȃščenjema moški spol množina ednina IMENOVALNIK: obrȃščenja IMENOVALNIK: obráščen RODILNIK: obrȃščenj RODILNIK: obráščenega DAJALNIK: obrȃščenjem DAJALNIK: obráščenemu TOŽILNIK: obrȃščenja TOŽILNIK: obráščen MESTNIK: pri obrȃščenjih živo obráščenega ORODNIK: z obrȃščenji MESTNIK: pri obráščenem v obliki obrasti se ORODNIK: z obráščenim jakostni dvojina [obrásti se] IMENOVALNIK: obráščena IPA: [ɔbˈɾaːsti sɛ] RODILNIK: obráščenih tonemski DAJALNIK: obráščenima [obrásti se] TOŽILNIK: obráščena IPA: [ɔbɾàːstí sɛ] MESTNIK: pri obráščenih ORODNIK: z obráščenima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: obráščeni NEDOLOČNIK: obrásti se RODILNIK: obráščenih NAMENILNIK: obrást se DAJALNIK: obráščenim sedanjik TOŽILNIK: obráščene 88 MESTNIK: pri obráščenih IMENOVALNIK: obráščenji ORODNIK: z obráščenimi RODILNIK: obráščenj ženski spol DAJALNIK: obráščenjema ednina TOŽILNIK: obráščenji IMENOVALNIK: obráščena MESTNIK: pri obráščenjih RODILNIK: obráščene ORODNIK: z obráščenjema DAJALNIK: obráščeni množina TOŽILNIK: obráščeno IMENOVALNIK: obráščenja MESTNIK: pri obráščeni RODILNIK: obráščenj ORODNIK: z obráščeno DAJALNIK: obráščenjem dvojina TOŽILNIK: obráščenja IMENOVALNIK: obráščeni MESTNIK: pri obráščenjih RODILNIK: obráščenih ORODNIK: z obráščenji DAJALNIK: obráščenima tonemsko TOŽILNIK: obráščeni NEDOLOČNIK: obrásti se MESTNIK: pri obráščenih NAMENILNIK: obrȃst se ORODNIK: z obráščenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: obráščene 1. OSEBA obrástem se tudi obrásem se RODILNIK: obráščenih 2. OSEBA obrásteš se tudi obráseš se DAJALNIK: obráščenim 3. OSEBA obráste se tudi obráse se TOŽILNIK: obráščene dvojina MESTNIK: pri obráščenih 1. OSEBA obrásteva se tudi obráseva se ORODNIK: z obráščenimi 2. OSEBA obrásteta se tudi obráseta se srednji spol 3. OSEBA obrásteta se tudi obráseta se ednina množina IMENOVALNIK: obráščeno 1. OSEBA obrástemo se tudi obrásemo se RODILNIK: obráščenega 2. OSEBA obrástete se tudi obrásete se DAJALNIK: obráščenemu 3. OSEBA obrástejo se tudi obrásejo se TOŽILNIK: obráščeno velelnik MESTNIK: pri obráščenem ednina ORODNIK: z obráščenim 2. OSEBA obrásti se tudi obrási se dvojina dvojina IMENOVALNIK: obráščeni 1. OSEBA obrástiva se tudi obrásiva se RODILNIK: obráščenih 2. OSEBA obrástita se tudi obrásita se DAJALNIK: obráščenima množina TOŽILNIK: obráščeni 1. OSEBA obrástimo se tudi obrásimo se MESTNIK: pri obráščenih 2. OSEBA obrástite se tudi obrásite se ORODNIK: z obráščenima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: obráščena EDNINA: obrástel se in obrȃstel se in obrásel se in RODILNIK: obráščenih obrȃsel se DAJALNIK: obráščenim DVOJINA: obrástla se in obrásla se TOŽILNIK: obráščena MNOŽINA: obrástli se in obrásli se MESTNIK: pri obráščenih ženski spol ORODNIK: z obráščenimi EDNINA: obrástla se in obrásla se DELEŽJE NA -ši: obrásši se DVOJINA: obrástli se in obrásli se glagolnik MNOŽINA: obrástle se in obrásle se ednina srednji spol IMENOVALNIK: obráščenje EDNINA: obrástlo se in obráslo se RODILNIK: obráščenja DVOJINA: obrástli se in obrásli se DAJALNIK: obráščenju MNOŽINA: obrástla se in obrásla se TOŽILNIK: obráščenje deležnik na -n MESTNIK: pri obráščenju moški spol ORODNIK: z obráščenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: obrȃščen 89 RODILNIK: obrȃščenega ORODNIK: z obrȃščenima DAJALNIK: obrȃščenemu množina TOŽILNIK: obrȃščen IMENOVALNIK: obrȃščena živo obrȃščenega RODILNIK: obrȃščenih MESTNIK: pri obrȃščenem DAJALNIK: obrȃščenim ORODNIK: z obrȃščenim TOŽILNIK: obrȃščena dvojina MESTNIK: pri obrȃščenih IMENOVALNIK: obrȃščena ORODNIK: z obrȃščenimi RODILNIK: obrȃščenih DELEŽJE NA -ši: obrȃsši se DAJALNIK: obrȃščenima glagolnik TOŽILNIK: obrȃščena ednina MESTNIK: pri obrȃščenih IMENOVALNIK: obráščenje ORODNIK: z obrȃščenima RODILNIK: obráščenja množina DAJALNIK: obráščenju IMENOVALNIK: obrȃščeni TOŽILNIK: obráščenje RODILNIK: obrȃščenih MESTNIK: pri obráščenju DAJALNIK: obrȃščenim ORODNIK: z obráščenjem TOŽILNIK: obrȃščene dvojina MESTNIK: pri obrȃščenih IMENOVALNIK: obráščenji in obrȃščenji ORODNIK: z obrȃščenimi RODILNIK: obrȃščenj ženski spol DAJALNIK: obráščenjema in obrȃščenjema ednina TOŽILNIK: obráščenji in obrȃščenji IMENOVALNIK: obrȃščena MESTNIK: pri obrȃščenjih RODILNIK: obrȃščene ORODNIK: z obráščenjema in z obrȃščenjema DAJALNIK: obrȃščeni množina TOŽILNIK: obrȃščeno IMENOVALNIK: obrȃščenja MESTNIK: pri obrȃščeni RODILNIK: obrȃščenj ORODNIK: z obrȃščeno DAJALNIK: obrȃščenjem dvojina TOŽILNIK: obrȃščenja IMENOVALNIK: obrȃščeni MESTNIK: pri obrȃščenjih RODILNIK: obrȃščenih ORODNIK: z obrȃščenji DAJALNIK: obrȃščenima TOŽILNIK: obrȃščeni IZVOR MESTNIK: pri obrȃščenih ↑rasti ORODNIK: z obrȃščenima množina obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola IMENOVALNIK: obrȃščene [obráščanje] RODILNIK: obrȃščenih POMEN DAJALNIK: obrȃščenim 1. proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja TOŽILNIK: obrȃščene vse naokoli, po površini česa MESTNIK: pri obrȃščenih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z obrȃščenimi ▪ Prenizka košnja neugodno vpliva na ponovno srednji spol obraščanje površin. ednina ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v dajalniku IMENOVALNIK: obrȃščeno ▪ Toksične spojine so v premazih za zaščito proti RODILNIK: obrȃščenega obraščanju ladij prepovedane. DAJALNIK: obrȃščenemu 2. proces, pri katerem si rastlina dela nove TOŽILNIK: obrȃščeno poganjke MESTNIK: pri obrȃščenem ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z obrȃščenim ▪ Za dobro obraščanje v drugi polovici marca dvojina okrasne rastline še pognojimo. IMENOVALNIK: obrȃščeni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: obrȃščenih ▪ S krajšanjem poganjkov pospešimo obraščanje in DAJALNIK: obrȃščenima rast. TOŽILNIK: obrȃščeni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri obrȃščenih 90 ▪ Na drevesih prikrajšujemo predolge poganjke tik TOŽILNIK: obrȃščanja pred odganjanjem, da povečamo obraščanje vej. MESTNIK: pri obrȃščanjih ▪ Debelejše veje je potrebno odstraniti in omogočiti ORODNIK: z obrȃščanji obraščanje dreves z mladimi vitalnimi poganjki, ki bodo sčasoma tvorili nov rodni les. IZVOR ↑obraščati OBLIKE IN IZGOVOR jakostni obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati] [obráščanje] POMEN IPA: [ɔbˈɾaːʃtʃanjɛ] tonemski 1. s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po [obráščanje] površini česa ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [ɔbɾàːʃtʃánjɛ] bršljan, mah obrašča KAJ | rastline obraščajo KAJ V ▪ Bršljan obrašča zid na našem vrtu. ZOREC jakostno ▪ Rastline obraščajo majhen bajer, ki zato deluje ednina skrivnostno in skoraj neresnično. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: obráščanje obraščati zid RODILNIK: obráščanja ▪ Mahovi pogosto obraščajo skale in zidove, ki so DAJALNIK: obráščanju izpostavljeni polni osvetlitvi in so deležni vlage samo TOŽILNIK: obráščanje ob dežju. MESTNIK: pri obráščanju ⏵ glag. + glag. v nedoločniku ORODNIK: z obráščanjem začeti obraščati dvojina ▪ Tumor se je vrinil do obeh žil na lobanjskem dnu IMENOVALNIK: obráščanji in ju začel obraščati. RODILNIK: obráščanj ⏵ prisl. + glag. DAJALNIK: obráščanjema ▪ Morski koprc pogosto obrašča suhe kamnite TOŽILNIK: obráščanji zidove. MESTNIK: pri obráščanjih 2. v obliki obraščati se delati si nove poganjke ORODNIK: z obráščanjema ⏵ prisl. + glag. množina hitro, počasi se obraščati IMENOVALNIK: obráščanja ▪ Opazili smo, da se trta dobro obrašča, saj se iz RODILNIK: obráščanj brstov že lepo razpirajo prvi listi. DAJALNIK: obráščanjem ▪ Intenzivni sprejem aminokislin skozi list vrtninam TOŽILNIK: obráščanja omogoči, da laže prenesejo stresne situacije in se MESTNIK: pri obráščanjih hitreje obraščajo z novo nastajajočimi listi in ORODNIK: z obráščanji poganjki. tonemsko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Drevo se v spodnjem delu slabo ali sploh ne IMENOVALNIK: obráščanje obrašča. RODILNIK: obráščanja DAJALNIK: obráščanju OBLIKE IN IZGOVOR TOŽILNIK: obráščanje jakostni MESTNIK: pri obráščanju [obráščati] ORODNIK: z obráščanjem IPA: [ɔbˈɾaːʃtʃati] dvojina tonemski IMENOVALNIK: obráščanji in obrȃščanji [obráščati] RODILNIK: obrȃščanj IPA: [ɔbɾàːʃtʃáti] DAJALNIK: obráščanjema in obrȃščanjema TOŽILNIK: obráščanji in obrȃščanji VZOREC MESTNIK: pri obrȃščanjih jakostno ORODNIK: z obráščanjema in z obrȃščanjema NEDOLOČNIK: obráščati množina NAMENILNIK: obráščat IMENOVALNIK: obrȃščanja sedanjik RODILNIK: obrȃščanj ednina DAJALNIK: obrȃščanjem 1. OSEBA obráščam 91 2. OSEBA obráščaš ženski spol 3. OSEBA obrášča ednina dvojina IMENOVALNIK: obraščajóča 1. OSEBA obráščava RODILNIK: obraščajóče 2. OSEBA obráščata DAJALNIK: obraščajóči 3. OSEBA obráščata TOŽILNIK: obraščajóčo množina MESTNIK: pri obraščajóči 1. OSEBA obráščamo ORODNIK: z obraščajóčo 2. OSEBA obráščate dvojina 3. OSEBA obráščajo IMENOVALNIK: obraščajóči velelnik RODILNIK: obraščajóčih ednina DAJALNIK: obraščajóčima 2. OSEBA obráščaj TOŽILNIK: obraščajóči dvojina MESTNIK: pri obraščajóčih 1. OSEBA obráščajva ORODNIK: z obraščajóčima 2. OSEBA obráščajta množina množina IMENOVALNIK: obraščajóče 1. OSEBA obráščajmo RODILNIK: obraščajóčih 2. OSEBA obráščajte DAJALNIK: obraščajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: obraščajóče moški spol MESTNIK: pri obraščajóčih EDNINA: obráščal ORODNIK: z obraščajóčimi DVOJINA: obráščala srednji spol MNOŽINA: obráščali ednina ženski spol IMENOVALNIK: obraščajóče EDNINA: obráščala RODILNIK: obraščajóčega DVOJINA: obráščali DAJALNIK: obraščajóčemu MNOŽINA: obráščale TOŽILNIK: obraščajóče srednji spol MESTNIK: pri obraščajóčem EDNINA: obráščalo ORODNIK: z obraščajóčim DVOJINA: obráščali dvojina MNOŽINA: obráščala IMENOVALNIK: obraščajóči deležnik na -č RODILNIK: obraščajóčih moški spol DAJALNIK: obraščajóčima ednina TOŽILNIK: obraščajóči IMENOVALNIK: obraščajóč MESTNIK: pri obraščajóčih RODILNIK: obraščajóčega ORODNIK: z obraščajóčima DAJALNIK: obraščajóčemu množina TOŽILNIK: obraščajóč IMENOVALNIK: obraščajóča živo obraščajóčega RODILNIK: obraščajóčih MESTNIK: pri obraščajóčem DAJALNIK: obraščajóčim ORODNIK: z obraščajóčim TOŽILNIK: obraščajóča dvojina MESTNIK: pri obraščajóčih IMENOVALNIK: obraščajóča ORODNIK: z obraščajóčimi RODILNIK: obraščajóčih DELEŽJE NA -aje: obraščáje DAJALNIK: obraščajóčima glagolnik TOŽILNIK: obraščajóča ednina MESTNIK: pri obraščajóčih IMENOVALNIK: obráščanje ORODNIK: z obraščajóčima RODILNIK: obráščanja množina DAJALNIK: obráščanju IMENOVALNIK: obraščajóči TOŽILNIK: obráščanje RODILNIK: obraščajóčih MESTNIK: pri obráščanju DAJALNIK: obraščajóčim ORODNIK: z obráščanjem TOŽILNIK: obraščajóče dvojina MESTNIK: pri obraščajóčih IMENOVALNIK: obráščanji ORODNIK: z obraščajóčimi RODILNIK: obráščanj 92 DAJALNIK: obráščanjema živo obraščajčega TOŽILNIK: obráščanji MESTNIK: pri obraščajčem MESTNIK: pri obráščanjih ORODNIK: z obraščajčim ORODNIK: z obráščanjema dvojina množina IMENOVALNIK: obraščajča IMENOVALNIK: obráščanja RODILNIK: obraščajčih RODILNIK: obráščanj DAJALNIK: obraščajčima DAJALNIK: obráščanjem TOŽILNIK: obraščajča TOŽILNIK: obráščanja MESTNIK: pri obraščajčih MESTNIK: pri obráščanjih ORODNIK: z obraščajčima ORODNIK: z obráščanji množina tonemsko IMENOVALNIK: obraščajči NEDOLOČNIK: obráščati RODILNIK: obraščajčih NAMENILNIK: obráščat DAJALNIK: obraščajčim sedanjik TOŽILNIK: obraščajče ednina MESTNIK: pri obraščajčih 1. OSEBA obráščam ORODNIK: z obraščajčimi 2. OSEBA obráščaš ženski spol 3. OSEBA obrášča ednina dvojina IMENOVALNIK: obraščajča 1. OSEBA obráščava RODILNIK: obraščajče 2. OSEBA obráščata DAJALNIK: obraščajči 3. OSEBA obráščata TOŽILNIK: obraščajčo množina MESTNIK: pri obraščajči 1. OSEBA obráščamo ORODNIK: z obraščajčo 2. OSEBA obráščate dvojina 3. OSEBA obráščajo IMENOVALNIK: obraščajči velelnik RODILNIK: obraščajčih ednina DAJALNIK: obraščajčima 2. OSEBA obráščaj TOŽILNIK: obraščajči dvojina MESTNIK: pri obraščajčih 1. OSEBA obráščajva ORODNIK: z obraščajčima 2. OSEBA obráščajta množina množina IMENOVALNIK: obraščajče 1. OSEBA obráščajmo RODILNIK: obraščajčih 2. OSEBA obráščajte DAJALNIK: obraščajčim deležnik na -l TOŽILNIK: obraščajče moški spol MESTNIK: pri obraščajčih EDNINA: obráščal ORODNIK: z obraščajčimi DVOJINA: obráščala srednji spol MNOŽINA: obráščali ednina ženski spol IMENOVALNIK: obraščajče EDNINA: obráščala in obrȃščala RODILNIK: obraščajčega DVOJINA: obráščali DAJALNIK: obraščajčemu MNOŽINA: obráščale TOŽILNIK: obraščajče srednji spol MESTNIK: pri obraščajčem EDNINA: obráščalo ORODNIK: z obraščajčim DVOJINA: obráščali dvojina MNOŽINA: obráščala IMENOVALNIK: obraščajči deležnik na -č RODILNIK: obraščajčih moški spol DAJALNIK: obraščajčima ednina TOŽILNIK: obraščajči IMENOVALNIK: obraščajč tudi obraščajč MESTNIK: pri obraščajčih RODILNIK: obraščajčega ORODNIK: z obraščajčima DAJALNIK: obraščajčemu množina TOŽILNIK: obraščajč tudi obraščajč IMENOVALNIK: obraščajča 93 RODILNIK: obraščajčih dvojina DAJALNIK: obraščajčim 1. OSEBA obráščajva se TOŽILNIK: obraščajča 2. OSEBA obráščajta se MESTNIK: pri obraščajčih množina ORODNIK: z obraščajčimi 1. OSEBA obráščajmo se DELEŽJE NA -aje: obraščȃje 2. OSEBA obráščajte se glagolnik deležnik na -l ednina moški spol IMENOVALNIK: obráščanje EDNINA: obráščal se RODILNIK: obráščanja DVOJINA: obráščala se DAJALNIK: obráščanju MNOŽINA: obráščali se TOŽILNIK: obráščanje ženski spol MESTNIK: pri obráščanju EDNINA: obráščala se ORODNIK: z obráščanjem DVOJINA: obráščali se dvojina MNOŽINA: obráščale se IMENOVALNIK: obráščanji in obrȃščanji srednji spol RODILNIK: obrȃščanj EDNINA: obráščalo se DAJALNIK: obráščanjema in obrȃščanjema DVOJINA: obráščali se TOŽILNIK: obráščanji in obrȃščanji MNOŽINA: obráščala se MESTNIK: pri obrȃščanjih deležnik na -č ORODNIK: z obráščanjema in z obrȃščanjema moški spol množina ednina IMENOVALNIK: obrȃščanja IMENOVALNIK: obraščajóč se RODILNIK: obrȃščanj RODILNIK: obraščajóčega se DAJALNIK: obrȃščanjem DAJALNIK: obraščajóčemu se TOŽILNIK: obrȃščanja TOŽILNIK: obraščajóč se MESTNIK: pri obrȃščanjih živo obraščajóčega se ORODNIK: z obrȃščanji MESTNIK: pri obraščajóčem se v obliki obraščati se ORODNIK: z obraščajóčim se jakostni dvojina [obráščati se] IMENOVALNIK: obraščajóča se IPA: [ɔbˈɾaːʃtʃati sɛ] RODILNIK: obraščajóčih se tonemski DAJALNIK: obraščajóčima se [obráščati se] TOŽILNIK: obraščajóča se IPA: [ɔbɾàːʃtʃáti sɛ] MESTNIK: pri obraščajóčih se ORODNIK: z obraščajóčima se VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: obraščajóči se NEDOLOČNIK: obráščati se RODILNIK: obraščajóčih se NAMENILNIK: obráščat se DAJALNIK: obraščajóčim se sedanjik TOŽILNIK: obraščajóče se ednina MESTNIK: pri obraščajóčih se 1. OSEBA obráščam se ORODNIK: z obraščajóčimi se 2. OSEBA obráščaš se ženski spol 3. OSEBA obrášča se ednina dvojina IMENOVALNIK: obraščajóča se 1. OSEBA obráščava se RODILNIK: obraščajóče se 2. OSEBA obráščata se DAJALNIK: obraščajóči se 3. OSEBA obráščata se TOŽILNIK: obraščajóčo se množina MESTNIK: pri obraščajóči se 1. OSEBA obráščamo se ORODNIK: z obraščajóčo se 2. OSEBA obráščate se dvojina 3. OSEBA obráščajo se IMENOVALNIK: obraščajóči se velelnik RODILNIK: obraščajóčih se ednina DAJALNIK: obraščajóčima se 2. OSEBA obráščaj se TOŽILNIK: obraščajóči se 94 MESTNIK: pri obraščajóčih se NAMENILNIK: obráščat se ORODNIK: z obraščajóčima se sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: obraščajóče se 1. OSEBA obráščam se RODILNIK: obraščajóčih se 2. OSEBA obráščaš se DAJALNIK: obraščajóčim se 3. OSEBA obrášča se TOŽILNIK: obraščajóče se dvojina MESTNIK: pri obraščajóčih se 1. OSEBA obráščava se ORODNIK: z obraščajóčimi se 2. OSEBA obráščata se srednji spol 3. OSEBA obráščata se ednina množina IMENOVALNIK: obraščajóče se 1. OSEBA obráščamo se RODILNIK: obraščajóčega se 2. OSEBA obráščate se DAJALNIK: obraščajóčemu se 3. OSEBA obráščajo se TOŽILNIK: obraščajóče se velelnik MESTNIK: pri obraščajóčem se ednina ORODNIK: z obraščajóčim se 2. OSEBA obráščaj se dvojina dvojina IMENOVALNIK: obraščajóči se 1. OSEBA obráščajva se RODILNIK: obraščajóčih se 2. OSEBA obráščajta se DAJALNIK: obraščajóčima se množina TOŽILNIK: obraščajóči se 1. OSEBA obráščajmo se MESTNIK: pri obraščajóčih se 2. OSEBA obráščajte se ORODNIK: z obraščajóčima se deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: obraščajóča se EDNINA: obráščal se RODILNIK: obraščajóčih se DVOJINA: obráščala se DAJALNIK: obraščajóčim se MNOŽINA: obráščali se TOŽILNIK: obraščajóča se ženski spol MESTNIK: pri obraščajóčih se EDNINA: obráščala se in obrȃščala se ORODNIK: z obraščajóčimi se DVOJINA: obráščali se DELEŽJE NA -aje: obraščáje se MNOŽINA: obráščale se glagolnik srednji spol ednina EDNINA: obráščalo se IMENOVALNIK: obráščanje DVOJINA: obráščali se RODILNIK: obráščanja MNOŽINA: obráščala se DAJALNIK: obráščanju deležnik na -č TOŽILNIK: obráščanje moški spol MESTNIK: pri obráščanju ednina ORODNIK: z obráščanjem IMENOVALNIK: obraščajč se tudi obraščajč se dvojina RODILNIK: obraščajčega se IMENOVALNIK: obráščanji DAJALNIK: obraščajčemu se RODILNIK: obráščanj TOŽILNIK: obraščajč se tudi obraščajč se DAJALNIK: obráščanjema živo obraščajčega se TOŽILNIK: obráščanji MESTNIK: pri obraščajčem se MESTNIK: pri obráščanjih ORODNIK: z obraščajčim se ORODNIK: z obráščanjema dvojina množina IMENOVALNIK: obraščajča se IMENOVALNIK: obráščanja RODILNIK: obraščajčih se RODILNIK: obráščanj DAJALNIK: obraščajčima se DAJALNIK: obráščanjem TOŽILNIK: obraščajča se TOŽILNIK: obráščanja MESTNIK: pri obraščajčih se MESTNIK: pri obráščanjih ORODNIK: z obraščajčima se ORODNIK: z obráščanji množina tonemsko IMENOVALNIK: obraščajči se NEDOLOČNIK: obráščati se RODILNIK: obraščajčih se 95 DAJALNIK: obraščajčim se ORODNIK: z obráščanjem TOŽILNIK: obraščajče se dvojina MESTNIK: pri obraščajčih se IMENOVALNIK: obráščanji in obrȃščanji ORODNIK: z obraščajčimi se RODILNIK: obrȃščanj ženski spol DAJALNIK: obráščanjema in obrȃščanjema ednina TOŽILNIK: obráščanji in obrȃščanji IMENOVALNIK: obraščajča se MESTNIK: pri obrȃščanjih RODILNIK: obraščajče se ORODNIK: z obráščanjema in z obrȃščanjema DAJALNIK: obraščajči se množina TOŽILNIK: obraščajčo se IMENOVALNIK: obrȃščanja MESTNIK: pri obraščajči se RODILNIK: obrȃščanj ORODNIK: z obraščajčo se DAJALNIK: obrȃščanjem dvojina TOŽILNIK: obrȃščanja IMENOVALNIK: obraščajči se MESTNIK: pri obrȃščanjih RODILNIK: obraščajčih se ORODNIK: z obrȃščanji DAJALNIK: obraščajčima se TOŽILNIK: obraščajči se IZVOR MESTNIK: pri obraščajčih se ↑obrasti ORODNIK: z obraščajčima se množina obráščen obráščena obráščeno pridevnik [obráščen] IMENOVALNIK: obraščajče se POMEN RODILNIK: obraščajčih se 1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, DAJALNIK: obraščajčim se kar raste; SIN.: obrasel TOŽILNIK: obraščajče se ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri obraščajčih se obraščen z bršljanom, mahom | obraščen z ORODNIK: z obraščajčimi se rastlinjem srednji spol ▪ Hrast ima nekaj suhih vej in je obraščen z ednina bršljanom. IMENOVALNIK: obraščajče se ▪ Struga je bila nekoč vijugasta in obraščena z RODILNIK: obraščajčega se rastlinjem, danes je ravna in neporaščena. DAJALNIK: obraščajčemu se ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: obraščajče se ▪ Reka je polna žuborečih brzic, temnozelenih MESTNIK: pri obraščajčem se tolmunov, z zelenjem obraščenih bregov. ORODNIK: z obraščajčim se ▪ Pri odcepu levo gremo naravnost, med z dvojina mahovjem obraščenimi skalami. IMENOVALNIK: obraščajči se ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: obraščajčih se gosto obraščen | lepo obraščen DAJALNIK: obraščajčima se ▪ Razbitina je še premalo časa v vodi, da bi bila lepo TOŽILNIK: obraščajči se obraščena s koralami in spužvami. MESTNIK: pri obraščajčih se 2. ki si naredi nove poganjke; SIN.: obrasel ORODNIK: z obraščajčima se ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina obraščena sadika IMENOVALNIK: obraščajča se ▪ Sadimo že obraščene sadike, ki pogostokrat zaradi RODILNIK: obraščajčih se zimskega mraza manj uspešno preživijo jesensko DAJALNIK: obraščajčim se sajenje. TOŽILNIK: obraščajča se MESTNIK: pri obraščajčih se OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: z obraščajčimi se jakostni DELEŽJE NA -aje: obraščȃje se [obráščen] glagolnik IPA: [obˈɾaːʃtʃɛn] ednina tonemski IMENOVALNIK: obráščanje [obrȃščen] RODILNIK: obráščanja IPA: [obɾáːʃtʃn] DAJALNIK: obráščanju TOŽILNIK: obráščanje VZOREC MESTNIK: pri obráščanju jakostno 96 OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: obráščeni ednina RODILNIK: obráščenih IMENOVALNIK: obráščen DAJALNIK: obráščenima določno obráščeni TOŽILNIK: obráščeni RODILNIK: obráščenega MESTNIK: pri obráščenih DAJALNIK: obráščenemu ORODNIK: z obráščenima TOŽILNIK: obráščen množina določno obráščeni IMENOVALNIK: obráščena živo obráščenega RODILNIK: obráščenih MESTNIK: pri obráščenem DAJALNIK: obráščenim ORODNIK: z obráščenim TOŽILNIK: obráščena dvojina MESTNIK: pri obráščenih IMENOVALNIK: obráščena ORODNIK: z obráščenimi RODILNIK: obráščenih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráščenima moški spol TOŽILNIK: obráščena EDNINA: bòlj obráščen MESTNIK: pri obráščenih ženski spol ORODNIK: z obráščenima EDNINA: bòlj obráščena množina srednji spol IMENOVALNIK: obráščeni EDNINA: bòlj obráščeno RODILNIK: obráščenih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: obráščenim moški spol TOŽILNIK: obráščene EDNINA: nàjbolj in nájbolj obráščen MESTNIK: pri obráščenih ženski spol ORODNIK: z obráščenimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj obráščena ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj obráščeno IMENOVALNIK: obráščena tonemsko RODILNIK: obráščene OSNOVNIK DAJALNIK: obráščeni moški spol TOŽILNIK: obráščeno ednina MESTNIK: pri obráščeni IMENOVALNIK: obrȃščen ORODNIK: z obráščeno določno obrȃščeni dvojina RODILNIK: obrȃščenega IMENOVALNIK: obráščeni DAJALNIK: obrȃščenemu RODILNIK: obráščenih TOŽILNIK: obrȃščen DAJALNIK: obráščenima določno obrȃščeni TOŽILNIK: obráščeni živo obrȃščenega MESTNIK: pri obráščenih MESTNIK: pri obrȃščenem ORODNIK: z obráščenima ORODNIK: z obrȃščenim množina dvojina IMENOVALNIK: obráščene IMENOVALNIK: obrȃščena RODILNIK: obráščenih RODILNIK: obrȃščenih DAJALNIK: obráščenim DAJALNIK: obrȃščenima TOŽILNIK: obráščene TOŽILNIK: obrȃščena MESTNIK: pri obráščenih MESTNIK: pri obrȃščenih ORODNIK: z obráščenimi ORODNIK: z obrȃščenima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: obrȃščeni IMENOVALNIK: obráščeno RODILNIK: obrȃščenih RODILNIK: obráščenega DAJALNIK: obrȃščenim DAJALNIK: obráščenemu TOŽILNIK: obrȃščene TOŽILNIK: obráščeno MESTNIK: pri obrȃščenih MESTNIK: pri obráščenem ORODNIK: z obrȃščenimi ORODNIK: z obráščenim ženski spol 97 ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrȃščeno IMENOVALNIK: obrȃščena RODILNIK: obrȃščene IZVOR DAJALNIK: obrȃščeni ↑obrasti TOŽILNIK: obrȃščeno MESTNIK: pri obrȃščeni ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] ORODNIK: z obrȃščeno POMEN dvojina 1. umsko zelo razvita dlakava žival z IMENOVALNIK: obrȃščeni oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; RODILNIK: obrȃščenih primerjaj lat. Primates DAJALNIK: obrȃščenima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: obrȃščeni afriška opica | majhna, velika opica | mlada opica | MESTNIK: pri obrȃščenih pametna opica ORODNIK: z obrȃščenima ▪ Po peščini, pomešani z blatom, je skušala množina pobegniti majhna opica. IMENOVALNIK: obrȃščene ▪ Skupina je razdeljena na manjše skupine, kot so RODILNIK: obrȃščenih mlade opice, samci ali mešane skupine odraslih DAJALNIK: obrȃščenim živali. TOŽILNIK: obrȃščene ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri obrȃščenih opica ima KAJ | opica skače | opica živi ORODNIK: z obrȃščenimi ▪ Naokrog skačejo razposajene opice, tu in tam srednji spol lahko vidimo tudi kakšnega krokodila. ednina ▪ V deževnem gozdu živijo pisane ptice, opice in IMENOVALNIK: obrȃščeno številne vrste metuljev. RODILNIK: obrȃščenega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: obrȃščenemu skupina, trop opic | vrsta opic TOŽILNIK: obrȃščeno ▪ Oglašalo se je nekaj skupin opic hkrati. MESTNIK: pri obrȃščenem ▪ V bujnem rastju se skrivajo najrazličnejše vrste ORODNIK: z obrȃščenim opic, antilop, gazel in ptic, pa tudi leopard ali dvojina nosorog kdaj zaideta med drevje. IMENOVALNIK: obrȃščeni ⏵ glag. + pri + sam. beseda v mestniku RODILNIK: obrȃščenih ▪ V živalskem vrtu se najdlje zadržim pri opicah, saj DAJALNIK: obrȃščenima se ob njihovih norčijah tako zelo nasmejim, da me TOŽILNIK: obrȃščeni še naslednji dan bolijo trebušne mišice. MESTNIK: pri obrȃščenih ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z obrȃščenima ▪ Zadnje študije so pokazale veliko raznolikost množina vedenja pri opicah. IMENOVALNIK: obrȃščena ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: obrȃščenih nastati, razviti se iz opice DAJALNIK: obrȃščenim ▪ Očka mi je rekel, da so se ljudje razvili iz opice. TOŽILNIK: obrȃščena ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri obrȃščenih človek in opica, podgane in opice, psi in opice, ptice ORODNIK: z obrȃščenimi in opice PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ▪ Skuša dokazati, da je našel manjkajoči člen med moški spol opico in človekom. EDNINA: bȍlj obrȃščen ▪ Laboratorijski testi s podganami in opicami so ženski spol pokazali, da se podobno dogaja tudi pri drugih EDNINA: bȍlj obrȃščena bitjih. srednji spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku EDNINA: bȍlj obrȃščeno videti opico PRESEŽNIK ▪ Prav zanimivo je bilo videti žirafe, številne opice, – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol ptice in druge živali, kako so se umirile in počakale, da je dež prenehal. EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrȃščen ženski spol ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku opica v kletki, živalskem vrtu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj obrȃščena srednji spol 98 ▪ V Rimu so zaradi hudega mraza opice v živalskem ▪ Analitične sposobnosti rojenih v znamenju opice se vrtu oblekli v puloverje. bodo pokazale v vsej razsežnosti. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku 3a) oseba, rojena v tem znamenju ▪ Babukariji so zelo inteligentne opice z rdečim ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. obrazom in dolgim pokončnim repom. ▪ Mlada opica ima živahno domišljijo in je tako ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku doma kot v šoli zelo prilagodljiva. ▪ Norčeval se je iz njega in ga primerjal z opico. ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku OBLIKE IN IZGOVOR ▪ Umaknila sem roko izpred ust in se zarežala kot jakostni opica. [ópica] ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku + sam. beseda IPA: [ˈoːpitsa] v tožilniku tonemski ▪ Številni narodni parki dajejo zavetje slonom, [pica] leopardom, opicam, krokodilom in množici drugih IPA: [óːpìtsa] živali. ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku V ▪ Njegova drža ga je spominjala na opico iz cunj, ki ZOREC jo je imel kot otrok. jakostno ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda ednina poskusi na opicah IMENOVALNIK: ópica ▪ S poskusi na opicah, ki so jim neposredno merili RODILNIK: ópice električne impulze v možganih, so znanstveniki že DAJALNIK: ópici pred leti ugotovili, da se aktivnost v nevronih TOŽILNIK: ópico spremeni, ko se zgodi kaj pomembnega. MESTNIK: pri ópici ▪ Čeprav sta lov na opice in njihova prodaja po ORODNIK: z ópico bangladeških zakonih prepovedana, oblasti to dvojina početje silno redko preganjajo. IMENOVALNIK: ópici ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku RODILNIK: ópic ▪ Prebivalce je slišal pripovedovati zgodbe o veliki DAJALNIK: ópicama opici, ubijalki levov. TOŽILNIK: ópici ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri ópicah ▪ Opisuje obliko medsebojnih odnosov med opicami ORODNIK: z ópicama nasprotnih spolov. množina ▪ Najboljše v filmu je zgodba o neverjetni ljubezni IMENOVALNIK: ópice med opico in žensko. RODILNIK: ópic 2. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po DAJALNIK: ópicam vedenju podoben opici TOŽILNIK: ópice ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ópicah navadna, prava opica ORODNIK: z ópicami ▪ Ti si ena navadna opica. tonemsko ▪ Pa ta opica sploh ve, kaj so demonstracije? ednina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: pica ▪ Ves večer ga je izzival ter zmerjal z opico. RODILNIK: pice ⏵ glag. + kot + sam. beseda DAJALNIK: pici ▪ Organi pregona me obravnavajo kot nabildano TOŽILNIK: pico opico. MESTNIK: pri pici ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z pico ▪ Kako misliš, da se počuti nekdo, ki ga okličeš za dvojina opico? IMENOVALNIK: pici 3. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in RODILNIK: pic petelinom DAJALNIK: picama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: pici leto opice | znamenje opice MESTNIK: pri picah ▪ V letu opice vam bo uspeh ves čas tesno za petami ORODNIK: z picama – vse, česar se boste lotili, vam bo odlično množina uspevalo! IMENOVALNIK: pice RODILNIK: pic 99 DAJALNIK: picam navadno v množini, iz zoologije opica z velikimi možgani in TOŽILNIK: pice ustnicami, ločenimi od nosu; primerjaj lat. Haplorhini MESTNIK: pri picah ▪ Polopice so našle svojo ekološko nišo na ORODNIK: z picami Madagaskarju, kjer prave opice ne živijo. ▪ Tako kot prave opice imajo oprijemalni palec; to STALNE ZVEZE pomeni, da imajo zelo spretne roke. človeku podobna opica širokonosa opica navadno v množini, iz zoologije človeku najbolj podobna navadno v množini, iz zoologije opica s širokim nosnim večja opica z velikimi možgani in izrazitimi pretinom, ki živi Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. ustnicami; primerjaj lat. Hominidae; SIN.: iz zoologije človeška Platyrrhini opica ▪ Nosnici, ki sta daleč vsaka sebi, se odpirata na ⏵ prid. beseda + sam. beseda stran; po tem širokonose opice, ki živijo le v novem velika človeku podobna opica svetu, razlikujemo od ozkonosih opic starega sveta. ▪ Gorile so največje človeku podobne opice. ▪ Hranijo se podnevi, največ s sadjem, so pa manj ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku aktivni od ostalih širokonosih opic. vrsta človeku podobnih opic ▪ Deset vrst človeku podobnih opic najdemo v Afriki FRAZEOLOGIJA in v jugovzhodni Aziji s Sumatro, Javo in Borneom. ▪▪▪ gola opica ▪ Bistvene razlike med človeku podobnimi opicami in slabšalno človek, ki deluje, se vede bolj nagonsko človekom pogojuje tudi izreden razvoj možganov. kot razumsko ▪ Največ škode dela v slovenskih in ostalih gozdovih človeška opica homo sapiens! Neka čudna gola opica, ki je o sebi 1) navadno v množini, iz zoologije človeku najbolj podobna prepričana, da misli! večja opica z velikimi možgani in izrazitimi ustnicami; obnašati se kot opica primerjaj lat. Hominidae; SIN.: iz zoologije človeku podobna opica slabšalno vesti se nerazumsko, nenavadno, ▪ Človeške opice so dovzetne za človeške infekcijske okoliščinam neprimerno bolezni, kajti kar 95 odstotkov njihove dednine je ▪ Zdi se mi, da se je tokrat vedel kot nevzgojen enake človeški. šolarček. Obnašal se je kot opica. ▪ Že vrsto desetletij sistematično in brezobzirno uničujejo gozdove, obenem ubijajo in tudi jedo pijan kot opica človeške opice. slabšalno zelo pijan 2) opici podoben človekov prednik ali njegov ▪ Škoda, da morava biti pijana kot opici, da si lahko izumrli najožji sorodnik; poveva kaj takega. SIN.: opičjak, opičnjak ▪ Mnoge instinkte smo prevzeli od prednikov, človeških opic. skakati/poskakovati kot opica ▪ Krožni liki, ki obdajajo skelete pred dvema skakati kot opica milijonoma let izumrlih afriških človeških opic, poskakovati kot opica dopuščajo, da nanje gledamo kot na ljudi. slabšalno divje, nemirno skakati, begati sem in tja ▪ Pred mano je skakala kot opica in kričala z glasom, ozkonosa opica ki je prihajal iz drobovja. navadno v množini, iz zoologije opica z ozkim nosnim ▪ Pred kamerami naj nastopijo dostojanstveno, ne pa, pretinom, ki živi zlasti v Afriki, Aziji; primerjaj lat. da se pred njimi raztegujejo in skačejo kot opice. Catarrhini ⏵ prid. beseda + sam. beseda zadet kot/ko opica repate ozkonose opice zadet kot opica ▪ Prve repate ozkonose opice so se pojavile v zadet ko opica oligocenu. ⏵ količinski sam. + sam. beseda v rodilniku knjižno pogovorno, slabšalno biti pod močnim vplivom ▪ Zamorske mačke s 76 vrstami predstavljajo večino mamil ozkonosih opic. ▪ Ker je bil zadet kot opica, je padel v vodo. ▪ Poslušati se ga da samo, če si zadet od ecstasyja prava opica kot opica. 100 IZVOR ORODNIK: z opičjákom = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, dvojina češ. opice < slovan. * opica iz * opъ, kar je prevzeto IMENOVALNIK: opičjáka iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. RODILNIK: opičjákov ape < pgerm. * apōn-, verjetno prek arab. prevzeto DAJALNIK: opičjákoma iz stind. kapí- ‛opica’ – več ... TOŽILNIK: opičjáka MESTNIK: pri opičjákih opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik ORODNIK: z opičjákoma množina moškega spola [opičják] tudi [ópičjak] P IMENOVALNIK: opičjáki OMEN 1. samec opice RODILNIK: opičjákov ; SIN.: opičnjak ⏵ DAJALNIK: opičjákom sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: opičjáke ▪ Opičjak v tropu se ukvarja z vprašanjem, kako priti MESTNIK: pri opičjákih do samice – ali neposredno premagati glavnega samca ali pa potuhnjeno čakati na njegovo ORODNIK: z opičjáki nepazljivost. tonemsko ▪ Bil je priča, ko je opičjak podivjal in napadel ednina turista. IMENOVALNIK: opičják 2. RODILNIK: opičjáka ekspresivno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici DAJALNIK: opičjáku ; SIN.: ekspresivno opičnjak TOŽILNIK: opičjáka MESTNIK: pri opičjáku ▪ Mi teh opičjakov nismo nastavili zato, da nam uničijo življenje in državo. ORODNIK: z opičjákom dvojina ▪ Preventivno je zatulil, da se mladi, japijevski opičjaki ne bi pretirano približali njegovi zdolgočaseni ženi. IMENOVALNIK: opičjáka 3. opici podoben človekov prednik ali njegov RODILNIK: opičjákov tudi opičjȃkov DAJALNIK: opičjákoma izumrli najožji sorodnik; SIN.: opičnjak, človeška TOŽILNIK: opičjáka opica MESTNIK: pri opičjákih tudi pri opičjȃkih ▪ Avstralopitek je prva vrsta opičjaka, ki je hodil ORODNIK: z opičjákoma pokončno. množina ▪ Opičjak je pred milijoni let odkril, da lahko s IMENOVALNIK: opičjáki kamnom razbije drug kamen. RODILNIK: opičjákov tudi opičjȃkov 4. veliki opici ali predniku človeka podobno DAJALNIK: opičjákom domnevno bitje v odročnih predelih Azije, TOŽILNIK: opičjáke Severne Amerike MESTNIK: pri opičjákih tudi pri opičjȃkih ▪ Do danes raziskovalci niso prinesli trdnega dokaza o ORODNIK: z opičjáki tudi z opičjȃki obstoju kosmatega opičjaka, ki se kot preživeli iz neke tudi vrste skriva pred civilizacijo. jakostno ednina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: ópičjak jakostni RODILNIK: ópičjaka [opičják] tudi [ópičjak] DAJALNIK: ópičjaku IPA: [ɔpitʃˈjaːk] tudi [ˈoːpitʃjak] TOŽILNIK: ópičjaka tonemski MESTNIK: pri ópičjaku [opičják] tudi [pičjak] ORODNIK: z ópičjakom IPA: [ɔpitʃjàːk] tudi [óːpìtʃjak] dvojina IMENOVALNIK: ópičjaka VZOREC RODILNIK: ópičjakov jakostno DAJALNIK: ópičjakoma ednina TOŽILNIK: ópičjaka IMENOVALNIK: opičják MESTNIK: pri ópičjakih RODILNIK: opičjáka ORODNIK: z ópičjakoma DAJALNIK: opičjáku množina TOŽILNIK: opičjáka IMENOVALNIK: ópičjaki MESTNIK: pri opičjáku RODILNIK: ópičjakov 101 DAJALNIK: ópičjakom ▪ Predel opičjih možganov, ki je zadolžen za TOŽILNIK: ópičjake razpoznavanje in snovanje dejanj, je analogen MESTNIK: pri ópičjakih tistemu, ki je pri ljudeh odgovoren za govor. ORODNIK: z ópičjaki ▪ Prodaja in uživanje opičjega mesa sta v Evropi tonemsko prepovedana. ednina b) ki je tak kot pri opici ali je po videzu kot IMENOVALNIK: pičjak opica RODILNIK: pičjaka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: pičjaku opičji bog, kralj | opičji obraz TOŽILNIK: pičjaka ▪ Kompleks je posvečen opičjemu kralju MESTNIK: pri pičjaku Hanumanu, ki vas varuje pred boleznimi, a v njem ORODNIK: z pičjakom častijo tudi Ganešo s slonjo glavo, boga modrosti dvojina in bogastva. IMENOVALNIK: pičjaka ▪ Zagledala je poldrugi meter visoko bitje, ki je bilo RODILNIK: pičjakov videti kot senca z opičjim obrazom. DAJALNIK: pičjakoma c) ki je podoben, soroden opici TOŽILNIK: pičjaka ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri pičjakih opičji prednik ORODNIK: z pičjakoma ▪ Znanstveniki so po vsem svetu iskali bitje, ki naj množina bi naše prve opičje prednike povezalo z nami. IMENOVALNIK: pičjaki RODILNIK: pičjakov OBLIKE IN IZGOVOR DAJALNIK: pičjakom jakostni TOŽILNIK: pičjake [ópičji] MESTNIK: pri pičjakih IPA: [ˈoːpitʃji] ORODNIK: z pičjaki tonemski [pičji] IZVOR ↑opica IPA: [óːpìtʃji] VZOREC ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] jakostno POMEN OSNOVNIK ki je v zvezi z opicami moški spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina opičji mladič | opičji virus | opičja družina | opičja IMENOVALNIK: ópičji samica | opičja vrsta RODILNIK: ópičjega ▪ Opičji mladič se rodi nebogljen in potrebuje skrbno DAJALNIK: ópičjemu nego. TOŽILNIK: ópičji ▪ Pri Afričanih, ki živijo v džungli, najdemo živo ópičjega protitelesa proti skoraj vsem tipom opičjih virusov MESTNIK: pri ópičjem imunske pomanjkljivosti. ORODNIK: z ópičjim ▪ Biologi so v brazilskem pragozdu odkrili doslej dvojina neznano opičjo vrsto. IMENOVALNIK: ópičja ⏵ priredna zveza RODILNIK: ópičjih človeški in opičji DAJALNIK: ópičjima ▪ Pol leta stari otroci dobro razlikujejo človeške in TOŽILNIK: ópičja opičje obraze, medtem ko so devetmesečni otroci MESTNIK: pri ópičjih zmožni razlikovati človeške obraze, opičjih pa ne. ORODNIK: z ópičjima ▪ Lobanja, na kateri je opaziti tako opičje kot množina človeške lastnosti, verjetno ni pripadala IMENOVALNIK: ópičji neposrednemu človekovemu predniku. RODILNIK: ópičjih a) ki je del telesa opic ali je iz telesa opic DAJALNIK: ópičjim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ópičje opičji možgani | opičje meso MESTNIK: pri ópičjih ORODNIK: z ópičjimi 102 ženski spol IMENOVALNIK: pičja ednina RODILNIK: pičjih IMENOVALNIK: ópičja DAJALNIK: pičjima RODILNIK: ópičje TOŽILNIK: pičja DAJALNIK: ópičji MESTNIK: pri pičjih TOŽILNIK: ópičjo ORODNIK: z pičjima MESTNIK: pri ópičji množina ORODNIK: z ópičjo IMENOVALNIK: pičji dvojina RODILNIK: pičjih IMENOVALNIK: ópičji DAJALNIK: pičjim RODILNIK: ópičjih TOŽILNIK: pičje DAJALNIK: ópičjima MESTNIK: pri pičjih TOŽILNIK: ópičji ORODNIK: z pičjimi MESTNIK: pri ópičjih ženski spol ORODNIK: z ópičjima ednina množina IMENOVALNIK: pičja IMENOVALNIK: ópičje RODILNIK: pičje RODILNIK: ópičjih DAJALNIK: pičji DAJALNIK: ópičjim TOŽILNIK: pičjo TOŽILNIK: ópičje MESTNIK: pri pičji MESTNIK: pri ópičjih ORODNIK: z pičjo ORODNIK: z ópičjimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: pičji ednina RODILNIK: pičjih IMENOVALNIK: ópičje DAJALNIK: pičjima RODILNIK: ópičjega TOŽILNIK: pičji DAJALNIK: ópičjemu MESTNIK: pri pičjih TOŽILNIK: ópičje ORODNIK: z pičjima MESTNIK: pri ópičjem množina ORODNIK: z ópičjim IMENOVALNIK: pičje dvojina RODILNIK: pičjih IMENOVALNIK: ópičji DAJALNIK: pičjim RODILNIK: ópičjih TOŽILNIK: pičje DAJALNIK: ópičjima MESTNIK: pri pičjih TOŽILNIK: ópičji ORODNIK: z pičjimi MESTNIK: pri ópičjih srednji spol ORODNIK: z ópičjima ednina množina IMENOVALNIK: pičje IMENOVALNIK: ópičja RODILNIK: pičjega RODILNIK: ópičjih DAJALNIK: pičjemu DAJALNIK: ópičjim TOŽILNIK: pičje TOŽILNIK: ópičja MESTNIK: pri pičjem MESTNIK: pri ópičjih ORODNIK: z pičjim ORODNIK: z ópičjimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: pičji OSNOVNIK RODILNIK: pičjih moški spol DAJALNIK: pičjima ednina TOŽILNIK: pičji IMENOVALNIK: pičji MESTNIK: pri pičjih RODILNIK: pičjega ORODNIK: z pičjima DAJALNIK: pičjemu množina TOŽILNIK: pičji IMENOVALNIK: pičja živo pičjega RODILNIK: pičjih MESTNIK: pri pičjem DAJALNIK: pičjim ORODNIK: z pičjim TOŽILNIK: pičja dvojina MESTNIK: pri pičjih 103 ORODNIK: z pičjimi ▪ Opičnjaki svoj teritorij označujejo s sečem. 3. ekspresivno omejen, predrzen človek, po vedenju STALNE ZVEZE ali telesni konstituciji podoben opici; SIN.: ekspresivno opičjak opičji človek ▪ Protestiral sem in hotel denar nazaj, ko je v sobo 1) opici podoben človekov prednik ali njegov priletel nabildan opičnjak. najožji izumrli sorodnik ▪ Bile so ga same mišice in dominantna štirioglata ▪ Odkrili so skorajda popolno okostje 3,6 milijona let brada – pravi opičnjak. starega opičjega človeka. ▪ Kdo je tu opičnjak, ki mu niso jasni osnovni pojmi, ▪ Kolegi se niso strinjali, da je bil mesojedi opičji je jasno. človek pomemben člen v evolucijski verigi. 4. opici podoben človekov prednik ali njegov 2) veliki opici ali predniku človeka podobno najožji izumrli sorodnik; SIN.: opičjak, človeška domnevno bitje v odročnih predelih Azije, opica Severne Amerike ▪ Na nekaterih najdiščih avstralopiteka je odkril ▪ S težko lovsko puško je odšel v divjino, da bi ujel lobanje z vdrtinami in antilopje kosti, po čemer je opičjega človeka. sklepal, da so opičnjaki kosti uporabljali kot palice. ▪ Dogodek je primitivnega opičnjaka spodbodel k prvi opičji kruhovec uporabi orodja in s tem posledično sprožil razvoj modernega človeka. iz botanike tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike; OBLIKE IN IZGOVOR primerjaj lat. Adansonia digitata; SIN.: baobab jakostni , kruhovec [opičnják] ▪ Tu in tam so se pojavljali značilni opičji kruhovci. ▪ Opičji kruhovec je drevo, ki mu v Afriki pripisujejo IPA: [ɔpitʃˈnjaːk] čudežno zdravilno moč. tonemski [opičnják] F IPA: [ɔpitʃnjàːk] RAZEOLOGIJA opičja ljubezen VZOREC pretirano zaščitniška skrb zlasti za svojega kletka jakostno otroka ednina ▪ To je opičja ljubezen, ki se bo vašemu sinu čez leta še kako maščevala. IMENOVALNIK: opičnják ▪ Oklepala se je punčke s pravo pravcato opičjo RODILNIK: opičnjáka ljubeznijo. DAJALNIK: opičnjáku TOŽILNIK: opičnják I MESTNIK: pri opičnjáku ZVOR ↑opica ORODNIK: z opičnjákom dvojina IMENOVALNIK: opičnjáka opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják] RODILNIK: opičnjákov POMEN DAJALNIK: opičnjákoma 1. zaprt prostor, kletka za opice TOŽILNIK: opičnjáka ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri opičnjákih ▪ Gibone so preselili iz starega opičnjaka v novo ORODNIK: z opičnjákoma oboro na otoku sredi bajerja. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: opičnjáki ▪ V opičnjaku živalskega vrta je konec tedna na svet RODILNIK: opičnjákov prišel šimpanzji mladič. DAJALNIK: opičnjákom ▪ Ko stoji pred kletko in ponudi prebivalcem opičnjaka TOŽILNIK: opičnjáke tisto, kar ima v žepu, pričakuje različne reakcije. MESTNIK: pri opičnjákih 2. samec opice; SIN.: opičjak ORODNIK: z opičnjáki ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko ▪ Starejši opičnjaki imajo izostren čut za nevarnosti ednina iz okolice. IMENOVALNIK: opičnják ▪▪▪ RODILNIK: opičnjáka 104 DAJALNIK: opičnjáku MESTNIK: pri opičnjákih tudi pri opičnjȃkih TOŽILNIK: opičnják ORODNIK: z opičnjákoma MESTNIK: pri opičnjáku množina ORODNIK: z opičnjákom IMENOVALNIK: opičnjáki dvojina RODILNIK: opičnjákov tudi opičnjȃkov IMENOVALNIK: opičnjáka DAJALNIK: opičnjákom RODILNIK: opičnjákov tudi opičnjȃkov TOŽILNIK: opičnjáke DAJALNIK: opičnjákoma MESTNIK: pri opičnjákih tudi pri opičnjȃkih TOŽILNIK: opičnjáka ORODNIK: z opičnjáki tudi z opičnjȃki MESTNIK: pri opičnjákih tudi pri opičnjȃkih ORODNIK: z opičnjákoma IZVOR množina ↑opica IMENOVALNIK: opičnjáki RODILNIK: opičnjákov tudi opičnjȃkov ozkogléd ozkogléda ozkoglédo pridevnik [oskoglét DAJALNIK: opičnjákom oskogléda oskoglédo] TOŽILNIK: opičnjáke POMEN MESTNIK: pri opičnjákih tudi pri opičnjȃkih slabšalno ki presoja, vrednoti tako, da upošteva ORODNIK: z opičnjáki tudi z opičnjȃki samo določena merila, ki ne zajemajo pojava v celoti; SIN.: slabšalno ozkogleden VZOREC ⏵ samec opice, predrzen človek, človekov prednik prid. beseda + sam. beseda ▪ Ne gre za ozkogledega človeka, ampak za človeka jakostno širokih obzorij. ednina ▪ Vzgojili so jih ozkogledi roditelji, ki se sami težko IMENOVALNIK: opičnják spoprijemajo z drugačnim. RODILNIK: opičnjáka ▪ Peščica klečeplaznih, ozkogledih politikov nas DAJALNIK: opičnjáku navdušuje za vojaško organizacijo, v kateri smo TOŽILNIK: opičnjáka obsojeni, da opravljamo hlapčevska dela. MESTNIK: pri opičnjáku ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z opičnjákom ▪ Zelo so ozkogledi, ne dopuščajo nobenih dvojina alternativ; odločili so se, da imajo prav, zato ne IMENOVALNIK: opičnjáka bodo poslušali drugačnih argumentov. RODILNIK: opičnjákov ▪ Eni so pač tako ozkogledi, da vedno kažejo s DAJALNIK: opičnjákoma prstom na enega krivca. TOŽILNIK: opičnjáka a) slabšalno ki kaže, izraža tako presojanje, MESTNIK: pri opičnjákih vrednotenje; ORODNIK: z opičnjákoma SIN.: slabšalno ozkogleden množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ To je tvoje osebno nepremišljeno ozkogledo IMENOVALNIK: opičnjáki govoričenje. RODILNIK: opičnjákov ▪ Spoznali boste zanimivo osebo, ki pa vas bo DAJALNIK: opičnjákom razočarala zaradi ozkogledih prepričanj. TOŽILNIK: opičnjáke MESTNIK: pri opičnjákih OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: z opičnjáki tonemsko jakostni [oskoglét oskogléda oskoglédo] ednina IPA: [ɔskɔˈgleːt ɔskɔˈgleːda ɔskɔˈgleːdo] IMENOVALNIK: opičnják tonemski RODILNIK: opičnjáka [oskoglt oskoglda oskogldo] in [oskoglt oskoglda DAJALNIK: opičnjáku oskogldo] TOŽILNIK: opičnjáka IPA: [ɔskɔgléːt ɔskɔglèːdá ɔskɔglèːd] in [ɔskɔgléːt MESTNIK: pri opičnjáku ɔskɔgléːdà ɔskɔgléːd] ORODNIK: z opičnjákom dvojina VZOREC IMENOVALNIK: opičnjáka jakostno RODILNIK: opičnjákov tudi opičnjȃkov OSNOVNIK DAJALNIK: opičnjákoma moški spol TOŽILNIK: opičnjáka 105 ednina RODILNIK: ozkoglédih IMENOVALNIK: ozkogléd DAJALNIK: ozkoglédima določno ozkoglédi TOŽILNIK: ozkoglédi RODILNIK: ozkoglédega MESTNIK: pri ozkoglédih DAJALNIK: ozkoglédemu ORODNIK: z ozkoglédima TOŽILNIK: ozkogléd množina določno ozkoglédi IMENOVALNIK: ozkogléda živo ozkoglédega RODILNIK: ozkoglédih MESTNIK: pri ozkoglédem DAJALNIK: ozkoglédim ORODNIK: z ozkoglédim TOŽILNIK: ozkogléda dvojina MESTNIK: pri ozkoglédih IMENOVALNIK: ozkogléda ORODNIK: z ozkoglédimi RODILNIK: ozkoglédih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkoglédima moški spol TOŽILNIK: ozkogléda EDNINA: bòlj ozkogléd MESTNIK: pri ozkoglédih ženski spol ORODNIK: z ozkoglédima EDNINA: bòlj ozkogléda množina srednji spol IMENOVALNIK: ozkoglédi EDNINA: bòlj ozkoglédo RODILNIK: ozkoglédih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkoglédim moški spol TOŽILNIK: ozkogléde EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkogléd MESTNIK: pri ozkoglédih ženski spol ORODNIK: z ozkoglédimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkogléda ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkoglédo IMENOVALNIK: ozkogléda tonemsko RODILNIK: ozkogléde OSNOVNIK DAJALNIK: ozkoglédi moški spol TOŽILNIK: ozkoglédo ednina MESTNIK: pri ozkoglédi IMENOVALNIK: ozkogld ORODNIK: z ozkoglédo določno ozkogldi dvojina RODILNIK: ozkogldega IMENOVALNIK: ozkoglédi DAJALNIK: ozkogldemu RODILNIK: ozkoglédih TOŽILNIK: ozkogld DAJALNIK: ozkoglédima določno ozkogldi TOŽILNIK: ozkoglédi živo ozkogldega MESTNIK: pri ozkoglédih MESTNIK: pri ozkogldem ORODNIK: z ozkoglédima ORODNIK: z ozkogldim množina dvojina IMENOVALNIK: ozkogléde IMENOVALNIK: ozkoglda RODILNIK: ozkoglédih RODILNIK: ozkogldih DAJALNIK: ozkoglédim DAJALNIK: ozkogldima TOŽILNIK: ozkogléde TOŽILNIK: ozkoglda MESTNIK: pri ozkoglédih MESTNIK: pri ozkogldih ORODNIK: z ozkoglédimi ORODNIK: z ozkogldima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: ozkogldi IMENOVALNIK: ozkoglédo RODILNIK: ozkogldih RODILNIK: ozkoglédega DAJALNIK: ozkogldim DAJALNIK: ozkoglédemu TOŽILNIK: ozkoglde TOŽILNIK: ozkoglédo MESTNIK: pri ozkogldih MESTNIK: pri ozkoglédem ORODNIK: z ozkogldimi ORODNIK: z ozkoglédim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ozkoglédi IMENOVALNIK: ozkoglda 106 RODILNIK: ozkoglde tonemsko DAJALNIK: ozkogldi OSNOVNIK TOŽILNIK: ozkogldo moški spol MESTNIK: pri ozkogldi ednina ORODNIK: z ozkogldo IMENOVALNIK: ozkogld dvojina določno ozkogldi IMENOVALNIK: ozkogldi RODILNIK: ozkogldega RODILNIK: ozkogldih DAJALNIK: ozkogldemu DAJALNIK: ozkogldima TOŽILNIK: ozkogld TOŽILNIK: ozkogldi določno ozkogldi MESTNIK: pri ozkogldih živo ozkogldega ORODNIK: z ozkogldima MESTNIK: pri ozkogldem množina ORODNIK: z ozkogldim IMENOVALNIK: ozkoglde dvojina RODILNIK: ozkogldih IMENOVALNIK: ozkoglda DAJALNIK: ozkogldim RODILNIK: ozkogldih TOŽILNIK: ozkoglde DAJALNIK: ozkogldima MESTNIK: pri ozkogldih TOŽILNIK: ozkoglda ORODNIK: z ozkogldimi MESTNIK: pri ozkogldih srednji spol ORODNIK: z ozkogldima ednina množina IMENOVALNIK: ozkogldo IMENOVALNIK: ozkogldi RODILNIK: ozkogldega RODILNIK: ozkogldih DAJALNIK: ozkogldemu DAJALNIK: ozkogldim TOŽILNIK: ozkogldo TOŽILNIK: ozkoglde MESTNIK: pri ozkogldem MESTNIK: pri ozkogldih ORODNIK: z ozkogldim ORODNIK: z ozkogldimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: ozkogldi ednina RODILNIK: ozkogldih IMENOVALNIK: ozkoglda DAJALNIK: ozkogldima RODILNIK: ozkoglde TOŽILNIK: ozkogldi DAJALNIK: ozkogldi MESTNIK: pri ozkogldih TOŽILNIK: ozkogldo ORODNIK: z ozkogldima MESTNIK: pri ozkogldi množina ORODNIK: z ozkogldo IMENOVALNIK: ozkoglda dvojina RODILNIK: ozkogldih IMENOVALNIK: ozkogldi DAJALNIK: ozkogldim RODILNIK: ozkogldih TOŽILNIK: ozkoglda DAJALNIK: ozkogldima MESTNIK: pri ozkogldih TOŽILNIK: ozkogldi ORODNIK: z ozkogldimi MESTNIK: pri ozkogldih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z ozkogldima moški spol množina EDNINA: bȍlj ozkogld IMENOVALNIK: ozkoglde ženski spol RODILNIK: ozkogldih EDNINA: bȍlj ozkoglda DAJALNIK: ozkogldim srednji spol TOŽILNIK: ozkoglde EDNINA: bȍlj ozkogldo MESTNIK: pri ozkogldih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z ozkogldimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogld ednina ženski spol IMENOVALNIK: ozkogldo EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkoglda RODILNIK: ozkogldega srednji spol DAJALNIK: ozkogldemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldo TOŽILNIK: ozkogldo intonemsko MESTNIK: pri ozkogldem 107 ORODNIK: z ozkogldim jakostni dvojina [oskoglédən] IMENOVALNIK: ozkogldi IPA: [ɔskɔˈgleːdən] RODILNIK: ozkogldih tonemski DAJALNIK: ozkogldima [oskogldən] TOŽILNIK: ozkogldi IPA: [ɔskɔglèːdn] MESTNIK: pri ozkogldih ORODNIK: z ozkogldima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: ozkoglda OSNOVNIK RODILNIK: ozkogldih moški spol DAJALNIK: ozkogldim ednina TOŽILNIK: ozkoglda IMENOVALNIK: ozkogléden MESTNIK: pri ozkogldih določno ozkoglédni ORODNIK: z ozkogldimi RODILNIK: ozkoglédnega PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkoglédnemu moški spol TOŽILNIK: ozkogléden EDNINA: bȍlj ozkogld določno ozkoglédni ženski spol živo ozkoglédnega EDNINA: bȍlj ozkoglda MESTNIK: pri ozkoglédnem srednji spol ORODNIK: z ozkoglédnim EDNINA: bȍlj ozkogldo dvojina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: ozkoglédna moški spol RODILNIK: ozkoglédnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogld DAJALNIK: ozkoglédnima ženski spol TOŽILNIK: ozkoglédna EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkoglda MESTNIK: pri ozkoglédnih srednji spol ORODNIK: z ozkoglédnima EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldo množina IMENOVALNIK: ozkoglédni IZVOR RODILNIK: ozkoglédnih iz ozko gledati DAJALNIK: ozkoglédnim TOŽILNIK: ozkoglédne ozkogléden ozkoglédna ozkoglédno MESTNIK: pri ozkoglédnih pridevnik [oskoglédən] ORODNIK: z ozkoglédnimi ženski spol POMEN ednina slabšalno ki presoja, vrednoti tako, da upošteva IMENOVALNIK: ozkoglédna samo določena merila, ki ne zajemajo pojava v RODILNIK: ozkoglédne celoti; SIN.: slabšalno ozkogled DAJALNIK: ozkoglédni ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ozkoglédno ▪ Motijo me ozkogledni ljudje, ki mislijo, da so popili MESTNIK: pri ozkoglédni in pojedli vso pamet tega sveta! ORODNIK: z ozkoglédno ▪ Družba se verjetno ne more znebiti ozkoglednih dvojina primitivnih pisunov, ki hitreje in raje pišejo, kot IMENOVALNIK: ozkoglédni mislijo. RODILNIK: ozkoglédnih a) slabšalno ki kaže, izraža tako presojanje, DAJALNIK: ozkoglédnima vrednotenje; SIN.: slabšalno ozkogled TOŽILNIK: ozkoglédni ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ozkoglédnih ▪ Dragi moji, tako ozkogledne kritike pripadajo, ORODNIK: z ozkoglédnima pač, ozkoglednim ljudem. množina ⏵ prisl. + prid. beseda IMENOVALNIK: ozkoglédne ▪ To bi bilo sicer povsem pravilno, a skrajno RODILNIK: ozkoglédnih ozkogledno stališče. DAJALNIK: ozkoglédnim TOŽILNIK: ozkoglédne OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri ozkoglédnih 108 ORODNIK: z ozkoglédnimi ORODNIK: z ozkogldnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: ozkogldni IMENOVALNIK: ozkoglédno RODILNIK: ozkogldnih RODILNIK: ozkoglédnega DAJALNIK: ozkogldnim DAJALNIK: ozkoglédnemu TOŽILNIK: ozkogldne TOŽILNIK: ozkoglédno MESTNIK: pri ozkogldnih MESTNIK: pri ozkoglédnem ORODNIK: z ozkogldnimi ORODNIK: z ozkoglédnim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ozkoglédni IMENOVALNIK: ozkogldna RODILNIK: ozkoglédnih RODILNIK: ozkogldne DAJALNIK: ozkoglédnima DAJALNIK: ozkogldni TOŽILNIK: ozkoglédni TOŽILNIK: ozkogldno MESTNIK: pri ozkoglédnih MESTNIK: pri ozkogldni ORODNIK: z ozkoglédnima ORODNIK: z ozkogldno množina dvojina IMENOVALNIK: ozkoglédna IMENOVALNIK: ozkogldni RODILNIK: ozkoglédnih RODILNIK: ozkogldnih DAJALNIK: ozkoglédnim DAJALNIK: ozkogldnima TOŽILNIK: ozkoglédna TOŽILNIK: ozkogldni MESTNIK: pri ozkoglédnih MESTNIK: pri ozkogldnih ORODNIK: z ozkoglédnimi ORODNIK: z ozkogldnima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: ozkogldne EDNINA: bòlj ozkogléden RODILNIK: ozkogldnih ženski spol DAJALNIK: ozkogldnim EDNINA: bòlj ozkoglédna TOŽILNIK: ozkogldne srednji spol MESTNIK: pri ozkogldnih EDNINA: bòlj ozkoglédno ORODNIK: z ozkogldnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkogléden IMENOVALNIK: ozkogldno ženski spol RODILNIK: ozkogldnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkoglédna DAJALNIK: ozkogldnemu srednji spol TOŽILNIK: ozkogldno EDNINA: nàjbolj in nájbolj ozkoglédno MESTNIK: pri ozkogldnem tonemsko ORODNIK: z ozkogldnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: ozkogldni ednina RODILNIK: ozkogldnih IMENOVALNIK: ozkoglden DAJALNIK: ozkogldnima določno ozkogldni TOŽILNIK: ozkogldni RODILNIK: ozkogldnega MESTNIK: pri ozkogldnih DAJALNIK: ozkogldnemu ORODNIK: z ozkogldnima TOŽILNIK: ozkoglden množina določno ozkogldni IMENOVALNIK: ozkogldna živo ozkogldnega RODILNIK: ozkogldnih MESTNIK: pri ozkogldnem DAJALNIK: ozkogldnim ORODNIK: z ozkogldnim TOŽILNIK: ozkogldna dvojina MESTNIK: pri ozkogldnih IMENOVALNIK: ozkogldna ORODNIK: z ozkogldnimi RODILNIK: ozkogldnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkogldnima moški spol TOŽILNIK: ozkogldna EDNINA: bȍlj ozkoglden MESTNIK: pri ozkogldnih ženski spol 109 EDNINA: bȍlj ozkogldna DAJALNIK: ozkogldnim srednji spol TOŽILNIK: ozkogldne EDNINA: bȍlj ozkogldno MESTNIK: pri ozkogldnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z ozkogldnimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkoglden ednina ženski spol IMENOVALNIK: ozkogldno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldna RODILNIK: ozkogldnega srednji spol DAJALNIK: ozkogldnemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldno TOŽILNIK: ozkogldno intonemsko MESTNIK: pri ozkogldnem tonemsko ORODNIK: z ozkogldnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: ozkogldni ednina RODILNIK: ozkogldnih IMENOVALNIK: ozkoglden DAJALNIK: ozkogldnima določno ozkogldni TOŽILNIK: ozkogldni RODILNIK: ozkogldnega MESTNIK: pri ozkogldnih DAJALNIK: ozkogldnemu ORODNIK: z ozkogldnima TOŽILNIK: ozkoglden množina določno ozkogldni IMENOVALNIK: ozkogldna živo ozkogldnega RODILNIK: ozkogldnih MESTNIK: pri ozkogldnem DAJALNIK: ozkogldnim ORODNIK: z ozkogldnim TOŽILNIK: ozkogldna dvojina MESTNIK: pri ozkogldnih IMENOVALNIK: ozkogldna ORODNIK: z ozkogldnimi RODILNIK: ozkogldnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkogldnima moški spol TOŽILNIK: ozkogldna EDNINA: bȍlj ozkoglden MESTNIK: pri ozkogldnih ženski spol ORODNIK: z ozkogldnima EDNINA: bȍlj ozkogldna tudi ozkogldna množina srednji spol IMENOVALNIK: ozkogldni EDNINA: bȍlj ozkogldno RODILNIK: ozkogldnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: ozkogldnim moški spol TOŽILNIK: ozkogldne EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkoglden MESTNIK: pri ozkogldnih ženski spol ORODNIK: z ozkogldnimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldna tudi nȁjbolj in ženski spol nȃjbolj ozkogldna ednina srednji spol IMENOVALNIK: ozkogldna tudi ozkogldna EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ozkogldno RODILNIK: ozkogldne tudi ozkogldne DAJALNIK: ozkogldni tudi ozkogldni IZVOR TOŽILNIK: ozkogldno tudi ozkogldno ↑ozkogled MESTNIK: pri ozkogldni tudi pri ozkogldni ORODNIK: z ozkogldno tudi z ozkogldno ozkonósi ozkonósa ozkonóso pridevnik [oskonósi] dvojina IMENOVALNIK: ozkogldni OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: ozkogldnih jakostni DAJALNIK: ozkogldnima [oskonósi] TOŽILNIK: ozkogldni IPA: [ɔskɔˈnoːsi] MESTNIK: pri ozkogldnih tonemski ORODNIK: z ozkogldnima [oskonsi] in [oskonsi] množina IPA: [ɔskɔnòːsí] in [ɔskɔnóːsì] IMENOVALNIK: ozkogldne RODILNIK: ozkogldnih VZOREC 110 jakostno IMENOVALNIK: ozkonósi OSNOVNIK RODILNIK: ozkonósih moški spol DAJALNIK: ozkonósima ednina TOŽILNIK: ozkonósi IMENOVALNIK: ozkonósi MESTNIK: pri ozkonósih RODILNIK: ozkonósega ORODNIK: z ozkonósima DAJALNIK: ozkonósemu množina TOŽILNIK: ozkonósi IMENOVALNIK: ozkonósa živo ozkonósega RODILNIK: ozkonósih MESTNIK: pri ozkonósem DAJALNIK: ozkonósim ORODNIK: z ozkonósim TOŽILNIK: ozkonósa dvojina MESTNIK: pri ozkonósih IMENOVALNIK: ozkonósa ORODNIK: z ozkonósimi RODILNIK: ozkonósih tonemsko DAJALNIK: ozkonósima OSNOVNIK TOŽILNIK: ozkonósa moški spol MESTNIK: pri ozkonósih ednina ORODNIK: z ozkonósima IMENOVALNIK: ozkonsi množina RODILNIK: ozkonsega IMENOVALNIK: ozkonósi DAJALNIK: ozkonsemu RODILNIK: ozkonósih TOŽILNIK: ozkonsi DAJALNIK: ozkonósim živo ozkonsega TOŽILNIK: ozkonóse MESTNIK: pri ozkonsem MESTNIK: pri ozkonósih ORODNIK: z ozkonsim ORODNIK: z ozkonósimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: ozkonsa ednina RODILNIK: ozkonsih IMENOVALNIK: ozkonósa DAJALNIK: ozkonsima RODILNIK: ozkonóse TOŽILNIK: ozkonsa DAJALNIK: ozkonósi MESTNIK: pri ozkonsih TOŽILNIK: ozkonóso ORODNIK: z ozkonsima MESTNIK: pri ozkonósi množina ORODNIK: z ozkonóso IMENOVALNIK: ozkonsi dvojina RODILNIK: ozkonsih IMENOVALNIK: ozkonósi DAJALNIK: ozkonsim RODILNIK: ozkonósih TOŽILNIK: ozkonse DAJALNIK: ozkonósima MESTNIK: pri ozkonsih TOŽILNIK: ozkonósi ORODNIK: z ozkonsimi MESTNIK: pri ozkonósih ženski spol ORODNIK: z ozkonósima ednina množina IMENOVALNIK: ozkonsa IMENOVALNIK: ozkonóse RODILNIK: ozkonse RODILNIK: ozkonósih DAJALNIK: ozkonsi DAJALNIK: ozkonósim TOŽILNIK: ozkonso TOŽILNIK: ozkonóse MESTNIK: pri ozkonsi MESTNIK: pri ozkonósih ORODNIK: z ozkonso ORODNIK: z ozkonósimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: ozkonsi ednina RODILNIK: ozkonsih IMENOVALNIK: ozkonóso DAJALNIK: ozkonsima RODILNIK: ozkonósega TOŽILNIK: ozkonsi DAJALNIK: ozkonósemu MESTNIK: pri ozkonsih TOŽILNIK: ozkonóso ORODNIK: z ozkonsima MESTNIK: pri ozkonósem množina ORODNIK: z ozkonósim IMENOVALNIK: ozkonse dvojina RODILNIK: ozkonsih 111 DAJALNIK: ozkonsim DAJALNIK: ozkonsi TOŽILNIK: ozkonse TOŽILNIK: ozkonso MESTNIK: pri ozkonsih MESTNIK: pri ozkonsi ORODNIK: z ozkonsimi ORODNIK: z ozkonso srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ozkonsi IMENOVALNIK: ozkonso RODILNIK: ozkonsih RODILNIK: ozkonsega DAJALNIK: ozkonsima DAJALNIK: ozkonsemu TOŽILNIK: ozkonsi TOŽILNIK: ozkonso MESTNIK: pri ozkonsih MESTNIK: pri ozkonsem ORODNIK: z ozkonsima ORODNIK: z ozkonsim množina dvojina IMENOVALNIK: ozkonse IMENOVALNIK: ozkonsi RODILNIK: ozkonsih RODILNIK: ozkonsih DAJALNIK: ozkonsim DAJALNIK: ozkonsima TOŽILNIK: ozkonse TOŽILNIK: ozkonsi MESTNIK: pri ozkonsih MESTNIK: pri ozkonsih ORODNIK: z ozkonsimi ORODNIK: z ozkonsima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: ozkonsa IMENOVALNIK: ozkonso RODILNIK: ozkonsih RODILNIK: ozkonsega DAJALNIK: ozkonsim DAJALNIK: ozkonsemu TOŽILNIK: ozkonsa TOŽILNIK: ozkonso MESTNIK: pri ozkonsih MESTNIK: pri ozkonsem ORODNIK: z ozkonsimi ORODNIK: z ozkonsim intonemsko dvojina tonemsko IMENOVALNIK: ozkonsi OSNOVNIK RODILNIK: ozkonsih moški spol DAJALNIK: ozkonsima ednina TOŽILNIK: ozkonsi IMENOVALNIK: ozkonsi MESTNIK: pri ozkonsih RODILNIK: ozkonsega ORODNIK: z ozkonsima DAJALNIK: ozkonsemu množina TOŽILNIK: ozkonsi IMENOVALNIK: ozkonsa živo ozkonsega RODILNIK: ozkonsih MESTNIK: pri ozkonsem DAJALNIK: ozkonsim ORODNIK: z ozkonsim TOŽILNIK: ozkonsa dvojina MESTNIK: pri ozkonsih IMENOVALNIK: ozkonsa ORODNIK: z ozkonsimi RODILNIK: ozkonsih DAJALNIK: ozkonsima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: ozkonsa MESTNIK: pri ozkonsih ozkonosa opica ORODNIK: z ozkonsima navadno v množini, iz zoologije opica z ozkim nosnim množina pretinom, ki živi zlasti v Afriki, Aziji; primerjaj lat. IMENOVALNIK: ozkonsi Catarrhini RODILNIK: ozkonsih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: ozkonsim repate ozkonose opice TOŽILNIK: ozkonse ▪ Prve repate ozkonose opice so se pojavile v MESTNIK: pri ozkonsih oligocenu. ORODNIK: z ozkonsimi ⏵ količinski sam. + sam. beseda v rodilniku ženski spol ▪ Zamorske mačke s 76 vrstami predstavljajo večino ednina ozkonosih opic. IMENOVALNIK: ozkonsa RODILNIK: ozkonse IZVOR 112 ↑ozek + ↑nos MESTNIK: pri pétstolétnicah ORODNIK: s pétstolétnicami pétstolétnica pétstolétnice tonemsko samostalnik ženskega spola [pétstolétnica] ednina P IMENOVALNIK: ptstoltnica OMEN petstota obletnica RODILNIK: ptstoltnice ⏵ DAJALNIK: ptstoltnici sam. beseda + sam. beseda v rodilniku petstoletnica odkritja ČESA TOŽILNIK: ptstoltnico | petstoletnica rojstva KOGA MESTNIK: pri ptstoltnici ▪ Praznovanje so pripravili v znamenju petstoletnice ORODNIK: s ptstoltnico odkritja Brazilije. dvojina ▪ Letošnji praznik reformacije posebej zaznamuje IMENOVALNIK: ptstoltnici petstoletnica rojstva Primoža Trubarja. RODILNIK: ptstoltnic ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: ptstoltnicama praznovanje petstoletnice ČESA TOŽILNIK: ptstoltnici ▪ Ob praznovanju petstoletnice vasi so zasadili šest MESTNIK: pri ptstoltnicah hrastov. ORODNIK: s ptstoltnicama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina počastiti, praznovati, slaviti petstoletnico ČESA IMENOVALNIK: ptstoltnice ▪ V rudarskem mestu, ki je pred leti slavilo RODILNIK: ptstoltnic petstoletnico rudnika, so bile že pred realko različne DAJALNIK: ptstoltnicam šole. TOŽILNIK: ptstoltnice ⏵ sam. beseda + ob + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri ptstoltnicah simpozij ob petstoletnici ČESA ORODNIK: s ptstoltnicami ▪ V soboto je potekal zanimiv simpozij ob petstoletnici Trubarjevega rojstva. IZVOR ↑petstoletni OBLIKE IN IZGOVOR jakostni pízditi pízdim in pízditi se pízdim se nedovršni glagol [pétstolétnica] [pízditi] IPA: [ˈpeːtstɔˈleːtnitsa] POMEN tonemski vulgarno jeziti se, razburjati se [ptstoltnica] ⏵ prisl. + glag. IPA: [péːtstléːtnìtsa] ▪ Če ne drugega, prekleto mraz je bilo, lahko bi malo pizdili čez vreme. VZOREC ▪ Stalno se je pizdila na moža, ker je plesal z jakostno drugimi. ednina ⏵ glag. + čez + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: pétstolétnica ▪ Ne samo, da je nespodobno, politikom se RODILNIK: pétstolétnice preprosto ne splača pizditi čez medije. DAJALNIK: pétstolétnici ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: pétstolétnico ▪ Naslednji dan je ženska ful pizdila. MESTNIK: pri pétstolétnici ▪ Kako to, da se nobeden ne pizdi na njega, ki po ORODNIK: s pétstolétnico mojem zajebe največ pakov v napadu. dvojina IMENOVALNIK: pétstolétnici OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: pétstolétnic jakostni DAJALNIK: pétstolétnicama [pízditi] TOŽILNIK: pétstolétnici IPA: [ˈpiːzditi] MESTNIK: pri pétstolétnicah tonemski ORODNIK: s pétstolétnicama [pízditi] in [pȋzditi] množina IPA: [pìːzdíti] in [píːzdìti] IMENOVALNIK: pétstolétnice RODILNIK: pétstolétnic VZOREC DAJALNIK: pétstolétnicam jakostno TOŽILNIK: pétstolétnice NEDOLOČNIK: pízditi 113 NAMENILNIK: pízdit DAJALNIK: pizdéčim sedanjik TOŽILNIK: pizdéče ednina MESTNIK: pri pizdéčih 1. OSEBA pízdim ORODNIK: s pizdéčimi 2. OSEBA pízdiš ženski spol 3. OSEBA pízdi ednina dvojina IMENOVALNIK: pizdéča 1. OSEBA pízdiva RODILNIK: pizdéče 2. OSEBA pízdita DAJALNIK: pizdéči 3. OSEBA pízdita TOŽILNIK: pizdéčo množina MESTNIK: pri pizdéči 1. OSEBA pízdimo ORODNIK: s pizdéčo 2. OSEBA pízdite dvojina 3. OSEBA pízdijo IMENOVALNIK: pizdéči velelnik RODILNIK: pizdéčih ednina DAJALNIK: pizdéčima 2. OSEBA pízdi TOŽILNIK: pizdéči dvojina MESTNIK: pri pizdéčih 1. OSEBA pízdiva ORODNIK: s pizdéčima 2. OSEBA pízdita množina množina IMENOVALNIK: pizdéče 1. OSEBA pízdimo RODILNIK: pizdéčih 2. OSEBA pízdite DAJALNIK: pizdéčim deležnik na -l TOŽILNIK: pizdéče moški spol MESTNIK: pri pizdéčih EDNINA: pízdil ORODNIK: s pizdéčimi DVOJINA: pízdila srednji spol MNOŽINA: pízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: pizdéče EDNINA: pízdila RODILNIK: pizdéčega DVOJINA: pízdili DAJALNIK: pizdéčemu MNOŽINA: pízdile TOŽILNIK: pizdéče srednji spol MESTNIK: pri pizdéčem EDNINA: pízdilo ORODNIK: s pizdéčim DVOJINA: pízdili dvojina MNOŽINA: pízdila IMENOVALNIK: pizdéči deležnik na -č RODILNIK: pizdéčih moški spol DAJALNIK: pizdéčima ednina TOŽILNIK: pizdéči IMENOVALNIK: pizdèč MESTNIK: pri pizdéčih RODILNIK: pizdéčega ORODNIK: s pizdéčima DAJALNIK: pizdéčemu množina TOŽILNIK: pizdèč IMENOVALNIK: pizdéča živo pizdéčega RODILNIK: pizdéčih MESTNIK: pri pizdéčem DAJALNIK: pizdéčim ORODNIK: s pizdéčim TOŽILNIK: pizdéča dvojina MESTNIK: pri pizdéčih IMENOVALNIK: pizdéča ORODNIK: s pizdéčimi RODILNIK: pizdéčih DELEŽJE NA -e: pizdé DAJALNIK: pizdéčima glagolnik TOŽILNIK: pizdéča ednina MESTNIK: pri pizdéčih IMENOVALNIK: pízdenje ORODNIK: s pizdéčima RODILNIK: pízdenja množina DAJALNIK: pízdenju IMENOVALNIK: pizdéči TOŽILNIK: pízdenje RODILNIK: pizdéčih MESTNIK: pri pízdenju 114 ORODNIK: s pízdenjem IMENOVALNIK: pizdȅč dvojina RODILNIK: pizdčega IMENOVALNIK: pízdenji DAJALNIK: pizdčemu RODILNIK: pízdenj TOŽILNIK: pizdȅč DAJALNIK: pízdenjema živo pizdčega TOŽILNIK: pízdenji MESTNIK: pri pizdčem MESTNIK: pri pízdenjih ORODNIK: s pizdčim ORODNIK: s pízdenjema dvojina množina IMENOVALNIK: pizdča IMENOVALNIK: pízdenja RODILNIK: pizdčih RODILNIK: pízdenj DAJALNIK: pizdčima DAJALNIK: pízdenjem TOŽILNIK: pizdča TOŽILNIK: pízdenja MESTNIK: pri pizdčih MESTNIK: pri pízdenjih ORODNIK: s pizdčima ORODNIK: s pízdenji množina tonemsko IMENOVALNIK: pizdči NEDOLOČNIK: pízditi RODILNIK: pizdčih NAMENILNIK: pízdit DAJALNIK: pizdčim sedanjik TOŽILNIK: pizdče ednina MESTNIK: pri pizdčih 1. OSEBA pȋzdim ORODNIK: s pizdčimi 2. OSEBA pȋzdiš ženski spol 3. OSEBA pȋzdi ednina dvojina IMENOVALNIK: pizdča 1. OSEBA pȋzdiva RODILNIK: pizdče 2. OSEBA pȋzdita DAJALNIK: pizdči 3. OSEBA pȋzdita TOŽILNIK: pizdčo množina MESTNIK: pri pizdči 1. OSEBA pȋzdimo ORODNIK: s pizdčo 2. OSEBA pȋzdite dvojina 3. OSEBA pȋzdijo IMENOVALNIK: pizdči velelnik RODILNIK: pizdčih ednina DAJALNIK: pizdčima 2. OSEBA pȋzdi TOŽILNIK: pizdči dvojina MESTNIK: pri pizdčih 1. OSEBA pȋzdiva ORODNIK: s pizdčima 2. OSEBA pȋzdita množina množina IMENOVALNIK: pizdče 1. OSEBA pȋzdimo RODILNIK: pizdčih 2. OSEBA pȋzdite DAJALNIK: pizdčim deležnik na -l TOŽILNIK: pizdče moški spol MESTNIK: pri pizdčih EDNINA: pízdil ORODNIK: s pizdčimi DVOJINA: pízdila srednji spol MNOŽINA: pízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: pizdče EDNINA: pízdila in pȋzdila RODILNIK: pizdčega DVOJINA: pízdili DAJALNIK: pizdčemu MNOŽINA: pízdile TOŽILNIK: pizdče srednji spol MESTNIK: pri pizdčem EDNINA: pízdilo ORODNIK: s pizdčim DVOJINA: pízdili dvojina MNOŽINA: pízdila IMENOVALNIK: pizdči deležnik na -č RODILNIK: pizdčih moški spol DAJALNIK: pizdčima ednina TOŽILNIK: pizdči 115 MESTNIK: pri pizdčih NEDOLOČNIK: pȋzditi ORODNIK: s pizdčima NAMENILNIK: pȋzdit množina sedanjik IMENOVALNIK: pizdča ednina RODILNIK: pizdčih 1. OSEBA pȋzdim DAJALNIK: pizdčim 2. OSEBA pȋzdiš TOŽILNIK: pizdča 3. OSEBA pȋzdi MESTNIK: pri pizdčih dvojina ORODNIK: s pizdčimi 1. OSEBA pȋzdiva DELEŽJE NA -e: pizd in pizd 2. OSEBA pȋzdita glagolnik 3. OSEBA pȋzdita ednina množina IMENOVALNIK: pízdenje 1. OSEBA pȋzdimo RODILNIK: pízdenja 2. OSEBA pȋzdite DAJALNIK: pízdenju 3. OSEBA pȋzdijo TOŽILNIK: pízdenje velelnik MESTNIK: pri pízdenju ednina ORODNIK: s pízdenjem 2. OSEBA pȋzdi dvojina dvojina IMENOVALNIK: pízdenji in pȋzdenji 1. OSEBA pȋzdiva RODILNIK: pȋzdenj 2. OSEBA pȋzdita DAJALNIK: pízdenjema in pȋzdenjema množina TOŽILNIK: pízdenji in pȋzdenji 1. OSEBA pȋzdimo MESTNIK: pri pȋzdenjih 2. OSEBA pȋzdite ORODNIK: s pízdenjema in s pȋzdenjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: pȋzdenja EDNINA: pȋzdil RODILNIK: pȋzdenj DVOJINA: pȋzdila DAJALNIK: pȋzdenjem MNOŽINA: pȋzdili TOŽILNIK: pȋzdenja ženski spol MESTNIK: pri pȋzdenjih EDNINA: pȋzdila ORODNIK: s pȋzdenji DVOJINA: pȋzdili in MNOŽINA: pȋzdile ednina srednji spol IMENOVALNIK: pȋzdenje EDNINA: pȋzdilo RODILNIK: pȋzdenja DVOJINA: pȋzdili DAJALNIK: pȋzdenju MNOŽINA: pȋzdila TOŽILNIK: pȋzdenje deležnik na -č MESTNIK: pri pȋzdenju moški spol ORODNIK: s pȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: pizdȅč IMENOVALNIK: pȋzdenji RODILNIK: pizdčega RODILNIK: pȋzdenj DAJALNIK: pizdčemu DAJALNIK: pȋzdenjema TOŽILNIK: pizdȅč TOŽILNIK: pȋzdenji živo pizdčega MESTNIK: pri pȋzdenjih MESTNIK: pri pizdčem ORODNIK: s pȋzdenjema ORODNIK: s pizdčim množina dvojina IMENOVALNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdča RODILNIK: pȋzdenj RODILNIK: pizdčih DAJALNIK: pȋzdenjem DAJALNIK: pizdčima TOŽILNIK: pȋzdenja TOŽILNIK: pizdča MESTNIK: pri pȋzdenjih MESTNIK: pri pizdčih ORODNIK: s pȋzdenji ORODNIK: s pizdčima intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: pizdči 116 RODILNIK: pizdčih MESTNIK: pri pízdenju DAJALNIK: pizdčim ORODNIK: s pízdenjem TOŽILNIK: pizdče dvojina MESTNIK: pri pizdčih IMENOVALNIK: pízdenji in pȋzdenji ORODNIK: s pizdčimi RODILNIK: pȋzdenj ženski spol DAJALNIK: pízdenjema in pȋzdenjema ednina TOŽILNIK: pízdenji in pȋzdenji IMENOVALNIK: pizdča MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdče ORODNIK: s pízdenjema in s pȋzdenjema DAJALNIK: pizdči množina TOŽILNIK: pizdčo IMENOVALNIK: pȋzdenja MESTNIK: pri pizdči RODILNIK: pȋzdenj ORODNIK: s pizdčo DAJALNIK: pȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdči MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčih ORODNIK: s pȋzdenji DAJALNIK: pizdčima in TOŽILNIK: pizdči ednina MESTNIK: pri pizdčih IMENOVALNIK: pȋzdenje ORODNIK: s pizdčima RODILNIK: pȋzdenja množina DAJALNIK: pȋzdenju IMENOVALNIK: pizdče TOŽILNIK: pȋzdenje RODILNIK: pizdčih MESTNIK: pri pȋzdenju DAJALNIK: pizdčim ORODNIK: s pȋzdenjem TOŽILNIK: pizdče dvojina MESTNIK: pri pizdčih IMENOVALNIK: pȋzdenji ORODNIK: s pizdčimi RODILNIK: pȋzdenj srednji spol DAJALNIK: pȋzdenjema ednina TOŽILNIK: pȋzdenji IMENOVALNIK: pizdče MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčega ORODNIK: s pȋzdenjema DAJALNIK: pizdčemu množina TOŽILNIK: pizdče IMENOVALNIK: pȋzdenja MESTNIK: pri pizdčem RODILNIK: pȋzdenj ORODNIK: s pizdčim DAJALNIK: pȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdči MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčih ORODNIK: s pȋzdenji DAJALNIK: pizdčima v obliki pízditi se TOŽILNIK: pizdči jakostni MESTNIK: pri pizdčih [pízditi se] ORODNIK: s pizdčima IPA: [ˈpiːzditi sɛ] množina tonemski IMENOVALNIK: pizdča [pízditi se] in [pȋzditi se] RODILNIK: pizdčih IPA: [pìːzdíti sɛ] in [píːzdìti sɛ] DAJALNIK: pizdčim TOŽILNIK: pizdča VZOREC MESTNIK: pri pizdčih jakostno ORODNIK: s pizdčimi NEDOLOČNIK: pízditi se DELEŽJE NA -e: pizd in pizd NAMENILNIK: pízdit se glagolnik sedanjik ednina ednina IMENOVALNIK: pízdenje 1. OSEBA pízdim se RODILNIK: pízdenja 2. OSEBA pízdiš se DAJALNIK: pízdenju 3. OSEBA pízdi se TOŽILNIK: pízdenje dvojina 117 1. OSEBA pízdiva se RODILNIK: pizdéče se 2. OSEBA pízdita se DAJALNIK: pizdéči se 3. OSEBA pízdita se TOŽILNIK: pizdéčo se množina MESTNIK: pri pizdéči se 1. OSEBA pízdimo se ORODNIK: s pizdéčo se 2. OSEBA pízdite se dvojina 3. OSEBA pízdijo se IMENOVALNIK: pizdéči se velelnik RODILNIK: pizdéčih se ednina DAJALNIK: pizdéčima se 2. OSEBA pízdi se TOŽILNIK: pizdéči se dvojina MESTNIK: pri pizdéčih se 1. OSEBA pízdiva se ORODNIK: s pizdéčima se 2. OSEBA pízdita se množina množina IMENOVALNIK: pizdéče se 1. OSEBA pízdimo se RODILNIK: pizdéčih se 2. OSEBA pízdite se DAJALNIK: pizdéčim se deležnik na -l TOŽILNIK: pizdéče se moški spol MESTNIK: pri pizdéčih se EDNINA: pízdil se ORODNIK: s pizdéčimi se DVOJINA: pízdila se srednji spol MNOŽINA: pízdili se ednina ženski spol IMENOVALNIK: pizdéče se EDNINA: pízdila se RODILNIK: pizdéčega se DVOJINA: pízdili se DAJALNIK: pizdéčemu se MNOŽINA: pízdile se TOŽILNIK: pizdéče se srednji spol MESTNIK: pri pizdéčem se EDNINA: pízdilo se ORODNIK: s pizdéčim se DVOJINA: pízdili se dvojina MNOŽINA: pízdila se IMENOVALNIK: pizdéči se deležnik na -č RODILNIK: pizdéčih se moški spol DAJALNIK: pizdéčima se ednina TOŽILNIK: pizdéči se IMENOVALNIK: pizdèč se MESTNIK: pri pizdéčih se RODILNIK: pizdéčega se ORODNIK: s pizdéčima se DAJALNIK: pizdéčemu se množina TOŽILNIK: pizdèč se IMENOVALNIK: pizdéča se živo pizdéčega se RODILNIK: pizdéčih se MESTNIK: pri pizdéčem se DAJALNIK: pizdéčim se ORODNIK: s pizdéčim se TOŽILNIK: pizdéča se dvojina MESTNIK: pri pizdéčih se IMENOVALNIK: pizdéča se ORODNIK: s pizdéčimi se RODILNIK: pizdéčih se DELEŽJE NA -e: pizdé se DAJALNIK: pizdéčima se glagolnik TOŽILNIK: pizdéča se ednina MESTNIK: pri pizdéčih se IMENOVALNIK: pízdenje ORODNIK: s pizdéčima se RODILNIK: pízdenja množina DAJALNIK: pízdenju IMENOVALNIK: pizdéči se TOŽILNIK: pízdenje RODILNIK: pizdéčih se MESTNIK: pri pízdenju DAJALNIK: pizdéčim se ORODNIK: s pízdenjem TOŽILNIK: pizdéče se dvojina MESTNIK: pri pizdéčih se IMENOVALNIK: pízdenji ORODNIK: s pizdéčimi se RODILNIK: pízdenj ženski spol DAJALNIK: pízdenjema ednina TOŽILNIK: pízdenji IMENOVALNIK: pizdéča se MESTNIK: pri pízdenjih 118 ORODNIK: s pízdenjema dvojina množina IMENOVALNIK: pizdča se IMENOVALNIK: pízdenja RODILNIK: pizdčih se RODILNIK: pízdenj DAJALNIK: pizdčima se DAJALNIK: pízdenjem TOŽILNIK: pizdča se TOŽILNIK: pízdenja MESTNIK: pri pizdčih se MESTNIK: pri pízdenjih ORODNIK: s pizdčima se ORODNIK: s pízdenji množina tonemsko IMENOVALNIK: pizdči se NEDOLOČNIK: pízditi se RODILNIK: pizdčih se NAMENILNIK: pízdit se DAJALNIK: pizdčim se sedanjik TOŽILNIK: pizdče se ednina MESTNIK: pri pizdčih se 1. OSEBA pȋzdim se ORODNIK: s pizdčimi se 2. OSEBA pȋzdiš se ženski spol 3. OSEBA pȋzdi se ednina dvojina IMENOVALNIK: pizdča se 1. OSEBA pȋzdiva se RODILNIK: pizdče se 2. OSEBA pȋzdita se DAJALNIK: pizdči se 3. OSEBA pȋzdita se TOŽILNIK: pizdčo se množina MESTNIK: pri pizdči se 1. OSEBA pȋzdimo se ORODNIK: s pizdčo se 2. OSEBA pȋzdite se dvojina 3. OSEBA pȋzdijo se IMENOVALNIK: pizdči se velelnik RODILNIK: pizdčih se ednina DAJALNIK: pizdčima se 2. OSEBA pȋzdi se TOŽILNIK: pizdči se dvojina MESTNIK: pri pizdčih se 1. OSEBA pȋzdiva se ORODNIK: s pizdčima se 2. OSEBA pȋzdita se množina množina IMENOVALNIK: pizdče se 1. OSEBA pȋzdimo se RODILNIK: pizdčih se 2. OSEBA pȋzdite se DAJALNIK: pizdčim se deležnik na -l TOŽILNIK: pizdče se moški spol MESTNIK: pri pizdčih se EDNINA: pízdil se ORODNIK: s pizdčimi se DVOJINA: pízdila se srednji spol MNOŽINA: pízdili se ednina ženski spol IMENOVALNIK: pizdče se EDNINA: pízdila se in pȋzdila se RODILNIK: pizdčega se DVOJINA: pízdili se DAJALNIK: pizdčemu se MNOŽINA: pízdile se TOŽILNIK: pizdče se srednji spol MESTNIK: pri pizdčem se EDNINA: pízdilo se ORODNIK: s pizdčim se DVOJINA: pízdili se dvojina MNOŽINA: pízdila se IMENOVALNIK: pizdči se deležnik na -č RODILNIK: pizdčih se moški spol DAJALNIK: pizdčima se ednina TOŽILNIK: pizdči se IMENOVALNIK: pizdȅč se MESTNIK: pri pizdčih se RODILNIK: pizdčega se ORODNIK: s pizdčima se DAJALNIK: pizdčemu se množina TOŽILNIK: pizdȅč se IMENOVALNIK: pizdča se živo pizdčega se RODILNIK: pizdčih se MESTNIK: pri pizdčem se DAJALNIK: pizdčim se ORODNIK: s pizdčim se TOŽILNIK: pizdča se 119 MESTNIK: pri pizdčih se dvojina ORODNIK: s pizdčimi se 1. OSEBA pȋzdiva se DELEŽJE NA -e: pizd se in pizd se 2. OSEBA pȋzdita se glagolnik 3. OSEBA pȋzdita se ednina množina IMENOVALNIK: pízdenje 1. OSEBA pȋzdimo se RODILNIK: pízdenja 2. OSEBA pȋzdite se DAJALNIK: pízdenju 3. OSEBA pȋzdijo se TOŽILNIK: pízdenje velelnik MESTNIK: pri pízdenju ednina ORODNIK: s pízdenjem 2. OSEBA pȋzdi se dvojina dvojina IMENOVALNIK: pízdenji in pȋzdenji 1. OSEBA pȋzdiva se RODILNIK: pȋzdenj 2. OSEBA pȋzdita se DAJALNIK: pízdenjema in pȋzdenjema množina TOŽILNIK: pízdenji in pȋzdenji 1. OSEBA pȋzdimo se MESTNIK: pri pȋzdenjih 2. OSEBA pȋzdite se ORODNIK: s pízdenjema in s pȋzdenjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: pȋzdenja EDNINA: pȋzdil se RODILNIK: pȋzdenj DVOJINA: pȋzdila se DAJALNIK: pȋzdenjem MNOŽINA: pȋzdili se TOŽILNIK: pȋzdenja ženski spol MESTNIK: pri pȋzdenjih EDNINA: pȋzdila se ORODNIK: s pȋzdenji DVOJINA: pȋzdili se in MNOŽINA: pȋzdile se ednina srednji spol IMENOVALNIK: pȋzdenje EDNINA: pȋzdilo se RODILNIK: pȋzdenja DVOJINA: pȋzdili se DAJALNIK: pȋzdenju MNOŽINA: pȋzdila se TOŽILNIK: pȋzdenje deležnik na -č MESTNIK: pri pȋzdenju moški spol ORODNIK: s pȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: pizdȅč se IMENOVALNIK: pȋzdenji RODILNIK: pizdčega se RODILNIK: pȋzdenj DAJALNIK: pizdčemu se DAJALNIK: pȋzdenjema TOŽILNIK: pizdȅč se TOŽILNIK: pȋzdenji živo pizdčega se MESTNIK: pri pȋzdenjih MESTNIK: pri pizdčem se ORODNIK: s pȋzdenjema ORODNIK: s pizdčim se množina dvojina IMENOVALNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdča se RODILNIK: pȋzdenj RODILNIK: pizdčih se DAJALNIK: pȋzdenjem DAJALNIK: pizdčima se TOŽILNIK: pȋzdenja TOŽILNIK: pizdča se MESTNIK: pri pȋzdenjih MESTNIK: pri pizdčih se ORODNIK: s pȋzdenji ORODNIK: s pizdčima se intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: pizdči se NEDOLOČNIK: pȋzditi se RODILNIK: pizdčih se NAMENILNIK: pȋzdit se DAJALNIK: pizdčim se sedanjik TOŽILNIK: pizdče se ednina MESTNIK: pri pizdčih se 1. OSEBA pȋzdim se ORODNIK: s pizdčimi se 2. OSEBA pȋzdiš se ženski spol 3. OSEBA pȋzdi se ednina 120 IMENOVALNIK: pizdča se MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdče se ORODNIK: s pízdenjema in s pȋzdenjema DAJALNIK: pizdči se množina TOŽILNIK: pizdčo se IMENOVALNIK: pȋzdenja MESTNIK: pri pizdči se RODILNIK: pȋzdenj ORODNIK: s pizdčo se DAJALNIK: pȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdči se MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčih se ORODNIK: s pȋzdenji DAJALNIK: pizdčima se in TOŽILNIK: pizdči se ednina MESTNIK: pri pizdčih se IMENOVALNIK: pȋzdenje ORODNIK: s pizdčima se RODILNIK: pȋzdenja množina DAJALNIK: pȋzdenju IMENOVALNIK: pizdče se TOŽILNIK: pȋzdenje RODILNIK: pizdčih se MESTNIK: pri pȋzdenju DAJALNIK: pizdčim se ORODNIK: s pȋzdenjem TOŽILNIK: pizdče se dvojina MESTNIK: pri pizdčih se IMENOVALNIK: pȋzdenji ORODNIK: s pizdčimi se RODILNIK: pȋzdenj srednji spol DAJALNIK: pȋzdenjema ednina TOŽILNIK: pȋzdenji IMENOVALNIK: pizdče se MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčega se ORODNIK: s pȋzdenjema DAJALNIK: pizdčemu se množina TOŽILNIK: pizdče se IMENOVALNIK: pȋzdenja MESTNIK: pri pizdčem se RODILNIK: pȋzdenj ORODNIK: s pizdčim se DAJALNIK: pȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: pȋzdenja IMENOVALNIK: pizdči se MESTNIK: pri pȋzdenjih RODILNIK: pizdčih se ORODNIK: s pȋzdenji DAJALNIK: pizdčima se TOŽILNIK: pizdči se FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri pizdčih se ORODNIK: s pizdčima se Kaj pizdiš! množina Kaj pizdiš? IMENOVALNIK: pizdča se vulgarno izraža jezen, nejevoljen odziv govorca na RODILNIK: pizdčih se negodovanje koga DAJALNIK: pizdčim se ▪ Kaj pizdiš! Kaj misliš, da sem kot tvoje bivše žene in TOŽILNIK: pizdča se priležnice! MESTNIK: pri pizdčih se ▪ Kaj imaš proti njemu, kaj pizdiš, umiri se, frajer. ORODNIK: s pizdčimi se DELEŽJE NA -e: pizd se in pizd IZVOR glagolnik pod vplivom hrv., srb. iz ↑pizda ednina IMENOVALNIK: pízdenje pizdún RODILNIK: pízdenja pizdúna samostalnik moškega spola [pizdún] DAJALNIK: pízdenju POMEN TOŽILNIK: pízdenje vulgarno ničvredna, prezira vredna oseba MESTNIK: pri pízdenju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s pízdenjem ▪ On je manj kot gnoj, navaden pizdun, ki se zdaj z dvojina najbolj podlimi lažmi vleče ven. IMENOVALNIK: pízdenji in pȋzdenji ▪▪▪ RODILNIK: pȋzdenj ▪ Nikoli se ne bom naučil prebavljati pizdunov, ki se z DAJALNIK: pízdenjema in pȋzdenjema mojo bedo grebejo za poslanske plače. TOŽILNIK: pízdenji in pȋzdenji 121 OBLIKE IN IZGOVOR jakostni pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski] [pizdún] POMEN IPA: [pizˈduːn] ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v tonemski Pleterjah [pizdȗn] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [pizdúːn] pleterski muzej | pleterski prior | pleterski samostan | pleterski menihi | pleterska kartuzija VZOREC ▪ Življenje pleterskih menihov naj bi teklo v tišini, jakostno molitvi in samoti po pravilih, kot jih je v 11. stoletju ednina določil ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno. IMENOVALNIK: pizdún ▪ Ker je po obnovi stara cerkev odprta za RODILNIK: pizdúna obiskovalce, velja pleterska kartuzija za eno bolj DAJALNIK: pizdúnu odprtih in privlačnih za obiskovalce od blizu in TOŽILNIK: pizdúna daleč. MESTNIK: pri pizdúnu a) ki se prideluje na območju tega samostana ORODNIK: s pizdúnom ⏵ dvojina prid. beseda + sam. beseda pleterski cviček | pleterski sir | pletersko žganje IMENOVALNIK: pizdúna ▪ Pleterski cviček je še posebej poznan po tem, da RODILNIK: pizdúnov ga tudi v slabih letnikih ne popravljamo z DAJALNIK: pizdúnoma dodajanjem sladkorja. TOŽILNIK: pizdúna ▪ Poleg vina in žganja so zelo znani tudi pleterski MESTNIK: pri pizdúnih siri. ORODNIK: s pizdúnoma množina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: pizdúni jakostni RODILNIK: pizdúnov [pléterski] DAJALNIK: pizdúnom IPA: [ˈpleːtɛɾski] TOŽILNIK: pizdúne tonemski MESTNIK: pri pizdúnih [plterski] ORODNIK: s pizdúni IPA: [pléːtɾski] tonemsko ednina VZOREC IMENOVALNIK: pizdȗn jakostno RODILNIK: pizdȗna OSNOVNIK DAJALNIK: pizdȗnu moški spol TOŽILNIK: pizdȗna ednina MESTNIK: pri pizdȗnu IMENOVALNIK: pléterski ORODNIK: s pizdȗnom RODILNIK: pléterskega dvojina DAJALNIK: pléterskemu IMENOVALNIK: pizdȗna TOŽILNIK: pléterski RODILNIK: pizdȗnov živo pléterskega DAJALNIK: pizdȗnoma MESTNIK: pri pléterskem TOŽILNIK: pizdȗna ORODNIK: s pléterskim MESTNIK: pri pizdȗnih dvojina ORODNIK: s pizdȗnoma IMENOVALNIK: pléterska množina RODILNIK: pléterskih IMENOVALNIK: pizdȗni DAJALNIK: pléterskima RODILNIK: pizdȗnov TOŽILNIK: pléterska DAJALNIK: pizdȗnom MESTNIK: pri pléterskih TOŽILNIK: pizdȗne ORODNIK: s pléterskima MESTNIK: pri pizdȗnih množina ORODNIK: s pizdȗni IMENOVALNIK: pléterski RODILNIK: pléterskih IZVOR ↑pizda DAJALNIK: pléterskim 122 TOŽILNIK: pléterske MESTNIK: pri plterskem MESTNIK: pri pléterskih ORODNIK: s plterskim ORODNIK: s pléterskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: plterska ednina RODILNIK: plterskih IMENOVALNIK: pléterska DAJALNIK: plterskima RODILNIK: pléterske TOŽILNIK: plterska DAJALNIK: pléterski MESTNIK: pri plterskih TOŽILNIK: plétersko ORODNIK: s plterskima MESTNIK: pri pléterski množina ORODNIK: s plétersko IMENOVALNIK: plterski dvojina RODILNIK: plterskih IMENOVALNIK: pléterski DAJALNIK: plterskim RODILNIK: pléterskih TOŽILNIK: plterske DAJALNIK: pléterskima MESTNIK: pri plterskih TOŽILNIK: pléterski ORODNIK: s plterskimi MESTNIK: pri pléterskih ženski spol ORODNIK: s pléterskima ednina množina IMENOVALNIK: plterska IMENOVALNIK: pléterske RODILNIK: plterske RODILNIK: pléterskih DAJALNIK: plterski DAJALNIK: pléterskim TOŽILNIK: pltersko TOŽILNIK: pléterske MESTNIK: pri plterski MESTNIK: pri pléterskih ORODNIK: s pltersko ORODNIK: s pléterskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: plterski ednina RODILNIK: plterskih IMENOVALNIK: plétersko DAJALNIK: plterskima RODILNIK: pléterskega TOŽILNIK: plterski DAJALNIK: pléterskemu MESTNIK: pri plterskih TOŽILNIK: plétersko ORODNIK: s plterskima MESTNIK: pri pléterskem množina ORODNIK: s pléterskim IMENOVALNIK: plterske dvojina RODILNIK: plterskih IMENOVALNIK: pléterski DAJALNIK: plterskim RODILNIK: pléterskih TOŽILNIK: plterske DAJALNIK: pléterskima MESTNIK: pri plterskih TOŽILNIK: pléterski ORODNIK: s plterskimi MESTNIK: pri pléterskih srednji spol ORODNIK: s pléterskima ednina množina IMENOVALNIK: pltersko IMENOVALNIK: pléterska RODILNIK: plterskega RODILNIK: pléterskih DAJALNIK: plterskemu DAJALNIK: pléterskim TOŽILNIK: pltersko TOŽILNIK: pléterska MESTNIK: pri plterskem MESTNIK: pri pléterskih ORODNIK: s plterskim ORODNIK: s pléterskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: plterski OSNOVNIK RODILNIK: plterskih moški spol DAJALNIK: plterskima ednina TOŽILNIK: plterski IMENOVALNIK: plterski MESTNIK: pri plterskih RODILNIK: plterskega ORODNIK: s plterskima DAJALNIK: plterskemu množina TOŽILNIK: plterski IMENOVALNIK: plterska živo plterskega RODILNIK: plterskih 123 DAJALNIK: plterskim jakostni TOŽILNIK: plterska [polakíran] MESTNIK: pri plterskih IPA: [pɔlaˈkiːɾan] ORODNIK: s plterskimi tonemski [polakȋran] STALNE ZVEZE IPA: [pɔlakíːɾàn] pleterska hruška VZOREC žganje s hruško, zraslo v steklenici, ki se jakostno prideluje v kartuzijanskem samostanu v OSNOVNIK Pleterjah, ali ta hruška kot plod moški spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina ▪ V samostanu je moč kupiti znano pletersko hruško, IMENOVALNIK: polakíran slivovko, sadjevec, brinovec, cviček, pleterski čaj, določno polakírani izdelke iz gline in še marsikaj. RODILNIK: polakíranega ▪ Pletersko hruško v steklenico ujamejo, ko je še DAJALNIK: polakíranemu plodič; ko dozori, jo zalijejo s hruškovim žganjem. TOŽILNIK: polakíran določno polakírani IZVOR živo polakíranega po krajevnem imenu Pleterje MESTNIK: pri polakíranem ORODNIK: s polakíranim polakíran polakírana polakírano dvojina pridevnik [polakíran] P IMENOVALNIK: polakírana OMEN 1. na katerega je nanesen lak RODILNIK: polakíranih ⏵ DAJALNIK: polakíranima prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: polakírana polakiran les | polakiran parket | polakirana površina MESTNIK: pri polakíranih ▪ V hiši je dišalo po sveže polakiranem parketu. ORODNIK: s polakíranima ▪ Lak z debelim čopičem enakomerno razmažemo po množina pobarvani površini in počakamo, da se polakirana površina posuši. IMENOVALNIK: polakírani ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: polakíranih sveže polakiran DAJALNIK: polakíranim ▪ Toča je razbila okno na telovadnici in zasula sveže TOŽILNIK: polakírane polakiran parket. MESTNIK: pri polakíranih ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s polakíranimi ▪ Večina površin je oblečena v usnje ali pa so ženski spol polakirane s sijočim lakom. ednina ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku IMENOVALNIK: polakírana ▪ Pohištvo je primerno polakirano. RODILNIK: polakírane DAJALNIK: polakírani 1a) knjižno pogovorno na katerega je nanesen lak za TOŽILNIK: polakírano nohte MESTNIK: pri polakírani ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s polakírano polakirani nohti dvojina ▪ S pisanimi oblekami in polakiranimi dolgimi nohti IMENOVALNIK: polakírani je vzbujala pozornost. RODILNIK: polakíranih ⏵ prisl. + prid. beseda DAJALNIK: polakíranima rdeče polakiran TOŽILNIK: polakírani ▪ Dolgi, rdeče polakirani nohti, se zdijo nekaterim MESTNIK: pri polakíranih moškim zelo erotični. ORODNIK: s polakíranima 2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti bolj množina sprejemljiv, kot je v resnici IMENOVALNIK: polakírane ▪ V državi vlada stara, nekoliko preoblečena in RODILNIK: polakíranih polakirana nomenklatura. DAJALNIK: polakíranim TOŽILNIK: polakírane OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri polakíranih 124 ORODNIK: s polakíranimi MESTNIK: pri polakȋrani srednji spol ORODNIK: s polakȋrano ednina dvojina IMENOVALNIK: polakírano IMENOVALNIK: polakȋrani RODILNIK: polakíranega RODILNIK: polakȋranih DAJALNIK: polakíranemu DAJALNIK: polakȋranima TOŽILNIK: polakírano TOŽILNIK: polakȋrani MESTNIK: pri polakíranem MESTNIK: pri polakȋranih ORODNIK: s polakíranim ORODNIK: s polakȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: polakírani IMENOVALNIK: polakȋrane RODILNIK: polakíranih RODILNIK: polakȋranih DAJALNIK: polakíranima DAJALNIK: polakȋranim TOŽILNIK: polakírani TOŽILNIK: polakȋrane MESTNIK: pri polakíranih MESTNIK: pri polakȋranih ORODNIK: s polakíranima ORODNIK: s polakȋranimi množina srednji spol IMENOVALNIK: polakírana ednina RODILNIK: polakíranih IMENOVALNIK: polakȋrano DAJALNIK: polakíranim RODILNIK: polakȋranega TOŽILNIK: polakírana DAJALNIK: polakȋranemu MESTNIK: pri polakíranih TOŽILNIK: polakȋrano ORODNIK: s polakíranimi MESTNIK: pri polakȋranem tonemsko ORODNIK: s polakȋranim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: polakȋrani ednina RODILNIK: polakȋranih IMENOVALNIK: polakȋran DAJALNIK: polakȋranima določno polakȋrani TOŽILNIK: polakȋrani RODILNIK: polakȋranega MESTNIK: pri polakȋranih DAJALNIK: polakȋranemu ORODNIK: s polakȋranima TOŽILNIK: polakȋran množina določno polakȋrani IMENOVALNIK: polakȋrana živo polakȋranega RODILNIK: polakȋranih MESTNIK: pri polakȋranem DAJALNIK: polakȋranim ORODNIK: s polakȋranim TOŽILNIK: polakȋrana dvojina MESTNIK: pri polakȋranih IMENOVALNIK: polakȋrana ORODNIK: s polakȋranimi RODILNIK: polakȋranih DAJALNIK: polakȋranima IZVOR TOŽILNIK: polakȋrana ↑polakirati MESTNIK: pri polakȋranih ORODNIK: s polakȋranima polakírati polakíram dovršni glagol [polakírati] množina POMEN IMENOVALNIK: polakȋrani 1. nanesti lak na površino česa RODILNIK: polakȋranih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: polakȋranim polakirati parket TOŽILNIK: polakȋrane ▪ Zbrusili in polakirali bodo parket ter prebarvali MESTNIK: pri polakȋranih vrata in podboje v učilnicah. ORODNIK: s polakȋranimi ▪ Dvakrat polakirajte iverno ploščo z akrilnim lakom. ženski spol ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ednina polakirati s KAKŠNIM lakom IMENOVALNIK: polakȋrana ▪ Zgornjo ploskev zloščite z mehko krpo in nato RODILNIK: polakȋrane polakirajte s prozornim lakom, da ne bo občutljiva DAJALNIK: polakȋrani za praske. TOŽILNIK: polakȋrano ⏵ prisl. + glag. 125 dvakrat polakirati | ponovno polakirati množina ▪ Od časa do časa odstranimo star lak z acetonom in 1. OSEBA polakírajmo predmet ponovno polakiramo. 2. OSEBA polakírajte ▪ Vse skupaj je skrbno polakiral, da ne bi prišlo do deležnik na -l oksidacije. moški spol ⏵ priredna zveza EDNINA: polakíral obrusiti in polakirati, zbrusiti in polakirati DVOJINA: polakírala ▪ Nekaj ur počakamo, da se lak posuši, nato pa MNOŽINA: polakírali model ponovno obrusimo in polakiramo. ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. EDNINA: polakírala ▪ Ličar pripravi in polakira karoserijo avtomobila. DVOJINA: polakírali 1a) knjižno pogovorno nanesti lak na nohte MNOŽINA: polakírale ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku srednji spol polakirati nohte EDNINA: polakíralo ▪ Kozmetičarka ji je očistila kožo, manikerka DVOJINA: polakírali pristrigla in polakirala nohte. MNOŽINA: polakírala 2. deležnik na -n ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti bolj sprejemljivo, kot je v resnici moški spol ▪ Diplomati obeh strani so nekoliko bolj zapeti kot ednina sicer, to pa polakirajo s sproščenostjo in z IMENOVALNIK: polakíran duhovičenjem. RODILNIK: polakíranega ▪ Izjave so pokazale, kako je ta ali oni pripravljen DAJALNIK: polakíranemu spravljivo in pozabljivo polakirati svoja nekdanja TOŽILNIK: polakíran stališča. živo polakíranega MESTNIK: pri polakíranem OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: s polakíranim jakostni dvojina [polakírati] IMENOVALNIK: polakírana IPA: [pɔlaˈkiːɾati] RODILNIK: polakíranih tonemski DAJALNIK: polakíranima [polakȋrati] TOŽILNIK: polakírana IPA: [pɔlakíːɾàti] MESTNIK: pri polakíranih ORODNIK: s polakíranima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: polakírani NEDOLOČNIK: polakírati RODILNIK: polakíranih NAMENILNIK: polakírat DAJALNIK: polakíranim sedanjik TOŽILNIK: polakírane ednina MESTNIK: pri polakíranih 1. OSEBA polakíram ORODNIK: s polakíranimi 2. OSEBA polakíraš ženski spol 3. OSEBA polakíra ednina dvojina IMENOVALNIK: polakírana 1. OSEBA polakírava RODILNIK: polakírane 2. OSEBA polakírata DAJALNIK: polakírani 3. OSEBA polakírata TOŽILNIK: polakírano množina MESTNIK: pri polakírani 1. OSEBA polakíramo ORODNIK: s polakírano 2. OSEBA polakírate dvojina 3. OSEBA polakírajo IMENOVALNIK: polakírani velelnik RODILNIK: polakíranih ednina DAJALNIK: polakíranima 2. OSEBA polakíraj TOŽILNIK: polakírani dvojina MESTNIK: pri polakíranih 1. OSEBA polakírajva ORODNIK: s polakíranima 2. OSEBA polakírajta množina 126 IMENOVALNIK: polakírane 1. OSEBA polakȋram RODILNIK: polakíranih 2. OSEBA polakȋraš DAJALNIK: polakíranim 3. OSEBA polakȋra TOŽILNIK: polakírane dvojina MESTNIK: pri polakíranih 1. OSEBA polakȋrava ORODNIK: s polakíranimi 2. OSEBA polakȋrata srednji spol 3. OSEBA polakȋrata ednina množina IMENOVALNIK: polakírano 1. OSEBA polakȋramo RODILNIK: polakíranega 2. OSEBA polakȋrate DAJALNIK: polakíranemu 3. OSEBA polakȋrajo TOŽILNIK: polakírano velelnik MESTNIK: pri polakíranem ednina ORODNIK: s polakíranim 2. OSEBA polakȋraj dvojina dvojina IMENOVALNIK: polakírani 1. OSEBA polakȋrajva RODILNIK: polakíranih 2. OSEBA polakȋrajta DAJALNIK: polakíranima množina TOŽILNIK: polakírani 1. OSEBA polakȋrajmo MESTNIK: pri polakíranih 2. OSEBA polakȋrajte ORODNIK: s polakíranima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: polakírana EDNINA: polakȋral RODILNIK: polakíranih DVOJINA: polakȋrala DAJALNIK: polakíranim MNOŽINA: polakȋrali TOŽILNIK: polakírana ženski spol MESTNIK: pri polakíranih EDNINA: polakȋrala ORODNIK: s polakíranimi DVOJINA: polakȋrali DELEŽJE NA -vši: polakirávši MNOŽINA: polakȋrale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: polakȋralo IMENOVALNIK: polakíranje DVOJINA: polakȋrali RODILNIK: polakíranja MNOŽINA: polakȋrala DAJALNIK: polakíranju deležnik na -n TOŽILNIK: polakíranje moški spol MESTNIK: pri polakíranju ednina ORODNIK: s polakíranjem IMENOVALNIK: polakȋran dvojina RODILNIK: polakȋranega IMENOVALNIK: polakíranji DAJALNIK: polakȋranemu RODILNIK: polakíranj TOŽILNIK: polakȋran DAJALNIK: polakíranjema živo polakȋranega TOŽILNIK: polakíranji MESTNIK: pri polakȋranem MESTNIK: pri polakíranjih ORODNIK: s polakȋranim ORODNIK: s polakíranjema dvojina množina IMENOVALNIK: polakȋrana IMENOVALNIK: polakíranja RODILNIK: polakȋranih RODILNIK: polakíranj DAJALNIK: polakȋranima DAJALNIK: polakíranjem TOŽILNIK: polakȋrana TOŽILNIK: polakíranja MESTNIK: pri polakȋranih MESTNIK: pri polakíranjih ORODNIK: s polakȋranima ORODNIK: s polakíranji množina tonemsko IMENOVALNIK: polakȋrani NEDOLOČNIK: polakȋrati RODILNIK: polakȋranih NAMENILNIK: polakȋrat DAJALNIK: polakȋranim sedanjik TOŽILNIK: polakȋrane ednina MESTNIK: pri polakȋranih 127 ORODNIK: s polakȋranimi RODILNIK: polakȋranj ženski spol DAJALNIK: polakȋranjema ednina TOŽILNIK: polakȋranji IMENOVALNIK: polakȋrana MESTNIK: pri polakȋranjih RODILNIK: polakȋrane ORODNIK: s polakȋranjema DAJALNIK: polakȋrani množina TOŽILNIK: polakȋrano IMENOVALNIK: polakȋranja MESTNIK: pri polakȋrani RODILNIK: polakȋranj ORODNIK: s polakȋrano DAJALNIK: polakȋranjem dvojina TOŽILNIK: polakȋranja IMENOVALNIK: polakȋrani MESTNIK: pri polakȋranjih RODILNIK: polakȋranih ORODNIK: s polakȋranji DAJALNIK: polakȋranima TOŽILNIK: polakȋrani IZVOR MESTNIK: pri polakȋranih ↑lakirati ORODNIK: s polakȋranima množina pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôzaprt] IMENOVALNIK: polakȋrane POMEN RODILNIK: polakȋranih 1. ki ni povsem zaprt DAJALNIK: polakȋranim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: polakȋrane polzaprte oči MESTNIK: pri polakȋranih ▪ Pisala je lahko tudi s polzaprtimi očmi in s premori ORODNIK: s polakȋranimi vmes. srednji spol 2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: polakȋrano polzaprto morje RODILNIK: polakȋranega ▪ Skrb zbujajoče so razmere na območju DAJALNIK: polakȋranemu Sredozemlja, ki je kot polzaprto morje že v TOŽILNIK: polakȋrano precejšnji meri degradirano. MESTNIK: pri polakȋranem 3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, ORODNIK: s polakȋranim uporabi predvideva, dopušča določena dvojina odstopanja, olajšave, ugodnosti IMENOVALNIK: polakȋrani ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: polakȋranih ▪ Ker polzaprta ureditev pobiranja cestnine ni najbolj DAJALNIK: polakȋranima učinkovita, bodo dolgovi še prevladovali. TOŽILNIK: polakȋrani ▪ Iz polzaprtega oddelka so jo zaradi napake MESTNIK: pri polakȋranih prestavili nazaj v zaprtega. ORODNIK: s polakȋranima ⏵ vezni glag. + prid. beseda v rodilniku + sam. množina beseda v rodilniku IMENOVALNIK: polakȋrana biti polzaprtega tipa RODILNIK: polakȋranih ▪ Novo zdravilišče bo polzaprtega tipa, namenjeno DAJALNIK: polakȋranim ljudem, ki imajo težave z luskavico, pa tudi drugim, TOŽILNIK: polakȋrana ki cenijo zdravilnost termalne vode. MESTNIK: pri polakȋranih 4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar ORODNIK: s polakȋranimi dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje DELEŽJE NA -vši: polakirȃvši glagolnik posameznih elementov ⏵ ednina prid. beseda + sam. beseda polzaprti krog IMENOVALNIK: polakȋranje ▪ Sistem na polzaprti krog pošilja izdihan zrak skozi RODILNIK: polakȋranja filter, ki absorbira ogljikov dioksid, nato pa mu doda DAJALNIK: polakȋranju svež zrak. TOŽILNIK: polakȋranje ▪ Voda kroži v polzaprtem sistemu. MESTNIK: pri polakȋranju ▪ Sporazum je polzaprte narave. ORODNIK: s polakȋranjem dvojina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: polakȋranji 128 jakostni ORODNIK: s pôlzapŕtimi [pôzaprt] srednji spol IPA: [ˈpɔːuzaˈpəɾt] ednina tonemski IMENOVALNIK: pôlzapŕto [pȏzaprt] RODILNIK: pôlzapŕtega IPA: [pːuzàpɾt] DAJALNIK: pôlzapŕtemu TOŽILNIK: pôlzapŕto VZOREC MESTNIK: pri pôlzapŕtem jakostno ORODNIK: s pôlzapŕtim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pôlzapŕti ednina RODILNIK: pôlzapŕtih IMENOVALNIK: pôlzapŕt DAJALNIK: pôlzapŕtima določno pôlzapŕti TOŽILNIK: pôlzapŕti RODILNIK: pôlzapŕtega MESTNIK: pri pôlzapŕtih DAJALNIK: pôlzapŕtemu ORODNIK: s pôlzapŕtima TOŽILNIK: pôlzapŕt množina določno pôlzapŕti IMENOVALNIK: pôlzapŕta živo pôlzapŕtega RODILNIK: pôlzapŕtih MESTNIK: pri pôlzapŕtem DAJALNIK: pôlzapŕtim ORODNIK: s pôlzapŕtim TOŽILNIK: pôlzapŕta dvojina MESTNIK: pri pôlzapŕtih IMENOVALNIK: pôlzapŕta ORODNIK: s pôlzapŕtimi RODILNIK: pôlzapŕtih tonemsko DAJALNIK: pôlzapŕtima OSNOVNIK TOŽILNIK: pôlzapŕta moški spol MESTNIK: pri pôlzapŕtih ednina ORODNIK: s pôlzapŕtima IMENOVALNIK: pȏlzapȓt množina določno pȏlzapȓti IMENOVALNIK: pôlzapŕti RODILNIK: pȏlzapȓtega RODILNIK: pôlzapŕtih DAJALNIK: pȏlzapȓtemu DAJALNIK: pôlzapŕtim TOŽILNIK: pȏlzapȓt TOŽILNIK: pôlzapŕte določno pȏlzapȓti MESTNIK: pri pôlzapŕtih živo pȏlzapȓtega ORODNIK: s pôlzapŕtimi MESTNIK: pri pȏlzapȓtem ženski spol ORODNIK: s pȏlzapȓtim ednina dvojina IMENOVALNIK: pôlzapŕta IMENOVALNIK: pȏlzapȓta RODILNIK: pôlzapŕte RODILNIK: pȏlzapȓtih DAJALNIK: pôlzapŕti DAJALNIK: pȏlzapȓtima TOŽILNIK: pôlzapŕto TOŽILNIK: pȏlzapȓta MESTNIK: pri pôlzapŕti MESTNIK: pri pȏlzapȓtih ORODNIK: s pôlzapŕto ORODNIK: s pȏlzapȓtima dvojina množina IMENOVALNIK: pôlzapŕti IMENOVALNIK: pȏlzapȓti RODILNIK: pôlzapŕtih RODILNIK: pȏlzapȓtih DAJALNIK: pôlzapŕtima DAJALNIK: pȏlzapȓtim TOŽILNIK: pôlzapŕti TOŽILNIK: pȏlzapȓte MESTNIK: pri pôlzapŕtih MESTNIK: pri pȏlzapȓtih ORODNIK: s pôlzapŕtima ORODNIK: s pȏlzapȓtimi množina ženski spol IMENOVALNIK: pôlzapŕte ednina RODILNIK: pôlzapŕtih IMENOVALNIK: pȏlzapȓta DAJALNIK: pôlzapŕtim RODILNIK: pȏlzapȓte TOŽILNIK: pôlzapŕte DAJALNIK: pȏlzapȓti MESTNIK: pri pôlzapŕtih TOŽILNIK: pȏlzapȓto 129 MESTNIK: pri pȏlzapȓti MESTNIK: pri pôlzapŕtem ORODNIK: s pȏlzapȓto ORODNIK: s pôlzapŕtim dvojina dvojina IMENOVALNIK: pȏlzapȓti IMENOVALNIK: pôlzapŕta RODILNIK: pȏlzapȓtih RODILNIK: pôlzapŕtih DAJALNIK: pȏlzapȓtima DAJALNIK: pôlzapŕtima TOŽILNIK: pȏlzapȓti TOŽILNIK: pôlzapŕta MESTNIK: pri pȏlzapȓtih MESTNIK: pri pôlzapŕtih ORODNIK: s pȏlzapȓtima ORODNIK: s pôlzapŕtima množina množina IMENOVALNIK: pȏlzapȓte IMENOVALNIK: pôlzapŕti RODILNIK: pȏlzapȓtih RODILNIK: pôlzapŕtih DAJALNIK: pȏlzapȓtim DAJALNIK: pôlzapŕtim TOŽILNIK: pȏlzapȓte TOŽILNIK: pôlzapŕte MESTNIK: pri pȏlzapȓtih MESTNIK: pri pôlzapŕtih ORODNIK: s pȏlzapȓtimi ORODNIK: s pôlzapŕtimi srednji spol ženski spol ednina ednina IMENOVALNIK: pȏlzapȓto IMENOVALNIK: pôlzapŕta RODILNIK: pȏlzapȓtega RODILNIK: pôlzapŕte DAJALNIK: pȏlzapȓtemu DAJALNIK: pôlzapŕti TOŽILNIK: pȏlzapȓto TOŽILNIK: pôlzapŕto MESTNIK: pri pȏlzapȓtem MESTNIK: pri pôlzapŕti ORODNIK: s pȏlzapȓtim ORODNIK: s pôlzapŕto dvojina dvojina IMENOVALNIK: pȏlzapȓti IMENOVALNIK: pôlzapŕti RODILNIK: pȏlzapȓtih RODILNIK: pôlzapŕtih DAJALNIK: pȏlzapȓtima DAJALNIK: pôlzapŕtima TOŽILNIK: pȏlzapȓti TOŽILNIK: pôlzapŕti MESTNIK: pri pȏlzapȓtih MESTNIK: pri pôlzapŕtih ORODNIK: s pȏlzapȓtima ORODNIK: s pôlzapŕtima množina množina IMENOVALNIK: pȏlzapȓta IMENOVALNIK: pôlzapŕte RODILNIK: pȏlzapȓtih RODILNIK: pôlzapŕtih DAJALNIK: pȏlzapȓtim DAJALNIK: pôlzapŕtim TOŽILNIK: pȏlzapȓta TOŽILNIK: pôlzapŕte MESTNIK: pri pȏlzapȓtih MESTNIK: pri pôlzapŕtih ORODNIK: s pȏlzapȓtimi ORODNIK: s pôlzapŕtimi v obliki polzaprti srednji spol jakostni ednina [pôzaprti] IMENOVALNIK: pôlzapŕto IPA: [ˈpɔːuzaˈpəɾti] RODILNIK: pôlzapŕtega tonemski DAJALNIK: pôlzapŕtemu [pȏzaprti] TOŽILNIK: pôlzapŕto IPA: [pːuzàpɾti] MESTNIK: pri pôlzapŕtem ORODNIK: s pôlzapŕtim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: pôlzapŕti OSNOVNIK RODILNIK: pôlzapŕtih moški spol DAJALNIK: pôlzapŕtima ednina TOŽILNIK: pôlzapŕti IMENOVALNIK: pôlzapŕti MESTNIK: pri pôlzapŕtih RODILNIK: pôlzapŕtega ORODNIK: s pôlzapŕtima DAJALNIK: pôlzapŕtemu množina TOŽILNIK: pôlzapŕti IMENOVALNIK: pôlzapŕta živo pôlzapŕtega RODILNIK: pôlzapŕtih 130 DAJALNIK: pôlzapŕtim TOŽILNIK: pȏlzapȓto TOŽILNIK: pôlzapŕta MESTNIK: pri pȏlzapȓtem MESTNIK: pri pôlzapŕtih ORODNIK: s pȏlzapȓtim ORODNIK: s pôlzapŕtimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: pȏlzapȓti OSNOVNIK RODILNIK: pȏlzapȓtih moški spol DAJALNIK: pȏlzapȓtima ednina TOŽILNIK: pȏlzapȓti IMENOVALNIK: pȏlzapȓti MESTNIK: pri pȏlzapȓtih RODILNIK: pȏlzapȓtega ORODNIK: s pȏlzapȓtima DAJALNIK: pȏlzapȓtemu množina TOŽILNIK: pȏlzapȓti IMENOVALNIK: pȏlzapȓta živo pȏlzapȓtega RODILNIK: pȏlzapȓtih MESTNIK: pri pȏlzapȓtem DAJALNIK: pȏlzapȓtim ORODNIK: s pȏlzapȓtim TOŽILNIK: pȏlzapȓta dvojina MESTNIK: pri pȏlzapȓtih IMENOVALNIK: pȏlzapȓta ORODNIK: s pȏlzapȓtimi RODILNIK: pȏlzapȓtih DAJALNIK: pȏlzapȓtima IZVOR TOŽILNIK: pȏlzapȓta ↑pol + ↑zaprt MESTNIK: pri pȏlzapȓtih ORODNIK: s pȏlzapȓtima popízditi popízdim dovršni glagol [popízditi] množina POMEN IMENOVALNIK: pȏlzapȓti vulgarno razjeziti se, razburiti seSIN.: vulgarno razpizditi RODILNIK: pȏlzapȓtih se DAJALNIK: pȏlzapȓtim ⏵ prisl. + glag. TOŽILNIK: pȏlzapȓte čisto popizditi MESTNIK: pri pȏlzapȓtih ▪ Čisto je popizdil in se začel dreti name. ORODNIK: s pȏlzapȓtimi ▪ Je kolerik in hitro popizdi. ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Tip še bolj popizdi, ampak nama je vseeno. IMENOVALNIK: pȏlzapȓta ▪ Kak manj ljubeč ali slabše vzgojen sin bi popizdil RODILNIK: pȏlzapȓte pa ji pomendral vse tisto ščavje. DAJALNIK: pȏlzapȓti TOŽILNIK: pȏlzapȓto a) vulgarno ponoreti MESTNIK: pri pȏlzapȓti ▪ Folk popizdi, če je nekaj zastonj, pa če je treba ORODNIK: s pȏlzapȓto dve uri čakati za to. dvojina IMENOVALNIK: pȏlzapȓti OBLIKE IN IZGOVOR RODILNIK: pȏlzapȓtih jakostni DAJALNIK: pȏlzapȓtima [popízditi] TOŽILNIK: pȏlzapȓti IPA: [pɔˈpiːzditi] MESTNIK: pri pȏlzapȓtih tonemski ORODNIK: s pȏlzapȓtima [popízditi] in [popȋzditi] množina IPA: [pɔpìːzdíti] in [pɔpíːzdìti] IMENOVALNIK: pȏlzapȓte RODILNIK: pȏlzapȓtih VZOREC DAJALNIK: pȏlzapȓtim jakostno TOŽILNIK: pȏlzapȓte NEDOLOČNIK: popízditi MESTNIK: pri pȏlzapȓtih NAMENILNIK: popízdit ORODNIK: s pȏlzapȓtimi sedanjik srednji spol ednina ednina 1. OSEBA popízdim IMENOVALNIK: pȏlzapȓto 2. OSEBA popízdiš RODILNIK: pȏlzapȓtega 3. OSEBA popízdi DAJALNIK: pȏlzapȓtemu dvojina 131 1. OSEBA popízdiva RODILNIK: popízdene 2. OSEBA popízdita DAJALNIK: popízdeni 3. OSEBA popízdita TOŽILNIK: popízdeno množina MESTNIK: pri popízdeni 1. OSEBA popízdimo ORODNIK: s popízdeno 2. OSEBA popízdite dvojina 3. OSEBA popízdijo IMENOVALNIK: popízdeni velelnik RODILNIK: popízdenih ednina DAJALNIK: popízdenima 2. OSEBA popízdi TOŽILNIK: popízdeni dvojina MESTNIK: pri popízdenih 1. OSEBA popízdiva ORODNIK: s popízdenima 2. OSEBA popízdita množina množina IMENOVALNIK: popízdene 1. OSEBA popízdimo RODILNIK: popízdenih 2. OSEBA popízdite DAJALNIK: popízdenim deležnik na -l TOŽILNIK: popízdene moški spol MESTNIK: pri popízdenih EDNINA: popízdil ORODNIK: s popízdenimi DVOJINA: popízdila srednji spol MNOŽINA: popízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: popízdeno EDNINA: popízdila RODILNIK: popízdenega DVOJINA: popízdili DAJALNIK: popízdenemu MNOŽINA: popízdile TOŽILNIK: popízdeno srednji spol MESTNIK: pri popízdenem EDNINA: popízdilo ORODNIK: s popízdenim DVOJINA: popízdili dvojina MNOŽINA: popízdila IMENOVALNIK: popízdeni deležnik na -n RODILNIK: popízdenih moški spol DAJALNIK: popízdenima ednina TOŽILNIK: popízdeni IMENOVALNIK: popízden MESTNIK: pri popízdenih RODILNIK: popízdenega ORODNIK: s popízdenima DAJALNIK: popízdenemu množina TOŽILNIK: popízden IMENOVALNIK: popízdena živo popízdenega RODILNIK: popízdenih MESTNIK: pri popízdenem DAJALNIK: popízdenim ORODNIK: s popízdenim TOŽILNIK: popízdena dvojina MESTNIK: pri popízdenih IMENOVALNIK: popízdena ORODNIK: s popízdenimi RODILNIK: popízdenih DELEŽJE NA -vši: popizdívši DAJALNIK: popízdenima glagolnik TOŽILNIK: popízdena ednina MESTNIK: pri popízdenih IMENOVALNIK: popízdenje ORODNIK: s popízdenima RODILNIK: popízdenja množina DAJALNIK: popízdenju IMENOVALNIK: popízdeni TOŽILNIK: popízdenje RODILNIK: popízdenih MESTNIK: pri popízdenju DAJALNIK: popízdenim ORODNIK: s popízdenjem TOŽILNIK: popízdene dvojina MESTNIK: pri popízdenih IMENOVALNIK: popízdenji ORODNIK: s popízdenimi RODILNIK: popízdenj ženski spol DAJALNIK: popízdenjema ednina TOŽILNIK: popízdenji IMENOVALNIK: popízdena MESTNIK: pri popízdenjih 132 ORODNIK: s popízdenjema dvojina množina IMENOVALNIK: popȋzdena IMENOVALNIK: popízdenja RODILNIK: popȋzdenih RODILNIK: popízdenj DAJALNIK: popȋzdenima DAJALNIK: popízdenjem TOŽILNIK: popȋzdena TOŽILNIK: popízdenja MESTNIK: pri popȋzdenih MESTNIK: pri popízdenjih ORODNIK: s popȋzdenima ORODNIK: s popízdenji množina tonemsko IMENOVALNIK: popȋzdeni NEDOLOČNIK: popízditi RODILNIK: popȋzdenih NAMENILNIK: popízdit DAJALNIK: popȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: popȋzdene ednina MESTNIK: pri popȋzdenih 1. OSEBA popȋzdim ORODNIK: s popȋzdenimi 2. OSEBA popȋzdiš ženski spol 3. OSEBA popȋzdi ednina dvojina IMENOVALNIK: popȋzdena 1. OSEBA popȋzdiva RODILNIK: popȋzdene 2. OSEBA popȋzdita DAJALNIK: popȋzdeni 3. OSEBA popȋzdita TOŽILNIK: popȋzdeno množina MESTNIK: pri popȋzdeni 1. OSEBA popȋzdimo ORODNIK: s popȋzdeno 2. OSEBA popȋzdite dvojina 3. OSEBA popȋzdijo IMENOVALNIK: popȋzdeni velelnik RODILNIK: popȋzdenih ednina DAJALNIK: popȋzdenima 2. OSEBA popȋzdi TOŽILNIK: popȋzdeni dvojina MESTNIK: pri popȋzdenih 1. OSEBA popȋzdiva ORODNIK: s popȋzdenima 2. OSEBA popȋzdita množina množina IMENOVALNIK: popȋzdene 1. OSEBA popȋzdimo RODILNIK: popȋzdenih 2. OSEBA popȋzdite DAJALNIK: popȋzdenim deležnik na -l TOŽILNIK: popȋzdene moški spol MESTNIK: pri popȋzdenih EDNINA: popízdil ORODNIK: s popȋzdenimi DVOJINA: popízdila srednji spol MNOŽINA: popízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: popȋzdeno EDNINA: popízdila in popȋzdila RODILNIK: popȋzdenega DVOJINA: popízdili DAJALNIK: popȋzdenemu MNOŽINA: popízdile TOŽILNIK: popȋzdeno srednji spol MESTNIK: pri popȋzdenem EDNINA: popízdilo ORODNIK: s popȋzdenim DVOJINA: popízdili dvojina MNOŽINA: popízdila IMENOVALNIK: popȋzdeni deležnik na -n RODILNIK: popȋzdenih moški spol DAJALNIK: popȋzdenima ednina TOŽILNIK: popȋzdeni IMENOVALNIK: popȋzden MESTNIK: pri popȋzdenih RODILNIK: popȋzdenega ORODNIK: s popȋzdenima DAJALNIK: popȋzdenemu množina TOŽILNIK: popȋzden IMENOVALNIK: popȋzdena živo popȋzdenega RODILNIK: popȋzdenih MESTNIK: pri popȋzdenem DAJALNIK: popȋzdenim ORODNIK: s popȋzdenim TOŽILNIK: popȋzdena 133 MESTNIK: pri popȋzdenih dvojina ORODNIK: s popȋzdenimi 1. OSEBA popȋzdiva DELEŽJE NA -vši: popizdȋvši 2. OSEBA popȋzdita glagolnik 3. OSEBA popȋzdita ednina množina IMENOVALNIK: popízdenje 1. OSEBA popȋzdimo RODILNIK: popízdenja 2. OSEBA popȋzdite DAJALNIK: popízdenju 3. OSEBA popȋzdijo TOŽILNIK: popízdenje velelnik MESTNIK: pri popízdenju ednina ORODNIK: s popízdenjem 2. OSEBA popȋzdi dvojina dvojina IMENOVALNIK: popízdenji in popȋzdenji 1. OSEBA popȋzdiva RODILNIK: popȋzdenj 2. OSEBA popȋzdita DAJALNIK: popízdenjema in popȋzdenjema množina TOŽILNIK: popízdenji in popȋzdenji 1. OSEBA popȋzdimo MESTNIK: pri popȋzdenjih 2. OSEBA popȋzdite ORODNIK: s popízdenjema in s popȋzdenjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: popȋzdenja EDNINA: popȋzdil RODILNIK: popȋzdenj DVOJINA: popȋzdila DAJALNIK: popȋzdenjem MNOŽINA: popȋzdili TOŽILNIK: popȋzdenja ženski spol MESTNIK: pri popȋzdenjih EDNINA: popȋzdila ORODNIK: s popȋzdenji DVOJINA: popȋzdili in MNOŽINA: popȋzdile ednina srednji spol IMENOVALNIK: popȋzdenje EDNINA: popȋzdilo RODILNIK: popȋzdenja DVOJINA: popȋzdili DAJALNIK: popȋzdenju MNOŽINA: popȋzdila TOŽILNIK: popȋzdenje deležnik na -n MESTNIK: pri popȋzdenju moški spol ORODNIK: s popȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: popȋzden IMENOVALNIK: popȋzdenji RODILNIK: popȋzdenega RODILNIK: popȋzdenj DAJALNIK: popȋzdenemu DAJALNIK: popȋzdenjema TOŽILNIK: popȋzden TOŽILNIK: popȋzdenji živo popȋzdenega MESTNIK: pri popȋzdenjih MESTNIK: pri popȋzdenem ORODNIK: s popȋzdenjema ORODNIK: s popȋzdenim množina dvojina IMENOVALNIK: popȋzdenja IMENOVALNIK: popȋzdena RODILNIK: popȋzdenj RODILNIK: popȋzdenih DAJALNIK: popȋzdenjem DAJALNIK: popȋzdenima TOŽILNIK: popȋzdenja TOŽILNIK: popȋzdena MESTNIK: pri popȋzdenjih MESTNIK: pri popȋzdenih ORODNIK: s popȋzdenji ORODNIK: s popȋzdenima intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: popȋzdeni NEDOLOČNIK: popȋzditi RODILNIK: popȋzdenih NAMENILNIK: popȋzdit DAJALNIK: popȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: popȋzdene ednina MESTNIK: pri popȋzdenih 1. OSEBA popȋzdim ORODNIK: s popȋzdenimi 2. OSEBA popȋzdiš ženski spol 3. OSEBA popȋzdi ednina 134 IMENOVALNIK: popȋzdena MESTNIK: pri popȋzdenjih RODILNIK: popȋzdene ORODNIK: s popízdenjema in s popȋzdenjema DAJALNIK: popȋzdeni množina TOŽILNIK: popȋzdeno IMENOVALNIK: popȋzdenja MESTNIK: pri popȋzdeni RODILNIK: popȋzdenj ORODNIK: s popȋzdeno DAJALNIK: popȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: popȋzdenja IMENOVALNIK: popȋzdeni MESTNIK: pri popȋzdenjih RODILNIK: popȋzdenih ORODNIK: s popȋzdenji DAJALNIK: popȋzdenima in TOŽILNIK: popȋzdeni ednina MESTNIK: pri popȋzdenih IMENOVALNIK: popȋzdenje ORODNIK: s popȋzdenima RODILNIK: popȋzdenja množina DAJALNIK: popȋzdenju IMENOVALNIK: popȋzdene TOŽILNIK: popȋzdenje RODILNIK: popȋzdenih MESTNIK: pri popȋzdenju DAJALNIK: popȋzdenim ORODNIK: s popȋzdenjem TOŽILNIK: popȋzdene dvojina MESTNIK: pri popȋzdenih IMENOVALNIK: popȋzdenji ORODNIK: s popȋzdenimi RODILNIK: popȋzdenj srednji spol DAJALNIK: popȋzdenjema ednina TOŽILNIK: popȋzdenji IMENOVALNIK: popȋzdeno MESTNIK: pri popȋzdenjih RODILNIK: popȋzdenega ORODNIK: s popȋzdenjema DAJALNIK: popȋzdenemu množina TOŽILNIK: popȋzdeno IMENOVALNIK: popȋzdenja MESTNIK: pri popȋzdenem RODILNIK: popȋzdenj ORODNIK: s popȋzdenim DAJALNIK: popȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: popȋzdenja IMENOVALNIK: popȋzdeni MESTNIK: pri popȋzdenjih RODILNIK: popȋzdenih ORODNIK: s popȋzdenji DAJALNIK: popȋzdenima TOŽILNIK: popȋzdeni FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri popȋzdenih ORODNIK: s popȋzdenima za popizdit množina vulgarno takó, da je kaj izraženo v veliki meri, z IMENOVALNIK: popȋzdena visoko stopnjo zlasti negativnega čustvenega RODILNIK: popȋzdenih odnosa do česa DAJALNIK: popȋzdenim ⏵ glagol + frazeološka enota TOŽILNIK: popȋzdena biti za popizdit MESTNIK: pri popȋzdenih ▪ Bilo je smešno za popizdit. ORODNIK: s popȋzdenimi ▪ Kašljam nonstop, smrkam, pa grlo me boli za DELEŽJE NA -vši: popizdȋvši popizdit. glagolnik ▪ Situacija sicer še ni bila za popizdit, je pa kazala na ednina slabo. IMENOVALNIK: popízdenje RODILNIK: popízdenja Za popizdit! DAJALNIK: popízdenju vulgarno Da popizdiš! TOŽILNIK: popízdenje vulgarno izraža visoko stopnjo zlasti negativnega MESTNIK: pri popízdenju čustvenega odnosa govorca do česa; izraža ORODNIK: s popízdenjem dvojina veliko jezo, razburjenost govorca ▪ Kakor da bi me nekdo celo noč tolkel s kijem po IMENOVALNIK: popízdenji in popȋzdenji glavi. Za popizdit! RODILNIK: popȋzdenj ▪ Vrglo me je nazaj. »Da popizdiš!« sem rekel. DAJALNIK: popízdenjema in popȋzdenjema TOŽILNIK: popízdenji in popȋzdenji 135 IZVOR MESTNIK: pri práljudéh ↑pizditi ORODNIK: s práčlovékoma množina práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: práljudjé [práčlôvek] RODILNIK: práljudí P DAJALNIK: práljudém OMEN človekov prednik ali njegov izumrli najožji TOŽILNIK: práljudí MESTNIK: pri práljudéh sorodnik ⏵ ORODNIK: s práljudmí sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemsko pračlovek je živel ednina ▪ Barje in okolica sta bila vedno zanimiva za IMENOVALNIK: prȃčlóvek poselitev, saj so tam živeli že praljudje na koliščih. ⏵ RODILNIK: prȃčlovka sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: prȃčlovku ostanki pračloveka | življenje pračloveka ▪ V dolini, kjer so že leta 1856 našli ostanke TOŽILNIK: prȃčlovka pračloveka, so našli pet delov kosti roke in mlečni MESTNIK: pri prȃčlovku tudi pri prȃčlovku zob neandertalskega otroka. ORODNIK: s prȃčlovkom ▪ Najdbe fosilov praljudi, ki so se razlikovali od dvojina današnjega človeka, so bile podlaga teoriji, ki IMENOVALNIK: prȃčlovka pojasnjuje nastanek in razvoj človeka. RODILNIK: prȃljudí ▪ V Tanzaniji in Etiopiji so odkrili okostje pračloveka, DAJALNIK: prȃčlovkoma staro 1,5 do 2 milijona let. TOŽILNIK: prȃčlovka ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri prȃljudh krapinski pračlovek ORODNIK: s prȃčlovkoma ▪ Skupina zagrebških arheologov je odkrila kosti, množina zobe in orodje krapinskega pračloveka. IMENOVALNIK: prȃljudj ▪ Pekinški pračlovek kakor tudi pračlovek, katerega RODILNIK: prȃljudí ostanke so našli na Javi, sodita v vrsto, imenovano DAJALNIK: prȃljudm in prȃljudm Homo erectus. TOŽILNIK: prȃljudí ▪ Številne najdbe nakita in raznega orodja so MESTNIK: pri prȃljudh dokazale, da neandertalci niso bili le primitivni ORODNIK: s prȃljudmí jamski praljudje, temveč so bili kulturno že prav visoko razviti. IZVOR ↑človek OBLIKE IN IZGOVOR jakostni predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi [práčlôvek] prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in IPA: [ˈpɾaːˈtʃlɔːʋek] [prêdenje] tudi [prédenje] tonemski POMEN [prȃčlóvek] 1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem IPA: [pɾáːtʃlːʋék] kosmov ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku VZOREC predenje lanu jakostno | predenje volne ▪ Predenje lanu in tkanje platna sta bili vsakdanji ednina opravili. IMENOVALNIK: práčlôvek ▪ Do začetka 20. stoletja so ženske večinoma RODILNIK: práčlovéka opustile predenje volne za izdelovanje sukna, ne pa DAJALNIK: práčlovéku tudi za pletenje nogavic in drugih pletenin. TOŽILNIK: práčlovéka ▪ Svila je edina naravna surovina, ki obstaja že v MESTNIK: pri práčlovéku obliki niti, medtem ko je za predelavo vseh drugih ORODNIK: s práčlovékom surovin do niti potrebno predenje vlaken. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: práčlovéka ročno predenje RODILNIK: práljudí ▪ Ročno predenje in tkanje so zamenjali stroji, ki jih DAJALNIK: práčlovékoma poganja elektromotor. TOŽILNIK: práčlovéka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 136 prikaz predenja IPA: [pɾɛdːnj] in [pɾːdnjɛ] tudi [pɾèːdnjɛ] ▪ Potekal bo prikaz predenja na kolovrat, ročnega tkanja na statvah in predenja volne s preslico. VZOREC ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostno prikazati predenje ednina ▪ Domačini so prikazali predenje domače volne in IMENOVALNIK: predênje pletenje iz nje. RODILNIK: predênja ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: predênju predenje na kolovrat TOŽILNIK: predênje ▪ Ogledali si boste lahko predenje na kolovrat in MESTNIK: pri predênju ročno tkanje na statvah. ORODNIK: s predênjem ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku dvojina predenje na kolovratu IMENOVALNIK: predênji ▪ S trenjem iz lanenih stebel stremo laneno predivo, RODILNIK: predênj ki ga nato z razčesavanjem pripravimo za predenje DAJALNIK: predênjema na kolovratu. TOŽILNIK: predênji ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri predênjih krtačenje in predenje, predenje in pletenje, ORODNIK: s predênjema predenje in tkanje množina ▪ Prireditev bo v znamenju ohranjanja običajev ob IMENOVALNIK: predênja prigonu ovac v dolino – od pridobivanja volne in RODILNIK: predênj striženja do predenja in pletenja. DAJALNIK: predênjem ▪ Videti je mogoče tudi nadaljnji postopek TOŽILNIK: predênja pridobivanja ovčje volne, od krtačenja in predenja MESTNIK: pri predênjih do končnega pletenja nogavic. ORODNIK: s predênji 1a) sukanje, navijanje posebnega izločka, da tonemsko nastane pajčevina, ovoj ednina ▪ Pravi mojstri v predenju pajčevinastih mrež so IMENOVALNIK: predénje pajki križevci. RODILNIK: predénja 2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, DAJALNIK: predénju navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva TOŽILNIK: predénje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri predénju mačje predenje ORODNIK: s predénjem ▪ Znanstveniki so ugotovili, da je mačje predenje dvojina naravni mehanizem zdravljenja, ki krepi kosti in IMENOVALNIK: predénji in predȇnji notranje organe. RODILNIK: predȇnj ▪ Ogromna bela mačka je priplezala k njej in se med DAJALNIK: predénjema in predȇnjema glasnim predenjem in stopicanjem namestila v njeno TOŽILNIK: predénji in predȇnji naročje. MESTNIK: pri predénjih tudi pri predȇnjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s predénjema in s predȇnjema predenje mačke množina ▪ Nekatere živali proizvajajo posebne zvoke, ki IMENOVALNIK: predénja tudi predȇnja pričajo o njihovem zadovoljstvu; najbolj znano je RODILNIK: predȇnj predenje mačk. DAJALNIK: predénjem tudi predȇnjem 2a) TOŽILNIK: predénja ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka tudi predȇnja ob pravilnem, tekočem delovanju MESTNIK: pri predénjih tudi pri predȇnjih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s predénji tudi s predȇnji ▪ Slišalo se je zamolklo predenje 3,2-litrskega in turbodizla. jakostno ednina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: prêdenje jakostni RODILNIK: prêdenja [predênje] DAJALNIK: prêdenju in [prêdenje] tudi [prédenje] IPA: [pɾɛˈdɛːnjɛ] in [ˈpɾɛːdɛnjɛ] tudi [ˈpɾeːdɛnjɛ] TOŽILNIK: prêdenje tonemski MESTNIK: pri prêdenju [predénje] ORODNIK: s prêdenjem in [prédenje] tudi [prdenje] 137 dvojina TOŽILNIK: prédenja IMENOVALNIK: prêdenji MESTNIK: pri prédenjih RODILNIK: prêdenj ORODNIK: s prédenji DAJALNIK: prêdenjema tonemsko TOŽILNIK: prêdenji ednina MESTNIK: pri prêdenjih IMENOVALNIK: prdenje ORODNIK: s prêdenjema RODILNIK: prdenja množina DAJALNIK: prdenju IMENOVALNIK: prêdenja TOŽILNIK: prdenje RODILNIK: prêdenj MESTNIK: pri prdenju DAJALNIK: prêdenjem ORODNIK: s prdenjem TOŽILNIK: prêdenja dvojina MESTNIK: pri prêdenjih IMENOVALNIK: prdenji in prdenji ORODNIK: s prêdenji RODILNIK: prdenj tonemsko DAJALNIK: prdenjema in prdenjema ednina TOŽILNIK: prdenji in prdenji IMENOVALNIK: prédenje MESTNIK: pri prdenjih RODILNIK: prédenja ORODNIK: s prdenjema in s prdenjema DAJALNIK: prédenju množina TOŽILNIK: prédenje IMENOVALNIK: prdenja MESTNIK: pri prédenju RODILNIK: prdenj ORODNIK: s prédenjem DAJALNIK: prdenjem dvojina TOŽILNIK: prdenja IMENOVALNIK: prédenji in prȇdenji MESTNIK: pri prdenjih RODILNIK: prȇdenj ORODNIK: s prdenji DAJALNIK: prédenjema in prȇdenjema TOŽILNIK: prédenji in prȇdenji IZVOR MESTNIK: pri prédenjih tudi pri prȇdenjih ↑presti ORODNIK: s prédenjema in s prȇdenjema množina preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati] IMENOVALNIK: prédenja tudi prȇdenja POMEN RODILNIK: prȇdenj 1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki DAJALNIK: prédenjem tudi prȇdenjem mreže TOŽILNIK: prédenja tudi prȇdenja ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri prédenjih tudi pri prȇdenjih mreža prepreda | kanali prepredajo ORODNIK: s prédenji tudi s prȇdenji ▪ Mreža cest prepreda Pokljuko in omogoča lažji tudi dostop do vseh bolj ali manj znamenitih točk. jakostno ▪ Celoten park prepredajo naravni kanali, ki sekajo ednina gosto džunglo in mangrove. IMENOVALNIK: prédenje ▪ Obraz so prepredale gube, ki so se širile od RODILNIK: prédenja kotičkov oči, risale globoke brazde od nosu do ust in DAJALNIK: prédenju brazdale čelo. TOŽILNIK: prédenje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri prédenju prepredati deželo, pokrajino | prepredati območje | ORODNIK: s prédenjem prepredati telo dvojina ▪ Pokrajino prepredajo izsuševalni kanali. IMENOVALNIK: prédenji ▪ Žilje je eden največjih organov v telesu, saj RODILNIK: prédenj prepreda vse naše telo. DAJALNIK: prédenjema 1a) TOŽILNIK: prédenji ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže MESTNIK: pri prédenjih ⏵ ORODNIK: s prédenjema glag. + sam. beseda v tožilniku množina prepredati nebo IMENOVALNIK: prédenja ▪ Med nevihtami prepredajo nebo številne strele. RODILNIK: prédenj 2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki DAJALNIK: prédenjem mreže 138 ▪ Na mnogih mestih so izdolbli skalo, stroji so se deležnik na -č zajedali v goro in jo prepredali z mrežo rovov. moški spol 3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki ednina meri IMENOVALNIK: prepredajóč ▪ Verjamejo, da ves svet prepredajo dobre in zle sile. RODILNIK: prepredajóčega ▪ Akcijske prizore ves čas prepreda globoka intimna DAJALNIK: prepredajóčemu zgodba o dvojnem življenju glavnega junaka ter o TOŽILNIK: prepredajóč medsebojnih odnosih. živo prepredajóčega MESTNIK: pri prepredajóčem OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: s prepredajóčim jakostni dvojina [preprédati] IMENOVALNIK: prepredajóča IPA: [pɾɛˈpɾeːdati] RODILNIK: prepredajóčih tonemski DAJALNIK: prepredajóčima [preprdati] in [preprdati] TOŽILNIK: prepredajóča IPA: [pɾɛpɾèːdáti] in [pɾɛpɾéːdàti] MESTNIK: pri prepredajóčih ORODNIK: s prepredajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: prepredajóči NEDOLOČNIK: preprédati RODILNIK: prepredajóčih NAMENILNIK: preprédat DAJALNIK: prepredajóčim sedanjik TOŽILNIK: prepredajóče ednina MESTNIK: pri prepredajóčih 1. OSEBA preprédam ORODNIK: s prepredajóčimi 2. OSEBA preprédaš ženski spol 3. OSEBA prepréda ednina dvojina IMENOVALNIK: prepredajóča 1. OSEBA preprédava RODILNIK: prepredajóče 2. OSEBA preprédata DAJALNIK: prepredajóči 3. OSEBA preprédata TOŽILNIK: prepredajóčo množina MESTNIK: pri prepredajóči 1. OSEBA preprédamo ORODNIK: s prepredajóčo 2. OSEBA preprédate dvojina 3. OSEBA preprédajo IMENOVALNIK: prepredajóči velelnik RODILNIK: prepredajóčih ednina DAJALNIK: prepredajóčima 2. OSEBA preprédaj TOŽILNIK: prepredajóči dvojina MESTNIK: pri prepredajóčih 1. OSEBA preprédajva ORODNIK: s prepredajóčima 2. OSEBA preprédajta množina množina IMENOVALNIK: prepredajóče 1. OSEBA preprédajmo RODILNIK: prepredajóčih 2. OSEBA preprédajte DAJALNIK: prepredajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: prepredajóče moški spol MESTNIK: pri prepredajóčih EDNINA: preprédal ORODNIK: s prepredajóčimi DVOJINA: preprédala srednji spol MNOŽINA: preprédali ednina ženski spol IMENOVALNIK: prepredajóče EDNINA: preprédala RODILNIK: prepredajóčega DVOJINA: preprédali DAJALNIK: prepredajóčemu MNOŽINA: preprédale TOŽILNIK: prepredajóče srednji spol MESTNIK: pri prepredajóčem EDNINA: preprédalo ORODNIK: s prepredajóčim DVOJINA: preprédali dvojina MNOŽINA: preprédala IMENOVALNIK: prepredajóči 139 RODILNIK: prepredajóčih MESTNIK: pri preprédanih DAJALNIK: prepredajóčima ORODNIK: s preprédanimi TOŽILNIK: prepredajóči srednji spol MESTNIK: pri prepredajóčih ednina ORODNIK: s prepredajóčima IMENOVALNIK: preprédano množina RODILNIK: preprédanega IMENOVALNIK: prepredajóča DAJALNIK: preprédanemu RODILNIK: prepredajóčih TOŽILNIK: preprédano DAJALNIK: prepredajóčim MESTNIK: pri preprédanem TOŽILNIK: prepredajóča ORODNIK: s preprédanim MESTNIK: pri prepredajóčih dvojina ORODNIK: s prepredajóčimi IMENOVALNIK: preprédani deležnik na -n RODILNIK: preprédanih moški spol DAJALNIK: preprédanima ednina TOŽILNIK: preprédani IMENOVALNIK: preprédan MESTNIK: pri preprédanih RODILNIK: preprédanega ORODNIK: s preprédanima DAJALNIK: preprédanemu množina TOŽILNIK: preprédan IMENOVALNIK: preprédana živo preprédanega RODILNIK: preprédanih MESTNIK: pri preprédanem DAJALNIK: preprédanim ORODNIK: s preprédanim TOŽILNIK: preprédana dvojina MESTNIK: pri preprédanih IMENOVALNIK: preprédana ORODNIK: s preprédanimi RODILNIK: preprédanih DELEŽJE NA -aje: prepredáje DAJALNIK: preprédanima glagolnik TOŽILNIK: preprédana ednina MESTNIK: pri preprédanih IMENOVALNIK: preprédanje ORODNIK: s preprédanima RODILNIK: preprédanja množina DAJALNIK: preprédanju IMENOVALNIK: preprédani TOŽILNIK: preprédanje RODILNIK: preprédanih MESTNIK: pri preprédanju DAJALNIK: preprédanim ORODNIK: s preprédanjem TOŽILNIK: preprédane dvojina MESTNIK: pri preprédanih IMENOVALNIK: preprédanji ORODNIK: s preprédanimi RODILNIK: preprédanj ženski spol DAJALNIK: preprédanjema ednina TOŽILNIK: preprédanji IMENOVALNIK: preprédana MESTNIK: pri preprédanjih RODILNIK: preprédane ORODNIK: s preprédanjema DAJALNIK: preprédani množina TOŽILNIK: preprédano IMENOVALNIK: preprédanja MESTNIK: pri preprédani RODILNIK: preprédanj ORODNIK: s preprédano DAJALNIK: preprédanjem dvojina TOŽILNIK: preprédanja IMENOVALNIK: preprédani MESTNIK: pri preprédanjih RODILNIK: preprédanih ORODNIK: s preprédanji DAJALNIK: preprédanima tonemsko TOŽILNIK: preprédani NEDOLOČNIK: preprdati MESTNIK: pri preprédanih NAMENILNIK: preprdat ORODNIK: s preprédanima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: preprédane 1. OSEBA preprdam RODILNIK: preprédanih 2. OSEBA preprdaš DAJALNIK: preprédanim 3. OSEBA preprda TOŽILNIK: preprédane dvojina 140 1. OSEBA preprdava RODILNIK: prepredajče 2. OSEBA preprdata DAJALNIK: prepredajči 3. OSEBA preprdata TOŽILNIK: prepredajčo množina MESTNIK: pri prepredajči 1. OSEBA preprdamo ORODNIK: s prepredajčo 2. OSEBA preprdate dvojina 3. OSEBA preprdajo IMENOVALNIK: prepredajči velelnik RODILNIK: prepredajčih ednina DAJALNIK: prepredajčima 2. OSEBA preprdaj TOŽILNIK: prepredajči dvojina MESTNIK: pri prepredajčih 1. OSEBA preprdajva ORODNIK: s prepredajčima 2. OSEBA preprdajta množina množina IMENOVALNIK: prepredajče 1. OSEBA preprdajmo RODILNIK: prepredajčih 2. OSEBA preprdajte DAJALNIK: prepredajčim deležnik na -l TOŽILNIK: prepredajče moški spol MESTNIK: pri prepredajčih EDNINA: preprdal ORODNIK: s prepredajčimi DVOJINA: preprdala srednji spol MNOŽINA: preprdali ednina ženski spol IMENOVALNIK: prepredajče EDNINA: preprdala in preprdala RODILNIK: prepredajčega DVOJINA: preprdali DAJALNIK: prepredajčemu MNOŽINA: preprdale TOŽILNIK: prepredajče srednji spol MESTNIK: pri prepredajčem EDNINA: preprdalo ORODNIK: s prepredajčim DVOJINA: preprdali dvojina MNOŽINA: preprdala IMENOVALNIK: prepredajči deležnik na -č RODILNIK: prepredajčih moški spol DAJALNIK: prepredajčima ednina TOŽILNIK: prepredajči IMENOVALNIK: prepredajč tudi prepredajč MESTNIK: pri prepredajčih RODILNIK: prepredajčega ORODNIK: s prepredajčima DAJALNIK: prepredajčemu množina TOŽILNIK: prepredajč tudi prepredajč IMENOVALNIK: prepredajča živo prepredajčega RODILNIK: prepredajčih MESTNIK: pri prepredajčem DAJALNIK: prepredajčim ORODNIK: s prepredajčim TOŽILNIK: prepredajča dvojina MESTNIK: pri prepredajčih IMENOVALNIK: prepredajča ORODNIK: s prepredajčimi RODILNIK: prepredajčih deležnik na -n DAJALNIK: prepredajčima moški spol TOŽILNIK: prepredajča ednina MESTNIK: pri prepredajčih IMENOVALNIK: preprdan ORODNIK: s prepredajčima RODILNIK: preprdanega množina DAJALNIK: preprdanemu IMENOVALNIK: prepredajči TOŽILNIK: preprdan RODILNIK: prepredajčih živo preprdanega DAJALNIK: prepredajčim MESTNIK: pri preprdanem TOŽILNIK: prepredajče ORODNIK: s preprdanim MESTNIK: pri prepredajčih dvojina ORODNIK: s prepredajčimi IMENOVALNIK: preprdana ženski spol RODILNIK: preprdanih ednina DAJALNIK: preprdanima IMENOVALNIK: prepredajča TOŽILNIK: preprdana 141 MESTNIK: pri preprdanih IMENOVALNIK: preprdanje ORODNIK: s preprdanima RODILNIK: preprdanja množina DAJALNIK: preprdanju IMENOVALNIK: preprdani TOŽILNIK: preprdanje RODILNIK: preprdanih MESTNIK: pri preprdanju DAJALNIK: preprdanim ORODNIK: s preprdanjem TOŽILNIK: preprdane dvojina MESTNIK: pri preprdanih IMENOVALNIK: preprdanji in preprdanji ORODNIK: s preprdanimi RODILNIK: preprdanj ženski spol DAJALNIK: preprdanjema in preprdanjema ednina TOŽILNIK: preprdanji in preprdanji IMENOVALNIK: preprdana MESTNIK: pri preprdanjih RODILNIK: preprdane ORODNIK: s preprdanjema in s preprdanjema DAJALNIK: preprdani množina TOŽILNIK: preprdano IMENOVALNIK: preprdanja MESTNIK: pri preprdani RODILNIK: preprdanj ORODNIK: s preprdano DAJALNIK: preprdanjem dvojina TOŽILNIK: preprdanja IMENOVALNIK: preprdani MESTNIK: pri preprdanjih RODILNIK: preprdanih ORODNIK: s preprdanji DAJALNIK: preprdanima intonemsko TOŽILNIK: preprdani tonemsko MESTNIK: pri preprdanih NEDOLOČNIK: preprdati ORODNIK: s preprdanima NAMENILNIK: preprdat množina sedanjik IMENOVALNIK: preprdane ednina RODILNIK: preprdanih 1. OSEBA preprdam DAJALNIK: preprdanim 2. OSEBA preprdaš TOŽILNIK: preprdane 3. OSEBA preprda MESTNIK: pri preprdanih dvojina ORODNIK: s preprdanimi 1. OSEBA preprdava srednji spol 2. OSEBA preprdata ednina 3. OSEBA preprdata IMENOVALNIK: preprdano množina RODILNIK: preprdanega 1. OSEBA preprdamo DAJALNIK: preprdanemu 2. OSEBA preprdate TOŽILNIK: preprdano 3. OSEBA preprdajo MESTNIK: pri preprdanem velelnik ORODNIK: s preprdanim ednina dvojina 2. OSEBA preprdaj IMENOVALNIK: preprdani dvojina RODILNIK: preprdanih 1. OSEBA preprdajva DAJALNIK: preprdanima 2. OSEBA preprdajta TOŽILNIK: preprdani množina MESTNIK: pri preprdanih 1. OSEBA preprdajmo ORODNIK: s preprdanima 2. OSEBA preprdajte množina deležnik na -l IMENOVALNIK: preprdana moški spol RODILNIK: preprdanih EDNINA: preprdal DAJALNIK: preprdanim DVOJINA: preprdala TOŽILNIK: preprdana MNOŽINA: preprdali MESTNIK: pri preprdanih ženski spol ORODNIK: s preprdanimi EDNINA: preprdala DELEŽJE NA -aje: prepredȃje DVOJINA: preprdali glagolnik MNOŽINA: preprdale ednina srednji spol 142 EDNINA: preprdalo ORODNIK: s prepredajčim DVOJINA: preprdali dvojina MNOŽINA: preprdala IMENOVALNIK: prepredajči deležnik na -č RODILNIK: prepredajčih moški spol DAJALNIK: prepredajčima ednina TOŽILNIK: prepredajči IMENOVALNIK: prepredajč tudi prepredajč MESTNIK: pri prepredajčih RODILNIK: prepredajčega ORODNIK: s prepredajčima DAJALNIK: prepredajčemu množina TOŽILNIK: prepredajč tudi prepredajč IMENOVALNIK: prepredajča živo prepredajčega RODILNIK: prepredajčih MESTNIK: pri prepredajčem DAJALNIK: prepredajčim ORODNIK: s prepredajčim TOŽILNIK: prepredajča dvojina MESTNIK: pri prepredajčih IMENOVALNIK: prepredajča ORODNIK: s prepredajčimi RODILNIK: prepredajčih deležnik na -n DAJALNIK: prepredajčima moški spol TOŽILNIK: prepredajča ednina MESTNIK: pri prepredajčih IMENOVALNIK: preprdan ORODNIK: s prepredajčima RODILNIK: preprdanega množina DAJALNIK: preprdanemu IMENOVALNIK: prepredajči TOŽILNIK: preprdan RODILNIK: prepredajčih živo preprdanega DAJALNIK: prepredajčim MESTNIK: pri preprdanem TOŽILNIK: prepredajče ORODNIK: s preprdanim MESTNIK: pri prepredajčih dvojina ORODNIK: s prepredajčimi IMENOVALNIK: preprdana ženski spol RODILNIK: preprdanih ednina DAJALNIK: preprdanima IMENOVALNIK: prepredajča TOŽILNIK: preprdana RODILNIK: prepredajče MESTNIK: pri preprdanih DAJALNIK: prepredajče ORODNIK: s preprdanima TOŽILNIK: prepredajčo množina MESTNIK: pri prepredajči IMENOVALNIK: preprdani ORODNIK: s prepredajčo RODILNIK: preprdanih dvojina DAJALNIK: preprdanim IMENOVALNIK: prepredajči TOŽILNIK: preprdane RODILNIK: prepredajčih MESTNIK: pri preprdanih DAJALNIK: prepredajčima ORODNIK: s preprdanimi TOŽILNIK: prepredajči ženski spol MESTNIK: pri prepredajčih ednina ORODNIK: s prepredajčima IMENOVALNIK: preprdana množina RODILNIK: preprdane IMENOVALNIK: prepredajče DAJALNIK: preprdani RODILNIK: prepredajčih TOŽILNIK: preprdano DAJALNIK: prepredajčim MESTNIK: pri preprdani TOŽILNIK: prepredajče ORODNIK: s preprdano MESTNIK: pri prepredajčih dvojina ORODNIK: s prepredajčimi IMENOVALNIK: preprdani srednji spol RODILNIK: preprdanih ednina DAJALNIK: preprdanima IMENOVALNIK: prepredajče TOŽILNIK: preprdani RODILNIK: prepredajčega MESTNIK: pri preprdanih DAJALNIK: prepredajčemu ORODNIK: s preprdanima TOŽILNIK: prepredajče množina MESTNIK: pri prepredajčem IMENOVALNIK: preprdane 143 RODILNIK: preprdanih POMEN DAJALNIK: preprdanim 1. ekspresivno prekriti površino s svojim gibanjem, TOŽILNIK: preprdane pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže MESTNIK: pri preprdanih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s preprdanimi prepresti nebo srednji spol ▪ Pahljačasti beli oblaki so prepredli modrikasto ednina nebo. IMENOVALNIK: preprdano ▪ Na okuženem storžu se plesen pojavi najprej na RODILNIK: preprdanega vrhu, kasneje pa preprede večji del storža. DAJALNIK: preprdanemu ▪ V globokih tleh korenine prepredejo bistveno večji TOŽILNIK: preprdano prostor. MESTNIK: pri preprdanem 2. ekspresivno narediti, da se kaj pojavi, razširi v ORODNIK: s preprdanim obliki mreže dvojina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: preprdani prepresti s cestami, potmi | prepresti z mrežo RODILNIK: preprdanih ▪ Pokrajino, ki je bila nekoč divja in neprehodna, so DAJALNIK: preprdanima počasi prepredli s potmi, zgradili mostove, gostišča, TOŽILNIK: preprdani samostanske kuhinje in jo spremenili v cilj mnogih MESTNIK: pri preprdanih romarjev. ORODNIK: s preprdanima ▪ Državo so prepredli z nevidno mrežo iz pripadnikov množina vojaških struktur, tedanje milice in civilnega IMENOVALNIK: preprdana prebivalstva. RODILNIK: preprdanih 3. ekspresivno narediti, da kaj dobi vase, v svojo DAJALNIK: preprdanim strukturo tudi dele česa drugega TOŽILNIK: preprdana ▪ Tretja sonata razkriva zrelega ustvarjalca, ki ni želel MESTNIK: pri preprdanih samo ugajati z liričnimi melodijami, temveč je skušal ORODNIK: s preprdanimi zvočno tkivo prepresti tudi z dramatiko. DELEŽJE NA -aje: prepredȃje glagolnik OBLIKE IN IZGOVOR ednina jakostni IMENOVALNIK: preprdanje [preprêsti] tudi [preprésti] RODILNIK: preprdanja IPA: [pɾɛˈpɾɛːsti] tudi [pɾɛˈpɾeːsti] DAJALNIK: preprdanju tonemski TOŽILNIK: preprdanje [preprésti] tudi [preprsti] MESTNIK: pri preprdanju IPA: [pɾɛpɾːstí] tudi [pɾɛpɾèːstí] ORODNIK: s preprdanjem dvojina VZOREC IMENOVALNIK: preprdanji in preprdenji jakostno RODILNIK: preprdanj NEDOLOČNIK: preprêsti DAJALNIK: preprdanjema in preprdanjema NAMENILNIK: preprêst tudi preprèst TOŽILNIK: preprdanji in preprdanji sedanjik MESTNIK: pri preprdanjih ednina ORODNIK: s preprdanjema in s preprdanjema 1. OSEBA preprêdem množina 2. OSEBA preprêdeš IMENOVALNIK: preprdanja 3. OSEBA preprêde RODILNIK: preprdanj dvojina DAJALNIK: preprdanjem 1. OSEBA preprêdeva TOŽILNIK: preprdanja 2. OSEBA preprêdeta MESTNIK: pri preprdanjih 3. OSEBA preprêdeta ORODNIK: s preprdanji množina 1. OSEBA preprêdemo IZVOR 2. OSEBA preprêdete ↑prepresti 3. OSEBA preprêdejo velelnik preprêsti preprêdem ednina tudi preprésti preprédem dovršni 2. OSEBA preprêdi glagol [preprêsti] tudi [preprésti] 144 dvojina MESTNIK: pri prepredênih 1. OSEBA prepredíva ORODNIK: s prepredênima 2. OSEBA prepredíta množina množina IMENOVALNIK: prepredêne 1. OSEBA prepredímo RODILNIK: prepredênih 2. OSEBA prepredíte DAJALNIK: prepredênim deležnik na -l TOŽILNIK: prepredêne moški spol MESTNIK: pri prepredênih EDNINA: preprêdel redko preprèl ORODNIK: s prepredênimi DVOJINA: preprêdla redko preprêla srednji spol MNOŽINA: preprêdli redko preprêli ednina ženski spol IMENOVALNIK: prepredêno EDNINA: preprêdla redko preprêla RODILNIK: prepredênega DVOJINA: preprêdli redko preprêli DAJALNIK: prepredênemu MNOŽINA: preprêdle redko preprêle TOŽILNIK: prepredêno srednji spol MESTNIK: pri prepredênem EDNINA: preprêdlo redko preprêlo ORODNIK: s prepredênim DVOJINA: preprêdli redko preprêli dvojina MNOŽINA: preprêdla redko preprêla IMENOVALNIK: prepredêni deležnik na -n RODILNIK: prepredênih moški spol DAJALNIK: prepredênima ednina TOŽILNIK: prepredêni IMENOVALNIK: prepredèn MESTNIK: pri prepredênih RODILNIK: prepredênega ORODNIK: s prepredênima DAJALNIK: prepredênemu množina TOŽILNIK: prepredèn IMENOVALNIK: prepredêna živo prepredênega RODILNIK: prepredênih MESTNIK: pri prepredênem DAJALNIK: prepredênim ORODNIK: s prepredênim TOŽILNIK: prepredêna dvojina MESTNIK: pri prepredênih IMENOVALNIK: prepredêna ORODNIK: s prepredênimi RODILNIK: prepredênih in DAJALNIK: prepredênima moški spol TOŽILNIK: prepredêna ednina MESTNIK: pri prepredênih IMENOVALNIK: preprêden ORODNIK: s prepredênima RODILNIK: preprêdenega množina DAJALNIK: preprêdenemu IMENOVALNIK: prepredêni TOŽILNIK: preprêden RODILNIK: prepredênih živo preprêdenega DAJALNIK: prepredênim MESTNIK: pri preprêdenem TOŽILNIK: prepredêne ORODNIK: s preprêdenim MESTNIK: pri prepredênih dvojina ORODNIK: s prepredênimi IMENOVALNIK: preprêdena ženski spol RODILNIK: preprêdenih ednina DAJALNIK: preprêdenima IMENOVALNIK: prepredêna TOŽILNIK: preprêdena RODILNIK: prepredêne MESTNIK: pri preprêdenih DAJALNIK: prepredêni ORODNIK: s preprêdenima TOŽILNIK: prepredêno množina MESTNIK: pri prepredêni IMENOVALNIK: preprêdeni ORODNIK: s prepredêno RODILNIK: preprêdenih dvojina DAJALNIK: preprêdenim IMENOVALNIK: prepredêni TOŽILNIK: preprêdene RODILNIK: prepredênih MESTNIK: pri preprêdenih DAJALNIK: prepredênima ORODNIK: s preprêdenimi TOŽILNIK: prepredêni ženski spol 145 ednina MESTNIK: pri prepredênjih IMENOVALNIK: preprêdena ORODNIK: s prepredênjema RODILNIK: preprêdene množina DAJALNIK: preprêdeni IMENOVALNIK: prepredênja TOŽILNIK: preprêdeno RODILNIK: prepredênj MESTNIK: pri preprêdeni DAJALNIK: prepredênjem ORODNIK: s preprêdeno TOŽILNIK: prepredênja dvojina MESTNIK: pri prepredênjih IMENOVALNIK: preprêdeni ORODNIK: s prepredênji RODILNIK: preprêdenih in DAJALNIK: preprêdenima ednina TOŽILNIK: preprêdeni IMENOVALNIK: preprêdenje MESTNIK: pri preprêdenih RODILNIK: preprêdenja ORODNIK: s preprêdenima DAJALNIK: preprêdenju množina TOŽILNIK: preprêdenje IMENOVALNIK: preprêdene MESTNIK: pri preprêdenju RODILNIK: preprêdenih ORODNIK: s preprêdenjem DAJALNIK: preprêdenim dvojina TOŽILNIK: preprêdene IMENOVALNIK: preprêdenji MESTNIK: pri preprêdenih RODILNIK: preprêdenj ORODNIK: s preprêdenimi DAJALNIK: preprêdenjema srednji spol TOŽILNIK: preprêdenji ednina MESTNIK: pri preprêdenjih IMENOVALNIK: preprêdeno ORODNIK: s preprêdenjema RODILNIK: preprêdenega množina DAJALNIK: preprêdenemu IMENOVALNIK: preprêdenja TOŽILNIK: preprêdeno RODILNIK: preprêdenj MESTNIK: pri preprêdenem DAJALNIK: preprêdenjem ORODNIK: s preprêdenim TOŽILNIK: preprêdenja dvojina MESTNIK: pri preprêdenjih IMENOVALNIK: preprêdeni ORODNIK: s preprêdenji RODILNIK: preprêdenih tonemsko DAJALNIK: preprêdenima NEDOLOČNIK: preprésti TOŽILNIK: preprêdeni NAMENILNIK: preprȇst tudi preprȅst MESTNIK: pri preprêdenih sedanjik ORODNIK: s preprêdenima ednina množina 1. OSEBA preprédem IMENOVALNIK: preprêdena 2. OSEBA preprédeš RODILNIK: preprêdenih 3. OSEBA prepréde DAJALNIK: preprêdenim dvojina TOŽILNIK: preprêdena 1. OSEBA preprédeva MESTNIK: pri preprêdenih 2. OSEBA preprédeta ORODNIK: s preprêdenimi 3. OSEBA preprédeta glagolnik množina ednina 1. OSEBA preprédemo IMENOVALNIK: prepredênje 2. OSEBA preprédete RODILNIK: prepredênja 3. OSEBA preprédejo DAJALNIK: prepredênju velelnik TOŽILNIK: prepredênje ednina MESTNIK: pri prepredênju 2. OSEBA preprédi ORODNIK: s prepredênjem dvojina dvojina 1. OSEBA prepredȋva IMENOVALNIK: prepredênji 2. OSEBA prepredȋta RODILNIK: prepredênj množina DAJALNIK: prepredênjema 1. OSEBA prepredȋmo TOŽILNIK: prepredênji 2. OSEBA prepredȋte 146 deležnik na -l TOŽILNIK: prepredéne moški spol MESTNIK: pri prepredénih EDNINA: preprédel in preprȇdel redko preprȅl ORODNIK: s prepredénimi DVOJINA: preprédla in preprȇdla redko prepréla srednji spol MNOŽINA: preprédli in preprȇdli redko prepréli ednina ženski spol IMENOVALNIK: prepredéno EDNINA: preprédla in preprȇdla redko prepréla RODILNIK: prepredénega DVOJINA: preprédli in preprȇdli redko prepréli DAJALNIK: prepredénemu MNOŽINA: preprédle in preprȇdle redko prepréle TOŽILNIK: prepredéno srednji spol MESTNIK: pri prepredénem EDNINA: preprédlo in preprȇdlo redko preprélo ORODNIK: s prepredénim DVOJINA: preprédli in preprȇdli redko prepréli dvojina MNOŽINA: preprédla in preprȇdla redko prepréla IMENOVALNIK: prepredéni deležnik na -n RODILNIK: prepredénih moški spol DAJALNIK: prepredénima ednina TOŽILNIK: prepredéni IMENOVALNIK: prepredȅn MESTNIK: pri prepredénih RODILNIK: prepredénega ORODNIK: s prepredénima DAJALNIK: prepredénemu množina TOŽILNIK: prepredȅn IMENOVALNIK: prepredéna živo prepredénega RODILNIK: prepredénih MESTNIK: pri prepredénem DAJALNIK: prepredénim ORODNIK: s prepredénim TOŽILNIK: prepredéna dvojina MESTNIK: pri prepredénih IMENOVALNIK: prepredéna ORODNIK: s prepredénimi RODILNIK: prepredénih in DAJALNIK: prepredénima moški spol TOŽILNIK: prepredéna ednina MESTNIK: pri prepredénih IMENOVALNIK: preprȇden ORODNIK: s prepredénima RODILNIK: preprȇdenega množina DAJALNIK: preprȇdenemu IMENOVALNIK: prepredéni TOŽILNIK: preprȇden RODILNIK: prepredénih živo preprȇdenega DAJALNIK: prepredénim MESTNIK: pri preprȇdenem TOŽILNIK: prepredéne ORODNIK: s preprȇdenim MESTNIK: pri prepredénih dvojina ORODNIK: s prepredénimi IMENOVALNIK: preprȇdena ženski spol RODILNIK: preprȇdenih ednina DAJALNIK: preprȇdenima IMENOVALNIK: prepredéna TOŽILNIK: preprȇdena RODILNIK: prepredéne MESTNIK: pri preprȇdenih DAJALNIK: prepredéni ORODNIK: s preprȇdenima TOŽILNIK: prepredéno množina MESTNIK: pri prepredéni IMENOVALNIK: preprȇdeni ORODNIK: s prepredéno RODILNIK: preprȇdenih dvojina DAJALNIK: preprȇdenim IMENOVALNIK: prepredéni TOŽILNIK: preprȇdene RODILNIK: prepredénih MESTNIK: pri preprȇdenih DAJALNIK: prepredénima ORODNIK: s preprȇdenimi TOŽILNIK: prepredéni ženski spol MESTNIK: pri prepredénih ednina ORODNIK: s prepredénima IMENOVALNIK: preprȇdena množina RODILNIK: preprȇdene IMENOVALNIK: prepredéne DAJALNIK: preprȇdeni RODILNIK: prepredénih TOŽILNIK: preprȇdeno DAJALNIK: prepredénim MESTNIK: pri preprȇdeni 147 ORODNIK: s preprȇdeno TOŽILNIK: prepredénja tudi prepredȇnjem dvojina MESTNIK: pri prepredénjih tudi pri prepredȇnjih IMENOVALNIK: preprȇdeni ORODNIK: s prepredénji tudi s prepredȇnji RODILNIK: preprȇdenih in DAJALNIK: preprȇdenima ednina TOŽILNIK: preprȇdeni IMENOVALNIK: preprédenje MESTNIK: pri preprȇdenih RODILNIK: preprédenja ORODNIK: s preprȇdenima DAJALNIK: preprédenju množina TOŽILNIK: preprédenje IMENOVALNIK: preprȇdene MESTNIK: pri preprédenju RODILNIK: preprȇdenih ORODNIK: s preprédenjem DAJALNIK: preprȇdenim dvojina TOŽILNIK: preprȇdene IMENOVALNIK: preprédenji in preprȇdenji MESTNIK: pri preprȇdenih RODILNIK: preprȇdenj ORODNIK: s preprȇdenimi DAJALNIK: preprédenjema in preprȇdenjema srednji spol TOŽILNIK: preprédenji in preprȇdenji ednina MESTNIK: pri preprédenjih in pri preprȇdenjih IMENOVALNIK: preprȇdeno ORODNIK: s preprédenjema in s preprȇdenjema RODILNIK: preprȇdenega množina DAJALNIK: preprȇdenemu IMENOVALNIK: preprédenja tudi preprȇdenja TOŽILNIK: preprȇdeno RODILNIK: preprȇdenj MESTNIK: pri preprȇdenem DAJALNIK: preprédenjem tudi preprȇdenjem ORODNIK: s preprȇdenim TOŽILNIK: preprédenja tudi preprȇdenja dvojina MESTNIK: pri preprédenjih tudi pri preprȇdenjih IMENOVALNIK: preprȇdeni ORODNIK: s preprédenji tudi s preprȇdenji RODILNIK: preprȇdenih tudi DAJALNIK: preprȇdenima jakostno TOŽILNIK: preprȇdeni NEDOLOČNIK: preprésti MESTNIK: pri preprȇdenih NAMENILNIK: preprést ORODNIK: s preprȇdenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: preprȇdena 1. OSEBA preprédem RODILNIK: preprȇdenih 2. OSEBA preprédeš DAJALNIK: preprȇdenim 3. OSEBA prepréde TOŽILNIK: preprȇdena dvojina MESTNIK: pri preprȇdenih 1. OSEBA preprédeva ORODNIK: s preprȇdenimi 2. OSEBA preprédeta glagolnik 3. OSEBA preprédeta ednina množina IMENOVALNIK: prepredénje 1. OSEBA preprédemo RODILNIK: prepredénja 2. OSEBA preprédete DAJALNIK: prepredénju 3. OSEBA preprédejo TOŽILNIK: prepredénje velelnik MESTNIK: pri prepredénju ednina ORODNIK: s prepredénjem 2. OSEBA preprédi dvojina dvojina IMENOVALNIK: prepredénji in prepredȇnji 1. OSEBA preprédiva RODILNIK: prepredȇnj 2. OSEBA preprédita DAJALNIK: prepredénjema in prepredȇnjema množina TOŽILNIK: prepredénji in prepredȇnji 1. OSEBA preprédimo MESTNIK: pri prepredénjih in pri prepredȇnjih 2. OSEBA preprédite ORODNIK: s prepredénjema in s prepredȇnjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: prepredénja tudi prepredȇnja EDNINA: preprédel redko preprèl RODILNIK: prepredȇnj DVOJINA: preprédla redko prepréla DAJALNIK: prepredénjem tudi prepredȇnjem MNOŽINA: preprédli redko prepréli 148 ženski spol IMENOVALNIK: preprédeno EDNINA: preprédla redko prepréla RODILNIK: preprédenega DVOJINA: preprédli redko prepréli DAJALNIK: preprédenemu MNOŽINA: preprédle redko prepréle TOŽILNIK: preprédeno srednji spol MESTNIK: pri preprédenem EDNINA: preprédlo redko preprélo ORODNIK: s preprédenim DVOJINA: preprédli redko prepréli dvojina MNOŽINA: preprédla redko prepréla IMENOVALNIK: preprédeni deležnik na -n RODILNIK: preprédenih moški spol DAJALNIK: preprédenima ednina TOŽILNIK: preprédeni IMENOVALNIK: prepréden MESTNIK: pri preprédenih RODILNIK: preprédenega ORODNIK: s preprédenima DAJALNIK: preprédenemu množina TOŽILNIK: prepréden IMENOVALNIK: preprédena živo preprédenega RODILNIK: preprédenih MESTNIK: pri preprédenem DAJALNIK: preprédenim ORODNIK: s preprédenim TOŽILNIK: preprédena dvojina MESTNIK: pri preprédenih IMENOVALNIK: preprédena ORODNIK: s preprédenimi RODILNIK: preprédenih glagolnik DAJALNIK: preprédenima ednina TOŽILNIK: preprédena IMENOVALNIK: preprédenje MESTNIK: pri preprédenih RODILNIK: preprédenja ORODNIK: s preprédenima DAJALNIK: preprédenju množina TOŽILNIK: preprédenje IMENOVALNIK: preprédeni MESTNIK: pri preprédenju RODILNIK: preprédenih ORODNIK: s preprédenjem DAJALNIK: preprédenim dvojina TOŽILNIK: preprédene IMENOVALNIK: preprédenji MESTNIK: pri preprédenih RODILNIK: preprédenj ORODNIK: s preprédenimi DAJALNIK: preprédenjema ženski spol TOŽILNIK: preprédenji ednina MESTNIK: pri preprédenjih IMENOVALNIK: preprédena ORODNIK: s preprédenjema RODILNIK: preprédene množina DAJALNIK: preprédeni IMENOVALNIK: preprédenja TOŽILNIK: preprédeno RODILNIK: preprédenj MESTNIK: pri preprédeni DAJALNIK: preprédenjem ORODNIK: s preprédeno TOŽILNIK: preprédenja dvojina MESTNIK: pri preprédenjih IMENOVALNIK: preprédeni ORODNIK: s preprédenji RODILNIK: preprédenih tonemsko DAJALNIK: preprédenima NEDOLOČNIK: preprsti TOŽILNIK: preprédeni NAMENILNIK: preprst MESTNIK: pri preprédenih sedanjik ORODNIK: s preprédenima ednina množina 1. OSEBA preprdem IMENOVALNIK: preprédene 2. OSEBA preprdeš RODILNIK: preprédenih 3. OSEBA preprde DAJALNIK: preprédenim dvojina TOŽILNIK: preprédene 1. OSEBA preprdeva MESTNIK: pri preprédenih 2. OSEBA preprdeta ORODNIK: s preprédenimi 3. OSEBA preprdeta srednji spol množina ednina 1. OSEBA preprdemo 149 2. OSEBA preprdete dvojina 3. OSEBA preprdejo IMENOVALNIK: preprdeni velelnik RODILNIK: preprdenih ednina DAJALNIK: preprdenima 2. OSEBA preprdi TOŽILNIK: preprdeni dvojina MESTNIK: pri preprdenih 1. OSEBA preprdiva ORODNIK: s preprdenima 2. OSEBA preprdita množina množina IMENOVALNIK: preprdene 1. OSEBA preprdimo RODILNIK: preprdenih 2. OSEBA preprdite DAJALNIK: preprdenim deležnik na -l TOŽILNIK: preprdene moški spol MESTNIK: pri preprdenih EDNINA: preprdel redko preprȅl ORODNIK: s preprdenimi DVOJINA: preprdla redko preprla srednji spol MNOŽINA: preprdli redko preprli ednina ženski spol IMENOVALNIK: preprdeno EDNINA: preprdla redko preprla RODILNIK: preprdenega DVOJINA: preprdli redko preprli DAJALNIK: preprdenemu MNOŽINA: preprdle redko preprle TOŽILNIK: preprdeno srednji spol MESTNIK: pri preprdenem EDNINA: preprdlo redko preprlo ORODNIK: s preprdenim DVOJINA: preprdli redko preprli dvojina MNOŽINA: preprdla redko preprla IMENOVALNIK: preprdeni deležnik na -n RODILNIK: preprdenih moški spol DAJALNIK: preprdenima ednina TOŽILNIK: preprdeni IMENOVALNIK: preprden MESTNIK: pri preprdenih RODILNIK: preprdenega ORODNIK: s preprdenima DAJALNIK: preprdenemu množina TOŽILNIK: preprden IMENOVALNIK: preprdena živo preprdenega RODILNIK: preprdenih MESTNIK: pri preprdenem DAJALNIK: preprdenim ORODNIK: s preprdenim TOŽILNIK: preprdena dvojina MESTNIK: pri preprdenih IMENOVALNIK: preprdena ORODNIK: s preprdenimi RODILNIK: preprdenih glagolnik DAJALNIK: preprdenima ednina TOŽILNIK: preprdena IMENOVALNIK: preprdenje MESTNIK: pri preprdenih RODILNIK: preprdenja ORODNIK: s preprdenima DAJALNIK: preprdenju množina TOŽILNIK: preprdenje IMENOVALNIK: preprdeni MESTNIK: pri preprdenju RODILNIK: preprdenih ORODNIK: s preprdenjem DAJALNIK: preprdenim dvojina TOŽILNIK: preprdene IMENOVALNIK: preprdenji in preprdenji MESTNIK: pri preprdenih RODILNIK: preprdenj ORODNIK: s preprdenimi DAJALNIK: preprdenjema in preprdenjema ženski spol TOŽILNIK: preprdenji in preprdenji ednina MESTNIK: pri preprdenjih IMENOVALNIK: preprdena ORODNIK: s preprdenjema in s preprdenjema RODILNIK: preprdene množina DAJALNIK: preprdeni IMENOVALNIK: preprdenja TOŽILNIK: preprdeno RODILNIK: preprdenj MESTNIK: pri preprdeni DAJALNIK: preprdenjem ORODNIK: s preprdeno TOŽILNIK: preprdenja 150 MESTNIK: pri preprdenjih 2. oddajati enakomeren, nizek zvok, navadno ob ORODNIK: s preprdenji občutju ugodja, zadovoljstva ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IZVOR mačka, muca prede ↑presti ▪ Mačke predejo, ko so zadovoljne, ko mirijo druge mačke in ko jih kaj hudo boli. prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] ⏵ glag. + glag. v nedoločniku začeti presti tudi [présti] P ▪ Mačka skoči na kavč, se pretegne in si poišče topel OMEN 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov kotiček, kjer se nato zvije v klobčič in začne ⏵ zadovoljno presti. glag. + sam. beseda v tožilniku ⏵ prisl. + glag. presti lan | presti nit, volno | presti predivo glasno presti | lepo, zadovoljno presti ▪ Ženske so v zimskem času doma predle lan, tkale ▪ Ruske modre mačke so svojim človeškim platno in pletle. skrbnikom izrazito privržene in zveste, kar najbolj ▪ Terice so lan trle, mikale in pripravile kodele, to je očitno pokažejo s svojo zaupljivostjo, ko mirno razrahljano predivo, iz katerega so na kolovratu počivajo na gospodarjevih kolenih in glasno predle nit. predejo. ▪ Nekateri raziskovalci menijo, da so z izdelovanjem ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku preprog začeli pastirski nomadi, ki so predli volno presti v naročju ovc, ki so jih pasli. ⏵ ▪ Crkljala je mačjega mladička, ki je zadovoljno sam. beseda v imenovalniku + glag. predel v njenem naročju. predice, ženske predejo ▪ Pred kolovratom so predice predle ročno s 2a) ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob preslico. občutju ugodja, zadovoljstva ▪ Družine so same pridelovale hrano, ženske so ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku predle volno in izdelovale oblačila. presti od ugodja, užitka, zadovoljstva ⏵ glag. + glag. v nedoločniku ▪ Mazilil jo je z eteričnim oljem, se sprehajal s naučiti se, znati presti prsti, jezikom, da je predla od ugodja. ▪ Vse ženske v vasi so znale presti lan in konopljo, 2b) ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, izdelovati platno. ⏵ podobnim takemu zvoku priredna zveza ⏵ prisl. + glag. presti in plesti, presti in tkati zadovoljno presti ▪ Moški so prali in strigli ovce, ženske predle in pletle, otroci pa pomagali pri cufanju volne. ▪ Zadovoljno je predel za mikrofonom: »Odločilno je bilo, da smo dali kar 40 točk izpod koša in imeli ▪ Tkalci so delali za državo, ki je nadzorovala zraven kar 18 skokov v napadu.« proizvodnjo in plačilo, le kmetje so lahko doma predli in tkali za osebne potrebe. 2c) ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku pravilnem, tekočem delovanju presti na kolovrat ⏵ prisl. + glag. ▪ Najdaljše in najtanjše predivo je dobila predica, ki lepo, zadovoljno presti je predla na kolovrat. ▪ To jutro sem prvič preizkusil novi motor in zares ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku lepo prede v visokih prestavah. presti na kolovratu ▪ Avtomobili so zadovoljno predli, kot bi se ▪ Ko je volna skrtačena, se naredijo posebni svaljki, zavedali, da bodo zdaj nekaj dni v glavnem ki se predejo na kolovratu. počivali v kampu. 1a) delati pajčevino, ovoj s sukanjem, 3. slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno navijanjem posebnega izločka brez pravega namena, želje po dejanjih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku pajki predejo ▪ Med letošnjo predvolilno kampanjo vsi predejo le o ▪ Vsi pajki predejo niti, nekateri izdelujejo mreže. socialnem in zdravstvenem zavarovanju. ▪ Gosenica najprej sprede rahlo neenakomerno ▪ Predel je o nujni kooperaciji vlade in gospodarstva, mrežo, nato začne presti še druge plasti. o gospodarstvu, ki naj ima do družbe dolžnosti in ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku obveznosti. ▪ Pajek Nephila živi v tropskih gozdovih; lahko ga je najti – prede orjaško mrežo s premerom 2 m. OBLIKE IN IZGOVOR jakostni 151 [prêsti] tudi [présti] IMENOVALNIK: predóča IPA: [ˈpɾɛːsti] tudi [ˈpɾeːsti] RODILNIK: predóčih tonemski DAJALNIK: predóčima [présti] tudi [prsti] TOŽILNIK: predóča IPA: [pɾːstí] tudi [pɾèːstí] MESTNIK: pri predóčih ORODNIK: s predóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: predóči NEDOLOČNIK: prêsti RODILNIK: predóčih NAMENILNIK: prêst tudi prèst DAJALNIK: predóčim sedanjik TOŽILNIK: predóče ednina MESTNIK: pri predóčih 1. OSEBA prêdem ORODNIK: s predóčimi 2. OSEBA prêdeš ženski spol 3. OSEBA prêde ednina dvojina IMENOVALNIK: predóča 1. OSEBA prêdeva RODILNIK: predóče 2. OSEBA prêdeta DAJALNIK: predóči 3. OSEBA prêdeta TOŽILNIK: predóčo množina MESTNIK: pri predóči 1. OSEBA prêdemo ORODNIK: s predóčo 2. OSEBA prêdete dvojina 3. OSEBA prêdejo IMENOVALNIK: predóči velelnik RODILNIK: predóčih ednina DAJALNIK: predóčima 2. OSEBA prêdi TOŽILNIK: predóči dvojina MESTNIK: pri predóčih 1. OSEBA predíva ORODNIK: s predóčima 2. OSEBA predíta množina množina IMENOVALNIK: predóče 1. OSEBA predímo RODILNIK: predóčih 2. OSEBA predíte DAJALNIK: predóčim deležnik na -l TOŽILNIK: predóče moški spol MESTNIK: pri predóčih EDNINA: prêdel redko prèl ORODNIK: s predóčimi DVOJINA: prêdla redko prêla srednji spol MNOŽINA: prêdli redko prêli ednina ženski spol IMENOVALNIK: predóče EDNINA: prêdla redko prêla RODILNIK: predóčega DVOJINA: prêdli redko prêli DAJALNIK: predóčemu MNOŽINA: prêdle redko prêle TOŽILNIK: predóče srednji spol MESTNIK: pri predóčem EDNINA: prêdlo redko prêlo ORODNIK: s predóčim DVOJINA: prêdli redko prêli dvojina MNOŽINA: prêdla redko prêla IMENOVALNIK: predóči deležnik na -č RODILNIK: predóčih moški spol DAJALNIK: predóčima ednina TOŽILNIK: predóči IMENOVALNIK: predóč MESTNIK: pri predóčih RODILNIK: predóčega ORODNIK: s predóčima DAJALNIK: predóčemu množina TOŽILNIK: predóč IMENOVALNIK: predóča živo predóčega RODILNIK: predóčih MESTNIK: pri predóčem DAJALNIK: predóčim ORODNIK: s predóčim TOŽILNIK: predóča dvojina MESTNIK: pri predóčih 152 ORODNIK: s predóčimi IMENOVALNIK: predêni deležnik na -n RODILNIK: predênih moški spol DAJALNIK: predênima ednina TOŽILNIK: predêni IMENOVALNIK: predèn MESTNIK: pri predênih RODILNIK: predênega ORODNIK: s predênima DAJALNIK: predênemu množina TOŽILNIK: predèn IMENOVALNIK: predêna živo predênega RODILNIK: predênih MESTNIK: pri predênem DAJALNIK: predênim ORODNIK: s predênim TOŽILNIK: predêna dvojina MESTNIK: pri predênih IMENOVALNIK: predêna ORODNIK: s predênimi RODILNIK: predênih in DAJALNIK: predênima moški spol TOŽILNIK: predêna ednina MESTNIK: pri predênih IMENOVALNIK: prêden ORODNIK: s predênima RODILNIK: prêdenega množina DAJALNIK: prêdenemu IMENOVALNIK: predêni TOŽILNIK: prêden RODILNIK: predênih živo prêdenega DAJALNIK: predênim MESTNIK: pri prêdenem TOŽILNIK: predêne ORODNIK: s prêdenim MESTNIK: pri predênih dvojina ORODNIK: s predênimi IMENOVALNIK: prêdena ženski spol RODILNIK: prêdenih ednina DAJALNIK: prêdenima IMENOVALNIK: predêna TOŽILNIK: prêdena RODILNIK: predêne MESTNIK: pri prêdenih DAJALNIK: predêni ORODNIK: s prêdenima TOŽILNIK: predêno množina MESTNIK: pri predêni IMENOVALNIK: prêdeni ORODNIK: s predêno RODILNIK: prêdenih dvojina DAJALNIK: prêdenim IMENOVALNIK: predêni TOŽILNIK: prêdene RODILNIK: predênih MESTNIK: pri prêdenih DAJALNIK: predênima ORODNIK: s prêdenimi TOŽILNIK: predêni ženski spol MESTNIK: pri predênih ednina ORODNIK: s predênima IMENOVALNIK: prêdena množina RODILNIK: prêdene IMENOVALNIK: predêne DAJALNIK: prêdeni RODILNIK: predênih TOŽILNIK: prêdeno DAJALNIK: predênim MESTNIK: pri prêdeni TOŽILNIK: predêne ORODNIK: s prêdeno MESTNIK: pri predênih dvojina ORODNIK: s predênimi IMENOVALNIK: prêdeni srednji spol RODILNIK: prêdenih ednina DAJALNIK: prêdenima IMENOVALNIK: predêno TOŽILNIK: prêdeni RODILNIK: predênega MESTNIK: pri prêdenih DAJALNIK: predênemu ORODNIK: s prêdenima TOŽILNIK: predêno množina MESTNIK: pri predênem IMENOVALNIK: prêdene ORODNIK: s predênim RODILNIK: prêdenih dvojina DAJALNIK: prêdenim 153 TOŽILNIK: prêdene dvojina MESTNIK: pri prêdenih IMENOVALNIK: prêdenji ORODNIK: s prêdenimi RODILNIK: prêdenj srednji spol DAJALNIK: prêdenjema ednina TOŽILNIK: prêdenji IMENOVALNIK: prêdeno MESTNIK: pri prêdenjih RODILNIK: prêdenega ORODNIK: s prêdenjema DAJALNIK: prêdenemu množina TOŽILNIK: prêdeno IMENOVALNIK: prêdenja MESTNIK: pri prêdenem RODILNIK: prêdenj ORODNIK: s prêdenim DAJALNIK: prêdenjem dvojina TOŽILNIK: prêdenja IMENOVALNIK: prêdeni MESTNIK: pri prêdenjih RODILNIK: prêdenih ORODNIK: s prêdenji DAJALNIK: prêdenima tonemsko TOŽILNIK: prêdeni NEDOLOČNIK: présti MESTNIK: pri prêdenih NAMENILNIK: prȇst tudi prȅst ORODNIK: s prêdenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: prêdena 1. OSEBA prédem RODILNIK: prêdenih 2. OSEBA prédeš DAJALNIK: prêdenim 3. OSEBA préde TOŽILNIK: prêdena dvojina MESTNIK: pri prêdenih 1. OSEBA prédeva ORODNIK: s prêdenimi 2. OSEBA prédeta DELEŽJE NA -e: predé 3. OSEBA prédeta glagolnik množina ednina 1. OSEBA prédemo IMENOVALNIK: predênje 2. OSEBA prédete RODILNIK: predênja 3. OSEBA prédejo DAJALNIK: predênju velelnik TOŽILNIK: predênje ednina MESTNIK: pri predênju 2. OSEBA prédi ORODNIK: s predênjem dvojina dvojina 1. OSEBA predȋva IMENOVALNIK: predênji 2. OSEBA predȋta RODILNIK: predênj množina DAJALNIK: predênjema 1. OSEBA predȋmo TOŽILNIK: predênji 2. OSEBA predȋte MESTNIK: pri predênjih deležnik na -l ORODNIK: s predênjema moški spol množina EDNINA: prédel in prȇdel redko prȅl IMENOVALNIK: predênja DVOJINA: prédla in prȇdla redko préla RODILNIK: predênj MNOŽINA: prédli in prȇdli redko préli DAJALNIK: predênjem ženski spol TOŽILNIK: predênja EDNINA: prédla in prȇdla redko préla MESTNIK: pri predênjih DVOJINA: prédli in prȇdli redko préli ORODNIK: s predênji MNOŽINA: prédle in prȇdle redko préle in srednji spol ednina EDNINA: prédlo in prȇdlo redko prélo IMENOVALNIK: prêdenje DVOJINA: prédli in prȇdli redko préli RODILNIK: prêdenja MNOŽINA: prédla in prȇdla redko préla DAJALNIK: prêdenju deležnik na -č TOŽILNIK: prêdenje moški spol MESTNIK: pri prêdenju ednina ORODNIK: s prêdenjem IMENOVALNIK: predč tudi predč 154 RODILNIK: predčega ORODNIK: s predčima DAJALNIK: predčemu množina TOŽILNIK: predč tudi predč IMENOVALNIK: predča živo predčega RODILNIK: predčih MESTNIK: pri predčem DAJALNIK: predčim ORODNIK: s predčim TOŽILNIK: predča dvojina MESTNIK: pri predčih IMENOVALNIK: predča ORODNIK: s predčimi RODILNIK: predčih deležnik na -n DAJALNIK: predčima moški spol TOŽILNIK: predča ednina MESTNIK: pri predčih IMENOVALNIK: predȅn ORODNIK: s predčima RODILNIK: predénega množina DAJALNIK: predénemu IMENOVALNIK: predči TOŽILNIK: predȅn RODILNIK: predčih živo predénega DAJALNIK: predčim MESTNIK: pri predénem TOŽILNIK: predče ORODNIK: s predénim MESTNIK: pri predčih dvojina ORODNIK: s predčimi IMENOVALNIK: predéna ženski spol RODILNIK: predénih ednina DAJALNIK: predénima IMENOVALNIK: predča TOŽILNIK: predéna RODILNIK: predče MESTNIK: pri predénih DAJALNIK: predči ORODNIK: s predénima TOŽILNIK: predčo množina MESTNIK: pri predči IMENOVALNIK: predéni ORODNIK: s predčo RODILNIK: predénih dvojina DAJALNIK: predénim IMENOVALNIK: predči TOŽILNIK: predéne RODILNIK: predčih MESTNIK: pri predénih DAJALNIK: predčima ORODNIK: s predénimi TOŽILNIK: predči ženski spol MESTNIK: pri predčih ednina ORODNIK: s predčima IMENOVALNIK: predéna množina RODILNIK: predéne IMENOVALNIK: predče DAJALNIK: predéni RODILNIK: predčih TOŽILNIK: predéno DAJALNIK: predčim MESTNIK: pri predéni TOŽILNIK: predče ORODNIK: s predéno MESTNIK: pri predčih dvojina ORODNIK: s predčimi IMENOVALNIK: predéni srednji spol RODILNIK: predénih ednina DAJALNIK: predénima IMENOVALNIK: predče TOŽILNIK: predéni RODILNIK: predčega MESTNIK: pri predénih DAJALNIK: predčemu ORODNIK: s predénima TOŽILNIK: predče množina MESTNIK: pri predčem IMENOVALNIK: predéne ORODNIK: s predčim RODILNIK: predénih dvojina DAJALNIK: predénim IMENOVALNIK: predči TOŽILNIK: predéne RODILNIK: predčih MESTNIK: pri predénih DAJALNIK: predčima ORODNIK: s predénimi TOŽILNIK: predči srednji spol MESTNIK: pri predčih ednina 155 IMENOVALNIK: predéno TOŽILNIK: prȇdeni RODILNIK: predénega MESTNIK: pri prȇdenih DAJALNIK: predénemu ORODNIK: s prȇdenima TOŽILNIK: predéno množina MESTNIK: pri predénem IMENOVALNIK: prȇdene ORODNIK: s predénim RODILNIK: prȇdenih dvojina DAJALNIK: prȇdenim IMENOVALNIK: predéni TOŽILNIK: prȇdene RODILNIK: predénih MESTNIK: pri prȇdenih DAJALNIK: predénima ORODNIK: s prȇdenimi TOŽILNIK: predéni srednji spol MESTNIK: pri predénih ednina ORODNIK: s predénima IMENOVALNIK: prȇdeno množina RODILNIK: prȇdenega IMENOVALNIK: predéna DAJALNIK: prȇdenemu RODILNIK: predénih TOŽILNIK: prȇdeno DAJALNIK: predénim MESTNIK: pri prȇdenem TOŽILNIK: predéna ORODNIK: s prȇdenim MESTNIK: pri predénih dvojina ORODNIK: s predénimi IMENOVALNIK: prȇdeni in RODILNIK: prȇdenih moški spol DAJALNIK: prȇdenima ednina TOŽILNIK: prȇdeni IMENOVALNIK: prȇden MESTNIK: pri prȇdenih RODILNIK: prȇdenega ORODNIK: s prȇdenima DAJALNIK: prȇdenemu množina TOŽILNIK: prȇden IMENOVALNIK: prȇdena živo prȇdenega RODILNIK: prȇdenih MESTNIK: pri prȇdenem DAJALNIK: prȇdenim ORODNIK: s prȇdenim TOŽILNIK: prȇdena dvojina MESTNIK: pri prȇdenih IMENOVALNIK: prȇdena ORODNIK: s prȇdenimi RODILNIK: prȇdenih DELEŽJE NA -e: pred in pred DAJALNIK: prȇdenima glagolnik TOŽILNIK: prȇdena ednina MESTNIK: pri prȇdenih IMENOVALNIK: predénje ORODNIK: s prȇdenima RODILNIK: predénja množina DAJALNIK: predénju IMENOVALNIK: prȇdeni TOŽILNIK: predénje RODILNIK: prȇdenih MESTNIK: pri predénju DAJALNIK: prȇdenim ORODNIK: s predénjem TOŽILNIK: prȇdene dvojina MESTNIK: pri prȇdenih IMENOVALNIK: predénji in predȇnji ORODNIK: s prȇdenimi RODILNIK: predȇnj ženski spol DAJALNIK: predénjema in predȇnjema ednina TOŽILNIK: predénji in predȇnji IMENOVALNIK: prȇdena MESTNIK: pri predénjih tudi pri predȇnjih RODILNIK: prȇdene ORODNIK: s predénjema in s predȇnjema DAJALNIK: prȇdeni množina TOŽILNIK: prȇdeno IMENOVALNIK: predénja tudi predȇnja MESTNIK: pri prȇdeni RODILNIK: predȇnj ORODNIK: s prȇdeno DAJALNIK: predénjem tudi predȇnjem dvojina TOŽILNIK: predénja tudi predȇnjem IMENOVALNIK: prȇdeni MESTNIK: pri predénjih tudi pri predȇnjih RODILNIK: prȇdenih ORODNIK: s predénji tudi s predȇnji DAJALNIK: prȇdenima in 156 ednina srednji spol IMENOVALNIK: prédenje EDNINA: prédlo redko prélo RODILNIK: prédenja DVOJINA: prédli redko préli DAJALNIK: prédenju MNOŽINA: prédla redko préla TOŽILNIK: prédenje deležnik na -č MESTNIK: pri prédenju moški spol ORODNIK: s prédenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: predóč IMENOVALNIK: prédenji in prȇdenji RODILNIK: predóčega RODILNIK: prȇdenj DAJALNIK: predóčemu DAJALNIK: prédenjema in prȇdenjema TOŽILNIK: predóč TOŽILNIK: prédenji in prȇdenji živo predóčega MESTNIK: pri prédenjih tudi pri prȇdenjih MESTNIK: pri predóčem ORODNIK: s prédenjema in s prȇdenjema ORODNIK: s predóčim množina dvojina IMENOVALNIK: prédenja tudi prȇdenja IMENOVALNIK: predóča RODILNIK: prȇdenj RODILNIK: predóčih DAJALNIK: prédenjem tudi prȇdenjem DAJALNIK: predóčima TOŽILNIK: prédenja tudi prȇdenja TOŽILNIK: predóča MESTNIK: pri prédenjih tudi pri prȇdenjih MESTNIK: pri predóčih ORODNIK: s prédenji tudi s prȇdenji ORODNIK: s predóčima tudi množina jakostno IMENOVALNIK: predóči NEDOLOČNIK: présti RODILNIK: predóčih NAMENILNIK: prést DAJALNIK: predóčim sedanjik TOŽILNIK: predóče ednina MESTNIK: pri predóčih 1. OSEBA prédem ORODNIK: s predóčimi 2. OSEBA prédeš ženski spol 3. OSEBA préde ednina dvojina IMENOVALNIK: predóča 1. OSEBA prédeva RODILNIK: predóče 2. OSEBA prédeta DAJALNIK: predóči 3. OSEBA prédeta TOŽILNIK: predóčo množina MESTNIK: pri predóči 1. OSEBA prédemo ORODNIK: s predóčo 2. OSEBA prédete dvojina 3. OSEBA prédejo IMENOVALNIK: predóči velelnik RODILNIK: predóčih ednina DAJALNIK: predóčima 2. OSEBA prédi TOŽILNIK: predóči dvojina MESTNIK: pri predóčih 1. OSEBA prédiva ORODNIK: s predóčima 2. OSEBA prédita množina množina IMENOVALNIK: predóče 1. OSEBA prédimo RODILNIK: predóčih 2. OSEBA prédite DAJALNIK: predóčim deležnik na -l TOŽILNIK: predóče moški spol MESTNIK: pri predóčih EDNINA: prédel redko prèl ORODNIK: s predóčimi DVOJINA: prédla redko préla srednji spol MNOŽINA: prédli redko préli ednina ženski spol IMENOVALNIK: predóče EDNINA: prédla redko préla RODILNIK: predóčega DVOJINA: prédli redko préli DAJALNIK: predóčemu MNOŽINA: prédle redko préle TOŽILNIK: predóče 157 MESTNIK: pri predóčem IMENOVALNIK: prédene ORODNIK: s predóčim RODILNIK: prédenih dvojina DAJALNIK: prédenim IMENOVALNIK: predóči TOŽILNIK: prédene RODILNIK: predóčih MESTNIK: pri prédenih DAJALNIK: predóčima ORODNIK: s prédenimi TOŽILNIK: predóči srednji spol MESTNIK: pri predóčih ednina ORODNIK: s predóčima IMENOVALNIK: prédeno množina RODILNIK: prédenega IMENOVALNIK: predóča DAJALNIK: prédenemu RODILNIK: predóčih TOŽILNIK: prédeno DAJALNIK: predóčim MESTNIK: pri prédenem TOŽILNIK: predóča ORODNIK: s prédenim MESTNIK: pri predóčih dvojina ORODNIK: s predóčimi IMENOVALNIK: prédeni deležnik na -n RODILNIK: prédenih moški spol DAJALNIK: prédenima ednina TOŽILNIK: prédeni IMENOVALNIK: préden MESTNIK: pri prédenih RODILNIK: prédenega ORODNIK: s prédenima DAJALNIK: prédenemu množina TOŽILNIK: préden IMENOVALNIK: prédena živo prédenega RODILNIK: prédenih MESTNIK: pri prédenem DAJALNIK: prédenim ORODNIK: s prédenim TOŽILNIK: prédena dvojina MESTNIK: pri prédenih IMENOVALNIK: prédena ORODNIK: s prédenimi RODILNIK: prédenih DELEŽJE NA -e: predé DAJALNIK: prédenima glagolnik TOŽILNIK: prédena ednina MESTNIK: pri prédenih IMENOVALNIK: prédenje ORODNIK: s prédenima RODILNIK: prédenja množina DAJALNIK: prédenju IMENOVALNIK: prédeni TOŽILNIK: prédenje RODILNIK: prédenih MESTNIK: pri prédenju DAJALNIK: prédenim ORODNIK: s prédenjem TOŽILNIK: prédene dvojina MESTNIK: pri prédenih IMENOVALNIK: prédenji ORODNIK: s prédenimi RODILNIK: prédenj ženski spol DAJALNIK: prédenjema ednina TOŽILNIK: prédenji IMENOVALNIK: prédena MESTNIK: pri prédenjih RODILNIK: prédene ORODNIK: s prédenjema DAJALNIK: prédeni množina TOŽILNIK: prédeno IMENOVALNIK: prédenja MESTNIK: pri prédeni RODILNIK: prédenj ORODNIK: s prédeno DAJALNIK: prédenjem dvojina TOŽILNIK: prédenja IMENOVALNIK: prédeni MESTNIK: pri prédenjih RODILNIK: prédenih ORODNIK: s prédenji DAJALNIK: prédenima tonemsko TOŽILNIK: prédeni NEDOLOČNIK: prsti MESTNIK: pri prédenih NAMENILNIK: prst ORODNIK: s prédenima sedanjik množina ednina 158 1. OSEBA prdem ORODNIK: s predčimi 2. OSEBA prdeš ženski spol 3. OSEBA prde ednina dvojina IMENOVALNIK: predča 1. OSEBA prdeva RODILNIK: predče 2. OSEBA prdeta DAJALNIK: predči 3. OSEBA prdeta TOŽILNIK: predčo množina MESTNIK: pri predči 1. OSEBA prdemo ORODNIK: s predčo 2. OSEBA prdete dvojina 3. OSEBA prdejo IMENOVALNIK: predči velelnik RODILNIK: predčih ednina DAJALNIK: predčima 2. OSEBA prdi TOŽILNIK: predči dvojina MESTNIK: pri predčih 1. OSEBA prdiva ORODNIK: s predčima 2. OSEBA prdita množina množina IMENOVALNIK: predče 1. OSEBA prdimo RODILNIK: predčih 2. OSEBA prdite DAJALNIK: predčim deležnik na -l TOŽILNIK: predče moški spol MESTNIK: pri predčih EDNINA: prdel redko prȅl ORODNIK: s predčimi DVOJINA: prdla redko prla srednji spol MNOŽINA: prdli redko prli ednina ženski spol IMENOVALNIK: predče EDNINA: prdla redko prla RODILNIK: predčega DVOJINA: prdli redko prli DAJALNIK: predčemu MNOŽINA: prdle redko prle TOŽILNIK: predče srednji spol MESTNIK: pri predčem EDNINA: prdlo redko prlo ORODNIK: s predčim DVOJINA: prdli redko prli dvojina MNOŽINA: prdla redko prla IMENOVALNIK: predči deležnik na -č RODILNIK: predčih moški spol DAJALNIK: predčima ednina TOŽILNIK: predči IMENOVALNIK: predč tudi predč MESTNIK: pri predčih RODILNIK: predčega ORODNIK: s predčima DAJALNIK: predčemu množina TOŽILNIK: predč tudi predč IMENOVALNIK: predča živo predčega RODILNIK: predčih MESTNIK: pri predčem DAJALNIK: predčim ORODNIK: s predčim TOŽILNIK: predča dvojina MESTNIK: pri predčih IMENOVALNIK: predča ORODNIK: s predčimi RODILNIK: predčih deležnik na -n DAJALNIK: predčima moški spol TOŽILNIK: predča ednina MESTNIK: pri predčih IMENOVALNIK: prden ORODNIK: s predčima RODILNIK: prdenega množina DAJALNIK: prdenemu IMENOVALNIK: predči TOŽILNIK: prden RODILNIK: predčih živo prdenega DAJALNIK: predčim MESTNIK: pri prdenem TOŽILNIK: predče ORODNIK: s prdenim MESTNIK: pri predčih dvojina 159 IMENOVALNIK: prdena ORODNIK: s prdenimi RODILNIK: prdenih DELEŽJE NA -e: pred in pred DAJALNIK: prdenima glagolnik TOŽILNIK: prdena ednina MESTNIK: pri prdenih IMENOVALNIK: prdenje ORODNIK: s prdenima RODILNIK: prdenja množina DAJALNIK: prdenju IMENOVALNIK: prdeni TOŽILNIK: prdenje RODILNIK: prdenih MESTNIK: pri prdenju DAJALNIK: prdenim ORODNIK: s prdenjem TOŽILNIK: prdene dvojina MESTNIK: pri prdenih IMENOVALNIK: prdenji in prdenji ORODNIK: s prdenimi RODILNIK: prdenj ženski spol DAJALNIK: prdenjema in prdenjema ednina TOŽILNIK: prdenji in prdenji IMENOVALNIK: prdena MESTNIK: pri prdenjih RODILNIK: prdene ORODNIK: s prdenjema in s prdenjema DAJALNIK: prdeni množina TOŽILNIK: prdeno IMENOVALNIK: prdenja MESTNIK: pri prdeni RODILNIK: prdenj ORODNIK: s prdeno DAJALNIK: prdenjem dvojina TOŽILNIK: prdenja IMENOVALNIK: prdeni MESTNIK: pri prdenjih RODILNIK: prdenih ORODNIK: s prdenji DAJALNIK: prdenima TOŽILNIK: prdeni FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri prdenih ORODNIK: s prdenima plesti/splesti/presti ipd. mrežo/mreže ( okrog/okoli koga, česa) množina plesti mrežo (okrog/okoli koga, česa) IMENOVALNIK: prdene plesti mreže (okrog/okoli koga, česa) RODILNIK: prdenih v dovršni obliki glagola splesti mrežo (okrog/okoli koga, DAJALNIK: prdenim česa) TOŽILNIK: prdene presti mreže (okrog/okoli koga, česa) MESTNIK: pri prdenih v dovršni obliki glagola spresti mrežo (okrog/okoli koga, ORODNIK: s prdenimi česa) srednji spol prizadevati si pridobiti, ohraniti moč, nadzor na ednina način, ki se na prvi pogled zdi nedolžen, IMENOVALNIK: prdeno nenevaren; spletkariti RODILNIK: prdenega ▪ Domači igralci so pletli mrežo okrog gostujočih vrat, DAJALNIK: prdenemu streljali od blizu in daleč, vendar gostujoči vratar ni TOŽILNIK: prdeno dovolil zadetka. MESTNIK: pri prdenem ▪ V resnici nikoli ni šel iz politike in v ozadju ORODNIK: s prdenim strankarskega dogajanja ves čas prede svoje mreže. dvojina IMENOVALNIK: prdeni presti čas RODILNIK: prdenih neaktivno, nekoristno, brezdelno čakati, DAJALNIK: prdenima porabljati čas TOŽILNIK: prdeni ▪ Disk mi neprestano poje, jaz pa predem čas, MESTNIK: pri prdenih medtem ko računalnik preklaplja iz programa v ORODNIK: s prdenima program. množina ▪ Ostaja legitimno vprašanje, kaj je stranka v vladi IMENOVALNIK: prdena sploh počela: predla čas? RODILNIK: prdenih DAJALNIK: prdenim presti kot mačka TOŽILNIK: prdena kazati, izražati občutek ugodja, zadovoljstva MESTNIK: pri prdenih ▪ Uživala je in zraven predla kot mačka. 160 VZOREC trda/huda/slaba prede komu, čemu jakostno trda prede komu, čemu ednina huda prede komu, čemu IMENOVALNIK: puríst slaba prede komu RODILNIK: purísta DAJALNIK: purístu izraža, da je kdo ali kaj v izrazito neugodnem, TOŽILNIK: purísta težavnem položaju, navadno glede na boljše MESTNIK: pri purístu predhodno stanje ORODNIK: s purístom ▪ Tiskanim medijem vse bolj trda prede. dvojina ▪ Če pride spet na oblast, nam trda prede. IMENOVALNIK: purísta RODILNIK: purístov IZVOR DAJALNIK: purístoma = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. TOŽILNIK: purísta příst < pslov. * pręsti, sorodno litov. sprę́sti MESTNIK: pri purístih ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, ORODNIK: s purístoma raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za množina ptiče’, vse iz ide. * (s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ IMENOVALNIK: purísti – več ... RODILNIK: purístov DAJALNIK: purístom puríst purísta samostalnik moškega spola [puríst] TOŽILNIK: puríste POMEN MESTNIK: pri purístih kdor si pretirano prizadeva za upoštevanje ORODNIK: s purísti ustaljenih, želenih norm in ne odobrava tonemsko odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SIN.: ednina slabšalno čistun IMENOVALNIK: purȋst ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: purȋsta jezikovni purist DAJALNIK: purȋstu ▪ Pretežno angleško besedilo je povzročilo nemalo TOŽILNIK: purȋsta razburjenja med francoskimi jezikovnimi puristi. MESTNIK: pri purȋstu ▪ Jazzovski puristi ga bodo gledali nekoliko postrani, ORODNIK: s purȋstom zlasti zaradi nepredvidljivih koncertnih improvizacij. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: purȋsta puristi očitajo | puristi se zgražajo, zmrdujejo RODILNIK: purȋstov ▪ Nekateri puristi mu očitajo, da je flamenko z DAJALNIK: purȋstoma njegovo popularizacijo degradiral na raven TOŽILNIK: purȋsta popularne glasbe. MESTNIK: pri purȋstih ▪ Odkar je začel nastopati, se puristi zgražajo zaradi ORODNIK: s purȋstoma mešanja klasične in popularne glasbe. množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: purȋsti purist in moralist RODILNIK: purȋstov ▪ Lokalni puristi in moralisti so jim očitali, da kvarijo DAJALNIK: purȋstom mladino in da ogrožajo kulturo. TOŽILNIK: purȋste ▪▪▪ MESTNIK: pri purȋstih ▪ Rezultati ankete so jo nekoliko presenetili, med ORODNIK: s purȋsti drugim tudi zato, ker so se izobraženci izkazali za hude puriste. IZVOR prevzeto iz nem. Purist, glej ↑purizem OBLIKE IN IZGOVOR jakostni purístičen [ purístična purístično puríst] pridevnik [purístičən] P IPA: [puˈɾiːst] OMEN tonemski ki si pretirano prizadeva za upoštevanje [purȋst] ustaljenih, želenih norm in ne odobrava IPA: [puɾíːst] odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SIN.: slabšalno čistunski 161 ▪ Njegovi izdelki so odgovor na vprašanje, kako je ORODNIK: s purístičnimi lahko stvar boljša in (vsem purističnim teoretikom ženski spol oblikovanja navkljub) tudi lepša. ednina ▪ V začetku 14. stoletja se je spor med puristično IMENOVALNIK: purístična frakcijo na eni in glavno strujo reda na drugi strani RODILNIK: purístične občutno zaostril. DAJALNIK: purístični a) ki kaže, izraža tako prizadevanje; TOŽILNIK: purístično SIN.: slabšalno čistunski MESTNIK: pri purístični ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s purístično ▪ Njihov diskurz je v nasprotju z zlagano moralo in dvojina purističnimi načeli. IMENOVALNIK: purístični ▪ Puristična zadrgnjenost, ki je v šestdesetih in RODILNIK: purístičnih sedemdesetih grenila življenje mnogim DAJALNIK: purístičnima umetnikom, se je razblinila. TOŽILNIK: purístični ▪ Model ostaja purističen športni avtomobil, čeprav MESTNIK: pri purístičnih so najnovejšim različicam namenili tudi nekaj več ORODNIK: s purístičnima udobja. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: purístične ▪ Zakon naj bi bil preveč omejevalen, preveč RODILNIK: purístičnih purističen oziroma prestrog do tujih imenovanj. DAJALNIK: purístičnim TOŽILNIK: purístične OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri purístičnih jakostni ORODNIK: s purístičnimi [purístičən] srednji spol IPA: [puˈɾiːstitʃən] ednina tonemski IMENOVALNIK: purístično [purístičən] RODILNIK: purístičnega IPA: [puɾìːstítʃən] DAJALNIK: purístičnemu TOŽILNIK: purístično VZOREC MESTNIK: pri purístičnem jakostno ORODNIK: s purístičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: purístični ednina RODILNIK: purístičnih IMENOVALNIK: purístičen DAJALNIK: purístičnima določno purístični TOŽILNIK: purístični RODILNIK: purístičnega MESTNIK: pri purístičnih DAJALNIK: purístičnemu ORODNIK: s purístičnima TOŽILNIK: purístičen množina določno purístični IMENOVALNIK: purístična živo purístičnega RODILNIK: purístičnih MESTNIK: pri purístičnem DAJALNIK: purístičnim ORODNIK: s purístičnim TOŽILNIK: purístična dvojina MESTNIK: pri purístičnih IMENOVALNIK: purístična ORODNIK: s purístičnimi RODILNIK: purístičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: purístičnima moški spol TOŽILNIK: purístična EDNINA: bòlj purístičen MESTNIK: pri purístičnih ženski spol ORODNIK: s purístičnima EDNINA: bòlj purístična množina srednji spol IMENOVALNIK: purístični EDNINA: bòlj purístično RODILNIK: purístičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: purístičnim moški spol TOŽILNIK: purístične EDNINA: nàjbolj in nájbolj purístičen MESTNIK: pri purístičnih ženski spol 162 EDNINA: nàjbolj in nájbolj purístična DAJALNIK: purístičnemu srednji spol TOŽILNIK: purístično EDNINA: nàjbolj in nájbolj purístično MESTNIK: pri purístičnem tonemsko ORODNIK: s purístičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: purístični ednina RODILNIK: purístičnih IMENOVALNIK: purístičen DAJALNIK: purístičnima določno purístični TOŽILNIK: purístični RODILNIK: purístičnega MESTNIK: pri purístičnih DAJALNIK: purístičnemu ORODNIK: s purístičnima TOŽILNIK: purístičen množina določno purístični IMENOVALNIK: purístična živo purístičnega RODILNIK: purístičnih MESTNIK: pri purístičnem DAJALNIK: purístičnim ORODNIK: s purístičnim TOŽILNIK: purístična dvojina MESTNIK: pri purístičnih IMENOVALNIK: purístična ORODNIK: s purístičnimi RODILNIK: purístičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: purístičnima moški spol TOŽILNIK: purístična EDNINA: bȍlj purístičen MESTNIK: pri purístičnih ženski spol ORODNIK: s purístičnima EDNINA: bȍlj purístična množina srednji spol IMENOVALNIK: purístični EDNINA: bȍlj purístično RODILNIK: purístičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: purístičnim moški spol TOŽILNIK: purístične EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj purístičen MESTNIK: pri purístičnih ženski spol ORODNIK: s purístičnimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj purístična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj purístično IMENOVALNIK: purístična RODILNIK: purístične IZVOR DAJALNIK: purístični prevzeto iz nem. puristisch, glej ↑purist TOŽILNIK: purístično MESTNIK: pri purístični purízem purízma samostalnik moškega spola [purízəm] ORODNIK: s purístično POMEN dvojina dejanje, lastnost, da si kdo pretirano prizadeva IMENOVALNIK: purístični za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne RODILNIK: purístičnih odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih DAJALNIK: purístičnima vplivov; SIN.: slabšalno čistunstvo TOŽILNIK: purístični ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri purístičnih jezikovni purizem ORODNIK: s purístičnima množina ▪ Menil je, da je jezikovni purizem nepotreben. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: purístične ▪ Jezikovni purizem veleva, naj se tujke kar RODILNIK: purístičnih najhitreje nadomestijo z domačimi izrazi. DAJALNIK: purístičnim ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: purístične ▪ Osnovni problem kvarjenja okusa slovenske MESTNIK: pri purístičnih mladine vidi v medijih, od katerih pričakuje večji ORODNIK: s purístičnimi glasbeni purizem. srednji spol ▪ Če že kdo podrega v osir slovenščine v javni rabi, ednina se mu očita purizem, da se po nepotrebnem bije IMENOVALNIK: purístično plat zvona, češ da se jezik pač nenehno posodablja. RODILNIK: purístičnega 163 OBLIKE IN IZGOVOR prevzeto iz nem. Purismus, kar je prevzeto iz frc. jakostni purisme iz pur ‛čist’ < lat. pūrus – več ... [purízəm] IPA: [puˈɾiːzəm] razpízditi razpízdim dovršni glagol [raspízditi] tonemski POMEN [purízəm] 1. vulgarno razjeziti, razburiti IPA: [puɾìːzm] ⏵ prisl. + glag. ▪ Saj jo imam rad, ampak včasih me res razpizdi. VZOREC ▪ Včasih me je tako razpizdil, da sem tekel od njega jakostno in tolkel po povštru v spalnici, da ja ne bi po njem. ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: purízem ▪ Nekaj voznikov me resnično razpizdi s svojim RODILNIK: purízma vozniškim odnosom. DAJALNIK: purízmu ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: purízem ▪ Mater, si me razpizdil, da me kar želodec boli. MESTNIK: pri purízmu 2. v obliki razpizditi se, vulgarno razjeziti se, razburiti ORODNIK: s purízmom seSIN.: vulgarno popizditi dvojina ▪ Totalno se razpizdi, kadar kdo govori neumnosti o IMENOVALNIK: purízma nekakšnih ciljih in življenju, in še o kakšnem RODILNIK: purízmov podobnem sranju, ki jo sili na kozlanje. DAJALNIK: purízmoma TOŽILNIK: purízma OBLIKE IN IZGOVOR MESTNIK: pri purízmih jakostni ORODNIK: s purízmoma [raspízditi] množina IPA: [ɾasˈpiːzditi] IMENOVALNIK: purízmi tonemski RODILNIK: purízmov [raspízditi] in [raspȋzditi] DAJALNIK: purízmom IPA: [ɾaspìːzdíti] in [ɾaspíːzdìti] TOŽILNIK: purízme MESTNIK: pri purízmih VZOREC ORODNIK: s purízmi jakostno tonemsko NEDOLOČNIK: razpízditi ednina NAMENILNIK: razpízdit IMENOVALNIK: purízem sedanjik RODILNIK: purízma ednina DAJALNIK: purízmu 1. OSEBA razpízdim TOŽILNIK: purízem 2. OSEBA razpízdiš MESTNIK: pri purízmu 3. OSEBA razpízdi ORODNIK: s purízmom dvojina dvojina 1. OSEBA razpízdiva IMENOVALNIK: purízma 2. OSEBA razpízdita RODILNIK: purízmov tudi purȋzmov 3. OSEBA razpízdita DAJALNIK: purízmoma množina TOŽILNIK: purízma 1. OSEBA razpízdimo MESTNIK: pri purízmih tudi pri purȋzmih 2. OSEBA razpízdite ORODNIK: s purízmoma 3. OSEBA razpízdijo množina velelnik IMENOVALNIK: purízmi ednina RODILNIK: purízmov tudi purȋzmov 2. OSEBA razpízdi DAJALNIK: purízmom dvojina TOŽILNIK: purízme 1. OSEBA razpízdiva MESTNIK: pri purízmih tudi pri purȋzmih 2. OSEBA razpízdita ORODNIK: s purízmi tudi s purȋzmi množina 1. OSEBA razpízdimo IZVOR 2. OSEBA razpízdite 164 deležnik na -l TOŽILNIK: razpízdene moški spol MESTNIK: pri razpízdenih EDNINA: razpízdil ORODNIK: z razpízdenimi DVOJINA: razpízdila srednji spol MNOŽINA: razpízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: razpízdeno EDNINA: razpízdila RODILNIK: razpízdenega DVOJINA: razpízdili DAJALNIK: razpízdenemu MNOŽINA: razpízdile TOŽILNIK: razpízdeno srednji spol MESTNIK: pri razpízdenem EDNINA: razpízdilo ORODNIK: z razpízdenim DVOJINA: razpízdili dvojina MNOŽINA: razpízdila IMENOVALNIK: razpízdeni deležnik na -n RODILNIK: razpízdenih moški spol DAJALNIK: razpízdenima ednina TOŽILNIK: razpízdeni IMENOVALNIK: razpízden MESTNIK: pri razpízdenih RODILNIK: razpízdenega ORODNIK: z razpízdenima DAJALNIK: razpízdenemu množina TOŽILNIK: razpízden IMENOVALNIK: razpízdena živo razpízdenega RODILNIK: razpízdenih MESTNIK: pri razpízdenem DAJALNIK: razpízdenim ORODNIK: z razpízdenim TOŽILNIK: razpízdena dvojina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdena ORODNIK: z razpízdenimi RODILNIK: razpízdenih DELEŽJE NA -vši: razpizdívši DAJALNIK: razpízdenima glagolnik TOŽILNIK: razpízdena ednina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdenje ORODNIK: z razpízdenima RODILNIK: razpízdenja množina DAJALNIK: razpízdenju IMENOVALNIK: razpízdeni TOŽILNIK: razpízdenje RODILNIK: razpízdenih MESTNIK: pri razpízdenju DAJALNIK: razpízdenim ORODNIK: z razpízdenjem TOŽILNIK: razpízdene dvojina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdenji ORODNIK: z razpízdenimi RODILNIK: razpízdenj ženski spol DAJALNIK: razpízdenjema ednina TOŽILNIK: razpízdenji IMENOVALNIK: razpízdena MESTNIK: pri razpízdenjih RODILNIK: razpízdene ORODNIK: z razpízdenjema DAJALNIK: razpízdeni množina TOŽILNIK: razpízdeno IMENOVALNIK: razpízdenja MESTNIK: pri razpízdeni RODILNIK: razpízdenj ORODNIK: z razpízdeno DAJALNIK: razpízdenjem dvojina TOŽILNIK: razpízdenja IMENOVALNIK: razpízdeni MESTNIK: pri razpízdenjih RODILNIK: razpízdenih ORODNIK: z razpízdenji DAJALNIK: razpízdenima tonemsko TOŽILNIK: razpízdeni NEDOLOČNIK: razpízditi MESTNIK: pri razpízdenih NAMENILNIK: razpízdit ORODNIK: z razpízdenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: razpízdene 1. OSEBA razpȋzdim RODILNIK: razpízdenih 2. OSEBA razpȋzdiš DAJALNIK: razpízdenim 3. OSEBA razpȋzdi 165 dvojina IMENOVALNIK: razpȋzdena 1. OSEBA razpȋzdiva RODILNIK: razpȋzdene 2. OSEBA razpȋzdita DAJALNIK: razpȋzdeni 3. OSEBA razpȋzdita TOŽILNIK: razpȋzdeno množina MESTNIK: pri razpȋzdeni 1. OSEBA razpȋzdimo ORODNIK: z razpȋzdeno 2. OSEBA razpȋzdite dvojina 3. OSEBA razpȋzdijo IMENOVALNIK: razpȋzdeni velelnik RODILNIK: razpȋzdenih ednina DAJALNIK: razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdi TOŽILNIK: razpȋzdeni dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdiva ORODNIK: z razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdita množina množina IMENOVALNIK: razpȋzdene 1. OSEBA razpȋzdimo RODILNIK: razpȋzdenih 2. OSEBA razpȋzdite DAJALNIK: razpȋzdenim deležnik na -l TOŽILNIK: razpȋzdene moški spol MESTNIK: pri razpȋzdenih EDNINA: razpízdil ORODNIK: z razpȋzdenimi DVOJINA: razpízdila srednji spol MNOŽINA: razpízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: razpȋzdeno EDNINA: razpízdila in razpȋzdila RODILNIK: razpȋzdenega DVOJINA: razpízdili DAJALNIK: razpȋzdenemu MNOŽINA: razpízdile TOŽILNIK: razpȋzdeno srednji spol MESTNIK: pri razpȋzdenem EDNINA: razpízdilo ORODNIK: z razpȋzdenim DVOJINA: razpízdili dvojina MNOŽINA: razpízdila IMENOVALNIK: razpȋzdeni deležnik na -n RODILNIK: razpȋzdenih moški spol DAJALNIK: razpȋzdenima ednina TOŽILNIK: razpȋzdeni IMENOVALNIK: razpȋzden MESTNIK: pri razpȋzdenih RODILNIK: razpȋzdenega ORODNIK: z razpȋzdenima DAJALNIK: razpȋzdenemu množina TOŽILNIK: razpȋzden IMENOVALNIK: razpȋzdena živo razpȋzdenega RODILNIK: razpȋzdenih MESTNIK: pri razpȋzdenem DAJALNIK: razpȋzdenim ORODNIK: z razpȋzdenim TOŽILNIK: razpȋzdena dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpȋzdena ORODNIK: z razpȋzdenimi RODILNIK: razpȋzdenih DELEŽJE NA -vši: razpizdȋvši DAJALNIK: razpȋzdenima glagolnik TOŽILNIK: razpȋzdena ednina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpízdenje ORODNIK: z razpȋzdenima RODILNIK: razpízdenja množina DAJALNIK: razpízdenju IMENOVALNIK: razpȋzdeni TOŽILNIK: razpízdenje RODILNIK: razpȋzdenih MESTNIK: pri razpízdenju DAJALNIK: razpȋzdenim ORODNIK: z razpízdenjem TOŽILNIK: razpȋzdene dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpízdenji in razpȋzdenji ORODNIK: z razpȋzdenimi RODILNIK: razpȋzdenj ženski spol DAJALNIK: razpízdenjema in razpȋzdenjema ednina TOŽILNIK: razpízdenji in razpȋzdenji 166 MESTNIK: pri razpȋzdenjih 2. OSEBA razpȋzdite ORODNIK: z razpízdenjema in z razpȋzdenjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: razpȋzdenja EDNINA: razpȋzdil RODILNIK: razpȋzdenj DVOJINA: razpȋzdila DAJALNIK: razpȋzdenjem MNOŽINA: razpȋzdili TOŽILNIK: razpȋzdenja ženski spol MESTNIK: pri razpȋzdenjih EDNINA: razpȋzdila ORODNIK: z razpȋzdenji DVOJINA: razpȋzdili in MNOŽINA: razpȋzdile ednina srednji spol IMENOVALNIK: razpȋzdenje EDNINA: razpȋzdilo RODILNIK: razpȋzdenja DVOJINA: razpȋzdili DAJALNIK: razpȋzdenju MNOŽINA: razpȋzdila TOŽILNIK: razpȋzdenje deležnik na -n MESTNIK: pri razpȋzdenju moški spol ORODNIK: z razpȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzden IMENOVALNIK: razpȋzdenji RODILNIK: razpȋzdenega RODILNIK: razpȋzdenj DAJALNIK: razpȋzdenemu DAJALNIK: razpȋzdenjema TOŽILNIK: razpȋzden TOŽILNIK: razpȋzdenji živo razpȋzdenega MESTNIK: pri razpȋzdenjih MESTNIK: pri razpȋzdenem ORODNIK: z razpȋzdenjema ORODNIK: z razpȋzdenim množina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzdenja IMENOVALNIK: razpȋzdena RODILNIK: razpȋzdenj RODILNIK: razpȋzdenih DAJALNIK: razpȋzdenjem DAJALNIK: razpȋzdenima TOŽILNIK: razpȋzdenja TOŽILNIK: razpȋzdena MESTNIK: pri razpȋzdenjih MESTNIK: pri razpȋzdenih ORODNIK: z razpȋzdenji ORODNIK: z razpȋzdenima intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: razpȋzdeni NEDOLOČNIK: razpȋzditi RODILNIK: razpȋzdenih NAMENILNIK: razpȋzdit DAJALNIK: razpȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: razpȋzdene ednina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdim ORODNIK: z razpȋzdenimi 2. OSEBA razpȋzdiš ženski spol 3. OSEBA razpȋzdi ednina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzdena 1. OSEBA razpȋzdiva RODILNIK: razpȋzdene 2. OSEBA razpȋzdita DAJALNIK: razpȋzdeni 3. OSEBA razpȋzdita TOŽILNIK: razpȋzdeno množina MESTNIK: pri razpȋzdeni 1. OSEBA razpȋzdimo ORODNIK: z razpȋzdeno 2. OSEBA razpȋzdite dvojina 3. OSEBA razpȋzdijo IMENOVALNIK: razpȋzdeni velelnik RODILNIK: razpȋzdenih ednina DAJALNIK: razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdi TOŽILNIK: razpȋzdeni dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdiva ORODNIK: z razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdita množina množina IMENOVALNIK: razpȋzdene 1. OSEBA razpȋzdimo RODILNIK: razpȋzdenih 167 DAJALNIK: razpȋzdenim ORODNIK: z razpȋzdenjem TOŽILNIK: razpȋzdene dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpȋzdenji ORODNIK: z razpȋzdenimi RODILNIK: razpȋzdenj srednji spol DAJALNIK: razpȋzdenjema ednina TOŽILNIK: razpȋzdenji IMENOVALNIK: razpȋzdeno MESTNIK: pri razpȋzdenjih RODILNIK: razpȋzdenega ORODNIK: z razpȋzdenjema DAJALNIK: razpȋzdenemu množina TOŽILNIK: razpȋzdeno IMENOVALNIK: razpȋzdenja MESTNIK: pri razpȋzdenem RODILNIK: razpȋzdenj ORODNIK: z razpȋzdenim DAJALNIK: razpȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: razpȋzdenja IMENOVALNIK: razpȋzdeni MESTNIK: pri razpȋzdenjih RODILNIK: razpȋzdenih ORODNIK: z razpȋzdenji DAJALNIK: razpȋzdenima v obliki razpizditi se TOŽILNIK: razpȋzdeni jakostni MESTNIK: pri razpȋzdenih [raspízditi se] ORODNIK: z razpȋzdenima IPA: [ɾasˈpiːzditi sɛ] množina tonemski IMENOVALNIK: razpȋzdena [raspízditi se] in [raspȋzditi se] RODILNIK: razpȋzdenih IPA: [ɾaspìːzdíti sɛ] in [ɾaspíːzdìti se] DAJALNIK: razpȋzdenim TOŽILNIK: razpȋzdena VZOREC MESTNIK: pri razpȋzdenih jakostno ORODNIK: z razpȋzdenimi NEDOLOČNIK: razpízditi se DELEŽJE NA -vši: razpizdȋvši NAMENILNIK: razpízdit se glagolnik sedanjik ednina ednina IMENOVALNIK: razpízdenje 1. OSEBA razpízdim se RODILNIK: razpízdenja 2. OSEBA razpízdiš se DAJALNIK: razpízdenju 3. OSEBA razpízdi se TOŽILNIK: razpízdenje dvojina MESTNIK: pri razpízdenju 1. OSEBA razpízdiva se ORODNIK: z razpízdenjem 2. OSEBA razpízdita se dvojina 3. OSEBA razpízdita se IMENOVALNIK: razpízdenji in razpȋzdenji množina RODILNIK: razpȋzdenj 1. OSEBA razpízdimo se DAJALNIK: razpízdenjema in razpȋzdenjema 2. OSEBA razpízdite se TOŽILNIK: razpízdenji in razpȋzdenji 3. OSEBA razpízdijo se MESTNIK: pri razpȋzdenjih velelnik ORODNIK: z razpízdenjema in z razpȋzdenjema ednina množina 2. OSEBA razpízdi se IMENOVALNIK: razpȋzdenja dvojina RODILNIK: razpȋzdenj 1. OSEBA razpízdiva se DAJALNIK: razpȋzdenjem 2. OSEBA razpízdita se TOŽILNIK: razpȋzdenja množina MESTNIK: pri razpȋzdenjih 1. OSEBA razpízdimo se ORODNIK: z razpȋzdenji 2. OSEBA razpízdite se in deležnik na -l ednina moški spol IMENOVALNIK: razpȋzdenje EDNINA: razpízdil se RODILNIK: razpȋzdenja DVOJINA: razpízdila se DAJALNIK: razpȋzdenju MNOŽINA: razpízdili se TOŽILNIK: razpȋzdenje ženski spol MESTNIK: pri razpȋzdenju EDNINA: razpízdila se 168 DVOJINA: razpízdili se DAJALNIK: razpízdenemu MNOŽINA: razpízdile se TOŽILNIK: razpízdeno srednji spol MESTNIK: pri razpízdenem EDNINA: razpízdilo se ORODNIK: z razpízdenim DVOJINA: razpízdili se dvojina MNOŽINA: razpízdila se IMENOVALNIK: razpízdeni deležnik na -n RODILNIK: razpízdenih moški spol DAJALNIK: razpízdenima ednina TOŽILNIK: razpízdeni IMENOVALNIK: razpízden MESTNIK: pri razpízdenih RODILNIK: razpízdenega ORODNIK: z razpízdenima DAJALNIK: razpízdenemu množina TOŽILNIK: razpízden IMENOVALNIK: razpízdena živo razpízdenega RODILNIK: razpízdenih MESTNIK: pri razpízdenem DAJALNIK: razpízdenim ORODNIK: z razpízdenim TOŽILNIK: razpízdena dvojina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdena ORODNIK: z razpízdenimi RODILNIK: razpízdenih DELEŽJE NA -vši: razpizdívši se DAJALNIK: razpízdenima glagolnik TOŽILNIK: razpízdena ednina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdenje ORODNIK: z razpízdenima RODILNIK: razpízdenja množina DAJALNIK: razpízdenju IMENOVALNIK: razpízdeni TOŽILNIK: razpízdenje RODILNIK: razpízdenih MESTNIK: pri razpízdenju DAJALNIK: razpízdenim ORODNIK: z razpízdenjem TOŽILNIK: razpízdene dvojina MESTNIK: pri razpízdenih IMENOVALNIK: razpízdenji ORODNIK: z razpízdenimi RODILNIK: razpízdenj ženski spol DAJALNIK: razpízdenjema ednina TOŽILNIK: razpízdenji IMENOVALNIK: razpízdena MESTNIK: pri razpízdenjih RODILNIK: razpízdene ORODNIK: z razpízdenjema DAJALNIK: razpízdeni množina TOŽILNIK: razpízdeno IMENOVALNIK: razpízdenja MESTNIK: pri razpízdeni RODILNIK: razpízdenj ORODNIK: z razpízdeno DAJALNIK: razpízdenjem dvojina TOŽILNIK: razpízdenja IMENOVALNIK: razpízdeni MESTNIK: pri razpízdenjih RODILNIK: razpízdenih ORODNIK: z razpízdenji DAJALNIK: razpízdenima tonemsko TOŽILNIK: razpízdeni NEDOLOČNIK: razpízditi se MESTNIK: pri razpízdenih NAMENILNIK: razpízdit se ORODNIK: z razpízdenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: razpízdene 1. OSEBA razpȋzdim se RODILNIK: razpízdenih 2. OSEBA razpȋzdiš se DAJALNIK: razpízdenim 3. OSEBA razpȋzdi se TOŽILNIK: razpízdene dvojina MESTNIK: pri razpízdenih 1. OSEBA razpȋzdiva se ORODNIK: z razpízdenimi 2. OSEBA razpȋzdita se srednji spol 3. OSEBA razpȋzdita se ednina množina IMENOVALNIK: razpízdeno 1. OSEBA razpȋzdimo se RODILNIK: razpízdenega 2. OSEBA razpȋzdite se 169 3. OSEBA razpȋzdijo se IMENOVALNIK: razpȋzdeni velelnik RODILNIK: razpȋzdenih ednina DAJALNIK: razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdi se TOŽILNIK: razpȋzdeni dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdiva se ORODNIK: z razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdita se množina množina IMENOVALNIK: razpȋzdene 1. OSEBA razpȋzdimo se RODILNIK: razpȋzdenih 2. OSEBA razpȋzdite se DAJALNIK: razpȋzdenim deležnik na -l TOŽILNIK: razpȋzdene moški spol MESTNIK: pri razpȋzdenih EDNINA: razpízdil se ORODNIK: z razpȋzdenimi DVOJINA: razpízdila se srednji spol MNOŽINA: razpízdili se ednina ženski spol IMENOVALNIK: razpȋzdeno EDNINA: razpízdila se in razpȋzdila se RODILNIK: razpȋzdenega DVOJINA: razpízdili se DAJALNIK: razpȋzdenemu MNOŽINA: razpízdile se TOŽILNIK: razpȋzdeno srednji spol MESTNIK: pri razpȋzdenem EDNINA: razpízdilo se ORODNIK: z razpȋzdenim DVOJINA: razpízdili se dvojina MNOŽINA: razpízdila se IMENOVALNIK: razpȋzdeni deležnik na -n RODILNIK: razpȋzdenih moški spol DAJALNIK: razpȋzdenima ednina TOŽILNIK: razpȋzdeni IMENOVALNIK: razpȋzden MESTNIK: pri razpȋzdenih RODILNIK: razpȋzdenega ORODNIK: z razpȋzdenima DAJALNIK: razpȋzdenemu množina TOŽILNIK: razpȋzden IMENOVALNIK: razpȋzdena živo razpȋzdenega RODILNIK: razpȋzdenih MESTNIK: pri razpȋzdenem DAJALNIK: razpȋzdenim ORODNIK: z razpȋzdenim TOŽILNIK: razpȋzdena dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpȋzdena ORODNIK: z razpȋzdenimi RODILNIK: razpȋzdenih DELEŽJE NA -vši: razpizdȋvši se DAJALNIK: razpȋzdenima glagolnik TOŽILNIK: razpȋzdena ednina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpízdenje ORODNIK: z razpȋzdenima RODILNIK: razpízdenja množina DAJALNIK: razpízdenju IMENOVALNIK: razpȋzdeni TOŽILNIK: razpízdenje RODILNIK: razpȋzdenih MESTNIK: pri razpízdenju DAJALNIK: razpȋzdenim ORODNIK: z razpízdenjem TOŽILNIK: razpȋzdene dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih IMENOVALNIK: razpízdenji in razpȋzdenji ORODNIK: z razpȋzdenimi RODILNIK: razpȋzdenj ženski spol DAJALNIK: razpízdenjema in razpȋzdenjema ednina TOŽILNIK: razpízdenji in razpȋzdenji IMENOVALNIK: razpȋzdena MESTNIK: pri razpȋzdenjih RODILNIK: razpȋzdene ORODNIK: z razpízdenjema in z razpȋzdenjema DAJALNIK: razpȋzdeni množina TOŽILNIK: razpȋzdeno IMENOVALNIK: razpȋzdenja MESTNIK: pri razpȋzdeni RODILNIK: razpȋzdenj ORODNIK: z razpȋzdeno DAJALNIK: razpȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: razpȋzdenja 170 MESTNIK: pri razpȋzdenjih EDNINA: razpȋzdila se ORODNIK: z razpȋzdenji DVOJINA: razpȋzdili se in MNOŽINA: razpȋzdile se ednina srednji spol IMENOVALNIK: razpȋzdenje EDNINA: razpȋzdilo se RODILNIK: razpȋzdenja DVOJINA: razpȋzdili se DAJALNIK: razpȋzdenju MNOŽINA: razpȋzdila se TOŽILNIK: razpȋzdenje deležnik na -n MESTNIK: pri razpȋzdenju moški spol ORODNIK: z razpȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzden IMENOVALNIK: razpȋzdenji RODILNIK: razpȋzdenega RODILNIK: razpȋzdenj DAJALNIK: razpȋzdenemu DAJALNIK: razpȋzdenjema TOŽILNIK: razpȋzden TOŽILNIK: razpȋzdenji živo razpȋzdenega MESTNIK: pri razpȋzdenjih MESTNIK: pri razpȋzdenem ORODNIK: z razpȋzdenjema ORODNIK: z razpȋzdenim množina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzdenja IMENOVALNIK: razpȋzdena RODILNIK: razpȋzdenj RODILNIK: razpȋzdenih DAJALNIK: razpȋzdenjem DAJALNIK: razpȋzdenima TOŽILNIK: razpȋzdenja TOŽILNIK: razpȋzdena MESTNIK: pri razpȋzdenjih MESTNIK: pri razpȋzdenih ORODNIK: z razpȋzdenji ORODNIK: z razpȋzdenima intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: razpȋzdeni NEDOLOČNIK: razpȋzditi se RODILNIK: razpȋzdenih NAMENILNIK: razpȋzdit se DAJALNIK: razpȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: razpȋzdene ednina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdim se ORODNIK: z razpȋzdenimi 2. OSEBA razpȋzdiš se ženski spol 3. OSEBA razpȋzdi se ednina dvojina IMENOVALNIK: razpȋzdena 1. OSEBA razpȋzdiva se RODILNIK: razpȋzdene 2. OSEBA razpȋzdita se DAJALNIK: razpȋzdeni 3. OSEBA razpȋzdita se TOŽILNIK: razpȋzdeno množina MESTNIK: pri razpȋzdeni 1. OSEBA razpȋzdimo se ORODNIK: z razpȋzdeno 2. OSEBA razpȋzdite se dvojina 3. OSEBA razpȋzdijo se IMENOVALNIK: razpȋzdeni velelnik RODILNIK: razpȋzdenih ednina DAJALNIK: razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdi se TOŽILNIK: razpȋzdeni dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenih 1. OSEBA razpȋzdiva se ORODNIK: z razpȋzdenima 2. OSEBA razpȋzdita se množina množina IMENOVALNIK: razpȋzdene 1. OSEBA razpȋzdimo se RODILNIK: razpȋzdenih 2. OSEBA razpȋzdite se DAJALNIK: razpȋzdenim deležnik na -l TOŽILNIK: razpȋzdene moški spol MESTNIK: pri razpȋzdenih EDNINA: razpȋzdil se ORODNIK: z razpȋzdenimi DVOJINA: razpȋzdila se srednji spol MNOŽINA: razpȋzdili se ednina ženski spol IMENOVALNIK: razpȋzdeno 171 RODILNIK: razpȋzdenega ORODNIK: z razpȋzdenjema DAJALNIK: razpȋzdenemu množina TOŽILNIK: razpȋzdeno IMENOVALNIK: razpȋzdenja MESTNIK: pri razpȋzdenem RODILNIK: razpȋzdenj ORODNIK: z razpȋzdenim DAJALNIK: razpȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: razpȋzdenja IMENOVALNIK: razpȋzdeni MESTNIK: pri razpȋzdenjih RODILNIK: razpȋzdenih ORODNIK: z razpȋzdenji DAJALNIK: razpȋzdenima TOŽILNIK: razpȋzdeni IZVOR MESTNIK: pri razpȋzdenih ↑pizditi ORODNIK: z razpȋzdenima množina spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi] IMENOVALNIK: razpȋzdena POMEN RODILNIK: razpȋzdenih 1. vulgarno iti, uiti, zbežati DAJALNIK: razpȋzdenim ⏵ glag. + prisl. TOŽILNIK: razpȋzdena ▪ Umil sem se in oblekel in spizdil ven. MESTNIK: pri razpȋzdenih ▪ Spizdil sem nazaj v sekret, ker me je že zvijalo. ORODNIK: z razpȋzdenimi ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku DELEŽJE NA -vši: razpizdȋvši se ▪ Zgrabilo me je, da bi spizdil iz te kurčeve bolnice. glagolnik ▪ Bi lahko, prosim, spizdila iz moje pisarne? ednina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: razpízdenje ▪ Zjutraj sem spizdil v Ljubljano. RODILNIK: razpízdenja DAJALNIK: razpízdenju 1a) navadno velelno, vulgarno oditi, izginiti TOŽILNIK: razpízdenje ⏵ naj + glag. MESTNIK: pri razpízdenju naj spizdi ORODNIK: z razpízdenjem ▪ Kdor mi očita prostaški jezik, naj spizdi! dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: razpízdenji in razpȋzdenji ▪ Spizdi že enkrat, če ne ...! RODILNIK: razpȋzdenj ▪ Zdaj pa konec, spizdite vsi nekam! DAJALNIK: razpízdenjema in razpȋzdenjema 2. vulgarno ukrasti, odvzeti TOŽILNIK: razpízdenji in razpȋzdenji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri razpȋzdenjih ▪ Nekdo mi je z vrvi hladnokrvno spizdil kavbojke in ORODNIK: z razpízdenjema in z razpȋzdenjema gornji del trenirke. množina ▪ Dvakrat mu je žogo spizdil. IMENOVALNIK: razpȋzdenja RODILNIK: razpȋzdenj OBLIKE IN IZGOVOR DAJALNIK: razpȋzdenjem jakostni TOŽILNIK: razpȋzdenja [spízditi] MESTNIK: pri razpȋzdenjih IPA: [ˈspiːzditi] ORODNIK: z razpȋzdenji tonemski in [spízditi] in [spȋzditi] ednina IPA: [spìːzdíti] in [spíːzdìti] IMENOVALNIK: razpȋzdenje RODILNIK: razpȋzdenja VZOREC DAJALNIK: razpȋzdenju jakostno TOŽILNIK: razpȋzdenje NEDOLOČNIK: spízditi MESTNIK: pri razpȋzdenju NAMENILNIK: spízdit ORODNIK: z razpȋzdenjem sedanjik dvojina ednina IMENOVALNIK: razpȋzdenji 1. OSEBA spízdim RODILNIK: razpȋzdenj 2. OSEBA spízdiš DAJALNIK: razpȋzdenjema 3. OSEBA spízdi TOŽILNIK: razpȋzdenji dvojina MESTNIK: pri razpȋzdenjih 1. OSEBA spízdiva 172 2. OSEBA spízdita DAJALNIK: spízdeni 3. OSEBA spízdita TOŽILNIK: spízdeno množina MESTNIK: pri spízdeni 1. OSEBA spízdimo ORODNIK: s spízdeno 2. OSEBA spízdite dvojina 3. OSEBA spízdijo IMENOVALNIK: spízdeni velelnik RODILNIK: spízdenih ednina DAJALNIK: spízdenima 2. OSEBA spízdi TOŽILNIK: spízdeni dvojina MESTNIK: pri spízdenih 1. OSEBA spízdiva ORODNIK: s spízdenima 2. OSEBA spízdita množina množina IMENOVALNIK: spízdene 1. OSEBA spízdimo RODILNIK: spízdenih 2. OSEBA spízdite DAJALNIK: spízdenim deležnik na -l TOŽILNIK: spízdene moški spol MESTNIK: pri spízdenih EDNINA: spízdil ORODNIK: s spízdenimi DVOJINA: spízdila srednji spol MNOŽINA: spízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: spízdeno EDNINA: spízdila RODILNIK: spízdenega DVOJINA: spízdili DAJALNIK: spízdenemu MNOŽINA: spízdile TOŽILNIK: spízdeno srednji spol MESTNIK: pri spízdenem EDNINA: spízdilo ORODNIK: s spízdenim DVOJINA: spízdili dvojina MNOŽINA: spízdila IMENOVALNIK: spízdeni deležnik na -n RODILNIK: spízdenih moški spol DAJALNIK: spízdenima ednina TOŽILNIK: spízdeni IMENOVALNIK: spízden MESTNIK: pri spízdenih RODILNIK: spízdenega ORODNIK: s spízdenima DAJALNIK: spízdenemu množina TOŽILNIK: spízden IMENOVALNIK: spízdena živo spízdenega RODILNIK: spízdenih MESTNIK: pri spízdenem DAJALNIK: spízdenim ORODNIK: s spízdenim TOŽILNIK: spízdena dvojina MESTNIK: pri spízdenih IMENOVALNIK: spízdena ORODNIK: s spízdenimi RODILNIK: spízdenih DELEŽJE NA -vši: spizdívši DAJALNIK: spízdenima glagolnik TOŽILNIK: spízdena ednina MESTNIK: pri spízdenih IMENOVALNIK: spízdenje ORODNIK: s spízdenima RODILNIK: spízdenja množina DAJALNIK: spízdenju IMENOVALNIK: spízdeni TOŽILNIK: spízdenje RODILNIK: spízdenih MESTNIK: pri spízdenju DAJALNIK: spízdenim ORODNIK: s spízdenjem TOŽILNIK: spízdene dvojina MESTNIK: pri spízdenih IMENOVALNIK: spízdenji ORODNIK: s spízdenimi RODILNIK: spízdenj ženski spol DAJALNIK: spízdenjema ednina TOŽILNIK: spízdenji IMENOVALNIK: spízdena MESTNIK: pri spízdenjih RODILNIK: spízdene ORODNIK: s spízdenjema 173 množina IMENOVALNIK: spȋzdena IMENOVALNIK: spízdenja RODILNIK: spȋzdenih RODILNIK: spízdenj DAJALNIK: spȋzdenima DAJALNIK: spízdenjem TOŽILNIK: spȋzdena TOŽILNIK: spízdenja MESTNIK: pri spȋzdenih MESTNIK: pri spízdenjih ORODNIK: s spȋzdenima ORODNIK: s spízdenji množina tonemsko IMENOVALNIK: spȋzdeni NEDOLOČNIK: spízditi RODILNIK: spȋzdenih NAMENILNIK: spízdit DAJALNIK: spȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: spȋzdene ednina MESTNIK: pri spȋzdenih 1. OSEBA spȋzdim ORODNIK: s spȋzdenimi 2. OSEBA spȋzdiš ženski spol 3. OSEBA spȋzdi ednina dvojina IMENOVALNIK: spȋzdena 1. OSEBA spȋzdiva RODILNIK: spȋzdene 2. OSEBA spȋzdita DAJALNIK: spȋzdeni 3. OSEBA spȋzdita TOŽILNIK: spȋzdeno množina MESTNIK: pri spȋzdeni 1. OSEBA spȋzdimo ORODNIK: s spȋzdeno 2. OSEBA spȋzdite dvojina 3. OSEBA spȋzdijo IMENOVALNIK: spȋzdeni velelnik RODILNIK: spȋzdenih ednina DAJALNIK: spȋzdenima 2. OSEBA spȋzdi TOŽILNIK: spȋzdeni dvojina MESTNIK: pri spȋzdenih 1. OSEBA spȋzdiva ORODNIK: s spȋzdenima 2. OSEBA spȋzdita množina množina IMENOVALNIK: spȋzdene 1. OSEBA spȋzdimo RODILNIK: spȋzdenih 2. OSEBA spȋzdite DAJALNIK: spȋzdenim deležnik na -l TOŽILNIK: spȋzdene moški spol MESTNIK: pri spȋzdenih EDNINA: spízdil ORODNIK: s spȋzdenimi DVOJINA: spízdila srednji spol MNOŽINA: spízdili ednina ženski spol IMENOVALNIK: spȋzdeno EDNINA: spízdila in spȋzdila RODILNIK: spȋzdenega DVOJINA: spízdili DAJALNIK: spȋzdenemu MNOŽINA: spízdile TOŽILNIK: spȋzdeno srednji spol MESTNIK: pri spȋzdenem EDNINA: spízdilo ORODNIK: s spȋzdenim DVOJINA: spízdili dvojina MNOŽINA: spízdila IMENOVALNIK: spȋzdeni deležnik na -n RODILNIK: spȋzdenih moški spol DAJALNIK: spȋzdenima ednina TOŽILNIK: spȋzdeni IMENOVALNIK: spȋzden MESTNIK: pri spȋzdenih RODILNIK: spȋzdenega ORODNIK: s spȋzdenima DAJALNIK: spȋzdenemu množina TOŽILNIK: spȋzden IMENOVALNIK: spȋzdena živo spȋzdenega RODILNIK: spȋzdenih MESTNIK: pri spȋzdenem DAJALNIK: spȋzdenim ORODNIK: s spȋzdenim TOŽILNIK: spȋzdena dvojina MESTNIK: pri spȋzdenih 174 ORODNIK: s spȋzdenimi 1. OSEBA spȋzdiva DELEŽJE NA -vši: spizdȋvši 2. OSEBA spȋzdita glagolnik 3. OSEBA spȋzdita ednina množina IMENOVALNIK: spízdenje 1. OSEBA spȋzdimo RODILNIK: spízdenja 2. OSEBA spȋzdite DAJALNIK: spízdenju 3. OSEBA spȋzdijo TOŽILNIK: spízdenje velelnik MESTNIK: pri spízdenju ednina ORODNIK: s spízdenjem 2. OSEBA spȋzdi dvojina dvojina IMENOVALNIK: spízdenji in spȋzdenji 1. OSEBA spȋzdiva RODILNIK: spȋzdenj 2. OSEBA spȋzdita DAJALNIK: spízdenjema in spȋzdenjema množina TOŽILNIK: spízdenji in spȋzdenji 1. OSEBA spȋzdimo MESTNIK: pri spȋzdenjih 2. OSEBA spȋzdite ORODNIK: s spízdenjema in s spȋzdenjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: spȋzdenja EDNINA: spȋzdil RODILNIK: spȋzdenj DVOJINA: spȋzdila DAJALNIK: spȋzdenjem MNOŽINA: spȋzdili TOŽILNIK: spȋzdenja ženski spol MESTNIK: pri spȋzdenjih EDNINA: spȋzdila ORODNIK: s spȋzdenji DVOJINA: spȋzdili in MNOŽINA: spȋzdile ednina srednji spol IMENOVALNIK: spȋzdenje EDNINA: spȋzdilo RODILNIK: spȋzdenja DVOJINA: spȋzdili DAJALNIK: spȋzdenju MNOŽINA: spȋzdila TOŽILNIK: spȋzdenje deležnik na -n MESTNIK: pri spȋzdenju moški spol ORODNIK: s spȋzdenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: spȋzden IMENOVALNIK: spȋzdenji RODILNIK: spȋzdenega RODILNIK: spȋzdenj DAJALNIK: spȋzdenemu DAJALNIK: spȋzdenjema TOŽILNIK: spȋzden TOŽILNIK: spȋzdenji živo spȋzdenega MESTNIK: pri spȋzdenjih MESTNIK: pri spȋzdenem ORODNIK: s spȋzdenjema ORODNIK: s spȋzdenim množina dvojina IMENOVALNIK: spȋzdenja IMENOVALNIK: spȋzdena RODILNIK: spȋzdenj RODILNIK: spȋzdenih DAJALNIK: spȋzdenjem DAJALNIK: spȋzdenima TOŽILNIK: spȋzdenja TOŽILNIK: spȋzdena MESTNIK: pri spȋzdenjih MESTNIK: pri spȋzdenih ORODNIK: s spȋzdenji ORODNIK: s spȋzdenima intonemsko množina tonemsko IMENOVALNIK: spȋzdeni NEDOLOČNIK: spȋzditi RODILNIK: spȋzdenih NAMENILNIK: spȋzdit DAJALNIK: spȋzdenim sedanjik TOŽILNIK: spȋzdene ednina MESTNIK: pri spȋzdenih 1. OSEBA spȋzdim ORODNIK: s spȋzdenimi 2. OSEBA spȋzdiš ženski spol 3. OSEBA spȋzdi ednina dvojina IMENOVALNIK: spȋzdena 175 RODILNIK: spȋzdene ORODNIK: s spízdenjema in s spȋzdenjema DAJALNIK: spȋzdeni množina TOŽILNIK: spȋzdeno IMENOVALNIK: spȋzdenja MESTNIK: pri spȋzdeni RODILNIK: spȋzdenj ORODNIK: s spȋzdeno DAJALNIK: spȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: spȋzdenja IMENOVALNIK: spȋzdeni MESTNIK: pri spȋzdenjih RODILNIK: spȋzdenih ORODNIK: s spȋzdenji DAJALNIK: spȋzdenima in TOŽILNIK: spȋzdeni ednina MESTNIK: pri spȋzdenih IMENOVALNIK: spȋzdenje ORODNIK: s spȋzdenima RODILNIK: spȋzdenja množina DAJALNIK: spȋzdenju IMENOVALNIK: spȋzdene TOŽILNIK: spȋzdenje RODILNIK: spȋzdenih MESTNIK: pri spȋzdenju DAJALNIK: spȋzdenim ORODNIK: s spȋzdenjem TOŽILNIK: spȋzdene dvojina MESTNIK: pri spȋzdenih IMENOVALNIK: spȋzdenji ORODNIK: s spȋzdenimi RODILNIK: spȋzdenj srednji spol DAJALNIK: spȋzdenjema ednina TOŽILNIK: spȋzdenji IMENOVALNIK: spȋzdeno MESTNIK: pri spȋzdenjih RODILNIK: spȋzdenega ORODNIK: s spȋzdenjema DAJALNIK: spȋzdenemu množina TOŽILNIK: spȋzdeno IMENOVALNIK: spȋzdenja MESTNIK: pri spȋzdenem RODILNIK: spȋzdenj ORODNIK: s spȋzdenim DAJALNIK: spȋzdenjem dvojina TOŽILNIK: spȋzdenja IMENOVALNIK: spȋzdeni MESTNIK: pri spȋzdenjih RODILNIK: spȋzdenih ORODNIK: s spȋzdenji DAJALNIK: spȋzdenima TOŽILNIK: spȋzdeni IZVOR MESTNIK: pri spȋzdenih ↑pizditi ORODNIK: s spȋzdenima množina sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol IMENOVALNIK: spȋzdena [sprêsti] tudi [sprésti] RODILNIK: spȋzdenih POMEN DAJALNIK: spȋzdenim izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov TOŽILNIK: spȋzdena ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri spȋzdenih spresti volno ORODNIK: s spȋzdenimi ▪ Sama sprede surovo volno in jo v deževnih zimskih DELEŽJE NA -vši: spizdȋvši dneh stke v prelepe odeje in ponče. glagolnik ▪ Predice so veliko laže in hitreje spredle nit s ednina poganjanjem kolesa kot z vrtenjem preslice. IMENOVALNIK: spízdenje ▪ S stroji v več korakih iz prediva spredejo prejo, to RODILNIK: spízdenja pa nato v tekstilni industriji uporabljajo za izdelavo DAJALNIK: spízdenju tkanin in pletenin. TOŽILNIK: spízdenje ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri spízdenju ▪ Pridna predica lahko na dan sprede le za pest velik ORODNIK: s spízdenjem klobčič volnene niti. dvojina ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: spízdenji in spȋzdenji ▪ Kot vse dobre iznajdbe so tudi kolovrati ljudem RODILNIK: spȋzdenj olajšali življenje – predice so veliko laže in hitreje DAJALNIK: spízdenjema in spȋzdenjema spredle nit s poganjanjem kolesa kot z vrtenjem TOŽILNIK: spízdenji in spȋzdenji preslice. MESTNIK: pri spȋzdenjih ▪ Volno so najprej spredli, potem pa še obarvali. 176 ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku moški spol spresti na kolovratu EDNINA: sprêdel redko sprèl ▪ Boljše predivo so spredli na kolovratu, potem je DVOJINA: sprêdla redko sprêla sledilo pranje in navijanje štren. MNOŽINA: sprêdli redko sprêli ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ženski spol spresti v nit EDNINA: sprêdla redko sprêla ▪ Lan so trli in iz njega pridobivali vlakna, ta pa DVOJINA: sprêdli redko sprêli spredli v niti in iz njih stkali platno. MNOŽINA: sprêdle redko sprêle a) narediti pajčevino, ovoj s sukanjem, srednji spol navijanjem posebnega izločka EDNINA: sprêdlo redko sprêlo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DVOJINA: sprêdli redko sprêli pajek sprede mrežo MNOŽINA: sprêdla redko sprêla ▪ Ko je pajek spredel mrežo, lahko počije; sede v deležnik na -n sredo mreže in potrpežljivo čaka, dokler se vanjo moški spol kaj ne ujame. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: spredèn ▪ Pajek sprede svojo mrežo tako, da nekateri deli RODILNIK: spredênega nimajo lepljivih nitk. DAJALNIK: spredênemu ▪ Izlegle ličinke si na koncu veje spredejo zapredek TOŽILNIK: spredèn in živijo ves čas skupaj. živo spredênega MESTNIK: pri spredênem OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: s spredênim jakostni dvojina [sprêsti] tudi [sprésti] IMENOVALNIK: spredêna IPA: [ˈspɾɛːsti] tudi [ˈspɾeːsti] RODILNIK: spredênih tonemski DAJALNIK: spredênima [sprésti] tudi [sprsti] TOŽILNIK: spredêna IPA: [spɾːstí] tudi [spɾèːstí] MESTNIK: pri spredênih ORODNIK: s spredênima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: spredêni NEDOLOČNIK: sprêsti RODILNIK: spredênih NAMENILNIK: sprêst tudi sprèst DAJALNIK: spredênim sedanjik TOŽILNIK: spredêne ednina MESTNIK: pri spredênih 1. OSEBA sprêdem ORODNIK: s spredênimi 2. OSEBA sprêdeš ženski spol 3. OSEBA sprêde ednina dvojina IMENOVALNIK: spredêna 1. OSEBA sprêdeva RODILNIK: spredêne 2. OSEBA sprêdeta DAJALNIK: spredêni 3. OSEBA sprêdeta TOŽILNIK: spredêno množina MESTNIK: pri spredêni 1. OSEBA sprêdemo ORODNIK: s spredêno 2. OSEBA sprêdete dvojina 3. OSEBA sprêdejo IMENOVALNIK: spredêni velelnik RODILNIK: spredênih ednina DAJALNIK: spredênima 2. OSEBA sprêdi TOŽILNIK: spredêni dvojina MESTNIK: pri spredênih 1. OSEBA spredíva ORODNIK: s spredênima 2. OSEBA spredíta množina množina IMENOVALNIK: spredêne 1. OSEBA spredímo RODILNIK: spredênih 2. OSEBA spredíte DAJALNIK: spredênim deležnik na -l TOŽILNIK: spredêne 177 MESTNIK: pri spredênih dvojina ORODNIK: s spredênimi IMENOVALNIK: sprêdeni srednji spol RODILNIK: sprêdenih ednina DAJALNIK: sprêdenima IMENOVALNIK: spredêno TOŽILNIK: sprêdeni RODILNIK: spredênega MESTNIK: pri sprêdenih DAJALNIK: spredênemu ORODNIK: s sprêdenima TOŽILNIK: spredêno množina MESTNIK: pri spredênem IMENOVALNIK: sprêdene ORODNIK: s spredênim RODILNIK: sprêdenih dvojina DAJALNIK: sprêdenim IMENOVALNIK: spredêni TOŽILNIK: sprêdene RODILNIK: spredênih MESTNIK: pri sprêdenih DAJALNIK: spredênima ORODNIK: s sprêdenimi TOŽILNIK: spredêni srednji spol MESTNIK: pri spredênih ednina ORODNIK: s spredênima IMENOVALNIK: sprêdeno množina RODILNIK: sprêdenega IMENOVALNIK: spredêna DAJALNIK: sprêdenemu RODILNIK: spredênih TOŽILNIK: sprêdeno DAJALNIK: spredênim MESTNIK: pri sprêdenem TOŽILNIK: spredêna ORODNIK: s sprêdenim MESTNIK: pri spredênih dvojina ORODNIK: s spredênimi IMENOVALNIK: sprêdeni in RODILNIK: sprêdenih moški spol DAJALNIK: sprêdenima ednina TOŽILNIK: sprêdeni IMENOVALNIK: sprêden MESTNIK: pri sprêdenih RODILNIK: sprêdenega ORODNIK: s sprêdenima DAJALNIK: sprêdenemu množina TOŽILNIK: sprêden IMENOVALNIK: sprêdena živo sprêdenega RODILNIK: sprêdenih MESTNIK: pri sprêdenem DAJALNIK: sprêdenim ORODNIK: s sprêdenim TOŽILNIK: sprêdena dvojina MESTNIK: pri sprêdenih IMENOVALNIK: sprêdena ORODNIK: s sprêdenimi RODILNIK: sprêdenih glagolnik DAJALNIK: sprêdenima ednina TOŽILNIK: sprêdena IMENOVALNIK: spredênje MESTNIK: pri sprêdenih RODILNIK: spredênja ORODNIK: s sprêdenima DAJALNIK: spredênju množina TOŽILNIK: spredênje IMENOVALNIK: sprêdeni MESTNIK: pri spredênju RODILNIK: sprêdenih ORODNIK: s spredênjem DAJALNIK: sprêdenim dvojina TOŽILNIK: sprêdene IMENOVALNIK: spredênji MESTNIK: pri sprêdenih RODILNIK: spredênj ORODNIK: s sprêdenimi DAJALNIK: spredênjema ženski spol TOŽILNIK: spredênji ednina MESTNIK: pri spredênjih IMENOVALNIK: sprêdena ORODNIK: s spredênjema RODILNIK: sprêdene množina DAJALNIK: sprêdeni IMENOVALNIK: spredênja TOŽILNIK: sprêdeno RODILNIK: spredênj MESTNIK: pri sprêdeni DAJALNIK: spredênjem ORODNIK: s sprêdeno TOŽILNIK: spredênja 178 MESTNIK: pri spredênjih DVOJINA: sprédli in sprȇdli redko spréli ORODNIK: s spredênji MNOŽINA: sprédle in sprȇdle redko spréle in srednji spol ednina EDNINA: sprédlo in sprȇdlo redko sprélo IMENOVALNIK: sprêdenje DVOJINA: sprédli in sprȇdli redko spréli RODILNIK: sprêdenja MNOŽINA: sprédla in sprȇdla redko spréla DAJALNIK: sprêdenju deležnik na -n TOŽILNIK: sprêdenje moški spol MESTNIK: pri sprêdenju ednina ORODNIK: s sprêdenjem IMENOVALNIK: spredȅn dvojina RODILNIK: spredénega IMENOVALNIK: sprêdenji DAJALNIK: spredénemu RODILNIK: sprêdenj TOŽILNIK: spredȅn DAJALNIK: sprêdenjema živo spredénega TOŽILNIK: sprêdenji MESTNIK: pri spredénem MESTNIK: pri sprêdenjih ORODNIK: s spredénim ORODNIK: s sprêdenjema dvojina množina IMENOVALNIK: spredéna IMENOVALNIK: sprêdenja RODILNIK: spredénih RODILNIK: sprêdenj DAJALNIK: spredénima DAJALNIK: sprêdenjem TOŽILNIK: spredéna TOŽILNIK: sprêdenja MESTNIK: pri spredénih MESTNIK: pri sprêdenjih ORODNIK: s spredénima ORODNIK: s sprêdenji množina tonemsko IMENOVALNIK: spredéni NEDOLOČNIK: sprésti RODILNIK: spredénih NAMENILNIK: sprȇst tudi sprȅst DAJALNIK: spredénim sedanjik TOŽILNIK: spredéne ednina MESTNIK: pri spredénih 1. OSEBA sprédem ORODNIK: s spredénimi 2. OSEBA sprédeš ženski spol 3. OSEBA spréde ednina dvojina IMENOVALNIK: spredéna 1. OSEBA sprédeva RODILNIK: spredéne 2. OSEBA sprédeta DAJALNIK: spredéni 3. OSEBA sprédeta TOŽILNIK: spredéno množina MESTNIK: pri spredéni 1. OSEBA sprédemo ORODNIK: s spredéno 2. OSEBA sprédete dvojina 3. OSEBA sprédejo IMENOVALNIK: spredéni velelnik RODILNIK: spredénih ednina DAJALNIK: spredénima 2. OSEBA sprédi TOŽILNIK: spredéni dvojina MESTNIK: pri spredénih 1. OSEBA spredȋva ORODNIK: s spredénima 2. OSEBA spredȋta množina množina IMENOVALNIK: spredéne 1. OSEBA spredȋmo RODILNIK: spredénih 2. OSEBA spredȋte DAJALNIK: spredénim deležnik na -l TOŽILNIK: spredéne moški spol MESTNIK: pri spredénih EDNINA: sprédel in sprȇdel redko sprȅl ORODNIK: s spredénimi DVOJINA: sprédla in sprȇdla redko spréla srednji spol MNOŽINA: sprédli in sprȇdli redko spréli ednina ženski spol IMENOVALNIK: spredéno EDNINA: sprédla in sprȇdla redko spréla RODILNIK: spredénega 179 DAJALNIK: spredénemu ORODNIK: s sprȇdenima TOŽILNIK: spredéno množina MESTNIK: pri spredénem IMENOVALNIK: sprȇdene ORODNIK: s spredénim RODILNIK: sprȇdenih dvojina DAJALNIK: sprȇdenim IMENOVALNIK: spredéni TOŽILNIK: sprȇdene RODILNIK: spredénih MESTNIK: pri sprȇdenih DAJALNIK: spredénima ORODNIK: s sprȇdenimi TOŽILNIK: spredéni srednji spol MESTNIK: pri spredénih ednina ORODNIK: s spredénima IMENOVALNIK: sprȇdeno množina RODILNIK: sprȇdenega IMENOVALNIK: spredéna DAJALNIK: sprȇdenemu RODILNIK: spredénih TOŽILNIK: sprȇdeno DAJALNIK: spredénim MESTNIK: pri sprȇdenem TOŽILNIK: spredéna ORODNIK: s sprȇdenim MESTNIK: pri spredénih dvojina ORODNIK: s spredénimi IMENOVALNIK: sprȇdeni in RODILNIK: sprȇdenih moški spol DAJALNIK: sprȇdenima ednina TOŽILNIK: sprȇdeni IMENOVALNIK: sprȇden MESTNIK: pri sprȇdenih RODILNIK: sprȇdenega ORODNIK: s sprȇdenima DAJALNIK: sprȇdenemu množina TOŽILNIK: sprȇden IMENOVALNIK: sprȇdena živo sprȇdenega RODILNIK: sprȇdenih MESTNIK: pri sprȇdenem DAJALNIK: sprȇdenim ORODNIK: s sprȇdenim TOŽILNIK: sprȇdena dvojina MESTNIK: pri sprȇdenih IMENOVALNIK: sprȇdena ORODNIK: s sprȇdenimi RODILNIK: sprȇdenih glagolnik DAJALNIK: sprdenima ednina TOŽILNIK: sprȇdena IMENOVALNIK: spredénje MESTNIK: pri sprȇdenih RODILNIK: spredénja ORODNIK: s sprȇdenima DAJALNIK: spredénju množina TOŽILNIK: spredénje IMENOVALNIK: sprȇdeni MESTNIK: pri spredénju RODILNIK: sprȇdenih ORODNIK: s spredénjem DAJALNIK: sprȇdenim dvojina TOŽILNIK: sprȇdene IMENOVALNIK: spredénji in spredȇnji MESTNIK: pri sprȇdenih RODILNIK: spredȇnj ORODNIK: s sprȇdenimi DAJALNIK: spredénjema in spredȇnjema ženski spol TOŽILNIK: spredénji in spredȇnji ednina MESTNIK: pri spredénjih tudi pri spredȇnjih IMENOVALNIK: sprȇdena ORODNIK: s spredénjema in s spredȇnjema RODILNIK: sprȇdene množina DAJALNIK: sprȇdeni IMENOVALNIK: spredénja tudi spredȇnja TOŽILNIK: sprȇdeno RODILNIK: spredȇnj MESTNIK: pri sprȇdeni DAJALNIK: spredénjem tudi spredȇnjem ORODNIK: s sprȇdeno TOŽILNIK: spredénja tudi spredȇnjem dvojina MESTNIK: pri spredénjih tudi pri spredȇnjih IMENOVALNIK: sprȇdeni ORODNIK: s spredénji tudi s spredȇnji RODILNIK: sprȇdenih in DAJALNIK: sprȇdenima ednina TOŽILNIK: sprȇdeni IMENOVALNIK: sprédenje MESTNIK: pri sprȇdenih RODILNIK: sprédenja 180 DAJALNIK: sprédenju MNOŽINA: sprédla redko spréla TOŽILNIK: sprédenje deležnik na -n MESTNIK: pri sprédenju moški spol ORODNIK: s sprédenjem ednina dvojina IMENOVALNIK: spréden IMENOVALNIK: sprédenji in sprȇdenji RODILNIK: sprédenega RODILNIK: sprȇdenj DAJALNIK: sprédenemu DAJALNIK: sprédenjema in sprȇdenjema TOŽILNIK: spréden TOŽILNIK: sprédenji in sprȇdenji živo sprédenega MESTNIK: pri sprédenjih tudi pri sprȇdenjih MESTNIK: pri sprédenem ORODNIK: s sprédenjema in s sprȇdenjema ORODNIK: s sprédenim množina dvojina IMENOVALNIK: sprédenja tudi sprȇdenja IMENOVALNIK: sprédena RODILNIK: sprȇdenj RODILNIK: sprédenih DAJALNIK: sprédenjem tudi sprȇdenjem DAJALNIK: sprédenima TOŽILNIK: sprédenja tudi sprȇdenja TOŽILNIK: sprédena MESTNIK: pri sprédenjih tudi pri sprȇdenjih MESTNIK: pri sprédenih ORODNIK: s sprédenji tudi s sprȇdenji ORODNIK: s sprédenima tudi množina jakostno IMENOVALNIK: sprédeni NEDOLOČNIK: sprésti RODILNIK: sprédenih NAMENILNIK: sprést DAJALNIK: sprédenim sedanjik TOŽILNIK: sprédene ednina MESTNIK: pri sprédenih 1. OSEBA sprédem ORODNIK: s sprédenimi 2. OSEBA sprédeš ženski spol 3. OSEBA spréde ednina dvojina IMENOVALNIK: sprédena 1. OSEBA sprédeva RODILNIK: sprédene 2. OSEBA sprédeta DAJALNIK: sprédeni 3. OSEBA sprédeta TOŽILNIK: sprédeno množina MESTNIK: pri sprédeni 1. OSEBA sprédemo ORODNIK: s sprédeno 2. OSEBA sprédete dvojina 3. OSEBA sprédejo IMENOVALNIK: sprédeni velelnik RODILNIK: sprédenih ednina DAJALNIK: sprédenima 2. OSEBA sprédi TOŽILNIK: sprédeni dvojina MESTNIK: pri sprédenih 1. OSEBA sprédiva ORODNIK: s sprédenima 2. OSEBA sprédita množina množina IMENOVALNIK: sprédene 1. OSEBA sprédimo RODILNIK: sprédenih 2. OSEBA sprédite DAJALNIK: sprédenim deležnik na -l TOŽILNIK: sprédene moški spol MESTNIK: pri sprédenih EDNINA: sprédel redko sprèl ORODNIK: s sprédenimi DVOJINA: sprédla redko spréla srednji spol MNOŽINA: sprédli redko spréli ednina ženski spol IMENOVALNIK: sprédeno EDNINA: sprédla redko spréla RODILNIK: sprédenega DVOJINA: sprédli redko spréli DAJALNIK: sprédenemu MNOŽINA: sprédle redko spréle TOŽILNIK: sprédeno srednji spol MESTNIK: pri sprédenem EDNINA: sprédlo redko sprélo ORODNIK: s sprédenim DVOJINA: sprédli redko spréli dvojina 181 IMENOVALNIK: sprédeni 2. OSEBA sprdita RODILNIK: sprédenih množina DAJALNIK: sprédenima 1. OSEBA sprdimo TOŽILNIK: sprédeni 2. OSEBA sprdite MESTNIK: pri sprédenih deležnik na -l ORODNIK: s sprédenima moški spol množina EDNINA: sprdel redko sprȅl IMENOVALNIK: sprédena DVOJINA: sprdla redko sprla RODILNIK: sprédenih MNOŽINA: sprdli redko sprli DAJALNIK: sprédenim ženski spol TOŽILNIK: sprédena EDNINA: sprdla redko sprla MESTNIK: pri sprédenih DVOJINA: sprdli redko sprli ORODNIK: s sprédenimi MNOŽINA: sprdle redko sprle glagolnik srednji spol ednina EDNINA: sprdlo redko sprlo IMENOVALNIK: sprédenje DVOJINA: sprdli redko sprli RODILNIK: sprédenja MNOŽINA: sprdla redko sprla DAJALNIK: sprédenju deležnik na -n TOŽILNIK: sprédenje moški spol MESTNIK: pri sprédenju ednina ORODNIK: s sprédenjem IMENOVALNIK: sprden dvojina RODILNIK: sprdenega IMENOVALNIK: sprédenji DAJALNIK: sprdenemu RODILNIK: sprédenj TOŽILNIK: sprden DAJALNIK: sprédenjema živo sprdenega TOŽILNIK: sprédenji MESTNIK: pri sprdenem MESTNIK: pri sprédenjih ORODNIK: s sprdenim ORODNIK: s sprédenjema dvojina množina IMENOVALNIK: sprdena IMENOVALNIK: sprédenja RODILNIK: sprdenih RODILNIK: sprédenj DAJALNIK: sprdenima DAJALNIK: sprédenjem TOŽILNIK: sprdena TOŽILNIK: sprédenja MESTNIK: pri sprdenih MESTNIK: pri sprédenjih ORODNIK: s sprdenima ORODNIK: s sprédenji množina tonemsko IMENOVALNIK: sprdeni NEDOLOČNIK: sprsti RODILNIK: sprdenih NAMENILNIK: sprst DAJALNIK: sprdenim sedanjik TOŽILNIK: sprdene ednina MESTNIK: pri sprdenih 1. OSEBA sprdem ORODNIK: s sprdenimi 2. OSEBA sprdeš ženski spol 3. OSEBA sprde ednina dvojina IMENOVALNIK: sprdena 1. OSEBA sprdeva RODILNIK: sprdene 2. OSEBA sprdeta DAJALNIK: sprdeni 3. OSEBA sprdeta TOŽILNIK: sprdeno množina MESTNIK: pri sprdeni 1. OSEBA sprdemo ORODNIK: s sprdeno 2. OSEBA sprdete dvojina 3. OSEBA sprdejo IMENOVALNIK: sprdeni velelnik RODILNIK: sprdenih ednina DAJALNIK: sprdenima 2. OSEBA sprdi TOŽILNIK: sprdeni dvojina MESTNIK: pri sprdenih 1. OSEBA sprdiva ORODNIK: s sprdenima 182 množina plesti mreže (okrog/okoli koga, česa) IMENOVALNIK: sprdene v dovršni obliki glagola splesti mrežo (okrog/okoli koga, RODILNIK: sprdenih česa) DAJALNIK: sprdenim presti mreže (okrog/okoli koga, česa) TOŽILNIK: sprdene v dovršni obliki glagola spresti mrežo (okrog/okoli koga, MESTNIK: pri sprdenih česa) ORODNIK: s sprdenimi prizadevati si pridobiti, ohraniti moč, nadzor na srednji spol način, ki se na prvi pogled zdi nedolžen, ednina nenevaren; spletkariti IMENOVALNIK: sprdeno ▪ Domači igralci so pletli mrežo okrog gostujočih vrat, RODILNIK: sprdenega streljali od blizu in daleč, vendar gostujoči vratar ni DAJALNIK: sprdenemu dovolil zadetka. TOŽILNIK: sprdeno ▪ V resnici nikoli ni šel iz politike in v ozadju MESTNIK: pri sprdenem strankarskega dogajanja ves čas prede svoje mreže. ORODNIK: s sprdenim dvojina IZVOR IMENOVALNIK: sprdeni ↑presti RODILNIK: sprdenih DAJALNIK: sprdenima špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl] TOŽILNIK: sprdeni MESTNIK: pri sprdenih POMEN ORODNIK: s sprdenima 1. neknjižno pogovorno, zlasti v besedilih s področja računalništva množina računalniška igra IMENOVALNIK: sprdena ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: sprdenih dober, lep, odličen špil | sodoben špil DAJALNIK: sprdenim ▪ Užival sem bolj kot ob veliki večini sodobnih špilov TOŽILNIK: sprdena na katerikoli platformi. MESTNIK: pri sprdenih ▪ Ves špil je zasnovan tako, da boste ostale igralce ORODNIK: s sprdenimi srečevali le v mestih in postojankah. glagolnik ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Špil ponuja tri težavnostne nivoje. IMENOVALNIK: sprdenje ▪ Špil podpira plošček, a zdržati se da tudi s RODILNIK: sprdenja tipkovnico, če spremeniš privzete tipke. DAJALNIK: sprdenju ▪ Špil uporablja sistem pametnega kurzorja, ki spreminja obliko, ko ga peljete čez bojišče. TOŽILNIK: sprdenje ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri sprdenju del, večina špila ORODNIK: s sprdenjem dvojina ▪ Grajenje in utrjevanje mesta ter nadgrajevanje sposobnosti tvorijo velik del špila. IMENOVALNIK: sprdenji in sprdenji ▪ Posege raje opravite pred zagonom špila. RODILNIK: sprdenj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: sprdenjema in sprdenjema ▪ Divjaško močan stroj bo zmogel najnovejše in TOŽILNIK: sprdenji in sprdenji najzahtevnejše špile poganjati v ultra visokih MESTNIK: pri sprdenjih ločljivostih. ORODNIK: s sprdenjema in s sprdenjema množina 2. neknjižno pogovorno namizna družabna igra s kartami, figurami IMENOVALNIK: sprdenja ▪ Navdušencem nad namiznimi špili preteklost ni bila RODILNIK: sprdenj kaj pretirano naklonjena, saj jim je ob monopolijih, DAJALNIK: sprdenjem tombolah in črnih petrih ponujala kaj malo priložnosti TOŽILNIK: sprdenja za prave igralske užitke. MESTNIK: pri sprdenjih 3. neknjižno pogovorno glasbeni nastop, na katerem se v ORODNIK: s sprdenji živo igra zlasti zabavna glasba F ⏵ prid. beseda + sam. beseda RAZEOLOGIJA dober špil plesti/splesti/presti ipd. mrežo/mreže ( okrog/okoli koga, ▪ S kakšno posebno medijsko slavo nismo česa) plesti mrežo (okrog/okoli koga, česa) obremenjeni, raje težimo k dobrim špilom. 183 ▪ Čeprav smo nastopali razmeroma malo, smo imeli IMENOVALNIK: špȋla tudi nekaj takih špilov, ki so bili medijsko precej RODILNIK: špȋlov odmevni. DAJALNIK: špȋloma ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: špȋla hoditi, iti na špil MESTNIK: pri špȋlih ▪ Kadar gremo na špil, pojemo svoje komade. ORODNIK: s špȋloma ▪▪▪ množina ▪ Mi smo bend, ki ne živi od rokenrola, tako da tudi IMENOVALNIK: špȋli špile delamo iz užitka. RODILNIK: špȋlov 4. neknjižno pogovorno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki DAJALNIK: špȋlom poteka po določenih pravilih; SIN.: igra TOŽILNIK: špȋle ▪ Del znanstvenega špila je prijavljanje znanstvenih MESTNIK: pri špȋlih projektov. ORODNIK: s špȋli ▪ Kje so pa v tem špilu Prekmurci, Primorci, Dolenjci, Gorenjci? FRAZEOLOGIJA OBLIKE IN IZGOVOR biti v igri/špilu (za kaj) jakostni biti v igri (za kaj) [špíl] neknjižno pogovorno biti v špilu (za kaj) IPA: [ʃpiːl] tonemski biti pomemben, aktualen, relevanten (za kaj) [špȋl] ▪ Ko je v igri denar, imejte oči na široko odprte. ▪ Za stanovanje, ki je bilo v igri, je bilo 584 prosilcev. IPA: [ʃpiːl] ▪ Konkurenčna znamka ponudi boljšo ceno in nismo več v igri. VZOREC ▪ V naslednjih dveh tekmah jo čaka trd boj, saj je v jakostno igri za kolajno kar devet smučark. ednina ▪ Izvedela sem, da smo v špilu le še tri. IMENOVALNIK: špíl RODILNIK: špíla imeti v igri/špilu kaj, koga DAJALNIK: špílu imeti v igri kaj, koga TOŽILNIK: špíl neknjižno pogovorno imeti v špilu kaj, koga MESTNIK: pri špílu ORODNIK: s špílom razpolagati s kom ali čim; imeti na razpolago dvojina koga ali kaj; zanašati se na koga ali kaj IMENOVALNIK: špíla ▪ »Naj te obvestim, da imamo trenutno v igri več kot RODILNIK: špílov milijon dolarjev,« je rekel Max. DAJALNIK: špíloma ▪ Bil je prepričan, da potrebuje bogato žensko in je TOŽILNIK: špíla imel v špilu kar nekaj takih, pa je pri vseh ostal MESTNIK: pri špílih praznih rok. ORODNIK: s špíloma množina IZVOR IMENOVALNIK: špíli prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej ↑špilati RODILNIK: špílov DAJALNIK: špílom špíla špíle samostalnik ženskega spola [špíla] TOŽILNIK: špíle POMEN MESTNIK: pri špílih kratka, navadno ošiljena paličica za spenjanje ORODNIK: s špíli koncev klobas pri njihovi izdelavi tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina lesena špila IMENOVALNIK: špȋl ▪ Klobase na koncu zašpilijo z leseno špilo, jih vroče RODILNIK: špȋla dimijo in jih z vlažnim postopkom toplotno DAJALNIK: špȋlu obdelajo. TOŽILNIK: špȋl ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri špȋlu špila za klobase ORODNIK: s špȋlom ▪ Zobotrebci so običajno prekratki, špile za klobase dvojina pa predebele. 184 a) daljša ošiljena paličica za prebadanje, RODILNIK: špíle nabadanje, spenjanje robov, koncev navadno DAJALNIK: špíli mesnih jedi pri pripravi, pečenju TOŽILNIK: špílo ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri špíli lesena špila ORODNIK: s špȋlo ▪ Zrezke prepognemo ter jih z leseno špilo dvojina spnemo, solimo, popramo in potresemo s IMENOVALNIK: špíli timijanom. RODILNIK: špȋl ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: špílama prebosti z leseno špilo | zašpiliti s špilo TOŽILNIK: špíli ▪ Gosko nato prebodemo z leseno špilo, da mast MESTNIK: pri špílah laže odteka. ORODNIK: s špílama ▪ Svinjsko ribico zvijemo in zašpilimo s špilo za množina ražnjiče. IMENOVALNIK: špíle ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: špȋl natakniti na špilo DAJALNIK: špílam ▪ Na rezino pancete damo rezino jetrc, jih TOŽILNIK: špíle popramo in skupaj zavijemo ter nataknemo na MESTNIK: pri špílah špilo. ORODNIK: s špílami ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku intonemsko ▪ Opečene roladice ohladimo in odstranimo špile. tonemsko ednina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: špȋla jakostni RODILNIK: špȋle [špíla] DAJALNIK: špȋli IPA: [ˈʃpiːla] TOŽILNIK: špȋlo tonemski MESTNIK: pri špȋli [špíla] in [špȋla] ORODNIK: s špȋlo IPA: [ʃpìːlá] in [ʃpíːlà] dvojina IMENOVALNIK: špȋli VZOREC RODILNIK: špȋl jakostno DAJALNIK: špȋlama ednina TOŽILNIK: špȋli IMENOVALNIK: špíla MESTNIK: pri špȋlah RODILNIK: špíle ORODNIK: s špȋlama DAJALNIK: špíli množina TOŽILNIK: špílo IMENOVALNIK: špȋle MESTNIK: pri špíli RODILNIK: špȋl ORODNIK: s špílo DAJALNIK: špȋlam dvojina TOŽILNIK: špȋle IMENOVALNIK: špíli MESTNIK: pri špȋlah RODILNIK: špíl ORODNIK: s špȋlami DAJALNIK: špílama TOŽILNIK: špíli IZVOR MESTNIK: pri špílah prevzeto iz srvnem. spīl ‛konica, sponka’, sorodno ORODNIK: s špílama nem. Speiler ‛špila’, spitz ‛oster’ – več ... množina IMENOVALNIK: špíle špílati špílam nedovršni glagol [špílati] RODILNIK: špíl POMEN DAJALNIK: špílam 1. neknjižno pogovorno sodelovati, udejstvovati se v TOŽILNIK: špíle športu, športni igri, zlasti za več igralcev; SIN.: MESTNIK: pri špílah igrati ORODNIK: s špílami ⏵ tonemsko prisl. + glag. ednina dobro špilati ▪ V obrambi je dobro špilal, v napadu slabo. IMENOVALNIK: špíla 185 ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 6. neknjižno pogovorno sodelovati v namizni družabni špilati fuzbal igri s kartami, figurami; SIN.: igrati ▪ Že dolgo špilam fuzbal in vem, da če te nekdo ⏵ glag. + glag. v nedoločniku močno potisne, težko ostaneš na nogah. ▪ Ni takoj začel špilati, je moral prej imeti še pridigo, ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku češ da so te karte, s katerimi bova špilala, svete ▪ Ko bo špilala v ligi prvakov, se javite. karte. ▪ Ko je on špilal v Monacu, so bili v finalu lige ▪▪▪ prvakov! ▪ Vse večere in večji del noči je raje špilal karte pri 2. neknjižno pogovorno z glasbilom ustvarjati, proizvajati sosedih kot s staro druščino doma. glasbo; SIN.: igrati 7. neknjižno pogovorno delovati ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. špilati kitaro ▪ Potem sem kupil enak avto, a novejši letnik ▪ Na posnetkih špila kitaro, čeprav dobro veste, da (2007), in je zadeva špilala veliko bolje. skorajda nikoli ne igra inštrumenta. 8. v obliki špilati se, neknjižno pogovorno delati kaj, vesti se ▪ Včasih špilam klavir. neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku o možnih posledicah; SIN.: igrati se ▪ Stričko na robu pločnika je špilal na harmoniko. ▪ S temi avtomati se ni za špilati, ker imajo ziher v ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku bližini kako kamero. ▪ Špilal sem na ohcetih in še tako zaslužil kakšen ▪ Še malo se špilajte, pa boste videli, kaj se bo dinar. zgodilo, ko pride delavska raja. ⏵ glag. + glag. v nedoločniku ▪ Ne iščite izgovorov in začnite špilati. 8a) neknjižno pogovorno delati kaj za zabavo, ▪ Naj neha s kitaro skakati po odru, ker je ne zna razvedrilo; SIN.: igrati se špilati. ▪ Oči ne teži, če se špilava z gumbom od dvigala. ▪▪▪ ▪ Špilate v živo ali na plejbek!? OBLIKE IN IZGOVOR ▪ Klaviaturist in basist sta šla špilat na teraso, da sta jakostni zaslužila za ozvočenje. [špílati] IPA: [ˈʃpiːlati] 2a) neknjižno pogovorno oddajati, proizvajati zvok tonemski sploh; SIN.: igrati [špílati] ▪ V zbornico prinese gramofon; dolgo časa ga IPA: [ʃpíːlàti] sestavlja in po dolgem času res spravi vkup, navije, a gramofon nič kaj dobro ne špila. VZOREC 3. neknjižno pogovorno poustvarjati besedilo, scenarij; jakostno SIN.: igrati NEDOLOČNIK: špílati ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku NAMENILNIK: špílat ▪ Dobri igralci špilajo v filmu! sedanjik 4. tudi v obliki špilati se, neknjižno pogovorno poskušati ednina prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki 1. OSEBA špílam odstopa od običajne; SIN.: delati se 2. OSEBA špílaš ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 3. OSEBA špíla ▪ Potem bodo šele špilali šefe! dvojina ▪ Popolna izguba časa je za nekega gospodarja 1. OSEBA špílava kmetije, da se špila oskrbovalca mlekomatov. 2. OSEBA špílata 4a) 3. OSEBA špílata neknjižno pogovorno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost; množina SIN.: delati se ▪ Jamrajo, da nimajo za preživetje, in iz sebe bedake 1. OSEBA špílamo špilajo. 2. OSEBA špílate ▪ Hoče se pojaviti v medijih ne glede na ceno, ki jo 3. OSEBA špílajo plača za to; namerno se špila norca, enostavno velelnik povedano. ednina 5. 2. OSEBA špílaj neknjižno pogovorno igrati računalniške igrice ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina ▪ Pišuka, spet preveč špilam igrice. 1. OSEBA špílajva 2. OSEBA špílajta 186 množina IMENOVALNIK: špilajóče 1. OSEBA špílajmo RODILNIK: špilajóčih 2. OSEBA špílajte DAJALNIK: špilajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: špilajóče moški spol MESTNIK: pri špilajóčih EDNINA: špílal ORODNIK: s špilajóčimi DVOJINA: špílala srednji spol MNOŽINA: špílali ednina ženski spol IMENOVALNIK: špilajóče EDNINA: špílala RODILNIK: špilajóčega DVOJINA: špílali DAJALNIK: špilajóčemu MNOŽINA: špílale TOŽILNIK: špilajóče srednji spol MESTNIK: pri špilajóčem EDNINA: špílalo ORODNIK: s špilajóčim DVOJINA: špílali dvojina MNOŽINA: špílala IMENOVALNIK: špilajóči deležnik na -č RODILNIK: špilajóčih moški spol DAJALNIK: špilajóčima ednina TOŽILNIK: špilajóči IMENOVALNIK: špilajóč MESTNIK: pri špilajóčih RODILNIK: špilajóčega ORODNIK: s špilajóčima DAJALNIK: špilajóčemu množina TOŽILNIK: špilajóč IMENOVALNIK: špilajóča živo špilajóčega RODILNIK: špilajóčih MESTNIK: pri špilajóčem DAJALNIK: špilajóčim ORODNIK: s špilajóčim TOŽILNIK: špilajóča dvojina MESTNIK: pri špilajóčih IMENOVALNIK: špilajóča ORODNIK: s špilajóčimi RODILNIK: špilajóčih DELEŽJE NA -aje: špiláje DAJALNIK: špilajóčima glagolnik TOŽILNIK: špilajóča ednina MESTNIK: pri špilajóčih IMENOVALNIK: špílanje ORODNIK: s špilajóčima RODILNIK: špílanja množina DAJALNIK: špílanju IMENOVALNIK: špilajóči TOŽILNIK: špílanje RODILNIK: špilajóčih MESTNIK: pri špílanju DAJALNIK: špilajóčim ORODNIK: s špílanjem TOŽILNIK: špilajóče dvojina MESTNIK: pri špilajóčih IMENOVALNIK: špílanji ORODNIK: s špilajóčimi RODILNIK: špílanj ženski spol DAJALNIK: špílanjema ednina TOŽILNIK: špílanji IMENOVALNIK: špilajóča MESTNIK: pri špílanjih RODILNIK: špilajóče ORODNIK: s špílanjema DAJALNIK: špilajóči množina TOŽILNIK: špilajóčo IMENOVALNIK: špílanja MESTNIK: pri špilajóči RODILNIK: špílanj ORODNIK: s špilajóčo DAJALNIK: špílanjem dvojina TOŽILNIK: špílanja IMENOVALNIK: špilajóči MESTNIK: pri špílanjih RODILNIK: špilajóčih ORODNIK: s špílanji DAJALNIK: špilajóčima tonemsko TOŽILNIK: špilajóči NEDOLOČNIK: špílati MESTNIK: pri špilajóčih NAMENILNIK: špílat ORODNIK: s špilajóčima sedanjik množina ednina 187 1. OSEBA špílam ORODNIK: s špilajčimi 2. OSEBA špílaš ženski spol 3. OSEBA špíla ednina dvojina IMENOVALNIK: špilajča 1. OSEBA špílava RODILNIK: špilajče 2. OSEBA špílata DAJALNIK: špilajči 3. OSEBA špílata TOŽILNIK: špilajčo množina MESTNIK: pri špilajči 1. OSEBA špílamo ORODNIK: s špilajčo 2. OSEBA špílate dvojina 3. OSEBA špílajo IMENOVALNIK: špilajči velelnik RODILNIK: špilajčih ednina DAJALNIK: špilajčima 2. OSEBA špílaj TOŽILNIK: špilajči dvojina MESTNIK: pri špilajčih 1. OSEBA špílajva ORODNIK: s špilajčima 2. OSEBA špílajta množina množina IMENOVALNIK: špilajče 1. OSEBA špílajmo RODILNIK: špilajčih 2. OSEBA špílajte DAJALNIK: špilajčim deležnik na -l TOŽILNIK: špilajče moški spol MESTNIK: pri špilajčih EDNINA: špílal ORODNIK: s špilajčimi DVOJINA: špílala srednji spol MNOŽINA: špílali ednina ženski spol IMENOVALNIK: špilajče EDNINA: špílala in špȋlala RODILNIK: špilajčega DVOJINA: špílali DAJALNIK: špilajčemu MNOŽINA: špílale TOŽILNIK: špilajče srednji spol MESTNIK: pri špilajčem EDNINA: špílalo ORODNIK: s špilajčim DVOJINA: špílali dvojina MNOŽINA: špílala IMENOVALNIK: špilajči deležnik na -č RODILNIK: špilajčih moški spol DAJALNIK: špilajčima ednina TOŽILNIK: špilajči IMENOVALNIK: špilajč tudi špilajč MESTNIK: pri špilajčih RODILNIK: špilajčega ORODNIK: s špilajčima DAJALNIK: špilajčemu množina TOŽILNIK: špilajč tudi špilajč IMENOVALNIK: špilajča živo špilajčega RODILNIK: špilajčih MESTNIK: pri špilajčem DAJALNIK: špilajčim ORODNIK: s špilajčim TOŽILNIK: špilajča dvojina MESTNIK: pri špilajčih IMENOVALNIK: špilajča ORODNIK: s špilajčimi RODILNIK: špilajčih DELEŽJE NA -aje: špilȃje DAJALNIK: špilajčima glagolnik TOŽILNIK: špilajča ednina MESTNIK: pri špilajčih IMENOVALNIK: špílanje ORODNIK: s špilajčima RODILNIK: špílanja množina DAJALNIK: špílanju IMENOVALNIK: špilajči TOŽILNIK: špílanje RODILNIK: špilajčih MESTNIK: pri špílanju DAJALNIK: špilajčim ORODNIK: s špílanjem TOŽILNIK: špilajče dvojina MESTNIK: pri špilajčih IMENOVALNIK: špílanji in špȋlanji 188 RODILNIK: špílanj EDNINA: špílalo se DAJALNIK: špílanjema in špȋlanjema DVOJINA: špílali se TOŽILNIK: špílanji in špȋlanji MNOŽINA: špílala se MESTNIK: pri špȋlanjih deležnik na -č ORODNIK: s špílanjema in s špȋlanjema moški spol množina ednina IMENOVALNIK: špȋlanja IMENOVALNIK: špilajóč se RODILNIK: špȋlanj RODILNIK: špilajóčega se DAJALNIK: špȋlanjem DAJALNIK: špilajóčemu se TOŽILNIK: špȋlanja TOŽILNIK: špilajóč se MESTNIK: pri špȋlanjih živo špilajóčega se ORODNIK: s špȋlanji MESTNIK: pri špilajóčem se v obliki špilati se ORODNIK: s špilajóčim se jakostni dvojina [špílati se] IMENOVALNIK: špilajóča se IPA: [ˈʃpiːlati sɛ] RODILNIK: špilajóčih se tonemski DAJALNIK: špilajóčima se [špílati se] TOŽILNIK: špilajóča se IPA: [ʃpíːlàti sɛ] MESTNIK: pri špilajóčih se ORODNIK: s špilajóčima se VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: špilajóči se NEDOLOČNIK: špílati se RODILNIK: špilajóčih se NAMENILNIK: špílat se DAJALNIK: špilajóčim se sedanjik TOŽILNIK: špilajóče se ednina MESTNIK: pri špilajóčih se 1. OSEBA špílam se ORODNIK: s špilajóčimi se 2. OSEBA špílaš se ženski spol 3. OSEBA špíla se ednina dvojina IMENOVALNIK: špilajóča se 1. OSEBA špílava se RODILNIK: špilajóče se 2. OSEBA špílata se DAJALNIK: špilajóči se 3. OSEBA špílata se TOŽILNIK: špilajóčo se množina MESTNIK: pri špilajóči se 1. OSEBA špílamo se ORODNIK: s špilajóčo se 2. OSEBA špílate se dvojina 3. OSEBA špílajo se IMENOVALNIK: špilajóči se velelnik RODILNIK: špilajóčih se ednina DAJALNIK: špilajóčima se 2. OSEBA špílaj se TOŽILNIK: špilajóči se dvojina MESTNIK: pri špilajóčih se 1. OSEBA špílajva se ORODNIK: s špilajóčima se 2. OSEBA špílajta se množina množina IMENOVALNIK: špilajóče se 1. OSEBA špílajmo se RODILNIK: špilajóčih se 2. OSEBA špílajte se DAJALNIK: špilajóčim se deležnik na -l TOŽILNIK: špilajóče se moški spol MESTNIK: pri špilajóčih se EDNINA: špílal se ORODNIK: s špilajóčimi se DVOJINA: špílala se srednji spol MNOŽINA: špílali se ednina ženski spol IMENOVALNIK: špilajóče se EDNINA: špílala se RODILNIK: špilajóčega se DVOJINA: špílali se DAJALNIK: špilajóčemu se MNOŽINA: špílale se TOŽILNIK: špilajóče se srednji spol MESTNIK: pri špilajóčem se 189 ORODNIK: s špilajóčim se 2. OSEBA špílaj se dvojina dvojina IMENOVALNIK: špilajóči se 1. OSEBA špílajva se RODILNIK: špilajóčih se 2. OSEBA špílajta se DAJALNIK: špilajóčima se množina TOŽILNIK: špilajóči se 1. OSEBA špílajmo se MESTNIK: pri špilajóčih se 2. OSEBA špílajte se ORODNIK: s špilajóčima se deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: špilajóča se EDNINA: špílal se RODILNIK: špilajóčih se DVOJINA: špílala se DAJALNIK: špilajóčim se MNOŽINA: špílali se TOŽILNIK: špilajóča se ženski spol MESTNIK: pri špilajóčih se EDNINA: špílala se in špȋlala se ORODNIK: s špilajóčimi se DVOJINA: špílali se DELEŽJE NA -aje: špiláje se MNOŽINA: špílale se glagolnik srednji spol ednina EDNINA: špílalo se IMENOVALNIK: špílanje DVOJINA: špílali se RODILNIK: špílanja MNOŽINA: špílala se DAJALNIK: špílanju deležnik na -č TOŽILNIK: špílanje moški spol MESTNIK: pri špílanju ednina ORODNIK: s špílanjem IMENOVALNIK: špilajč se tudi špilajč se dvojina RODILNIK: špilajčega se IMENOVALNIK: špílanji DAJALNIK: špilajčemu se RODILNIK: špílanj TOŽILNIK: špilajč se tudi špilajč se DAJALNIK: špílanjema živo špilajčega se TOŽILNIK: špílanji MESTNIK: pri špilajčem se MESTNIK: pri špílanjih ORODNIK: s špilajčim se ORODNIK: s špílanjema dvojina množina IMENOVALNIK: špilajča se IMENOVALNIK: špílanja RODILNIK: špilajčih se RODILNIK: špílanj DAJALNIK: špilajčima se DAJALNIK: špílanjem TOŽILNIK: špilajča se TOŽILNIK: špílanja MESTNIK: pri špilajčih se MESTNIK: pri špílanjih ORODNIK: s špilajčima se ORODNIK: s špílanji množina tonemsko IMENOVALNIK: špilajči se NEDOLOČNIK: špílati se RODILNIK: špilajčih se NAMENILNIK: špílat se DAJALNIK: špilajčim se sedanjik TOŽILNIK: špilajče se ednina MESTNIK: pri špilajčih se 1. OSEBA špílam se ORODNIK: s špilajčimi se 2. OSEBA špílaš se ženski spol 3. OSEBA špíla se ednina dvojina IMENOVALNIK: špilajča se 1. OSEBA špílava se RODILNIK: špilajče se 2. OSEBA špílata se DAJALNIK: špilajči se 3. OSEBA špílata se TOŽILNIK: špilajčo se množina MESTNIK: pri špilajči se 1. OSEBA špílamo se ORODNIK: s špilajčo se 2. OSEBA špílate se dvojina 3. OSEBA špílajo se IMENOVALNIK: špilajči se velelnik RODILNIK: špilajčih se ednina DAJALNIK: špilajčima se 190 TOŽILNIK: špilajči se FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri špilajčih se ORODNIK: s špilajčima se igrati/špilati frajerja množina igrati frajerja IMENOVALNIK: špilajče se neknjižno pogovorno špilati frajerja RODILNIK: špilajčih se postavljati se, bahati se, važiti se DAJALNIK: špilajčim se ▪ Ni pa naporno biti le zaljubljen, naporno je TOŽILNIK: špilajče se odraščati, se upirati mami in igrati frajerja. MESTNIK: pri špilajčih se ▪ Če kdo misli, da bo frajerja špilal in bo direktor, se ORODNIK: s špilajčimi se je zmotil. srednji spol ednina igrati/špilati klovna IMENOVALNIK: špilajče se igrati klovna RODILNIK: špilajčega se neknjižno pogovorno špilati klovna DAJALNIK: špilajčemu se TOŽILNIK: špilajče se vesti se nenaravno, izumetničeno, neumno; SIN.: MESTNIK: pri špilajčem se afnati se ORODNIK: s špilajčim se ▪ Če igra v razredu klovna in se mu vsi smejijo, je s dvojina tem dobil svojih pet minut pozornosti. IMENOVALNIK: špilajči se ▪ Tudi jaz bi delal, če bi bila moja služba klovna špilati RODILNIK: špilajčih se in zapravljati ogromno denarja. DAJALNIK: špilajčima se TOŽILNIK: špilajči se kaj ne štima/špila (s kom, čim) MESTNIK: pri špilajčih se kaj ne štima (s kom, čim) ORODNIK: s špilajčima se kaj ne špila (s kom, čim) množina neknjižno pogovorno izraža mnenje govorca, da kaj ni, IMENOVALNIK: špilajča se ne deluje v skladu s pričakovanji RODILNIK: špilajčih se ▪ Kamor koli pogledaš, nič ne štima. DAJALNIK: špilajčim se ▪ To kaže, da nekaj v vojski ne štima. TOŽILNIK: špilajča se ▪ Očitno nekaj ne štima s tabo. MESTNIK: pri špilajčih se ▪ Glede na to, kar ste povedali, se mi zdi, da ne gre za ORODNIK: s špilajčimi se mehanično napako, temveč nekaj ne štima s DELEŽJE NA -aje: špilȃje se programsko opremo. glagolnik ▪ Res pa pri nas marsikaj ne štima, to vemo pa itak ednina sami. IMENOVALNIK: špílanje ▪ Oni so točno vedeli, da sistem ne špila, ti pa si jim RODILNIK: špílanja verjela. DAJALNIK: špílanju TOŽILNIK: špílanje IZVOR MESTNIK: pri špílanju prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, ORODNIK: s špílanjem prvotno ‛plesati’ – več ... dvojina IMENOVALNIK: špílanji in špȋlanji vecé vecêja glej WC WC-ja samostalnik moškega spola RODILNIK: špílanj [vẹcé] DAJALNIK: špílanjema in špȋlanjema POMEN TOŽILNIK: špílanji in špȋlanji 1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe MESTNIK: pri špȋlanjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s špílanjema in s špȋlanjema množina moški, ženski vece ▪ Vsak hodnik premore šest skupnih vecejev, ki so IMENOVALNIK: špȋlanja ločeni po spolu. RODILNIK: špȋlanj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: špȋlanjem ▪ Na sicer solidno urejeni bencinski smo zaman iskali TOŽILNIK: špȋlanja veceje. MESTNIK: pri špȋlanjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s špȋlanji ▪ Pomaknili so se za hišo, k oknu veceja. 191 1a) opravljanje potrebe ORODNIK: z vecȇjema ▪ Že nekaj dni ni šla na vece. množina 2. kot pridevnik ki je v zvezi z vecejem IMENOVALNIK: vecȇji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: vecȇjev vece školjka DAJALNIK: vecȇjem ▪ Šel sem noter in mu razkazoval pralni stroj, TOŽILNIK: vecȇje razlagal, kje na polički pred ogledalom bo imel svoje MESTNIK: pri vecȇjih potrebščine, pokazal sem mu tudi novo desko na ORODNIK: z vecȇji vece školjki. ▪ Za vrati se je slišalo trganje vece papirja. IZVOR po izgovoru kratice angl. WC, glej ↑WC OBLIKE IN IZGOVOR jakostni vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vẹcé] [vitamínski] IPA: [ʋeˈtseː] POMEN tonemski ki je v zvezi z vitamini [vẹc] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ʋetséː] vitaminska sestava | vitaminska vrednost ▪ Smiselno je pregledati vitaminsko sestavo na VZOREC deklaraciji ter izbrati preparate, ki so dopolnjeni tudi jakostno z minerali in mikroelementi. ednina ▪ Če želite ohraniti vitaminsko vrednost živil, jih za IMENOVALNIK: vecé dlje ne izpostavljajte vplivu zraka in svetlobe, ne RODILNIK: vecêja kuhajte jih predolgo in ne pogrevajte. DAJALNIK: vecêju a) ki vsebuje zelo veliko ali načrtno zgoščeno TOŽILNIK: vecé količino vitaminov MESTNIK: pri vecêju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z vecêjem dvojina vitaminski dodatek, nadomestek | vitaminski koktajl, napitek, pripravek, preparat | vitaminski IMENOVALNIK: vecêja kompleks | vitaminski izdelki | vitaminska bomba | RODILNIK: vecêjev vitaminska hrana, prehrana | vitaminska injekcija | DAJALNIK: vecêjema vitaminska kombinacija | vitaminska krema, maska, TOŽILNIK: vecêja obloga | vitaminska pijača | vitaminska ploščica | MESTNIK: pri vecêjih vitaminske kapljice, pilule, tablete, tabletke | ORODNIK: z vecêjema vitaminske snovi | vitaminsko dopolnilo množina ▪ Jeseni in še posebej pozimi večkrat poseže po IMENOVALNIK: vecêji vitaminih in vitaminskih dodatkih. RODILNIK: vecêjev ▪ V vitaminskih tabletah je učinkovina močno DAJALNIK: vecêjem zgoščena, zato je treba skrbno paziti, koliko TOŽILNIK: vecêje posameznega vitamina zaužijemo. MESTNIK: pri vecêjih ⏵ priredna zveza ORODNIK: z vecêji vitaminski in mineralni, vitaminski in rudninski, tonemsko beljakovinski in vitaminski ednina ▪ Nekateri ljudje menijo, da bodo hranila, ki jih ne IMENOVALNIK: vec dobijo iz osiromašenega prehranjevanja, RODILNIK: vecȇja nadomestili z vitaminskimi in mineralnimi DAJALNIK: vecȇju prehranskimi dodatki. TOŽILNIK: vec ▪ Danes je v prodaji veliko vitaminskih in MESTNIK: pri vecȇju rudninskih dodatkov, vendar je le nekaj odstotkov ORODNIK: z vecȇjem naravnih. dvojina b) ki temelji na povečani uporabi, uživanju IMENOVALNIK: vecȇja vitaminov RODILNIK: vecȇjev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: vecȇjema vitaminska kura, terapija | vitaminska nega TOŽILNIK: vecȇja ▪ Cilj vitaminske terapije je normalizirati in okrepiti MESTNIK: pri vecȇjih delovanje imunskega sistema. 192 ▪ Koži lahko vitalnost povrnete z vitaminsko nego, DAJALNIK: vitamínskim ki vpliva na njeno notranje mikrokroženje in ji TOŽILNIK: vitamínske omogoča več sijaja. MESTNIK: pri vitamínskih ORODNIK: z vitamínskimi OBLIKE IN IZGOVOR srednji spol jakostni ednina [vitamínski] IMENOVALNIK: vitamínsko IPA: [ʋitaˈmiːnski] RODILNIK: vitamínskega tonemski DAJALNIK: vitamínskemu [vitamȋnski] TOŽILNIK: vitamínsko IPA: [ʋitamíːnskì] MESTNIK: pri vitamínskem ORODNIK: z vitamínskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: vitamínski OSNOVNIK RODILNIK: vitamínskih moški spol DAJALNIK: vitamínskima ednina TOŽILNIK: vitamínski IMENOVALNIK: vitamínski MESTNIK: pri vitamínskih RODILNIK: vitamínskega ORODNIK: z vitamínskima DAJALNIK: vitamínskemu množina TOŽILNIK: vitamínski IMENOVALNIK: vitamínska živo vitamínskega RODILNIK: vitamínskih MESTNIK: pri vitamínskem DAJALNIK: vitamínskim ORODNIK: z vitamínskim TOŽILNIK: vitamínska dvojina MESTNIK: pri vitamínskih IMENOVALNIK: vitamínska ORODNIK: z vitamínskimi RODILNIK: vitamínskih tonemsko DAJALNIK: vitamínskima OSNOVNIK TOŽILNIK: vitamínska moški spol MESTNIK: pri vitamínskih ednina ORODNIK: z vitamínskima IMENOVALNIK: vitamȋnski množina RODILNIK: vitamȋnskega IMENOVALNIK: vitamínski DAJALNIK: vitamȋnskemu RODILNIK: vitamínskih TOŽILNIK: vitamȋnski DAJALNIK: vitamínskim živo vitamȋnskega TOŽILNIK: vitamínske MESTNIK: pri vitamȋnskem MESTNIK: pri vitamínskih ORODNIK: z vitamȋnskim ORODNIK: z vitamínskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: vitamȋnska ednina RODILNIK: vitamȋnskih IMENOVALNIK: vitamínska DAJALNIK: vitamȋnskima RODILNIK: vitamínske TOŽILNIK: vitamȋnska DAJALNIK: vitamínski MESTNIK: pri vitamȋnskih TOŽILNIK: vitamínsko ORODNIK: z vitamȋnskima MESTNIK: pri vitamínski množina ORODNIK: z vitamínsko IMENOVALNIK: vitamȋnski dvojina RODILNIK: vitamȋnskih IMENOVALNIK: vitamínski DAJALNIK: vitamȋnskim RODILNIK: vitamínskih TOŽILNIK: vitamȋnske DAJALNIK: vitamínskima MESTNIK: pri vitamȋnskih TOŽILNIK: vitamínski ORODNIK: z vitamȋnskimi MESTNIK: pri vitamínskih ženski spol ORODNIK: z vitamínskima ednina množina IMENOVALNIK: vitamȋnska IMENOVALNIK: vitamínske RODILNIK: vitamȋnske RODILNIK: vitamínskih DAJALNIK: vitamȋnski 193 TOŽILNIK: vitamȋnsko ▪ Jed iz ovsenih kosmičev vitaminsko obogatimo, če MESTNIK: pri vitamȋnski ji dodamo sveže sadje ali sadni sok. ORODNIK: z vitamȋnsko dvojina OBLIKE IN IZGOVOR IMENOVALNIK: vitamȋnski jakostni RODILNIK: vitamȋnskih [vitamínsko] DAJALNIK: vitamȋnskima IPA: [ʋitaˈmiːnskɔ] TOŽILNIK: vitamȋnski tonemski MESTNIK: pri vitamȋnskih [vitamȋnsko] ORODNIK: z vitamȋnskima IPA: [ʋitamíːnsk] množina IMENOVALNIK: vitamȋnske IZVOR RODILNIK: vitamȋnskih ↑vitaminski DAJALNIK: vitamȋnskim TOŽILNIK: vitamȋnske WC WC-ja tudi vecé vecêja samostalnik moškega spola [vẹcé] MESTNIK: pri vitamȋnskih kratica ORODNIK: z vitamȋnskimi POMEN srednji spol 1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: vitamȋnsko dnevni WC | javni WC | kemični WC | ločen WC | RODILNIK: vitamȋnskega moški, ženski WC | prenosni WC | lasten, skupni WC DAJALNIK: vitamȋnskemu ▪ Kampiranje bo brezplačno ob samem TOŽILNIK: vitamȋnsko prireditvenem prostoru, kjer bodo tudi kemični WC- MESTNIK: pri vitamȋnskem ji, poskrbljeno pa bo tudi za varnost in seveda za ORODNIK: z vitamȋnskim hrano in pijačo. dvojina ▪ Ker je bil moški WC zaseden, njemu pa se je IMENOVALNIK: vitamȋnski izjemno mudilo, mu je stevardesa odprla vrata RODILNIK: vitamȋnskih ženskega. DAJALNIK: vitamȋnskima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: vitamȋnski WC se nahaja MESTNIK: pri vitamȋnskih ▪ Na vsakem vogalu so jasne označbe, kje se nahaja ORODNIK: z vitamȋnskima javni WC. množina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: vitamȋnska zakleniti (se) v WC RODILNIK: vitamȋnskih ▪ Zvečer so policiste poklicali iz bolnišnice, ker se je DAJALNIK: vitamȋnskim v WC zaklenil neznanec. TOŽILNIK: vitamȋnska ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri vitamȋnskih čistilo za WC ORODNIK: z vitamȋnskimi ▪ V roke mi je porinila čistilo za WC-je, kar je pomenilo, da moram pospraviti po kopalnici in IZVOR stranišču. ↑vitamin ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku oditi na WC vitamínsko ▪ S torbico, kjer je imela priročno kozmetiko, je prislov [vitamínsko] odšla na WC preverit, če se ji zaradi slabega spanja POMEN in izgube prijatelja niso povečali podočnjaki. glede na prisotnost, vsebnost vitaminov ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ prisl. + prid. beseda kopalnica z WC-jem vitaminsko bogat, reven | vitaminsko obogaten ▪ Tik ob kuhinji je kopalnica z WC-jem s primerno ▪ Pijte veliko toplega čaja in jejte vitaminsko bogato višino in širino. hrano, da se vas spet ne bo lotil nadležen prehlad. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Tisti prostovoljci, ki so žvečili vitaminsko ▪ Vse sobe imajo WC, kabelsko TV, telefon, minibar obogatene žvečilke, so imeli za 33 odstotkov manj in balkon. zobnih oblog in kamna kot njihovi vrstniki. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prisl. + glag. uporaba WC-ja | vrata WC-ja vitaminsko obogatiti ▪ Uporaba WC-ja stane pol evra, kar ni malo. 194 ▪ »Ključ dobite pri prodajalcu bencina,« je pisalo na TOŽILNIK: WC-ja vratih WC-ja. jakostni [vẹcêja] ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku tonemski [vẹcȇja] ▪ Vratom v zadnjem delu kabine sledi kratek hodnik MESTNIK: pri WC-jih z WC-jem na desni strani. jakostni [pri vẹcêjih] 1a) opravljanje potrebe tonemski [pri vẹcȇjih] ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z WC-jema hoditi, iti, oditi, skočiti na WC jakostni [z vẹcêjema] | morati na WC ▪ Šel sem na WC v gozd. tonemski [z vẹcȇjema] ▪ Če bo kdo moral na WC, ga bo pospremil eden množina od nadzornih učiteljev. IMENOVALNIK: WC-ji 2. jakostni [vẹcêji] kot pridevnik ki je v zvezi z urejenim zaprtim tonemski [vẹcȇji] prostorom za opravljanje potrebe ⏵ RODILNIK: WC-jev prid. beseda + sam. beseda jakostni [vẹcêje] WC kotliček, školjka | WC papir | WC kabina tonemski [vẹcȇje] ▪ Imajo svoje stalne objekte in jim ni bilo treba najemati dragih prenosnih WC kabin. DAJALNIK: WC-jem jakostni [vẹcêjem] tonemski [vẹcȇjem] OBLIKE IN IZGOVOR jakostni TOŽILNIK: WC-je [vẹcé] jakostni [vẹcêje] tonemski [vẹcȇje] IPA: [ʋeˈtseː] tonemski MESTNIK: pri WC-jih [vẹc] jakostni [pri vẹcêjih] tonemski [pri vẹcȇjih] IPA: [ʋetséː] ORODNIK: z WC-ji jakostni [z vẹcêji] VZOREC tonemski [z vẹcȇji] ednina IMENOVALNIK: WC jakostni [vẹcé] IZVOR tonemski [vẹc] prevzeto iz angl. w. c. , okrajšave za w(ater) c(loset) ‛stranišče’, dobesedno ‛majhen prostor z vodo’ – RODILNIK: WC-ja jakostni [vẹcêja] več ... tonemski [vẹcȇja] DAJALNIK: WC-ju WC-škóljka WC-škóljke samostalnik ženskega spola jakostni [vẹcêju] [vécẹškóljka] tonemski [vẹcȇju] POMEN TOŽILNIK: WC priprava za opravljanje potrebe z desko in jakostni [vẹcé] kotličkom za izplakovanje tonemski [vẹc] ▪ Kopalnica je prostorna, dobro opremljena, WC- MESTNIK: pri WC-ju školjka in umivalnik pa sta ločena od kabine za prho, jakostni [pri vẹcêju] v katero se zapremo z vrtljivimi krožnimi vrati. tonemski [pri vẹcȇju] ORODNIK: z WC-jem OBLIKE IN IZGOVOR jakostni [z vẹcêjem] jakostni tonemski [z vẹcȇjem] [vécẹškóljka] dvojina IPA: [ˈʋeːtseˈʃkoːljka] IMENOVALNIK: WC-ja tonemski jakostni [vẹcêja] [vcẹškljka] tonemski [vẹcȇja] IPA: [ʋéːtsèʃkóːljkà] RODILNIK: WC-jev jakostni [vẹcêje] VZOREC tonemski [vẹcȇje] jakostno DAJALNIK: WC-jema ednina jakostni [vẹcêjema] IMENOVALNIK: WC-škóljka tonemski [vẹcȇjema] RODILNIK: WC-škóljke 195 DAJALNIK: WC-škóljki ▪ Stebri so kovinski, zabetonirani v temelje, ali TOŽILNIK: WC-škóljko leseni, pritrjeni na posebna držala. MESTNIK: pri WC-škóljki ▪ Če imate na vrtu star kovinski steber, ki je ORODNIK: z WC-škóljko zabetoniran v tla in bi ga zelo težko odstranili, ga dvojina uporabite kot navpično oporo za vzpenjavko. IMENOVALNIK: WC-škóljki 1b) ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, RODILNIK: WC-škóljk nanosom DAJALNIK: WC-škóljkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: WC-škóljki ▪ Pri pristojnih državnih organih naj pridobi MESTNIK: pri WC-škóljkah dovoljenje za odpiranje obeh zabetoniranih ORODNIK: z WC-škóljkama rudniških jaškov. množina 2. ekspresivno ki se ne da spreminjati IMENOVALNIK: WC-škóljke ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: WC-škóljk trdno zabetoniran | vnaprej zabetoniran DAJALNIK: WC-škóljkam ▪ Proračun je zaradi obilice zakonov, ki zahtevajo TOŽILNIK: WC-škóljke vsak svoj del proračunskega denarja, razvojno MESTNIK: pri WC-škóljkah praktično zabetoniran. ORODNIK: z WC-škóljkami ▪ Razprava se bo polarizirala v skladu z zdaj že trdno tonemsko zabetonirano delitvijo na dve koaliciji s po 13 ednina svetniškimi glasovi. IMENOVALNIK: WC-škljka ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: WC-škljke ▪ Spoznala sta, da so dogovori nujni in nista bila DAJALNIK: WC-škljki pripravljena braniti ostrih in zabetoniranih stališč TOŽILNIK: WC-škljko svojega ceha. MESTNIK: pri WC-škljki ⏵ prid. beseda + na + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z WC-škljko ▪ Čeprav bi bili tudi z zmago še naprej trdno dvojina zabetonirani na zadnjem mestu, računajo na uspeh. IMENOVALNIK: WC-škljki RODILNIK: WC-škljk OBLIKE IN IZGOVOR DAJALNIK: WC-škljkama jakostni TOŽILNIK: WC-škljki [zabetoníran] MESTNIK: pri WC-škljkah IPA: [zabɛtɔˈniːɾan] ORODNIK: z WC-škljkama tonemski množina [zabetonȋran] IMENOVALNIK: WC-škljke IPA: [zabɛtɔníːɾàn] RODILNIK: WC-škljk DAJALNIK: WC-škljkam VZOREC TOŽILNIK: WC-škljke jakostno MESTNIK: pri WC-škljkah OSNOVNIK ORODNIK: z WC-škljkami moški spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: zabetoníran ↑WC + ↑školjka določno zabetonírani RODILNIK: zabetoníranega zabetoníran zabetonírana zabetonírano pridevnik DAJALNIK: zabetoníranemu [zabetoníran] TOŽILNIK: zabetoníran P določno zabetonírani OMEN 1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, živo zabetoníranega MESTNIK: pri zabetoníranem vgradnjo betona; SIN.: betoniran ⏵ ORODNIK: z zabetoníranim prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Odpeljali so več kot 20.000 kubičnih metrov IMENOVALNIK: zabetonírana materiala, ostali pa so zabetonirani temelji. RODILNIK: zabetoníranih 1a) ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo DAJALNIK: zabetoníranima utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu TOŽILNIK: zabetonírana ⏵ prid. beseda + v + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri zabetoníranih 196 ORODNIK: z zabetoníranima IMENOVALNIK: zabetonȋran množina določno zabetonȋrani IMENOVALNIK: zabetonírani RODILNIK: zabetonȋranega RODILNIK: zabetoníranih DAJALNIK: zabetonȋranemu DAJALNIK: zabetoníranim TOŽILNIK: zabetonȋran TOŽILNIK: zabetonírane določno zabetonȋrani MESTNIK: pri zabetoníranih živo zabetonȋranega ORODNIK: z zabetoníranimi MESTNIK: pri zabetonȋranem ženski spol ORODNIK: z zabetonȋranim ednina dvojina IMENOVALNIK: zabetonírana IMENOVALNIK: zabetonȋrana RODILNIK: zabetonírane RODILNIK: zabetonȋranih DAJALNIK: zabetonírani DAJALNIK: zabetonȋranima TOŽILNIK: zabetonírano TOŽILNIK: zabetonȋrana MESTNIK: pri zabetonírani MESTNIK: pri zabetonȋranih ORODNIK: z zabetonírano ORODNIK: z zabetonȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: zabetonírani IMENOVALNIK: zabetonȋrani RODILNIK: zabetoníranih RODILNIK: zabetonȋranih DAJALNIK: zabetoníranima DAJALNIK: zabetonȋranim TOŽILNIK: zabetonírani TOŽILNIK: zabetonȋrane MESTNIK: pri zabetoníranih MESTNIK: pri zabetonȋranih ORODNIK: z zabetoníranima ORODNIK: z zabetonȋranimi množina ženski spol IMENOVALNIK: zabetonírane ednina RODILNIK: zabetoníranih IMENOVALNIK: zabetonȋrana DAJALNIK: zabetoníranim RODILNIK: zabetonȋrane TOŽILNIK: zabetonírane DAJALNIK: zabetonȋrani MESTNIK: pri zabetoníranih TOŽILNIK: zabetonȋrano ORODNIK: z zabetoníranimi MESTNIK: pri zabetonȋrani srednji spol ORODNIK: z zabetonȋrano ednina dvojina IMENOVALNIK: zabetonírano IMENOVALNIK: zabetonȋrani RODILNIK: zabetoníranega RODILNIK: zabetonȋranih DAJALNIK: zabetoníranemu DAJALNIK: zabetonȋranima TOŽILNIK: zabetonírano TOŽILNIK: zabetonȋrani MESTNIK: pri zabetoníranem MESTNIK: pri zabetonȋranih ORODNIK: z zabetoníranim ORODNIK: z zabetonȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: zabetonírani IMENOVALNIK: zabetonȋrane RODILNIK: zabetoníranih RODILNIK: zabetonȋranih DAJALNIK: zabetoníranima DAJALNIK: zabetonȋranim TOŽILNIK: zabetonírani TOŽILNIK: zabetonȋrane MESTNIK: pri zabetoníranih MESTNIK: pri zabetonȋranih ORODNIK: z zabetoníranima ORODNIK: z zabetonȋranimi množina srednji spol IMENOVALNIK: zabetonírana ednina RODILNIK: zabetoníranih IMENOVALNIK: zabetonȋrano DAJALNIK: zabetoníranim RODILNIK: zabetonȋranega TOŽILNIK: zabetonírana DAJALNIK: zabetonȋranemu MESTNIK: pri zabetoníranih TOŽILNIK: zabetonȋrano ORODNIK: z zabetoníranimi MESTNIK: pri zabetonȋranem tonemsko ORODNIK: z zabetonȋranim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: zabetonȋrani ednina RODILNIK: zabetonȋranih 197 DAJALNIK: zabetonȋranima VZOREC TOŽILNIK: zabetonȋrani jakostno MESTNIK: pri zabetonȋranih NEDOLOČNIK: zabetonírati ORODNIK: z zabetonȋranima NAMENILNIK: zabetonírat množina sedanjik IMENOVALNIK: zabetonȋrana ednina RODILNIK: zabetonȋranih 1. OSEBA zabetoníram DAJALNIK: zabetonȋranim 2. OSEBA zabetoníraš TOŽILNIK: zabetonȋrana 3. OSEBA zabetoníra MESTNIK: pri zabetonȋranih dvojina ORODNIK: z zabetonȋranimi 1. OSEBA zabetonírava 2. OSEBA zabetonírata IZVOR 3. OSEBA zabetonírata ↑zabetonirati množina 1. OSEBA zabetoníramo zabetonírati zabetoníram 2. dovršni glagol [zabetonírati] OSEBA zabetonírate P 3. OSEBA zabetonírajo OMEN velelnik 1. narediti, utrditi kaj z vlivanjem, nanosom, ednina vgradnjo betona 2. ⏵ OSEBA zabetoníraj glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina zabetonirati ploščo | zabetonirati temelje 1. OSEBA zabetonírajva ▪ Prenove so se lotili v dveh fazah: v prvi so 2. zabetonirali OSEBA zabetonírajta ploščo, v drugi pa bodo uredili ostrešje množina in izolacijo. 1. ▪ Na pogorišču so že zabetonirali temelje za novo OSEBA zabetonírajmo hišo. 2. OSEBA zabetonírajte deležnik na -l 1a) s takim vlivanjem, nanosom utrditi kaj, da moški spol ostane, stoji na določenem mestu EDNINA: zabetoníral ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DVOJINA: zabetonírala zabetonirati v temelje MNOŽINA: zabetonírali ▪ Manjkajoče mejnike je sosed bodisi odstranil ali ženski spol zabetoniral v temelje zidu. EDNINA: zabetonírala 1b) s takim vlivanjem, nanosom pokriti, DVOJINA: zabetonírali zapreti MNOŽINA: zabetonírale ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku srednji spol ▪ Zabetoniral je vhod in s tem onemogočil vstop. EDNINA: zabetoníralo ▪ Staro vrtino so zabetonirali. DVOJINA: zabetonírali 2. MNOŽINA: zabetonírala ekspresivno narediti, da se česa ne da spreminjati ⏵ prisl. + glag. deležnik na -n dokončno zabetonirati moški spol ▪ Skupina se je s svojim drugim albumom dokončno ednina zabetonirala na vrhu lestvic prodajanosti in IMENOVALNIK: zabetoníran poslušanosti. RODILNIK: zabetoníranega ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: zabetoníranemu ▪ Z novim pravilnikom o financiranju se hoče kar TOŽILNIK: zabetoníran zabetonirati sedanje stanje. živo zabetoníranega MESTNIK: pri zabetoníranem OBLIKE IN IZGOVOR ORODNIK: z zabetoníranim jakostni dvojina [zabetonírati] IMENOVALNIK: zabetonírana IPA: [zabɛtɔˈniːɾati] RODILNIK: zabetoníranih tonemski DAJALNIK: zabetoníranima [zabetonȋrati] TOŽILNIK: zabetonírana IPA: [zabɛtɔníːɾàti] MESTNIK: pri zabetoníranih ORODNIK: z zabetoníranima 198 množina DAJALNIK: zabetoníranju IMENOVALNIK: zabetonírani TOŽILNIK: zabetoníranje RODILNIK: zabetoníranih MESTNIK: pri zabetoníranju DAJALNIK: zabetoníranim ORODNIK: z zabetoníranjem TOŽILNIK: zabetonírane dvojina MESTNIK: pri zabetoníranih IMENOVALNIK: zabetoníranji ORODNIK: z zabetoníranimi RODILNIK: zabetoníranj ženski spol DAJALNIK: zabetoníranjema ednina TOŽILNIK: zabetoníranji IMENOVALNIK: zabetonírana MESTNIK: pri zabetoníranjih RODILNIK: zabetonírane ORODNIK: z zabetoníranjema DAJALNIK: zabetonírani množina TOŽILNIK: zabetonírano IMENOVALNIK: zabetoníranja MESTNIK: pri zabetonírani RODILNIK: zabetoníranj ORODNIK: z zabetonírano DAJALNIK: zabetoníranjem dvojina TOŽILNIK: zabetoníranja IMENOVALNIK: zabetonírani MESTNIK: pri zabetoníranjih RODILNIK: zabetoníranih ORODNIK: z zabetoníranji DAJALNIK: zabetoníranima tonemsko TOŽILNIK: zabetonírani NEDOLOČNIK: zabetonȋrati MESTNIK: pri zabetoníranih NAMENILNIK: zabetonȋrat ORODNIK: z zabetoníranima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: zabetonírane 1. OSEBA zabetonȋram RODILNIK: zabetoníranih 2. OSEBA zabetonȋraš DAJALNIK: zabetoníranim 3. OSEBA zabetonȋra TOŽILNIK: zabetonírane dvojina MESTNIK: pri zabetoníranih 1. OSEBA zabetonȋrava ORODNIK: z zabetoníranimi 2. OSEBA zabetonȋrata srednji spol 3. OSEBA zabetonȋrata ednina množina IMENOVALNIK: zabetonírano 1. OSEBA zabetonȋramo RODILNIK: zabetoníranega 2. OSEBA zabetonȋrate DAJALNIK: zabetoníranemu 3. OSEBA zabetonȋrajo TOŽILNIK: zabetonírano velelnik MESTNIK: pri zabetoníranem ednina ORODNIK: z zabetoníranim 2. OSEBA zabetonȋraj dvojina dvojina IMENOVALNIK: zabetonírani 1. OSEBA zabetonȋrajva RODILNIK: zabetoníranih 2. OSEBA zabetonȋrajta DAJALNIK: zabetoníranima množina TOŽILNIK: zabetonírani 1. OSEBA zabetonȋrajmo MESTNIK: pri zabetoníranih 2. OSEBA zabetonȋrajte ORODNIK: z zabetoníranima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: zabetonírana EDNINA: zabetonȋral RODILNIK: zabetoníranih DVOJINA: zabetonȋrala DAJALNIK: zabetoníranim MNOŽINA: zabetonȋrali TOŽILNIK: zabetonírana ženski spol MESTNIK: pri zabetoníranih EDNINA: zabetonȋrala ORODNIK: z zabetoníranimi DVOJINA: zabetonȋrali DELEŽJE NA -vši: zabetonirávši MNOŽINA: zabetonȋrale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: zabetonȋralo IMENOVALNIK: zabetoníranje DVOJINA: zabetonȋrali RODILNIK: zabetoníranja MNOŽINA: zabetonȋrala 199 deležnik na -n RODILNIK: zabetonȋranih moški spol DAJALNIK: zabetonȋranima ednina TOŽILNIK: zabetonȋrani IMENOVALNIK: zabetonȋran MESTNIK: pri zabetonȋranih RODILNIK: zabetonȋranega ORODNIK: z zabetonȋranima DAJALNIK: zabetonȋranemu množina TOŽILNIK: zabetonȋran IMENOVALNIK: zabetonȋrana živo zabetonȋranega RODILNIK: zabetonȋranih MESTNIK: pri zabetonȋranem DAJALNIK: zabetonȋranim ORODNIK: z zabetonȋranim TOŽILNIK: zabetonȋrana dvojina MESTNIK: pri zabetonȋranih IMENOVALNIK: zabetonȋrana ORODNIK: z zabetonȋranimi RODILNIK: zabetonȋranih DELEŽJE NA -vši: zabetonirȃvši DAJALNIK: zabetonȋranima glagolnik TOŽILNIK: zabetonȋrana ednina MESTNIK: pri zabetonȋranih IMENOVALNIK: zabetonȋranje ORODNIK: z zabetonȋranima RODILNIK: zabetonȋranja množina DAJALNIK: zabetonȋranju IMENOVALNIK: zabetonȋrani TOŽILNIK: zabetonȋranje RODILNIK: zabetonȋranih MESTNIK: pri zabetonȋranju DAJALNIK: zabetonȋranim ORODNIK: z zabetonȋranjem TOŽILNIK: zabetonȋrane dvojina MESTNIK: pri zabetonȋranih IMENOVALNIK: zabetonȋranji ORODNIK: z zabetonȋranimi RODILNIK: zabetonȋranj ženski spol DAJALNIK: zabetonȋranjema ednina TOŽILNIK: zabetonȋranji IMENOVALNIK: zabetonȋrana MESTNIK: pri zabetonȋranjih RODILNIK: zabetonȋrane ORODNIK: z zabetonȋranjema DAJALNIK: zabetonȋrani množina TOŽILNIK: zabetonȋrano IMENOVALNIK: zabetonȋranja MESTNIK: pri zabetonȋrani RODILNIK: zabetonȋranj ORODNIK: z zabetonȋrano DAJALNIK: zabetonȋranjem dvojina TOŽILNIK: zabetonȋranja IMENOVALNIK: zabetonȋrani MESTNIK: pri zabetonȋranjih RODILNIK: zabetonȋranih ORODNIK: z zabetonȋranji DAJALNIK: zabetonȋranima TOŽILNIK: zabetonȋrani IZVOR MESTNIK: pri zabetonȋranih ↑betonirati ORODNIK: z zabetonȋranima množina zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol IMENOVALNIK: zabetonȋrane [zaprêsti] tudi [zaprésti] RODILNIK: zabetonȋranih POMEN DAJALNIK: zabetonȋranim 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka TOŽILNIK: zabetonȋrane ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri zabetonȋranih ▪ Pajek se požene proti žrtvi; večji plen najprej ORODNIK: z zabetonȋranimi zaprede in nato zastrupi, manjšega pa zastrupi srednji spol takoj. ednina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: zabetonȋrano ▪ Po oploditvi samica samca ubije ter izleže do 250 RODILNIK: zabetonȋranega jajčec, jih zaprede v kokon in ga skrbno varuje. DAJALNIK: zabetonȋranemu TOŽILNIK: zabetonȋrano 1a) ekpresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, MESTNIK: pri zabetonȋranem nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more ORODNIK: z zabetonȋranim zlahka rešiti dvojina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: zabetonȋrani 200 ▪ Melanholija je tako silna, da me zaprede v 3b) ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim razpoloženje, iz katerega se ne izkopljem prav takemu zvoku zlahka. ⏵ prisl. + glag. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. zadovoljno zapresti ▪ Ne dovolite, da vas katera koli slaba navada ▪ »Nekoga sem vam pripeljal!« je zadovoljno omreži in zaprede. zapredel, kot bi sam nosil zasluge za obisk. 2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz 3c) posebnega izločka z namenom preobrazbe ali ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem čakanja na ugodnejše pogoje delovanju ▪ Ta hip gosenic ni več videti, saj so se že zapredle, iz ⏵ kokonov bodo kmalu zleteli majhni metulji. prisl. + glag. ▪ Vklopila je računalnik, ki je voljno zapredel in ▪ Vodni pajki prezimujejo kar v vodi; zapredejo se v svoja bivališča ali pa si z zrakom napolnijo prazne neverjetno hitro preletel vsa instalacijska obvestila polžje hišice in zaprejo vhod z gosto pajčevino. ter zahteval geslo. ▪ K športnemu vzdušju zagotovo pripomore tudi 2a) ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v športni izpuh, ki zares prijetno in nevsiljivo ozek krog ljudi zaprede že ob zagonu motorja in v prostem teku. ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Če bi se potapljal samo v notranja prostranstva, ▪ Motor je zapredel in preglasil druge zvoke. lahko pride do duhovnih iluzij – začneš se ukvarjati samo s seboj, zapredeš se v svoj kokon. OBLIKE IN IZGOVOR ▪ Sploh kadar snemaš kot režiser, se zapredeš v ta jakostni umetni svet, ga poskušaš podpirati z vsemi štirimi [zaprêsti] tudi [zaprésti] in ti je vsak impulz iz zunanjega, realnega okolja IPA: [zaˈpɾɛːsti] tudi [zaˈpɾeːsti] popolnoma odveč. tonemski 2b) ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v [zaprésti] tudi [zaprsti] neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče IPA: [zapɾːstí] tudi [zapɾèːstí] zlahka rešiti ▪ Sposojeni denar je imel namen vrniti, in ga je tudi VZOREC vračal, dokler se ni povsem zapredel v verigo jakostno kreditov in oderuških obresti. NEDOLOČNIK: zaprêsti 3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek NAMENILNIK: zaprêst tudi zaprèst zvok, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva sedanjik ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Mačka je zapredla, ko je lastnik vrgel prednjo 1. OSEBA zaprêdem klobčič volne. 2. OSEBA zaprêdeš ⏵ prisl. + glag. 3. OSEBA zaprêde ▪ Mačke so bolj svojeglave in same določajo čas in dvojina trajanje druženja s človekom; če jih pozabimo 1. OSEBA zaprêdeva pobožati, to same zahtevajo in v znak zahvale 2. OSEBA zaprêdeta zadovoljno zapredejo. 3. OSEBA zaprêdeta množina 3a) ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu 1. OSEBA zaprêdemo podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva 2. OSEBA zaprêdete ⏵ prisl. + glag. 3. OSEBA zaprêdejo zadovoljno zapresti velelnik ▪ Kot kaka razvajena muca je zadovoljno zapredla ednina in počasi zlezla s postelje. 2. OSEBA zaprêdi ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku dvojina ▪ Zavijem se v mehko odejo in zapredem kot 1. OSEBA zapredíva mačka. 2. OSEBA zapredíta ▪ Tako se je razvnela, da je zapredla kot mlada množina muca. ⏵ 1. OSEBA zapredímo glag. + od + sam. beseda v rodilniku 2. OSEBA zapredíte zapresti od ugodja deležnik na -l ▪ Kmalu se je povsem sprostila, zaprla je oči in od moški spol čistega ugodja uživaško zapredla. 201 EDNINA: zaprêdel redko zaprèl ORODNIK: z zapredênimi DVOJINA: zaprêdla redko zaprêla srednji spol MNOŽINA: zaprêdli redko zaprêli ednina ženski spol IMENOVALNIK: zapredêno EDNINA: zaprêdla redko zaprêla RODILNIK: zapredênega DVOJINA: zaprêdli redko zaprêli DAJALNIK: zapredênemu MNOŽINA: zaprêdle redko zaprêle TOŽILNIK: zapredêno srednji spol MESTNIK: pri zapredênem EDNINA: zaprêdlo redko zaprêlo ORODNIK: z zapredênim DVOJINA: zaprêdli redko zaprêli dvojina MNOŽINA: zaprêdla redko zaprêla IMENOVALNIK: zapredêni deležnik na -n RODILNIK: zapredênih moški spol DAJALNIK: zapredênima ednina TOŽILNIK: zapredêni IMENOVALNIK: zapredèn MESTNIK: pri zapredênih RODILNIK: zapredênega ORODNIK: z zapredênima DAJALNIK: zapredênemu množina TOŽILNIK: zapredèn IMENOVALNIK: zapredêna živo zapredênega RODILNIK: zapredênih MESTNIK: pri zapredênem DAJALNIK: zapredênim ORODNIK: z zapredênim TOŽILNIK: zapredêna dvojina MESTNIK: pri zapredênih IMENOVALNIK: zapredêna ORODNIK: z zapredênimi RODILNIK: zapredênih in DAJALNIK: zapredênima moški spol TOŽILNIK: zapredêna ednina MESTNIK: pri zapredênih IMENOVALNIK: zaprêden ORODNIK: z zapredênima RODILNIK: zaprêdenega množina DAJALNIK: zaprêdenemu IMENOVALNIK: zapredêni TOŽILNIK: zaprêden RODILNIK: zapredênih živo zaprêdenega DAJALNIK: zapredênim MESTNIK: pri zaprêdenem TOŽILNIK: zapredêne ORODNIK: z zaprêdenim MESTNIK: pri zapredênih dvojina ORODNIK: z zapredênimi IMENOVALNIK: zaprêdena ženski spol RODILNIK: zaprêdenih ednina DAJALNIK: zaprêdenima IMENOVALNIK: zapredêna TOŽILNIK: zaprêdena RODILNIK: zapredêne MESTNIK: pri zaprêdenih DAJALNIK: zapredêni ORODNIK: z zaprêdenima TOŽILNIK: zapredêno množina MESTNIK: pri zapredêni IMENOVALNIK: zaprêdeni ORODNIK: z zapredêno RODILNIK: zaprêdenih dvojina DAJALNIK: zaprêdenim IMENOVALNIK: zapredêni TOŽILNIK: zaprêdene RODILNIK: zapredênih MESTNIK: pri zaprêdenih DAJALNIK: zapredênima ORODNIK: z zaprêdenimi TOŽILNIK: zapredêni ženski spol MESTNIK: pri zapredênih ednina ORODNIK: z zapredênima IMENOVALNIK: zaprêdena množina RODILNIK: zaprêdene IMENOVALNIK: zapredêne DAJALNIK: zaprêdeni RODILNIK: zapredênih TOŽILNIK: zaprêdeno DAJALNIK: zapredênim MESTNIK: pri zaprêdeni TOŽILNIK: zapredêne ORODNIK: z zaprêdeno MESTNIK: pri zapredênih dvojina 202 IMENOVALNIK: zaprêdeni ORODNIK: z zapredênji RODILNIK: zaprêdenih in DAJALNIK: zaprêdenima ednina TOŽILNIK: zaprêdeni IMENOVALNIK: zaprêdenje MESTNIK: pri zaprêdenih RODILNIK: zaprêdenja ORODNIK: z zaprêdenima DAJALNIK: zaprêdenju množina TOŽILNIK: zaprêdenje IMENOVALNIK: zaprêdene MESTNIK: pri zaprêdenju RODILNIK: zaprêdenih ORODNIK: z zaprêdenjem DAJALNIK: zaprêdenim dvojina TOŽILNIK: zaprêdene IMENOVALNIK: zaprêdenji MESTNIK: pri zaprêdenih RODILNIK: zaprêdenj ORODNIK: z zaprêdenimi DAJALNIK: zaprêdenjema srednji spol TOŽILNIK: zaprêdenji ednina MESTNIK: pri zaprêdenjih IMENOVALNIK: zaprêdeno ORODNIK: z zaprêdenjema RODILNIK: zaprêdenega množina DAJALNIK: zaprêdenemu IMENOVALNIK: zaprêdenja TOŽILNIK: zaprêdeno RODILNIK: zaprêdenj MESTNIK: pri zaprêdenem DAJALNIK: zaprêdenjem ORODNIK: z zaprêdenim TOŽILNIK: zaprêdenja dvojina MESTNIK: pri zaprêdenjih IMENOVALNIK: zaprêdeni ORODNIK: z zaprêdenji RODILNIK: zaprêdenih tonemsko DAJALNIK: zaprêdenima NEDOLOČNIK: zaprésti TOŽILNIK: zaprêdeni NAMENILNIK: zaprȇst tudi zaprȅst MESTNIK: pri zaprêdenih sedanjik ORODNIK: z zaprêdenima ednina množina 1. OSEBA zaprédem IMENOVALNIK: zaprêdena 2. OSEBA zaprédeš RODILNIK: zaprêdenih 3. OSEBA zapréde DAJALNIK: zaprêdenim dvojina TOŽILNIK: zaprêdena 1. OSEBA zaprédeva MESTNIK: pri zaprêdenih 2. OSEBA zaprédeta ORODNIK: z zaprêdenimi 3. OSEBA zaprédeta glagolnik množina ednina 1. OSEBA zaprédemo IMENOVALNIK: zapredênje 2. OSEBA zaprédete RODILNIK: zapredênja 3. OSEBA zaprédejo DAJALNIK: zapredênju velelnik TOŽILNIK: zapredênje ednina MESTNIK: pri zapredênju 2. OSEBA zaprédi ORODNIK: z zapredênjem dvojina dvojina 1. OSEBA zapredȋva IMENOVALNIK: zapredênji 2. OSEBA zapredȋta RODILNIK: zapredênj množina DAJALNIK: zapredênjema 1. OSEBA zapredȋmo TOŽILNIK: zapredênji 2. OSEBA zapredȋte MESTNIK: pri zapredênjih deležnik na -l ORODNIK: z zapredênjema moški spol množina EDNINA: zaprédel in zaprȇdel redko zaprȅl IMENOVALNIK: zapredênja DVOJINA: zaprédla in zaprȇdla redko zapréla RODILNIK: zapredênj MNOŽINA: zaprédli in zaprȇdli redko zapréli DAJALNIK: zapredênjem ženski spol TOŽILNIK: zapredênja EDNINA: zaprédla in zaprȇdla redko zapréla MESTNIK: pri zapredênjih DVOJINA: zaprédli in zaprȇdli redko zapréli 203 MNOŽINA: zaprédle in zaprȇdle redko zapréle TOŽILNIK: zapredéno srednji spol MESTNIK: pri zapredénem EDNINA: zaprédlo in zaprȇdlo redko zaprélo ORODNIK: z zapredénim DVOJINA: zaprédli in zaprȇdli redko zapréli dvojina MNOŽINA: zaprédla in zaprȇdla redko zapréla IMENOVALNIK: zapredéni deležnik na -n RODILNIK: zapredénih moški spol DAJALNIK: zapredénima ednina TOŽILNIK: zapredéni IMENOVALNIK: zapredȅn MESTNIK: pri zapredénih RODILNIK: zapredénega ORODNIK: z zapredénima DAJALNIK: zapredénemu množina TOŽILNIK: zapredȅn IMENOVALNIK: zapredéna živo zapredénega RODILNIK: zapredénih MESTNIK: pri zapredénem DAJALNIK: zapredénim ORODNIK: z zapredénim TOŽILNIK: zapredéna dvojina MESTNIK: pri zapredénih IMENOVALNIK: zapredéna ORODNIK: z zapredénimi RODILNIK: zapredénih in DAJALNIK: zapredénima moški spol TOŽILNIK: zapredéna ednina MESTNIK: pri zapredénih IMENOVALNIK: zaprȇden ORODNIK: z zapredénima RODILNIK: zaprȇdenega množina DAJALNIK: zaprȇdenemu IMENOVALNIK: zapredéni TOŽILNIK: zaprȇden RODILNIK: zapredénih živo zaprȇdenega DAJALNIK: zapredénim MESTNIK: pri zaprȇdenem TOŽILNIK: zapredéne ORODNIK: z zaprȇdenim MESTNIK: pri zapredénih dvojina ORODNIK: z zapredénimi IMENOVALNIK: zaprȇdena ženski spol RODILNIK: zaprȇdenih ednina DAJALNIK: zaprȇdenima IMENOVALNIK: zapredéna TOŽILNIK: zaprȇdena RODILNIK: zapredéne MESTNIK: pri zaprȇdenih DAJALNIK: zapredéni ORODNIK: z zaprȇdenima TOŽILNIK: zapredéno množina MESTNIK: pri zapredéni IMENOVALNIK: zaprȇdeni ORODNIK: z zapredéno RODILNIK: zaprȇdenih dvojina DAJALNIK: zaprȇdenim IMENOVALNIK: zapredéni TOŽILNIK: zaprȇdene RODILNIK: zapredénih MESTNIK: pri zaprȇdenih DAJALNIK: zapredénima ORODNIK: z zaprȇdenimi TOŽILNIK: zapredéni ženski spol MESTNIK: pri zapredénih ednina ORODNIK: z zapredénima IMENOVALNIK: zaprȇdena množina RODILNIK: zaprȇdene IMENOVALNIK: zapredéne DAJALNIK: zaprȇdeni RODILNIK: zapredénih TOŽILNIK: zaprȇdeno DAJALNIK: zapredénim MESTNIK: pri zaprȇdeni TOŽILNIK: zapredéne ORODNIK: z zaprȇdeno MESTNIK: pri zapredénih dvojina ORODNIK: z zapredénimi IMENOVALNIK: zaprȇdeni srednji spol RODILNIK: zaprȇdenih ednina DAJALNIK: zaprȇdenima IMENOVALNIK: zapredéno TOŽILNIK: zaprȇdeni RODILNIK: zapredénega MESTNIK: pri zaprȇdenih DAJALNIK: zapredénemu ORODNIK: z zaprȇdenima 204 množina TOŽILNIK: zaprédenje IMENOVALNIK: zaprȇdene MESTNIK: pri zaprédenju RODILNIK: zaprȇdenih ORODNIK: z zaprédenjem DAJALNIK: zaprȇdenim dvojina TOŽILNIK: zaprȇdene IMENOVALNIK: zaprédenji in zaprȇdenji MESTNIK: pri zaprȇdenih RODILNIK: zaprȇdenj ORODNIK: z zaprȇdenimi DAJALNIK: zaprédenjema in zaprȇdenjema srednji spol TOŽILNIK: zaprédenji in zaprȇdenji ednina MESTNIK: pri zaprédenjih tudi pri zaprȇdenjih IMENOVALNIK: zaprȇdeno ORODNIK: z zaprédenjema in z zaprȇdenjema RODILNIK: zaprȇdenega množina DAJALNIK: zaprȇdenemu IMENOVALNIK: zaprédenja tudi zaprȇdenja TOŽILNIK: zaprȇdeno RODILNIK: zaprȇdenj MESTNIK: pri zaprȇdenem DAJALNIK: zaprédenjem tudi zaprȇdenjem ORODNIK: z zaprȇdenim TOŽILNIK: zaprédenja tudi zaprȇdenja dvojina MESTNIK: pri zaprédenjih tudi pri zaprȇdenjih IMENOVALNIK: zaprȇdeni ORODNIK: z zaprédenji tudi z zaprȇdenji RODILNIK: zaprȇdenih tudi DAJALNIK: zaprȇdenima jakostno TOŽILNIK: zaprȇdeni NEDOLOČNIK: zaprésti MESTNIK: pri zaprȇdenih NAMENILNIK: zaprést ORODNIK: z zaprȇdenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: zaprȇdena 1. OSEBA zaprédem RODILNIK: zaprȇdenih 2. OSEBA zaprédeš DAJALNIK: zaprȇdenim 3. OSEBA zapréde TOŽILNIK: zaprȇdena dvojina MESTNIK: pri zaprȇdenih 1. OSEBA zaprédeva ORODNIK: z zaprȇdenimi 2. OSEBA zaprédeta glagolnik 3. OSEBA zaprédeta ednina množina IMENOVALNIK: zapredénje 1. OSEBA zaprédemo RODILNIK: zapredénja 2. OSEBA zaprédete DAJALNIK: zapredénju 3. OSEBA zaprédejo TOŽILNIK: zapredénje velelnik MESTNIK: pri zapredénju ednina ORODNIK: z zapredénjem 2. OSEBA zaprédi dvojina dvojina IMENOVALNIK: zapredénji in zapredȇnji 1. OSEBA zaprédiva RODILNIK: zapredȇnj 2. OSEBA zaprédita DAJALNIK: zapredénjema in zapredȇnjema množina TOŽILNIK: zapredénji in zapredȇnji 1. OSEBA zaprédimo MESTNIK: pri zapredénjih tudi pri zapredȇnjih 2. OSEBA zaprédite ORODNIK: z zapredénjema in z zapredȇnjema deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: zapredénja tudi zapredȇnja EDNINA: zaprédel redko zaprèl RODILNIK: zapredȇnj DVOJINA: zaprédla redko zapréla DAJALNIK: zapredénjem tudi zapredȇnjem MNOŽINA: zaprédli redko zapréli TOŽILNIK: zapredénja tudi zapredȇnjem ženski spol MESTNIK: pri zapredénjih tudi pri zapredȇnjih EDNINA: zaprédla redko zapréla ORODNIK: z zapredénji tudi z zapredȇnji DVOJINA: zaprédli redko zapréli in MNOŽINA: zaprédle redko zapréle ednina srednji spol IMENOVALNIK: zaprédenje EDNINA: zaprédlo redko zaprélo RODILNIK: zaprédenja DVOJINA: zaprédli redko zapréli DAJALNIK: zaprédenju MNOŽINA: zaprédla redko zapréla 205 deležnik na -n RODILNIK: zaprédenih moški spol DAJALNIK: zaprédenima ednina TOŽILNIK: zaprédeni IMENOVALNIK: zapréden MESTNIK: pri zaprédenih RODILNIK: zaprédenega ORODNIK: z zaprédenima DAJALNIK: zaprédenemu množina TOŽILNIK: zapréden IMENOVALNIK: zaprédena živo zaprédenega RODILNIK: zaprédenih MESTNIK: pri zaprédenem DAJALNIK: zaprédenim ORODNIK: z zaprédenim TOŽILNIK: zaprédena dvojina MESTNIK: pri zaprédenih IMENOVALNIK: zaprédena ORODNIK: z zaprédenimi RODILNIK: zaprédenih glagolnik DAJALNIK: zaprédenima ednina TOŽILNIK: zaprédena IMENOVALNIK: zaprédenje MESTNIK: pri zaprédenih RODILNIK: zaprédenja ORODNIK: z zaprédenima DAJALNIK: zaprédenju množina TOŽILNIK: zaprédenje IMENOVALNIK: zaprédeni MESTNIK: pri zaprédenju RODILNIK: zaprédenih ORODNIK: z zaprédenjem DAJALNIK: zaprédenim dvojina TOŽILNIK: zaprédene IMENOVALNIK: zaprédenji MESTNIK: pri zaprédenih RODILNIK: zaprédenj ORODNIK: z zaprédenimi DAJALNIK: zaprédenjema ženski spol TOŽILNIK: zaprédenji ednina MESTNIK: pri zaprédenjih IMENOVALNIK: zaprédena ORODNIK: z zaprédenjema RODILNIK: zaprédene množina DAJALNIK: zaprédeni IMENOVALNIK: zaprédenja TOŽILNIK: zaprédeno RODILNIK: zaprédenj MESTNIK: pri zaprédeni DAJALNIK: zaprédenjem ORODNIK: z zaprédeno TOŽILNIK: zaprédenja dvojina MESTNIK: pri zaprédenjih IMENOVALNIK: zaprédeni ORODNIK: z zaprédenji RODILNIK: zaprédenih tonemsko DAJALNIK: zaprédenima NEDOLOČNIK: zaprsti TOŽILNIK: zaprédeni NAMENILNIK: zaprst MESTNIK: pri zaprédenih sedanjik ORODNIK: z zaprédenima ednina množina 1. OSEBA zaprdem IMENOVALNIK: zaprédene 2. OSEBA zaprdeš RODILNIK: zaprédenih 3. OSEBA zaprde DAJALNIK: zaprédenim dvojina TOŽILNIK: zaprédene 1. OSEBA zaprdeva MESTNIK: pri zaprédenih 2. OSEBA zaprdeta ORODNIK: z zaprédenimi 3. OSEBA zaprdeta srednji spol množina ednina 1. OSEBA zaprdemo IMENOVALNIK: zaprédeno 2. OSEBA zaprdete RODILNIK: zaprédenega 3. OSEBA zaprdejo DAJALNIK: zaprédenemu velelnik TOŽILNIK: zaprédeno ednina MESTNIK: pri zaprédenem 2. OSEBA zaprdi ORODNIK: z zaprédenim dvojina dvojina 1. OSEBA zaprdiva IMENOVALNIK: zaprédeni 2. OSEBA zaprdita 206 množina IMENOVALNIK: zaprdene 1. OSEBA zaprdimo RODILNIK: zaprdenih 2. OSEBA zaprdite DAJALNIK: zaprdenim deležnik na -l TOŽILNIK: zaprdene moški spol MESTNIK: pri zaprdenih EDNINA: zaprdel redko zaprȅl ORODNIK: z zaprdenimi DVOJINA: zaprdla redko zaprla srednji spol MNOŽINA: zaprdli redko zaprli ednina ženski spol IMENOVALNIK: zaprdeno EDNINA: zaprdla redko zaprla RODILNIK: zaprdenega DVOJINA: zaprdli redko zaprli DAJALNIK: zaprdenemu MNOŽINA: zaprdle redko zaprle TOŽILNIK: zaprdeno srednji spol MESTNIK: pri zaprdenem EDNINA: zaprdlo redko zaprlo ORODNIK: z zaprdenim DVOJINA: zaprdli redko zaprli dvojina MNOŽINA: zaprdla redko zaprla IMENOVALNIK: zaprdeni deležnik na -n RODILNIK: zaprdenih moški spol DAJALNIK: zaprdenima ednina TOŽILNIK: zaprdeni IMENOVALNIK: zaprden MESTNIK: pri zaprdenih RODILNIK: zaprdenega ORODNIK: z zaprdenima DAJALNIK: zaprdenemu množina TOŽILNIK: zaprden IMENOVALNIK: zaprdena živo zaprdenega RODILNIK: zaprdenih MESTNIK: pri zaprdenem DAJALNIK: zaprdenim ORODNIK: z zaprdenim TOŽILNIK: zaprdena dvojina MESTNIK: pri zaprdenih IMENOVALNIK: zaprdena ORODNIK: z zaprdenimi RODILNIK: zaprdenih glagolnik DAJALNIK: zaprdenima ednina TOŽILNIK: zaprdena IMENOVALNIK: zaprdenje MESTNIK: pri zaprdenih RODILNIK: zaprdenja ORODNIK: z zaprdenima DAJALNIK: zaprdenju množina TOŽILNIK: zaprdenje IMENOVALNIK: zaprdeni MESTNIK: pri zaprdenju RODILNIK: zaprdenih ORODNIK: z zaprdenjem DAJALNIK: zaprdenim dvojina TOŽILNIK: zaprdene IMENOVALNIK: zaprdenji in zaprdenji MESTNIK: pri zaprdenih RODILNIK: zaprdenj ORODNIK: z zaprdenimi DAJALNIK: zaprdenjema in zaprdenjema ženski spol TOŽILNIK: zaprdenji in zaprdenji ednina MESTNIK: pri zaprdenjih IMENOVALNIK: zaprdena ORODNIK: z zaprdenjema in z zaprdenjema RODILNIK: zaprdene množina DAJALNIK: zaprdeni IMENOVALNIK: zaprdenja TOŽILNIK: zaprdeno RODILNIK: zaprdenj MESTNIK: pri zaprdeni DAJALNIK: zaprdenjem ORODNIK: z zaprdeno TOŽILNIK: zaprdenja dvojina MESTNIK: pri zaprdenjih IMENOVALNIK: zaprdeni ORODNIK: z zaprdenji RODILNIK: zaprdenih DAJALNIK: zaprdenima FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: zaprdeni MESTNIK: pri zaprdenih zaplesti/zapresti koga v mrežo ORODNIK: z zaprdenima zaplesti koga v mrežo množina zapresti koga v mrežo 207 povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti ▪ Navdušence nad serijo so še bolj zapletli v obsežno mrežo teorij, gledalce z manj domišljije pa so odbili. ▪ Jaz sam ne vem, zakaj ne morem nikjer tako živeti, kakor se spodobi! Zapredem se v mrežo, iz katere potem nikamor ne morem! IZVOR ↑presti 208