CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Tovariš Leskošek med govorom RAZVIJATI POlimO DELO MED DELAVCI V svojem svečanem govoru je častni predsednik centralnega de- lavskega sveta TEP in član IK CK ZKJ Franc Leskošek-Luka govoril najprej o revolucionarnem gibanju v zadnjih petdesetih letih, pri če- mer je poudaril, da je moglo biti zmagovito le po zaslugi Komunistič- ne partije. Drugi del svojega govora pa je posvetil nekaterim kadrov- skim vprašanjem in izobraževanju v gospodarstvu v njegovem seda- njem obdobju. Danes je predvsem važno, je med drugim dejal, razvijati politično de- lo med delavci. Ti bi se morali hkra- ti tudi bolj posluževati pravic, ki jim jih daje nova ustava. Da se jih ne poslužujejo dovolj, je vzroke is- kati v tem, lier se še premalo izo- bražujejo. Izpopolnjevanje tehnolo- gije, od katere je odvisna kvaliteta proizvodnje, terja izobražene pro- izvajalce, ki so potrebni, da bi mogli tudi bolje upravljati. Za to pa ni dovolj le moderen stroj, pač pa predvsem organizacijsko in umsko sposoben človek. V tej smeri smo doslej storili še premalo, ker po- gosto vodimo slabo kadrovsko poli- tiko. Prvo izobrazbo bi slehernemu proizvajalcu moralo nuditi podjetje v obliki različnih seminarjev in te- čajev, vsakega novega, proizvajalca pa bi morali sprejeti iiako, dabi bil to zanj svečan trenutek. Strokovno izobraževanje bi mora- lo biti trajen proces, kontinuirano in načrtno, takšno izobraževanje pa je mogoâe samo v kolektivu, v ka- terem vlada tovariškO vzdušje, ure- jeni delovni pogoji in urejen sistem delitve dohodka. Spričo izredne važ- nosti izobraževanja ne gre pojmo- vati kot dobrodelnost, pač pa kot neizggibnp potrebo. OD 1. DO 11. OKTOBKA Okrog 2., 6. in 10. oktobra dež z ohladitvijo, v ostalem v glavnem su- ho oziroma lepo vreme. NA PROSLAVI 70 LETNICE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE STA GOVORILA ČLAN IK CK ZKJ t RANC LESKOŠEK-LUKA IN ČLAN IS SRS RIKO JERMAN TO-IETMICA TEP POMEMl PREDVSElU PREIOM S TRADICIJO JE NA TISKOVNI KONFERENCI POUDARIL GLAVNI DIREKTOR ing. LOJZE ILGO # V okviru praznovanj visokega jubileja celjske Tovarne emajlirane posode so v petek odprli najprej novo obratno ambulanto, po ogledu tovarne pa je bila tiskovna konfe- renca. Prvi dan praznovanja je za- ključil celovečerni koncert moškega komornega zbora s solistko Zlato Zo- harjevo. ki je pod vodstvom/prof. Egona KII neja znova izpričal visoko mednarodno umetniško raven. Kon- cert je bil združen s sprejemom go- stov. # Na sobotni proslavi je bila do- poldne svečana seja centralnega de- lavskega sveta, ki. jo je vodil častцi predsednik, član IK ŽKJ Franc Le- skošek-Luka in ki so se je udeležili — član IS SRiS Rika Jerman, član CK ZKS Franc Simonič, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Leopold Krese, sekre/tar za indu- strijo Drago Dolinšek, predsednik sindikata kovinarskih in metalur- ških delavcev Säubert ter najvišji predstavniki družbenopolitičnega živ+jenja okraja in občine kakor zastopniki mnogih slovenskih pod- jetij ter gosti iz drugih republik. # Po končani seji, na kateri sta govorila predsednik centralnega de- lavskega sveta Vili Končan ter čast- ni predsednik Franc Leskošek-Luka in ki so jo pozdravili tudi pionirji hudinjske šole, so si gostje ogledali tovarno, potem pa je bilo množično zborovanje. Na njem je govoril Vili Končan ter član 1в SRS Riko Jer- man. Glavni direktor ing. Lojze ligo pa je ob tej priložnosti izrekel za- hvalo celotnemu kolektivu za do- sežene uspehe, nato pa sporočil sklep delavskega sveta, s katerim je bilo nagrajenih 1.008 aktivnih sodelavcev za 10, 20 in 30-letno delo v tovarni. Hkrati je bilo nagrajenih 582 upoko- jencev. (Nadaljevanje na 3. strani) LE TAKO NAPREJ Pretekli teden so na seji šmarske' občine obravnavali precej zadev, ki so se nabrale med počitnicami. D rez dvomu pa je poglavit- na ii;^()t()vitcv. da je uresni- čevanje planskih nalog v go- spodarstvu uspešno. Proizvod- ni rezultati so bili zelo ugod- ni in občinska skupščina je lahko le priporočila delovnim organizacijam naj tak tempo in uspeh tudi obdržijo, do konca leta. Skladno 7. povečano proiz- vodnjo so se povečali tudi o- sebni dohodki, zlasti tam, kjer so bili lani še zelo nizki. Na seji so govorili tudi o šolstvu in kulturni dejavnosti v ob- čini. Izstopala je želja, da bi telesno vzgojna in kulturno prosvetna društva v občini bi- la bolj povezana in organizi- rana. Še nekaj je treba omeniti. Gradivo za odbornike je bi- lo tokrat pravočasno in dobro pripravljeno. Odborniki so ga lahko pred sejo dobro preštu- dirali. Predzadnja seja je bila namreč »šola« za službe, ki svojčas niso postregle s te- meljitimi analizami. Zato so takrat odborniki odklonili razpravo kar o dveh točkah dnevnega reda. Torej podčrtano: le tako naprej. S SEJE CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE PRVO POLLETJE USPEŠNO TODA NE NA VSEJ ČRTI # ZADOVOLJIVI REZULTATI V PRVEM POLLETJU — VSE KAŽE, DA BODO PRIČAKOVANJA V LETOŠNJEM LETU IZPOLNJENA # ODLOČNA OPOZORILA NA DISCIPLINO IN UPOŠTEVANJE PREDPISOV IN PRIPOROČIL # ODBORNIKI ZBORA DELOVNIH ORGANIZACIJ IMAJO PBFMAf^ STIKOV S KOLEKTIVI # OBRT V CELJSKI OBČINI: VSE PO STAREM — NEZADO- VOLJNI POTROŠNIKI 16. seja občinske skupščine v Ce- lju, ki je bila pretekli petek, je bila po problematiki in razpravi izredno pomembna. Brez dvoma je bila raz- prava o gibanju gospodarstva v pr- vem polletju letošnjega leta osred- nja točka dnevnega reda.-'Ugotovlje- no je bilo, da je gospodarstvo (razen kmetijstva, za katero še ni končana analiza) prvo polletje uspešno zasle- dovalo planske naloge. Razlike med doseženo proizvodnjo, družbenim proizvodom in narodnim dohodkom na eni in planskimi predvidevanji na drugi strani so le malenkostne v škodo plana. Ker pa se navadno vsa- ko leto v drugi polovici leta proiz- vodnja poveča, bo plan za leto 1ÍÍ64 izpolnjen in presežen. Panoge, ki so presegle plan že v prvern polletju so gradbeništvo, gozdarstvo, obrt, go- stinstvo, ^komunala in trgovina, naj- nižje pod planom pa je promet. Močno se je letos povečal izvoz, saj je za 29,8 odstotka večji kot la- ni v istem obdobju. Je pa^ še en pokazatelj, ki kaže naglo tendenco rasti in je manj raz- veseljiv — investicije. Le-te so za 60 odstotkov višje kot lani v istem času, čeprav so nižje od planiranimi, toda planiranih pred ukrepi ZIS za zmanjšanje investicijske potrošnje. lielJnvE&ticii .sicer odpade na stano- vanjsko izgradnjo, ki je letos pove- čana zaradi zaostanka v preteklosti. Д'ovariš Slavko Verdelj, ki je raz- pravljal o tem vprašanju je pouda- ril, da so najnovejši ukrepi in raz- prave o Vmanjševan,iu investicijske pniro.šnjc posledica «-naglusnosti« v kolektivih, ki priporočil in predpisov ne upoštevajo. Delovni kolektivi vse preradi obi- dejo priporočila, pa naj ta prihajajo od koderkoli. Obstaja sum, da takih priporočil nihče niti ne bere. Kot je dejal odbornik Ivan Cokàn, tudi odborniki zbora delovnih orga- nizacij pri občinski skupščini ne opravljajo svojih dolžnosti v polni meri, ker se ne zavzemajo v kolek- tivih, ki jih zastopajo, za stališča, sprejeta na sejah občinske skupščine. Mnogi kolektivi, oziroma njihovi sa- moupravni organi od volitev niso vi- deli svojih odbornikov. Zelo živahna je bila razprava o razvoju obrti v Celju. Nekoliko pa- radoksno je slišati, da je obrt letni plan v polletju presegla, kritike med občani, da ne morejo dobiti uslug, da so le-te nekvalitetne in predrage, te kritike pa so vedno glasnejše. Sodeč po razpravi, se bo obrt morala konč- no povzpeti na »zeleno vejo« tudi s povečanjem zasebne obrti. Na seji so govorili poleg drugega še o črnih gradnjah, o razširitvi gradbenih okolišev, ki naj bo prvi pogoj za to, da ne bomo v nedogled »objektivizirali« anarhijo v stano- vanjski izgradnji, O tem v posebnem sestavku. J. Kr. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: % Neizkoriščene zmogljivosti na rešetu pred okrajnim sindikalnim svetom Ф Ob zaključku Jugoslovan- skih pionirskih .iger # Spomeniško varstvena služ- ba med velikimi nalogami in skromnimi možnostmi # SLG Celje v štirinajsto se- zono Ф Tragedija se nadaljuje: tri nove žrtve # Kladivarjevi mladinci na državnem prvenstvu V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Beseda občanov % Problemi otroškega varstva CELJE, 2. OKTOBRA 19 64 št. 19 CENA 20 din Leto XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorni urf4lnik JlIRK KRA.Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa >, poStni predal 152. Telefon 2i-21. Tekoči raéun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inoiemstvo íiOO. REŠITEV: RACIONALIZACIJA PROIZVODNJE Riko Jerman je na začetku svoje- ga govora v imenu izvršnega sveta SRS in republiške gospodarske zbornice čestital kolektivu Tovarne emajlirane posode ter se zahvalil za velike uspehe, dosežene po vojni. Pri tem je poudaril, da pomeni raz- voj tovarne tudi razvoj družbene zavesti, saj je bila TEP ena prvih tovarn na Slovenskem sploh. Kakor je pomenila v preteklosti žarišče stavkovnega gibanja, tako je bila po vojni med prvimi, ki je obnovila proizvodnjo in s tem v veliki meri prispevala k razvoju Celja. Nato je Riko Jerman govoril o ne- katerih težavah v jugoslovanskem gospodarstvu po letu 1961, ko je pri- šlo do konjuktur na domačem trgu in s tem v zvezi do določenih ne- skladnosti v razvoju gospodarstva, kar je imelo za posledico tudi pre- mike v cenah. Proizvodnja se je v mnogih primerih zmanjšala zaradi pomanjkanja energetskih virov in reprodukcijskega materiala. Da bi premostili težave z uravnovešenjem zunanjetrgovinske bilance, je reši- tev v povečanju fizičnega obsega proizvodnje odinole s kvalitetnimi izdelki. V tem smislu bi se morala podjetja med seboj trdno povezati in racionalizirati proizvodnjo, kar se za zdaj še ni dovolj uveljavilo. Tak- šen sistem bi omogočil tudi višje dohodke, kajti nizki dohodki so od- raz male produktivnosti. Ko je go- voril o cenah, je Riko Jerman med drugim dejal, da ne gre več za dolo- čanje cen, marveč za sistem kontro- Na množičnem zborovanju, ki je bilo ob praznovanju jubileja TEP v soboti) dopoldne, je govoril predsednik centralnega delavskega sveta Vili Končan, ki je podčrtal, da nosi sedemdesetletnica tovarne revolu- liunaruo obeležje, ^aj je najtesneje povezana z bojem delovnih ljudi za njihove pravice. V tem času, zlasti po osvobiditvi. je tovarna zaznamo- vala velik razvoj, saj je povečala proizvodnjo od 1.6(^ v letu 19-1^ na 2'>.000 ton v zadnjem obdobju; vrednost izvoza, ki je 194Г. leta znašala 1.100 dolarjev, pa je narasla na mili jon dolarjev. (Več o tem na 3. str.) Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 39 — 2. oktobra POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR- Volitvena naglica v ZDA je dobila novo sprostitev. Warrenova komisija, ki je 10 mesecev preiskovala okoli- ščine uboja predsednika Kennedyja je »opravila uspešno in pomembno delo«, ker je »^edini in samozvani storilec gnusnega dejanja umobolni Oswald,-'< ki pa je bil ubit od prav takega fanatika Rubyja. Vsak Ameri- čan, ki temu ne verjame, ni dober državljan. Gotovo je poročilo Warre- nove komisije Američane preneslo v debate, ki so nekaj svežega v volit- veni kampanji. Prepričevanje o toč- nosti poročila bo dalo kandidatom dovolj novih idej, poročilo samo pa bo ob važnosti volitev prej ali slej pozabljeno. Obljuba je vendarle iz- vršena. Svobodnemu človeku, ki mi- sli s svojo glavo je dano na voljo, da to poročilo s-prejme kot pravilno ali pa, da čaka še dolga leta, ko bo ame- riška demokracija dovolj demokra- tična. V kitajskem vrhu se je čistka, ki smo jo najavili v prejšnjem mesecu že začela. Minister za visoko politič- no šolstvo je v nemilosti. Kitajsko vodstvo opozarja vse, ki podpirajo njegove ideje. Teh pa ni malo in so na visokih položajih. Kljub trditvi, da je Stalin imel prav, ko je očistil vse od Trockega pa do modernih re- vizionistov in kako nima Hruščev prav, ko te čistke kritizira, je opozi- cija zavzela velike dimei^zije: stvar ¡ se, ni mogla urediti po Stalinskem ^ receptu. Proslavljeni revolucionar in gerieral vzhodne province je že na- redil v zaporu samomor, toda to je pomenilo bolj povečani odpor, kot pa popuščanje. Vse bolj je namreč ču- titi glasove, ki trdijo, da je potrebno : ponovno navezati stike s Sovjetsko zvezo. Istočasno s to nptranjo borbo v Kitajski pa izven nje še vedno traja močna propaganda, kupovanje simpatizerjev v vrstah vlad, pred- . vsem v nerazvitih deželah. To se močno manifestira v Afriki in Aziji. Uspehi te propagande sicer niso ne vem kako veliki, toda podcenjevati jih ne bi smeli. Borba med Indijo in Kitajsko \a politično in ekonomsko dominacijo v Aziji se je po smrti Nehruja še okre- pila. Obe sta prepričani, vsaka ZQ.se, da je ta naloga izključno njena. Obe pa imata notranjo politično življenje nehomogeno in trpita zaradi eko- nomske zaostalosti. Prav ta zaosta- lost je lahko vzrok nenadnim spre-. , membam in notraiï^im pretresom, i Zato obe hitita, da bi odpravili vse, kar ju lahko prisili h kapitulaciji. De Gaullovo potovanje po j južni Ameriki ZDA niso sprejele z navdu- šenjem. Kapitalu je pač vseeno, kdo je tisti, ki govori narodom v južni Ameriki, da imajo sijajno bodočnost, če postanejo resnično neodvisni. Po- nuja tudi ekonomsko sodelovanje, denar, investicije itd.; vse to pod zelo ugodnimi pogoji. Vsekakor boljšimi od ZDA. Obojestranska korist od ta- ke povezave pomeni realnost, ki jo je težko odbiti. Francoski predsednik je že nekolikokrat presenetil svet s svojo praktično politiko. Res, da je s tem redno hote ali nehote ponagajal ZDA, toda življenje terja nove pri- jeme. Razdalje danes niso več važne, še manj pa stara razdelitev sveta. Tehnična revolucija terja svoje. Prav zaradi takih vzrokov je tudi nastopi- la ohladitev med Francijo in Zahod- no Nemčijo. Zah. Nemčija je močno navezana na ZDA in njeni koncepti bodoče Evrope so povsem drugačni od francoskih. Problem Cipra bo le prišel pred generalno skupščino. Pred tem pa se je situacija na tem otoku močno spremenila. Ni sicer manj eksploziv- na, toda bivši zaščitnik — Grčija mu bo stala ob strani le, če se ji bo pri- ključil. To je izjavil sam grški pred- sednik. Verjetno je na to izjavo vpli- val odhod ciprske delegacije v Mo- skvo. Po uspešnih razgovorih pa je svet zvedel, da bo Grčija šla tudi v vojno za grški otok. Kaj bo na- pravil svoboden otok, ni grška, pač pa zadeva ciprske vlade. Pojem principielnosti je tu seveda pozab- ljen in Makarios je še v težjem polo- žaju. Ali otok priključiti Grčiji in pustiti angleške vojne baze na oto- ku, ali pa stremeti po resnični svo- bodi in tvegati komplikacije, ki bi bile zelo težke za njega in za vse Sredozemlje. Makarios ne sme poza- biti, da sta Grčija in Turčija v istem vojnem paktu in da se m/edsebojno, tudi če bi hotele, ne smeta vojsko- vati. Ciper bi ostal sam s Sovjetsko pomočjo, kar pa lahko rodi še večje težave. KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED REDNIMI KONFERENCAMI ČETRTA Шк SREDIŠČE DOGAJANJA V K^lAJEVNI SKUPNOSTI DOLGO POLJE Nova šola postaja center za kul- turno, športno in družbeno politično udejstovanje občanov tega okoliša. Na šoli sedaj domu je novoustanov- ljeno DPM. Pri ustanovitvi te pre- potrebne organizacije si je zelo pri- zadeval šolski kolektiv in KO SZDL. V telovadnih prostorih šole in na ig- rišču vztrajno vadi doraščajoča mladina. V letošnjem atletskem tek- movanju so dosegli nekaj prvih mest. Tudi taborniki gostujejo v šo- li. Vključili so preko 10 novih čla- nov. Ob koncu šolskega leta so šo- larji IV. osnovne šole v narodnem domu izvedli uspel kulturni pro- gram. Na pobudo SZDL okolico šole urejujejo z udarniškim delom, kjer se je najbolj izkazala šolska niladi- na in starši. Nalog ne bo zmanjkalo. Urediti nameravajo okolje šole, športna ig- rišča, poživiti delo lutkarjev in no- voustanovljenega filmskega gleda- lišča. Hvalevredno je tudi to, da imajo na šoli dobro organizirano prehrano otrok. Dnevno dobivajo tople obroke po razmeroma nizki ceni iz samopostrežne restavracije v Gaberju. Morda bi kazalo tak način prehrane uvesti v vseh šo- lah, kar bi znatno znižalo ceno ob- rokom. Med uspehe dela KO SZDL Dolgo polje štejemo tudi dobro pripravlje- ne zbore občanov. Glede vsebine, obiska in konkretne razprave so do- segli zadnja leta lepe uspehe. Zlasti so občani posegli v debato ob spre- jemanju urbanističnega načrta za predel severno od Dečkove ceste in postavili številne dodiatne predloge ob sprejemanju statuta občinske skupščine. Posebno koristni so bili razgovori na pobudo KO SZDL z odborniki ob- činske skupščine ter ostalimi pred- stavniki družbeno političnih organi- zacij o posameznih vprašanjih. V stalni skrbi za vzgojo predšol- skih Otrok preurejajo sedanji otroš- ki vrtec. Pridobili bodo novo sobo in vse prostore primerno obnovili. Zmogljivost vrtca bo 40 otrok in bo deloval v dveh izmenah. Velik uspeh letošnjega leta bo pridobitev prostorov za družbeno politične organizacije in stanovanj- sko skupnost. Pri delu marsikje tudi zašepa. Zlasti velja to za skrbnejšo in do- slednejšo evidenco članstva SZDL. Na Dolgo polje se vsako leto doseli v nova stanovanja preko 250 ljudi. Ti se običajno ne prijavljajo svo- jim poverjenikom. Verjetno se bo to stanje v prihodnje izboljšalo, ko bodo v novih prostorih uvedli stal- no dežurno službo. Na Dolgem polju imajo težave tu- di s pritegnitvijo mladine k sodelo- vanju, to pa ravno zaradi pomanj- kanja ustreznih družbenih prosto- rov. Izredno zadovoljivo je sodelova- nje vseh organizacij na terenu. Po- verjeniško mrežo imajo dobro or- ganizirano, na kar kaže zelo visok odstotek članstva v SZDL. Želje občanov so velike in mnoge so še neizpolnjene. Največje so se- veda tiste o vodi, kanalizaciji, ce- stah, oskrbnem centru itd. Krajevna organizacija že «edaj razmišlja o novih sodelavcih, ki jih bodo priteg- nili k delu na konferenci. Med perečimi problemi, ki so pose- bej značilni za Dolgo polje, je go- tovo skrb za sezonske delavce. Pod- jetje »Ingrad'< ima dva lepo urejena samska domova. Tu stanujejo v glavnem sezonski delavci iz ostalih krajev države. Delo z njimi je v to- liko težje, kolikor sé podjetje pre- malo briga za prosti čas teh delav- cev. Mnenja smo, da bi poleg skrb- nega upravnika doma, ki vsemu de- lu nikakor ne more biti kos, name- stili še nekoga s široko politično- pedagoško razgledanostjo, ki bi de- loval v vzgojno-iisobraževalnem smislu. .Prizadevanje krajevne or- ganizacije, da bi koga od teh ljudi vključili v terensko politično delo do danes ni bilo uspešno. Predsednik KO SZDL Dolgo polje Jaka Majcen ^ Razgibano delo MED MLADINO SZDL IN KOMUNISTI Ф Razprave o predlogu o spre- membah in dopolnitvi statuta ZKJ so v šmarski občini v polnem teku. Občinski komite je imenoval^ štu- dijsko skupino, ki bo prirejala in- formativna predavanja, vodila raz- pravo in zbirala predloge v študij- skih centrih, kakršnih je v obfeini 14. Ф Mladinska organizacija v občini in SZDL se pripravljata na letne konference. V organizacijah SZDL razpravljajo o pripravah na konfe- rence, o kadrovskih vprašanjih in problemih na območjih krajevnih organizacij. L. J. t TEHARSKA MLADINA . JE NAŠLA POT Pretekli teden je bila redna letna mladinska konferenca krajevnega aktiva na Teharjih. Poleg skromne- ga števila mladincev so se je udele- ži!! tudi predstavniki ostali družbeno- političnih organizacij in odbornik občinske skupščine. Žal pa ni bilo predstavnika ObK ZMS. Na konferenci so precej kritično pregleda)! enoletno delo. Ugotovili so, da je bil glavni krivec za neuspelo delovno obdobje slabo vodstvo. Lep čas so bili brez predsednika, ker Je lo-ta odšel k vojakom, drugega pa ni- so fizvolili, ker niso imel! niti red- nih sestankov komiteja. Devolj pa pove tudi že dejstvo, da so se na letni konferenci mladine! prvič zbra- li v tako velikem številu, četudi je bila udeležba skromna. V razpravi, ki ni biîa najbolj raz- gibana, so poudarili, da bi bilo treba predvsem pritegniti k sodelovanju vse mladince, utrditi sodelovanje z osta- limi družbenimi in političnimi orga- nizacijami ter izvoliti močno vodstvo. Beseda se je sukala tud okoli prob- lema, ali se naj teharski in aktiv na Vrheh združita. Aktiv na Vrheh je namreč bolj delaven kot teharski In zato mladinci iz Vrh za združitev niso najbolj navdušeni. Ker pa ni- majo primernih prostorov, se sestaja- jo v gostilni, na Teharjah imajo pa na voljo dvorano in klubski pro.stor, bodo morali misliti na lo, da se bo- do priključili teharskemu aktivu. Teharska mladina je v preteklem letu sodelovala le z PD Svoâoda. Skupaj so pripravili nekaj sestav- kov. Uspehe so dosegli tudi na šport- nem področju, sicer brez primerne organizacije, s tem se pa vrsta uspe- hov tudi neha. msm RAZPRAVE O PREDLOGU STATUTA ZKJ V MOZIRJU PRVI PREDLOGI IN PRIPOMBE Pred dnevi je občinski komite ZKS Mozirje na razširjeni seji raprav- Ijál o predlogu sprememb in dopol- nitev v statutu ZKJ in o organiza- ciji razprav po osnovnih organiza- zacijah. \a seji so poudarili, da morajo osnovne organizacije posvetiti v razpravi največ pozornosti tistim določilom, ki sc nanašajo na pravi- ce in dolžnosti člana ZKJ, organiza- cijska načela in organizacijsko strukturo ZK, osnovno organizacijo in, organizacijo v občini. Seveda to ne pomeni, da osnovne organizacije ne smejo zajeti v okviru razprave tudi drugih pomembnih vprašanj, ki jih načenja predlog sprememb in dopolnitev v statutu. Precej pozornosti so na seji posve- tili določbam, ki obravnavajo orga- nizacijsko strukturo ZK. Ugotovili so, da predlog nejasno obravnava vprašanja komiteja in konference v tistih krajevnih skupnostih, ki ima- jo A'eč osnovnih organizacij ZK. Iz predloga ni razvidno, ali sta komite in konferenca krajevne skupnosti vmesni člen med osnovno organi- zacijo in občinskim komitejem, ozi- roma, ali je ta komite forum in to- rej višje v organizacijski strukturi ZK kot osnovna organizacija ali pa posebna oblika osnovne organizaci- je. Glede aktivov so bili mnenja, da bi naj dobili status konference. S tem bi npr. prosvetni delavci v občini obravnavali skupna vpraša- nja v občini na konferenci; podobno kot predlog statuta predvideva v 12. točki za krajevne skupnosti, ki imajo več osnovnih organizacij. Po- manjkljive so tudi določbe kaj sto- riti takrat, če se član ZK kljub pra- vilnemu in pravočasnemu vabilu ne^ odzove na sestanek na katerem bo- do sprejeli sklep o disciplinskem ukrepu zoper njega. Menijo tudi, da je število kazni preveliko, ker je nevarnost, da bo nastajalo ne- enotno gledanje na ostrino, namen in smotre posamezne kazni. Nepo- trebno se jim je zdelo posebej opo- zarjati v statutu, da so kakršnikoli privilegiji nezdružljivi s članstvom v ZK. Glecle možnosti,' da se pri ob- činskem komiteju lahko voli sekre- tariat, so mnenja, da je to korak nazaj, saj je znano, da so bili iz |dobro znanih vzrokov na Sloven- skem pred leti ukinjeni sekretariati občinskih komitejev. Predlagali so tudi, da bi moralo načelo sistema- tičnega obnavljanja vodstev Zveze veljati tudi za občinske iñ okrajne komiteje. Problematičen je tudi na- čin glasovanja v tistih osnovnih or- ganizacijah ZK, ki so maloštevilne. Zatrjujejo, da manjkajo v predlogu statuta določuje,'kdaj se lahko člani kooptirajo v vodstva in organe ZK. Obstoja nevarnost, da bi se kje pre- več posluževali možnosti kooptira- nja. V prihodnjih dneh bodo v mozir- ski občini razjirave o predlogu v os- novnih organizacijah. Razpravo bo- do zaključili 15. oktobra. -er I - GLOSA — VSI SMO i\AŠl Komunist s terena je ustavil komunista iz podjetja. — Kako se imaš? Rad bi te nekaj prosil. Konferenca kra- jevne organizacije ¿7DL je pred vrati. Boš pomagal? — lija, kje pa in; um čas. Ves čas, ki mi preostane od službe, sem zaseden. Saj veš. samoupravljanje, sindikat,... Sicer pa bi jaz tebe prosil. Recite na konferenci katero o tem, da okolje okoli našega bloka še v* dno ni urejeno, da nimamo kam dajati otrok, ker je vrtec poln ... Boš? — Bom!, je potrto obi i':bil .terenec in se poslovil. Take so te reči in polno jih je. Morda prav ti tovariši po pod- jetjih navajajo sto in sto razlogov, da ne sodelujejo v kolektivtf, ker so pač. »zasedeni' na terenu. -Nekoč so po organizacijah pisali neke ankete, po kateri naj bi poživili delo komunistov iz pod- jetij na terenu. Kje so? Vsi smo naši. Komunisti se ne smemo deliti na »proizvajalce . na »zaposlene v delovnih organizacijah« in na 3>terence^. Besede kot: tisti socialiliti, sindikalisti, mJadinci in kdo ve, kaj še, so osnova za ostro razpravo o idejni ravni komunista. Kaj ko bi enkrat na sestanku, kadar se sprašujemo); kaj bi?, načeli vprašanje statutarnega določila aktivnesti komunistov? ~ -ec ODMEVI S KONFERENCE ZM V CELJU ODMEVI S KONFERENCE ZM V CELJU ^ODMEVI S KONFERENCE ZM V CELJU ODMEVI MtADINO OCENJUJEMO PO DELU »Samo delo in rezultati dela dolo- čajo materialni in družbeni položaj človeka« — to je bilo geslo X. redne letne konference Občinske organi- zacije ZMS Celje, ki je bila v ne- deljo v veliki dvorani Okrajne skup- ščine. S tega stališča so mladi tudi obravnavali in ocenjevali preteklo obdobje, obenem pa so v vseh raz- pravah izrazili pripravljenost in že- ljo za še boljšim, lepšim in svetlej- šim. Kritični pretres dosedanjih uspehov in neuspehov dola je naj- boljša osnova, da bo zastavljena pot v prihodnje dejanski odraz aktivno- sti, prizadevanj, stremljenj in hotenj mladih. Referat je nalogo v tem .smi- slu dobro opravil, saj je za osnovno izhodišče ocenjevanja prehojene po- ti in nakazovanja nadaljnje pro- gramske orientacije ZM obravnaval yveljavljanje mladih v komunalnem sistemu, materialni položaj mladih in nekatere nadaljnje naloge ZM v občini. Razprava je pokazala na ne- katere probleme v delu ZM, zlasti v aktivih, kjer v zadnjih časih opaža- mo, da je vodstveni kader vse pre- več zaprt v lastne okvire in nikakor ne more najti delovnega stika s član- stvom. Bolno miselnost nekaterih, da je ZM organizacija za mlade, bo tre- ba čimprej izkoreniniti. Zanimiva, a ne docela nova, je zahteva po vse večjem angažiranju ZM pri delu z mladimi od 14—18 ali 19 leta. S stališča vzgoje, duševne- ga, telesnega in duhovnega razvoja mladega človeka, ki se v tej dobi na- haja v najbolj borni fazi osebnost- nega oblikovanja, jo ta misel docela utemeljena. S tem pa nihče ne trdi, da bo ostala mladina prepuščena iz- ključno vplivu drugih subjektivnih sil, čeprav drži, da bi v tem primeru te prevzemale večjo odgovornost za' vzgojo in rast mladega človeka. Z ozirom na to, da je največji del mla- dine teh let v šolah, bi bila nujna vsestranska analiza dejavnosti orga- nizacij ZM na šolah, zlasti pa vse- binska politična ocena predvsem v bistvenih vprašanjih — uveljavlja- nje samoupravljanja v šolah, idej- nost pouka, ocena raznih oblik idej- novzgojnega dela (mladinske ure, marksistični krožki, klubi OZN, klu- bi mladih predavateljev, debatni klubi, tribune mladih), delo speciali- ziranih mladinskih organizacij, ka- kovost in raznolikost svobodnih ak- tivnosti, kulturno zabavno življenje mladine, problemi MDA in športna aktivnost. Razumljivo je, da bi se maksimalna dejavnost na področju idejnovzgojnega dela v tem obdobju pošteno obrestovala pozneje; ko se mladinec ali mladinka odpravita v poklic ali nadaljnje šolanje. Toda danes, ko ocenjujemo vlogo, pomen in področja dela ZM na šolah, ugo- tavljamo vse polno zmedenosti (pro- blem dijaške samouprave), togosti pri iskanju novih poti reševanja vseh aktualnih vprašanj, odstopanja od zastavljenih programov, nenačrtnost obravnavanja kadrovskih vprašanj, zlasti pa premajhen.posluh organiza- cije za življenjske težave, interese in želje mladih. Dragoceno pa je spo- znanje, na katerega ne smemo poza- biti, da je v veliki meri prav od vloge, prizadevnosti in dejavnosti pedagoškega kadra odvisno celotno življenje in delo na šoli. V resnici pa danes neradi priznavamo, da si ña šolah še sedaj niso na jasnem z vlo- go skupnosti učencev in dijaške skupnosti v samoupravnem mehaniz- mu, tako, da. so mladi še .^vedno pre- malo poučeni o samoupravljanju in samoupravne funkcije sploh ne ra- zumejo. Da ne govorimo o tem, da je okrog vprašanja uveljavljanja mladih v organih upravljanja še vse preveč formalizma, nerazumevanja, ncdo.slednosti (statuti šol), a tudi pror cej okorelega gledanja. Vendarle pa moramo osvojiti zahtevo, da je os- novno področje dela ZM idejnovzgoj- no delo — ne mislimo pa samo na obliko, temveč na dejansko vlogo ZM pri oblikovanju idejnopolitične platforme šole. Ob tem se lahko še- petajo vprašamo, kakšna je poveza- va sodobnih dr.užbenih dogajanj z vsebino učno vzgojnega procesa in obratno. Ob možnostih, ki so, seveda. To je le del vprašanj, okrog kate- rih bi bilo potrebno še več razprave. Toda že samo dejstvo, da bo občin- ska organizacija ZM v prihodnje ,_skušala svojo dejavnost predvsem vsebinsko krepiti, nekaj obljublja. Namreč to, da bo dejavnost ZM na šolah programsko, vsebinsko in or- ganizacijsko še bolj trdna. V kon- kretnih pogojih pa obstaja potreba ne le po razpravi, temveč ludi po akciji za kakovostno spremembo sta- nja. J. V, št. 39 — 2. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Med 382 upokojenci, ki jih je delavski svet Tovarne emajlirane posode nagradil ob 70-letnici, so dobili po- sebne nagrade Marija Cokan za 30, Franc Roje za 39, Terezija Brečko za 42 in Hinko Čuvan za 50-letno delo (na sliki). Kakor je ob tej ganljivi svečanosti poudaril glavni direktor ing. Lojze ligo, ki je nagra- jencem izročil nagrade, je kolektiv dal priznanje upokojenceni prav zato, ker so ti ustvarili tisto osnovo, na kateri gradi danes tovarna dalje. Tej lepi gesti se je pridružila še druga: najboljšega učenca v gospodar- stvu Marjana Pukmajstra je nagradil direktor podjetja Gvožđar iz Novega Sada Ljubomir Vukelić. Znamenja napredka Kakor povzemamo iz govora pred- sednika centralnega delavskega sve- ta Vilija Končana, se je število za- poslenih povečalo od 1.079 na 3.204. Tovarna je razširila proizvodnjo na avtomonilske odpreske 'in kolesa, jeklenke, kotle za centralno kurja- vo, radiatorje, smetnjake, emajlira- ne fasadne plošče itd. Takšnemu vse- stranskemu vzponu so v največji meri pripomogli spremenjeni notra- nji pogoji, ki so v delavskem uprav- ljanju našli najboljše poroštvo za nadaljnji napredek. Vtem ko sta bi- la 1945. leta zaposlena le dva stro- kovnjaka z visoko izobrazbo, jih je zdaj 34, podjetje pa jih štipendira še 119. Poleg reševanja kadrovskih pro- blemov posveča tovarna vso skrb družbenemu standardu zaposlenih. Tako so po osvoboditvi zgradili 308 stanovanj, letos 66, poleg tega pa več rekreacijskih objektov. Pomemben delež v razvoju tovar- ne so imela investicijska vlaganja. Leta 1959 so pričeli z rekonstrukci- jo, ki je zajela ureditev obratnih po- slopij ter nabavo strojev za proiz- vodnjo emajlirane in pocinkane po- sode. Rekonstrukcija je veljala 2 mi- lijardi dinarjev. Glede na to, da predstavlja proizvodnja posode le 30 odstotkov celotne proizvodnje, po- meni jubilej prelomnico v razvoju, ki naj bi y prihodnosti zagotovil na- daljnjo modernizacijo, izboljšanje delovnih pogojev in hitrejšo rast produktivnosti. SEDEMDESETLETNICA TEP POMENI PREIOM s TRADICIJO JE NA TISKOVNI KONFERENCI DEJAL GLAVNI DIREKTOR LOJZE ILGO Potem Tco so ob prisotnosti pred- stavnikov tovarne in nekaterih celj- skih zdravstvenih delavcev v preure- jeni vili pred stolpnico ob Maribor- ski cesti svečano odprli novo obrat- no ambulanto s splošno in zobo- zdravstveno ordinacijo — ta je naj- sodobneje opremljena in pomeni iz- redno pridobitev — je bila tiskovna konferenca. Glavni direktor ing. Lojze ligo, ki je govoril o proslavi 70-letnice, je ob tej priložnosti poudaril, tla pomeni ta predvsem prelom s tradicijo v smi- slu spreminjanja proizvodne struk- ture, hkrati pa izrekel zahvalo po- slovnim partnerjem. Iz posebnih in- formacij za tisk kakor iz obrazloži- tev, ki so jih posredovali predstav- niki tovarne, je razvidno, da kljub velikim uspehom, doseženim zlasti v obdobju po osvoboditvi in posebej v zadnjih letih, obstoje določeni pro- blemi. Tako je nerentabilna proiz- vodnja егцајКгапе posode narekova- la preusmeritev v proizvodnjo do- nosnejših artiklov. Emajlirana poso- da je v celotni produkciji udeležena le s 30 odstotki, pri čemer velja upo- števati tako težave s kvaliteto plo- čevine kakor dejstvo, da so cene fi- nalnih proizvodov še od 1954. leta nespremenjene, čeprav so se proiz- vodni stroški v tem času znatno po- večali. Ena izmed, bistvenih postavk v razvojnem programu je med drugim proizvodnja emajlov za lastno pora- bo kakor za prodajo. Strokovnjaki v TEP so v tem pogledu dosegli po- membne uspehe, vendar je nadaljnji napredek zvezan z laboratorijskimi raziskavami. Spodbudno je, da je uspelo s titd^ emajlom izpodriniti kositrove emajle in doseči le enkrat- no črno in belo emajliranje. S tem, da je kemikom uspela znižati tem- peraturo žganega krovnega emajla, je tudi temeljno in krovno emajlira- nje enkratno. Seveda pa je pri tem važna kvaliteta pločevine. Današnja lastna potrošnja emajlov znaša 3.000 ton letno, vtem ko odpade na pro- dajo 1.000 ton, leta 1970 pa bi ga naj proizvedli 8.000 ton, od tega polovico za prodajo, tudi za izvoz. TEP posveča posebno pozornost iz- vozu, saj je od 1947. leta do danes izvozila za 11,5 milijonov dolarjev svojih izdelkov in bo .samo letošnja vrednost dosegla 1,2 milijona dolar- jev. Tako je na primer v vsakem vozilu TAM vgrajenih za 258 dolar- jev izdelkov celjske tovarne. Koope- racijska proizvodnja bo letos dosegla že 9.000 ton sestavnih delov ali 700 tisoč dolarjev vrednosti. Izvozna dejavnost tovarne vklju- čuje okrog 50 držav Evrope, Ameri- ke, Azije, Afrike in celo Avstralije in Novega Zelanda, obsega pa zlasti emajlirano in pocinkano posodo, sa- nitarne izdelke, kante za mleko ter v zadnjem času tudi a\*,omobilska kolesa. V sedemletnem razvojnem pro- gramu podjetja je omeniti zgraditev nove orodjarne, ki bo imela povišino 9.000 kvadratnih metrov in bo zapo- slovala okrog 900 delavcev. Vrednost letne proizvodnje bo znašala 4,5 mi- lijarde dinarjev. Že obstoječa orod- jarna je s pridom služila tudi več ko petdesetim slovenskim podjetjem. V načrtu je industrijska proizvodnja orodij iz plastičnih mas, smol in gu- me, ki bodo petnajstkrat cenejša od klasičnih orodij. V te namene vzga- jajo v tovarni lastni kader. Tudi kar zadeva družbeni stan- dard, vlaga tovarna vanj velika sred- stva (okrog 159 milijonov dinarjev). Sindilialna organizacija podjetja je nosilec rekreacije. Medtem ko se je ta doslej izražala zlasti v dopustih na morju, postavlja prehod na 42- urni tednik predvsem vprašanje dnevne rekreacije. Tako so sprejeli predlog, naj bi sredstva v te namene delili za dnevno rekreacijo (objekti v neposredni bližini mesta), tedensko rekreacijo (planinski domovi) in re- kreacijo na morju. Ker je najvažnej- ša prva, je bila sprejeta pobuda, naj bi tovarne celjskega bazena zgradile rekreacijski center, ki bi vključeval športno dvorano, bazen, otroška igri- šča, kegljišče itd. dhr V CELJU RAZŠIRITEV OŽJEGA gradbenega okoliša Na zadnji seji celjske občinske skupščine so odborniki razpravljali med drugün tudi o razširitvi ož- jega gradbenega okoliša, ki bi naj po predlogu zajel dosedanje obmej- ne okoliše: Medlog, Ostrožno, Spod- njo Hudinjo, Skofjo vas, Arclin, Trnovi je, Bukovžlak, Teharje, Pro- žinsko vas nad âtorami, Lesnike, Zagrad, Košnico in Lisce do Pet- rička. S tem predlogom bi celjski grad- beni okoliš po vseh ureditvenih pri- pravah dobil kompaktno celoto za približno petnajst let naprej. Po osvojitvi tega predloga in spremem- bi odloka o gradbenih delih pa bi obenem onemogočil velik porast »črnih gradenj«. Strokovna služba, ki je spremembo odloka pripravila, je po mnenju članov Sveta med drugim zasledovala tudi to, da bi lažje odobrila nekatere črne grad- nje s tem, da bi več gradenj sma- trali za provizorije. Že sedaj je na področju celjskega gradbenega okoliša evidentirano okrog 500 črnih gradenj! Čeprav je treba gledati na ta pojav bolj živ- Ijensko in humano, je Svet menil, da ne kaže s pomanjkljivimi ured- bami dovoljevati vse večji razmah črnih gradenj. Svet je med drugim predlagal, da bi spremembo odloka o gradbenih delih za katere ni po- trebno gradbenih dovoljenj tak'O formulirali, di bi bila izključena vsaka možnost legaliziranja črnih gradenj. Gre predvsem za to, da bi v odloku vsled podražitve gradbenih del le zvišali mejo vrednosti, do katere se gradbeni provizorji in kmetijski objekti lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja. Za gradnjo vikend hišic, ki imajo značaj pro- vizorijev, je potrebno lokacijsko do- voljenje, ni pa potrebno gradbeno dovoljenje, če površina ne presega 40 kvadrainili metrov uporabne po- vršine. j. s. ^ IN RES JE ... Ko je odbornik celjske ob- činske skupščine opozoril, da odborniki zbora delovnih or- ganizacij nimajo dovolj stikov z volivci — proizvajalci, so tej trditvi nekateri ugovarjali. Hoteli smo se prepričati, kdo ima bolj prav. Dvomimo, da bi bila izbira sedmih volivnih enot za odbor- nike iz zbora delovnih organi- zacij slučajno zadela najbolj drastične primere. Pred nami je spisek, ki dokazuje, da so odborniki sodelovali po izvo- litvi samo po enkrat na se- stankih kolektivov ter organih upravljanja in sicer v kolek- tivih kjer so zaposleni. To je bilo ob obravnavi statuta ko- mune. Tu gre za volilne eno- te, v katerih je združenih mnogo kolektivov in sicer: v prvi pet raznih podjetij, т drugi sedem podjetij promet- ne stroke, v tretji tri podjetja različnih strok, v četrti 9 pod- jetij trgovske stroke,, v peti tri podjetja trgovske stroke, v šesti 39 podjetij malih trgov- skih kolektivov in v sedmi 13 gostinskih podjetij. Je pa še nekaj res. Vsi od- borniki nosijo le polovico krivde. Kolektivi, ki imajo slabe stike s svojimi odborni- ki, doslej še nikoli niso vabili odbornikov na sestanke ko- lektiva ali samoupravnih or- ganov. A KAJ STORITI? Sklep skupščine, po katerem naj bi čimprej zbor delovnih organizacij sklical ločeno se- jo, na katero bi vabili pred- sednike delavskih svetov, je več kot potreben, kajti od zadnjih volitev je več kot eno leto in do naslednjih volitev pa celo manj kot eno leto. NEIZKORIŠČEN ZMOGLJIVOSTI NA REŠETU PRED OKRAJNIM SINDIKALNIM SVETOM Gospodarska , zbornica v Celju je pred kratkim napravila • temeljito analizo o izkoriščenosti kapacitet v podjetjih s področja industrije, grad- beništva in prometa v celjskem okra- ju. O teh ugotovitvah sta razprav- ljala tudi upravni odbor zbornice in okrajni sindikalni svet na svojih zadnjih sejah. Analiza kaže, da je od 32.484 zapo- slenih delavcev delalo v dveh izme- nah 23Д odstotka, v treh izmenah pa 28,7 odstotka. To nam kaže, da še vedno dela največ delavcev v eni iz- meni, kajti v treh izmenah dela manj kot ena tretjina delavcev. Zanimivi so tudi podatki, ki ka- žejo, kakšno je stanje po posameznih . strokah. Najugodnejše stanje je bilo v rudnikih premoga — v treh izme- nah je delalo 70,2 odstotka zaposle- nih. Zadovoljivo je tudi stanje v pa- pirniški industriji (54,9 odstotka), Ijarvni (48,1 odstotka) ter črni meta- lurgiji (35,7 odstotka). Najslabše sta- nje je v gradbeništvu, kjer delajo le v eni izmeni; delno ker jim primanj- kuje kvalificiranih delavcev, delno pa tudi zaradi objektivnih pogojev dela. Ce te podatke primerjamo s po- datki v mesecu januarju letos, lah- ko ugotovimo, da se stanje od takrat ni bistveno spremenilo. Ali je to do- kaz, da si skušamo privoščiti tudi v našem okraju enostavno reproduk- cijo v osmih urah na dan, pri tem pa še pričakujemo znatna sredstva za razširjeno reprodukcijo? Ali niso v tem skrite še ogromne rezerve, ki bi jih bilo vsekakor potrebno izko- ristiti? i Vzrokov za tako stanje je več, eden od pogojev pa je mišljenje, da je gospodarski razvoj mogoč samo z zgraditvijo novih zmogljivosti. Prav gotovo pa je, da problema večjih zmogljivosti ne smemo poenostaviti, ker je zelo zamotan ter njegova re- šitev ni odvisna samo od dobre volje in spretnosti naših delavcev, temveč tudi od neStetih drugih činiteljev kot na primer pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala. Toda delati bo potrebno na tem, da tisto, kar imamo, čim bolj izkoristimo ter da se nam bodo vložena sredstva čim hitreje obračala. L. Stepančič V MESECU IN POL SKORAJ PAR VOLOV Brez račun.skih strojev in analiz, po preprosti kmečki matematiki, je Slavko Stranic iz Loke pri Žusmu pred tremi meseci izračunal, da je ob dobri organizaciji — kooperacij- ska vzreja goveje živine — donosna. Pred malo več kot tremi meseci je šentjurski kmetijski kombinat pripe- ljal v Slavkov hlev 25 telet — pitan- cev. Teleta so ob prevzemu tehtala 2.157 kg. Danes, po trimesečni vzro- ji tehta 23 pitancev približno 4.500 do 4.600 kg. Torej je prirastek okrog 2.400 kg. Po isti, preprosti računici je torej Slavko zredil v malo več kot treh mesecih v primerjavi s težo — dva srednja para volov od telitve do prodaje. Obiskali smo Slavka, da bi nam v razgovoru povedal o načinu in pogo- ^ kooperacijske vzreje: j »^Misel o kooperacij ski vzreji me je tíolgo mučile. Bila je vrsta proble- mov, vprašanje hranil, prostorov ter Mima preskrba telet. Končno sem se odločil. Sklenil sem pogodbo za vzre- jo 25 pitancev. V začetku sem s stra- hom opazoval teleta, ki niso najbolj- še napredovala. No, to se je po dveh tednih uredilo, razen dveh, ki sta bolehali in sem ju takoj prodal nazaj kombinatu. Kombinat mi je preskrbel hranila in preventivno zdravstveno zaščito. Po nekaj tednih sé je lahko že opazil očiten napredek pitancev. Pred dne- vi sem izbral enega pitanca in ga stehtal. Po približni računici je pov- prečen prirastek okrog dvesto kilo- gramov. Po mojih računih tehta 23 pitancev sedaj okrog 4.500 do 4.600 kilogramov. Točno bom vedel prihodnji teden, ko jih prodam. Vsekakor računam na dobiček, ki se bo gibal okrog tri- sto tisoč dinarjev. V času vzreje ni bilo problemov s hranili razen cene, ki je porasla. Vsekakor sem z vzre- jo zadovoljen, zato bom v prihodnjih dneh naročil novo število pitancev.-« J.s. KONTROLA CEN OBRTNIH STORITEV V MOZIRSKI OBČINI Da bi zavrli neupravičeno zviša- nje cen obrtnih in komunalnih sto- ritev v mozirski občini, je skupščina občine Mozirje na svoji nedavni se- ji sprejela odlok o družbeni kontro- li in evidenci cen obrtnih storitev. O vsakem nameravanem zvišanju cen obrtnih storitev bo morala obrt- na delavnica obvestiti Zavod za ce- ne v Celju in dobiti pristanek za zvišanje. Ta ukrep na področju, ki močno prizadene tudi standard de- lovnih ljudi, je bil nujen, ker so obrtne organizacije zasebnega kot družbenega sektorja letos podražile usluge. -er Stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 39 — 2. oktobra 1964 PRED PRAZNIKOM VELENJSKE OBČINE v ZAVODNJI NOVA ŠOLA — težje je га nami. Se- daj smo v svetlih prostorih s sodobno opremo, je dejal učitelj JOŽE SVETINA, ki že drugo leto skupaj z ženo poučuje 35 učencev v gorski vasici Zavodnji nad Šošta- njem. Da, lani so prebili najhuj- še, šola ni bila v roku do- grajena in tako je služil pro- svetni dom za šolske prosto- re in stanovanje učitelja. Posebno zima je bila trda preizkušnja, saj o kurjenju ni bilo govora. • In tako so pričeli z akci- jo. — Do jeseni mora biti nova Šola! je sklenil šol- ski odbor skupaj s krajevno skupnostjo ter predstavni- kom patronata komunalne banke Velenje. In začeli so. Sprva so se dogovorili, koliko lesa bo kdo dal. Potem je bilo tre- ba urediti mnogo potov, da sp,dobili dovoljenje — za- tem pa posek in spravitev lesa. Najbolj delavni so bili FRANC AN2ELAK, predsed-, Tiik šolskega odbora. JOŽE BRGLEZ, predsednik kra- jevne skupnosati in FRANC GLASENCNIK. Toda vse to ne bi pomagalo, če ne bi pa- tronat dal 8,5 milijonov; ti so rešili. In še danes pravi- jo v Zavodnji, da ne bi bilo direktorja komunalne ban- ke Cirila Piliha, ne vemo, če bi vse tako gladko steklo. Niso pa ostali le pri šoli. Še letos bo dograjen enoj- ček — stanovanje za pro- svetnega delavca. Poles tega pa hitijo z delom na malem bazenu 8 krat 6 metrov, ki bo služil razen otrokom tu- di nedeljskim turistom, ki radi zahajajo v Zavodnjo. — Čez 1000 ur prostovlj- nega dela smo vložili doslej, z darovanim lesom pa smo nabavili novo opremo, je s ponosom dejal Jože, ki se je v tako kratkem času vži- vel v Zavodnjo, kot da bi bil domačin. Ne govore zastonj, da je šola na vasi središče vsega. To je boj za novo šolo v Zavodnji dokazal. Sklepi šolskega odbora niso ostali na papirju. Otroci že obisku- jejo p>ouk v novem okolju in srečni so. Po šUrioajstih letih dograjenoi Slednjič so v zdravilišču Topolšici dokončali gradnjo novega zdravstvenega objek- ta »Planika«, ki s 107 ležišči in sodobno razporeditvijo prostorov ter opreme pome- ni veliko razbremenitev do- slej prenatrpanih bolniških prostorov. »Planiko« so gradili kar štirinajst let. Zato tudi sred- stva, ki so vložena v zgrad- bo s tolikšno zmogljivostjo, niso previsoka. V zgradbo so vložili samo okrog 312 milijonov, oprema pa je vredna nadaljnjih 100 mili- jonov. V zdravilišču pravijo, da jim ta objekt ni pomçmben zaradi večje zmogljivosti — omogoča jim znosnejše, boljše pogoje za uspešnej- še zdravljenje še vedno pri- čujoče socialne bolezni — tuberkuloze. V tednu proslavljanja ob- "činskega praznika velenjske občine se bo torej tudi To- polšiea vključila s svečano otvoritvijo novega zdravst- venega objekta, katerega bo predsednik občinske skup- ščine ing. Ludvik Mali pre- dal v upravljanje zdravstve- nemu kolektivu zdravilišča Topolšice. Antona Makovšeka, ki igra klarinet in harmonikarja Adama Vet ri lia ne poznajo samo v Vitanju odkoder sta ta dva vesela muzikanta domu. Poznaju oba daleč naokoli, saj skoraj ni »ohceti^, da ne bi igrala svatom vesele in l)oskočne. Na svadbah pa ile skrbita s^mo za dobro muziko, aiiipak tudi za dobro voljo in smeh, saj se večkrat svatje nasmeji jo do solz. Po i)oklicu nista muzikanta, ampak kmeta. Igranje na klarinet in harmoniko jima je le pri- ložnostni konjiček in tudi kak stotak ni odveč. ' V Tako pravi zgodovina... , Bilo je v noči 5. oktobra. Tone Ulrih-Mijo je v i iPenku pričakoval Savinjsko in Revirsko četo. Spo- znavni znak je bil skovikanje sove. Temna noč je v gozdovih krila borce, ki so hiteli na Grmado. jutro jih je dočakalo v Arličevem gozdu nad Ple- "'sivcem, kjer so se Pohorska, Savinjska in Revirska četa spojile v I. štajerski bataljon. Predviden je bil napad na Šoštanj. Božo Mravljak-Bombi je zbral vse potrebne podatke o stanju v Šoštanju. Bataljon se je 7. oktobra prbližal Šoštanju v gozdu Lezenj, od tod krenil na Gorice ter postavil zasedi 'jv Pružmirju in Penku. Znak za napad je bila raz- strelitçv Puharskega mostu v Penku. Z glasnim vzkli- kanj^^u in streljanjem so partizani takoj postali go- spodarji, položaja v mestu. Hoteli so kaznovati oku- patorske veljake in izdajalce, toda le-ti so se poskrili. Izvedli so sedem rekvizicij, zažgali žago ter skladišče lesa, smrtno ranili dva vermana in se po dobrih dveh urah umaknili na Gorice. Prva akcija I. štajerskega bataljona je odjek- nila kot bomba in v omahujočih srcih zastrašenih vzbudila upanje. Napad na Šoštanj lahko ocenjujemo ..kot pravo vojaško dejanje in hkrati praktičen primer partizanske taktike, (ilas o napadu na Šoštanj je prodrl celo do slovenskih pregnancev v Srbijo. Bataljon je v bo^ju vodil Jože Letonja-Kmet, do- mačin iz Malega vrha pri Šmartneni ob Paki. PRIHODNJIČ: PO 25 LETIH MED OČIVIDCI... KRAJEVNI PRAZNIK NA VRANSKEM . Kakor vsako leto, tako je Vransko tudi letos od 20. do 27. t. m: proslavljalo svoj krajevni praznik v spomin na prve 'in hude borbe 22. septembra 1941.. ko je tri tisoč Nemcev brezuspešno napadlo majhno partizansko četo na Crcti. Praznično raz- položenje, ki ga je pripra- xWa s sodelovanjem politič- nih. gos])odarskih in množič- nih organizacij Krajevna skupnost na Vranskem, je podvignila še z zastavami in cvetjem okrašeni trg. Doma- činisorazvijali ves teden pre- cej jK'ster kulturni in šport- ni program. Tukajšnja os- novna šola je počastila spo- min % padlim partizanom pred njihovim spomenikom ná Zaplanini. Med tednom je bilo več meddruštvenih tekmovanj v nogometu, keg- ljanju, šahu in streljanju. Praznovanje je doseglo svoj višek v nedeljo, dne 27. t. m. s slavnostno sejo S^veta kra- jevne skui)nosti. ki jo je o- tvoril podpredsednik s slav- nostnim govorom iii katere se je udeležil tudi predsed- nik občiri.ske skupščine tov. l)(>l;rk Anton. V skupni po- vorki so nato odšli vsi nav- zoči v spremstvu šole in vseh innožičnih organizacij pod vodstvonr. ZB na grob 174 j)adlih partizanov in talcev, kjer je bila pred lepo okrašenim spomenikom na Gorici konuMnoracija s kul- turnim programom šole in slavnostnim govorom^ zastop- nika ZB. Popoldne so se po- merili pod vodstvom LT na Vranskem v tekmovanju vo- zači motornih vozil, pred- vsem mopedov. Zvečer pa so bile na okrašenem pro.stofu ])ied hotelom Slovan raz- (lèljei\e nagrade in pokali za zmagovalce. V prijetni zaba- vi na vrtu hotela se je v ])ozni noči končala lepo us- pela proslava tega dne. NUJNA POMOČ TERENSKIH ORGANIZACIJ Krvodajalstvo je sicer prostovoljno, vendar je po moralni plati tudi dolžnost. Organizacija krvodajalske službe v našem okraju (kot seveda tudi drugod) je zato načrtna. Tako je bilo letošnje leto planirano po posameznih občinah — glede na število prebivalcev — od 400 do 800 odvzemov krvi. Pri tem je v vseh ob- činah z izjemo v celjski in šmarski s 4,9 odstotki udeležena tudi ljubljanska transfuzijska postaja. Ker ta v primeru akcij na našem območju ne odvzema krvi doma, je seveda v velikih težavah, kadar kak- šna naša akcija ne uspe. In tako se je zgodilo prejšnji teden. Krvodajalska akcija v Žalcu namreč ni uspela in v RTV je bilo slišati klice na pomoč. V zvezi s to neprijetno zadevo nam je predsednik komisije za krvodajalstvo pri o- krajnem odboru Rdečega križa dr. Debeljak posredo- val nekaj misli. Kakor povzamemo, je nujno, da bi občine v bodoče izpolnile svojo dolžnost, ker to nare- kujejo potrebe. Dandanes je namreč kri vse bolj ne- nadomestljiva, zato je program krvodajalskih akcij tako zastavljen, da bolnišnice ne bi mogle shajati, če ga ne bi v celoti izvedli. Plan odvzemov krvi je sicer nekoliko višji od minimuma, predvidenega, da bi bila za transfuzijsko ekipo kakšna akcija rentabilna, ven- dar ne presega znu)gljivosti posameznih področij (55 odstotkov prebivalcev), treba pa je vedno računati tudi s primeri, ko krvi ni mogoče odvzeti. Zadnje krvodajalske akcije kažejo, da bo za realizacijo pla- na nujno večje in učinkovitejše sodelovanje terenskih organizacij SZDL, sindikatov in drugih. Brez tega namreč ni mogoče pričakovati večjih uspehov. drh PODJETJE »OBNOVA« V RADEČAH PRIZADEVNO Podjetje OBNOVA v Ra- dečah je še mlado, saj je bi- lo ustanovljeno s .pomočjo stanovanjske skupnosti šele leta 1963. V svoji dejavnosti ima naslednje delavnice: Kovinsko, mehanično, mizar- sko, pleskarsko, zidarsko in šiviljsko. Poleg tega vzdržu- jejo in izkoriščajo močan kamnolom. Podjetje ima za- poslenih 46 ljudi, med nji- mi 14 žensk in 8 vajencev. Kakor večinoma pri vseh naših podjetjih, se tudi tu ubadajo s kadrovskimi pro- blemi. Strokovnega kadra primanjkuje v vseh vejah podjetja. V I. polletju je bil proiz- vodni plan dosežen kar s 55 °/o; upajo, da ga bodo v celoti izvedli. Ker pa je ši- viljska delavnica samo pro- izvodnega značaja, bo pod- jetje moralo priti na redni obračun. S tem v zvezi je OBNOVA zaprosila OS v Laškem, naj odobri osamo- svojitev šiviljske delavnice. Najtežji problem za OB- NOVO je pač pridobivanje osnovnih sredstev za nadalj- nji razvoj. HRVAŠKI IN POSAVSKI GAJSILCI NA PROSLAVI V DOBOVI Občinske gasilske zveze iz Brežic, Krškega in Sevnice bodo 11. oktobra organizira- le skupno proslavo 100-let- nice jugoslovanskega gasil- stva v Dobovi s sodelova- njem gasilskih enot iz vSa- mobora, Zagreba, Zaprcšiča in Klanjca. Po predvideva- nju se bo praslave udeležilo preko 500 gasilcev z gasil- skimi prapori in opremo. Na proslavi bodo gasilci prikazali sodobno gašenje požarov, nato pa priredili veliko gasilsko zborovanje. AKTIVNOST PODMLADKARJEV RK Pretekli teden je med podmlad- karji RK potekal v znamenju bor- be proti tuberkulozi. V Šmarski komuni so imeli po osnovnih šohih predavanja o tuberkulozi, pisali so nagradne spise o lej bole/ni in bor- bi proti njej, poleg tega pa so pod- mladkarji prodajali značke in tako prispevali svoj delež k tej humani akciji. Pred tem bo posvet gasil- skega operativnega kadra, ki se ga bodo udeležili čast- niki, podčastniki in opera- tivni sodelavci iz Posavja. Pod vodstvom okrajne gasil ske zveze bodo obravnavali najbistvenejša vprašanja operativnih vodstev. Med prikazom sodobnega gaše- nja požarov bo zavod za po- žarno varnost iz Celja s spe- cialno ekipo prikazal gaše- nje kompliciranih požarov. Proslava bo obenem tudi odraz solidarnosti hrvaških in posavskih gasilcev, ki so v neštetih primerih skupno sodelovali pri reševanju ogrožene lastnine. Za pro- slavo je yeliko zanimanje. Pionirski odredi v NASLEDNJEM LETU Na nedavnem posvetu pe- dagoških vodij in predsed- nikov pionirskih odredov so sprejeli program dela za te- koče in prihodnje leto. De- lo je porazdeljeno po komi- sijah, ki bodo skrbele za re- alizacijo programa. Delovni program je zelo pester, saj med drugim ob.sega organi- zacijo več izletov, taborjenj, razstav, praznovanj pionir- skih praziiikov in ekskurzij. Delovni' program predvi- deva med drugirrt tudi več posvetov s starši o predšol- ski vzgoji, prehrani in delu, o prehrani otrok ter o vpra- šanju nemotenega dela šol. Pionirji bodo ob dnevu JLA obiskali pripadnike celjske- ga garnizona, si ogleda'i o- rožje, nato pa bodo sprejeti pri komandantu. Z:ì -о^ > le- to bo vse pionirska re- de obiskal Dcd;.-k .M'-:i/. ni- onirji pa bodo uredili ire,^ ';>. Za dan žena bodo pionirji obiskali mamice ci ni' "h počitka in proizNajalkc. Po- seben program pa bodo pri- pravili za dvajseto obletni- co osvoboditve. OB ZAKLJUČKU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Nagrade najboljšim^ Svoj dan. 29. se|)teiiiber, so pionirji proslavili na najraz- ličnejše načine. Večina šol je. imela športne dneve, med |)ri redit vami v počastitev tega praznika pa je treba omeniti še telovadno akademijo ter razglasitev rezultatov v dve^ h'tnem tekmovanju Jugoslo- vanskih pionirskih iger — telesno kulturo mladini in pionirjem. /a sla.viiostni zaključek o- krajnega tekmovanja v ok- viru Jugoslovanskih pionir- skih iger je po.skrh(îla ustre- zna komisija pri Okrajni zvezi za telesno kulturo. Ta- ko je na akademiji v celj- skem gledališču njen pred- sednik tov. Karel Jug pou-" daril, da j(; akcija, pa če- | J) ra v ni zavzela zaželenega i razmaha (v njej je sodelo- j vaio le okoli 60 organizacij) 1 (lil lil razveseljive rezultate. Dalii je pohntio za rast mno- gih šolskih športnih društev, sekcij in podobno, zrasli so novi ^objekti, igrišča itd. Razvil se je cenen tekmo- valni sistem med učenci raz- redov, šol ijid. Največje us- pehe v akciji si) pokazale organizacije v celjski, žalski in vele^ijski občini, najslab- še pa v laški in sevniški. Odbor za JPl pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je nagradil "14 orgaijizacij z de- narnimi iiagradaiSii v skup- nem znesku 1.940.000 dinar- jev. Nagrade pa so ]) re jeli: V CELJSKI Oßcl.Nl - lì DK Celje. Partizan Gjíbcrjc. AO Kladivar ter šolska športna društva na drugi, tretji in četrti osnovni šoli. na Hii- (linji. v Vojniku. l'Vaiikolo- vem in Strmcu, V Ž.\LSK1 O BOI N4 — šolska športna društva na osnovnih šolah v Žalcu. Grižah. Taboru in iPreholdu, V VELENJSKI OBČINI — šolsjva športna društva na obeh velenjskih osnovnih šolah ter v Šošta- nju. V MOZIILSKI OBČINI- društvo na osnovni šoli Re,- čica. V BREŽIŠKI OBČINI — šolska športna društva na drugi osnovni šoli v Breži- cah ter v Pišecah in Cer- kljah, V KRŠKI C>BČ1NI - šolski društvi v Krškem in Podhočju, V KONJIŠKI OB-' CINI — šolsko djništvo na drugi Osnovni šoli ter konji- ški Partizan, V SEVNIŠKI OBC INI - Partizan Sevnica, V ŠEN I JUR.SKI OiBČINI — Partizan Šentjur ter šolska društva v Šentjurju. Dram- Ijah in Ponikvi ter V ŠMAR- SKI OBČliNI — partizanski organizaciji v Rogaški Sla- tini in (Šmarju ter šolski dru- štvi v Rog. Slatini in Pristavi. Na akademiji v gledali- šču pa je tudi predstavnik repuhlišlcega odbora JPl, Vinko Knol razglasil društva iz celjskega okraja, ki so prejela republiška prizna- nja. Tako je drugo mesto v republiškem ocenjevanju iti s tem nagrado "^00.000 din prejelo šolsko športno dru- štvo Dravinja na ])rvi osnov- ni šoli v Slov. Konjicah, na- grade |)o 100.000 dinarjev pa so dobili: šolski športni dru- štvi Smrekovec iz Belih vod nad Šoštanjem in Kajuh na ^celjski gimnaziji ter parti- zanski društvi v Mozirju in Radečah. ____^ _ Nil akademiji v počastitev l)ionirsk(>ga dneva in za- ključka Jugoslovanskih pio- nirskih iger so sodelovale mladinke celjske gimnazije, pionirji druge osnovne šole. pionirji prve osnovne šole iz Konjic, pionirke iz Rogaške Slatine ter člani šlorskega Partizana. -b 6t. 59 - 2. oktobra 1964 CELJSKI tednik! Straa 5 OB MESECU KULTURNIH SPOMENIKOV Spomeniško varstvena služba MED VELIKIMI NALOGAMI IN SKROMNIMI MOŽNOSTMI OD 15. SEPTEMBRA DO 15. OKTOBRA JE MEDNARODNI MESEC SPOME- NIKOV, KI IMA PREDVSEM SIMBOLIČNI ZNAČAJ. V TEM ČASU NAJ BI SPOMENIKOM POSVETILI VEC PUBLICITETE IN JIH V VEČJI MERI KOT SICER PREDSTAVILI JAVNOSTI. KER PA JE ZA NAS NEMARA POMEMB- NEJŠA SPOMENIŠKO VARSTVENA PROBLEMATIKA, SE NAM ZDI PRAV, DA OB TEJ PRILOŽNOSTI SE S TOLIKO VEČJIM POUDARKOM PREDSTAVIMO NAJPREJ NJO. KAKŠNE SO NA TEM POMEMBNEM PODROČJU RAZMERE — O TEM GOVORI NAŠ RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZAVODA ZA SPOMENI- ŠKO VARSTVO V CELJU, IVANOM STOPARjEM. — V Čem je danes poglavitni prob- lem spomeniško varstvene službe v celjskem okraju? — Spomeniško varstvena služba v celjskem okraju je še zelo mlada, saj obstaja samostojni zavod, ki naj bi kril vse potrebe, šele leto in pol. Tudi javnost je zelo slabo poučena o naravi dela v teh zavodih, še manj pa o obsegu nalog, kí jih ti zavodi imajo. Sam pojem spomenika še do danes ni popolnoma razčiščen. Kot spomeniške objekte tretiramo vse stavbe ali predmete, ki izvirajo iz preteklosti in nosijo značilen pečat svojega časa, pa so za širšo skup- nost pomembni tako po svoji umet- niški kot dokumentacijsko pričeval- ni plati. Klasična spomeniško var- stvena služba se je svojčas omejeva- la na dajanje predlogov v zvezi s posegi na pomembnih zgodovinskih objektih bodisi sakralnega bodisi profalnega značaja. Danes to ni več edina naloga te službe. Tempo raz- voja, ki se kaže zlasti v skokovitem večanju mest, v naglem spreminja- nju prvobitne podobe naše pokraji- ne — vse to postavlja pred zavode popolnoma nove, težje naloge. Vze- mimo na primer naša mesta: značil- nost je ta, da so ne samo do nedav- na organsko rasla in dobila zaklju- čeno podobo, ampak morda tiidi ta, da nosi vsako izmed njih svojevr- sten pečat določene sP^itifike, ki ^ra razločuje od drugih mest. (Jedro Konjic je recimo drugačno od jedra Žalca): To tretiramo kot urbanistič- ne spomenike, kot posamezne dra- gocene stavbe. Danes vemo, da po- staja sodoben urbanizem čedalje po- membnejši ,ainiicl> \* XöÄVO jlej morda premah) uvajala v svojo proizvodnjo tudi likovno kulturo. To bi bilo toliko iiujiieje, ker se še vedn«) pojavljajo ljudje, ki strašijo z najrazličnejšimi cenenimi proizvodi v lastni izvedbi. Tako je na pri- mer mogoče v Celju baje dobiti celo »reprodukcije« Mihaela Angela, •>ziiomn Leonarda Vinka, Rafaela Sankfija in podobnih velikih »poslo- venjenih« italijanskih mojstrov: da ne govorimo o rožah iz plastične peiie, o lesenih ptičkah, klopcah in drugem. dhr ^ PROFESOR DOKTOR MIHAJLO ROSTOHAR VZGOJimj SLOVENSKIH PSIHOLOGOV Da se je na Slovenskem uporabna psihologija lepo razvila, je brez dvo- ma velika zasluga odličnega sloven- skega znanstvenika-psihologa in vzgojitelja yslovenskih psihologov profesorja ^r. Mihajla Rostoharja, ki uživa seäaj zasluženi pokoj. Za- sluge profesorja dr. Rostoharja lah- ko vrednotimo s treh vidikov: kot znanstvenika, ki je napisal vrsto razprav s področja eksperimentalne psihologije, kot ustanovitelja • psi- hološke katedre na ljubljanski uni- verzi in kot pedagoga slovenskih poklicnih psihologov. Za zaključek svoje uspešne poti je profesor Ro- stohar napisal kviilit(>tno in zajetno knjigo Osnove obče psihologije«, ki JO je izdala letos (Državna založba Slovenije nekoliko pred 15. medna- rodnim kongresom za ujioridjiio psi- hologijo v Ljubljani. Prof. dr. Mihajlo Rostohar se je ž(' rano zač(>l zanimati za psihologi- jo in se je v tem smislu izpopolnje- val in izobraževal že proti koncu visokošolskega študija v Gradcu, kjer je bil edini psihološki labora- torij na tedanjem avstrijskem o- zemiju. Po objavljenem doktoratu na iDunaju pa se je poglabljal v psihološko problematiko in prakso v znamenitem Wnndtovem psihološ- kem inštitutu v Tipskem, nakar je prevzel 1. 1911 profesorsko mesto na univerzi v Pragi, kjer je ustano- vil'psihološki laboratorij na fizio- loškem inštitutu medicinske fakul- tete, na kateri je. imel predavanja iz eksperimentalne psihologije. To je bil prvi psihološki laboratorij na ozemlju poznejše CSR. Svoje izsled- ke in nove poglede ob delu na pod- ročju eksperWiientalne psihologije je objavljal v znanstvenih revijah in v samostojnih publikacijah. S svo- jimi spisi si je kmalu pridobil slo- ves resnega in prizadevnega znan> stvenika in psihološkega delavca na Češkem in tudi v svoji slovenski do- movini. Prvo svetovno vojno je preživljal kot stotin(î drugih Slovencev na raz- nih bojiščih. Dne 29. oktobra^1918 je v Ljubljani na manifestacijskem zborovanju, na katerem je govoril, proglasil ustanovitev svobodne Slo- venije oziroma Jugoslavije ter or- ganiziral vojaške " sile za obrambo takratnih nacionalnih pridobitev. Ob nastanku stare Jugoslavije se je mnogo boril oziroma se trudil za ustanovitev slovenske; univerze ~ v Ljubljani in je bil njen najpriza- devnejši član. Takrat je nameraval tudi v našem glavnem mestu ustano- viti katedro in inštitut za psiholo- giji). Žal mu le-to ni uspelo, saj je bila naša univerza ogrožena, da se še tisto, kar smo si priborili, ukine. Njegova velika želja je ostala ne- ostvarjena do leta 1950. ko je dobila tudi ljubljanska univerza stolico za psihologijo. Ob nerazumevanju za njegove za- misli je odšel prof. Rostohar v Ceš- ko-Slovaško republiko, kjer je do- bil 1. 1924 profesorsko niestO za psi- hologijo na filozofski fakulteti v Brnu: tam je-kmalu ustanovil tudi psihološki inštitut. Po drugi svetov- ni vojni je v Brnu postal tudi prvi rektor na novoustanovljeni Spcialni visoki šoli. Ves čas svojega službo- vanja v tujini je ostal v stalnih sti- kih z domovincAHn je bil velik pri- jatelj slovenskega učiteljstva. Pred nekaj leti je izšla pri nas tudi nje- gova knjiga o ,pouku branja v 1. razredu osnovne šole po analitično- sintetični metodi. Po nacistični okupaciji ČSR se je vrnil domov v slovensko domovino, ko je neposredno okusil blagodati nemških kulturtregerjev. Ob napa- du in okuj)aciji nemških divjaških hord na našo domovino se je takoj vključil v narodnoosvobodilno borbo in vztrajal do osvoboditve kot pri- zadeven aktivist in borec. Po vojni se je vrnil v Brno, kjer je nadalje- val svoje znanstveno in pedagoško delo do leta 1948, ko se je zaradi Kominforma moral vrniti v Jugosla- vijo. Leta 1949 je začel s psihološki- mi predavanji mi ljubljanski uni- verzi. Organiziral je predavanja, praktikume. delavnice, uvajal v prakso in teorijo svoje najbližje po- močnike in nosil kot glavni preda- vatelj obče, mladinske in socialne psihologije ter psihologije defekt- nih težo dela na svojih plečih. De- lo in ugled psihološke stolice ter tu- di njene vzgojne uspehe je še po- sebno dvignil, ko se mu je kmalu posrečilo pridobiti za sodelavca pri pomemb^^im vzgajanju slovenskih psihologov znamenitega hrvatskega znanstvenika profesorja dr. Zorana Bujasa, ki je z vso ljubeznijo po- magal profesorju Rostoharju pri vzgoji slovenskih psiholoških kad- rov. Albin Podjaroršek Stran 6 CELJSKI TEDNIK št. 39 — 2, oktobra 1964 RAZPIS MTEČAJA Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljše- valnih zavodih (pazniki) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko ali opravil izpit za kvalificiranega аЦ visokokvalificiranega delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregio^ dan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu. Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadevo ter odločbi o položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemal! bodo tudi brezplačno imiformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS Druga žalostna zgodba INVALIDNE MATERE TO POT OBJAVLJAMO DRUGO ZGODBO VLADIMIRE HAJMERLE, INVALIDNE MATERE TREH OTROK Pretepaški oskrbnik v času enoletnega zdravljenja v Vojnikn je yse tri moje otroke socialno skrbstvo dodelilo neki kmečki družini v Vojniku, kjer so v letu dni preživeli zares bridko življenje svojih mladih let. Oskrbnik Ivan Stante je ravnal z njimi zelo surovo. Ne- usmiljeno jih je suval in pretepal. Deklica, ki še ni imela dve leti, je bila slabo hra- njena in dnevno tepena od »ateka«, kot ga je sama imenovala. Nekega večera, ko za- radi bolečin v trebuščku ni mogla zaspati, in se je zvijala v postelji, je ves besen pritekel oskrbnik v sobo ter začel prete- pati otroka, da je v omedlevici zaspal. Sta- rejša hčerka, stara 12 let, je vsa prepla- šena opazovala ta gnusen prizor, pa jo je Stante nadrl: »Kaj zijaš, proklet butl!« Ko sem hčerkico po letu dni zopet stis- nila k sebi. je tehtala komaj 10 kilogra- mov. »Dobri« oskrbnik jo je bolj hranil z alkoholom kot s kakšno drugo hrano. Sta- rejša hčerka na primer ni mogla nekega dne pojesti krompirjevega golaža, pa jo je oskrbnik kar z žlico nabil po glavi. Zbežala je v vežo, kjer jo je pretepal, nato pa ga je najbrž zapekla vest in se je zjokal. Moja hčerka je morala tudi veliko delati. Zato ji je Stante zagrozil: »Ce boš na kak- šnem uradu povedala da si pri nas morala delati, ti stavšam gobec!« Tudi za lase jo je vlekel in jo suval v zid, pri tem pa kot blazen kričal nanjo: »Pitana prašiča, živ gnoj« itd. Sploh ni mogoče z besedo opi- sati, kako sramotno in grobljansko je vzga- jal otroke, za kar je od socialnega skrbstva dobival lepe denarje, Sina Ivana, ki je star 8 let, je 8. decembra lani v postelji tako preiepel, da je imel vsa modra ušesa in mu je iz njih tekla kri! Njegovo glavo je videla učiteljica in vsi sošolci. Ubogi otrok je dve noči sedel v postelji, ker ni mogel glave nikamor opložiti. Otro(^ so zopet pri meni in moja velika želja je, da bi se popravili in nç bi imeli posledic. In čeprav so otroci zopet pr^ meni, je Stante toliko predrzen, da si je obdržal nekaj naših stvari: dosti oblek in perila, otroški voziček, toplomer, saksafon, škatlo s 560 dinarji, rinekove visoke zim- ske čevlje, blazino in otroško posteljo ter nočno posodo. Upam, da mi bo vsaj od sramu vsp našteto vrnil. VLADIMIRA HAJMARLE. Celje, Aškerčev« 8 ZA BOLJŠO UREDITEV PROMETA Razprave o spremembi odloka o ureditvi prometa v Celju trajajo že več kot leto dni. Vsled tega je Svet za notranjo politiko in splošne za- deve poslal v razpravo Svetu za ur- banizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve nekatere pred- loge o ureditvi prometa v Celju, da bi Svet podal svoje mnenje že pre- je, preden bi o predlogih razprav- ljali odborniki občinske skupščine. Stremi se predvsem za item, da bi se naj ožje mestno področje raz- širilo na širše območje mesta, kjer velja odlok o ureditvi prometa. Sprememba odloka predvideva tudi ulice in trge, kjer je prepovedan promet z dvokolesi in raznimi to- vorдimi vozički. Spremembe tudi na- vajajo, da bo prepovedano puščanje dvokoles na pločnikih in cestiščih povsod po mestu. Trgovine bodo za- to morale poskrbeti za stojala, po- trebno bi pa bilo tudi urediti po- sebne shranjevalnice koles. ZAKRIVIL NESREČO IN SKUŠALi POBEGNITI Preteklo nedeljo je v večerni urah moto-, rist JOŽE PUšNIK na Mariborski cesti v Celju tesno prehiteval osebni avtomobil ter pri tem poškodoval sopotnika FRANCA KRA- ČUNA, ki je sedel na zadnjem sedežu. Po nesreči je motorist skušal pobegniti, vendar so ga takoj izsledili. Istega dne dve uri pozneje, se je pripe- tila težka prometna nesreča v Belih Vodah pri Velenju. Mopedist JOŽE LEBAR je za- radi vinjenosti zavozil z mopedom v potok Florjanščico. Pri tem je utrpel težke telesne poškodbe. # CELJE BREZ »ZEBER« NA CESTAH V ČASU, KO ČLOVEK TUDI NA PLOČNIKIH NI VEC VAREN! • ENKRATNO PLESKANJE VSEH PREHODOV ZA PEŠCE STANE ZA CELJE PRIBLIŽNO POL MILIJONA DINARJEV! # EN KOMPLICIRAN ZLOM NOGE STANE Z ZDRAVLJENJEM IN IZGUBO DELOVNEGA CASA OKOLI POL MILIJONA DINAR- JEV Л KOMUNALNO PODJETJE IMA ZALOGO BARVE, KI STANE 123 TISOČ DINARJEV IN SE BO POKVARILA! • KOLIKO MOŽNOSTI JE, DA ZARADI NEOZNAČENIH PREHODOV ZA PEŠCE PRIDE DO NESREČE, TEGA SPLOH NI MOGOČE PRED- VIDETI! TRAGEDIJAÎSE NADALJUJE Tri nove žrtve MINULI TEDEN TRI NOVE SMRTNE ŽRTVE NA CESTI! VOZNIK - INŠTRUKTOR MILAN LIPUŠ POVZROČIL DVE PROMETNI NESRE- ČI IN - POBEGNIL! ALI BODO DRŽAVLJANI PLAČEVALI KRVNI DAVEK ŠE DOLGO GOJENCEM TAKIH INŠTRUKTORJEV? ŠTEVI- LO MRTVIH SE JE POVZPELO NA 48! Minulo soboto je voznik — in- štruktor celjskega AMD Slander Milan Lipuš v /Vojniku zapeljal s parkirnega prostora na glavno cesto. Ni upošteval prednosti ostalih vozil ter se zaletel v drugi osebni avto. Na vozilu je za 40.000 dinarjev ma- terialne škode. Voznik — instruktor pa je takoj po dogodku pobegnil. Pve uri za tem se je zaradi preve- like hitrosti in vinjenosti v Ulici bratov VoŠnjakov — prevrnil. Tudi po drugi nesreči je pobegnil, vendar so ga uslužbenci LM kmalu izsle- dili in odpeljali na odvzem krvi. V feku poizvedb so uslužbenci LM ugotovili, da je dan poprej Lipuš samovoljno vzel osebni avtomobil in po celjski okolici popival do na- slednjega jutra, ko je povzročil obe nesreči. Vloga in naloga inštruktorjev pri društvih, ki poučujejo kandidate za vozniške izpite, so jasne. Ti voz- niki bi morali biti vzor ostalim. Na žalost ugotavljamo, da vedno ni tako. Cesto so slabi pedagogi, obe- nem pa kršijo prometne predpise pogosteje kot drugi udeleženci v prometu. Komentar odveč. SMRT POD VPREŽNIM VOZOM V ponedeljek se je v vasi Mostee pri Brežicah pripetila huda pro- metna nesreča, pri kateri je izgubila življenje Terezija Vučanjk iz Mes- teca. Peljala se je na naloženem vprežnem vozu. Na majhni vzpe- tini je začel voz drseti nazaj in se prevrnil v potok. Pri nesreči je voz stisnil Vučajnkovo do smrti. V soboto se je na križišču v Pe- trovčah pripetila težka prometna nesreča, pri kateri je izgubil živ- ljenje voznik Alojz špendija, doma iz Budine pri Ptuju. Omenjeni je vozil iz Ljubljane proti Celju. Na križišču v Petrovčah voznik osbnega avtomobila Franc Oset iz Drešinje vasi ni upošteval prednostne ceste in se zaletel v kombi. Trčenje je bilo tako močno, da se je kombi prevrnil, pod njim pa je z zmečkano glavo obležal voznik. Voznik Oset je utrpel težke telesne poškodbe. Ma- terialne škode na obeh vozilih je 1,300.000 dinarjev. UBOGI PEŠEC Pešec na celjskih ulicah je postav- ljen neštetokrat v dilemo, ali tvega skok kjerkoli čez cesto, ali naj ča- ka, da se kolesarji, mopedisti in drugi vozniki umaknejo s prehoda za pešce, ki so in niso. Niso namreč zato, ker je barva, ki bi naj ozna- čevala prehode — izginila. (Te, ki so na sliki, smo napleskali v ured- ništvu). Posnetek prikazuje križišče pred pošto v času ene izmed dnevnih pro- metnih konic, ko se prometni milič- niki mučijo, da bi uredili promet. Foto: Janez Sever NEUPOŠTEVAJOC PREDNOST — V AVTOBUS Minulo nedeljo Je voznica MARIJA BUTO- LEN zakrivila težko prometno nesrečo na križišču Kersnikove In Oblakove ulice v Ce- lju. Omenjena voznica ni upoštevala pred- nostne ceste in trčila z lokalnim avtobusom. Pri trčenju sta bila težje poškodovana voz- nica Marija Butolen, doma iz Sloven j- gradca in njen desetletni sin Bojan. Oba sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilib Je bUo ikode za 400.000 dinar- jev. KRONIKA NESREČ -, Hedvika Drobne iz Dobrine pri Loki se je pri padcu s kolesom poškodovala. — Ladislav Brezovnik iz Vojnika si je pri padcu s kolesom poškodoval prsni koš. — Zora Mirnik iz Začreta si je pri padcu s kolesom poškodovala desno nogo. — No^o in glavo si je pri padcu z mope- dom poškodoval Matija Roter iz Smartnega v Rožni dolini. — Franc Strniša iz Dobovca pri Ponikvi si je pri padcu poškodoval rebra. — Na lesnem skladišču »Savinja« v Celju si je pri delu zlomil nogo delavec Anton Kužnar. — Stanko Kajič iz Radeč si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo. Ko je nekoč mladi lovec Pedro Lopez sle- dil obstreljeno lisico, je v svoji veliki lovski vnemi zašel daleč v temne stoletne gozdove. Ure in ure dolgo je sledil krvavi sledi in kar čuditi se je moral trdoživosti živali. Tu in tam je na- letel na večjo^ krvavo sled, kjer si je ranjena zver lizala rane. Pedro je lahko samo še poli- pai toplo krvavo Ježišče, medtem, ko se je žival vedno pravočasno umaknila. Zaverovan v zasledovanje je čisto iKKtabil na čas. Da je že pozno, je ugotovil šele, ko je večerna zarja pordečila gozd, kar je pomenilo, da bo sonce škoro zašlo. Zaskrbelo ga je, kako bo našel pot iz teh gozdov, če ga tu zajame noč. Nehote se je spomnil zgodbe, ki mu jo je bil večkrat povedal sedaj že rajnki ded. Bila je to zgodba o jezeru, ki baje leži v gozdovih poti vrhovi mogočnih Andov, in o zakletem gradu, na strmi skali, ki jo od treh strani objedajo pe- neče se vtMÏe jezera. Grozljivi spomini na dedovo zgodbo in pa rdečkasta luč zahajajočega sonca so ga vzdra- mili. Sklenil je, e pokaže svetloba zdaj tu, zdaj tam, da se zdi, kot bi se nekdo z lučjo sprehajal iz sobane v sobano. Ko pa se pojavi luč v oknih na visokem stolpu, tedaj tam okrog zaplahuta velika črna ptica in zažene svoj turobni: »Hu - hu - hu«! Ded je pravil, kako ga je spričo tega pojava spreletaval srh. Tudi s Pedrom ni bilo danes dosti bolje. Prav takšen, kot je iz dedovega pri- povedovanja živel v njegovem sjwminu, je bil ta prizor tu pred njim. Sonce je tonilo in nez- nansko hitro se je mračilo. Na ravnokar še ta- ko prijaznem in vedrem nebu so se, kot za na- lašč, pričeli zbirati grozeči, temni oblaki. Zdajci .so se semkaj od grajskih zidov začuli tožeči za- vijajoči glasovi: »Aaauuu-aaauuu-aaauuu«! Sli- šati je bilo, kot da nekdo v stiski glasno toži. Tedaj se je v oknih na levi strani gradu prika- zala luč. Pedru so pričeli vstajati lasje. Z roko si je šel preko oči, toda... tam je resnično bila luč. Pošastno, počasi je drsela proti sredini zgradbe. Ko je v prvih oknih ugašala, se je v naslednjih prižigala. (Nadaljevanje prihodnjič) »ATOMSKE TOPLICE«? šmarski turistični in zdravstveni delavci so se se- stali s predstavniki republiškega sklada »Borisa Ki- driča«, ki razpolaga s sredstvi za raziskovanja, ter z zastopniki geološkega inštituta in razpravljali o toplih radioaktivnih vrelcih pri Podčetrtku. Domači in tuji državljani vztrajno obiskujejo »atomske toplice«, če- prav so ob vrelcih skrajno nehigienske razmere brez vsakega strokovnega nadzorstva. Letos se je obisk spet zvišal na več tiseč gostov, ki so se tu kopali in zdravili. Slednjič so se dogovorili, da bo sklad za prva raziskovalna dela nudil okoli 25 milijonov. »Atomskim tgplicam« se obeta letoviška in zdraviliška prihodnost. st. 39 — 2. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK. Stran 7 OBJAVE IH OGLASI... IZLETNIK Vublmo vas na naše Izlete: >. UBCINSKA ZDRUŽENJA IN KKAJEV. NE ORGANIZACIJE ZB NOB — organizira- mo 1-dnevno avtobusno potovanje v GRAZ — 1. novembra za člane ZB In svojce padlih žr- tev. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1964, podrobne informacije prejmete v naši poslovalnici. 2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. TRST-BENETKE — stalni 1 aU 2-dnevnl Izleti z avtobusi; 5. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dnev- nl izleti z avtobusi za kolektive; 6. PLITVICE — 2-dnevni Izleti z avtobusi za kolektive; 7. PO ISTRI — dvodnevni Izleti z avtobusi za kolektive; 8. PO DOLENJSKI — 2-dnevnI izleti z av- tobusi za kolektive. 9. KOROŠKA — eno ali večdnevni Izleti z avtobusi; IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnili ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo polnili listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vrnimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turisti<^ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postajL Telefon 28-41, poštni predal 162. Se priparoiamo n eeajena naročila. I «TìiTT rei iw ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 3. do 10. oktobra 1964 JANEZ CERNEJ veterinar, Celje, Kajuhova ul. 11 ^ (nova stolpnica II. nadstropje, tel. 22-32 • OBJAVE Vpisovanje gojencev v društveno glasbeno šolo bo v ponedeljek, torek in sredo to je 5., 6. in 7. oktobra 1964 vsak dan od 17. do 19. ure v godbenem domu, Pleteršnikova ulica. Sprejemajo se gojenci za pouk vseh pihal- nih instrumentov in harmonike. Lanski go- jenci naj prinesejo kontrolne knjižice s se- boj. ŽPD »France Prešeren« Celje •TURIZEM MENJALNICE V CELJU V Celju so sedaj naslednje menjalnice: Kompas, Turistični urad, Hotel Evropa, Ho- tel Célela ter Narodna in Komunalna banka. VELIKA IZBIRA SPOMINKOV IN RAZ- GLDENIC V Celju imajo sedaj dovolj spominkov pri Kompasu ter Turističnem uradu v Stanetovi ul. poleg kina Metropol. CENIK ZA ZIMSKO SEZONO Interesenti lahko dobijo pri Celjski turistič- ni zvezi že cenik in prospekt za leto.'ìnjo zim- sko sezono, Celjska turistična zveza Celje, Ul. XlV.divizije 6, p. p. 94. • KINO KINO SVOBODA — ŠEMPETER V SA- VINJSKI DOLINI Od 3. do 4. 10. 1964 — »Zaklad v srebr- nem jezeru« — nemški barvni CSF film 6. 10. 1964 — »V ritmu Tvvista« — angleški film. KINO SEVNICA Od 3. do 4. 10.1964 — »Carmen iz Grana- de* — španski film 7. 10. 1964 — »Gasonijera« — italijanski film. • PRODAM Prodam National register blagajno »Krupp« in malo rabljen kuhalnik na butan s tre- mi ploščami. Herlah Pavla, Laško 230. Odlično ohranjen Opel Record 56 prodam. Košir, Celje, Zagrad 31. Orehovo spalnico, sobno peč, kopalno kad s pečjo, dva velika oleandra poceni pro- dam. Deleja, Celje, Kosova 29 (Cret). Peč na topel zrak, strešno opeko — bobro- vec in opornike — vse Vabljeno prodam. Ivnik, Drešinja vas 52. Prodam 2 štedilnika, železno peč, otroško posteljo in črn zimski plašč. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam opremo za spalnico in sob- no peč. Ogled od 15. ure dalje. Žličar An- ton, Na Otoku 5. - Rabljen električni štedilnik AEG in desni zidan štedilnik prodam. Pečar Miran, Tru- barjeva 11. Krojaški šivalni stroj »Singer« prodam. Gu- benšek, Sevnica, Kolodvorska 14. Magnetofon — nov — »Philips-STEREO« prodam. Našlo v upravi lista. Dobro ohraojeri kratek klavir železne kon- strukcije prodam. Naslov v upravi lista. Slamoreznico in vejanico, odlično ohranjeno •prodam. Ribič, Vojnik 50. Prav lepo ohranjeno vseljivo hišo med Žal- cem in Celjem pri avtobusni postaji pro- dam. Naslov v upravi lista. • KUPIM Kupim dobro ohranjen pianino s kovinsko konstrukcijo. Ponudbe pošljite na naslov Magda Roje, Vojnik 46 pri Celju. Enostanovanjsko hišo z vrtom v Celju ku- pim. Naslov upravi lista. •SLUŽBE Brivskega pomočnika ali mojstra z večlet- no prakso, za vodenje frizerskega salona sprejme takoj: KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE — EE FRIZERSTVO. Po potrebi je na razpolago garsonjera. • RAZNO Iščem žensko; ki bi mi v dopoldanskem ča- su 5 krat tedensko, v udobnem, ogreva- nem stanovanju varovala otroka. Naslov v upravi lista. Veliko garažo oddam. Naslov v upravi lista. Zeleno žensko jopico, izgubljeno v petek, 25. septembra na Savinjskem nabrežju od- dajte prosim proti nagradi v trgovini »Cen- ter« na Tomšičevem trgu. Poučujem nemščino in angleščino. Naslov v upravi lista. Oddam'garažo. Naslov v upravi lista. Klavir dam v najem. Naslov v upravi lista. Izdelujem vse vrste patentnih ključev — tu- di avtomobilske. Štolja Tomo, Celje, Gle- dališka 7. RAZPIS Osnovna šola Franca Kranjca Ce- lje - Polule razpisuje mesto hišnika in kurjača. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek po pravilniku •KONCERTI OTVORITVENI KONCERT sezone 1964/65 Ch. W. Gluck: opera »Orf e j in Euridika« v koncert- ni izvedbi. Zbor in orkester Radio televizije Ljubljana , solisti: Zlata Ognjanovič, sopran Samo Smerkolj, bariton dirigent: Samo Hubad Četrtek, 8. oktobra 1964 ob 20. uri v Narodnem domu Prodaja vstopnic v glasbeni šoli • GLEDALIŠČ E Petek, 2. oktobra 1964 oh 19.30 uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE ^CRA- LJA OSVALDA. Premiera. Premierski ■ abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji pri gle- daUški blagajni. Sobota, 3. oktobra 1964 ob 19.30 uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Sobotni obonma in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Torek, 6. oktobra 1964 ob 19.30 uri: Ve|imir Lukič: DOLGO ŽIVUENJE KRA- LJA OSVALDA. Torkov abonma in izven. Sreda, 7. oktobra 1964 ob 15.30 uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KR.A- LJA OSVALDA. II. šolski abonma. Petek, 9. oktobra 1964 ob 15.30 uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. I. šolski abonma. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da si lah- ko še vedno rezervirajo svoje stalne sedeže v abonmajih. Gledališka blagajna bo stalno odprta dan pred predstavo od 17.30 do 19.30 in na dan predstave dve uri pred začetkom. Rezervacije po telefonu 29-60. •STANOVANJA Dve zaposleni dekleti iščeta opremljeno so- bo po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. Mlajši moški išče sobo v Celju. Našlo v upravi lista. / Opremljeno sobo s posebnim vhodom od- dam mirni osebi. Skvarčeva 2 — (ob Ljub- ljanski cesti). Prazno ali opremljeno sobo išče mlajši de- lavec. Ponudbe na upravo lista pod šifro »NUJNO«. Opremljeno sobo.oddam dekletu. Videnšek, šlandrov trg 3/11. Zamenjam dvosobno stanovanje za sobo in kuhinjo v bloku. Naslov v upravi lista. Enosobno takoj vseljivo stanovanje oddam proti takojšnjemu odplačilu. Ostalo po do- govoru. Grajžl, Teharska c. 50/1. Opremljeno sobo — (centralna kurjava) s posebnim vhodom in zajtrk nudim ženski ali dekletu, ki bi mi v dopoldanskem času 5 krat tedensko varovala otroka. Naslov v upravi lista. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TJRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive In organizacije. 2. SVOJCI POKOPANIH V GRAZU — ČLANI ZB NOV! 1. novembra 1-dnevno avto- busno potovanje v Graz na spominsko sve- čanost padlim žrtvam. Prijave do vključno 30. septembra 1964. 3. 3-dnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO za praznik Republike 29. novembra. Prijave do 20. oktobra 1964. 4. CORTINA — HEILIGENBLUT — 3-dnev- ni avtobusni izlet. Prijave do 31. oktobra 1964. 5. BRNO — KRAKOW — WARSZAWA — DUNAJ. 7 dnevni avtobusni izlet. Prijave do 20. oktobra 1964. 3-dnevni izlet z osebnimi avtomobili za 29. novembra v CORTINO — BENETKE — TRST. Prijave do 31. oktobra 1964. 7. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 8. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 9. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 10. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni Izlet. 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet, 12. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 13. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izle«. 14. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Uletl. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turistižnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe In posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • ZAHVALE ob prerani in tragični smrti mojega moža KARLA KOHNE se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna hvala celotnemu kolektivu tovarne »Etol« za izkazano pomoč, sindika- tu, ZB za godbo in poslovilne besede, Z. R. O. P. Gaberje, tovarišici Planinškovi, celot- nemu, 3 a razredu I. Osnovne šole v Celju in vsem sosedom, ki so nam stali ob strani. Žalujoča žena Viktorija, sin Erih, hčerka Sonja, bratje in sestre z družinami. Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta LOJZETA TISEU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zad- nji poti in vsem tistim, ki ste darovali ven-« ce. Najlepša hvala zdravniškemu osebju po- sebno pa Dr. Knezu in Dr. Hermanu, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi težki liolezni. Hvala tudi gasilcem za časten sprevod, pro- fesorju žmavcu, gospodu Jernejcu za poslo- vilne besede ter sosedom za pomoč! TISELJNIKOVI Ob bridki izgubi tragično preminule nam nepozabne hčerke, žene in matere AMALIJE BORLAK roj. Okorn delavske v tovarni »Metka« Celje, ki ji je na poti iz službe proti domu v Lahovno bila tako tragično pretrgana nit življenja, se zahvaljujemo delovnemu kolektivu in upravi za gmotno pomoč, sodelavki za pri- srčne poslovilne besede ob odprtem grobu, čč. duhovščini, cerkvenim pevcem za žaio- stinke, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli so/aljc, pokliniii vence In cvet- je in nas tolažili ob najtežjih dneh. Žalujoči: starši, bratje, sestra, mož In otroci, družini Okorn in Boriak. Celje, 28. septembra 1964 Ob težki izgubi našega dragega moža, sta in starega ata JAKOBA SATLER cer. klučarja iz Andraža se zahvaljujemo vsem, И so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence In cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Cl- BER Francu iz Velenja za lajšanje bolečin. Iskrena hvala č. gospodu Matjaž Francu in č. g. Orešniku iz Braslovč, pevcem iz Andra- ža za lepe žalostinke ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Helena, sinovi: France, MI- ha z ženo, Nande z ženo, Jaki z ženo, Slavko in Ivan z družino. Tovarni emajlirane posode v Celju, se za prisrčen sprejem ob 70. jubileju obstoja to- varne iskreno zahvaljujejo in želijo še mno- go delovnih uspehov — nekdanji sodelavci — upokojenci. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in tasta ŠTEFANA l/RANJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, ga zasuli s cvetjem, nam izrekli sožalje, nudili pomoč in nam v dneh žalosti stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodni- kom, prijateljem, znancem in sosedom,, zlasti pa kolekitvoma Sa- vinjskega magazina in Kovinskega podjetja v Žalcu. Iskrena hvala tudi g. župniku in g. Svajgerju za tople poslovilne besede. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Štefka in Dorica z možem Francijem Komisija za delovna razmerja pri obrtnem centru »ZARJA« 2ALEC razpisuje prosta delovna mesta več kvalificiranih mizarjev Pismene prošnje je poslati na gornji naslov. . »KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJETJU« »CESTE - KANALIZACIJA« CELJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. Vodjo avto-strojnega parka; Pogoj strojni tehnik z vsaj petletno prakso. 2. Upravljalca buldožerja Plača po pravilniku o delitvi OD. Pismene ponudbe je poslati na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. strojnika za upravljanje parne lokomobile: 2. obratnega električar ja Potrebna kvalifikacija je pogoj za oba delovna mesta Družinsko stanovanje pod točko 1. je zagotovljeno. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE V preteklem tednu je bilo rojenih 20 deklic in 21 dečkov. POROČILI so SE: (Od 14. do 26. septembra) Kari dr. Kunej, zdravnik iz Trebč in Jo- žefa Ojsteršek, medicinska sestra iz Celja. Antlej, uslužbenka iz Teharja. Josip-Ignac dr. Ceiina, zdravnik in Madja Vučko, medicinska Franc Peperko, tapetnik iz Celja in Frančiška sestra, oba iz Celja. Janez Dovnik, vratar in Marija Roškar, gospodinja iz Slovenskih Ko- njic. Jožef Pišotek, delavec iz Vižmarja in Dragica Robida, delavka iz Laškega. Jurij Kovačič, delavec in Ana Škorjanc, delavka, oba iz Celja. Stanislav Rančigaj, delavec iz Celja in Marija Krulc, delavlca iz Brezove. Vid Brinovčar, uslužbenec LM iz Celja in Ljudmila Culk, uslužbenka iz Laške vasi. Bogomir Vrečer, mojster in Jožefa Kolšek, uslužbenka, oba iz Celja. Franc Lavi'ič, usluž- benec LM in Ana-Mari ja Gabrovšek, zobna asistentka, oba iz Celja. Franc Vertačnik, varilec iz Socke in Friderika Dobovičnik, li- karica iz Škofje vasi. Stanislav Podlesnik, uslužbenec LM iz Kranja in Hedvika Pukl, uslužbenka iz Škofje vasi. Leopold Bonajo, študent in Alenka Jost, absolvent, oba iz Celja. Fric Krajne, tehnični risar in Marija Mirnik, kmetijski tehnik, oba iz Celja. Viljem Kreuch, strokovni učitelj iz Štor in Helena Barat, babica iz Celja. Alfons Kumer, usluž- benec iz Bevč in Ana Jeršič, uslužbenka iz Celja. Viljem Kastelle, strojni ključavničar in Ana Kozarič, uslužbenka iz Celja. Franc Brundič, poljedelc iz Imena in Jožefa Ka- steite, delavka iz Celja. Stanislav Sotlar, elektro tehnik in Hedviga Jug, uslužbenka iz Celja. Vinko Vrbnjak, izd. inštruktor iz Celja in Veronika Povalej, laborantka iz Ogorevca. Tomo Simon, gradbeni tehnik iz Celja in Erika Žafran, uslužbenka iz Laškega. Vilhelm Jankovič, varilec iz Levca in Jože- fa Križnik, delavka iz Celja. Henrik Brglas, strojni finomehanik iz Celja in Marija Ko- lar, krojačica iz Vitanja. Alojz Cobec, šofer in Irena Cretnik, uslužbenka oba iz Dobro- ve. Franc Simonič, natakar iz Šentjurja in Ljudmila Bizjak, uslužbenka iz Ljubljane. Janez Repe, študent iz Laškega in Jožefa Štuklek, uslužbenka iz Celja. Anton Omerzu, delavec iz Celja in Katarina Blazinšek, usluž- benka iz Landeka. Valentin Kučer, strojni tehnik iz Žalca in Nevenka Aleksandra Les- koVšek, uslužbenka iz Celja. Srečko Erjavec, ' uslužbenec in Vera Kučer, uslužbenka oba iz Ljubljane. UMRLI SO: Marija Pik, upokojenka iz Celja (78). Ma- rija Banovšek, otrok (2). Janez Coricar, upo- kojenec iz Šmihela (72). Jožef Oberčkal, upo- kojenec iz Celja (82). Marija Obu, gospodi- nja iz Celja (68). Andrej Verdev, upokojenec iz Celja (72). Marija Jereb, gospodinja iz Koprivnice (65). Marija Koželj, kmctovalka iz Škofje vasi (61). Marija Krajšek, gospodi- nja iz Celja (73). Bogomir Bovba, poljedelec iz Ort.nic (26). Beno Kapitler, otrok iz Galicije (4). Ma- rinka Tostovršnik, otrok iz Šentjanža (4). Amalija Boriak, delavka iz Lahovne (29). Venčeslav Pušnik, upokojenec iz Zabukovce (59). Angela Kos, prevžitkarica iz Vinske gorice (59). Alojz Tiselj, kmetovalec iz Graj- ske vasi (63). LAŠKO Od 12. septembra od 26. septembra sta bila rojena 2 dečka. POROČILI SO SE: Jože Tovornik, steklar iz Povčenega in Ana Oder, kuharica iz Rimskih Toplic. Anton Sluga, avtomehanik iz Gračnice in Miroslava Ožek, uslužbenka iz Globokega. Jože Gunzek, varilec piva iz Olešč in Karo- lina Klinar, delavka iz Gabernega. Janez Rec- ko, delavec iz Jelc pri Šentjurju in Antonija Špan, poljedelka iz Marijine vasi. Milan Šantel, kurjač iz Poiane in Jožefa Močivnik, poljedelka iz Okroglic. UMRLI SO: Mihael Belej, upokojenec iz Brstnika (80). Anton Sipek, kmetovalec iz Debrega (67). Andrej Verbovšek, preužitkar iz Olešč (82). ŠENTJUR PRI CELJU v preteklem tednu sta' bili rojeni dve dekli- ci in dva dečka. POROČILI SO SE: Anton Ovčar, kmetovalec in Antonija Mi- kiša, gospodinja oba iz Pletovarij pri Dram- Ijah. Viktor Oset, ključavničar mojster iz Podgorja in Julijana Zibretv, trgovska po- močnica iz СеПа. Jožef Kreslin, ključavničar iz Celja in Slavica Romih, jjoljedelka iz Straške gore. UMRLI SO: Alojz Bukovšek, kmetovalec iz Trega (54). Terezija Fendre, preužitkarica iz Bezovja (89). VELENJE V preteklem tednu je bil rojen 1 deček. POROČILI SO SEr (Od 14. do 26. septembra) Anton Lampret, rudar iz Raven in Marija Rzeničnlk, krojaška pomočnica iz Šentjurja pri Grobelnem. Boris Leskovec, pekovski po- močnik iz Topolšice in Zofija Kumer, de- lavka iz Metleče. Navodnik Silvester, delavec iz Metleče in Marija Gornik, frizerska po- močnica iz Šoštanja. Stanislav Pirstovšek, klepar iz Podgorja in Terezija Blagotinšek, uslužbenka iz Podgorja. Lovro Glinšek, polje- delec iz Laz in Stanislava Skruba, poljedel- ka iz Podkraja. Martin Kumer, delavec Iz Slatine in Berta Urlep, delavka iz Gavca. Vodeb Anton, avtomehanik iz Velenja in Irena Šile, uslužbenka iz Velenja. Franc Kralj, učitelj iz Raka in Terezija Hojnik, de- lavka iz Rakovcij. Milan TuSek, rudar-kopač iz Velenja in Pavla Rožič, delavka iz Lipja. Arpad Šalamon, predmetni učitelj iz Velenja in Sefija Martinkovič, bolničarka iz Velenja. Dominik Kričej, varilec iz Velenja in Erika Sibila, bolničarka iz Topolšice. Ciril Ledi- nek, rudar iz Raven in Marija Balant, delav- ka iz Ravne. Ivan Perse, delavec iz Šoštanja in Apolonija Brinovšek, delavka iz Ravne. Jože Toter, upokojenec iz Šoštanja in Jožefa Cigerin, upokojenka iz Šoštanja. Janez Kro- pe j, rudar iz Šoštanja in Jožefa Anclin, de- lavka iz Skorna. Ivan-Marjan Kolenc, usluž- benec iz Šoštanja in M^g^l^iltina Osojnik, з1а- ščičarka iz Šoštanja. UMRLI SO: Franc Reberšak, kmet iz Skornega (26). Alojz Stropnik, upokojenec iz Sv. Florjana (56). Ivan Petrovič, upokojenec iz Velenja. Sta- nislav Crepan, čuvaj iz Maribora. »TAPETNIŠTVO« Celje, Mariborska cesta 1 sprejme v delovno razmerje več kva- lificiranih ali polkvalificiranih delav- cev avtokleparske stroke za obrat Vojnik. BREŽICE Od 31. avgusta do 19. septembra je bilo ro- jenih 15 deklic in 21 dečkov. Porok ni bilo. UMRLI SO: Neža Seničar roj. Bohorč, socialna podpi- ranka iz Velikega Kamna (68). Alojzija Stru- celj, invalidska ukopojenka iz Krškega (67), Stanislav Zorič, sadjar iz Veniš (23). Bogo- mir Jalovec, delavec iz Župečeve vasi (52). Tatjana Kos, otrok iz Dečnih sel (1 uro). Bi- bič roj. Lepšina Ana, kmetovalka iz Dečnih sel (69), Franc Vodopivec, invalidski upoko- jenec iz Brestanice (69). Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 59 - 2. oktobra 19i>| RAZBURIJIV DERBI • CELJSKI ROKOMETAŠI IZGUBILI NA SVOJEM IGRIŠČU • KOMU KORISTI TAKO OBNAŠANJE VROČEKRVNE PUB- LIKE? V eni odločilnih tekem za plasman pri vrhu slovenske rokometne lige so v nedeljo rokonictasi Celja iz- gubili dvoboj z ruliniranimi nasprot- niki iz Slovcnjgradcu z rezultatom 9:10. Eni kot drugi s<> i)rikazali slab rokomet, ki ni mogel navdušiti šte- vilnih glediikev. Kljub temu pa je bila tekma skozi ves čas razburljiva ravno zaradi tesnega rezultata. Razburicnje je doseglo kulminacijo ob koncu tekme, ko je slab sodnik trikrat očitno oškodoval celjsko eki- po ter s tem povzročil ,vrsito nelju- l)ih dogodkov, ki so se zvrstili na igrišču po končani tekmi. Sodnik je oškodoval domačo eki- po. To je dejstvo. Toda zakaj je bilo potrebno potem delu neodgovorne in vročekrvne publike sodnika na- pasti? Razen boksarskih tekmovanj pri nobenem drugem športu o zmagi ali porazu ne odločajo pesti. Tisti, ki so po nedeljski tekmi'^svoj pri- mitivizem izkazovali s tem, da so fizično obračunavali s sodnikom, se prav gotovo ne zavedajo, da so s tem najbolj škodovali ravno celjskim rokometašem, ki so, čeprav še bolj prizadeti kot gledalci, znali športno prenesti poraz. Celjski rokomet je kvalitetno prav gotovo v zadnjem času močno ¡lorasel. Kar pet igrav- cev je na spisku kvalitetnih jugoslo- vanskih mladincev. Toda malokdo ve, v kakšnih pogojih ta ekipa de- la in živi. Brez lastnega igrišča, brez trenerja, toda z veliko mero entuziuzma in mladostnega poleta. Uuviio zaradi tega igralcem prav gotovo ni vseeno, če del neodgovor- ne pulilike takim obniišanjem ruši ugled, ki si ga s svojim delom hočejo pridobiti. Rokometaši prav gotovo ne rabijo navijačev, ki bodo po*^tekmi pretepli socinika ali pa publiko go- stujočega moštva. Rabijo pa take, ki i jim i)omagali s svojim delom, da п(; l)o treba igravcem risati plakatov in še nekaj trenutkov pred tekmo l)ometati igrišča, namesto da bi se l)ogovorili o tekmi. In še nekaj: precejšnji del pre- nu])('težev po nedeljski tekmi so bi- li mladoletniki. To pa je žalostno dejstvo ob katerem naj se zamislijo indi vzgojitelji in starši. E. G. Preteklo nedeljo se je končalo okrajno tekmovanje v košarki. Naslov okrajnega prvaka so si priborili košarkarji Prebolda (na sliki), ki so v jesenskem delu premagali vse svoje nasprotnike. S tem so si pridobili pravico zastokati celjski okraj na kvalifikacijah za vstop v vzhodno skupino druge republiške lige. Uspeh ekipe, ki jo setavlja srednješolska in delavska mladina kaže, da postaja v Preboldu košarka šport šteVil- ka ena. SODITI NI LAHKO z NEDELJSKE TEKME MED NK VOJNIK — NK ŠMARTNO OB PAKI Morda je prav, da se poleg raz- pravljanja o financiranju nogomet- nega kluba Kladivar razpravlja tudi o moralnem vedenju nekaterih ne- plačanih igralcev do sodnikov. Kot primer nam služi nedeljska tekma med NK Vojnik in NK Šmartno ob Paki, kjer je prišlo med potekom tekme do nesporazumov med sodni- kom in kapetanom NK Vojnik. Mar- sikateri se je pri tem vpraševal (še posebno mladi ljudje) kako mora človek s srednješolsko izobrazbo po- zabiti na etiko in se spuščati med tekmo v žolčne debate s sodnikom. Poleg tega pa zelo grdo postopati s funkcionarjem NK šmarino ob Paki, ki je hotel poškodovanemu igralcu pomagati. Mnenja smo, da je treba takšne pojave čimprej odstraniti z na.4ih igrišč, še posebno pa v primerih, kjer se ne Igra za nobene denarne nagrade, ampak predvsem za rekre- acijo in občinstvo, katero ne želi sa- mo zmage, ampak obenem spora- zumevanje mladih Ijvidi v pravem športnem duhu. Posebno smo bili presenečeni, ker s6 vsi ostali igral- ci dostojno sprejemali odločitve sod- nika, dočim pa je kapetan domačih bil le preveč samozavesten v svoje znanje, ki pa ni adekvatno znanju nogometnih pravil. Poleg tega pa se to dogaja v večini primerov le pri igralcih, ki se ne morejo zaradi po- manjkanja nogometnega znanja vklju- čiti v celoto moštva in hočejo to na- domestiti z raznimi nešportnimi iz- padi. S tem želimo opozoriti vse tiste, ki svoje vročekrvne vneme do nogo- meta med tokiTio ne morejo človeško nhvlad;iti in s (eni onemogočajo ne- pristransko sojenje sodniku. K. F. Okrajno prvenstvo •PARTIZANSKIH DRUŠTEV V ATLETIKI V nedeljo je bilo v Celju okrajno prvenstvo partizanskih društev v atletiki, katerega pa se je udele- žilo le okoli 50 tekmovalcev iz Žalca in Slov. Konjic. Prvaki med posa- mezniki so bili: 100 m:''šmalc (Ж) 12.4; 400 m: Kalapatič (Ž) 55.0; 1.500 m: Naraks (Z) 4:27:2; višina: Lakner (Z) 165; kroglja: Kalapatič(Z) 10.66 in da- ljina .Šmalc (SK) 585. Med ekii)ami je zmagala ekipa Žalca s 5907 točkami pred "ekipo Slov. Konjic, ki je zbrala 5778 točk. lo tekmovanje s<' ])opestrili tudi nekateri Kladivarjevi atleti. Tako je Vraviiik vrgel disk 49.95 cm in s tem metom postavil nov slovenski rekord. V teku na 400 metrov je M. l.ubejeva tekla 58.Ч in s tem po^ stavilii svoj osehiii г<>ког(1. K. F. OLIMP IZGUBLJA V nadaljevanju (ckmuvania /a republiško in okrajno nogometno prvcistvo so bili do- seženi naslednji rezultati; Celje je v tekmo- vanju slovenske lige v Izoli premagalo do- mačega Delamarisa s 4:1 in s tem nekoliko popravilo položaj na lestvici po slabem star- tu. V vzhodni conski ligi Olimp doživlja poraze. Tokrat jc izgubil srečanje, v Ko- njicah s 5:2, velenjski Rudar pa je še na čelu lestvice po neodločenem rezultatu v Lendavi. Ekipa Radeč je po nedeljskem po- razu v Ptuju na zadnjem mestu. V prvi skupini okrajnega nogometnega pr- venstva je Žalec premagal Nazarje z 10:1,' Smaryio : Šoštanj 4:1, Brežiceb : Vojnik 2:.S in Ri^Taška Slatina : Senovo 6:0. II. skupina: Kovinar : Ponik\-a 13:1, Gotovlje : Zrečo 4:3 ter Polzela : Vransko 2:2. K14DIVARJEVI MLADmCi NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH BEOGRAD: LE ENO PRVO MESTO Medtem, ko so se mlajši mladinci merili v Tuzli, so se starejši mladin- ci borili za naslov državnega prvaka v Beogradu. Nastop teh je bil manj uspešen, saj so osvojili le eno prvo mesto, eno drugo in tri tretja mesta. Naslov državnega prvaka je osvojil Pilih v skokti ob palici, kjer je na zelo slabih napravah skočil 4 metre, če pa bi bile naprave malo boljše bi mu državni rekord ne-ušel, saj je 415 cm zgrešil le za malenkost. V isti disciplini je bil Bregar tretji. Tretje mesto je osvojil tudi Krajne v teku na 110 m z ovirami ter Kla- divarjev hodač na 5 km Medvešček A. Ta je za 5 km dolgo pot potre- boval 29 minut 27,7 sek. Poleg teh je bila naša štafeta 4x100 m v posta- vi Pilih. Leskovšek, Krajne in Šketa druga s časom 45,2. TUZLA: TRIJE NAJVIŠJI NASLOVI V soboto in nedidjo je bUo v Tuzli državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladince. Na tem tekmo- vanju, ki je bilo izredno slabo or- ganizirano, so nastopili tudi mladi Kladivarjevi atleti, ki pa so se vr- nili z zelo slabimi vtisi. Tekmovalna steza je bila tako mehka, da je bila bolj podobna njivi kot pa atleiski stezi. Poleg tega organizator ni po- skrbel za ])renočišča. tako *da so prvo noč atleti prespali na tleh po 25 v eni sobi. Pri tem skupnem pre- nočevanju so bili naši mladinci olajšani' za ročno uro, nalivno pe- ro in 1.500 dinarjev. V tako žalostnih pogojih je po- tekalo tudi samo tekmovanje. Od Celjanov se je najbolje obnesel Medvešček D., ki je zmagal v skoku v višino s 185 cm. ter v troboju, kjer je zbral 2.100 točk (višina 190 cm). Med državne prvake se je vpisal tudi Kunej. ki je s skokom 351 cm zmagal v sk(^ku ob palici. Kramer INCIDENT Uredništvo je bilo obvešče- no, da je v ponedeljek celjski nogometaš tovariš Ilribernik na igrišču TVD Partizan gro- bo napadel in pretepel mnogo mlajšega odbojkaša iz ekipe, l-i je ta dan na svojem terenu "taeïa trening. Odbojkaš je ce- lo krvavel... I Vprašali smo odbojkar.sko sekcijo, če je to bilo • res in kako se je zgodilo. Pojasnili so nam, dn je nogometaš brez vzroka grobo napadel njiho- vega člana, ker je le-ta brcnil nogometašem žogo na sosed- nji vrt in pravzaprav vrnil milo za drago, ker so pred tem nogometaši isto storili z žogo edbojkašev. Popolnoma nepo- memben povod za incident med ljudmi, ki naj bi jih družilo športno tovarištvo. PotreJ)uje ta dogodek ko- mentar? STRELSTVO V LAŠKEM Prejšnjo nedeljo so imeli v Laškem pri- jateljski strelski dvoboj v streljanju z vo- jaško in malokalibrsko puško ter pištolo »drulov« med SD Rudnikom iz Hraslnika^ter SD »Dušan Požcnel« iz Rečice, Zmagali? so gostje s 1783 proti 1525 krogi. V vojaški puški je bil najboljši Kirn .s 148 krogi jired Ostro- vršnikom 137 (oba Hrastnik) ter Jeranom 127 (Rečica). V streljanju z MK puško in pištolo je zmagal domačin Lavrinc z 233 ozi- roma 57 krogi. ŠPORT NA DROBNO v nedeljo je bil v Rimn med- narodni miting s sodelovanjem ne- katerih celjskih atletov. Vivod je zmagal v skoku v višino z 206 cm, Špilar je bil tretji z novim sloven- skim rekordom v metu kopja 73,01 metra. PIkula pa tudi tretji v metu krogle z metom 16,06. Ф Košarkarji Celja so v soboto premagali v prvenstveni tekmi Ru- darja iz Trbovelj z 69:62. Maribor Konjice z 79:41. ekipa MTT pa Žal- čane z 69:46. # Odbojkarice celjskega Partiza- na so zaključile svoje prvenstveno tekmovanje v republiški ligi. Po zadnjem turnirju v Mariboru so se ob zaključku uvrstile med osmimi ekipami na šesto mesto. % Pri konjeniškem klubu na Ma- libor.ski cesti bodo zopet pričeli svo- jo delovno sezono. Vsak petek po- poldne sprejemajo rtove člane med J6. in 18. uro. Zanimivo je, da spre- jemajo v klub/ le mladino, ki ima v šoli dober uspeh ter soglasje star- šev. Šola jahanja traja šest mese- cev od oktobra do aprila pod stro- kovnim vods'tvom, ki jamči za u- spešno delovanje te šole. KOLEKTIV »CELEIA« POJASNJUJE Vprašanje neprimerne lokacije hotela Ce- lere bo ostalo stalno kamen spotike, ki go- stu ostane tako v spominu, da v drugo ne- rad pride. Prisluhnimo le stalnim pripombam gostov, ki so letos zelo številne. — Nemogoč hrup! Cesta je preblizu. Le kdo si je omislil hotel tik ob železniški pro- gi! ^№ pridemo več — čeprav smo zadovoljni s kuhinjo in postrežbo! In ta smrad! Sobe niso čiste, čeprav vidimo, da jih osebje ve- nomer čisti itd. Nedvomno nič kaj laskave ocene, ki pa v največji meri prizadevajo kolektiv, ker promet kljub trudu kolektiva ostaja na sko- rajda isti ravni. Zasedenost hotela je manjša od polovice zmogljivosti — cena prenočišč pa je enaka ceni prominentnega hotela Lev v Ljubljani in neredko gostje v Celel, ko pla- čujejo račun, pokažejo le-tega iz l.eva in se čudijo, kajti v Levu so za isto ceno Imeli mnogo več ugodnosti in predvsem mir. Kaj lahko pomaga, če danes zvalimo kriv- do na projektante, ki so to baje delali s predpostavko, da bo savinjska železnica pre- stavljena, saj vendar ostaja bližina celjske industrije — Cinkarna in drugo, za kar ve- mo, da ne bo prestavljeno. V načrtu so zajeli tudi gradnjo modne hiše, prestavitev avto- busne postaje v bližino hotela in izgradnjo drugih objektov. Hotel je še vedno osamljen in pričakuje gosta, ki se bo izrecno namenil v hotel. Pri gradnji so pozabili na dvorane, da bi hotel lahko aranžiral raznovrstne konference, zasedanja In podobno. — Edina sreča je, je dejal direktor hotela Mirko Lešnik, da vsaj celjska industrija za predstavniško poslovanje in poslovna sreča- nja izbere Ccleio, kajti v nasprotnem pri- meru bi hotel lahko mirne vesti zaprli. — Razpravljati o prevelikem številu osebja je nesmiselno. Danes je le nekaj gostov, jutri pa je možen naval. Hotel pa mora biti pri- pravljen nuditi vsem odlične usluge. Obstaja pa tudi Vprašanje kadrovske za- sedbe, že od samega začetka ni bilo urejeno vprašanje direktorja hotela, ki so se doslej prepogosto menjavali. Poleg tega pa je dan- danes težko dobiti dober gostinski kader, saj poleg nizkih osebnih prejemkov morajo opravljati še nedeljsko delo in nadure, ki čestokrat niso plačane. ' Prav tako ima hotel za reklamo In propa- gando premalo sredstev. Kljub temu je bilo precej storjenega — tako so preko Kompasa sklenili večje število skupinskih rezervacij, ki so jih kasneje iz neznanih vzrokov odpo- vedali. V gostinstvu nI penalov in tako lahko takšne rezervacije vnašajo hudo zmedo, ker ustvarijo navidezno zasedenost. Tako so pla- nirali v prvih osmih mesecih porast nočitev za okrog 1.100, medtem ko je bilo dejansko število vseh nočitev v tem času le 1.382. Nešteto je težav, ki padajo na hrbet kolek- tiva, a kolektiv zanje ni in ne more biti odgovoren, kajti krivda je bržčas starejša in datira iz časa, ko se je o hotelu razpravljalo. NOVIH 10 KM CESTE NA JUŽNEM PREDELU POHORJA Z otvoritvijo gozdne in hkrati tu- ristične ceste Resnik-Kokolov trav- nik se je dolžina cest na južnem pobočju Pohorja povečala na 19 km. Zadnjih 10 kilometrov so na svečan način izročili namenu in prometu v nedeljo, 20. t. m. Slavnost je bila v Resniku, vasici, ki ima vse po- goje, da se razvije v pomembno re- kreacijsko in turistično središče. 'Nedeljska prireditev v Resniku je privabila precejšnje število lju- di, domačinov pa tudi članov de- lovnega kolektiva celjskega Gozd- nega gospodarstva, ki je cesto gra- dil. Med udeleženci so bili tudi šte- vilni predstavniki javnega in po- litičnega življenja konjiške občine. Slovesnost je začel predsednik sve- ta krajevne skupnosti, Ivan Pač- nik, za njim pa je govoril tudi pred- sednik občinske skupščine v Slo- venskih Konjicah, inženir Adolf Tavčar, ki je opozoril na pomen ceste in zlasti še na perspektive turističnega razvoja na tem predelu Pohorja. č. n. PRVE SMUČARSKE VLEČNICE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zaradi kratke bitne turi- stične sezone v Zgornji Sa- vinjski dolini so odgovorni činitelji v občini začeli le- tos resno razmišljati o uva- janju zimskega' turizma, za kar pa so dani vsi naravni popo j i. Tako bodo že za le- tošnjo zimsko sezono posta- vili štiri nove smučarske vlečnice znamke ^STEMAG«, dolire od 220 do 280 metrov. Vlpčnif'p bodo postavili v Mo- zirju, Gornjem gradu, Ljub- nem ob Savinji in Lučah. Zbrali so tudi že s^mučišča v bližini omenjenih krajev, ki imajo za zimsko turistično sezono tudi ustrezno urejena gostišča s prenočišči. Raču- najo, da bo za' začetek na razpolago kakih 400 do 500 postelj. Nove smučarske vlečnice bodo precej pripo- mogle tudi k hitrejšemu raz- ' vojn smučarskega športa v Zgornji Savinjski dolini. CERKVENI STOLP V TEHAR.JU PORUŠITI Polemike in razprave o usodi sta- rega cerkvenega stolpa v Teharju o tem, ali naj stolp ohranijo, ali pa ga naj porušijo, ke» s sedanjo podobo in razpadanjem ni nikakor prispeval k zunanjemu videzu Teharij, je Svet za notranjo politiko in splošne za- deve pri celjski občinski skupščini predlagal, da naj stolp porušijo in s tem prekinil nešteto polemik. Ta predlog je Svet osvojil na pod- lagi več predlogov, med njimi tudi mnenja Zavoda za spomeniško var- stvo. Na istem mestu bi pa naj po načrtih Zavoda za spomeniško var- stvo postavili miniaturni stolp, kot zgodovinsko obeležje nekdanjega ^cerkvenega stolpa. RADIO C E LJ E Zopet: V galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov V tednu od 5. do vključno 11. oktobra bo celjska kronika na valovni dolžini 202 metra vsak delavnik ob 17.00, obvestila 'ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, ter zabavna glasba in reklame ob 17.45. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje oddaje: Ponedeljek, 5. oktobra: 17.15 poje Eia Fitz- gerald, 17.25 športni pregled; Torek, 6. oktobra: 17.15 mladinska oddaja; Sreda, 7. oktobra: 17.15 Ljubljanski jazz ansambel in Les Paul; Četrtek, 8. oktobra: 17.15 glasbeni portret — Benjamino Gigli, 17.25 radijska univerza; Petek, 9. oktobra: 17.15 narodne pesmi na- ših zborov, 17.25 V galeriji kulturnih in zgo- dovinskih spomenikov: Lojze Bolta — Po- točka zijalka in ostale paleolitske postaje na Štajerskem; Sobota, 10. oktobra: 17.15 za prijeten konec tedna; Nedelja, 11. oktobra: 12.00 pogovor s po- slušalci, 12.10 obvestila, 12.15 oasi poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 zabavni vokalni ansambli in reklame, 12.45 Fran Roš: Celje pred petdesetimi leti. Kdo je odgovoren ZA NOGOMET v ROGAŠKI SLATINI? Nogometno društvo v Rogaški Slatini obstaja že od osvoboditve. Sprva je šlo vse po predvidenih na- črtih do leta 1957. Zaradi pomanj- kanja čuta odgovornosti posamez- nih članov upriive in nediscipline posameznih igralcev, je bil klub te- daj tik pred razpadom. Na izred- ni skupščini društva, ki je bila skli- cana na pobudo sindikalne podniž- nicc steklarne »Boris Kidrič«., je bilo izvoljeno novo vodstvo društ- va. Kljub raznim problemom, med drugim tudi finančnim težavam, se je delo normaliziralo in uspehi niso izostali. V jesenskem delu tekmova- nja 1963 pa so zopet nastopile teža- ve, ki so dosegle vrhunec v letoš- njem jesenskem delu tekmovanja. Maloštevilnih sej, ki so bile skli- cane, so se od 13 članov udeleže- vali kvečjemu trije ali štirje. Tre- ningov, ki so bili dvakrat tedensko, se je udeleževalo največ osem igral- cev, moštvo pa potrebuje najmanj 13 sposobnih igralcev za prvenstve- na tekmovanja. Tako ni čudno, če so se kmalu pokazali neuspehi. To- rej v čem je vzrok? Zadnje seje, ki je bila sklicana za člane uprave in igralce, se je udeležilo skupaj 12 ljudi. Povablje- ni so bili tudi predstavniki nekate- rih podjetij v Rogaški Slatini. No- beno pa ni poslalo svojega zastop- nika, s čimer je njihova nezainte- resiranost na dlani. Tako se pojav- lja vprašanje: »Čigavo je nogomet- no društvo Steklar?!« Edina pod- porna stebra društva sta sindikal- na podružnica steklarne ter občin- ska zveza za telesno kultriro s svo- jimi skromnimi finančnimi sred- stvi. ' »Steklar« je zopet pred kapitula- cijo. Denarja, volje, discipline in zanimanja ni. Ali bomo dovolili, da bo izumrla edina športna panoga v Rogaški Slatini?! ROKOMET V PETROVCAH v drugem k()lu okrajne rokometne lige med domačini iz Petrove in moštvom Pre- bolda so zmagali Petrovčani z visokim re- zultatom 33:14 (14:5). Najboljši pri doma- činih je bil Mikeln z 11 zadetki, pri gostih pa Mercin s 7 zadetki. POLFINALE SLOVENSKEGA POKALA KLADIVAR : MARIBOR 3:1 št. 39. — 2. oktobra 1964* CELJSKI TEDNIK Stran 9 BESEDA O AVTORICI Tokrat smo za bralce »Celjskega ted-^ nika« izbrali delo arrieriške avtorice Eliza- beth Bowne. Reportaže so najboljše tiste, ki jih pis- cem ne narekuje želja, da bi nekaj napi- sali, temveč jih življenjski dogodek sam prisili, da ga opišejo. Elizabeth Bovvne naj- brž nikoli ni imela ambicij, da bi se uvr- stila med pisce najboljših reportaž in se je šele takrat, ko je bilo vse, o čemer nam bo pripovedovala za njo, odločila prijeti za pero. "^folažba v srcu Afrike« je resnična zi^odba, ki ni zablestela zaradi literarnih kvalitet, iskrivosti sloga in dramatizacije. Pozoren bralec pa bo sam odkril vrednost Icfia dela. Pred nami bo zaživel košček Afrike, ki jc danes v središču pozornosti kot črni kontinent, ki se prebuja. Do kon- ca zgodbe 4Da bomo videli, kako se avto- rica sama spreminja, kako so nova spoz- nanja celila rane niene velike nesreče. \ Prevajalec listo jutro je telefon zabrnel že navsezgo- daj. .Še na pol v spanju sem stegnila roko po slušalki in nejevoljno zamrmrala: — Ha]o. — Ciospa Bovvnei' — je poizvedoval moški glas v slušalki. — Da. — sem potrdila. Še vedno nisem bila čisto budna. Moški glas v slušalki je hitel dalje. Sogovor- nik se je predstavil in povedal, da je uslužbe- nec pri letalski družbi, kateri pripada tudi moj mož. Zdaj SQih bolje prisluhnila-: — Vaš mož FraiTK je pilot v letalu 151, ki je na poti med Johannesburgom in Nev Yorkom, mar ne:' — Za trenutek je glas v slušalki umolk-* nil, nato pa nadaljeval: — Letalo je pogrešano nekje nád zahodno afriško obalo. Zadnja poročila iz letala je ujela kontrolna postaja v Roberts Fieldu v Liberiji. Tu bi po voznem redu moralo letalo sinoči pri- stati ... — Uslužbenec je pri zadnjih besedah zajecljal. nato pa hitro končal pogovor z bese- dami: — Več vam žal ne morem sporočiti. Mi je zelo žal gospa BOwne. Poklicali vas bomo spet, ko zvemo kaj več. — V slušalki je tlesknilo — sobesednik je od- ložil. Z drgetajočo roko sem položila slušalko na vilice.' Letalo je pogrešano nad obalo. Tako je de- jal možak. Potem je mogoče samo eno; prisilni pristanek na vodi. Vrtala sem po spominu, da bi se spomnila kako tako pristajanje izgleda. Frank mi je zadevo tako natančno opisal... Imel je izkušnje in Frank jc bil v stiski poosebljen mir. Pogledala sem Frankov nasmejan obraz na fotografiji, ki 'je stala na kozmetični mizici ob postelji. Slika je bila stara sedem let. Frank se je slikal, ko je bil še vojaški pilot. Kako zelo ntu je pristojala uniforma! Bil je velik in stasit. iNjegov ostro začrtan obraz, rjave lase in živah- ne oči, je oficirska kapa še bolj poudarjala. Ko sem bila še čisto mlada žena, sem vsaki- krat ko je vzletel, hudo trpela. V začetku se je norčeval iz mojega strahlt, pozneje pa je privo- lil, da sem tudi sama spoznala privlačnost sinjih višav. Na široko mi je odprl svet. Oba sva se ve- selila, ko je po končani vojni dobil službo pri čezatlantski letalski služ])i. Kot Frank sam, tudi jaz nisem več dvomila nad varnostjo zračnega prometa. Vrh tega sva v počitnicah obiskala to- liko lepih dežel in mest: Stockholm, Pariz, Lon- don. Lisabono... Toda Afrika... Samo enkrat sem z Frankom letela čez košček črnega kontinenta. Liberijska obala je bila zame le majhna ploskev пд zem- ljevidu. Vstala sem in vzela Frankovo sliko, okvirje- no v orehov les in se vprašujoče zazrla v na- smejan obraz. Ne! iNjemu se ni moglo nič zgo- diti. Gotovo se bo vrnil zdrav, kajti njegove tople oči so zrlo vame pomirjevalno, ohrabru- joče: — O, bog, — se je zdajci vse zrušilo v meni, — prosim varuj ga! — Moja vera je bila jčvrsta. Vera je v mojem življenju bila vedno zelo močna. Toda bolj ko sem z dlanmi stiskala svojo glavo, bolj vzne- seno ko sem molila, bolj je vse telo trepetalo. Morda je bil Frank v tem trenutku že mrtev? Morda sta moja molitev in upanje prepozni? Naenkrat se je v moji podzavesti pojavila slika, ki je izbrisala vse druge misli — hrib. Od- prtih oči sem mislila, a kljub temu sem videla letalo kako leti naravnost v hrib. O tem sem hotela biti na jasnem. Poklicala sem prijateljico Marijo, ki je stanovala v so- seščini in katere mož je pravtako letel na progi Johannesburg—'.New York. — Manja. Je Jerry doma? — — Je. Tjiavnokar je vstal. — — Vprašaj ga, prosim te... če so v bližini Roberts Fieda kakšni hribi. — Marija je začudeno zamrmrala, toda storila je tako. Čakala sem kakšno minuto in spet sli- šala Marijin glas: — Jerry pravi, da je nekaj manjših hribov, ki i>a niso višji od štiristo metrov. Toda,-za bož- jo voljo, zakaj to sprašuješ... — Frankovo letalo pogrešajo. — Za trenutek je nastala moreča tišina, potem l)a je Marija hitro povzela: — Počakaj naju. Takoj prideva k tebi. — Cez kratek čas sta prišla. Jerry jeva sprošče- nost me je nekoliko pomirila, ko je zatrjeval: — Nobenega vzroka->iii, da bi te preveč skr- belo. Prepričan sem, da so pristali na morju. vSmer poleta drži osemdeset kilometrov stran od teh hribov ... Poglej tule na zetnljevidu zarisano ])rogo. Od Johannesburga Intimo naravnost čez pragozdove južnega dela kontinentu do rta Pal- mas, ki je tule na najjužnejši točki liberijske obale. — Jerry je pripovedoval o vseh tistih številnih napravali. ki zagotavljajo varen polet, zanes- ljivo smer in višino. Napetost je v meni vse bolj popuščala ko sem se poglabljala v vse tehnične podrobnosti in številne možnosti. Tako je preteklo dopoldne, popoldan pa so l)rišli prijatelji z rožami in sladkarijami. Pri- hajali so in odhajali. Sredi popoldneva se me je lotila omotica"Sn vsega mi je bilo dovolj. Ob- livali sta me mrzlica in vročica. Umaknila sem se v spalnico in poklicala Marijo. Prišla je kot bi jo nosil veter. Pričakala sem jo naslonjena na hišne dveri: — Marija. Nikomur še nisem povedala, to- da.-, otroka pričakujem. — — Nebesa!, — je vzkliknila Marija: — Pri priči pojdi v posteljo. Med tem pokličem tvoje- ga zdravnika. — . ^ Privolila sem: — Toda nikomur besedice o tem. Zdaj nimam časa za take misli. — Legla sem. Tako me je vzelo, da sem komaj opazila obiske. Šele pozno v noč se je hiša iJini- rila, toda spala sem le malo. Naslednji dan sem čakala vsa omotična dokler m Jerry vdrl v mo- jo spalnico: — Pilot enega od letal, ki iščejo 151, je na- šel razbitino. Razbito letalo leži kakšnih osem- deset kilometrov od obale v notranjosti celine. — O Jerry, — sem zastokala, — pa vendar ne v tistih hribih? — " — Tega ne vem. Pilot je še sporočil, da je videl ljudi, ki so se premikali. Prepričan je, da so nekateri nesrečo preživeli. Kraj nesreče je zelo odročen, toda reševalne ekipe so že na poti. Moje srce je utripalo hitreje. Frank je re- šen. Bog bodi zahvaljen. — Nisem bila samo religiozna. Verjela sem tudi v slutnje. V tistem trenutku sem se spomnila na čuden dogodek, ki se mi je pripetil, na večer pred jutrom, ko so mi sporočili nesrečo... ... Ko sem ravno primerjala blago za nove zavese k-sveže prebeljenim stenam, me je nekaj kot mrzel tuš spreletelo po hrbtu. Bilo je tako močno in tako nenadoma, da bi bila skoraj na ves glas zakričala. Slučajno sem pogledala na uro. Bila je poldvanajsta. Da se ni zgodilo prav tisti trenutek? Je mor- da Frank mislil name in mi hotel kaj sporočiti? Se take stvari, kot so slutnje, res dogajajo? — Ali vedo v katerem času se je zgodilo, sem vprašala Jerryja. — Hja. Mož na kontrolnem stolpu na letali- šču v Roberts Fieldu je povedal, da je zveza z letalom bila pretrgana nekako ob pol štirih zjut- raj. Pri nas tukaj jc takrat poldvanajsta po- (Se nadaljuje) ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA POD MILIM ^EBOM Jesen je in spet je čas se- stankov. Čez leto se je nabralo Wienerhaus;c ali ^Dunajska hiša« in je to ime nosila vse do 1918. V njej je bival tudi sloviti djakovski škof Jurij J. Stros- smayer, ki je prvič obiskal slatin- sRe vrelce že 1865. in je prihajal tja vse do 1904. leta. Njemu v po- častitev so po odhodu Avstrijcev hišo preimenovali v današnji »Strossmayerjev domi-. Tu pa so bivali še nekateri drugi sloviti gostje. 1884. je v njej go- stoval tudi priznani srbski pisatelj dr. R. K. Lazarevič. V mansa rdi je dalj časa živel sloviti avstrijski gledališki nmelnik Aleksander Gi- rardi, ki je svojo igralsko pot pri- čel v Rogaški Slatini. Vrata v svet boginje 1 alije mn je odprlo takrat svojstveno Böhmovo gledališče. Da- nes pa Rogaška Slatina nima gleda- liškega odra. pa tudi kinodvorana v tretjem nadstropju ni najprimer- nejša. Prizadevajo si, da bi poleg predvidenih sodobnih gostinskih ob- jektov zgradili tudi ustrezno dvo- rano. Nekdanji »Zdraviliški dom< so gradili približno 15 let. Posamezne etape so sproti poimenovali. Prvo so zgradili 1844. ^Ferdinandovo dvo- rano«, dalje Kavarno ali Hišo št. 15, Pestavracijo in končno 1895. Hišo št. 2. Najbolj razkošno je bila ure- jena zdraviliška dvorana, ki so jo nazivali >Cursaal« ali ;Ferdinan- dova dvorana« po tedanjem avstrij- skem cesarju. Otvoritev dvorane je bil znamenit dogodek, ki so mu pri- sostvovali sam cesar Ferdinand, ce- sarica Ana in nadvojлoda Ivan. Več- je reklame za slatinske л^ге1се v tistih časih ni moglo biti. Dvorano pa so uporabili že leto poprej, ko je v njej klavirski virtuoz in skla- datelj Franz Listz izvajal večerni koncert. Igral je 27. julija 1846. Velika nesreča je prizadela Ro- gaško Slatino 1910. leta. ko je požar upei)elil sloviti zdraviliški dom.' Zgodilo se je na predvečer proslave c('sarjevega rojstm^ga dne. Priprav- ljali so se na elitni ples in razsvet- lili stavbo. Požar je izbruhnil v neki sobi. V domu je takrat stanovalo 117 gostov in zlasti iz drugega nad- stropja so si utegnili rešiti samo golo življenje. To ^е bil hud uda- rec. Nasprotniki takratnega direk- torja dr. Mullija pa so to izkoristili še za oster pravni spopad. Prignali SO spor tako daleč, da je moralo v Rogaški Slatini zasedati posebno sodišče. Geprav so se nasprotniki nekako pomirili, prepiri niso pre- nehali vse do prve svetovne vojne. Tretji zdraviliški dom, ki stoji še danes so zgradili nenavadno na- glo. Graški stavbeni urad je opravil svoja dela od novembra 1910. do julija 1911. leta. To je hitrost, ob kateri bi se še marsikje danes lahko zgledovali. Stran 12 CELJSKI TEDNIK St. 59 — 2. öKtoKra 1964 DOMVA-TEŽAK TUDI ZA CEHE IN MADŽARE Donava, druga največja reka v Evropi, ki so jo Rim- ljani imeli za največjo reko na svetu, je po grški mitolo- giji hči Oceana in boginje morja Fetide. V -rtanašnjera času se sicer pesniški pomen Donave izgublja, raste pa njen gospodarski pomen. Dejstvo, da so države ob Do- navi svojo naglo pot razvoja začele šele v sedanji dobi, je bila reka predvsem muhasta plovna pot. Toda kolikor je mogočna in silna, morala se bo pokoriti človekovi volji, postati njegov težilk. Kot Romuni in Jugoslovani nameravajo v Djerdjapu za- jeziti Donavo, so podobnih misli tudi Cehoslovaki sku- paj z Madžari. Med češko Bratislavo in madžarskim Nadžmarošem bodo prihod- nje leto začeli graditi velik hidroenergetski sistem, ki bo kot djercljapski povezan z ureditvijo plovnega sitoma. Poleg pregrade, električnih central in podobnega bodo zgradili tudi 18 kilometrov dolg betoniran kanal, ki bo širok od 200 do 500 metrov, torej širši kot je sueški ali kanal Volga—^Don. Električ- ne centrale bodo dale okoli 5 in pol milijarde električne energije letno, kar bo Ceho- slovaški sami privarčevalo okoli štiri milijone ton pre- moga. Hidroenergetski si- stem bo gradilo okoli 11.000 strokovnjakov. Obeta pa se še eno gigant- sko delo. Donavo, ki bo do Bratislave postala takorekoč sposobna za pomorske ladje, bi z izgradnjo v naslednjih desetih letih povezali z Labo in Odro, ter tako omogočili plovbo med Crnim morjem in Baltikom. Drzna zamisel — plovba čez evropski kon- tinent na njegovem najšir- šem delu. DEŽEVNIKI NE SMEJO RAZSTAVLJATI Umetniško vodstvo likov- nega festivala v Los Angole- sa je bilo sprva zelo navdu- šeno nad neko abstraktno shkolDonalda Hostersa; toda to navdušenje je trajalo le toliko časa, dokler ni eden slikarjevih zavistnih kole- gov povedal, da je ustvarilo sliko dvanajst deževn^ikov, ki jih je Hosiers namočil v raz- lične barve, jih položil na platno in jim pustil slikati po njihovem svobodnem nav- dihu. SWIFT IN SLUGA »Zakaj nii nisi očistil čev- ljev?« je vprašal slavni pi- satelj svojega slugo. »Mislil sem, sir, da nima smisla, ker zunaj še vedno dežuje, in bi bili čevlji takoj spet umazani. Toda povejte mi, zakaj nisem danes dobil večerje?« »Mislil sep, da zate nima smisla jesti, ker boš čez ne- kaj časa tako spet lačen.« PRECIZEN RAČUN Na šolski ladji je dobil mladi mornar nalogo, da ugo- tovi položaj. Ko je izročil ra- čune prvemu oficirju in jih je ta pregledal, je zavpil: »Mirno!« Učenec ga je presenečeno ubogal. »Se vam zdi moja koman- da čudna?« ga je vprašal pr- vi oficir. »Veste, po vaših iz- računih smo pravkar peljali skozi parlament.« HEINZ TRETTNER, GENERALNI INŠPEKTOR ZAHOD- NONEMSKEGA BUNDESWEHRA, JE ZARES GENERAL Z BOGATIMI IZKUŠNJAMI, KAKOR GA IMENUJEJO V ZA- HODNI NEMČIJI. POT TEH BOGATIH IZKUŠENJ SE PRIČENJA V GUERNICI, KJER SE JE KOT STOTNIK DI- VIZIJE CONDOR OSEBNO UDELEŽIL MNOŽIČNEGA PO- KOLJA. SVOJE ZNANJE JE PLODOVITO RAZŠIRIL PRED ROTTERDAMOM, KJER JE V BOMBARDIRANJU IZGUBI- LO ŽIVLJENJE BLIZU 900 LJUDI. MED DRUGO SVETOV- NO VOJNO JE BIL NA VIDNIH POLOŽAJIH IN JE IMEL VRSTO PRILOŽNOSTI, DA JE SVOJE ZNANJE RAZŠIRIL IN IZPOPOLNIL. ZGORNJA SLIKA PRIKAZUJE DANAŠ- NJEGA TRETTNERJA V TRENUTKU, KO MU OBRAMBNI MINISTER HASSEL IZROČA IMENOVANJE, SPODNJA PA TISTEGA TRETTNERJA, KI JE POVELJEVAL ENOTI PA- DALCEV LETA 1944 v SEVERNI ITALIJI. TAKŠNIH TRETTNERJEV DANDANES V ZAHODNONEMšKI ARMA- DI MRGOLI. KAŽE, DA JE NACISTIČNA PRAKSA ODLO- ČILNEGA POMENA PRI NAPREDOVANJU DANAŠNJIH ZAHODNONEMŠKIH OFICIRJEV. ČLOVEŠKO BITJE v ŠTEVILKAH Povprečna višina današnje- ga moškega znaša 165, žen- ske pa 1>6 centimetrov. Naj- manjši Ijndje so Pigmejciv centralni Afriki: ko odrase- jo, dosežejo največ 141 cen- timetrov; najvišji ljudje ži- vijo na področju centralne Afrike jugovzhodno od jeze- ra Cad in na jug^i Sudana: od 180 do ,182 centimetrov. Največji moški vseh časov je živel v gornji Avstriji. Ko mu je bilo 20 let, je meril 2,78 metra; najvišja ženska pa je bila iz Brebkendorfa v Nemčiji in je merila 2,55 metra. Najmanjše ljudi je o- pisoval Barvilovski — moški so merili 78, ženske pa 56 centimetrov. Na začetku neolitske dobe (pred približno 10 do 15.000 leti) je vse človeštvo na zemlji štelo toliko kot da- našnja Moskva. ТЧа začetku naše dobe je bilo 300 milijo- nov ljudi. Po predvidevanjih jih bo 1975. leta 4 milijarde, ob koncu stoletja pa 6 mili- jard. Statistično so ugotovili, da je število dečkov, rojqnih na svetu, nekaj večje od števila deklic (105:100). Skupaj je nekaj več moških kot žensk; v Ameriki in Afriki je števi- lo približno enako, v Evropi je 57 milijonov žensk več kot moških, kar je pripisati veli- kim izgubam v dveh svetov- nih vojnah, medtem ko je v Aziji 48 milijonov žensk več kot moških. Od več kot 1.500 nacional- nosti, kolikor jih je na sve- tu, imajo samo 4 več kot 100 milijonov: Kitajska, Ameri- ka, Sovjetska zveza in Indi- ja. Manj od milijona ima 681 narodnosti. Od 140.000 živalskih vrst jih je človek udomačil samo 47. SKUŠNJAVA »Flej, smrkavec,« je zavpil zelenjadar na dečka, ki je stal poleg njegove košare z jabolki. »Si prizadevaš, da bi ukradel jabolko, kaj!« »Ne,« .je odvrnil deček. »Prizadevam si, da ga ne bi ukradel«. NA VZHODU NI DOLGČAS Kdor misli, da je zabavno življenje do vrhunca razvito samo na zohdu, se moti. Tudi v vzhodnih deželah poznajo zabavo in, če hočete, nočne klube, kabarete in varieteje. Eden od takih je znani praš- ki varieté, v katerem je nad sto plesalk in plesalcev ter solistov-pevcev. Razlika med tem in recimo pariškimi za- bavišči je gotovo v ceni in pa v kvaliteti. Na sliki ena od plesalk v Pragi, ki svojo točko zaključuje med gledal- ci v dvorani. iz albuma svetovnega popotnik^t SLIKANICA, STARA VEČ KO 1000 LET v Etiopiji sem kupil na platno narisano slikanico, ki je imela u štirih vrstah štiriinštirideset sličic. Več kot tfsoč let so to serijo sličic neštetokrat prerisovali, D istem stilu, žioih barvah, z napisi v maharskem jeziku. Slikanica pripoveduje legendo kraljice iz Sabe. Legenda pripoveduje, da je nekoč v severni Etiopiji vladal kačji cesar, ki je iz dneva v dan zahteval po eno človeško življenje. Narod je bil obupan. Tedaj se je iz Jemena oglasil rešitelj, ki je obljubil pomoč. Za uslugo je zah- teval, da ga proglase za kralja. Ko so na to pristali, je vzel jagnje in mu dal ponziti strup. Zastrupljeno jagnje je podaril kačjemu cesarju in ga tako umoril. Narod ga je v zahvalo kronal za kralja. Po njegovi smrti je prestol prevzela njegova hči Makeda — itra- Ijica iz Sabe. Od nekega svojega trgovskega poslanca je Içraljica nekoč slišala o slavi modrega kralja Salamona. Želela ga je spoznati. Po darovih in prošnji, da hi jo sprejel, je preko puščave in morja odpotovala v Jeruzalem. Sa- lomon je gostjo lepo sprejel ter ji- razkazal svoj čudoviti hram. Makeda je gostitelju med ogledom postavljala mnogo težkih vprašanj, na katera je, kralj z lahkoto odgoviirjal. Bila je presenečena nad njegovo modrostjo on pa nad njeno lepoto. Kraljevski gostji je predlagal, da bi .postala njegova ljubimka^ vendar je ona to od- klonila, ker je prisegla čistost. Sidomon je prenelud z dvorjenjem, toda postavil je pogoj, da se med bivanjem pri njem ne sme dotak- niti ničesar, kar ni njeno. Naslednji večer ji je priredil svečan banket. Vse jest vine so bile strahovito začinjene, toda pri večerji niso stregli ne z vinom, ne z vodo. Ponoči je kraljico začela mučitni žeja. Poslala je svojo služabnico ponjo. Salomon jo je v temi pričakal in jo odvedel v svoje prosiore. To je ponovil pozneje s kraljico, ko je sama hotela po vodo. Po vrnitvi sta kraljica in njena služabnica rodile sinova. Vzgajal jLh je sam kralj Salomon. Že med živ- ljenjem kraljice Makede je njen sin postal slaven in pameten vladar, kronali so ga za kralja Mcnelika L Eiiopci s ponosom trde. da od njega izliaja tudi da- našnja cesarska dinastija. Tibor Sekelj , LAŽNA ZDRAVNICA v drugi polovici avgusta sem prispel s sknpino velenjskih otrok na otok Ste- njak. Bili smo zadnja skupina za letos. Otok je za otroke pravi raj. Nobena la- dja ni pristajala na našem otoku, samo ob delavnikih smo imeli enkratno zvezo s Pulo, z barkačo, ki jo je vozil upoko- jeni kapetan Josip Bobata — Barba. Prišli smo v soboto popoldne in ker nisem poznal tega posebnega režima vo- ženj, sem ostal brez tobačne zaloge. Brž- čas sem postajal prav neznosen, kajti moji fan^je so mi sporočili, da medicinska se- stra v'and)ulanti kadi. Na])otil sem se v ambulanto, vljudno pojasnil zadrego in tako spoznal zdrav- nico T. Š. ' »V MOJ POSEL SE VTIKUJEJO« V moj posel se vtikujejo«, mi je zau- pala in mi pravila, »življenje na otoku postaja nevzdržno«. Pripovexlovala mi je o svojem delu, o svojih ch)mačih in mimogrede dejala, da ji je pred nedavnim umrl edini brat. Baje se je v Miinchenn smrtno ponesrečil. j Izrazil sem ji sožalje in zdelo se mi je,1 da razumem njeno neuravnovešenost. ] »Toliko imam dela. Vsak dan neštetoj prevez, glavobolov, angin, prehladov...' (No. k sreči, ni kaj resnejšega!« je dejala, ko sem odhajal. >PET MINUT PRED DVA- NAJSTO« SE JE JAVILA KOT ZDRAVNICA ZA KOLONIJO NA OTOK STENJAK (BRI- ONiSKO OTOČJE). DOBRE TRI MESECE JE ZDRAVILA OKROG 1.000 OTROK, SPRVA SO JO RAZVAJALI — ČUDNA ZDRAVLJENJA pa SO PORAJALA SUM. ODLOČEN IPOSEG MLADE- GA ZDRAVNIKJA IZ PULE IN TEIjEGRAM sta ZADEVO RAZJASNILA... PRIVATNI RAZGOVORI PREPOVEDANI! Trčil sem skupaj s pedagoškim vodjem P. P., ki me je opomnila, da v ambulanti niso dovoljeni privatni razgovori. Komaj sem se vzdržal, da nisem zabrusil kaj trdega. Odšel sem k otrokom. Šele kasneje sem doumel, da sem pri- šel ravno v času, ko se je že porajal sum. Zvečer sem sedel na pomolu z Barbom in .Oskarjem — ekonomom. »vrag si ga vedi!« jc pravil Oskar. »Ta- ko čudno ta zdravnica zdravi, da res ne veš, pri čem si!« »Ama, to je slaba zdravnica, ali pa jaz nič ne vem o tem,« se je pridušil Barba. »POJEDEL JE MARTINČKA« zdravnikom je dobro biti na dobrih nogah, mar ne!« je dejal Oskar. »Veš, sprva ni bila zadovoljna z našo hrano, )a sva ji z Barbom čestokrat prinesla ca j posebnega za pod zob.« »Čuti, Oskare,'dosta mi je svega! Slao sam telegram! Sutra čemo videti.« »Kaj pa če le je, ha?« je dvomeče do- dal Oskar. Takrat pa je priletela »pedagoška«, kot so jo kratko imenovali. »Zdravnica je šla z otoka.« »Ama, kako?j; je p|anil pokcmci Barba. »Ne vem, zdi se mi, da jo je odpeljal nek znanec iz Fazan.« Barba je odliitel in preklinjal. »Pedagoška« pa je prisedla. »Le kaj ji je? Ali se je ustrašila?« »Hm,« je dejal Oskar. »Se spominjaš, ko je zdravila Marjančka in dejala, da mu je martinček zlezel v usta in da ga je videla, ko je Marjan bruhal.« (Nadaljevanje 1и konec prihodnjič)