april 2006, letnik VII, št. 18 VII. Évfolyam, 18. Szám, 2006. április VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI ŽUPAN OBČINE HODOŠ Ludvik ORBAN KELLEMES HÚSVÉTI ÜNNEPEKET KÍVÁN HODOS KÖZSÉG POLGÁRMESTERE ORBAN Ludvik Vsebina: dogodki v občini dejavnosti društev obvestila nasveti zaključni račun 2005 proračun 2006 razpis program prireditev Glasilo Őrség - Őrségi hírlap OBČNI ZBORI DRUŠTEV EGYESÜLETI KÖZGYŰLÉSEK INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG - ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš - Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkeztőség címe: Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš - Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: M. A. M. d.o.o. Celje, Puconci 373 Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkeztőség: Ludvik Orban, odgovorni urednik Rozalija Totić, pomočnik urednika Novak Császár Jolán, lektorka Liljana Gal, lektorka Dušan Orban, računalniška obdelava - felelős szerkeztő - szerkesztő helyettes - lektor - lektor -technikai szerkeztő Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 485. Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@siol.net 2 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Spoštovane občanke, spoštovani občanI! Novo leto je za nami in z njim tudi prvo četrtletje ter razni prazniki in prireditve kot je madžarski in slovenski kulturni praznik, Valentinovo, pust, dan žena, prireditve ob obletnici marčevske revolucije. Vse to smo praznovali vsak na svoj način, nekateri smo bili bolj nekateri manj aktivni. Pustna povorka članic in članov Prostovoljnega gasilskega društva Krplivnik po občini Hodoš, je nedvomno nekaj novega. Osebno ocenjujem, da je bilo zanimivo in organizatorjem čestitam ter želim, da bi tudi v bodoče lahko bili deležni takšnih in podobnih navad. Pred nami so Velikonočni prazniki in ponovno izdajamo novo številko našega glasila. Kljub dolgotrajni zimi smo bili polni dela, saj je bilo potrebno pripraviti zaključni račun za leto 2005, proračun za leto 2006, ažurirati dokumente za zaščito in reševanje. Kot Vam je znano za projekt Interreg - cesta stražarjev - so dela v polnem teku, izvajamo javna naročila, izbiramo dobavitelje in izvajalce. V letošnjem letu smo se ponovno prijavili na II. razpis Interrega, kot partner v dveh projektih. V enem projektu smo se prijavili za kolesarsko stezo skupaj z lokalno samoupravo Őriszentpéter, ki bo potekala od meje mimo vojašnice skozi naselje Hodoš do bencinske črpalke v Šalovcih. V drugem projektu pa za EKO pridelavo hrane na Krplivniku. To je še seveda odprta zadeva, če bomo uspešni bomo lahko tudi na tem področju izvajali dela. Lanskoletna poplava nam je uničila most čez reko Veliko Krko, zato je bilo potrebno naročiti projekte za izgradnjo novega mosta. Dogovarjamo se za plan vzdrževanja lokalnih in gozdnih cest ter javnih poti, katere bi tudi delno po možnosti še v letošnjem letu asfaltirali. Precej problemov imamo s sofinanciranjem rekonstrukcije križišča na regionalni cesti skozi naselje Hodoš. Namreč Ministrstvo za promet zahteva veliki del sofinanciranja s strani občine. Pri tem moramo omeniti, da smo pri izdaji lokacijskega dovoljenja za gradnjo železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja zahtevali, da se po gradnji proge uredijo vse ceste v prvotno stanje, katere so izvajalci uporabljali pri gradnji. Za lokalne ceste in javne poti smo se po gradnji proge z izvajalcem tudi dogovorili in uredili, vendar na regionalno cesto nismo imeli vpliva. Po izgradnji proge na regionalni cesti Hodoš-Murska Sobota je bilo več opravljenih rekonstrukcij in do sedaj niso sofinancirale občine. Sedaj od nas to zahteva ministrstvo in podpis pogodbe, na podlagi katerega bi začeli z deli. Potekajo pogovori z Direkcijo za ceste zaradi rešitve, pri tem pa imajo zelo korekten odnos. Zavedati se moramo, da je za našo občino vsak tolar težko zagotoviti, zato iščemo druge možnosti. Dela bi se že morala začeti, vendar podpis pogodbe v višini 22. mio SIT obveznosti si ne moremo privoščiti, celo ne v letošnjem letu, ko so lokalne volitve. Namreč s tem bi se dodatno zadolževali in onemogočili delo za naslednji mandat. Nismo se še uspeli konkretno dogovoriti za začetek gradnje centra za starejše občane, namreč vedno so nekakšni izgovori. Na osebni razgovor pri ministru že čakamo pet mesecev. Tudi gradbeni les že čaka leto dni, ker smo takrat imeli zagotovila takratne Vlade RS. Potreba po takšnem domu je v naši okolici zelo pomembna in nujna, saj je iz dneva v dan večje povpraševanje, kot zmogljivost obstoječih. Zakoni in inšpekcijske službe nam vedno bolj vsiljujejo službo za pomoč na domu. Z izgradnjo tega centra bi bilo tudi to delno zagotovljeno, saj bi omogočili dnevno varstvo starejših, ko so mlajši člani družine v službi. Tudi dnevno oskrbo toplega obroka bi lahko zagotovili za osebe v domači negi. Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v občini Hodoš, so člani občinskega sveta v jeseni lanskega leta dopolnili z ukrepom za analizo zemlje in apnenje tal. Po dopolnitvi smo zaprosili za mnenje pristojnega ministrstva, na katero smo dobili odgovor, da se ne sme dvojno sofinancirati, namreč je to že v sklopu subvencije. Če bi ta ukrep bil sprejet s Pravilnikom v letu 2004, bi se smelo to izplačevati še do konca letošnjega leta. Ker pa je vsako leto v mesecu februarju potrebno podati poročilo na ministrstvo za preteklo leto, bi lahko ugotovili, da smo ravnali nepravilno. Naš rojak Ernest Eőry je 16. januarja praznoval visok jubilej, 70. obletnico. Kot največjemu gasilcu na Slovenskem, ki je svojo življenjsko in gasilsko pot začel prav na Hodošu, smo menili, da je potrebno o njegovih aktivnostih zapisati v našem glasilu bolj obširno. Letos bomo ponovno podelili občinska priznanja, komisija bo na podlagi predlogov ocenila in izbrala letošnje dobitnike priznanj. Tudi v letošnjem letu pričakujem dobro medsebojno sodelovanje in se iz srca zahvaljujem za pomoč v minulem letu pri uresničevanju skupnih ciljev in razvoja občine. V prihajajočih prazničnih dneh Vam želim vse dobro in obilo lepih trenutkov. Vaš župan Ludvik Orban Kedves polgártársaim! Mögöttünk az év kezdete, sőt már az első negyedév, valamint a különböző ünnepek és rendezvények, mint a magyar és a szlovén kultúra napja, a Valentin-nap, a Nők Napja, és a márciusi forradalom évfordulója is. A maga módján mindenki ünnepelt, volt aki jobban, mások kevésbé vették ki részüket az ünnepből. A kapornaki önkéntes tűzoltó egyesület tagjainak a Hodos Község területén történt farsangi felvonulása kétségkívül új színfolt életünkben. Személy szerint érdekesnek találtam a rendezvényt, gratulálok a szervezőknek, és kívánom, hogy a jövőben is legyen részünk ilyen és hasonló eseményekben. Előttünk van a húsvét, és vele együtt lapunk új száma is. A hosszantartó tél ellenére mindig akadt elég tennivaló, hiszen el kellett készíteni a 2005-ös évi zárszámadást, a 2006-os évi költségvetést, és naprakésszé kellett tenni a védelmi és mentési dokumentációt is. Amint bizonyára önök is tudják, folyamatban van az Őrállók útja Interreg projekt megvalósítása, jelenleg a közbeszerzési pályázat által keressük a szállítókat és a kivitelezőket. Az idén a II. Interreg kiíráson is pályáztunk, éspedig két projekt projektpartnereként. Az egyik projekt keretén belül az őriszentpéteri önkormányzattal együtt egy kerékpárösvény kiépítését tervezzük, amely a határtól indulna a laktanya, majd Hodos település irányába és egészen Šalovciig, a benzinkútig vezetne. A másik projekt a kapornaki ökotermesztésre épít. Persze, ezekben a projektekben még nem született meg a döntés, és csak akkor tudjuk megvalósítani őket, ha elnyerjük a szükséges támogatást. A tavalyi árvíz lerombolta a Nagy Kerkán lévő hidat, így fontos volt megrendelni az új híd építési engedélyezési 3 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap tervét. Tárgyalunk a helyi, az erdei és közutak karbantartási tervéről is, és terveinek szerint ezek egy részét az idén aszfaltozni fogjuk. Igen sok nehézség merült fel a Hodos településen keresztül vezető regionális úton lévő kereszteződés felújításának finanszírozásával kapcsolatosan. Az illetékes minisztérium ugyanis jelentős községi társfinanszírozást követel. Itt kell megemlíteni, hogy a Puconci-Hodos-államhatár vasúti összeköttetéshez szükséges helykijelölési engedély kiadása során követeltük, hogy a vasút kiépítését követően mindazokon az utakon, amelyeket a vasút építése során a kivitelezők megrongáltak, állítsák vissza az eredeti állapotokat. Ami a helyi és a közutakat illeti, a vasút kiépítését követően sikerült is megállapodni a kivitelezővel, a regionális úttal kapcsolatosan azonban nem igazán tudunk megállapodni. Miután kiépült a vasút, a Hodos-Muraszombat regionális úton több rekonstrukció is történt, amelyekhez eddig a helyi önkormányzatoknak nem kellett támogatást biztosítaniuk. Most a minisztérium ezt szabta feltételül a szerződés aláírásához, és a munkálatok megkezdéséhez. Tárgyalunk a Közúti Igazgatósággal, hogy megfelelő megoldást találjunk, és eddigi tapasztalataink szerint rendkívül korrekt a viszony. Tudnunk kell, hogy községünk számára nagyon nehéz biztosítani a szükséges forrásokat, így keressük a megoldást. A munkálatokat már meg kellett volna kezdeni, azonban egy 22 milliós szerződéses kötelezettséget vállalni nem tudunk, különösen az idén nem, amikor a helyi választások is küszöbön vannak. Ez ugyanis további eladósodáshoz vezetne, ami ellehetetlenítené az új ciklusban tervezett munkát. Egyelőre nem sikerült konkrét megállapodásra jutni az idősek otthona építésével kapcsolatosan, hiszen mindig újabb és újabb kifogások merülnek fel. A miniszternél történő személyes fogadásra már öt hónapja várunk. Az előző szlovén kormánytól kapott ígéretek alapján beszerzett építési fa is már egy éve vár. Környékünkön nagy szükség van az ilyen otthonra, napról napra nagyobb az érdeklődés, az igények magasan meghaladják a lehetőségeket. A törvények és a felügyelő-szolgálat is egyre erélyesebben követelik a házi ellátás biztosítását. A központ kiépítésével részben ezt a kérdést is rendeznénk, hiszen az idősek számára napközi ellátást biztosítanánk arra az időre, amíg a fiatalok dolgoznak. Ugyanakkor a házi ellátásban lévő személyeknek biztosíthatnánk a napi meleg ételt is. A Hodos Községben megvalósuló élelmiszertermeléstámogatásával kapcsolatos pénzügyi beavatkozási programról szóló szabályzatot, a községi tanács tagjai, a tavalyi év őszén kiegészítették a talaj vizsgálati intézkedéssel és a mezőgazdasági területek mésszel való kezelésével. A kiegészítést követően kikértük az illetékes minisztérium véleményét, amelyben viszont az áll, hogy ez kettős támogatást jelentene, mivel mindez már részét képezi a mezőgazdasági támogatásoknak. Ha az intézkedést a 2004-es szabályzatba foglaltuk volna, akkor az idei év végéig még kifizethettük volna ezeket a beavatkozásokat. Mivel azonban a minisztériumhoz minden év februárjában kell eljuttatni az előző évi beszámolót, könnyen megállapíthatnák, hogy szabálytalanul jártunk el. Falunk szülöttje, Eőry Ernő az idén, január 16-án ünnepelte hetvenedik születésnapját. Mivel Szlovénia vezető tűzoltójáról van szó, aki élet- és tűzoltóútját Hodoson kezdte, úgy ítéltük meg, hogy tevékenységének méltatása, bővebb helyet érdemel lapunk legfrissebb számában. Az idén is kiosztjuk a községi elismeréseket, a bizottság a beérkező javaslatok alapján értékel, és dönt az idei díjazottakról. Ebben az évben is számítok az önök segítségére és együttműködésükre, ugyanakkor szeretnék köszönetet mondani a múlt évben végzett munkájukért, amellyel közös céljaink elérését, és községünk fejlődését szolgálták. A közelgő ünnepekben kívánok Önöknek minden jót, és sok kellemes pillanatot. Ludvik Orban az önök polgármestere POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2 0 05 V letu 2005 je občinski svet občine Hodoš imel sedem rednih sej na katerih so sprejeli: - Sklep, da se pristopi k skupni izgradnji vodovodnega sistema Pomurja - Sklep o dvigu cen ravnanja z odpadki - Sklep o vzdrževanju občinskih cest - Sklep o sprožitvi postopka, da se v Šalovcih naredi nadgradnja digitalne centrale za ADSL - Sklep, da se podpre investicija za glasbeno šole - Sklep za podelitev občinskih priznanj za leto 2005 - Sklep o dozidavi gasilske garaže in kulturnega doma - Sklep o zamenjavi avtomobila - Sklep za ceno vode - Sklep, da se skliče sestanek z uporabniki starega vodovoda - Sklep VTC - Sklep o vrednosti točke za izračun NUSZ - Sklep za zaprtje starega vodovoda - Odlok o Zaključnem računu za leto 2004 - Odlok Proračuna za leto 2005 - Odlok za turistično vodenje na območju Pomurja - Odlok rebalans proračuna za leto 2005 - Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Hodoš Dela so potekala večinoma po načrtih. V spomladanskem času, kot že tradicionalno vsako leto, je občina Hodoš skupaj s svojimi vaščani opravila spomladansko urejanje okolja. Lansko leto, v mesecu februarju, je na občini Hodoš potekal razgovor glede obmejne problematike, na katerem smo dosegli prestop meje s traktorji in kmetijskimi stroji na vseh obstoječih mejnih prehodih z Republiko Madžarsko (Hodoš, Prosenjakovci, Čepinci in Martinje), Delavci v javnih delih izvajajo razna dela po odobrenih programih in sicer: - odstranitev grmičevja in vej ob cestah ter poteh, - vzdrževanje propustov, - čiščenje in vzdrževanje okolice vodovodnega zajetja, - urejanje zelenic, - urejanje sprehajalnih poti, - odmetavanje snega v zimskem času, - urejanje in vzdrževanje ostalih javnih objektov, - vzdrževanje vaško - kulturne dvorane, mrliških vežic, osnovne šole z vrtcem, nogometnega igrišča s slačilnico, - nabava drv za kurjavo za starejše občane, - sanacija divjih odlagališč in pobiranje odpadkov. 4 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap V skladu z prijavo na javni razpis smo izvedli letno realizacijo programa. Redno in sproti smo urejevali ter vzdrževali okolico občine Hodoš, delno sanirali divja odlagališča, pobirali odpadke, vzdrževali vaške dvorane, mrliške vežice, osnovno šolo in vrtec, vodovod,... Vse to so zelo pomembni elementi glede ohranjanja in varovanja območja Krajinskega parka Goričko. Ureditev okolja je ena najpomembnejših elementov za naselja, občine, kakor tudi za državo. Ker ima občina ogromno zemljišč, predvsem iz naslova dedovanja, zaradi izumrle kmetije brez potomcev, je potrebno odstranjevati podrasti, grmovja, pokositi opuščene travnike, urediti obstoječo sadno drevje, predvsem v naseljih in neposredni bližini, do bo izgled občine in njene okolice čim lepši. Na račun urejene etnografske zbirke lahko predstavljamo preteklost in zgodovino naroda in narodnosti za širšo javnost, gostom ter turistom. Delavce vključene v posebne programe javnih del sta župan in mentor vedno oziroma sproti opozarjala na pomembnost delovnega mesta. Delavci vsako leto redno opravljajo izpit iz varstva pri delu. Kot izvajalci tega programa redno skrbimo za delovno obleko in zaščito delavcev. Zelo hitro je minil 6. občinski praznik občine Hodoš. Naše prireditve v okviru občinskega praznika so se začele s 24. junijem, z uradnim odprtjem sejma Örség in z dodatno razstavo na Krplivniku. Kot vedno smo prvi občinski dan pričeli s svečano sejo. Naslednji dan je bil zelo pomemben, kajti po težkem pričakovanju so se nam uresničile dolgoletne sanje po izgradnji novega vodovodnega omrežja. V teh dneh smo izvedli tudi VI. odprto gasilsko tekmovanje na Hodošu. Gasilci PGD Krplivnik so položili vence v spomin na pokojne gasilce in opravili osrednjo prireditev ob 80. obletnici . V mesecu avgustu smo opravili že tradicionalno prijateljsko srečanje na meji (Mejni kamen 180) na Nyarosu in hkrati otvoritev ceste ter srečanje družin, ki se je odvijalo v bivši vojašnici. Z Lokalno samoupravo Bajansenye smo organizirali skupno sejo, na kateri smo analizirali skupne prireditve v letu 2005 ter usklajevali prireditve za letošnje leto. V mesecu decembru smo organizirali srečanje naših upokojencev s predstavitvijo otrok iz vrtca in šole Hodoš. V letošnjem letu smo dobili nekaj pritožb glede psov, ki se potepajo po občini in ogrožajo ljudi, kakor tudi otroke v vrtcu in šoli. Glede tega smo dotičnim osebam oziroma lastnikom psov posredovali dopis, da naj pse nemudoma privežejo, da ne bi prišlo po nepotrebnem do kakih telesnih poškodb. Vendar tega opozorila posamezniki še vedno ne upoštevajo. Zato vse, ki nimate privezanih svojih psov še enkrat pozivam, da to storite čim prej, zaradi varnosti drugih. Na občino pogosto kličejo občanke in občani, zaradi blata na cesti. Zato opozarjamo vse kmete, da upoštevajo Odlok o občinskih cestah in za sabo sproti čistijo ceste, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nesreč in tudi kazenskih sankcij. Občinski svet je imel letos že tri seje na katerih so sprejeli: - Zaključni račun za leto 2005 - sklep za gradnjo elektrarne na BIO-plin ter - Proračun za leto 2006 Vsem občankam in občanom Občine Hodoš želim vesele velikonočne praznike. Lidija Sever 2005-ÖS ÉVI ÜGYVITELI BESZÁMOLÓ Hodos Község Községi Tanácsa, a 2005-ös évben hét rendes ülést tartott, amelyeken az alábbiakban született döntés: Határozat a muravidéki vízvezetékrendszer közös kiépítéséről Határozat a hulladékkezelési díj emeléséről Határozat a községi utak karbantartásáról Határozat a šalovcii digitális ADSL központ bővítéséről Határozat a zeneiskolába való beruházásról Határozat a 2005-ös évi községi elismerések kiosztásáról Határozat a tűzoltógarázs és a kultúrház bővítéséről Határozat a gépkocsi cseréjéről Határozat a vízdíjról Határozat a régi vízvezeték fogyasztóinak összehívásáról Határozat az idegenforgalmi borútról Határozat a telekadó pontértékének kiszámításáról Határozat a régi vízvezeték bezárásáról Rendelet a 2004-es évi zárszámadásról Rendelet a 2005-ös évi költségvetésről Rendelet a muravidéki idegenvezetésről Rendelet a 2005-ös évi pótköltségvetésről Rendelet a Hodosi Községi Hivatal szervezettségéről és munkaterületeiről A tevékenység többnyire a tervek szerint folyt. A tavaszi időszakban, a hagyományokhoz híven, Hodos Község a falubeliekkel együtt megszervezte a tavaszi lomtalanítást, és környezetrendezést. Tavaly februárban, Hodos Község székhelyén megbeszélést folytattunk a határ menti kérdésekről, és ezen sikerült elérnünk, hogy minden szlovén-magyar határátkelőn (Hodos, Pártosfalva, Čepinci és Martinje) lehetővé váljék a traktorokkal, illetve mezőgazdasági gépekkel való határátlépés. A közmunkákban alkalmazottak az elfogadott program szerint az alábbi feladatokat látták el: - az út menti bokrok és ágak eltávolítása - a csapadékvíz elvezetők karbantartása - a vízellátó környékének takarítása és karbantartása - a zöldterületek rendezése - a sétaösvények rendezése, - téli időszakban hó eltakarítás - egyéb közlétesítmények rendben- és karbantartása - a falu- és kultúrház, a halottasház, az iskola és az óvoda, a futballpálya és az öltöző karbantartása - tűzifa beszerzése az idősebb polgároknak - az illegális szemétlerakók rendezése és hulladékgyűjtés. A programot a pályázati feltételekkel összhangban teljesítettük. Rendszeresen rendeztük és karbantartottuk a községháza környékét, részben szanáltuk az illegális szemétlerakókat, begyűjtöttük a hulladékot, karbantartottuk a faluházakat, a halottasházakat, az általános iskolát és az óvodát, a vízvezetéket... Minden jelentősen hozzájárul az Őrség Natúrpark térségének megőrzéséhez és védelméhez. Mind a települések, mind pedig a község és az ország számára rendkívül fontos feladat a környezetrendezés. 5 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Mivel az önkormányzat jelentős földterülettel rendelkezik, hiszen az utódok nélkül elhalálozott lakók birtoka a községet illeti meg, fontos feladatunk az aljnövényzet, a bokrok eltávolítása, az elhagyott rétek kaszálása, továbbá a faluban, illetve ennek közelében lévő gyümölcsösök karbantartása, hiszen ezáltal az egész önkormányzat területe rendezettebb, és szebb lesz. A rendezett néprajzi gyűjtemény segítségével a szélesebb nyilvánosságnak, a vendégeknek és a turistáknak is bemutathatjuk az itt élő nemzetek és nemzetiségek múltját és történelmét. A közmunkákban alkalmazottakat a polgármester és a mentoruk rendszeresen figyelmeztették a munkahely jelentőségére. Az alkalmazottak évente rendszeresen teljesítik a munkavédelmi előírásokkal kapcsolatos vizsgát. Mind a program felelősei, rendszeresen gondoskodunk az alkalmazottak munkaruhájáról, illetve védelméről. Gyorsan elmúlt Hodos Község 6. községi ünnepe is. A községi ünnepi rendezvénysorozat június 24-én, az Őrségi Vásár, illetve a kapornaki tájházban egy újabb tárlat ünnepélyes megnyitójával kezdődött. A hagyományokhoz híven, most is az ünnepi üléssel kezdtünk. A község életében rendkívül fontos volt a következő nap, hiszen sokéves álmunk valósult meg az új vízvezeték-hálózat kiépítésével. Ezekben a napokban szerveztük meg Hodoson az immár hatodik, nyitott tűzoltóversenyt. A kapornaki önkéntes tűzoltóegylet tagjai, az egyesület fennállásának nyolcvanadik évfordulója kapcsán, megszervezték jubileumi központi rendezvényüket megkoszorúzták az elhunyt bajtársaik sírját. Augusztusban a Nyároson (a 180. határkőnél) megszerveztük a már hagyományos, baráti határtalálkozót, egyidejűleg megnyitottuk az utat, és a volt laktanyában megrendeztük a családok hagyományos találkozóját. Együttes ülést tartottunk a Bajánsenyei Helyi Önkormányzattal, és elemeztük a 2005-ös évi közös rendezvényeinket, továbbá egyeztettük az idei évre tervezett közös rendezvényeket is. Decemberben megszerveztük nyugdíjasaink találkozóját, amelyen felléptek a helyi iskola és óvoda növendékei. Az idén néhány panasz is érkezett hozzánk a község területén kóborgó, az utcán járó embereket, illetve az óvodába és iskolába járó gyerekeket veszélyeztető kutyákkal kapcsolatosan. Az érintett személyeket, illetve a kutyatulajdonosokat írásban kértük, hogy az esetleges testi sérülések elkerülése érdekében, kössék meg kutyájukat. A figyelmeztetés sajnos nem minden esetben talált meghallgatásra, ezért kérem azokat a kutyatulajdonosokat, akik még nem kötötték meg kutyájukat, mások biztonsága érdekében, ezt maradéktalanul tegyék meg. Az utóbbi időben érkezett néhány hívás az úton lévő sárhordalék miatt is. Figyelmeztetjük a termelőket, tartsák tiszteletben a községi utakról szóló rendeletet, és az esetleges balesetek megelőzése, illetve a bírság elkerülése érdekében, takarítsák el az általuk az útra felhordott sarat. A Községi Tanács az idén három ülést tartott, amelyeken az alábbiakban határozott: - a 2005-ös évi zárszámadás - a BIO-gáz erőmű építésével kapcsolatos határozat - a 2006-os évi költségvetés. Hodos Község minden lakójának kellemes húsvéti ünnepeket kívánunk! Sever Lidija JUBILEJNO LETO 2005 ZA PGD KRPLIVNIK Leto 1925 je že daleč, vendar je ta letnica vsakemu gasilcu v Krplivniku znana, saj so v tem letu napredni vaščani ustanovili gasilsko društvo v naši vasi. Tako danes s ponosom gledamo nazaj na 80 let dolgo prehojeno pot, na naše uspehe in dosežke ter se tu in tam spomnimo tudi težav, ki so pestile naše društvo. Tako je na občnem zboru PGD Krplivnik v začetku leta 2005 bila ena od glavnih točk organizacija 80 obletnice društva. Seveda se je na tem občnem zboru pojavila želja tudi po gasilskem praporu. Želja po tem simbolu gasilskega društva je bila že leta, lahko rečem že desetletja, prisotna na vsakem občnem zboru. Zato smo se obenem odločili, da ta jubilej proslavimo tudi z razvitjem prvega društvenega prapora. Zavihali smo rokave in ob podpori gasilcev, ostalih vaščanov ter občanov, kot tudi drugih posameznikov, društev, organizacij ter podjetij uspeli uresničiti naš dolgoletni cilj. Svečani dogodek se je zgodil 24. julija 2005. Zjutraj nas je pozdravilo prijetno sončno vreme, kar je celotni proslavi dodalo še poseben sijaj. Postopoma so pričeli prihajati gasilci in tudi dragi obiskovalci. Naš svečani jubilej so s svojo prisotnostjo počastili predsednik GZ Slovenije, Ernest Eöry, poslanka madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru RS, Maria Pozsonec, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, Branko Dervodel, župan Občine Hodoš, Ludvik Orban ter še mnogi dragi. Seveda ne smemo pozabiti tudi gasilce, ki so se zbrali v velikem številu. Na proslavi je nastopil tudi pevski zbor kulturnega društva "Őrség" s Hodoša, prisotne pa je zelo razveselil Tadej Nemec s svojo glasbeno točko. Po podelitvi odlikovanj in priznanj članom našega gasilskega društva, je bil na vrsti dogodek dneva, razvitje gasilskega prapora. Prapor je predsedniku PGD Krplivnik izročil župan Občine Hodoš, Ludvik Orban, predsednik društva pa je nato prapor izročil praporščaku. Po namestitvi spominskih trakov ter blagoslovitvi prapora s strani duhovnika Viljema Kerčmarja in župnika Viljema Hribernika, je prapor pozdravil ostale prisotne gasilske prapore in prevzel svoje mesto na čelu praporjev v zboru. Seveda s tem prireditev ni bila zaključena, saj je ob zvokih muzikanta Lajčija sledil družabni del. Gasilci in tudi ostali obiskovalci so se poveselili z nami ob našem jubileju ter pod senco mogočne lipe na dvorišču gasilskega doma zdržali do večernih ur. Z razvitjem prvega društvenega prapora se je uresničila velika želja PGD Krplivnik, prapor pa je bil že 14. avgusta prisoten na svoji prvi prireditvi. Tega dne se je PGD Krplivnik udeležil razvitja gasilskega prapora v Ivanjševcih in prvič so se gasilci iz Krplivnika v svoji 80 letni zgodovini udeležili gasilske prireditve s praporjem, kar nas je navdajalo še z večjim ponosom. Ob koncu naj še omenim, da smo si gasilci za jubilej pripravili tudi sami lepo darilo. Teden dni pred svečanim jubilejem, 17. julija, smo na Hodošu na VI. Odprtem gasilskem tekmovanju Občine Hodoš tretjič zapored postali najboljša gasilska enota v občini in smo prehodni pokal pridobili v trajno last. Dušan BOČKOREC 6 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Novo vodstvo NK Hodoš Prišel je čas, ko je izšla nova številka našega občinskega glasila. Po zadnjem izidu številke se je zgodilo marsikaj, zato moramo nameniti nekaj vrstic za ljubitelje nogometa. Novo leto za vsakogar pomeni nekaj novega. Nova pričakovanja, nove izzive, novo upanje. Tako je tudi v nogometnem klubu Hodoš, saj smo z novim letom vstopili v volilno leto. Začetki leta so namenjeni za občne zbore, zato smo naš redni letni volilni občni zbor izvedli 20. januarja. Na začetku občnega zbora, kot ponavadi, so funkcionarji podali svoja poročila za preteklo leto. Jesenski del sezone 2005/2006 se je končal 6. novembra in članska ekipa je dosegla 6. mesto izmed 12 ekip s 16. točkami. Izmed 11 tekem so štiri tekme zmagali, štiri igrali neodločeno, na treh pa so doživeli poraz. Razmerje golov je bilo 24 : 16. Na lestvici Fair Play pa so zasedli zadnje mesto, 12. mesto. Lahko smo ponosni, da imamo tri strelce med 15 najboljšimi strelci. In sicer na lestvici je na drugem mestu Šnepf Goran (10), na četrtem mestu je Škerlak Dejan (6) in na štirinajstem mestu imamo domačina Toth Andreja (4). Trener naše članske ekipe je Kutoš Valter. Naši mladinci so se tudi zelo dobro odrezali v jesenskem delu. Prav tako so zasedli 6. mesto z 18. točkami. Na lestvici Fair Play so pa zasedli 7. mesto. Na domačina Gorza Markota smo lahko zelo ponosni, saj je peti na lestvici najboljših strelcev z 13. goli. Trener mladincev je Bunderla Rudolf ml. S strani upravnega odbora je bil izoblikovan predlog novega vodstva kluba in na podlagi tega so bili izvoljeni naslednji člani: za predsednika Aleksander Abraham, podpredsednik Zdravko Kovač ml., tajnik Andrej Toth, blagajnik Ana Šeruga, člani Geza Toth st., Ede Abraham, Emil Könye, Geza Tamaško, Geza Kerčmar ml.. Nadzorni odbor sestavljajo Bojan Bočkorec, Dušan Bočkorec in Mateja Orban. Disciplinsko komisijo sestavljajo Janez Šeruga, Edi Kerčmar in Ernest Tamaško. Na občnem zboru je bil sprejet tudi program dela s finančnim načrtom. Tudi letos načrtujemo razna srečanja in prijateljske tekme. Prvo bi bilo takoj po sezoni, saj imamo takrat tradicionalni občinski praznik, kjer je sobota namenjena športu. Na ta dan želimo organizirati prijateljske tekme, potem bi pa sledil zabavni večer. Pravtako kot do zdaj, tudi v tem zimskem obdobju igralci niso počivali. Kot vsako leto so se tudi letos udeležili jubilejnega 20 dvoranskega turnirja v Monoštru. Člani so se dobro borili na vseh tekmah in tako prišli v finale, na koncu so z 2:1 premagali ekipo Veltelini in s tem zasedli 1. mesto. Čestitke gredo tudi igralcu Dejanu Škerlaku, ki je bil najboljši strelec na turnirju. Za ta lep dosežek, jim upravni odbor čestita! Počasi se bliža spomladanski del sezone, prva tekma se je odvijala že 2. aprila, razpored tekem je: 12. krog - 2. 4. 06 13. krog - 8. 4. 06 14. krog -17. 4. 06 15. krog -22. 4. 06 16. krog -30. 4. 06 17. krog - 7. 5. 06 18. krog -13. 5. 06 19. krog -21. 5. 06 20. krog -28. 5. 06 21. krog - 4. 6. 06 22. krog -11. 6. 06 Hodoš - Bogojina Kema Puconci - Hodoš Hodoš - ZMG Gančani Slatina - Hodoš Hodoš - Dokležovje Hodoš - Apače Niros Cankova - Hodoš Hodoš - Bratonci Serdica KL. Šinko - Hodoš Hodoš - Šalovci Ljutomer - Hodoš Za sezono in bodočnost si želimo, da bodo zvesti navijači še naprej stali ob igrišču in igralce spodbujali, za njih navijali ter s tem pokazali, da smo skupaj ena celota, ki hoče zmago. Rada bi se v imenu kluba zahvalila vsem za njihovo finančno in moralno podporo in Vas vabimo še naprej na tekme, da bi naše igralce spodbujali. Mateja Orban PGD HODOŠ Po zaključku koledarskega leta 2005 smo na 111. redni seji občnega zbora obravnavali delo PGD Hodoša v minulem letu. Na seji smo ugotovilo, da smo eni izmed najbolj strokovno usposobljenih in opremljenih enot v naši okolici. Saj imamo enega višjega častnika, 9 častnikov, 7 nižjih častnikov, 9 strojnikov in 3 sodnike ter 3 gasilska vozila. V minulem letu so nam prijatelji gasilci iz Schwanbacha podarili kombinirano napravo za reševanje ukleščenih ljudi iz avtomobilov. Zahvaljujemo se jim za vso dosedanjo pomoč. Med drugim smo ugotovili, da nismo zadovoljni z delom gasilskih desetin, saj v minulem letu nismo dosegli nobenega omembe vrednega rezultata. Desetine nimajo vaj ali premalokrat vadijo in z takim pristopom se ne morejo dosegati rezultati, ki so primerni in pričakovani od gasilskega društva, ki je osrednja enota v občini. Člani gasilskega društva se ne zavedajo, da je v gasilsko društvo samo vstop prostovoljen, ko si član društva prevzameš tudi določene obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati. V zadovoljstvo gasilcev in vaščanov smo v minulem letu imeli le eno intervencije zaradi požara. V mesecu maju smo imeli pregled društva, katerega so opravile vse tri enote. V mesecu požarne varnosti smo imeli vajo na Dömaföldu, kjer smo sodelovali z PGD Krplivnik. Vaje se je udeležilo zadostno število gasilcev, ki je bila po mnenju poveljnika GZ Hodoš pozitivna. S pomočjo občine in gasilskim delom nam je uspelo izgraditi dodatno gasilsko garažo in s tem razbremeniti sedanjo, saj sedanja garaža bila premajhna za tri vozila. Zahvaljujemo se gasilcem, občinskim javnim delavcem ter županu za pomoč pri gradnji. Istočasno omenjamo, da zaradi premalega števila gasilcev, ki so pomagali pri gradnji, se je naša investicija skoraj podvojila od namenjenega ali predvidenega. Na občnem zboru je bil sprejet delovni načrt za leto 2006, v katerem je zajet nakup agregata, izobrazba gasilcev, nabava manjkajoče opreme in prekategorizacija gasilskega vozila. V minulem letu nam je uspelo izdelati operativni načrt za PGD Hodoš. Na začetku letošnjega leta smo imeli inšpekcijski nadzor društva, inšpektor za zaščito in reševanj nas je opozoril na pomanjkljivosti v opremi gasilskih vozil in sicer v orodnem vozilu in gasilski cisterni, saj se letos namerava prekategorizacija orodnega vozila Mercedes v reševalno vozilo. Nimamo usposobljenega kadra za uporabo izoliranih dihalnih aparatov, za tehnično reševanje in gasilskih bolničarjev. Manjka nam osebna oprema operativnih članov in zdravniški pregledi. Zaradi nabavljanja manjkajoče opreme bomo letos imeli večje izdatke kot v prejšnjih letih. Manjkajočo opremo je potrebno nabavit, saj bodo drugače sledile kazen sankcije in to si ne smemo dovoliti kot osrednja gasilska enota v občini. Upamo, da v naslednjem letnem poročilu lahko povemo več pozitivnih stvari in čim manj negativnih. 7 Upravni odbor PGD Hodoš Glasilo Őrség - Őrségi hírlap A NEMZETI ÜNNEP HODOSON Már hagyományosan az idei évben is megemlékeztünk az 1848-as forradalom eszméiről. A Nemzeti ünnep tiszteletére megrendezésre került központi községi rendezvény 2006 március 11-én volt megtartva a Művelődési otthonunk termében. Az ünnep szónoka Pozsonec Mária nemzetiségi országgyűlési képviselőasszony volt. Példamutatónak nevezte a márciusi események résztvevőinek tevékenységét a hazaszeretet kinyilvánitása szempontjából, egy olyan korban amikor a szabadság mindennél többet ért. A műsor további részében Hodos legkissebb szavalói szerepeltek, majd a zsitkóci Gyöngyvirág Művelődési Egyesület népdalköre lépett színpadra. Ők régi barátságból jöttek el hozzánk. Majd a pártosfalvi KÁI tanulói és a hodosi "Őrség" művelődési egyesület népdalköre szerepelt. A műsort a Boglya népzenei együttes Szombathelyről és a Gencsapáti Hagyományőrző Néptáncegyüttes zárta. A Gencsapáti eggyütes 1993-ban alakult újjá és működik azóta folyamatosan, a helyi Művelődési ház és könyvtár hagyományőrző, művészeti csoportjaként. Az együttes legfontosabb célkitűzése a gencsi és a vasi táncoshagyomány megőrzése, színpadra állítása. Az ünnepi műsort követően a vendégek a művelődési otthonnal szemben található kopjafa mellé helyezték el a kegyelem koszorúit. Jošar Erika PUSTOVANJE PGD KRPLIVNIK O pomenu in razlogih pustovanja bi lahko na široko in dolgo razglabljali, vendar je prav gotovo, da je pustovanje obenem tudi veselo rajanje. Tako smo se gasilci PGD Krplivnik odločili, da bomo letos tudi mi pomagali pregnati zimo. Glede na to da smo gasilci, smo se odločili, da bomo tudi pustovali kot gasilci, zato smo prebrskali omare in podstrešja ter poiskali stare gasilske obleke. Kar presenečeni smo bili, kaj vse smo našli. Stare gasilske uniforme, delavske obleke in pokrivala, niso pa izostali niti ostali pripomočki kot so gasilske sekire, plinska maska in seveda trobenta. Seveda smo priskrbeli tudi primemo prevozno sredstvo, staro gasilsko brizgalno, katerega ponosni lastnik je naše društvo. Na žalost konjev več ni v vasi, zato smo morali priskrbeti drago vlečno silo, kar smo na koncu bili sami. Vse je bilo torej pripravljeno in smo komaj čakali 25. februar, pustno soboto. Kljub naši organizaciji je zima pokazala svoje zobe in nas v soboto zjutraj presenetila z močnim sneženjem, vendar smo se kljub temu v soboto zbrali v gasilskem domu, se oblekli in se pripravili na odhod. Marjan je prijel za drog brizgalne, Dejan za trobento, še malo Sanjine šminke na obraz in smo bili pripravljeni na "gašenje" pusta. Ostali pa smo prijeli za brizgalno, saj se sama ni hotela premikati naprej. Za dokumentiranje je skrbel Bojan, ki je tiskal predvsem sprožilec fotoaparata in ne gasilsko brizgalno, ki je kljub majhni vlečni ter potisni sili moral premagati kar precej strmin. Organizacija je potekala po tihem, zato smo pri marsikateri hiši povzročili presenečenje, smo pa vsepovsod navdušili. Prijetno nas je presenetil tudi bivši trobentač društva, Geza Abraham, ki je zaigral na trobento in pokazal, da Dejanu še manjka nekaj izkušenj, saj polna pljuča niso dovolj. Nekaj časa je veselo tekal z nami tudi mali Dominik, ki pa se je kmalu utrudil ter se vrnil domov. Kljub temu, da je pihal severni veter, ki je nosil sneg v oči, je Marjan obrnil drog proti Hodošu in ko smo z manjšim naporom premagali nadvoz čez železniško progo, smo mnoge presenetili, sami pa smo bili presenečeni nad prisrčnim sprejemom, kjer koli smo se ustavili. Naš poveljnik Árpi seveda pod težo svojih odlikovanj ni zmogel vso pot peš, zato je kar nekajkrat prevzel poveljniško mesto na brizgalni ter skrbel za poveljevanje. Naši gasilki Ida in Sanja sta večinoma pešačili, ter se le tu in tam za trenutek zapeljali na brizgalni, saj je ta bila skorajda rezervirana za Árpija in Dejana. Ognja nikjer ni bilo, so pa ogenj v naših grlih z veseljem pogasili v Kava Baru Jonaš Anice ter v Bara Metuljček, kjer so nam postregli tudi narezek, ki je še kako prilegel utrujenim gasilcem. Tudi na železniški postaji smo bili deležni prestrašenih ter radovednih pogledov, ki pa se je kmalu spremenil v veseli nasmeh, ko so opazili, kdo smo in kako poskušamo pregnati zimo. Prisrčnega sprejema smo bili deležni tudi pri županu, ki je našo gasilsko enoto opremil še z ročno sireno, ki je potem že od daleč opozarjala na prihod gasilcev in tu in tam tudi prestrašila posamezne domačine, ki so pritekli ven. Seveda so kmalu ugotovili, da gre le za pustovanje. Ob zvokih sirene in trobente smo ob radovednih pogledih z oken napredovali po Hodošu navzgor, noben klanec več ni bil prestrm, ter se tu in tam tudi ustavili, kjer so nas že čakali z gasilnimi sredstvi za naša grla, na mizi pa ni manjkalo niti hrane, pa tudi počitek je prišel tu in tam prav, kot Dušanu, ki se je malo ulegel na kavč. Ob veselem rajanju in veseljačenju je čas hitro mineval in kljub temu, da je fizična moč posameznih gasilcev že zelo opešala, je brizgalna pod okriljem teme in belih snežink le prispela domov v Krplivnik. Gasilci, čeprav so bili že zelo utrujeni, so poskušali odgnati zimo tudi iz Domafölda, vendar kot lahko vidimo, nismo bili zelo uspešni. Odziv je bil zelo dober, saj smo nekaj dni bili glavna tema pogovorov v občini. Na srečo se kljub zimskemu vremenu nobeden gasilec ni prehladil, se pa je marsikateri naslednji dan pritoževal, ker se je zaradi "gašenja" žeje z velikimi količinami raznovrstnih "gasilnih sredstev" zelo utrudil. Ampak nobeden tako, da že ne bi premišljeval, kaj in kako naslednje leto. Dušan Bočkorec 8 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PRAVI OTROK SEM V prvi razred sem hodila, se prve črke naučila. V drugi razred sem vstopila, se brati naučila. Zdaj v tretji razred sem prišla, mi je poštevanka nagajala. Doma se pridno bom učila in dobro oceno bom dobila. Adriana Tamaško, 3. razred A falum A falum neve Hodos. Sok szépséget rejt, amit sokan nem vesznek észre. Az egyik ilyen szépség a hodosi tó. Sokan megállnak a tó mellet, és megcsodálják gyönyörű környékét. A tó körül út vezet. Amikor meleg van, sok turista megjárja az utat, és a tó mellett picit megpihen. Nagyon büszke vagyok a tavunkra. És ott van a templomunk. Bár már nem járok oda sokszor, mégis érzem, hogy a templomunk nagyon szép. Vidékünkön nekem a legszebb. Karácsonykor az egész falu elmegy a templomba. A legfiatalabbak műsort készítenek. Ilyenkor az egész falu ebben az egy templomban van. A következő, amire büszke vagyok az a focicsapatunk. Az utóbbi időben focistáink mindig jobb és jobb eredményeket érnek el, amire mi nagyon büszkék vagyunk. Játékukat mindig több néző kíséri. Még a polgármester is eljön szurkolni a csapatnak. A falum sok mindent rejt, amire sajnos néhányan nem büszkék. De mi nem vagyunk olyan falu, amely csak veszekszik egymással. A falu lakói ismerik egymást, és szeretnek egymással elbeszélgetni. Sokan beülnek a falu valamelyik büféjébe egy kávé mellett beszélgetni. A legszebb a hodosi tűzoltóotthon, ahol évente több kultúrműsor megszervezésére kerül sor. Néhány éve kezdték felújítani, és napról napra szebb lett. Nagyon büszke vagyok a tűzoltóotthonunkra, hiszen a falu szíve. Az óvoda és az iskola is új. Nagyon bánt, hogy én nem járhattam oda. De örülök azoknak, akik még sok percet fognak benne eltölteni. A falum a legkisebb község Szlovéniában, de annál szebb. Minden lakos büszke lehet a falunkra. Én is az vagyok. Roman Silvija Pályaválasztás előtt Pályaválasztás. Mit is rejt ez a szó? Döntést és a jövőmet. Számomra ez nagyon nehéz és fontos döntés. Amikor kicsi voltam, nem tudtam, mit jelent a munka. Akkor még óvónő szerettem volna lenni, mert nagyon szerettem a gyerekeket. Nem gondoltam arra, mekkora felelősséggel jár. Amint növekedtem, a kívánságaim változtak. Most a kilencedik osztály tanulója vagyok, és döntenem kell. Mindig jobban kezdett érdekelni az egészségügyi szakma. Azért, mert segíteni akarok az embereken. Sokat gondolkodtam ezen a szakmán. Olyan szakmát kell választanom, amelyet évek múlva is szeretettel fogok végezni. Legjobban akkor kezdett el érdekelni ez a szakma, amikor édesapámnak agyvérzése volt. Akkor láttam, mennyit segíthetnek az orvosok. Hálásak lehetünk nekik, hogy vannak, hiszen ha nem lennének, apukám se lenne már. Tudom, hogy sokat kell majd tanulnom. De ha nem tanulok, semmi sem lesz belőlem. Ezért szeretnék az iskolában minél jobb eredményt elérni, és bekerülni az egészségügyi középiskolába. Ha jól megy majd a tanulás, akkor továbbtanulok. Tudom, hogy orvosnak lenni nem könnyű, és nem lehet bárki. Aki orvos akar lenni, annak bírni és nézni kell a vért, injekciót adni, gondoskodni az öregekről, gyógyítani. Anyukám szerint ehhez a szakmához türelem és tudás kell. Elmagyarázta, hogy ebben a szakmában szombatonként és vasárnaponként is dolgoznom kell, sőt még ünnepnapokon is. Ha az emberek életéről van szó, akkor szükséges. Remélem, hogy sikeresen elvégzem az iskolát, és munkát kapok. Bízom magamban, hogy a végén azt mondhassam: Elértem, amit akartam. Abraham Simona A varrószakkör Januárban kezdtem el kézimunkára járni. A keresztanyámmal és a barátnőmmel járunk el együtt. Az elején nagyon rosszul éreztem magam, mert nem tudtam semmit. Hosszú gondolkodás után döntöttem úgy, hogy asztalterítőt fogok varrni. Az elején a szövetből kiszedtünk néhány szálat. Aztán varrni kezdtem. Az elején nagyon rosszul, majd mindig jobban. A végeivel már elkészültem. Most mintát varrok a közepébe. Mindenki másmilyen mintát varr. Ez nagyon érdekes. A szakkört nyolcan látogatjuk. A vezetőnk a Szidi néni. Kár, hogy csak az idén kezdtem járni. Azt a néhány órát, amit ott vagyunk, nagyon érdekesen töltjük el. Sokat beszélgetünk, viccelünk. Ha valakinek nem megy a varrás, segítünk egymásnak. Örülök, hogy ilyen jó a társaság. Remélem, sokáig ilyen szép számban látogatjuk a szakkört. Könye Simona 9 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PUST, PUST KRIVIH UST... » Kadar se Ferdinanda spreneveda in laže, ji mamica pravi, naj sname masko in pravi obrazek pokaže.« (F. Lainšček, zbirka Cicibanija) Februar- mesec znan po pustnih norčijah je za nami. Po vsem svetu se na tisoče obrazov in obrazkov za vsaj en dan skrije za masko in skuša nekaj ur zaživeti popolnoma skrivnostno. Največji in najlepši karneval vseh karnevalov je seveda beneški, najbolj živahen pa brazilski karneval. Pri nas je znan predvsem karneval na Ptuju, kjer sta prepletena čar mesta in skrivnostne ter tudi tradicionalne maske. Pri nas najbolj znana je pustna maska kurenta, ki ima roge, ježevko v roki, s kravjim zvoncem okoli pasu in dolgim rdečim jezikom naganja strah v kosti, ko se postavi pred nas. Za naše malčke je seveda pustni čas posebno doživetje. Skoraj teden dni pred pustnim torkom se pogovarjajo, kaj bo kdo predstavljal. Nekateri bodo kužki, čebelice, pa klovni, znani nogometaši, kavboji in indijanci, nekatere punčke bodo lepe vile, princeske, kraljične, nekateri med nami pa bodo ta dan preživeli tako kot vsak drug dan. Marsikje po domovih se je pred pustnim torkom govorilo, šivalo in izdelovalo ter kako drugače pripravljalo na dan norosti. V vrtcu so otroci pripovedovali, v kaj se želijo za en dan spremeniti, kaj bodo oblekli, kaj predstavljali. V našem vrtcu so povedali, da bodo pikapolonice, klovni, barbike, rdeče kapice, čarovnice,... ta dan so dovoljene vse preobleke in norčije, katere sanjamo skozi celo leto. Za naše malčke ni važna maska sama, ampak je pomembna njena izdelava in priprava na pustovanje. To namreč spodbuja otroško domišljijo in kreativnost. Teden dni pred pustom se je v našem vrtcu govorilo in pripravljalo na pustni torek, izdelovali smo pustne maske, krasili igralnico in delali pustno dekoracijo. Ta čas smo tudi namenili pogovoru o maskah, kaj predstavljajo, kakšen je namen pusta, spoznavali so različne pustne običaje in tudi sami pripovedovali o preteklih pustovanjih. Na sam pustni torek so otroci prihajali zgodaj v vrtec s polnimi vrečkami oblačil in mask v katere so se po zajtrku preoblekli in postali željeni liki. Vsak otrok je imel drugačno masko in s ponosom so pripovedovali, kaj bo njihova maska predstavljala. Po zajtrku smo se preoblekli, naličili naše obraze in obrazke s pustnimi barvami, ter se z različnimi glasbili odpravili po vasi preganjat zimo. Med sprehajanjem in razkazovanjem naših prelepih pustnih mask smo peli otroške pesmice in poplesovali ter seveda upoštevali pravila varnega obnašanja na cesti. Ko smo prišli do trgovine smo na parkirišču zaplesali in zarajali ter pregnali zimo s Hodoša in priklicali pomlad. Jasmina Zadravec, dipl. VPO (vir; CICIBAN za starše, št. 6, 1997). Poustvarjanje po ogledu filma Andrej Košak: OUTSIDER Bil je lep sončen dan. V šoli je učiteljica fizike povedala, da dobimo novega sošolca. Ugibali smo o njem. Nekateri so si želeli fanta, simpatičnega, prijaznega, drugi deklico, lepotico... Tudi prijateljica Metka je govorila, da bo fant. Meni je bilo to čudno, kajti ona ni gledala za fanti. Bila je preveč sramežljiva za svoja leta. Prišel je čas. Imeli smo uro slovenščine. V razred je vstopil ravnatelj. Povedal nam je veselo novico, da je nov učenec že na šoli. Bili smo v pričakovanju. Opazovali smo vrata, ki naj bi se vsak čas odprla. Kdo bo vstopil? Odprl jih je nov učenec. Bili smo začudeni. Oblečen je bil tako, da smo se mu vsi glasno smejali. Opazovala sem Metko, ki se je prav tako smejala. Ravnatelj je predstavil sošolca. Ime mu je Sead. Priselil se je iz Bosne. Sedel je v klop. Gledal je okrog, a ni nikogar poznal. Nadaljevali smo z uro. Hitro je zazvonilo. Učiteljica je poklicala Seada. Povedala je, da naj ne posluša črnih kritik. Na hodniku smo govorili s Seadom. Na prvi pogled je bil čuden in izgubljen. Mislila sem, da se ne bo združil z nami. Ko je bilo pouka konec ob njegovem prvem šolskem dnevu, smo se dobili na igrišču. Pogovarjali smo se o življenju. Povedal je od kod prihaja, kaj ima rad. Četrtek. Bil je dan, ko smo pisali ocenjevanje znanja pri kemiji. Sead ni nič vedel, zato si je prislužil negativno oceno. Učitelj je povedal Metki in meni, naj mu priskočiva na pomoč. Dogovorili smo se, da se v ponedeljek po šoli dobimo v kavami in se bomo skupaj učili. Bilo je tako. Midve sva čakali Seada. On je zamudil. Metki je prinesel šopek, meni pa nič. Mislila sem, da je tu nekaj narobe. Metka je bila vesela, jaz pa žalostna. No, pustimo rože, sem si rekla. Bila sem jezna. Sead je povedal, da v soboto gre v kino. Vprašal je Metko, če ima čas, da bi šla z njim. Metka je privolila. Zakričala sem. Tako čudno so me vsi pogledali. Rekla sem, da smo se prišli učit, da bi Sead čim prej popravil negativno oceno. Učili smo se marsikaj, a še najmanj o kemiji. Vstala sem in odšla proti domu. Jokala sem. Zvečer me je Metka poklicala in me prosila, da naj ji vse skupaj oprostim. Tako sem tudi storila in ji oprostila. Naslednji dan je v Metka v šoli razglasila, kako ji je Sead povedal, da jo ljubi. Samo smejala sem se. Med uro je Metka neprestano gledala Seada, on pa njo. Spraševala sem se, ali je to mogoče? Metka je dobivala zelo slabe ocene. Njena mamica me je začela spraševati, zakaj naenkrat te slabe ocene. Nisem hotela izdati Metke. Vsakič, ko me je njena mamica zaslišala, sem odgovorila, da ne vem. V šoli sem Metki vedno govorila, da je Sead v redu fant, čeprav ni čisto tak kot mi. Je druge narodnosti, s sabo je prinesel nekoliko drugačne navade... Metka se je obnašala tako čudno. A čez nekaj časa se je spremenila. Vse je bilo v redu. Po šoli mi je Metka povedala, da gredo v petek zvečer v disko. Mislila sem, da je to nemogoče. V petek Metke ni bilo v šolo. Sead je vedno govoril, da bo očka. Mislila sem, da sanjam. Poklicala sem Metkino mamico. Z žalostnim glasom mi je rekla, da je Metka v bolnišnici. Tekla sem tja. Metka je ležala na postelji in glasno jokala. Vedela sem, da se je zgodilo to, kar sem mislila. Tudi Seada ni bilo v šolo. Povedali so, da je v psihiatrični bolnišnici. Čez nekaj časa se je vse spremenilo. Metka in Sead sta skupaj zaživela novo življenje. Svojega otroka sta lepo vzgojila. Vse se je odvijalo drugače kot je bilo pričakovati na začetku te zgodbe. Simona Könye, 9./9 razred 10 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PREDSTAVITEV PMP HODOŠ Policisti PMP Hodoš od vstopa R. Slovenije in R. Madžarske v EU opravljamo z uslužbenci mejne straže R. Madžarske skupno mejno kontrolo. Kontrola se opravlja na enem mestu, kar pomeni da so potniki pri prestopu meje na ta način ustavijo samo enkrat oz. samo na enem mestu. Sodelovanje s sosednjimi varnostnimi organi temelji na medsebojnem zaupanju in visokem strokovnem nivoju. Mejna kontrola se na mejnem prehodu Martinje, Čepinci, Hodoš in železniški mejni prehod Hodoš opravlja na slovenski strani, dočim se na mejnem prehodu Prosenjakovci izvaja na madžarskem ozemlju. V letu 2005 (386.453) smo zabeležili napram leta 2004 (442.724) v mednarodnem potniškem prometu upad potnikov za 13 %. Policisti smo pri opravljanju svojega dela v lanskem letu in v začetku letošnjega leta zabeležili tudi precej uspehov. Uspešno smo zajezili ilegalne migracije in potnikom, ki niso izpolnjevali zakonitih pogojev za vstop v 580 primerih vstop v državo zavrnili. Na mejnem prehodu Prosenjakovci smo odkrili dva osebna avtomobila znamke Mercedes A 190 in VW Polo, ki sta bila odtujena v R. Italiji. Na mejnem prehodu Hodoš pa smo skupaj z uslužbenci mejne straže pri dveh državljanih R. Poljske odkrili večjo vsoto cigaret znamke Marlboro, ki sta jih nameravala pretihotapiti v zahodno Evropo. Zelo uspešni pa smo bili pri odkrivanju predrugačenih dokumentov, ki so jih tujci pri prestopu državne meje uporabili kot prave. To je le del prikazanih uspehov, ki smo jih dosegli policisti pri svojem delu. Poudariti moramo, da uspešno sodelujemo z lokalno skupnostjo in Podružnično dvojezično osnovno šolo in vrtcem Hodoš. Učenci omenjene ustanove so nam s svojim nastopom popestrili kulturni program ob podelitvi priznanj rezervnim in aktivnim policistom, ki smo jo organizirali v zgradbi kulturnega doma Hodoš. V letu 2005 smo tudi policisti dočakali dan, ko smo z veseljem odprli vodovodne pipe iz katerih je pritekla čista neoporečna voda. S svojo prisotnostjo smo popestrili občinski kulturni praznik in otvoritev vaškega vodovoda. Pred zgradbo občine smo na ogled postavili svoje tehnične pripomočke, predstavil se je policist prometnik in policist vodnik službenega psa. Kolektiv delavcev PMP HODOŠ ERNEST EŐRY, 70. letnica Za našega rojaka je evangeličanski duhovnik hodoške verske gmajne Geza Heiner v 100-letno matično knjigo leta 1936 zapisal: »V sredo gospodovega leta jezerodevetstošesttrestoga, Prosinca 16., se je v familiji Őrijovih na Hodošu narodo deček šterome so stariške odebrali ime Ernő.« Osnovno šolo je obiskoval na Hodošu in s svojimi sovrstniki so ob šolanju gradili vaško-gasilski dom. Že v osnovni šoli je začutil potrebo za uveljavljanje manjšinskih pravic na t.i. narodnostno mešanem območju ob slovensko-madžarski meji. Učitelji na osnovni šoli Hodoš so v letih 1947-50 razlagali, da je takratna Ustava SFR Jugoslavije omogočala jezikovni in kulturni razvoj manjšin na območju takratne države, kar pa je prepočasi prihajalo do uveljavitve in realizacije. Svoje otroštvo in zgodnjo mladost je preživel na starševski skrbni domačiji na Hodošu. Tradicija kmetovanja Eőryjevih sega v prvo polovico devetnajstega stoletja, ki se je ohranila vse do današnjih dni. Njegovi predniki so kmetijo iz leta v leto povečevali in se tako uvrstili med srednje premožne kmete na Hodošu. Ob spremljanju očetovega kmetovanja je kot otrok pridobival znanje iz kmetijstva in nadaljeval družinski poklic svojih prednikov. Vpisal se je na Srednjo kmetijsko šolo Rakičan, nato pa na Višjo agronomsko šolo Maribor. Po opravljeni diplomi kot inženir agronomije, se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Šalovci, kasneje kot direktor, nato v Kmetijski zadrugi Prosenjakovci, zatem pa kot pospeševalec kmetijske proizvodnje na širšem področju Goričkega v Kmetijskem kombinatu ABC Pomurka. Spreminjati miselnost goričkega kmeta o kmetovanju je bila težka, pa vendar je Ernest uspel tako na vzhodnem kot tudi na zahodnem delu Goričkega. Za njim so nastajale usmerjene kmetije, za njim je nastajalo sadjarstvo in tudi mali kmetje so se ob njegovi pomoči razvijali iz primeža siromaštva. Sledovi njegovega dela so danes primerljivi z razvitim kmetijstvom v skupnosti v kateri se nahajamo. Kot domoljub s posluhom za težave goričkega človeka, se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zavzel za sanacijo malega tekstilnega obrata v Prosenjakovcih, seveda je moral začasno prekiniti delo v kmetijstvu, ki pa ga ni popolnoma opustil, pač pa se je bolj ljubiteljsko usmeril v vinogradništvo. Majhen tekstilni obrat se je v nekaj letih razširil v srednje veliko tekstilno tovarno in v njem se je zaposlilo preko 340 delavcev in delavk iz najbolj siromašnega dela Goričkega. Tovarna je delovala zgolj po njegovi zaslugi, saj primernega kadra ni imel. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo to uspešno podjetje v takratni veliki občini Murska Sobota. Toda prišli so časi, ko so nekdaj uspešna podjetja zaradi objektivnih razlogov - krutega trga, ki vlada še danes - začela propadati. Tudi tekstilno tovarno v Prosenjakovcih je doletela ista usoda. Kot vztrajen in nepopustljiv, kljub linčanju, ki ga je mimo prenašal, je pomagal naslednikom ustvariti podobno tovarno na drugi lokaciji in ta uspeh ga je pomiril. S svojim ravnanjem je tako dokazal pripravljenost žrtvovati samega sebe, svoje bližnje samo za to, da se bo to pasivno območje bolje razvijalo in da bodo ljudje v njem živeli lažje in boljše. Njegov življenjski moto je: »Delati in ustvarjati za blagor ljudi v okolju, kjer živiš«. To pa je bilo seveda prepleteno tudi s političnim delom, brez katerega ni bilo mogoče dosegati želenega razvoja. Po odsluženju vojaškega roka je bil izbran v komisijo za manjšinsko problematiko v Murski Soboti. S tem se je ukvarjal vse do konca prejšnjega stoletja. Povezovanje med oblastnimi in političnimi organizacijami so se začele sredi 60-tih let. Leta 1963 je kot predsednik NK Šalovci za prijateljsko tekmo navezal prve stike z NK Öriszentpeter. Za prestop meje je bilo potrebno zaprositi madžarsko veleposlaništvo v Beogradu, na kar so določili obmejno obeležje, mejni kamen, kjer bi lahko prestopili mejo; vendar ni prišlo do skupnega dogovora in potrebno je bilo urediti skupni potni list in zagotoviti vizo, prestop meje pa je bil možen na mejnem prehodu Letenye. Bil je med pobudniki za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti madžarske narodnosti leta 1976. Temu primemo je bilo potrebno pripraviti ustavna dopolnila k Ustavi RS, pri čemer je kot poslanec Skupščine RS aktivno sodeloval. V letih 1963-65 je bil delegat v Republiškem zbora, potem od 1974 do 1982 delegat v Zboru občin in od 1982 do leta 1990 delegat v Družbenopolitičnem zbora ter v tem obdobju še član skupščinske Komisije za narodnosti in tudi njen podpredsednik. Sredi 70-ih let je bil med organizatorji srečanj narodnosti v tem delu srednje Evrope in znotraj Jugoslavije. Leta 1972 je občinska konferenca SZDL Murska Sobota sprejela odločitev, da je potrebno navezati stike z Železno županijo. Zadolžili so ga, da obišče vodstvo te organizacije v Szombathelyu in jih povabi na obisk v Pomurje, oziroma Slovenijo. Predsednik Domovinske ljudske fronte dr.István Lajos in tajnik Madlo István sta z veseljem sprejela vabilo in se obiska v Murski Soboti tudi udeležila. Dogovorili so se za 11 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap sodelovanje med Pomurjem in Železno županijo. Tako so postopoma navezali stike za sodelovanje med političnimi, kultumo-prosvetnimi, športnimi, gasilskimi in drugimi organizacijami. Odprle so se možnosti za sodelovanje obmejnih krajev, odpirali so se novi mejni prehodi, kar je bil predpogoj za medsebojno sodelovanje. Vse to je pretežno koordiniral Ernest, v sodelovanju z drugimi, kot so Ferenc Hajoš, Sándor Varga, pokojni Miklós Fehér, Jozsef Vőrőš in drugi. Kmalu za tem so se izoblikovali stiki in sodelovanje z gospodarskimi organizacijami. Posebej pa se je angažiral v krajevnih skupnostih Selo-Fokovci in Prosenjakovci. V družini Eőryjevih je gasilstvo domovalo že od samega začetka, ko seje 1894 ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Hodoš. Med ustanovitelji je bil njegov dedek, oče pa je bil dolgoletni tajnik, posebej zavzet za gasilstvo pa je bil tudi pokojni brat Lajoš. Po končani osnovni šoli leta 1950 se je Ernest vključil v gasilsko organizacijo na Hodošu. Vsako leto so pripravili 3 do 4 dramska dela, nekaj v gasilskem društvu, predvsem pa v kulturnem društvu. Gasilska pot ga je vodila v gasilsko šolo v Medvode. Med tem časom je opravil vse izpite in pridobil čin visokega gasilskega časnika I. stopnje. Sredi šestdesetih let 20. stoletja je pričel z delom v organih Občinske gasilske zveze in 1968 leta je bil izvoljen za predsednika Gasilske zveze Murska Sobota. V tej funkciji je zaznamoval razvoj uspešnega dela pri krepitvi gasilskih organizacij gasilstva v Prekmurju in Prlekiji. Bil je tudi pobudnik mednarodnega sodelovanja, predvsem z gasilci sosednjih držav. Začetek velikih konfliktov v Jugoslaviji je doživel kot član predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije. Veliki jurišniki iz Srbije so ga na seji hudo napadli, češ da predstavniki Slovenije želijo destabilizirati skupno državo in da tudi GZJ razpada, ker jo iz Slovenije finančno ne podpirajo. Odkrito in ostro je zavrnil njihove trditve, saj so iz Republike Slovenije bile poravnane vse obveznosti do tega organa, kot participacija, do čim Republike Srbije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine tega niso storile. Na tej seji, ki je bila za Ernesta zadnja, je odločno zahteval, da Zvezni izvršni svet poravna svoje obveznosti do te organizacije. Po telefonu je poklical takratnega predsednika zvezne vlade gospoda Markoviča in od njega zahteval, da ZIS plača predvidena sredstva, šlo je za 10 milijonov jugoslovanskih dinarjev, kar je bilo naslednji dan tudi realizirano. Kmalu zatem je skupaj z drugim članom predsedstva iz Slovenije zapustil sejo in s prvim vlakom odpotoval domov. Naslednje razočaranje je doživel novembra 1989 ko je bil kot delegat Družbenopolitičnega zbora RS in kot podpredsednik komisije za narodnosti poslan na posvet v Bačko Palanko, na temo položaj narodnostnih manjšin v Jugoslaviji in odnosi med narodi in narodnostmi. Na posvetovanju je sodeloval tudi član Zveznega izvršnega sveta Mihály Kertész, ki se je hvalil v govoru, da je njegova mama tudi madžarske narodnosti in da spoštuje vse narodnostne manjšine v Vojvodini. Hudo je kritiziral Slovenijo, slovenske funkcionarje in jih obdolževal kot razbijače jugoslovanske države. Bil je prepričan, da iz Slovenije nikogar ni, saj je otvoritev Ernest zamudil. V razpravi se je oglasil in dal odgovore na kritično ocenjevanje Kertésza in mu povedal, da bo v nadaljevanju govoril madžarsko. Na to ga je pri kosilu predsedujoči konference opozoril, da mu bodo zagotovili policijsko spremstvo do Osijeka, kar je pomenilo, da je boljše da čimprej zapusti Srbijo. V organih Gasilske zveze Slovenije je bil od 1968 ves čas prisoten kot zunanji sodelavec. V letu 1976 je bil na VIII. kongresu v Novi Gorici izvoljen v nadzorni odbor, na X. kongresu leta 1984 pa je postal podpredsednik GZ Slovenije in po odstopu dr. Branka Božica s položaja predsednika jeseni 1989 je prevzel krmilo slovenskih gasilcev. Vodenje gasilske organizacije je prevzel v času, ko smo bili priče številnim spremembam in tudi osamosvojitvi Republike Slovenije. Nikoli se ni ustavil pri še tako težkih problemih, saj ima neizčrpen vir osebne volje in energije. V sleherno društvo v slovenskem prostoru se je odzval, bodisi na prireditve, zbore ali razrešitev nastalih težav. Aktivnosti na področju mednarodnega sodelovanja je prenašal tudi v organe mednarodne gasilske organizacije CTIF, kjer je večkrat poudaril pomen takega sodelovanja, ki se razvija že mnogo let. In prav gasilci smo bili tisti, ki smo se zgodaj začeli pridruževati. Ob velikih obveznostih v organih GZ Slovenije, je našel tudi čas, da kot predsednik vodi največje gasilsko društvo v Prekmurju, GD Murska Sobota, ki s svojo pol profesionalnostjo obvladuje celotno Pomurje. Začetek osamosvojitvene vojne za Slovenijo je doživel v Ljubljani in Murski Soboti. Bilo je skupno zasedanje komisije za narodnosti pri soboški občinski skupščini in komisije za narodnosti Železne županije. Po končani seji ga je predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer obvestil, da naj čimprej opravijo kosilo, potem pa naj madžarske goste hitro pospremi prek mejnega prehoda na Hodošu. Mejni prehod je bil že dobro zastražen, člani madžarske delegacije pa so se z grenkim priokusom in tudi s solznimi očmi poslovili, saj so se že slišali streli, prihajali pa so tudi helikopterji jugoslovanske vojske, da zasedejo mejni prehod. Vrnil se je v Prosenjakovce, v podjetju prekinil delo in zaposlene poslal domov. Noč je preživel v gasilskem domu v Murski Soboti in naslednji dan se je priključil pogajalski skupini za predajo vojašnice na Hodošu. Po okrepitvi iz Maribora je bila vojašnica že močno obkoljena tudi s policisti, tretji dan po ponovnem razgovoru so graničarji in zvezna milicija le izobesili belo zastavo in so se predali. Pri podobni aktivnosti je sodeloval tudi v vojašnici v Prosenjakovcih in v Murski Soboti. Ernest je naš rojak, ponosni smo na njega, hvaležni smo mu, ker v vseh teh letih ni pozabil na svojo rojstno vasico, saj jo pogosto obišče in ni pozabil niti svojih bližnjih s katerimi rad poklepeta, predvsem pa ga zanima delo našega gasilskega društva in gasilske zveze, saj je prisoten na vsaki naši večji gasilski prireditvi. Ves ta čas je budno spremljal razvoj naše vasi, pozneje naše občine in s svojimi nasveti poskušal pomagati k čim uspešnejšemu napredku in razvoju. Tako je izkazal svojo dobro voljo tudi pri reševanju problemov Agrante, ko je uporabil vse svoje dolgoletne izkušnje. V zahvalo in obenem spodbudo za nadaljnje sodelovanje smo mu leta 2004 izročili Zlato plaketo občine Hodoš. Kako to obvladuje se mnogokrat sprašujemo in odgovor je sledeči: V njem je moč, volja in posebna ljubezen za delo in razvoj. Pri vsem tem ima prav gotovo svoj izjemen delež njegova soproga Irena, ki se je osebno žrtvovala zato, da je Ernest vse te funkcije in dolžnosti lahko obvladoval. Ob prehodu v osmo desetletje življenja se mu zahvaljujemo za nadpovprečni vsestranski osebni prispevek k razvoju in mu želimo še veliko zdravih let, uspešnega dela in več prostega časa za sebe, svojo družino in prijatelje. Dragi naš Ernest, še na mnoga zdrava leta! Ludvik Orban Župan Občine Hodoš 12 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap EŐRY ERNŐ hetvenedik születésnapjára Heiner Géza, a hodosi egyházközség evangélikus lelkésze, 1936-ban a következőket írta a százéves születési anyakönyvbe: „Szerdán, az úr ezerkilencszáz harminchatodik esztendejében, január 16-án, a hodosi Eőry családban fiúgyerek született, akinek szülei az Ernő nevet adták”. Hodoson járt általános iskolába, a tanulás mellett, társaival karöltve segédkeztek a falusi-tűzoltóotthon építésénél. Már az általános iskolában érezte annak szükségességét, hogy a szlovénmagyar határ menti, úgynevezett nemzetiségileg vegyesen lakott területen érvényesüljenek a kisebbségi jogok. A hodosi általános iskola tanítói 1947-50-ben elmagyarázták, hogy az akkori Jugoszláv Szocialista Szövetségi Köztársaság alkotmánya lehetővé teszi az országban élő kisebbségek nyelvi és kultúrális fejlődését, a gyakorlatban azonban mindez túl lassan érvényesült és valósult meg. Gyermek- és fiatal korát Hodoson, gondos szülői körben töltötte. Az Eőry család a tizenkilencedik század első felében kezdett el gazdálkodni, és ezt a hagyományt a mai napig folytatja. Felmenői évről évre gyarapították a gazdaságot, és ezáltal Hodos tehetősebb gazdái között tartják őket számon. Apjától Ernő eltanulta a parasztgazdálkodás fogásait, és folytatta a családi hagyományt, tanulmányait először a rakičani mezőgazdasági középiskolában, majd a maribori agrártudományi főiskolán folytatta. Tanulmányait befejezve, mezőgazdasági mérnökként, később pedig igazgatóként Šalovcin, a mezőgazdasági szövetkezetben kezdett dolgozni, a pártosfalvi mezőgazdasági szövetkezetben folytatta, majd később, az ABC Pomurka mezőgazdasági kombinát alkalmazottjaként, és falugazdaként Goričko térségében működött. Nem volt könnyű megváltoztatni a goričkoi parasztszemléletet, Ernő azonban sikeresen működött Goričko keleti és nyugati vidékein is. Munkája nyomán kialakultak a szakosodott gazdaságok, fejlődött a gyümölcstermesztés, segítségével a kistermelők is fokozatosan kivergődtek a szegénység szorításából. Munkájának gyümölcsei fellelhetők a mai közösség fejlett mezőgazdasági termelésében. Olyan hazafiként, aki mindig is megértéssel volt a goričkoi kisember gondjai iránt, a múlt század hetvenes éveinek közepén, gondjaiba vette a pártosfalvi textilgyárat, ezzel pedig ideiglenesen le kellett mondania a mezőgazdaságban folytatott munkájáról. Persze, a szakítás nem volt teljes, hiszen a szőlészet lett a kedvenc szabadidős tevékenysége. A kis textilüzem néhány év múlva nagy textilgyárrá alakult át, ahol Goričko legszegényebb vidékének 340 alkalmazott kereste meg kenyerét. A gyár működése valójában neki köszönhető, hiszen megfelelő szakképzett személyzet nem volt. Az előző század kilencvenes éveiben, az akkori muraszombati község, egyik legsikeresebb üzeme volt. Aztán változtak az idők, és a ma is uralkodó, könyörtelen piaci viszonyok következtében, az egykor sikeres gyárak egy része tönkrement. Ez a sors a pártosfalvi textilgyárat sem kímélte meg. A lincshangulat ellenére, kitartóan és rendületlenül, békésen járt el, követőinek egy másik helyszínen segített hasonló termelőüzemet létesíteni, és ez a siker nyugalommal töltötte el. Magatartásával bizonyította, hajlandó feláldozni önmagát, csak hogy fejlődjön ez a térség, hogy könnyebb és szebb legyen az itt élő emberek élete. Életmottója: „Abban a környezetben dolgozni és segíteni az embereket, ahol élünk!” Mindez persze nem ment politikai tevékenység nélkül, hiszen a kívánt fejlődéshez ez nélkülözhetetlennek bizonyult. Szolgálati ideje letöltése után beválasztották a muraszombati kisebbségi bizottságba. Ezt a tevékenységet egészen a múlt század végéig folytatta. A hatóságokkal és a politikai szervezetekkel való együttműködése a hatvanas évek közepén indult. A Šalovci labdarúgóegylet elnökeként 1963-ban barátságos mérkőzésre hívták meg az őriszentpéteri labdarúgók a šalovcii csapatot, és ezzel kezdődött a határon átnyúló, baráti viszonyok alakítása. A határátlépéshez akkor a belgrádi magyar nagykövetségtől kellett engedélyt kérni, majd kijelöltek egy határkövet, ahol a határátlépést tervezték; a dolgok azonban nem a tervek szerint alakultak, be kellett szerezni a közös útlevelet és a vízumot, a határt a letenyei átkelőn léphették csak át. Ő volt 1976-ban a magyar nemzetiségi önigazgatási érdekközösségek megalapításának egyik kezdeményezője. Ennek érdekében módosítani kellett a Szlovén Köztársaság alkotmányát, és szlovén parlamenti képviselőként kivette részét az előkészítő munkálatokból. 1963 és 1965 között a Köztársasági Tanács, 1974 és 1982 a Községek Tanácsa, és 1982-től 1990-ig a Társadalmipolitikai Tanács küldötte volt, ugyanebben az időszakban ő volt a parlamenti Nemzetiségi Bizottság alelnöke. A hetvenes évek közepén, szervezőként részt vett a közép-európai és a jugoszláviai nemzetiségi találkozók szervezésében. A DNSzSz Muraszombati Községi Választmánya 1972-ben úgy határozott, hogy felveszi a kapcsolatokat a szomszédos Vas megyével. Megbízták, hogy keresse fel a szervezet szombathelyi vezetőségét, és hívja meg őket muravidéki, illetve szlovéniai látogatásra. Dr. István Lajos a Hazafias Népfront elnöke és Madlo István titkár örömmel fogadták a meghívást, és részt vettek a muraszombati látogatáson, ahol megállapodás született a Muravidék és a Vas megye közötti együttműködés folytatásáról. Fokozatosan alakultak ki a politikai-, a kulturális és oktatási-, a sport-, a tűzoltó- és egyéb szervezetek közötti kapcsolatok. Megnyílt a határ menti települések közötti együttműködés lehetősége, új határátkelők nyíltak, hiszen ez volt az együttműködés egyik alapvető feltétele. A tevékenységek nagy részét Eőry Ernő koordinálta, ebben segítették őt Hajós Ferenc, Varga Sándor, a néhai Fehér Miklós, Vörös József, és mások. Hamarosan kapcsolatok alakultak ki a gazdasági szervezetek között is. Ő elsősorban a Selo-Fokovci, és a pártosfalvi helyi közösségekben tevékenykedett. Amikor 1894-ben Hodoson megalakult az önkéntes tűzoltóegylet, az Eőry családban is megkezdődött a tűzoltóhagyomány. Nagyapja az alapítók között volt, édesapja sok éven keresztül volt az egyesület titkára, lelkes tűzoltó volt Ernő néhai bátyja, Lajos is. Amikor 1950-ben Ernő befejezte az általános iskolát, ő is csatlakozott a hodosi tűzoltóegylethez. Évente három-négy színdarabot szerveztek, vagy a tűzoltó egyesület, vagy a művelődési egyesület keretén belül. A tűzoltóság a medvodei tűzoltóiskolába vezetett. Időközben sikeresen levizsgázott, és I. Fokú tűzoltó főtisztté nevezték ki. A húszadik század hatvanas éveiben kezdte meg tevékenységét a Községi Tűzoltószövetségben, majd 1968-ban a Muraszombati Tűzoltószövetség elnökévé választották. Ebben a minőségben fémjelezte a muravidéki és a prlekijai tűzoltóság sikeres fejlődését. Ő kezdeményezte az egyesületek nemzetközi együttműködését. Elsősorban, a szomszédos országok tűzoltó szervezeteivel alakították ki a kapcsolatokat. A jugoszláv válság kezdeteit a Jugoszláv Tűzoltószövetség elnöksége tagjaként élte meg. A nagyszerb tagok akkor súlyosan támadták, mondván, hogy Szlovénia képviselői destabilizálni kívánják a közös államot, és a Jugoszláv Tűzoltószövetség is azért omlik össze, mert Szlovénia már nem finanszírozza. Nyíltan és erélyesen visszautasította a támadásokat, hiszen Szlovénia minden kötelezettségét teljesítette, míg Szerbia, Montenegró, valamint Bosznia és Hercegovina. Számára ezen az utolsó ülésen határozottan követelte a Szövetségi Végrehajtó Tanácstól, hogy teljesítse a szervezet iránti kötelezettségeit. Telefonon felhívta az akkori szövetségi kormány elnökét, Ante Markovićot, és követelte, hogy a kormány fizesse be az országos tűzoltószövetségnek járó, akkor tízmillió dinárt, ami másnap meg is történt. Hamarosan azonban az elnökség másik szlovén tagjával együtt elhagyta az ülést, és az első vonattal hazautazott. A következő csalódás 1989 novemberében érte, amikor a Szlovén Társadalmi-politikai tanács küldötteként, és a Nemzetiségi Bizottság alelnökeként Bačka Palankára utazott, ahol egy tanácskozás folyt a jugoszláviai kisebbségekről, valamint a nemzetek és a nemzetiségek közötti viszonyokról. A tanácskozáson részt vett Kertész Mihály, az akkori Szövetségi Végrehajtó Tanács tagja is, aki azzal dicsekedett, hogy az ő anyja is magyar nemzetiségű, és hogy tiszteletben tartja a Vajdaságban élő összes nemzeti kisebbséget. Súlyosan bírálta Szlovéniát, a szlovén vezetőséget, és a jugoszláv állam szétverésével vádolta 13 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap őket. Mivel Eőry Ernő lekéste a megnyitót, meg volt győződve arról, hogy a találkozón nincs szlovéniai képviselő. Eőry viszont felszólalt a vitában, és válaszolt a bírálatokra, majd közölte, hogy mondandóját magyarul kívánja folytatni. Az ebédnél a konferencia levezető elnöke figyelmeztette, hogy rendőrségi kíséretet biztosítanak neki egészen Eszékig, vagyis hogy a legjobb, ha minél előbb elhagyja Szerbiát. Külső munkatársként 1968-tól jelen volt a Szlovén Tűzoltószövetség testületeiben. Az 1976-os, Nova Gorica-i VIII. Kongresszuson beválasztották az ellenőrző bizottságba, az 1984-es, X. Kongresszuson a Szlovén Tűzoltószövetség alelnöke lett, majd 1989 őszén, az addigi elnök, dr. Branko Božic lemondását követően, átvette a tűzoltóság vezetését. Történt mindez abban az időben, amikor számos változás történt az országban, beleértve Szlovénia önállósulását is. A legnehezebb feladatok előtt sem hátrált meg, kifogyhatatlan energiaforrásokkal, és elszántsággal végzi a feladatait. Bármelyik egyesület hívta rendezvényeire, taggyűlésére, illetve a felmerülő problémák megoldása kapcsán, mindig elfogadta a meghívást. Nemzetközi téren is rendkívül aktív, a CTIF nemzetközi tűzoltószervezetben is folyamatosan hangsúlyozza az együttműködés fontosságát, és évek óta, tesz is ezért. Éppen a tűzoltók voltak az első sorokban, amikor a nemzetközi kapcsolatok alakultak. Miközben a szlovén tűzoltószervezetet elnököli, szakított időt arra is, hogy elnökként vezesse a legnagyobb muravidéki tűzoltó egyesületet, a muraszombatit, amely szakértelmével vezető szerepet tölt be a régióban. A függetlenségi háborút Ljubljanában, illetve Muraszombatban élte meg. Éppen ülésezett a muraszombati községi képviselőtestület nemzetiségi tanácsa, valamint a Vas megyei nemzetiségi bizottság. Az ülés végén Andrej Gerenčer, a muraszombati községi képviselőtestület elnöke kérte, minél hamarabb ebédeljenek meg, és kísérje a magyar vendégeket a hodosi határátkelőre. A határátkelő környékén akkor már fokozott őrség működött, a magyar küldöttség tagjai megdöbbenve, sőt könnyes szemekkel búcsúztak el, hiszen már lövések hallatszottak, és érkeztek a jugoszláv hadsereg helikopterei, hogy elfoglalják a határátkelőt. Visszatért Pártosfalvára, a gyárban megszakította a termelést, és hazaküldte a dolgozókat. Az éjszakát a muraszombati tűzoltóotthonban töltötte, másnap pedig csatlakozott a hodosi határőr laktanya átadásáról tárgyaló csoporthoz. A Mariborból érkezett erősítéssel a laktanyát körülvették a rendőrök, és a harmadik napon, az újabb tárgyalást követően a határőrök és a szövetségi rendőrség végre kitűzték a fehér zászlót, és megadták magukat. Hasonló akcióban vett részt a pártosfalvi és a muraszombati laktanya esetében is. Ernő falunk szülötte, büszkék vagyunk rá, és hálásak vagyunk neki, mert az elmúlt években sem feledkezett meg szülőfalujáról, gyakran látogat ide, szívesen elbeszélget a rokonokkal és ismerősökkel, és természetesen mindig érdekli, mi történik a helyi tűzoltó egyesületben és a tűzoltószövetségben, jelen van minden nagyobb tüzoltórendezvényen is. Végig érdeklődéssel kísérte a falu, illetve később az önálló község fejlődését, tanácsaival segítette munkánkat, eredményeinket. Segítőkész volt az Agranta esetében is, hiszen felkínálta sokéves tapasztalatait. Köszönetül, és azért, hogy a jövőben is segítő támaszunk legyen, 2004-ben Hodos Község Arany Plakettjével tűntettük ki Eőry Ernőt. Gyakran kérdezzük magunktól, hogyan képes valaki mindenben helyt állni, a válasz pedig a következő: benne erő, elszántság, a munka szeretete és a fejlődés iránti felelősség lakozik. Mindennél kétségkívül nagy szerep jut nejének, Irénnek, aki személyesen is sok áldozatot hozott azért, hogy Ernő teljesíteni tudja tisztségeit és kötelezettségeit. Most, hogy életének nyolcadik évtizedét kezdi, szeretnénk köszönetet mondani mindazért, amit személyesen tett közös fejlődésünkért, nagyon sok, egészségben eltöltött évet és sikeres munkát, mindenek előtt pedig több szabad időt kívánunk neki, hogy foglalkozhasson kedvenc hobbijával, családjával, és barátaival. Kedves Ernő, ajó Isten még sokáig éltessen! Orban Ludvik, Hodos Község polgármestere 14 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PRIREDITEV OB DNEVU MARČEVSKE REVOLUCIJE RENDEZVÉNY A MÁRCIUSI FORRADALOM ÉVFORDULÓJA KAPCSÁN 15 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PUSTNO RAJANJE FARSANGI VIGASSÁGOK 16 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE HODOŠ ZA LETO 2005 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA KONTO OPIS Proračun 2005 Rebalans 2005 Zaključni račun 2005 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 119.532.416 109.938.564 93.363.119 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 24.724.000 25.073.000 20.866.042 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.714.000 10.346.000 8.096.347 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 5.124.000 5.628.000 5.666.235 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 3.255.000 2.532.000 367.050 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 2.335.000 2.186.000 2.063.061 706 DRUGI DAVKI 0 0 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 14.010.000 14.727.000 12.769.695 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 210.000 315.000 272.708 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 500.000 250.000 173.278 712 DENARNE KAZNI 0 0 0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 0 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 13.300.000 14.162.000 12.323.709 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 100.000 100.000 100.146 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 100.000 100.000 100.146 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 0 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 0 0 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 670.000 770.000 54.010 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 670.000 770.000 54.010 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 0 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 94.038.416 83.995.564 72.342.921 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOF. INSTITUCIJ 94.038.416 83.995.564 72.342.921 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 119.522.000 109.128.148 101.182.291 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 32.510.000 29.140.672 27.942.144 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 10.500.000 10.500.000 10.503.894 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 1.880.000 1.850.000 1.778.424 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 17.330.000 13.760.000 14.765.883 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 700.000 800.000 893.944 409 REZERVE 2.100.000 2.230.672 0 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 22.347.000 18.799.550 17.833.737 410 SUBVENCIJE 1.200.000 700.000 478.247 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 13.150.000 11.798.000 11.670.376 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM 5.220.000 4.074.550 3.643.598 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.777.000 2.227.000 2.041.516 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 0 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 57.965.000 54.325.927 49.893.560 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 57.965.000 54.325.927 49.893.560 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 6.700.000 6.862.000 5.512.850 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 0 0 431 INVEST. TRANSFERI PR.IN FIZ.OSEBAM,KI NISO PROR.U 0 6.200.000 0 432 INVEST.TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 6.700.000 662.000 5.000.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK PRIMANJKLJAJ(I.-II.) 10.416 810.416 -7.819.172 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJ. VRAČ. D. POS. IN PROD.KAP. DEL. (750+751+752) 0 0 12.000.000 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 0 12.000.000 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 0 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 0 0 44 V. DANA POS. IN POV. KAP. DELEŽEV (440+441+442) 0 0 12.000.000 440 DANA POSOJILA 0 0 12.000.000 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0 0 0 442 PORABA SREDS. KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 0 0 VI. PREJ. MINUS DANA POS. IN SPR. KAP. DELEŽEV (IV.-V.) 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 15.000.000 10.000.001 10.000.001 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 15.000.000 10.000.001 10.000.001 55 VIII ODPLAČILA DOLGA (550) 2.405.440 2.405.440 2.405.440 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 2.405.440 2.405.440 2.405.440 IX. POV. (ZMANJŠ.) SREDS. NA RAČ. (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 12.604.976 8.404.977 -224.611 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 12.594.560 7.594.561 7.594.561 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III) -10.416 -810.416 7.819.172 XII. STANJE SRED. NA RAČ. DNE 31.12. 2004 PRET.LETA 1.595.024 1.595.024 1.595.024 Katalin Bunderla 17 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Boris Bunderla, 3. razred Gibanje - pot do zdravja Gibanje je osnovna človekova potreba, tako kot potreba po zraku, hrani, vodi in svetlobi. Podatki o gibalni športni dejavnosti nas opozarjajo, da smo tako kot drugje v Evropi, premalo telesno dejavni. Današnji način življenja je pospešen, zato skušamo opraviti čimveč stvari v čim krajšem času. Veliko dela opravljamo pretežno sede, način življenja zmanjšuje potrebe po dnevnem gibanju. Za večino odraslih ljudi se je izrazito zmanjšala telesna aktivnost pri vsakdanjem delu, prihodu in odhodu z dela, pri hišnih opravilih. Čeprav raste zavest in želja po gibanju, se včasih kljub dobri volji težko pripravimo, da bi začeli s telesnimi aktivnostmi. Izkoristimo čas, ki je pred nami. Prihod pomladi je kot za nalašč primeren letni čas, da nas zvabi v naravo in da na lastni koži občutimo, kako gibanje blagodejno vpliva na naše počutje. Hoja na svežem zraku, kolesarjenje, ples, sprehod v naravo, tek, različne športne igre z družinskimi člani in s prijatelji, vrtnarjenje, planinarjenje poskušajmo vriniti v naš vsakdan. Imeti moramo jasen cilj in željo, da spremenimo svoj način življenja in da hočemo storiti nekaj zase. Za krepitev in varovanja zdravja je pomembno, da smo telesno dejavni vse življenje od otroštva do pozne starosti. Če imamo zdravstvene težave in ne vemo kakšne vrste telesnih dejavnosti bi bile primerne za nas, je dobro, da se posvetujemo s svojim zdravnikom. Pred vadbo se izogibajmo težkim obrokom hrane in ne pozabimo na dovolj tekočine. Najboljša pijača za žejo je voda. Preden začnemo z gibanjem se moramo rahlo ogreti in postopno povečevati telesno aktivnost. Pozorni moramo biti pri uporabi ustrezne opreme in zaščite ( čelada, copati). Izogibajmo se napak pri vadbi, posebej moramo biti previdni, če smo bili že poškodovani. Pri vadbi moramo prisluhniti svojemu telesu. Telesna aktivnost naj bo tako intenzivna, da privede do rahle zadihanosti in povečanega srčnega utripa. Lahko se tudi nekoliko oznojimo. To so lahko tudi vsakodnevna različna domača opravila Če imamo pri vadbi občutek utesnjenosti (premajhen prsni koš), moteče dušenje, pekoči občutek v grlu, močno razbijanje srca, moramo takoj zmanjšati intenzivnost vadbe. Gibajmo se vsaj 30 minut dnevno ali 2 x po 15 minut. V kolikor nismo bili telesno dejavni začnimo počasi, telesno dejavnost povečujmo postopoma. Odločimo se za telesno aktivnost, ki nas veseli, pri kateri uživamo in so primerne za našo starost in telesno sposobnost. To je lahko hoja, nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje, ples, tek, aerobika in še bi lahko naštevali. Poskusimo: Zakaj pa ne bi bilo gibanje družaben pohod v naravo, kot začetek? Povabimo še koga; prijatelja, soproga, soseda. Gibanje naj nam bo zabava in užitek, obenem pa zdrav način življenja. 19 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Ne iščimo izgovore kot so: nimam časa, sem prestar, rekreacija preveč stane. In kakšne so koristi telesne dejavnosti? Koristi redne telesne dejavnosti za zdravje so neprecenljivega pomena. Redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za nastanek številnih bolezni. Zmanjšuje tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni in možganske kapi. Zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II. Zmanjšuje tveganje za razvoj raka, predvsem debelem črevesju in dojki. Pomaga zniževati povišan krvni tlak. Pomaga zgraditi in ohranjati zdrave kosti, močne mišice in gibljive sklepe. Pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka. Zmanjša tveganje za razvoj bolečin v križu in v kolenih. Vsem ljudem, posebno pa tistim s kroničnimi boleznimi, povečuje življenjsko energijo. Pomaga ohranjati normalno telesno težo. Ema Mesarič, dipl.med.sestra ZZV, Murska Sobota PRIPRAVLJENA IN HITRO PRIPRAVLJENA HRANA Tehnološki napredek je bliskovito povečal raznovrstnost že deloma pripravljenih obrokov, ki so nam na voljo. Vakuumsko pakirani ali zamrznjeni obroki, pripravljeni , da jih samo pogrejemo, juhe v vrečkah, pecivo, sladice in mešanice za omake, instant pire krompir in zamrznjene ribje palčke- to so živila, ki polnijo naše police v trgovinah. Čeprav nam vnaprej pripravljeni obroki prihranijo čas, se po prehranskih lastnostih ne morejo primerjati s svežo pripravljeno hrano. Vsakokrat, ko jih segrejemo, izgubijo nekaj vitaminov. Takšna živila vsebujejo tudi veliko sladkorja, soli in maščob. Veliko pripravljene hrane je izrecno namenjeno otrokom. Ribje palčke za otroke so navadno pripravljene iz mletih kosov rib in krušnih drobtin ter barvane z barvili. Prav tako že vnaprej pripravljeni pudingi vsebujejo veliko sladkorja, emulgatorje, umetne arome, barvila in veliko nasičenih (škodljivih) maščob. Instantna juha iz vrečke se zelo razlikuje od doma pripravljene juhe, ker je narejena iz mešanice suhih sestavin, kot so umetne arome, hidrogenirano rastlinsko olje, natrijev glutamat, sladkor, emulgator, barvila, in podobne snovi. Vse te sestavine v domačo juho ne dajemo. »HITRA PREHRANA« je vsaka hrana, ki jo kupimo in vzamemo s seboj ter jo lahko takoj pojemo. To je na primer hamburger ali pomes frites, ali pripravljen sendvič in krof. Značilen hitro pripravljen obrok, sirov burger (» cheesburger«) s pomfrijem in coca colo vsebuje veliko kalorij (1100 do 1200 kcal). To pomeni, da 7 do 10 let star otrok s takim obrokom zaužije več kot polovico svojih dnevnih potreb po energiji. Večina teh kalorij izvira iz nasičenih maščob in sladkorja. Prehrana, ki temelji na hitro pripravljeni hrani, ni recept za zdravje, saj ne zagotavlja zadostne oskrbe z vitamini A, C, D ali E niti dovolj rudnin in vlaknin. Zato uživanje hitro pripravljene hrane brez dodatkov, kot so sadje in zelenjava, ki bi uravnotežili prehrano, povečuje nevarnost za DEBELOST in druge bolezni. Gordana Toth, uni.dipl.inž.živ.teh. ZZV, Murska Sobota Jedrca za dobro zdravje Ali ste vedeli da so jedrca pravi zaklad različnih snovi, ki ščitijo proti boleznim srca in rakavim boleznim? Vsebujejo nenasičene maščobe, omega - 3 maščobe, fitosterole, vitamin E, kalcij, kalij, magnezij, selen, aminokislino arginin in druge telesu koristne snovi. Pa poglejmo kako učinkujejo posamezne snovi. Aminokislina arginin sprošča krvne žile. Vitamin E preprečuje kopičenje maščob v krvnih žilah ter jih ščiti. Ožilje in srce ščitijo tudi fitosteroli. Minerali, še posebej kalij znižujejo krvni tlak. Fitosteroli imajo tudi vlogo pri preprečevanju raka dojk in prostate. Zaščitno vlogo ima vitamin E in selen. Torej zadosti razlogov, da jedrca vključimo v vsakdanjo prehrano. Katera jedrca? Mandlje, brazilske oreške, lešnike, indijski orešček, pistacijo in orehe. Mandlji so dober vir kalcija (za čvrste kosti), magnezija in vitamina E. Vsebujejo tudi aminokislino arginin. Brazilski oreški vsebujejo veliko selena. So tudi dober vir kalcija in magnezija. V lešnikih je enkrat več nenasičenih maščob kot v drugih jedrcih. Ne smemo pozabiti vitamina E. Indijski oreški so zelo bogati z železom ter vsebujejo veliko fitosterolov, ki ohranjajo zdrave žile. Imajo pa manj maščob in kalorij kot večina drugih jedrc. Pistacije so odličen vir kalija in fitosterolov. Tudi pistacije sodijo v skupino oreškov z manj maščob. Nikakor pa ne smemo mimo orehov. Vsebujejo nenasičene maščobe in omega - 3 maščobne kisline ter snovi, ki ščitijo pred rakom. Pomnimo, jedrca so energetsko bogata in lahko prispevajo k zvišanju telesne teže. Trije dekagrami - majhno prgišče- jedrc imajo med 180 in 200 kcal in od12 do 22 gramov maščob. Pa kljub temu sezimo po jedrcih! Vključimo jih v vsakdanjo prehrano. Naj zamenjajo čips ter različne slane in sladke prigrizke. Predvsem našim šolarjem in mladostnikom. In ne pozabimo, naj velja prastar in vedno aktualen nauk-zmernost. Praznične palačinke Sv. Nikolaja (8 oseb) 2 jajca 2 dl mleka 30 dag mehke moke 3 dl mineralne vode + po potrebi 1 žlica olja malo soli 20 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap nadev: 1 dl vrelega mleka 2 žlici medu + 1 žlička ½ stroke vanilje 2 žlici marmelade iz pomarančne skorje* 20 dag orehov, lešnikov ali mandljev 5 dag rozin 3 pomaranče (1 za okras) rum po okusu Umešamo jajca in mleko, solimo. Postopoma dodamo moko in mineralno vodo. Pustimo počivati pol ure. Umešamo še olje in po potrebi še malo mineralne vode. Testo mora biti tekoče. Za nadev zavremo mleko in pol stroke vanilje, odstavimo in dodamo med ter prelijemo po orehih (lešniki ali mandeljni). Ohladimo in dodamo 2 žlici pomarančne marmelade ter rozine namočene v rumu. Če jed pripravljamo za otroke rozine namočimo v čaju kateremu smo dodali pomarančni sok. Pomaranče olupimo in narežemo na majhne kockice ter jih dodamo zmesi. Iz testa v teflonski posodi spečemo tanke palačinke. Nadevamo jih z nadevom in okrasimo z kolobarji pomaranče ter poškropimo z žličko toplega medu. * Marmelado iz pomarančne skorje dobimo v vsaki boljše založeni trgovini. Na osebo približno: 4 g beljakovin, 50 g ogljikovih hidratov, 19 g maščob in 430 kcal PS. Zakaj »Praznične palačinke Sv. Nikolaja«? Pred veliko let je nek kuhar prosil Sv. Nikolaja za darilo. Ko je z velikim upanjem čakal na darilo za svojo veliko in zelo revno družino je zaspal. Zbudil ga je čudovit vonj iz kuhinje. Toda v kuhinji ni bilo ničesar. Pogled se mu je ustavil na veliki ponvi za palačinke. In v trenutku je prišel navdih za čudovito jed. Takoj jo je pripravil in poimenoval »Praznične palačinke Sv. Nikolaja«. Tako se je namreč želel zahvaliti Sv. Nikolaju, kajti menil je da je to njegovo darilo. S čudovitimi palačinkami je razveseljeval mnoge goste in tako zagotovil preživetje svoji družini. Samo enkrat letno ni pripravljal palačink za goste. Kot spomin na čudovito darilo in za hvaležnost je pripravil palačinke samo za svojo družino. Recept se prenašal iz roda v rod. Meni ga je podarila moja botra. Prim. mag. Branislava Belović, dr.med. Gordana Toth, univ. dipl. inž. živ. teh. ZZV, Murska Sobota RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA (dopolnitev obstoječega programa za občine Goričkega in oblikovanje lokalno akcijske skupine) Razvojni program podeželja je program, ki ga podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z namenom izvajanja politike celostnega razvoja podeželja. Ti programi predstavljajo skupno razvojno strategijo na izbranem področju in ukrepe za njeno uresničitev, povezuje pa že izvedene programe celostnega razvoja podeželja in druge razvojne ukrepe na podeželju. Sedanje Občine Goričkega (Puconci, Moravske Toplice, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Grad, Rogašovci, Cankova in Tišina) imajo izdelano Razvojno nalogo za Občine Goričkega, kot program razvoja podeželja od leta 1997, s pomočjo katere so v obdobju 1997- 2006 uspešno pridobivali finančna sredstva s strani domačih ministrstev in evropskih skladov. Da bomo lahko v obdobju 2007- 2013 razvijali območje, tudi s pomočjo EU, moramo izdelan program dopolniti v skladu s Predlogom Uredbe Sveta EU o podpori za razvoj podeželja. Zato je občina Puconci v imenu in ob podpori vseh občin Goričkega prijavila na razpis MKGP projekt RAZVOJNA NALOGA ZA OBČINE GORIČKEGA (dopolnitve obstoječega programa in oblikovanje lokalno akcijske skupine), kateri bo osnova za črpanje sredstev v zgoraj omenjenem obdobju. Razvojna agencija Sinergija je bila izbrani izvajalec projekta in naš cilj je pripraviti dopolnitve tako, da bodo ustrezale bodočim razpisom Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano in drugim ministrstvom ter razpisom Evropske komisije, da bodo prebivalci občin Goričkega in sama lokalna skupnost lahko koristili sredstva ter tako zagotovila razvoj obravnavanega območja. Te aktivnosti zajemajo informiranje in izvedbo delavnic s prebivalci o možnostih, ki jih prinaša prihodnje obdobje in z njihovo pomočjo identifikacijo želja in temu primemo oblikovati dopolnitve obstoječe razvojne naloge. Prav tako bomo z obstoječimi akterji lokalnega območja oblikovali lokalno akcijsko skupino (LAS), ki bo sposobna predlagati celovito lokalno strategijo in bo odgovorna za koordinacijo in nadzor njene izvedbe. Po uvodnem spletu aktivnosti smo v mesecu februarju začeli izvajati delavnice za leto 2006. Delavnice so namenjene vsem občanom obravnavanih občin in poteka v vsaki občini. Tistim občanom, ki se delavnice niste udeležili (bodisi niste dobili vabila oziroma ste bili takrat odsotni) nudimo s pomočjo občinskega glasila preko priloženih anketnih listov možnost, da podate tudi Vi svoja videnja obstoječega stanja v svoji občini (probleme oziroma težave in prednosti oz. priložnosti svojega območja) ter razmišljanje o možnih pristopih za izboljšanje stanja v občinah Goričkega. Predvsem so izjemno dragoceni Vaši predlogi, ideje, zamisli, ki bodo osnova za pripravo projektov za črpanje sredstev iz strukturnih skladov v obdobju 2007- 20013 in bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju podeželja. POZIVAMO VAS, da priloženi anketni list izpolnite in ga vrnete najkasneje do 30.4.2006 na naslov: RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA, KRANJČEVA 3, 9226 MORAVSKE TOPLICE, anonimno (za tiste, ki se nočete zaradi katerega koli razloga izpostavljati) ali ga podpišete. Podatke zbrane s pomočjo anketnih listov bomo uporabili za definiranje prioritet Razvojnega programa za območje občin Goričkega. Razvojno nalogo za občine Goričkega in anketni list je možno najti tudi na spletni strani Razvojne agencije Sinergija: www.ra-sinergija.si in ga izpolnjenega vrniti po e-mailu: darja@ra-sinergija.si. Za več informacij se zainteresirani prebivalci občin Goričkega lahko obrnejo na skrbnico izvedbe projekta Darjo Čerpnjak, Razvojna agencija Sinergija. Pripravila: Darja Čerpnjak, univ.dipl.ekon. Skrbnica izvedbe projekta Stanislav Sraka, univ.dipl.org Direktor 21 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap KOLEDAR PRIREDITEV ZA LETO 2006 V OBČINI HODOŠ Z.št Naziv prireditve Datum Kraj prireditve Vrsta prireditve Organizator Informacije Telefon 1. Srečanje oldtajmerjev 30.4.2006 Kulturna dvorana Hodoš dediščina zgodovinska Občinska uprava Lidija Sever 02 559 80 21 2. Postavljanje mlaja 30.4.2006 Mejni prehod Hodoš dediščina tradicija KTD Občinska uprava Rozalija Totić Lidija Sever 031 57 27 22 02 559 80 21 3. Prvomajski kres 30.4.2006 Krplivnik tradicija KTD Rozalija Totić 031 57 27 57 4. Podiranje mlaja 31.5.2006 Mejni prehod Hodoš dediščina tradicija KTD Občinska uprava Rozalija Totić Lidija Sever 031 57 27 22 02 559 80 21 5. Otvoritev sejma Őrség 23.6.2006 Muzej Krplivnik tradicija KTD MNSS Rozalija Totić Otto Gal 031 57 27 57 041 35 72 46 6. Prijateljsko srečanje na meji s sosedi Szalafő 15.7.2006 Mejni kamen 180 Nyáros prijateljska Občinska uprava Lidija Sever Katalin Bunderla 02 559 80 21 7. Občinski praznik, svečana seja 21.7.2006 Kultur. dvorana Hodoš svečana Občinska uprava Lidija Sever Katalin Bunderla 02 559 80 21 8. Osrednja prireditev 22.7.2006 Otvoritev obnove kulturnega doma z okolico svečana Občinska uprava Lidija Sever Katalin Bunderla 02 559 80 21 9. Prijateljsko nogometno srečanje 22.7.2006 Nogometno igrišče Hodoš športna tradicija NK Hodoš Aleksander Abraham 02 559 10 05 10. Gasilsko tekmovanje 23.7.2006 Krplivnik tekmovalna PGD Krplivnik Dušan Bočkorec 041 33 06 49 11. Prijateljsko srečanje na meji s sosedi Kercaszomor 29.7.2006 Mejni kamen Krplivnik prijateljska Občinska uprava Lidija Sever Katalin Bunderla 02 559 80 21 12. Izlet upokojencev 5.8.2006 Slovaška izlet Občinska uprava Lidija Sever 02 559 80 21 13. Srečanje družin 13.8.2006 Bivša vojašnica Hodoš tradicija KTD - ZKMN MNSS Rozalija Totić Otto Gal 031 57 27 57 041 35 72 46 14. Vaja, mesec požarne varnosti Oktober 2006 Občina Hodoš strokovna GZ Hodoš Ludvik Orban 041 41 51 22 15. Srečanje upokojencev December 2006 kulturna dvorana Hodoš tradicija Občinska uprava KTD Lidija Sever Katalin Bunderla Rozalija Totić 02 559 80 21 031 57 27 57 Lidija SEVER 22 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap KAM Z RABLJENIMI BATERIJAMI ? V svetu vsako leto prodajo nekaj miljard baterij in pri tem gre nekaj sto tisoč ton rabljenih baterij na komunalne deponije, kamor sploh ne sodijo. Ker baterije spadajo med nevarne odpadke, jih je potrebno zbirati ločeno. Odpadne baterije vsebujejo težke kovine, kot so živo srebro, kadmij, svinec, ki so za okolje strupene in zdravju škodljive. Onesnažujejo zrak, zemljo in vodo. Koncentracija se nalaga v rastlinah, ki po prehrambenem ciklu pridejo v človeško telo. V telesu negativno vplivajo na srčno žilni sistem, delovanje ledvic, povzročajo poškodbe možganov in živcev. Dolgoročno uživanje živil z visokimi koncentracijami težkih kovin lahko privede do rakavih obolenj v človeškem telesu. Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev organizirajo komunalna podjetja enkrat letno, nekatera tudi dvakrat letno. Občane o umiku in o samem poteku akcije predčasno obvestijo preko medijev, zloženk, plakatov. V vsaki občini oz. krajevni skupnosti je določeno vsaj eno zbirno mesto, kamor lahko občani prinesejo nevarne odpadke. Na zbirnem mestu se določen čas nahaja specialno vozilo in usposobljeno osebje za prevzem. Odpadne baterije lahko oddamo tudi v nekatere trgovine po Sloveniji, prav tako pa potekajo zbiralne akcije po večini osnovnih šol, lahko pa jih oddamo v najbližji zbirni center komunalnega podjetja. V letu 2004 so samo v Pomurju po osnovnih šolah zbrali 1,4 tone izrabljenih baterij. Poskrbimo, da bo nevarno na varnem, le tako bomo našim naslednikom zagotovili varno pitno vodo in hrano, ki jo bodo uživali. Sonja Horvat, dipl.sanit.inž, ZZV, Murska Sobota OBVESTILO ! V želji, da bi naši sadovnjaki ali posamezna sadna drevesa krasila in hkrati koristila nam in naši pokrajini, se obračam na vas. Naše sadjarsko društvo Pomurja uspešno deluje že vrsto let. Glavi namen slednjega je izobraževanje vseh, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s sadjarstvom. V tem sklopu organiziramo ustrezna izobraževanja in tečaje, kot so prikaz rezi in cepljenja sadnega drevja, tečaje izdelave sadnih sokov in različna druga izobraževanja. Da bi bila naša krajina čim lepša skozi celo leto, naj bo zasajena tudi s sadnim drevjem, ki krajino krasi s svojimi cvetovi, listi in seveda sadjem. Sadjarsko društvo Pomurje vabi občane in občanke, da sodelujejo v slednjem sadjarskem društvu in se izobražujejo na področju. S sodelovanjem bi lahko naši krajini dali lepši zunanji izgled, obenem pa pridobili veliko novega znanja, s tem pa osebno zadovoljstvo in korist. Podrobnejše informacije na tel. št. 031/312-173 Vlado Smodiš in na tel. št. 041/623-939 Kristjan Lajnščak Sadjarsko društvo Pomurja OBVESTILO - ÉRTESÍTÉS Obveščamo Vas, da bomo tudi letos organizirali zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov v občini Hodoš ter zbiranje kosovnih odpadkov in sicer: - zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov bo v soboto, dne 29. aprila 2006 in - zbiranje kosovnih odpadkov bo v torek, dne 13. junija 2006. Értesítjük Önöket, hogy az idei évben is megszervezzük Hodos községben a veszélyes és a különleges hulladék, valamint a darabos hulladék gyűjtését és pedig: - a veszélyes és a különleges hulladék gyűjtését szombaton, 2006. április 29-én - a darabos hulladék gyűjtését kedden, 2006. junius 13-án Lidija SEVER OBVESTILO - ÉRTESÍTÉS! Opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu v letu 2006 -spomladanski del, bo na območju Občine Hodoš (za naselji Hodoš in Krplivnik) V TOREK, 25. APRILA 2006 OD 8.00 DO 16.00 URE. pred Vaško-kulturnim domom na Hodošu. 2006. tavaszán is elvégezzük a traktorok és traktorpótkocsik terepen történő műszaki vizsgálatát, ami Hodos Község térségében (Hodos és Kapornak települések) KEDDEN, 2006. ÁPRILIS 25-ÉN 8.00-TÓL 16.00 ÓRÁIG TART Hodoson a faluotthon előtt. Katalin Bunderla 23 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap RAZPIS - PÁLYÁZAT za podelitev priznanj - elismerések kiosztására V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih Občine Hodoš (Ur. 1. RS, št. 59/01) se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Hodoš za leto 2006 in sicer za priznanja: - ČASTNI OBČAN Občine Hodoš - ZLATA PLAKETA Občine Hodoš - LISTINA Občine Hodoš Predlog mora vsebovati: naziv in ime pobudnika, ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi (če obstajajo). Predloge, posredujte na občinsko upravo Občine Hodoš, najkasneje do 19. maja 2006, nakar jih bo obravnavala Komisija, ki bo sprejela ustrezen Sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu v obravnavo in odločanje. Sklep Občinskega sveta o podelitvi priznanja Občine Hodoš bo objavljen v naslednji številki glasila. Hodos Község Elismeréseiről szoló Szabályrendelete (SzK Hiv. Lapja 59/01) 9. cikkelye alapján pályázatot hirdet a Hodos Község 2006-es évi elismeréseinek kiosztására, éspedig: - Hodos Község DÍSZPOLGÁRA - Hodos Község ARANY PLAKETTJE - Hodos Község OKMÁNYA A javaslatnak tartalmaznia kell: a kezdeményező (javaslattevő) nevét, megnevezését az elismerésre javasolt családi nevét, utónevét és alapvető személyi adatait, a kezdeményezés indoklását, az indoklásban szereplő tényeket bizonyító okmányokat (ha léteznek ilyenek). A javaslatokat legkésőbb 2006. május 19-ig várjuk a községi hivatalba, ezt követően a Bizottság megvitatja őket, elfogadja a megfelelő határozatot, és ezt megvitatásra és döntéshozatalra továbbítja a Községi Tanácsnak. A Községi Tanácsnak a Hodos Község elismerésének kiosztásával kapcsolatos határozatának döntését a következő lapban közöljük. Lidija SEVER PRIDRUŽI SE NAM SLOVENSKA VOJSKA -ŽIVLJENJSKI IZZIV V zadnjih letih so bile sprejete pomembne odločitve za Slovensko vojsko (SV), ki narekujejo preoblikovanje SV iz naborniške v poklicno in profesionalno vojsko. Velike in korenite spremembe nastajajo predvsem na kadrovskem področju. Vojake nabornike bodo v naslednjih letih zamenjali poklicni vojaki, pogodbeni pripadniki rezervne sestave in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka. TUDI VI LAHKO POSTANETE VOJAK SLOVENSKE VOJSKE. Ste kdaj razmišljali, da bi postali poklicni vojak SV? Vas zanima dinamično in izzivov polno delo? Če ste državljan Republike Slovenije, imate ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti, ste praviloma stari do 25 let, imate najmanj IV. ali V. stopnjo splošne izobrazbe, ste nekaznovani in za vas ni varnostnega zadržka, niste pa niti član nobene politične stranke, izpolnjujete pogoje za zaposlitev v SV. Slovenska vojska vam omogoča pogodbeno zaposlitev do pet let z možnostjo podaljšanja, dodatno pokojninsko zavarovanje, 24-urno nezgodno zavarovanje, izobraževanje doma in v tujini. KOT POGODBENI PRIPADNIK SLOVENSKE VOJSKE lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske do dopolnjenega 18. leta starosti do koledarsko dopolnjenega 40. leta ženske in 50. leta moški, oz. 60. leta častniki. PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA je služenje na podlagi prostovoljne odločitve kandidata ali kandidatke. Z izbranimi kandidati in kandidatkami Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije sklene pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Služenje traja tri mesece in se izvaja v vojašnicah v Murski Soboti, Bohinjski Beli, Novem Mestu in Postojni. Vojašnico, v kateri bi želeli prostovoljno služiti vojaški rok, si izberete sami. Kdo se lahko prijavi za prostovoljno služenje vojaškega roka? Za prostovoljno služenje vojaškega roka se lahko prijavijo fantje in dekleta, stari od 18 do 27, ki še niso odslužili vojaškega roka, so zdravstveno sposobni za vojaško službo in nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Kaj boste pridobili? Na prostovoljnem služenju vojaškega roka boste pridobili nova znanja in izkušnje, sklenili nova prijateljstva, izboljšali svojo psihofizično pripravljenost. Med prostovoljnim služenjem boste zdravstveno in nezgodno zavarovani, služenje pa se vam bo vštelo v pokojninsko dobo. VSE DODATNE INFORMACIJE, OBRAZCE IN POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU VLOG DOBITE PRI SKUPINI ZA PRIDOBIVANJE KADRA MURKSA SOBOTA Vojašnica Murska Sobota, Kopališka 4, 9000 M. Sobota, Telefon: 02/531-10-48 interno 215 ALI V PISARNAH IZPOSTAVE ZA OBRAMBO V MURSKI SOBOTI, LENDAVI, G. RADGONI IN LJUTOMERU INFORMACIJE DOBITE TUDI NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 1322 TER NA SPLETNI STRANI http:\\ www.mors.si, naborna: pisarna mors. si 24 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap CSATLAKOZZ HOZZÁNK! SZLOVÉN HADSEREG - ÉLETRE SZÓLÓ KIHÍVÁS A szlovén hadsereg tekintetében az utóbbi években fontos döntések elfogadására került sor, amelyek szükségszerűen a szlovén hadsereg átalakulását diktálják helyett hivatásos hadsereggé. Nagy és gyökeres változások tapasztalhatók főleg a káderösszetétel terén. A sorkatonákat az elkövetkező években hivatásos katonák, a tartalékegységek szerződéses tagjai és önkéntes katonai szolgálatot töltő katonák váltják fel. TE IS SZLOVÉN HADSEREG KATONÁJÁVÁ VÁLHATSZ Gondoltál már valamikor arra, hogy a Szlovén Hadsereg hivatásos katonájává válj?Érdekel a dinamiku és kihívásokkal teli munka? Amennyiben a Szlovén Köztársaság állampolgára vagy és megfelelő egészségi és pszichofizikai adottságokkal rendelkezel, 25 évnél nem vagy idősebb, IV. vagy V. végzettségi fokkal rendelkezel, büntetlen előéletű vagy és nem áll fenn biztosági fenntartás ellened, nem vagy tagja semmilyen politikai pártnak sem, eleget teszel a feltételnek hogy a Szlovén Hadsereg soraiban nyerj felvételt. A Szlovén Hadsereg öt évig tartó szerződéses munkát biztosít meghosszabbítási lehetőséggel, kiegészítő nyugdíjbiztosítást 24 órás balesetbiztosítást, hazai és külföldi továbbképzési lehetőségete. A SZLOVÉN HADSEREG SZERZŐDÉSES TAGJAI lehetnek a 18. életévüket betöltő nők és féfriak, nők a betöltött 40. életévükig, a férfiak pedig 50. életévükig, a tisztek 60. életévükig. AZ ÖNKÉNTES KATONAI SZOLGÁLAT az egyén szabad döntésén alapul. Akiválasztott jelöltekkel a Szlovén Köztársaság Hadügyminisztériuma szerződést köt önkéntes katonai szolálatról. A katonai szolgálat három hónapig tart és a Murska Sobota-i, Bohinjska Bela-i, Novo Mest-i vagy Postojnai kaszárnyában folyik. A laktanyát, amelyben önkéntes katonai szolálatot szeretne teljesíteni, ki -ki maga választja ki. Ki jelentkezhet önkéntes katonai szolgálatra? Önkéntes katonai szolgálatra azok a 18-27 év közötti lányok és fiúk jelentkezhetnek, akik még nem teljesítették katonai szolgálatukat, egészségi szempontból alkalmasak katonai szolgálatra, és nem rendelkeznek olyan bizonyítvánnyal, hogy a katonai szolgálat teljesítése ellentétben van meggyőződésükkel. Ezzel milyen előnyökhöz juthatsz? Az önkéntes katonai szolgálat teljesítése során új ismeretek és tapasztalatok birtokába juthatsz, új barátságokat köthetsz és javíthatsz pszichofizikai felkészültségeden. Az önkéntes szolgálat során egészég- és balesetbiztosításban lesz részed, valamint a szolgálat beleszámí a nyugdíj korba. TOVÁBBI IMFORMÁCIÓVAL NYOMTATVÁNNYAL ÉS SEGÍTSÉGGEL A BEADVÁNYOK KITÖLTÉSÉNÉL A MURSKA SOBOTAI KÁDERSZERVEZŐ CSOPORTNÁL SZOLGÁLUNK MURSKA SOBOTAI KASZÁRNYA, Kopališka 4, 9000 MURSKA SOBOTA, Telefon:02/531-10-48 int. 215 Kdaj bo na zdravilih - drogah enak napis kot na škatlicah cigaret? Zdravila - droge so močno toksične snovi, ki intenzivno motijo delovanje bolnega, že tako biokemično neuravnovešenega organizma, in povzročajo še dodaten padec vitalnosti ali živčne energije, ki je značilnost zdravja. Colgan navaja, da so zdravila močno koncentrirani strupi, ki sestavljajo kemične enote, ki paralizirajo živce, uničujejo celice in odpravljajo vitalne akcije. Zdravljena oseba postane bolj bolna kot pred tem, saj droge še bolj izčrpajo že tako izčrpano telo. Naša telesa ne smejo biti zastrupljena na svoji poti do zdravja! Airola v HGW-ju prav tako piše o negativnih posledicah uživanja zdravil: »Večina zdravil močno moti normalno encimsko in vitaminsko akcijo v telesu, sproža motnje metabolizma in vitalnih procesov v telesu. Večina zdravil poškoduje jetra, ledvice in povzroča resna obolenja, vključujoč impotenco, neplodnost, prirojene napake novorojenčkov in raka.« Ko zdravniki stavkajo, se število smrtnih primerov zmanjša za več kot 60 %. T. C. Fry je v knjigi Aids - Lies and Dirty Tricks (Laži in umazani triki o aidsu, op. p.) napisal: »V statistiki za področje ZDA velja, da v enem letu kar 5 milijonov ljudi zboli za boleznimi, ki so posledica zdravljenja z zdravili (iatrogenske bolezni). Okrog 200.000 jih umre. Njihovo smrt povzročijo zdravniki zaradi napačnega zdravljenja. Toda v resnici je število smrti, za katere so odgovorni zdravniki, veliko večje. Ko zdravniki stavkajo, se število smrtnih primerov zmanjša za 60 %. Seveda zdravniki in droge, s katerimi zdravijo, niso uradni vzroki teh statistik smrti, smrt pripišejo bolezni, za katero so zdravili pacienta.« V nadaljevanju zapiše: »Uradna medicina bo vedno krivila čisto vse, razen vzrokov - v tem primeru medicinske postopke pri transfuzijah in zdravilih, s katerimi rutinsko zdravijo. Kartel, ki upravlja z zdravili in drugimi proizvodi, nikakor ne sme biti vpleten ali obtožen kot vzrok za bolezni ali trpljenje. Predstava o drogah - zdravilih mora biti vedno dobrodejna in življenje ohranjujoča.« Nikar ne mislite, da je v Sloveniji kaj drugače. Čisto nič drugače ni, saj zdravstvo deluje v skladu z 25 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap doktrino Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Če pogledamo poročila zdravnikov in skušamo poiskati bolezni, ki so posledica zdravljenja z zdravili in ki jih v leporečju imenujejo stranski učinki zdravljenja, zlahka ugotovimo, da so vsa zdravila strupena. Logično je, da tisto, kar naredi zdravega človeka bolnega, ne more bolnega človeka narediti zdravega, kajne? Če torej zdrav človek jemlje zdravila, bo zbolel, kako naj torej pričakujemo, da bo že bolan človek ozdravel, če bo jemal t. i. zdravila? Pri zloglasnem zdravilu AZT, s katerim zdravijo obolele za t. i. aidsom, je nekaj zastrašujočega, ne le zaradi visoke smrtnosti (več kot 95 % bolnikov je pri zdravljenju umrlo). Los Angeles Times je 6. decembra 1989 poročal, da AZT, ki ga izdeluje farmacevtska družba Buroughs Welcome, povzroča raka, kar so ugotovili pri testiranju živali. Izsledki raziskav ne presenečajo, kajti vsa zdravila so močno koncentrirani strupi. Ali potem farmacevtske družbe - v tem primeru Buroughs Welcome - posvečajo dovolj skrbi, da ljudje ne bi zboleli za rakom zaradi uporabe njihovih zdravil? Sploh ne! Homoseksualci, ki so jih zdravili s tem zdravilom, so prenehali s terapijo. Rekli so: »Ne, hvala! Raje umremo od aidsa!« Wall Streeet Journal je v ponedeljkovi izdaji 11. junija 1990 objavil razburljivo novico, da so tisti, ki so bili zdravljeni z AZT, zboleli za rakom limfe. Pojav raka pri tistih, ki so jemali AZT, je prepogost, da preprosto ne bi preprosto upoštevali AZT-ja. Preprosta resnica je, da vsa zdravila povzročajo raka, nekatera izmed t. i. zdravil so samo bolj strupena od drugih, toda AZT je ena izmed najbolj strupenih dovoljenih drog. Dr. med. Donald Abrams, pomočnik direktorja klinike za AIDS, General Hospital v San Franciscu je priznal, da so ubijali paciente, ki so imeli ARC (aids complex), tako da so jim dajali strupene droge - zdravila. Eden najeminentnejših virologov vseh časov Dr. Peter Duesberg je tudi profesor Molekularne in celične biologije na University of California v Berkleyu - USA v svoji knjigi z naslovom Inventing the AIDS Virus jasno dokazuje, da HIV virus ne more povzročiti AIDSa. Pri tem ga podpirata tudi Nobelova nagrajenca za Kemijo Dr. Walter Gilbert (Nobelova nagrada 1980) in Dr. Kary. B. Mullis (Nobelova nagrada 1993). Dr. Kary Mullis je prejel Nobelovo nagrado prav za izum PCR metode (Polymerase Chain Reaction, s katero naj bi ugotovljali, da število odkritih genetskih drobcev ustreza dejanskem številu virusov) in (tudi) on odločno nasprotuje hipotezi, da HIV povzroča AIDS! Dr. Walter Gilbert zatrjuje: »Duesberg ima popolnoma prav, ko zatrjuje, da ni nihče nikoli dokazal, da AIDS povzroča AIDS virus!« Znanstvenik Dr. Kary B. Mullis pa ugotavlja: »Vemo da je to človeška napaka, toda HIV/AIDS hipoteza je ena največjih napak! To govorim za opozorilo!« Dr. Peter Duesberg dokazuje: »Prikazovanje AIDS-a kot 'nalezljivo bolezen', katero povzroča HIV virus ima zelo malo opraviti z znanostjo! HIV virus ne ubija celic, ni citotoksičen!« HIV (Human Immunodeffíciency Virus) ne povzroča aidsa, je mali neškodljiv 'sopotnik' (hitchhiker) na svoji inercijski poti! Zatrjuje še: »Ničesar ne dokazuje napake AIDS/HIV hipoteze bolje kot njeni rezultati. Niti eno življenje ni bilo rešeno, niti pravilno napovedano širjenje te bolezni, niti ni vodilo v kakršno koli koristno zdravljenje z zdravilom ali vakcino, ampak služi le za dnevno zastrupljanje 125.000 ljudi z drogo (zdravilom) AZT!« Ugotovitve tako eminentnih strokovnjakov s področja virologije potrjujejo že stoletje in pol dolgo znanstvene trditve Naravnega Zdravja -Naravne Higiene - higienistov o tem, da virusi, bakterije ne povzročajo bolezni. Uradna medicina zdravi bolnike z aidsom etično povsem nesprejemljivo, vendar jim to še vedno prinaša ogromen dobiček, zaslužek, visok status v družbi. Alois Kolar, praktik in svetovalec Naravnega Zdravja, soavtor knjige Aids je ozdravljiv 26 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap SLAVNOSTNI PODPIS POGODBE Z PARTNERJI PROJEKTA INTERREG IIIA TER NOVINARSKA KONFERENCA Z PREDSTAVITVIJO AZ INTERREG III/A PROJEKT PARTNERI SZERZŐDÉSÉNEK ALÁÍRÁSA ÉS A SAJTÓKONFERENCIA PROJEKTBEMUTATÓVAL 27 STROKOVNI PRIKAZ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA SZAKÉRTŐI BEMUTATÓ A GYÜMÖLCSFÁK METSZÉSÉRŐL OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV IZ ŠALOVEC A ŠALOVCI NYUGDÍJASOK KÖZGYŰLÉSE TIHOTAPLJENJE CIGARET ČEZ MEJNI PREHOD HODOŠ CIGARETTA CSEMPÉSZÉS A HODOSI HATÁRÁTKELŐN