Tong-fsctiou Tsingtau Kai-fong p Nanking • _ Shanghai Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29'1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubllana, 24. decembra 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. In mir ljudem na zemlji, i so dobre ooi iie... Naša zvesta »Gorenjka« nam je ea Božič poslala pričujoči članek. Mislimo, da so njena razmišljanja vredna, da jih objavimo na uvodnem mestu naše božične številke. Uredništvo. Tožno popoldne pred svetim večerom grem po belih, zasneženih ulicah. Nežna, siva koprena mraka tiho vstaja nekje v nepreglednih višinah in pada v srebrno sivih odtenkih preko nizkih in visokih streh na pota in ulice. Zavija v plašč skrivnostnosti vse te praznično pričakujoče ljudi, ki hite mimo mene z majhnimi in velikimi zavoji, da jih ljubeče razgrnejo pod božičnim drevescem. Mehko čuvstvo hrepenenja mi drhti v srcu in se preliva v tiho željo po velikem doživetju svetega večera. Kakor da hodi ob meni nekaj nevidnega, da se mi znova budi silna, mogočna otroška vera, ki pričakuje čudežev! V takem razpoloženju gleda človek * vse drugačnimi očmi svojo okolico, vidi v navidezno malenkostnih dogodkih nepričakovane lepote, ki presegajo razumevanje vsakdanjega človeka. Pred razkošno delikatesno izložbo stoje revne kmečke sani. Voznik se je nekam izgubil in pustil ob pločniku konja brez varstva, brez toplega pokrivala. Staro, sključeno, »sestradano kljuse je to. Nič kaj ne spada v bogato okolico, v bleščeče luči, ki se druga za drugo prižigajo v izložbah, razsvetljujejo okna večnadstropnih palač in vabijo v razkošje, k topli peči. Globoko sklanja konj glavo, da ne vidi vseli teh prelesti. Morda sanja o toplem hlevu in polnih jaslih, morda čuti krivičnost gospodarja, ki ga pušča samega, premraženega sredi ceste. 'Ob palici pridrsa star berač in se ustavi pred konjem. Ves zgrbljen je, reven, oblečen v ogoljen poletni suknjič. Tzpod prekratkih, razcefranih, z velikimi zaplatami zašitih hlač gledajo gola, višnjevkasto zardela meča. široko zijajo preveliki čevlji in izpod raztrganih kapic radovedno gledajo v mrzel božji dan od mraza premrli prsti, oviti v umazane sivkastorjave cunje, premočene od snega. Zagledam se mu v obraz. Nič tiste trpkosti, hlinjene ponižnosti ne onemoglega sovraštva ni v njem, ki bi ga človek pričakoval v teh trudnih izmučenih črtah, ki sta jim tuga in beda vtisnili pečat razočaranja. Tiha resignacija je v njegovih ugaslih, rdečeob-robljenih očeh. A glej, ves obraz mu spreleti droben smehljaj, ko se privija k toplemu konjskemu vratu. Nežno drsi trepetajoča starčevska roka po hrbtu uboge živali, po težko sklonjeni glavi, se poigrava z redko grivo. Iz slare, umazane, maščobno se svetlikajoče torbe, ki mu visi čez pleča, privleče berač skorjo trdega kruha in jo ponudi živali, ki hlastno zgrabi nepričakovani grižljaj. Najbednejše človeško bitje in bedna žival sta se srečala pred božičnim večerom sredi ene najprometnejših ljubljanskih ulic. Topel smehliaj je na ustnicah berača. ko ljubkuje konja in se greje ob njem. Nič ne vidi vabljive izložbe v delikatesni trgovini, ne zmeni se za okrogle gnjati, mamljive prekajene klobase, sveže puranovo meso. Ne vidi lepih dam in gospodov, ki hite mimo v bogatih kožuhih . . Ali je to smehljaj bebca, ki se mu ni vžgala v možganih iskra razuma, da bi občutil vso groteskno razliko med seboj in okolico, da bi v besnem srdu stisnil pesti in se zagnal proti tem vsega sitim, prezimim, trdosrčnim ljudem? Ali je pa smehljaj člove-ka-filozofa, ki je prebolel vse stopnje ljudskega gorja in ve, da je ni radosti, ne užitka brez kaplje pelina. Pa se je zato vsemu prostovoljno odpovedal, ne i tisto topo ravnodušnostjo, ki jo spo- llazgled po svetu znavamo v ljudeh, vajenih trpljenja, ampak z nekim stoičnim, vedrim mirom, s preprostostjo velike duše. Milijoni otrok in odraslih bodo danes večer stali pred jaslicami, pred božičnim drevescem. Vsakdo od njih bo deležsn majhnega ali velikega daru iz rok ljubečega bitja. Ta berač pa se danes niti ne spomni, da bi iztegnil roko po daru mimo-gredočih. Tudi on sam bi rad dal danes, ko trka sveta noč na vrata vseli, preobilico bogatega srca. In ker ni nikogar, ki bi sprejemal ljubeznivosti od reveža vseh revežev, deli poslednjo skorjo kruha z revno živaljo. — Ali ni to eden najlepših prizorov, kar jih more doživeti človek tik pred svetim večerom? Kakor prelestno razodetje je, ki odpre človeku pogled v neslutene globine človeške duše, mu znova daje vero v veličastnost človeka, v dobroto človeškega srca. — O, vi vsi naveličani, od življenja utrujeni, pobiti! O. vi ponižani in razžaljeni! Vi vsi, ki vas tepe usoda in vam je svet strl srce! Tudi na vaša srca trka sveta noč. Tiho, pritajeno potrkava na vrata vaših duš. Prisluhnite njenemu skrivnostnemu klicu iu pozabite vsaj ta edini večer, to edinstveno noč vse nevšečnosti, ki vas tarejo. Iztrgajte iz svojih src strup sovraštva, nevoščljivosti, ljubosumja do vseh, ki se jim bolje godi kakor vam Da bo zavladala v dušah tišina svete noči. da bo umolknilo vse, kar ni vredno človeka. Kajti tudi v srcu najbolj zavrženega bitja, največjega hudodelca je ptička, ki poje. je nekaj dobrega, lepega, je želja po blugoJajui vieiaupajoži ljubezni po nežnem dotiku ljubkujoče roke, po dobri prijateljski besedi. Treba je to dobro, ki je morda skrito za deseterimi raskavimi skorjami, le zbuditi, treba je streli navidezni odpor in o pravem času vsaditi zrno, da bo vzklila čudovita roža božičnega miru. Le dobre volje je treba in stokrat vam bo poplačana majhna žrtev. Potem šele boste občutili, da je včasih slaje dajati ko jemati, boste zaslutili, da so lepote, ki jih bogato omizje bogatina ne pozna. Da boste šli tudi vj kakor ta ubogi berač s smehljajem mimo razkošja. Da bo ljubezen v vašem srcu, mir v vaši duši, ko se 6klonite nad zibelko nebeškega Deteta in doživite v najglobljem pomenu besede: In mir ljudem na zemlji, ki =q dobre volje. Gorenjka. Vsem našim cenj. naročnikom, čitateljem in inserentom želimo vesele in. blagoslovljene božične praznike. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Klin med Rusijo in Japonsko Zakaj Japonci tako sistematsko razkosavajo Kitajsko? MONGOLEI Ljubljana, 22. dec. Kratka vest je te dni izšla v listih, vest, kakršnih smo zadnja leta že vajeni: dve novi pokrajini, Hopej in Ca-har, sta se odtrgali od nankinške, to se pravi, osrednje kitajske vlade, in se »osamosvojili«. Kako se kitajske pokrajine »osamosvo-je« in za koga, že vemo. Zato je boljše, če stvar krstimo s pravim Imenom: Japonci so dobili spet nov, velik kos Kitajske v svoje roke. Kaj je pravi cilj japonskega prodiranja na Daljnjem vzhodu? Japonska je zelo gosto obljudena dežela (177 ljudi na 1 km=; za primerjavo: Belgija272, Anglija 192, Nemčija 141, Italija 136, Francija 76, Rusija 8), zato skuša z lepim ali z grdim dobiti zemlje za svoje ljudi. To bi bila tehtna razlaga japonske politike na Kitajskem. Samo da je po sredi še nekaj drugega: japonski strah pred Rusijo. Oglejmo si dogodke par let nazaj! Prva etapa japonskega prodiranja; MANDŽURIJA. 28. septembra 1931 so Japonci, sklicevaje se na neki inci- dent (običajna pretveza imperialistov), zasedli Mukden, potem pa postopno razširili svojo okupacijo še na nadaljnje tri kitajske pokrajine in prihodnje leto ustanovili iz njih na videz neodvisno državo Mandžurijo. MAND- SCHUKUO Mukden Pu-tschou Druga etapa: DŽEHOL. Spomladi 1933 so Japonci odkrili, da ogra-žajo Džehol roparske tolpe, in so vkorakali vanj. Ko so »napravili red«, so se spomnili, da je bil Džehol že od nekdaj kos Mandžurije, in so ga ji nesebično priključili. Tretja etapa: CAHAR. Konec leta 1934 se je začelo počasno vdiranje japonskih čet v Cahar, ki sega ko klin med Kitajsko in sovjetskemu vplivu podvrženo Mongolijo. V začetku letošnjega leta so se iz Caharja umaknile poslednje kitajske čete in dežela je prišla popolnoma pod japonski vpliv. Četrta etapa: HOPEJ. Letaš v juniju so se Japonci domislili, da je v Hopeju it. j. v pokrajini okoli Pekinga in Tientsina) ognjišče kitajskega rovarjenja proti njim. Zato so zahtevali in dosegli, da so ga kitajske čete izpraznile. Peta etapa se danes odigrava. S Caharom in Hopejem, ki bi se jima pridružila še velika in bogata pokrajina šantung, bi Japonci ustvarili novo neodvisno zvezno državo. Potem prideta na vrsto še Sansi in Suijuan, da bo zadeva bolj zaokrožena. Tako bi za Mandžurijo padla ko zrelo jabolko v japonske roke še vsa severna Kitajska. Razkosavanje velike kitajske države se bo kajpada nadaljevalo in čedalje bolj se bo širil klin med Kitajsko in rusko Sibirijo. A to je baš glavni cilj Japoncem: čim dalje bodo Rusi od njih, čim več »neodvisnih« držav bo med njimi in sovjeti, tem laže se Jim bo uresničil r.j.n • največji sen: obvladanje Osrednje Azije in potem, postopno, nadvlada nad vsem azijskim kontinentom sploh. In medtem ko se na Daljnjem vzhodu odigrava ta veleusodni preobrat, se evropske velesile tepo za oslovo senco... Italija in Abesinija Čeprav je prepoved izvoza petroleja v Italijo odstavljena z dnevnega reda (najbrže za zmerom), Italija ne kaže volje, da bi omilila svoje zahteve v Abesiniji. Medtem so pa Abesinci prešli v ofenzivo in groze iztrgati Italijanom še tisto, kar so doslej zasedli. Baje so zavzeli že Aksum in Makalo, na južnem bojišču pa trdno drže Go-rahaj. Anglija Dogodki na Angleškem se zadnje dni razvijajo v znamenju poloma pariškega mirovnega predloga. Prva žrtev te politike je bil zunanji minister sam: sir Samuel Hoare Je moral pred burjo angleške javnosti odstopiti. Druge žrtve je po vsej priliki pričakovati te dni: inspirator pariških predlogov, sir Robert Vansittart (o tej skrivnostni osebnosti angleške diplomacije smo priobčili v prejšnji številki veleaktualen članek) je baje prosil za dopust in se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto. Za presojo angleške zunanje politike je Vansittartov odhod vsaj tako važen moment kakor Hoarov odstop. Angleški časniki podajajo o njem tri glavne karakterizacije: 1. mož zastopa načelo, da naj o mednarodni politiki odločajo samo velesile in da naj ima besedo tajna diplomacija kakor pred vojno; 2. osebno je velik prijatelj Francije, in 3. silno je nezaupljiv nasproti Nemčiji. Njegov odhod bi tedaj utegnil pomeniti, da se bo Anglija spet odtrgala od Francije, kakor se je po vojni že nekajkrat. češkoslovaška Kakor je bilo pričakovati, sta poslanska zbornica in senat z veliko večino že pri prvem glasovanju izvolila za Masarykovega naslednika dr. Edvarda Beneša, dosedanjega češkoslovaškega zunanjega ministra. Novi prezident je že nastopil svoje mesto. Zaprisega prezidenta dr. Beneša Takoj po izvolitvi dosedanjega ministra dr. Edvarda Beneša za predsednika republike je novi državni poglavar prisegel v Ladislavovi dvorani na Hradčanih zvestobo češkoslovaški ustavi. Na naši sliki stoji dr. Beneš v sredini. Franclja ijUvard Herriot, predsednik radlkalno-socialistične stranke, najmočnejše meščanske skupine na Francoskem, je odstopil kot predsednik, ker so ga nekateri člani napadli zaradi njegovega zavezništva z Lavalom. Radikali namreč niso enotni: eni so za izrazitejši kurz na levo (ti se tudi najbolj zavzemajo za poostritev sankcij proti Itali-liji), drugi pa podpirajo sedanjo La-valovo vlado. Herriotov odstop je doslej edini francoski odmev londonskih dogodkov po pokopu pariškega načrta. Lavnlova vlada še zmerom trdno sedi. Egiptski nacionalisti so s svojimi zahtevami vendarle prodrli, vzlic angleškemu pritisku: kralj Fuad je z dekretom uvedel ustavo iz leta 1923. Po tej ustavi dobe Egipčani spet demokratsko vladavino s tajnimi volitvami. Parlament ima zakonodajno pravico, le finančne zakone sme predlagati samo vlada. Observer. Zdravje Tvojih zob ohrani KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU iZ^ružinski ilustrovami list za mesto m deželo Številka 51 Leto UH Posamezna Številka po 2 Din Stražnik Donnelly ni snedel besede Tragedija prijateljske zvestobe -00- (m. i.*) Newyork, dec. Stražnik Artur Kenny je ležal v zadnjih vzdihljajih. Krogla iz morilčevega samokresa mu je obtičala v pljučih in vse je kazalo, da so mu minute že štete. Zdravniki so ga preiskali in zmajali z glavo: junaku ni več pomoči... Gentleman — ubijalec Pred pol ure jo je bil v službi izkupil. Bilo je tako: Artur Kenny je korakal z dolgimi odmerjenimi koraki po nočnih newyorških ulicah; v obraz je bil rdeč od mraza, pod nogami mu fe pa škripal zmr-zli sneg. Za trenutek je postal pred razsvetljenimi vrati nekega nočnega zabavišča. Na cesto se je slišala godba, smeh in žvenket kozarcev. Nenadoma je pa nekdo odbutnil vrata in prikazal se je razigran obraz mladega gospoda, ki je v družbi dveh veselih deklet zapuščal zabavišče. Stražnik se je zdajci zdrznil in roka mu je nehote segla po samokresu. Z enim samim skokom se je pognal pred mladega moža: v njem je bil spoznal zloglasnega gangstra. Z grmečim glasom Je zavpil nanj: »Hands up! Roke kvišku!« Gangster Je kakor od strele zadet dvignil roko, in še preden mu je mogel Kenny izbiti samokres, je že odjeknil strel. Stražnik se je zgrudil na stopnice. Njegov napadalec je po mačje skočil v avto ln jo odkuril, kakor da bi mu bili vsi hudiči za petami. Prošnja umirajočega Artur Kenny, eden izmed najpogumnejših in najspretnejših new-yorških stražnikov, je ležal na smrt ranjen na beli bolniški postelji. Zavedal se Je, da Je izgubljen. V teh poslednjih minutah ni imel srčne J še želje, kakor stisniti svojemu zvestemu prijatelju in tovarišu Franku J. Donnellyju roko. Poslali so ponj. Ko je prišel, si Je z orjaško roko pomel oči in se sklonil k umirajočemu prijatelju, da bi slišal njegovo poslednje sporočilo. »Obljubi mi, da ne boš prej miroval, dokler ne spraviš tega psa na oni svet,« je zahropel Artur Kenny. Donnelly mu je nemo stisnil desnico. »In še nekaj te prosim,« je nadaljeval umirajoči. »Mlado ženo imam in otročička... Frank, skrbi .zanju...« »Nikoli ju ne bom zapustil, prisegam ti!« je odgovoril Donnelly. Maščevanje Frank Donnelly ni snedel besede. Po prijateljevi smrti je poznal samo še en cilj: morilca svojega prijatelja mora po vsaki ceni spraviti pravici v roke, vdovi in osirotelemu otroku pa mora ostati zvest in nesebičen skrbnik. Mesece in mesece je ko lovski pes zalezoval hudodelskega gangstra. V civilni obleki se je potikal po najzloglas-nejših beznicah in skrivališčih newyorškega podzemlja. Nekega dne mu je bila sreča mila. Staknil je morilca! Ko sta se sprijela, je pokalo ko v vojni; gangster Je hudo ranjen padel, Donnellyja je pa krogla samo oplazila. Nekaj mesecev kasneje je končal prosluli gangster na električnem stolu. Skrbnost, ki jo je Donnelly kazal do vdove in prijateljeve edinke, je bila vprav ganljiva. Ko je minilo leto žalovanja, je mrs. Ken-nyjeva postala Donnellyjeva žena. Tragedija hrabrega stražnika se je zdela maščevana. V prvih letih novega zakona sta živela Donnellyjeva srečno in zadovoljno. Toda počasi je začel bledeti spomin na dragega pokojnika in v zakon se je naselil prepir. Nesoglasja so postala ta huda, da se je žena odselila. Cel6 tožila je svojega moža in terjala 85 dolarjev mesečne vzdrževalnine. Nekaj časa je stražnik zaradi ljubega miru plačeval obveznosti, ki mu jih je sodišče prisodilo. Ker so se pa gospodarske razmere hudo poslabšale, Je zmanjšal vzdrževalnino na mesečnih 50 dolarjev in v pismu razložil svoji ločeni ženi, da večje vzdrževalnine ne zmore. Druga tragedija Mrs. Donnelly je šla prihodnji teden k svojemu možu, da bi osebno izterjala, kar ji je šlo. Te obiske Je ponavljala več tednov zapored. Vselej sta se ločenca hudo sporekla — in tako je Donnelly lepega dne izgubil oblast nad seboj in ustrelil svojo ločeno ženo v srce. Izdihnila je pri priči. Nato je Donnelly vzel prijateljevo edinko in jo odnesel k sosedom, potem je pa odšel na policijo. Položil je svoj samokres pred policijskega uradnika in se dal brez odpora odvesti. Pri zasliševanju je Donnelly priznal preiskovalnemu sodniku svoje krvavo dejanje in ga opravičil s silobranom. Dejal mu je: »Z naj-boljšini nameni sem se poročil z njo. Ta ženska mi je pa zastrupila življenje.« Državni pravnik je obtožil Franka J. DonnellyJa zaradi uboja. Z njegovo usodo sočustvuje vsa Amerika. Saj se prav lahko zgodi, da bo Frank J. Donnelly svojo uslugo, ki Jo Je pred devetimi leti izkazal na smrt ranjenemu prijatelju, poplačal s smrtjo... Nenavadno srečanje r. n. Bern, decembra. Te dni je družba švicarskih avtomobilistov v trdi noči zagledala na samotni cesti zadnjo luč nekega vozila. Svetiljka je v čudnem ritmu nihala na levo in desno, tako da šofer ni vedel, kako naj vozilo prehiti. Zadeva se je zdela tem nerod-nejša, ker je bila vsa družba dokaj okrogla in bi bilo nevarno obrniti avto nazaj. Zatorej so sklenili, da naj šofer čudno vozilo vendarle prehiti, samo oprezen naj bo, da se ne pripeti nesreča. A kdo popiše njihovo osuplost, ko dohite dozdevno vozilo in spoznajo v njem... kravo! živali je na repu visela majhna rdeča svetiljka, povrh sta ji pa po ena svetiljka bingljali še na obeh rogovih... JCInljDrinaJalo^ KINO SLOGA Liubljtntkl dTor Telefon *TtO prlnaia u BollC RAJ NA ZEMLJI H*Jbo!]ll, RiJubimJIl bolita! program SOKOLSKI DOM SISKA telefon S8-87 Dne tt, |n M. t. m. krasen planinski film »KRALJ MONT BLANCA« V gUv. Tlogi Bepp Rlat in Brigite Horney tl. t. m. ob 20. ari In t nedeljo *», t. m, ob 11. ari dopoldne film EVINO OROŽJE Vstopnina Din f— Dne 28., Se. ln SO. t. m. premiera DEKLE S PROKURO V glav. Tlogi: Wiily Blchberger, Tbeodor Loos, Oerda Maurus. Znižane »eno! Predelana aparaturaI KINO MOSTE predvaja *8. in 26. t. ra. ob 15., 17.80 in 20. uri in 27. t. m ob 20. uri ivečer velefi.'m BENGALI v režiji Cecll B. de Miila. V glavni vlogi: Garj Cooper in Franchot Tone Cene enake, dodatki obiCaJnl KINO TALIJA KRANJ 26. in 26. t. m. ob 16., 18. In 20.80 uri film ZA VEDNO TVOJA V glavni vlogi: Elisabethe Bergner 28. t. m. ob 20.30 uri in 29. t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri film CARIČIN GARDIST V glavnih vlogah: Marcel Wifctrisch (tenor berlinske opere) Maria Bel* ling in Kurt We8permann {ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja 25. in 26. t. m. vsakikrat ob 16.80 in 20. uri »V ZNAMENJU KRIŽA« Zgodovinski velefilm iz Neronovih časov KINO RADIO. JESENICE tel. št. 10 predvaja v petek, dne S7. t. m. ob S. uri IV., dne 28. t m ob 8. uri iv. in 29. t. m. ob 9. uri pop. In ob 8. uri iv. vele opereto »POROČITI SE H06EM« V gl. vlogah: Renate MUller, 8i8kc 8xakal in Hermann Thiemig. Dodatki: Domafi kulturni film in Paramountov zvočni tednik ZVOČNI RADIO JESENICE Za božične pravnike dne 25. t. m. ob 3. in 5. uri pop. ter ob 8. uri i\. in v četrtek (na Stefanovo) ob 3. uri pop. ter ob 8. uri »večer velefilm nesebične ljubezni »USPAVANKA« (ŠPANSKA ROMANCA) V glavni vlogi Dorothea Wieck. Dodatki: »Živali Jadranskega morja«, »Kraljice glasbe« in »Popaj mornar«. POSASTNI KROKODIL Maščevanje razjarjene slo~ovke Znanje po oglasu »Popolnoma drugačno sem si vas predstavljal...« »Kakšno? Majhno, debelo, grdo?« »O, ne! Veliko, vitko in lepo...« Banka Baruch 11. Rue Auber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles. Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice V vaseh ob gornjem Senegalu že lep čas niso govorili o drugem kakor o uborni karungi*, pošastnem krokodilu, ki je ogražal sleherni prevoz čez reko. Zver je bila tako nenavadno divja in požrešna, da ni bil nihče varen pred njo. Konjem in mulam je kar igraje odščipnila noge, srednje veliko govedo je pa kar meni nič tebi nič potegnila pod vodo, da ga ni bilo nikdar več na spregled. A tudi ljudje, naj bodo že belci ali črnci, so ji šli očitno v slast... Mnogo hrabrih lovcev je skušalo pogubiti to ogromno kuščarico, toda vse je bilo zaman, črnci so priredili pravcate bojne pohode zoper njo, pa ni vse skup nič zaleglo; marsikateri prepogumen junak se je vrnil po neuspešnem lovu brez roke ali noge. Z bobni in pojoč bojne pesmi, so se bili odpravili v boj, vračali so se pa klavrni in pobiti... Nevarno srečanje Ko so naši nosači s splavom prebredli reko, so se tudi ti vrli možje, ki so nam nosili hrano in strelivo, srečali z grozotnim krokodilom. Tedaj sem se odločil, da jaz sam obračunam z ostudno zverino. Že sem mislil, da jo imam, tedaj mi je pa neki slon pred nosom ugrabil plen. Takole se je to zgodilo: V zgodnjem jutru sva krenila z Dumbom — to je bil moj črni vodnik — vzdolž reke. Vse je bilo tiho in mirno. Nenadoma je pa vodnik pokazal s prstom v daljavo: »Tam... veliki... nboma karunga... spi!« In res: skozi daljnogled sem opazil glavo velikega krokodila! Zdelo se mi je, da je kljub oddaljenosti — bila sva najmanj kilometer stran — zavohal najino bližino; leno se je obrnil in izginil pod vodo. Od tistega dne ga dolgo nisem več videl. Nekega večera pa, ko sem se vrnil z lova na antilope, sem ga spet uzrl. Ves je bil zleknjen na produ ob reki. Njegov orjaški, lu-skasti trup je spominjal na pošastno predpotopno zver. Na oko sem spoznal, da je ta velikan igraje kos nedoraslemu govedu. Strašno mi je bilo žal, da nisem mogel streljati, toda s svojo risanico, nabito s šibrami, bi pač nič ne opravil spričo trdega krokodilovega oklepa. Kljub temu sem pa hotel zver opazovati, zato sem požvižgal Dumbi, da naj mi prinese ostro nabito risanico. Toda v tistem trenutku jo je zver odkurila pod vodo in se ni več prikazala. Mati in mladič že sem hotel zlovoljen oditi, ko sem nenadoma zaslišal pokanje lomečih se vej. Komaj dve sto metrov od mojega skrivališča se je prikazala slonova samica, porivajoč pred seboj mladiča. Sprva se je zdela neskrbna, zdajci je pa obstala in dvignila rilec — znak, da je zaslutila nevarnost. Ker je veter pihal od nje k meni, sem bil prepričan, da nisem bil jaz tisti, ki ga je zavohala. Sedel sem nepremično in še dih sem pridržal, da se ne izdam. S slonovo samico, ki ima mladiča s seboj, ni dobro češnje zobati, to sem le predobro vedel. Tudi mladič je obstal ko okame-nel poleg matere. Potlej se je pa splašil ko igrav otrok in... stekel k reki. Očitno mu je bilo postalo dolg čas, zato si je hotel poiskati kakšne igrače: zamikala ga je kopel v gostem blatu, že se je hotel zavaliti v plitvino, ko se je nepričakovano prikazala koničasta krokodilova glava iz vode in šavs-nila po nebogljenem mladiču. Bržčas bi se bilo krokodilu posrečilo zvleči žrtev pod vodo, da ni zdajci z bliskovito naglico, ki bi je človek taki velikanski živali ne prisodil, pritekla slonovka in se ustavila pred krokodilom. Kakor bi trenil, je segla z rilcem v vodo, zagrabila krokodila za vratom in ga dvignila visoko v zrak, potem ga je pa treščila z orjaško močjo na breg. še preden se je utegnila gnusna zverina obrniti v beg, je bil slon že pri njej — ne, na njej, in jo po-mandral s svojimi težkimi nogami v brezoblično gmoto. Velikanov bes Pogled na razbesnelo slonovko je bil grozljiv in lep hkratu. Sprva je opravljala svoje strašno razdejanje molče, potlej je pa zatrobila, da se je stresel zrak. Neutrudljivo je teptala po tleh, kjer je še nekaj minut prej ležal orjaški krokodil. Mladiču ni luskasta zver očitno nič hudega storila, pač se je pa ubožec od strahu kar tresel in silil k materi. Samica se dolgo ni umirila. Ko že zdavnaj ni bilo več duha ne sluha o krokodilu, jo je še zmerom stresala togota. Zdaj je stopila v vodo in skrbno izpirala mladiču rane, zdaj se je spet vračala na prod, da zmandra še poslednje krokodilje ostanke. Veter se je bil medtem sprevrgel. Zbal sem se, da bo slonovka zavohala nepoklicnega opazovalca, saj si lahko mislite, da me ni mikalo srečanje z njo, ko sem videl, kakšno kašo je bila zmesila iz krokodila. Toda moj strah je bil prazen. čez dobre pol ure sta se samica in mladič dostojanstveno obrnila nazaj v goščavo, (m. i.*) Zakaj jih niso poslušali! j. n. Newyork, decembra Koliko petrolejskih zapletljajev bi nam bilo danes prihranjenih, da je ameriška vlada leta 1-864 uslišala prošnjo, podpisano po peščici čednostnih yankeejev: zahtevali so nič več in nič manj, kakor da vlada prepove vrtanje petroleja. Takrat je bilo kameno olje še velika novost. Prosilci so v svoji peticiji navajali, da je Bog samo zato spravil petrolej v drobovje naše zemlje, da bo na sodni dan lahko temeljiteje podkuril grešnikom. Zato je bogokletstvo, če bi človek prezgodaj osušil to zakladnico goriva... Toda washingtonska vlada je imela za prošnjo in za njene dokaze gluha ušesa. In tako doživljamo danes krizo, ki bi nam bila drugače prihranjena: krizo petrolejskih sankcij... KLAVIR Napisal Josef Pasztor Betka je spremila svojega zaročenca do vrat; tam sta zaljubljenca še malo postala, nasmehnila sta se drug drugemu — ln tedaj je mladi mož nepričakovano vprašal: »Nu, kaj bo zdaj s klavirjem, ljubica?« »Metka ga ne da in ne da... Sprla sem se že z njo,« je odgovorilo dekle. »Saj vendar veš, kakšen dragocen spomin je klavir za naju...« »Vem!« je nežno dejala Betka ln se z očmi prešerno nasmehnila. Potlej je vsa srečna pobesila pogled in se prižela k fantu. »Ob klavirju sem ti ljubezen razodel... Tista minuta ml ostane v večnem spominu... 2e zdavnaj prej sem te ljubil, toda — saj veš — nisem se upal z besedo na dan...« . »Ti norček, ti!« »Znabiti bi ne bil nikoli iz-pregovoril, da mi nisi takrat ta- ko prekrasno in prisrčno zaigrala Schubertove .Podoknice*.« Lepo dekle se je še tesneje prižela k zaročencu. »Se bom poskusila! Z Metko in z mamo bom govorila, čeprav nimam mnogo upanja...« Ločila sta se; Betka se je vračala jjo vrtni poti k hiši, ko sta pravkar zavili okrog ogla mati in sestra. Ustopila se je pred njiju in dejala: »Janko hoče po vsaki ceni klavir,« Metka je odrezavo siknila: »A tako? Kupit naj si ga gre!« »Ne gre za klavir na splošno, prav za ta naš klavir gre! Sicer pa, kaj bo le Metka s klavirjem? Kolikorkrat je morala igrati nanj, Je pretakala solze od togote. Brez klavirja ji bo doma gotovo prijetneje!« Tedaj Je še mati stresla z glavo. »Ne boš! Klavir mora ostati pri hiši. Včasih, ko je veCerna družba že sita obiranja ln modrovanja, tedaj Je najprijetnejše razvedrilo klavir!« In nekam sanjavo Je pripomnila: »In tudi sicer... Lepi spomini me vežejo na ta klavir... Vajin oče me je takrat zasnubil, ko sem mu z vso prisrčnostjo zaigrala njegovo naj ljubšo pesem...« Betka je prijela mater za roko. Pobesila je glavo in tiho dejala: »Mama, pri meni ni bilo nič drugače... ko sem Janku mehko in toplo zaigrala Schubertovo .Podoknico', mi je izpovedal svojo ljubezen... Zato, mamica, bi tako rada imela klavir!« Mati je pogladila Betko po licih: »Naj vam bo! Vzemita ga. Metka bo tudi brez klavirja prestala...« •* Lepega dne se je Betka preselila s klavirjem vred v Jankovo hišo. čas je tekel svojo pot — in ko. je minilo leto, je vekal v zibelki mali Janček. Tedaj Je nekoč obiskala babica svojega vnučka — pa ji je nenadoma obvisel pogled na klavirju. Vprašala je Betko: »Zdaj pa redkokdaj igraš, kali?« Betka, z novorojenčkom v na- ročju, se je presrečna ozrla k materi in rekla: »Sleherni dan igram... Zakaj vprašuješ, mama?« »Nu, kar tako! Mislila sem, da si z malim preveč zaposlena...« »O Bog, človek si pač mora utrgati kakšno minuto. Kadar se vrne Janko zbit in kasno domov, ga klavir očitno poživi!« Materi se je zarezala resna črta v obraz. »Prav, prav; zdaj ti pač lahko kupi že nov klavir!« »Mamica, za božjo voljo, saj veš, kako sva navezana na ta instrument!« je obupano vzkliknila Betka. »Saj, saj! Toda vidva sta si že splela toplo gnezdece; Janko te ne bo zapustil, ko mu gre pa delo bolj po glavi ko ta šmen-tani klavir!« »Mamica; tako je .vendar tisočkrat prijetneje. Ali naj se mar zato, ker sem že mati, odrečem sleherni zabavi?« Toda mati je vnovič povzela: »Veš, Betka, po klavir moramo poslati. Metka ga potrebuje... Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! Saj veš, da zahaja Lovro že celo večnost k nam, pa molči ko lipov bog. Zanima se že za Metko, o še prav pošteno, toda poguma bržčas nima. Moramo ga malo podrezati. S klavirjem bo šlo, kaj meniš?« »Razumem,« je žalostno prikimala Betka. »Midva naj se torej ločiva od klavirja? Naj bo, toda samo dotlej, da se Metka poroči!« Mati se je poslovila. Betka je porinila voziček z otrokom v spalnico in stopila h klavirju. Listala je po notah, dokler ni našla Schubertove »Podoknice«. Prislonila je note ob stojalce in udarila nekaj taktov. Zdajci je pa prenehala, zakaj z vrta je zaslišala moške korake. Ročno Je stekla v predsobje in širom odprla vrata, potlej se je pa po prstih splazila nazaj h klavirju in nežno zaigrala »Podoknico«. Sladka, pokojna zasanjanost je objela njeno dušo — in mislila je na čase, ko je bila še nevesta. Srce ji je poskakovalo od sreče, ko je vstopil njen mož. že ko j pri vratih jo je pozdravil: »Pozdravljena, Betka! Kaj bo pa dobrega za večerjo?« Kaj beremo in slišimo drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Novi prezident č. S. R. s. w. Pariz, decembra. Par tednov je tega, ko je neki francoski politik govoril v Ženevi s tedanjim zunanjim ministrom in sedanjim predsednikom češkoslovaške republike dr. Edvardom Be-nešem. »Ne morete si misliti,« mu je dejal, »kako vas, gospod minister, vsa Francija pozna in ceni!« »Res?« se je nasmehnil dr. Beneš. »In vendar zna komaj en Francoz na vsakih tisoč pravilno izgovoriti moje ime!« Francozi ga namreč pišejo »Be-nes« in izgovarjajo »Benes«, a ne Beneš. Ce bi hoteli njegovo ime prav izgovoriti, bi ga morali pisati »Beneche«. Dr. Beneša je neki odličen francoski romanopisec takole karakte-riziral: »Prožen je ko Briand, previden ko Chamberlain, stvaren ko Stre-semann, patriot ko Pilsudski, drzen ko Kemal, mladosten ko Mussolini...« Svojo mladostnost si je novi češkoslovaški predsednik ohranil s smotrno gojitvijo športa: saj je dr. Beneš brez dvoma prvi nogometaš, ki je postal poglavar svoje države. (»Intran«) Zimski in poletni ljudje Neki humorist je odkril, da se je več narodnih voditeljev rodilo v vročem letnem času, in je iz tega brž dognal, da smemo ljudi deliti v dve kategoriji: poletne in zimske. Po njegovem spadajo vsi dinamični, dobrovoljni, divji, vihravi, sirovi, oblastni, bojeviti in mrtvo-udni ljudje, dalje podjetni značaji na splošno, kakor veliki bančniki, sposobni upravitelji in pustolovci, ter stremuhi v kategorijo poletni-kov. Zgledi: Cezar, Napoleon, Poin-care in Mussolini. Zimski tip so pa blagi, plahi, sanjavi in miroljubni ljudje in kritični duhovi. Zgled: Kristus; vsi vemo, da se je rodil 25. decembra. če ta teorija drži, si pač ne moremo boljšega želeti, kakor da naj bi se v bodoče vsi ljudje rodili sredi najhujše zime. Potem bo vladal na zemlji večni mir. Z. N. Zakaj Je Aljehin izgubil? q. w. Amsterdam, dec. šahovski svetovni prvak dr. Aleksander Aljehin je moral prepustiti svoj naslov holandskemu profesorju Euweju. Več ko mesec dni je trajala bitka v vseh mogočih holandskih mestih in letoviščih, a le malo Jih je bilo, ki bi bili prisodili novemu šampionu zmago nad genialnim Rusom. Osem let je bil Aljehin najboljši šahist sveta — in zdaj čez noč nič več? Prvaki prihajajo in odhajajo, drugi, boljši, pridejo na njihova mesta. Takšen je zakon narave in tudi Aljehin bi se mu moral prej ali slej ukloniti. Le zdaj še ne; še zmerom je Aljehin boljši od no- vega svetovnega prvaka, še zmerom bi moral biti on prvi šahist sveta in ne Euwe. A zakaj ni več? Nepristranski poznavalci naj odgovore: medtem ko je Aleksander Aljehin užival na matchu whisky in schiedam (silno močna holandska alkoholna pijača), je Euwe pil navadno vodo s sladkorjem... Aljehinova žena — bivši šampion je že v četrto poročen — je z ženskim instinktom prva zaslutila, kaj čaka njenega moža. Rotila ga je, naj vendar opusti bri-novec in se strezni, drugače bo po njem: zaman. V svojem obupu se je obrnila do njegove tretje žene po pomoč. A čeprav ima le-ta kot nekdanja Aljehinova manažerka in prirejevalka njegovih šahovskih matchov še zmerom velik vpliv nanj, tudi njena beseda ni zalegla. In tako je Aljehin prezgodaj izgubil šahovsko krono. Euweju samemu bi bil najbrže še kos, Euwe-ju i n brinovcu ne. Misterij angleškega premoga s. o. London, decembra. Kdo nam bi znal razvozlati problem, ki ga zadaja statistika britanskega izvoza? Leta in leta je že — kar se premoga tiče — Italija kupec št. 2 na Angleškem. Toda zaradi sankcij je italijanski nakup premoga padel v letošnjem novembru na 36.304 tone (lani v novembru 389.410 ton). In vendar je celotni izvoz premoga z Angleškega prejšnji mesec še zrasel! To skrivnost si lahko razložimo le s tem, da je v letošnjem novembru Egipt kupil trikrat toliko premoga na Angleškem kakor lani, namreč 268.651 ton (lani samo 80.477 ton). Angleške ladje v Sredozemskem morju žene petrolej, torej ta povišek ne gre na njihov rovaš. Nekaj drugega je po sredi: Egipt leži na poti iz Italije v Abesinijo... (»Daily Express«) Takt »boljše« družbe g. k. Nica, decembra. Nekdanja slavna filmska igralka Nataša Rambova, vdova še slavnejšega zvezdnika Rodolfa Valentina, je sklenila prodati svoj gradič blizu Juan-les-Pinsa na francoski rivieri. Po smrti svojega prvega moža se je bila spet poročila in je živela daleč od bučnega vrvenja velemest in razkošnih kopališč. Zdaj pa tega življenja ne vzdrži več. Ne da bi se bila naveličala grajske samote! Le tega ne more več prenašati, da bi zmerom prihajale na njen grad »odlične« dame z vseh vetrov in jo prosile, naj jim pokaže sobico, ki je v njej živel pokojni Rodolfo Valentino. A ko bi bilo samo to! S seboj prinašajo cele gore šopkov (in ona naj potem čedi za njimi!), dotikati se hočejo njegove obleke, sedeti na njegovem stolu — skratka vse, kar pride na um le ženskam, ki ne vedo, kam bi s časom in denarjem. Tega življenja Nataša Rambova ne prenese več in zato je svoj gradič prodala, čeprav se je s težkim srcem ločila od spominov svojega oboževanega moža. ste, se je Dumbrav prijel za srce in telebnil po tleh. Takoj poklicani zdravniki so mogli ugotoviti samo še smrt. Duhovnik je izjavil, da zakon ne more biti veljaven, ker je ženin umrl, še preden je izgovoril besedo »Da«. Marija Pavelčuk je po tej nepričakovani tragični smrti svojega ženina dobila živčni šok in so jo morali odpeljati v sanatorij. Zdravniki se boje, da se ji ne bi zaradi hudega duševnega pretresa omračil um. V Romuniji mnogo govore o tem dogodku. Stvar je tem žalostnejša, ker sta bila Marija in pokojni Dumbrav že dolgo zaročena, a sta morala zaradi slabih, denarnih razmer odlagati poroko iz dneva v dan. Pred kratkim se je Dumbrav vendarle denarno nekoliko opomogel in se je odločil za poroko. Usoda je pa hotela, da je umrl, še preden je okusil zakonsko srečo. nijtirur svikrurMjuuur pere LUX hitro in brez truda. Najnovejša iz Nemčije r. n. Pariz, decembra. Hočete poslušati najnovejšo anekdoto, ki si jo na Nemškem pripovedujejo na uho? Evo je! General Goering je prišel na inšpekcijo v Poruhrje. Pri obhodu velike tovarne je ustavil nekega delavca in ga ogovoril: »Povej, kamerad, ali je med tvojimi tovariši še dosti kristjanov?« »O, še dobra polovica, gospod minister.« »Hm... Pa komunistov?« »Kaka četrtina, gospod minister.« »Glej, glej! Po tem takem nimate nič več socialistov?« »Pač, gospod minister, četrtina jih še bo.« »Kaj si rekel?« je zarjovel Goering. »Torej ni med vami nobenega nacionalnega socialista?!« »Pač,« je plaho zajecljal delavec. »Nacionalni socialisti smo vsi!...« (»Journal«) »Dva človeka na svetu sta preveč. Xs. b. Pariz, decembra. Redarska patrulja je nedavno našla v okolici Pariza eleganten prazen avtomobil. Na sedežu je bilo pismo s podpisom ravnatelja Dujardina: »Dva človeka sta preveč na svetu. V mojem stanovanju bo našla policija nekaj zanimivega. Jaz grem pa v smrt.« Redarji so takoj odšli v razkošno stanovanje ravnatelja Dujardina. Tam so gorele vse luči in vsa vrata razen v kopalnico so bila odprta na stežaj. Ko so policisti vdrli v kopalnico, so našli v kadi — mrtvo mlado žensko. Okrog vratu je imela še vrv, s katero je bila zadavljena. Dujardin je živel s svojo mlado ženo v srečnem zakonu; baš zato je ta zakonska žaloigra tako nerazumljiva. Policija misli, da je Dujardin umoril svojo ženo, samomor si je pa izmislil samo zato, da bi ubežal roki pravice. Ravnatelja Dujardina še do danes niso našli ne njegovega trupla. Temeljita vzgoja n. n. London, decembra. Nekaj mesecev je tega, kar je angleški parlament izglasoval zakon o šolanju mladine: po tem zakonu ne sme noben šolar hoditi v šolo dalje ko pet kilometrov. Po vsej državi so morah po objavi tega zakona spraviti šolske zadeve z njim v sklad. A kaj naj počno trije otroci škotskega pastirja Jamesa Mac Ka-ya, ki so doma v hribih sutherlan-ske grofije? Kaj naj store, ko ni pet kilometrov na okrog niti sledu o kakšni šoli — kaj pet kilometrov, še deset kilometrov daleč ni nobene! Zakon je zakon. Otroci imajo pravico do šolskega pouka. In zato mora država hočeš nočeš zgraditi pastirjevim otrokom vsaj zasilno hišico s tremi razredi, za vsakega otroka po enega. Kdo izmed nas se neki more postavljati s toli imenitno šolo kakor potomci vrlega škotskega pastirja, ki imajo — čeprav siromaki — vsak svojega učitelja izključno samo zase?... Smrt pred oltarjem Xp. e. Bukarešta, dec. Romunski listi poročajo o nenavadnem dogodku, ki se je pripetil v Kišenjevu. Pred nekaj dnevi bi bila morala biti poroka trgovca Dimitrija Dum-brave z mlado Marijo Pavelčukovo. Zaročenca sta določeni dan res stopila pred oltar, kjer ju je že čakal duhovnik. Ko je le-ta vprašal ženina, ali res želi zvezati svoje življenje z življenjem svoje neve- Današnja številka obsega 10 strani. Prihodnja številka »Družinskega tednika« izide v torek 31. decembra. Vprašanje in odgovor »Kaj bi storili, če bi bili izvoljeni za poslanca?« je te dni vprašal ugleden londonski tednik svoje čitatelje. Odgovor je poslal tudi neki nezaposlen delavec: »Zahvalil bi se ljubemu Bogu, da mi je priskrbel toli dobro službo.« LuX pristen samo v tem zavitku Hitler in Rdeča kapica 1. o. Amsterdam, dec. Bilo je v nekem otroškem vrtcu v Berlinu. Učiteljica je poklicala malo Gretchen in ji rekla, naj pove zgodbo o Rdeči kapici. Gretchen je pripovedovala: »...in ko je stopil grdi veliki volk v babičino sobo, jo je pozdravil in dejal: ,Heil Hitler, babica! Prinesel sem vam vina in slaščic!'« Najljubosumnejši mož Xq. b. Bombay, dec. V Britanski Indiji, v mestu šola-puru živi najljubosumnejši človek na svetu. Mož je oženjen, a njegovo zakonsko življenje je zanj in za njegovo ženo vprav neznosno. Kadar odide na delo, uklene svojo ženo v verige, da se ne more nikamor ganiti. Te »navade« mu ne more nihče izbiti iz glave, najmanj pa njegova žena. Sosedom se je uboga žena smilila, zato so nekega dne zadevo prijavili sodišču. Brezsrčni Indijec je moral plačati veliko denarno globo, zraven pojde pa še sedet. Tako bo žena vsaj začasno rešena verig. Vprašanje je le, ali bo krutega Indijca kljub prestani kazni minila ta preklicana ljubosumnost. Mlada ženka ga je strmo pogledala in prenehala igrati. Njene vzvišene ubranosti je bilo konec. »Klavir si igrala?« je vprašal nebrižno mož. »Kaj pa sinek?« »Spi,« je odgovorila Betka. Vstala je in zaprla klavir. »Veš, bili smo v Babjem klancu...« je začel Janko svoje pripovedovanje. Na dolgo in na široko je govoril o popoldanšnjih opravkih. Ko je kon£al, je odšla Betka žalostna v kuhinjo. Šele po večerji je možu povedala, da bo mama poslala po klavir. Janko je samo skomignil z rameni. »Ga bodo že spet vrnili!« Samo to — in nič več! * Nekaj tednov kasneje se je Metka vsa srečna prismejala k Betki. »Lovro me je zasnubil...« Betka je objela sestro. »Ali je spet klavir pomagal?« Je pomembno vprašala. Metka se je glasno zasmejala. »Narcbe... Sama sem bila doma in čakala Lovra. Ko je prišel, sem sedla za klavir in za- čela igrati. Nu, takrat bi ga bila morala videti! Približal se mi je in mi globoko in energično pogledal v oči. .Metka, tak nehajte že s tem razbijanjem! Pametna, dobrosrčna in lepa deklica ste. Čutim, da sva drug za drugega ustvarjena... Ne zamerite, toda ne bi želel, da bi se moja žena mučila s klavirjem...* Vidiš, tako je bilo. Toplo in globoko sva si pogledala v oči. Potlej sem se naslonila v stolu nazaj in se na glas zagrohotala. .Metka, ne smejte se mi vendar, ko vas imam pa tako rad...!« Od smeha sem imela vse solzne oči. Ko sem pa videla, da je Lovru hudo resno pri srcu, sem se zbala, da me ne bi napak razumel. Prijela sem ga za roko in srečna vzkliknila: ,Hvala vam, Lovro; parketen, dober in ljubezniv mož ste. Ce bi vedeli, kako nerada tolčem po klavirju...* Potlej se je še on nasmejal in me ljubeče objel...« Metki so lica kar žarela. Ne- kam zasanjano je gledala predse, potem je pa vsa blažena rekla svoji sestri: »Klavir si lahko kar spet odneseta!« Njenkožuh Madžarski napisal Zoltan Simon Gospo. Vilmo Radovanovo je mož zanemarjal. V njeni zapuščenosti jo je tolažil gospod Zla-tožilnik. No in ta gospod Zlato-žilnik je nekega dne kupil lepi gospe Vilmi prekrasen kožuh za petnajst tisoč pengov. Gospa Vilma je na tihem modrovala, da bo tak dragocen kožuh zbudil doma dosti preveliko pozornost, zato si je izmislila svojevrsten trik. Odnesla je kožuh v zastavljalnico. Tam so ji ponujali tristo pengov zanj, toda oria se je zadovoljila z dvajsetimi. Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-vjevih kolačev vesele! »Premisli, Ernest,« je dejala svojemu možu, »kakšno srečo sem imela. »Grem ti po cesti in nenadoma naj dem zastavni listek za kožuh. Samo dvajset pengov stane! Pojdi, prosim te, v zastavljalnico in reši to dragocenost. Samo pomisli, kako poceni zimski plašč bom imela!« Gospod Radovan je takoj stekel v zastavljalnico in izkupil kožuh. Kar čudil se je! Tako krasna stvar pa kar zastonj! Zgodilo se je pa nekaj čudnega. Povedati vam moram, da je imel gospod Radovan čedno prijateljico. Sizi ji je bilo ime; in tej Sizifi je odnesel kožuh v dar. Ljubica ga je od prekipevajoče hvaležnosti kar obsula s poljubi. »Draga Vilma,« je povedal Ernest doma svoji ženi, »ogledal sem si tisto zajčevino. še počenega groša ni bila vredna. Pri vsem tem sem imel pa še srečo: kar na lepem me je nekdo dregnil v rebra in me poprosil, naj mu prodam vsaj zastavni listek, če že sam ne maram izkupiti kožuha. Da ne boš ostala brez naidenino. evo ti tistih dvajset pengov!« (t. I*) še Napoleon ni plačeval dolgov Xp. e. Pariz, decembra. V francoskem mestu Bayonnu je pred kratkim umrl neki star re-stavi-ater. Med njegovimi družinskimi listinami so našli neki porumenel papir: Potrdilo s svojeročnim podpisom velikega francoskega cesarja Napoleona I. Na potrdilu se bere, da je cesar ostal restavratorju dolžan dva litra vina. Ker je potrdilo ostalo v rodbini, katere člani se že od pamtiveka ukvarjajo s tem poklicem, je skoraj gotovo, da ni cesar tega dolga nikoli poravnal. Zadolžil se je bržčas v mladih letih in ko je postal cesar, je na to malenkost nalbrže pozabil. Po francoskih zakonih je ta dolg vsekako zastarel. y -♦—-- V par vrstah Hvaležni sošolci. Na neki praški šoli so morali neki razred zapreti, ker se je pojavila davica. Učenci tega razreda so zbrali nekaj denarja in kupili obolelemu tovarišu dve lepi knjigi — iz hvaležnosti, ker jim je priskrbel nekaj pouka prostih dni. Četrt milijona poročnih prstanov so darovali prebivalci italijanske prestolnice prejšnjo sredo v fond za gospodarski odpor proti sankcijam. Beneš — levo krilo. Novi češkoslovaški prezident je bil pred 30 leti aktiven nogometaš v praški »Slaviji«. Odbornik madžarske nogometne zveze Friderik Minder trdi, da je bil dr. Beneš v letih 1902 in 1903 odlično levo krilo; v tistih časih je bilo malo nogometašev, ki bi tako dobro igrali kakor sedanji poglavar češkoslovaške republike. DINAR tableta Aspirin* in bolečin* ni v*6l Kot zaičito pred ponaredbami nosi vsaka E tableta Aspirina utisnjen ^/ Bay*rj*v križ. ASPIRIN 1121 • < l« ; Vlil i«\» Kaj bo iz ljubezni? Napisal Andre Maurois o------- Kaj bo iz ljubezni? Sleherno prerokovanje bi bilo piškavo. Lahko pač naštejemo nekaj či-niteljev, ki ne bodo izgubili svojega vpliva. Verjetno je, da se bo razmerje med obema spoloma čedalje bolj izenačilo. Telesna moč ne bo pomenila nič več. Najmogočnejšim strojem lahko današnji dan streže slabotna ženska, celo otrok. Vsepovsod mehanske sile nadomeščajo telesne. Saj vidimo sleherni dan, da žene same šofirajo, če bomo kdaj spet doživeli vojno, bodo ženske lahko tudi topove izstrelile in odprle zaklopke na jeklenih posodah s strupenimi plini, ženske umirajo prav tako kakor moški; biti se znajo kakor moški, zakaj ženska s samokresom v roki je močnejša od najmočnejšega boksača. Njene duhovne sile se sproščajo, skušajo se z moškimi izenačiti. Na univerzah študirajo iste predmete kakor moški, kruh si služijo v istih poklicih. Kakšne bodo torej posledice zastran ljubezni? Razmerje med moškim in žensko je v davnih časih temeljilo na surovem podjarmljenju, na zasužnjenju ženske. želja po vladanju je pa v teku stoletij rodila v ženski orožje: koketerijo, dopadljivost; s pomočjo pesnikov in umetnikov se ji je posrečilo zgraditi lik viteške ljubezni, vdane ljubezni moškega do ženske. Dolga, dolga stoletja so se ženske uspešno borile s tem svojim orožjem, da so sl močne može ovile okrog prstov; zakaj močni mož jim je bil varno zavetje. V novejšem času so si pa s svojim orožjem priborile bogate može; danes je važnejše od telesne moči gospodarska svoboda. žena današnjih dni pa ni več gospodarsko odvisna od svojega moža. Zato je tudi njena potreba po možu mnogo manjša. Ker se lahko sama hrani in brani, išče vse bolj nekakšne enakosti v ljubezni, ima torej popolnoma prosto izbero. Zato tudi ne mara več priznati starih moških načel, ki so zlasti v Evropi do današnjih dni še zmerom v veljavi: ženina nezvestoba je zločin, moževa malenkosti Mnogo mladih duhov je terjalo smrt romantične ljubezni. Vprašam se, ali imajo prav. Saj bi človeštvo utrpelo toliko ne-preračunljivih tvornih sil, ki jih ▼prav romantična ljubezen zbuja v človeku. Umetnosti bi odklenkalo; saj so prav gotovo ona dejanja največja, ki jih je navdahnila ljubezen. Skoraj vse naše zapadnjaške šege slone na spoštovanju ženske in na socialnem sistemu, zgrajenem na ljubezni. Že današnji dan lahko trdimo, da se je mnogim mladim ljudem, ki so zavrgli romantično ljubezen, zagnusilo življenje in Je globoka žalost objela njihovega duha. Ni ga življenjskega motiva, ki bi nadomestil to prečudno zmes čutnega poželenja in duhovne zlitosti. »čutno poželenje,« pravi Marcel Proust, »ima prečudno moč, da nasiti duhš in postavi nravnostnemu življenju trdne opore.« (g. 1.*) Svetilko je privezal svoji kravi za rep ueki nemški kmet, da je ne bi na cesti povozil avto, kakor se je zadnje Sase že veSkrat zgodilo. Njegov zgled so začeli posnemati še drugi. levDatilii! lolefiDt. oilliils odstranijo »Nibok tablete. Zakaj bi trpeli bolečine revmatizma, gihta in išiasa, ko to ni potrebno. Vzemite še danes »Nibol« tablete Mr. Bahovec, In Vam odstranijo muke. Enako se »Nibol« tablete uporabljajo kot izvrstno sredstvo pri boleznih vsled prehlada, pri hripi, bolečinah v boku, pri glavo- in zobobolu. Zahtevajte v veeli lekarnah samo prave »Nibol« tablete Mr. Baliovec v originalnih steklenicah 20 tabl. za Din 20‘— ali pa 40 tabl. za Din 34'— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Ba- hovec, Ljubljana, ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. R. S. br. 17816. 17079/18., 24., 29., VI. 35. v mm- H ** . j* s Čete za četami v Abesinijo V Napoliju so se te dni vkrcali v Vzhodno Afriko inozemski Italijani, ki so se prijavili kot prostovoljci v abesinsko vojsko. Obenem je takrat odšel v Afriko tudi transport letal. Kraljica kupuje za Božič AngleSka vladarka Inkognlto v londonskih trgovinah g. 1.* London, decembra. Angleška kraljica je ukazala, da morajo v kraljevski palači popolnoma izprazniti tri sobane in postaviti vanje dolge mize in visoke omare, zakaj v te omare in na te mize pridejo božična darila, ki jih kraljica že zdaj nakupuje. Kraljica Mary kupi namreč vsa darila res sama. že nekaj tednov pred Božičem si ogleduje londonske trgovine, da izbere v njih letošnje novosti. Angleški kralj je nekoč dejal na nekem ženskem zborovanju: »Kraljica je najboljša mati na svetu. Sama zna najmanj tako dobro nakupovati kakor katerakoli druga gospodinja; kar se tiče razgledovanja po trgovinah, pa ne poznam žene, ki bi ji to napravilo večje veselje.« Sicer pa vedo vsi člani angleške kraljevske družine, da hodi kraljica najrajši po »neznanih in malo obiskovanih trgovinah«, zakaj tam stakne zmerom kakšen »priložnostni nakup«, ki ga potem ponosno pokaže svojemu kraljevskemu možu ln prvorojencu, waleške-mu princu. Starinar, ki je hotel kraljico opehariti Nekoč je hotel neki starinar prodati kraljici nekak zmazek za pristen original. Kraljica je pa potvorbo pri priči izpregledala. »Zdi se mi, da ste od stroke,« je dejal prodajalec. »Saj bi mi lahko to že prej povedali!« Potem je pa zaupno pripomnil: »če poznate kakšne dobre kupce, kar s seboj jih pripeljite. Današnji dan so kupčije tako slabe, da vam prav rad odrinem nekaj odstotkov posredovalnine.« Kraljica se je prijazno nasmehnila in kupila nekaj redkosti, ne da bi bila Ve z besedico izdala, kdo je. Ko je doma pripovedovala ta dožlvljajček, se je vsa kraljevska družina od srca nasmejala. »Saj ti zmeraj pravim, mama,« Je menil waleški princ, »da bi bila najboljša trgovka v vesoljnem angleškem kraljestvu!« Kraljica ima vrhu tega izredno dober okus, zna pa tudi vsak predmet točno preceniti. »Nikar ne kupujte tega za svojo punčko,« Je nekoč svetovala neki mladi gospe, ko se je mudila v neki predmestni trgovini. »Pri X. sem videla nekaj prav srčkanega, pa še cenejše je.« Njega dni Je pri božičnem nakupovanju spremljala kraljico njena hči princesa Mary; zadnje čase, odkar je princesa postala vikon-tesa Lascelles in še mati povrh, hodi pa kraljica kar na svojo pest okoli. Po navadi se vozi z avtomobilom, včasih jo pa tudi peš mahne in se od sile rada pomeša med preprosto občinstvo. Čeprav jo ljudje spoznajo, noče nihče pokazati, da ve, koga je srečal. Kadar kraljica kupuje darila za Božič, ima polne roke dela. Saj ne kupuje samo daril za svojo družino in za lišlužbehčeT kraljevske hiše, temveč tudi darila za svoje osebne prijateljice in za prijatelje in prijateljice svojih otrok, Ti že vedo, zakaj prepuščajo materi to delo! Prav tako pa mora kraljica nakupiti še na tisoče dobrodelnih daril. Kraljica prične z nakupovanjem že sredi novembra. Sleherno jutro odide ob desetih iz palače in se vrne komaj ob enih, pogosto pa odide v mesto še popoldne. Zmerom pazi na to, da so njena darila ne samo lepa, temveč tudi praktična in da jih obdarovanci lahko res s pridom rabijo. Kraljica ne mara luksusne robe. Najrajši daruje kakšne tople copate, gorko pidžamo, velik šal, mehko odejo, nekaj metrov blaga, rokavice itd. Za otroke niso kositrni vojaki Otrokom seveda ne daje takih stvari. Zanje so igrače, take igrače pač, ki so hkratu poučne in zabavne. Kositrnih vojakov, topov in drugih takih vojaških reči nikoli ne kupi. še celo tovarnarjev ne mara, ki tako šaro izdelujejo. Pogosto se zgodi, da odide kar sama k njim in jim prigovarja, naj rajši izdelujejo pastirčke, ovčice ali kakšne druge igrače. Angleški kralj je celo sam napravil načrte za otroške pristave in kmečke hišice. Ko so jih tovarnarji izdelali in jih ponujali v trgovinah naprodaj, jih je kraljica menda največ pokupila. Zlasti se kraljica zanima za lesene, kositrne in platnene živalce, seveda samo tedaj, če so lepo in naravno izdelane. Kraljica po navadi sproti plačuje, zlasti če ne želi, da bi trgovci vedeli, s kom imajo opravka. Zgodi se tudi, da si odnese zavitke kar sama do avtomobila, običajno pa naroči v trgovini, naj ji pošljejo kupljeno blago domov. Joj, kako osupne včasih kakšna blagajničarka, ko vpraša nakupovalko za ime in naslov! Vsi bi hoteli kraljici postreči Premnogokrat se je že zgodilo, da je presenečeni blagajničarki padel kar svinčnik iz roke, ko je izvedela, da ima opravka s samo kraljico. Toda kraljica jo skuša v svoji dobroti kar hitro potolažiti, in jo prijazno vpraša po tem in onem: »Ali ste v svoji službi zadovoljni? Ali imate dovolj plače? Ali ste srečni?« Vsa ta vprašanja so tako preprosta in dobrohotna, da se prodajalec ali blagajničarka hitro opogumita in spremita kraljico vsa srečna do avtomobila, venomer ji zatrjujoč, da ne bosta nikomur povedala, kakšna čast ju Je doletela, šele opoldne, ko odhajajo nameščenci iz trgovine, se prične šepetanje na vse strani: »S kraljico je govorila! Pomisli, takšna čast!« In zdi se, da je na obrazih vseh teh ljudi zapisana ena sama želja: nekoč, nekoč samo naj me doleti ta sreča, da bom lahko kraljici postregel...« Anekdote o znam NAJPREJ HONORAR! Budimpeštanski dopisnik velikega inozemskega lista se Je zaljubo v neko lepotico, ki ni imela večje želje, kakor 'da bi se vsaj enkrat videla natisnjeno v časniku. ner ga nedostopna oboževanka nikakor ni marala uslišati, jo je žuma-list sklenil presenetiti, zanašaje se, da jo bo morda le ganil. Napisal Je srčkano zgodbo, namestu sebe je pa podpisal slavohlepno lepotico. Ze čez par dni je imel številko z objavljenim pri"pevkom v rokah. Brž je tekel po rože In vse skup poslal ljubljenki, priložil je pa tole kratko sporočilo: »Milostljiva! Kakor vidim, je v mojem listu izšel lep vaš prispevek. Pozdravila’*’ vas kot svojo drago tovarišico!« Zdaj se mi vendar ne bo več upirala, si je dejal iznajdljivi žumalist in nestrpno čakal odgovo-a. In res mu ga ni bilo treba dolgo čakati. 2e drugi dan je imel dehteče pisemce v rokah. In v njem je bral: »Dragi kolega! Veseli me, da vam je moja stvarca ugajala. Ko dobite od uredništva še honorar, mi ga prosim prinesite s seboj.« ZVIJAČA BABILONSKE KRALJICE Herodot pripoveduje tole zgodbo o drugi babilonski kraljici Nitokridi: Nad mestnimi vrati, kjer je prihajalo in odhajalo največ ljudi, si je dala kraljica napraviti nagrobnik, vanj so ji pa vklesali besede: »Ce bi bil kateri izmed babilonskih kraljev, ki pridejo za menoj, v denarni zadregi, naj odpre ta nagrobnik in si vzame iz njega toliko denarja, kolikor ga potrebuje. A le tedaj, če bo v skrajni sili: drugače bi bil zločin.« Nagrobnik je ostal nedotaknjen vse do kralja Dareja. Ta ga je dal pa odpreti, a glej: v njem ni našel ne zlata ne srebra, le kraljičino truplo, zraven pa tele besede: »če ne bi bil tako nenasitno pohlepen, ne bi bil nikoli kalil mojega posmrtnega pokoja.« STRUPENIZURNALIST Na neki zabavi je zašel madžarski ! žurnalist Zsolt HarsAnyi v družbo nekega ne baš mladega odvetnika, ki se je bil pred kratkim zaročil. Mladoza-ročenec kar ni mogel prehvaliti svoje izvoljenke: »Kako nežna je, duhovita in ljubka ta plavolaska! Sicer je mnogo mlajša od mene, a prav to mi je všeč! Tako bom vsaj imel človeka, ki ml bo zatisnil oči.« »Dvomim, da bi se vaši gospe to posrečilo,« je menil HarsAnyi. »Ne dvomim pa, da ne bi prišel kateri dober prijatelj in vam jih spet odprl.« CLEMENCEAU NA SMRTNI POSTELJI Ko je Clemenceau ležal na smrtni postelji, ga je obiskal njegov stari prijatelj in sodelavec Mandel, da ga povpraša, kako mu gre. »Oh, ljubi Mandel,« je vzdihnil Clemenceau, »tako čudno mi je pri duši. Sam ne vem, ali naj si želim življenja, da bi še poslednjič videl svoje ljubljeno morje — ali naj si pa želim smrti, da mi ne bo več treba gledati Leona Bluma.« •Leon Blum je voditelj francoskih socialistov; kot zagrizenega internacionalna ga Clemenceau, prav tako zagrizen patriot, ni mogel živega videti.) INTELIGENTEN »BEBEC« Madžarski prosvetni minister Julij Wlassics je obiskal zavod za duševno zaostale otroke. Učitelji so otroke postavili lepo v vrsto, poleg njih so pa stali časnikarji in med njimi pesnik Ludovik P».lagyi, ves zdolgočasen in zamišljen. Ko je prišel baron Wlassics do njega, je mislil, da ima pred seboj enega izmed gojencev, ln ga Je vprašal: »Kaj pa vi delate?« »Pesmi,« je odgovoril Palagyi. »Katere verze ste že napravili?« je dalje vprašala ekscelenca. Palagyi je nekatere povedal. Nakar je baron Wlassics dalje gredoč pripomnil: »Za bebca je kar inteligenten!« Današnji tip ženske Neki francoski publicist piše v nekem ženskem časopisu o dobah, skozi katere je šla moderna ženska v zahodnih deželah. V življenju današnje ženske igra ljubezen vse večjo in važnejšo vlogo ko nekoč. A vendar je ljubezen sama pri današnji ženski potisnjena v ozadje. Njej je odprt širši pogled v življenje; ljubi sicer intenzivneje, a temu ne pripisuje velike važnosti. Ker je že prišlo do te velike in važne izpremembe, je prav, da pogledamo, kje so njeni vzroki. Ko so se v dobi naših babic ženske pripravljale za življenjski boj, so se v resnici pripravljale samo na ženitev, ki je pomenila ženski obstanek — ureditev vseh važnih življenjskih problemov. Danes pa temu ni tako. Vse bolj se krči število mož, ki bi bili voljni stopiti v zakonski jarem, in upi v poroko so vse manjši. Današnjim ženam pa ni edini cilj, ki se zanj bore, poroka; bore se za svoj obstanek. Po vojni je zapadna ženska prišla do spoznanja, da je malo mož, ki bi ji bili vredni postati življenjski drugi, število moških se ni zmanjšalo, pač Da se je ■zm a nihala nožnost zaslužka in njihova sposobnost za vzdrževanje družine, ženska je izprevidela, da se mora tudi ona vreči v ta življenjski boj za obstanek. Prirodna posledica tega je bilo novo spoznanje za današnjo žensko: če je samostojna, more svobodneje in intenzivneje ljubiti, ne oziraje se na gospodarske in socialne razmere. Nova doba nam je dala nov tip ženske: žensko, ki si sama služi svoj kruh. Prej so o vsem odločevali drugi ljudje in druge okoliščine. Današnja ženska hoči biti neodvisna od svojega moža. X Zgodovina »dopisov« (XGE) London, novembra »Dopisi in ženitne ponudbe« v časopisih niso danes nič novega. Prvi tak oglas je izšel v nekem londonskem listu že leta 1771. V tem oglasu je »ugleden gentle-man« iskal zakonsko družico, »damo istih let in istih razmer.« Podobni oglasi so se na Angleškem bolj in bolj ponavljali in danes je ta rubrika za angleške liste najbolj dobičkanosna. Francozi in Nemci so pa te oglase sprejeli z nezaupanjem. V Nemčiji je prvi oglas »ženitve in poroke« izšel šele leta 1792. v nekem hamburškem listu. Oglas je obsegal 270 tiskanih vrst. V njem je mladi ženin svoji bodoči zakonski družici izpovedal malone vse svoje življenje. Povrh tega, kakopak, tudi svojih slabosti ni zamolčal. Moda je zanesla te oglase po vsem svetu. V Franciji, Angliji, Nemčiji ln Italiji skušajo biti ti oglasi objektivni; fant, ki se ponuja v zakon, se v njih ne laže in ne precenjuje svojih sposobnosti. Nekoliko drugačne so pa take ženitne ponudbe v vzhodnih deželah. Tako smo srečali zelo zanimiv oglas v rubriki »ženitve in poroke« v nekem japonskem listu; tam piše neka mlada ločena Japonka: »Lepa žena sem. Moji kodrasti lasje mi pokrivajo čelo ko oblak planine. Moj stas se zvija kakor vrba v vetru. Moje lice je bleščeče in sladko ko svilnati sijaj cvetk. Dovolj sem premožna in kadar ljubim, ljubim strastno in vdano, če se čuti kateri gospod dovolj izobraženega in je dovolj bogat, bi ga bila pripravljena vzeti za moža. In ko bova umrla, bo na najinem grobu stal dragocen marmornat nagrobni spomenik, in besede bodo govorile: ,Tu počiva najsrečnejši zakonski par.‘« Osamljeni ljudje se mnogokrat poslužujejo teh oglasov v časopisih in po njih sklepajo zakonsko zvezo. Tu srečamo pogosto tudi grenko priznanje razočaranih mož in žena, ki so izgubili vero v ljudi; tak oglas jim Je najbrže poslednji up, da se bo morda le od nekod, iz daljne dalje pojavil »oni pravi« ali »ona prava«... časi se izpreminjajo... g. n. Newyork, decembra Šest plesalk neke uspele revije, ki so jo predvajali leta 1905 v USA, je tehtalo vsaka po 60 kil. merile so pa po 162 m. V isti reviji nastopa danes v istem gledališču šest plesalk, »težkih« po 56 kil in visokih 175 m. če pojde tako dalje, bo čez na-daljnih trideset let res prava trlica v modi — vsaj v gledališču... Naša anketa o odpravi plodu Nata sotrudnica gdž. Vera je govorila s 6 materami in dekleti, da Vam odkrije 6 ženskih src, razgrne 6 mnenj in poda 6 ženskih izjav o veleperefem ženskem vpratanju Uzakonitev splava v zrcalu socialnih razmer tistih, ki Jih ta problem najbolj reže v meso Zakon zahteva od matere, naj j-odi otroke; ko je otrok rojen, država Umakne roko od njega. To je napotilo Jugoslovansko zdravniško društvo, da je na svojem rednem 18. kongresu v Beogradu razpravljalo o uzakonitvi splava. Deset jugoslovanskih zdravnikov je referi-ralo; križala 60 se mnenja za uzakonitev in proti njej, sklep je bil pa v glavnem naslednji: Med ženami naj bi ločili dvoje, tiste, ki bi rodile in one, ki ne bi rodile. Za te žene, ki naj bodo bodoče matere, so postavili na kongresu dve formuli: 1. ženi-inateri naj se zajamčijo osnovni pogoji za življenje; 2. za žene-matere naj se vzgoje samo ona ženska hitja, ki imajo prvovrstne telesne, umske, nravstvene in nasledstvene sposobnosti; onim, ki bodo pristale na to, da bodo rodile otroke, jih hranile, negovale in vzgajale, naj se posveti vsa pozornost. Naj bo ta mladež, ki stopa v življenje res taka, da bo »na njej stal svet«. Bodoči narod naj bo nosilec težeuj človeštva. Ostalim ženam pa, zlasti onim, katerih otroci bi bili dedno obremenjeni, bolnim ženam in ženam, ki živijo v velikem siromaštvu, naj bi se pa abortus dovolil. Vprašanje splava je za današnjo dobo boleča točka in hudo zadene baš one, ki so pri njem najbolj prizadeti. Značilni so razlogi nasprotnikov legalizacije splava; po njihovem mnenju namreč legalizacija ograža interese države. V splavu vidijo glavni vzrok padanje rojstev. Zmanjšanje porodov vodi k zmanjšanju prebivalstva, to pa k izumiranju naroda, k oslabitvi in končno v polom države. Nasprotniki splava tudi trde, do odpravljajo navadno le one žene, ki beže pred materinskimi dolžnostmi in ki bi se nemoteno hotele udajati uživanju. To so v glavnem razlogi proti legalizaciji abortusa. Zdravnika pobijajo te razloge s naslednjimi protirazlogi: Vzroka o padanju rojstev ni iskati ▼ splavu. Te vzroke je treba iskntt v lahkomiselnem omejevanju poro dov. Da ne prepoved ne svoboda splav-Ijanja ne vplivata na število porodov, je dokaz Sovjetska Rusija, kjer je abortus uzakonjen. Statistika nam pa kaže, da je število porodov kljub legalizaciji splava vedno na isti višini. Posledica dovolitve splava ne bo — kakor se boje nasprotniki — povečanje abortusa in tudi ne bo vzrok padanja naroda, temveč bo znatno omejila brutalno mazaštvo in s tem rešila življenje premnogim ženam. Neutemeljeno je tudi naziranje, da bi prebivalstvo po uvedbi zakonitega splava počasi izumiralo in izumrlo, saj so moč in veličina naroda njegove kvalitete in ne kvantitete. Nadalje so zdravniki izvajali: Ko smo govorili o legalizaciji splava, nismo imeli v mislih bogatih žen, temveč ono množico siromašnih, Id jim je splav edini izhod it zagate. Naš cilj in našn naloga bodi, da ohranimo njihovo življenje. Ne trdimo, da je uzakonitev splava idealna rešitev tega življenjskega, aocialuo-medieinskega vprašanja, toda če le izbiramo med dvojnim zlom, se bomo pač odločili za manjše! In kadar bo za vsakogar dovolj sonca, potem ne bo treba govoriti o splavu ne o legalizaciji. Do zdaj je pa naša dolžnost, da preprečimo rojstvo onega, ki bo breme in kazen materi, rodbini in naposled tudi državi sami. To so rekli zdravniki. Kaj pa rečejo naše žene? Obupno je, kako veliko in sveto materinstvo žalostno propada, materinstvo kot temelj naroda in države, kot prošlost, sedanjost in bodočnost človeštva, krona življenja in življenje s&mo. Ali niso ženske najbolj poklicane, da eodijo in potožijo o rani, ki prav njih najbolj skeli? Poslušajmo tedaj njihove odgovore 1 „Ko vidim otroka, bi ga pojedla.." Kot sotrudnica »Družinskega tednika« sera čutila potrebo, da 6e z nekaj vprašanji obrnem na žene in dekleta in jih vprašam, kaj mislijo o vseh teh problemih. To se mi je zdelo tem važneje, ker so o tem vprašanju v naših časopisih govorili v prvi vrsti samo zdravniki. Uzakonitev odprave plodu se mi pa zdi vprašanje, o katerem bi morale razen zdravnikov izpregovoriti tudi ženske, v prvi vrsti matere. Moj prvi obisk je veljal revni družini, ki jo preživlja ena ženska sama. ker njen mož nima službe. Ko sem stopala proti periferiji Ljubljane, zaverovana sama vase, sem se nehote sj>omni!a besed velikega moža: »Zenska je slabotna, mati je močna«. Teh besed nisem razumela nikoli — dolga doba je zabrisaln v meni medli spomin. Danes so pa te besede ponovno oživele v meni. * Obiskala sem revno družino. Dobra ženica mi je pokazala pot do nje. Majhna, dokaj lepa hišica v bližini Ljubljane. Družina, ki 9em jo iskala, je stanovala v kleti te hiše. Ko sem vstopila, mi je plašno zazrlo nasproti nekaj parov nedolžnih otroških oči. Oče je pestoval najmlajšega dečka. Po mojem pozdravu ga je posadil na ubožno posteljo in mi gostoljubno ponudil stol. Zdaj sem se nekoliko razgledala po sobi. Majhno okence je dajalo medlo svetlobo, vendar sem razločila prav dobro vso navlako, ki je bila natrcana v tem ozkem prostoru. Tri siromašno oblečene postelje — na njih naj bi spalo sedem ljudi — so bile tesno prislonjene druga k drugi V desnem kotu sobe je stala železna peč. V majhnih loncih je vrela voda. Ob peča je stala lesena skrinja, na njej skrbno razvrščena glinasta posoda. Pet malčkov je lačno gledalo na prazno mizo sredi sobe. Z veliko radovednostjo sem stopila k omari ob desnem zidu. Nekaj knjig je ležalo na njej. Pogledala sem naslove. Balzac; »Oče Goriot«. Konstantin Fedin: »Mesta in leta«. »Kdo čita te knjige?« sem vprašala. »Moja žena in jaz.« »Kje pa imate ženo?« »Dela. Ona dela za nas vse. Če ne bi imeli nje, bi pomrli. Jaz sem brez službe. Ona pere in pospravlja pri neld boljši družini.« Izrazila sem željo, da bi rada epo-zpala njegovo ženo. mater teh mirnih in otožnih malčkov. Mož je bil takoj pripravljen spremiti me do nje. »Bom šel z vami k njej, samo počakajte, da nabranim svoje otroke.« Bila sem radovedna, s čim in kako bo nahranil lačno deco, ker je v loncu na peči vrel samo krop. Kosilo je bilo kmalu pri kraju. Oče je dal vsakemu otroku košček kruha. Ta skorjica je bilo njihovo kosilo. Po poti sva govorila o umetnosti in književnosti. Pravil mi je, kaj mu jo všeč in kaj mu ni všeč pri Fedi-nu. Ker sem knjigo slučajno poznala, moram reči, da je bila njegova kriti-ka prav na mestu. Tudi Jakopiča je poznaL Govorila sva o njegovih slikah. Potožil mi je, kako je reven in ubog, ker ni imel prilike, da bi se bolj izobrazil. In vendar sem se čudila izobrazbi tega skromnega zidarskega delavca. V lepi vili sva našla njegovo ženo: prala je perilo v kleti. Ko sem za- fledala to trudno, zgarano, nekako tiridesetletno žensko, me je obšlo spoštovanje do nje. Zdelane, krvavo rdeče roke so begale a kosom mila po belem perilu. Na nizkem čelu so ji stele potne kaplje. Obrisala je mokro roko v predpasnik in mi jo korajžno ponudila. Da bi zbudita zaupanje v tej ženski, sem se potrudila, napraviti kar najbolj prijazen obraz. Zena se mi je po nekaj uvodnih beseda razklenila. Njen obraz je sijal, glas drhtel. Govorila je o svojih otrocih. »Mati sem. Ko vidim otroka, bi ga pojedla. Moje življenje je bolečina iu j trpljenje — in moje življenje je sreča in ljubezen. Ko sem bila služkinja, sem vedno iskala družin, kjer bi imeli otroke. Brez njih nisem mogla živeti. Nikoli v življenju še nisem srečala grdega otroka — vri so lepi.« Besede eo tolkle in udarjale e silo in močjo — govorila jih je mati. Zdaj sem razumela Hugojevo mater. Bilo mi je lepo in težko. Človek, človek, dragi človek, kje iščeš Popolnosti? Ahi Stopi tja, v ono nizko klet, tam kjer garajo te rdeče roke. Ni me pustila do besede. Hotela je izdaviti iz sebe vse, in imela sem občutek, da mi je ta mala in velika žena hvaležna zato, ker m) sme govoriti o svojih zlatolasih malčkih. Presenečena sem obstala, ko mi je pričela pripovedovati, kako vzgaja svojo deco. »Pred leti mi Je prišla v roke neka knjiga o Indijcih.« Imena se ni mo-gia .-'pomniti. Zdelo se mi je, da ima v mislih neko vzgojno knjigo. Čelo je nabrala v gube, prislonila roko ob boke in mislila. Pomagala sem ji. Mimogrede sem izrekla naslov redke knjige »Filozofija Jogijcev«, čeprav se mi niti sanjalo ni, da bi jo zena z ljudskošolsko ua-obrazbo poznala. _ »Da, da .Filozofija Jogijcev*. To sem čitala in ta knjiga je mnogo vplivala na mene. Po tej knjigi sem vzgajala svoje otroke. Ko so otroci moje desne ip otroci moje leve so.v-de dobili škrla-tinko, sem s svojo močno mislijo in nepremagljivo voljo obvarovala bolez-n: svojega otroka.« V meni je raslo vse večje spoštovanje. Gledala sem jo in ona je gledala mene s svojimi ostrimi prodinjiviml očmi. Malo je obstala. Ali bo končala? Ne, Nel Ni še vsega izlila iz sebe. Znižala je glas, sklonila se je k meni in z neko skrivnostjo izgovorila: »Ali veste, da že v sebi vzgajam otroka?« »Kako?« »Ko ga norim pod srcem, mu govorim in šepečem: in on me posluša. Iz njega se ustvarja človek. Ko je v meni, je samo moj, sliši samo moj glas — ko se rodi, mi ga hoče od- § 171 (Neposredna odprava telesnega ploda.) Noseča žena, ki sama odpravi svoj plod ali dopasti dragem«, da Ji to stori, se karanje s zaporom do 3 let. V posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kasen po svobodni oceni, nezakonsko „ _ ' _ , i i TO«- sama odpra-oprestiti vsake § 173 (Posredna odprava telesnega ploda s privolitvijo noseče žene.) Kdor da noseči ženi na njeno zahtevo ali s njenim pristankom sredstvo ali stori, da plod odpravi, se kaznuje s strogim zaporom. Če stori to zdravnik, lekarnar, babica ali kdo, ki vrši to sa nagrado, so karanje a robijo de 5 lot. Zdravnik ali babica ao kas-nuje s zaporom do enega leta tudi, če že započeto odpravljanje ploda dovrši ter o tem ne obvesti pristojnega oblastva v treh dneh. g 173 (Posredna odprava telesnega ploda zoper voljo noseče žene.) Kdor da noseči šeni sredstvo za odpravo ploda ali ga sam uporabi proti njej brez njene volje, in gre plod od nje, se karanje z robijo d« S let. Če žena z bog tega umre, se kaznuje storilec z robijo najmanj S let. Kaznovati ni zdravnika, .ki pravilno povzroči noseči ženi ob predhodni prijavi oblastvu po zdravniškem komisijskem mnenju prekinitev nosečnosti ali odpravi plod, da ji reši življenje ali odvrne neizogibno nevarnost za njeno zdravje, če to na noben drug način ni mogoče. O ustanovitvi zdravniške komisije izda ministrstvo za narodno zdravje posebno uredbo. g 174 (Oglasi o abortivnih sredstvih.) Kdor objavlja javno ali po tisku oglas, s katerim prikrito ali očitno ponuja, javno razlaga ali hvali izvestna sredstva ali orodje za odpravo ploda ali ponuja za to svoje ali tuje usluge, se kaznuje s strogim zaporom do 1 leta. tujiti svet, okolica, toda on je moj, on pomni besede, ki sem mu jih govorila. ko sva bila še sama. »Ko je otrok še v meni, hočem, da bo lep. Zato dam dnevne brige in težave na stran, zagledam in zamislim se v življenjske lepote. Iu moj malček «e rodi vesel, lep in zdrav. »Kadar hočem imeti pametnega dečka. grem vase. samo vase. Študiram iu tiho mislim ua velike ljudi in moj malček se zasmeje v svet široko in razumno. »Vsak otrok je tak, kakršna sem bila jaz, za časa nosečnosti.« »Kako si predstavljate družino brez otrok?« sem vprašala. Ne da bi pomišljala, je dala hitri odgovor: »Družina brez otrok je dan brez sonca.« Prenehala je in se nekam otožno zasmejala. »Mi smo ubogi; kadar nimamo kaj deti v lonec, zapojemo. Toda rodila bom toliko otrok, kolikor jih bo Bog dal, On bo skrbel zanje. Bog in ja*.« Žena je rodila že sedemkrat. Dva otroka sta ji umrla. Zdaj ima pet dečkov. »Kaj pravite o odpravi telesnega plodu?« sem vprašala. »Otrok naj se rodi. Tički pod nebom ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar živijo. Jaz imam samo tale par rok in vendar hočem rodili devet otrok. Zaželenega otroka je laže vzgajati ko slučajnostnega.« Spomnila sem jo majke Jugovičev. Moji opazki se je glasno zasmejala. »Zakaj hočete roditi ravno devet otrok?« »Zato, ker je devot otrok ženi v zdravje. Deseti otrok jo uniči in po njem navadno shira. In jaz moram zaradi svojih otrok dolgo živeti.« »Kako pa živite a svojim možem?« Pri tem vprašanju se je primaknila k meni, čisto zraven, in začela v tonu zaljubljenega dekleta: »Moj mož je osem let mlajši od mene. Midva si samo dajeva. Najin zakon je srečen, veže ga vez nesebične ljubezni. Ljudje nama pravijo ,tista dva, ki se imata tako rada*. »Ah, in z vsakim rojstvom doživim svojo novo pomlad.« Mati je končala in utihnila. Zdelo se mi je, da jo je dolgo pripovedovanje utrudilo. Pričela je znova militi perilo. Poslovila sem se. V meni je bilo nešteto misli. A ena sama. močna o. Kaj pravite o tema dvema?« »Takozvana napredna žena si bo znala sama pomagati,« je povzela gospa. »Preprosto žensko bi bilo pa treba vzgajati v takem duhu, da bi se zavedala posledic in odgovornosti, preden bi rodila. Otroci bi se morali v ljubezni roditi.« je povzela, »toda danes ni tako; danes je otrok vprašanje denarja.« »In kaj pravite o odpravi ploda?« »Nel Žena, ki je zanosila, naj rodi. Odprava plodu ima skoraj v vseh primerih za mater usodne posledice.« TVOltN14A CIKORUB k' Naš pravi domači izdelek! Povedala mi je primer svoje lepo služkinje. »Imela sem v službi lopo, mlado dekle. Mnogokrat so me vprašali, kdo je ta lepa deklica. Zaželela si je življenja, moža in otrok. Po prvem, drugem otroku je začela odpravljati in po nekaj letih se je spet zglasila pri nas. Stopila sem v kuhinjo in zagledala neko žensko, izrabljeno, izživljeno, brezzobo, mršavo in upadlo'. Po klobuku, ki je bil nekoč last moje hčerke, sem spoznala, da je to moja bivša lepa služkinja. Vidite, take posledice vam pusti abortus.« »In kaj pomeni vam beseda .mati*?« sem vprašala. Tu je vstala v visoki gospe vsa čista lepota materinstva. Oči so ji zažarele in z zanosom je vzkliknila: »Ali, otroci! Nadaljevanje življenja v otrocih je nekaj najsvetejšega. V tem je rast človeštva.« »In kakšen bo rezultat naših teženj?« sem se hotela posvetovati z visoko gosjio. »Želja nas vseh je, da bi naši državniki imeli poleg razuma tudi malo več erca. Materam, ki jim gmotni položaj ne dopušča roditi več otrok, naj se dajo praktični nasveti v posebnih posvetovalnicah, da so bodo vedelo varovati otrok. »Z uvedbo državnih zavetišč zn otroke se pa ne bi nikoli strinjala, zakaj mati pač težko odtrga od sebe pol življenja. Otrok mora rasti nu naših prsih!« Končali sva pogovor, hvaležno sem se poriovila. Služkinja v beli čepici ini je oblekla plašč in za mano so »e zaprla vrata razkošnega stanovanja, kjer domuje veliko materinsko erco. Statistika govori Moj tretji obisk je veljal predsednici Zveze služkinj. Stopila sem v njeno stanovanje. Ta nobn je bila njena kuhinja, spalnica in pisarna obenem. Ko sem prišla s svojo željo in z vprašanjem na dan, mi je začela zagrenjeno, skornj neprijazno popisovati trnjeva pota naših služkinj in je kar preslišala vprašanje. Videč, da jo poslušam z odobravanjem. se je naposled le otajala. Na vprašanje, kako gleda naša služkinja mi problem materinstva, mi je odgovorila: »Služkinje so levinje svojim otrokom. Dostikrat uri pridejo solze v oči, ko gledam doječo služkinjo. Večkrat sem vprašala to ali ono, ali bi dala proč svojega otroka. Morda vas bodo zanimali odgovori, pred kratkim sem sestavila statistiko o nezakonskih otrocih naših služkiuj. V rjavem kartonu, ki ga jo vzela iz tniznice, je imela popisano polo papirja. Na nadčrti so bila ujena vpra-šauja, v stolpcih samih pa odgovori služkinj. Zanimalo me je predvsem vprašanje »Ali bi hoteli odpraviti plod ali ne?« in vprašanje »Ali bi hoteli dati proč svojega otroka?« Zapomnila sem si nekaj odgovorov. »Ne, nikoli ne bi hotela odpraviti.« »Ne, Bog varuj!« »Nikoli!« »Kaj bi rekli Ijudjerc »Jaz hočem otroka!« Na drugo vprašanje so služkinje odgovarjale; »Nikoli!« »Rajši umrem!« »Otrok mi je vse.« »Četudi bi vse življenje beračila zanj. proč ga ne bi dala nikoli.« »Da. Ker sem prerevna in telesno prešibka.« »Ne!: Bilo je še mnogo ne in le dve ali tri od šestnajstih so odgovorile z da. S to statistiko mi je žena mnogo povedala. Zanimalo me je le še njeno osebno mnenje o splavu. »Tega ne smejo uzakoniti.« Postavila se je v pozo govornice, dvignila kazalec desne roke in povzela: «V*;sle. gospodična, tu riba pri glavi smrdi. Meni vest narekuje, da govorim v imenu svojih sirot. Z odpravo telesnega plodu ne bodo popravili razmer in -tudi ne revežem pomagali. Čemu ne rodite? Čemu? Žena mora biti mati. Mi ral>imo ljudi! Zato naj ohlastva skrbijo: 1. da se bodo moški vzgojili st delo in 2. da bodo ti po delu stremeči ljudje res dobili delo iu pošten zaslužek, da jim bo s tem dana možnost poroke. In potem naj bodo otroci in s tem je ves problem rešen.« Pri vprašanju, kaj pravi o materinstvu samem, se je ta energična žena raznežila. Z neko obupno žalostjo stare osamljene duše je rekla: »Jaz nisem mati. Delam, delam od ovojih mladih nog, niti nedelje nimam proste. Delam, le za koga ne vem. Rada bi imela otroka k Dalje nisem izpraševala. Osamljena žena se mi je zasmilila. Napeljala sem pogovor drugam, toda otožnosti ji nisem mogla pregnati. Ko sem ji pred vrati stisnila roko, je bila njena siva glava sklonjena k tlom. Odločajo naj gmotne razmere Naslednji dan sem potrkala na vrata neke pisarne. Predstavila sem se mladi uradnici. Njene drobne bele roke so begale po pisalnem stroju. Ko sem prišla z željo na dan, se je okrenila o hčerkica orvič poklicala. Od sreče sem zajokala. In prej sem živela samo od njenih »la, la, la, bi, bi«. Končali sva razgovor. Spet so letele bele roke po tipkah in v njenih očeh je bil prelepi smehljaj blaženega materinstva. Judi če bi bila beračica...11 In ondan sem se peljala v majhno vas izven Ljubljane. Radovednost me je peljala k eni od tistih, ki jih svet tako rad po krivem obsoja. Potrkala sem na temno kamro nezakonske matere. Zatohel duh mi je udaril nasproti. V tem ozkem prostoru sta bili priklenjeni druga k drugi dve bitji, dva človeka. V sobi je stala postelja, na njej je sedela nezakonska mati in kvačkala majceno čepico. V zibelki, ki je stala tesno ob postelji, je spalo dete. Hotela sem se napraviti domačo in sem kar brez vabila prisedla. Mlada mati je bila zaverovana v svoje delo in molčala. Videti je bilo, da jo je sram pred menoj, zato sem si skušala pridobiti njeno zaupanje in sem ji pohvalila otroka. Trudnost je legla na njeno lice in gube okrog ust so se ji raztegnile v žalosten smehljaj. Jaz sem kriva k je bilo prvo, kar je povedala. To mi je rekla iz zadrege. Šele zdaj sem jo vprašala: sčeea?« :Kar %’idite tu.« Pokazala je na »peče dete. Zdel se mi je primeren trenutek, zato sem povzela: To lepo dete je vaše?« »Dal« »Kaj ne, lepo je imeti otroka?« »Lepo.« Njeni kratki odgovori mi niso bili nič kaj všeč. še o pravem ča6u sem se domislila zvijače. Sedla sem bliže k njej. V kratkih stavkih sem ji »zaupala«, da sem tudi jaz nezakonska mati, in opisala sem ji vso trnjevo pot mladega dekleta, ki je šlo z živim svežnjem po svetu. Zadela sem pravo struno. Mati se me je z zaupanjem oklenila. Šele zdaj sva lahko pričeli. »Kako vam je bilo, ko ste spoznali, da ste nosečni?« »Prestrašila sem se. Vedela sem, da l)om morala od hiše. Moji starši so atrogi. Toda ielja po otroku je bila večja, šla sem preko vsega, trpela, jokala. V samotnih nočeh sem pa mislila na oni najlepši trenutek, ko se bo izvil iz mene človek, ki me bo ljubil.« Vprašala sem jo, ali pozna besedo »splav«. Sramežljivo je pogledala v tla in rekla: »To je tisto, da otroka ubijete, ne? Slišala sem.« »In bi vi to storili?« »Ne!« »Kaj bi vam branilo?« »Sram bi me bilo in kaj bi rekel spovednik! Ne, ne, tega nikoli! In četudi bi mi bilo dovoljeno, ne bi marala. Hotela sem otroka.« »A vendar,« sem povzela. »Če bi pristala na to cerkev in država, ali bi se zatekli k splavu?« »Če bi bila bogata, bi hotela mnogo otrok. Ker sem pa revna,« — spet je sramežljivo nagnila glavo k tlom — »hm... seveda. Toda enega otroka bi hotela imeti, četudi bi bila beračica.« Zdaj se je malček prebudil. Njene oči so se zasmejale. Široke suhe ustne eo ga cmokaje poljubile. Ker je imela opravka z dojenjem, se mi je zdelo primerno, da »e poslovim. Skrivaj sem poškilila v njeno razpeto jopo. Dete je lačno sesalo, materi je sijal obraz. »Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči...« Razgovor s študentko Še mladega dekleta, ki stopa v življenje, se mi je zdelo potrebno poiskati. Srečala sem se z znano študentko. Dolgo se nisva videli in mnogo novic se je nabralo ined tem časom. Od šole, od profesorjev, od fantov in deklet sva prišli k otrokom in tako sem izrabila priložnost in jo vprašala: »Povej mi no, kaj misliš ti o materinstvu?« »O materinstvu? Hm... O tem nisem nikoli mnogo razmišljala. Žena si more po svobodni volji izbrati poklic materinstva, kakor si izbere druge poklice. Mene za enkrat ta poklic ne miče.« »Aid si kaj slišala o zdravniškem kongresu v Beogradu, kjer so govorili o legalizaciji splava. Kaj praviš o tem?« »Splav? Ne, tega ne obsojani. To bi se moralo uzakoniti. Glej, če že žena rodi otroka, saj je vendar njena dolžnost, da ga preskrbi, in preskr- bela ga bo samo, če bo imela sredstva. Če se ženska zaveda, da ne bo mogla vzgojiti otroka, vrednega človeške družbe, je njena sveta dolžnost, da to prepreči. »Kako naj bo otrok nacionalen, če ga vzgaja cesta in vidi samo blato in tmine? Kako naj ima domovinsko zavest, če mu domovina oskrunja ime in pravico do življenja? Obratno naj pa imajo ,devet Jugovičev* vse one matere, ki imajo zadosti sredstev za vzgojo.« Hotela sem se še enkrat pomuditi pri njenem prvem odgovoru. »Ta poklic te torej ne miče?« »Za enkrat ne!« »Poslušaj vendar, deklica, pred teboj kobaca nekaj majhnega. Te okrogle, mehke nožiče gledaš, kako cap-cap-capljajo pred tabo. In potem slišiš besedo »mama« — kaj bi rekla?« »Zagledala ee je v svoje lakirane nohte, malo se je nasmehnila in dejala: »O, potem že.« Obe sva ee zasmejali. Potem mi je nehote ušlo še zadnje vprašanje. »Ali sem te? Ha?« Pri vratih je še zvenel njen tenki smeh. , veta. Misli o otroku Otroško srce je čisto ho kristalno steklo. Sčasoma to steklo oternni; te** ga zamažejo. El ponoru van der Stratten Sternberg Otrok se počuti najbolj nesrečnega, ko prvikrat odkrije neznačajnost drugih. Tedaj misli, da ga preganja «>«* svet. in nima nikogar, ki bi se obenj naslonil. Romain Rolland- • Ne jezite se na otroka, ki joče. V otrokovem joku je izraženo vse. Nje* gov govor, prošnju, tožba; jok je edini izraz njegove nesreče. P. Faro. Največja napuka naših vzgojiteljev /*> da otroka ne uče samostojnega mi' šljun ja. Lessing. • Otrok postane odrasel človek, ko zavestno izgovori prvo laž. Nietzsche. Otroški smeh je najlepša pesem; čist je in iskren. Lenau. Prvi zaplenjeni tanki V zadnjih bojih okoli Goraheja (južna Abcsinija) so Abesinci dobili v svoje roke več italijanskih tankov, »premili so jih takoj s svojimi ljud-ni in jih bodo zdaj sami rabili v boju s sovražnikom. Zanimivosti z vsega sveta Volk — varuh. Dom mladoletnikov v Milvvaukeeju je več mesecev varoval pravi volk in ne pes-volčjak, kakor so ljudje mislili. Zmoto je odkril šele neki profesor za živalstvo, ki je slučajno prišel mimo poslopja. Dežnik za dve osebi 6e je pojavil na svetovnem tržišču kot angleški tovarniški izdelek. Tovarna pravi, da bo ta novost v konstrukciji dežnikov zelo dobro došla, ker sta dva človeka z odprtima dežnikoma drug drugemu v napoto. (Naši Bohinjci so ta problem rešili ne samo za dva, nego še za več ljudi pod istim dežnikom.) Tri tisoč rejenih kokoši prodaja na svojem posestvu znani angleški politik Lloyd George. Angleži se zdaj kar tepejo, ker bi vsi hoteli imeti za Božič na mizi vsaj eno njegovo kokoš. Bavnagarski maharadža je v Londonu v dveh mesecih zapravil 100.000 funtov šterlingov (25 milijonov Din). Če pomislimo, da ima mož deset milijonov funtov dohodka na leto, še ni bil preveč zapravljiv. — Ko je zapustil hotel, je dal vsakemu slugi 50 funtov (12.000 Din) napitnine. Okrog 5 milijonov romunskih državljanov so narodne manjšine. Samo Židov je 720.000 in sicer največ v Bukovini iu Besarabiji. Lloyd George je sklenil v Londonu z neko berlinsko založbo dogovor o prevodu 6vojih spominov. Avtorski honorar bo znašal 40.000 funtov (okroglo 10 milijonov Din). Ker mora Lloyd George svoje spomine naglo dokončati, bo za nekaj mesecev izostal s sej angleškega parlamenta. Lesene ceste grade v nekih gozdnih predelih Češkoslovaške. Kakor imajo p<« mestih ceste asfaltirane ali pa tlakovane z lesenimi »kockami«, tako mislijo Čehi v ta namen uporabiti hlode. Cigane so pred nekaj dnevi prešteli na Češkoslovaškem. Popisali so jih okroglo 35.000. Cigani na Češkem imajo legitimacije in poseben pravilnik o svojih pravicah in dolžnostih. Ljubosumnost polagoma izumira. Neki marsejski odvetnik je dokazal, da ljubosumnost počasi izumira — vsaj na Francoskem. Leta 1923. je bilo namreč med Francozi umorov iz ljubosumja dvakrat več kakor 1.1934. in fie zmerom padajo. Tudi ločitev iz ljubosumnosti je čedalje manj. Čokolado rajši jedo moški ko žen-ške. Neka tovnrna v Kjiibenhavnu na Danskem je razpisala anketo, kdo poj6 več čokolade, moški ali ženska. Pokazalo ee je, da 65% moških uživa čokolado. Že dečki pojedo več čokolade ko deklice. Le v dobi med se- demnajstim in enaindvajsetim letom pojedo ženske več čokolade od moških. Edini narod na svetu, ki ne pozna vojaštva, so Eskimi. Nikoli se niso spoprijeli z nobenim narodom, zato njihov jezik ne pozna besede ,vojna*. Tujei na Romunskem ne smejo več imeti romunskih imen. Vlada je namreč izdala poseben zakon o zaščiti narodnih imen. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je pred nekaj dnevi petstotič preletel ocean, je v tem času prevozil milijon tri sto trideset tisoč km, to je toliko, kakor če bi bil triintridesetkrat obletel zemeljsko oblo. Prevozil je dvanajst tisoč potnikov. Za revolucije v Pernambucu je »Zeppelin« dosegel nov rekord, ko je ostal v zraku nepretrgoma sto ena in dvajset ur. Statistiko framazonov je zbral bolgarski list »Pravoslavno delor. Po te; stilistiki je v Zedinjenih državah 3,439.oča so bila kajpada imena, ki so cikala na domovinstvo sifilide, kakor smorbus hispanicus« (španska bolezen), »mal francoz« (francoska bolezen), smal die Naplos« (napolijska bolezen) in, ker je iz Nemčije preskočila na Poljsko, 80 jo tam krstili na »nemško bolezen«, v Vzhodni Aziji pa »portugalsko bolezen«: tako je romala iz dežele v deželo. Podtikali so jo drug drugemu, ker so jo vsi imeli: »Da pa ne bi narodi drug drugega sramotili z imenom te bolezni, so morali iznajti eno edino ime. To je storil naposled Fra-casloro v svoji znameniti medicinski pesmi o ovčarju Sifilu, ki ga je Bog zaradi skrunitve oltarja kaznoval z ogabnim priščem in strašnimi bolečinami v vseh udih, ki mu še ponoči v postelji niso dale spati. Ko so se že zastran imena te bolezni tako težko zedinili in zastran nie-nega izvira, so se še teže zastran njenega vzroka. Tako preprosto, kakor si je učeni a tudi pobožni Almenor to zamišljal, pa le ni bilo. Zanj je bilo pribito, da »naleze večina ljudi sifilido pri nečisli telesni združitvi, samo duh. ’>kj na drug, nravstvenejši način, na primer r nečistem zraku.c Drugi so našli drugačne vzroke. Cieca de Leon je pripisoval bolezen uživanju nekaterih rib. telesni zdravnik papeža Klemena VIII. zastrupljenim vinom, Bacon Verulatnski liudožrstvu. Giaco-mo Catano strupu mesečne Pisce. Pa-racelsns trdi. da je mati sifilide n ka španska deklina, oče pa neki irobav vitez. Hauptmann, Kircbner in Colaet pa ','.:a!o na »sramnokužne gliste*’. * Hipokrat — ime najslavnelsega slarove-*kepa zdravnika 4• Angleško bro-dovje na straži Najnovejši posnetek aleksandrijske Inke, kjer je že dalj časa zbran velik del angleške vojne mornarice. Pravijo, da so Angleži tudi zato pristali na pariški mirovni predlog, ker se jim zdi to bro-dovje preveč izpostavljeno italijanskim napadom. trdi, hladni, zdravi, debeli človek že ne bo s takimle mirom, kakor zdaj kosa krvavi beefsteak, drezal po duševnost ubogega Frica; ta že ne! A vendar; morda bi ga kazalo po ovinkih izprašati. Zalo je začel Kristijan govoriti o svojem delu, z namenom, da bi po tej poti speljal psihiatra na duševne bolezni, na stvar, ki je bila Kristijanu zdaj nenadoma tako osebno pri srcu. »Upam, da ne verjamete plitvostim Lombrosovega ,Genija in blaznosti*, dragi dr. Neitschke,« je rekel Monz in zasekal svoje velike močne zobe v krvavo meso »Zakaj neki bi bilo vse, kar se razlikuje od plehke povprečnosti, kar precej nenormalno9 Kaj pa je prav za prav normalno? Kdo nam pravi, da ni genij pravilo, le da ga pretežna večina človeštva ne doseže? In zakaj naj bi bolni možgani karkoli izpovedali o funkciji zdrave, kakšne še prav posebno zdrave glave? Bolan želodec v nobenem oziru ne pojasni delovanja kakšnega prav izredno močnega želodca! Če ima vaše delo namen, da vam vrže docenturo, dragi filozof — nrav! Kakšen drugi pomen naj sicer še ima? To kar pripovedujete o svojem Nietzscheju — prav malo poznam stvari izpod peresa tega moža in vem toliko kakor nič o njem — to. pravim, vendar ni v uikaki zvezi z njegovimi deli. Unajmo! Zakaj to kar je pri progresivni paralizi progresivnega, je edino in sam6 postopno naraščanje bebavosti. In o tem, vsaj tako bi mislil, ni pri vašem modrijanu ničesar opaziti. Ali pač? — Jedro vse filozofije je pač presoja, ločitev bistvenosti od nebistven «ti, ali mar ne? Nu, jedro paralize je pomanjkanie presoje, nezmožnost razlikovanja bistvenosti od nebistvenosti!« Profesor Monz si je obliznil ustnici in si začel z jezikom trebiti drobce mesa izmed zob. »Vidite,« je nadaljeval, naslonivši se udobno na slolu, »razumnost radi preskušajo z računskimi nalogami, ki jih zadajajo paralitikom. Toda ne gre za to, kako jih rešijo; marsikateri zna to prav dobro, bolje ko jaz. Nezmožnost presoje, duhovna kratkovidnost pri vseh teh ljudeh se pokaže vprav v tem, da... privolijo v tako preskušnjo, da se nič ne upirajo, če jih izprašuješ ko šolarčka. Popolno pomanjkanje razločevanja! Ali: vsakemu človeku se utegne primeriti kakšna pomota, kakšna pozabljivost: paralitik je še za mar nima. Manjka mu sleherna presoja za to, kakšnega kozla ustreli, če se na primer pri skupnem obedu dvigne, da bi vpričo vseh gof'ov opravil svojo potrebo. Nobene situacije ne dojame, nikoli ne razmišlja zakaj so ga internirali, in o svoji bodočnosti si ne beli glave.« Monz je sršeče zapičil svoje trde oči v Kristijana. ,Vladar sveta', ki pomaga svoji žeuL. pri pomivanju tal! »Kadar pri bolniškem pregledu ta ali oni viharno in grozeče zahteva, naj ga izpuhtim, mu rečeni, da lahko takoj gre, ko se bo vreme popravilo, ali pa naj počaka, dokler mu ne pri-neeo obleke; stvar je zanj urejena! Za njegovo malenkostno potrebo po vzročnosti zadošča vsak odgovor, ki m: pride na jezik, in zato štejemo te bolnike med dobrodušne in strpne. Na yvojem oddelku soni imel nekoč hkratu kar šest kitajskih cesarjev in vsi so se imenitno razumeli drug z drugim. Nekoč me je prosi! »vladar sve-ta« za prosto uro, češ da mora svoji ženi pomagati pri pranju. Neki drugi me je vsak dan pozdravil z besedami: ,Njeno veličanstvo, moja gospa soproga se oprošča, ker mora v kraljevskem gradu pomivati tla/ Tretji mi je našteval vse svoje vzdevke: ekscelenca, magnificenca, dvorni sn-et-nik, pravi lajni svetnik, nikoli pa ni pozabil povedali, da je tudi kraljevski bavarski muzejski sluga v p. Nit? trohice presojel Kako hočete tu zgraditi most do umetnosti ali kar do filozofije?« »Morda mi je krilatosl domišljije ta most,« je menil Kristijan. »Če piše na primer Nietzsche pisma, v katerih govori o počastitvah, ki ga čakajo, o kongresu za zedinjenje Evrope, ki jja namerava sklicati...« Vw pravice slovenskega prevoda pridržane. Ponatis tudi v uvlečku prepovedan. TtjmaMeCiha ljubezen PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P. 11. nadaljevanje »Menda!« »Po tem takem samo ljubezni ne priznate za opravičilo?« Skomignil je z rameni. »Priznam jo samo za smešno oolezen, pol norost, pol izprijenost, nasledek naše civilizacije.« »Zastran norosti ne bi še nič rekla — a izprijenost?« sem zajecljala vsa zmedena. »Po vašem je ljubezen torej izprijenost?« »Ali degeneriranost, če vam tujka bolj ugaja,« je malomarno dejal. »Nepokvarjena divja ljudstva ne poznajo čustvenosti, ne tiste rafiniranosti, ki ji pravimo ljubezen in ki storimo v njenem imenu toliko bedarij.« »Ali naj mar sklepam,« sem resno odvrnila, »ko se vam zdi to čustvo nevredno razsodnega človeka, kakršen ste vi, ko se vam celo poniževalno zdi, saj trdite, da je izraz izprijenosti — ali naj torej sklepam, da niste bili še nikoli zaljubljeni?« Bled usmev mu je skrivil ustnice. »Pač, bil sem že! Saj ta bolezen menda nikomur ne prizanese!« »Tak res veste, kaj je ljubezen? Sami ste jo že okusili?« »Bogu bodi potoženo;' sem! Zaljubljen rem bil kakor so vsi sodobuiki, ki jih je pokvarila stoletna dedičnost.« »A vendar, če ste bili zaljubljeni...« »To še nič ne pove; vem samo to, da nisem bil še svoj živ dan tako bedast, tako smešen in tako zbegan kakor takrat, ko me je ta bolezen popadla.« »In potem se vam je tolikšna kršitev zakonov preproščine, ki so jo zagrešili naši prastarši, tako zagnusila, da ste se zakleli: Nikoli več se ne izpozabim!« »O, kar se tiče tega, mi lahko verjamete, da sem odzdravljen: ljubezen in jaz sva si rekla zbogom za zmerom.« »Amen!« Navedla sem nalašč ta pomenek izmed dvajsetih drugih, da nazorno pokažem, kako so včasih potekali najini razgovori. ,Moj mož* se mi je sploh zdel nekam paradoksen. Opazila sem da rad pobija in zavrača stvari, ki se zde sedanjemu rodu docela naravne in same po sebi umljive. Tako se je nič kolikokrat norčeval ali v nič deval znanost in umetnost, politiko, družinsko življenje, čednost in kaj vem, kaj še vse — iz samega užitka, ker sem tako ogorčeno oporekala njegovim besedam. In kadar se mu je posrečilo, da mi je s kakšnim duhovitim dokazom zavezal jezik, je vselej prasnil v porogljiv smeh. Takoj po obedu sva se vselej razstala, srečala sva se pa šele pri večerji. Le redkokdaj je imel koga v gosteh; po večini sva sedela sama za mizo. Dvakrat ali trikrat na teden sva prebila večer skupaj, bodisi v moji sobi kakor prvi večer po mojem prihodu, bodisi pri njem. Ti večeri so se mi zdeli prav kratkočasni; moram pa reči, da se ni Artur Winterton niti enkrat več šalil z menoj kakor tistikrat. Tudi zastran tega, da bi ostal čez noč pri meni, ni nikoli več izgubljal besede. Nehote sem sklepala, da je tisti večer res samo iz kavalirstva tako ravnal in menda bo res, da sem takrat, kakor je dejal, .zamudila4 priložnost, kakršne ne bo več. Naj bo že tako ali drugače, počasi sem se privadila njegovi brezhibni nedostopnosti in ne-brižnosti, da, celo njegovi neomajni hladnokrvnosti, čeprav me je kot mlado in življenja lačno Francozinjo še posebno v živo zadela. Ničesar pa nisem teže prenašala kakor njegov porogljivi nasmeh in podsmehlji-vost v njegovih očeh. Artur Winterton je imel sinje oči, ki so utegnile pogledati neverjetno nebrižno ali pa pod-smehljivo. In njegove tenke ustnice, ki so se včasih toli prostodušno razklenile v vedrem mladostnem smehu — te ustnice so se le prevečkrat skrivile tako prezirljivo in porogljivo, da vam ne morem povedati. Njegova nebrižnost tudi meni ni šla do živega. Znal me je ledeno pogledati, oprezujoč na sleherno mojo kretnjo, na sleherno gubo moje obleke. Nič mi ni bilo težko vzdržati tak njegov pogled; prav tako me tudi ni zadelo, če se je katerikrat delal, kakor da sem zanj zrak. Zato mi je pa tedaj, kadar sem prestregla podsmeh v njegovih očeh ali na ustih, toliko bolj zavrela kri. Od gneva je vse vzkipelo v meni in jeza me je dušila zaradi njegovega prezira in smeha, ki me je ošvrknil ko bič. V takih trenutkih, rada priznam, sem gledala, da ga še jaz dregnem tja, kjer je najobčutljivejši — v njegov ponos! To je moral že kar iz mojega glasu spoznati, iz mojih zbadljivih odgovorov, čeprav se je delal, kakor da jih ne razume; njegove ledene nebrižnosti dobro vzgojenega moža ni še tako pikra beseda izlepa vrgla s tira. Kadar mi je zmanjkalo dokazov, sem morala pa hočeš nočeš odnehati. Zato so prvi tedni mojega bivanja pod streho Arturja Wintertona potekli na videz mirno in brez vidnega nesoglasja. Dokler se nisva nekega večera zares sporekla. Vzrok je bila baš ena izmed bluz, ki so bile nekoč last njegove žene in sem jo tisti večer prvič oblekla.. Bila je iz temno modre svile in brez samohvale smem reči, da se mi je dobro podala, ker je prijetno poudarila moj stas. Ko me je Winterton zagledal v njej, se mu je pri priči nabralo čelo, kakor da bi brskal v spominu, kje je že videl kaj takega. Potem je prebledel; stopil je k meni — bilo je v salonu — in mi kratko dejal: »Izvolite sleči to bluzo — takoj!« čutila sem, da mi je vsa kri zalila obraz, zakaj zdelo se mi je kakor da bi me bil zasačil pri tatvini. »To bluzo naj slečem?« sem zajecljala vsa zmedena. »Prosil sem vas, da me z ničimer in nikoli ne spomnite one dekline,« je trdo odgovoril. »Mislila sem, da...« sem skušala pojasniti. »Bežite no!« mi je skočil v besedo. »Hoteli ste me zadeti, in zdaj uživate, meneč, da mi lahko nekaznovano kljubujete v lice — pa ste v zmoti!« Njegova brezobzirnost mi je vzela vso razsodnost. »Pardon!« sem ga suho zavrnila. »Pripisujete mi nagibe, ki jih nimam. Hudo se motite, če mislite, da se toliko ukvarjam s tem, kaj vam utegne biti všeč in kaj ne!« »Iz kakšnega drugega nagiba bi se pa šli oblačit v cunje tuje ženske?« Beseda me je zadela v živo. Prebledela sem. »če sem si oblekla bluzo tuje V 24 URAH barva, ptisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ženske, tiste, ki vas nikakor nočem spominjati nanjo, če mi verjamete ali ne — sem storila to zgolj zato, ker mi moja sredstva ne dopuščajo, da bi si nabavila toliko domače garderobe, kolikor bi je potrebovala, če naj bom domačica v tej hiši.« Na tak odgovor očitno ni bil pripravljen. Njegov obraz se je ublažil. »Zakaj mi pa tega niste povedali? Zakaj se niste zatekli k meni?« »Nisem vajena takih prošenj,« sem grenko odgovorila. »To se pravi, da bi moral jaz vedeti, česa vam je treba!« »Takšna misel mi še na um ni prišla! Za toli kratko pre-skušnjo, ki me čaka pri vas, vam pač ni treba ustvarjati zame poseben proračun: mislim, da sem sama izbrala pravo pot.« »Ne, ker mi obujate bolestne spomine.« »Pripisujete mi nagibe, ki jih nisem imela.« »Denimo, da je to res. Toda ali se vam ne zdi, da me žalite kot dobro vzgojenega človeka, če mi očitate skopuštvo, ki ga nisem nalašč zakrivil?« »Oprostite: ničesar vas nisem prosila!« »Kaj bodo rekli moji ljudje, ko bodo videli na vas obleke, ki jih je nosila vaša prednica — kaj si bodo mislili o vas in o meni? Ali se jim vaš položaj pod mojo streho ne bo zdel čuden: moja žena si mora izposojati tujo garderobo!« »če se jim zdi samo to čudno v najinem razmerju, pač ni hude nesreče!« »Dovolite: kaj se pa zdi vam bolj spotikljivo?« Pikro sem se zasmejala. »O, zame pač ni spotike: meni se zdi ta vaš prezir in porogi j i- vost kar naravna. Toda ali mislite, da vaši ljudje ta dva meseca, odkar sem pri vas, res niso opazili nenormalnosti razmerja, ki vlada med nama?« Winterton je nabral obrvi. »Kakšne nenormalnosti? Bog-me, vaše besede me presenečajo!« »In vaše me silijo v smeh. Tak res hočete trditi, da živiva docela normalno — tako kakor vsi poročenci?« »Tako intimno? Ne; tega ne trdim. A vsaj na zunaj tega ne kaževa.« »Ha, ha, na zunaj! Na zunaj je najino zakonsko življenje pravi škandal.« Hotel je ugovarjati, pa sem mu skočila v besedo. »Saj prihajate in odhajate, kadar se vam zdi, ne da bi mi le besedico črhnili o svojih poteh, tako da sem včasih edini človek v hiši, ki ne vem, da ste za več dni odpotovali iz Londona. V začetku si iz tega nisem nič storila; dala sem v svoji naiv nosti pozneje pogrniti za večerjo, meneč, da boste med tem prišli — potlej mi je pa vaš komornik povedal, da ste se odpeljali tja in tja, kjer igrajo neko vašo dramo... Takšno komedijo sem doživela trikrat ali štiri krat. Zdaj sem se navadila, da sedem za mizo vselej ob napovedani uri in se niti ne vprašam, kje ste vi: in tako sem včasih že pri kompotu, ko pridete vi šele na večerjo.« »V bodoče vam bom vselej sporočil, kadar bom kam potoval,« je dejal spravljivo. »čemu? Koliko drugih reči bi bilo treba še urediti, da bi najino vsakdanje življenje zbujalo vsaj videz normalnosti!« »Na primer?« »Ne bom vam pravila. Same malenkosti so, nepomembnosti, ki se od trenutka do trenutka izpremene.« »Vseeno povejte!« »To je težko... Ali greva na primer kdaj skupaj v mesto? V gledališče? Ali sva že kdaj brala isto knjigo? Ste se že zanimali, komu pišem in kaj, in se vam je kdaj zdelo potrebno, da bi mi pokazali svojo korespondenco? Ali vam je že kdaj prišlo na um, da utegnem imeti svoj poseben okus, svoje misli in želje? In ali sem se jaz kdaj ukvarjala z vprašanjem, kakšne stvari so po vašem okusu? Ali poznate moje sorodnike in jaz vaše? Ste mi kdaj pripovedovali o svoji preteklosti in jaz vam?... Vidite, skupno življenje je zgrajeno na samih takihle neznatnostih, ki niso ne vam ne meni niti za mar — zato pa toliko bolj tuje ljudi bodejo v oči.« »Saj vendar nimam nič proti temu, da...« Vnovič sem mu skočila v besedo: »Ne, takih reči ni moči ukazovati! Prepričana sem, da bi si ostala drug drugemu tujca, tudi če bi sto let stanovala pod isto streho.« »A poskusila bi vendarle lahko, vsaj na zunaj...« Ogorčeno sem odmahnila z roko. »Oba sva hvala Bogu preveč spodobna, da bi igrala takšno komedijo. Ostaniva kakor sva, in ne vdajajva se nadi, da bova ljudem nasula peska v oči za- Zdravim prekine detelisli Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še Cesto v Pre' obilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti no prekoračenem 25 letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno g*' banje mišičevja, šport, mehanična sredotva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže 6e torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvisna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost in iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah 50 tabl. Din 24-—, 100 tabl. Din 39 in 200 tabl. dinarjev 69’—. R. S. br. 27494/28. XII. 1935. ►.«111111IIIIIM mmmm - v - mm £ 'j £& H V.>■ $||| mmm Tihotapstvo v večnem snegu Prizor z najvišje točko ob nemški meji na Zug-spitzi (29(15 m): Carinar-ji na smučeh opravljajo težavno službo. Da jih tihotapci ne vidijo, so ogrnjeni v bele snežne plašče. stran najinih pravih čuvstev. Ostaniva pošteno drug drugemu tujca, vsaj komedije nama ne bo treba igrati!« »Kakor želite!« je pristal, toda čutila sem, da ga nisem pre- 4 pričala. V salonu je zavladala tišina. On je prvi spregovoril: »Tako nenavadno se mi zdi vse to! Do današnjega dne ml ni nikoli niti na um prišlo, da bi bilo v najinem razmerju kaj neobičajnega; vse se mi je zdelo tako, kakor mora biti. In zdaj...« »In zdaj bo prav tako,« sem rekla. Zmajal je z glavo. »Ne verjamem,« je dejal zamišljeno. »Zakaj ne?« »Prisilili ste me, da pogledam od blizu podobo, ki je nikoli nisem maral videti; zdaj je ne bom mogel več pregnati iz spomina.« »Bolelo bi me, če bi le trohico spremenili v svojem vedenju.« »Bolelo? Zakaj neki?« »Ker bi ga potem morala še jaz spremeniti, a Bog mi je priča, da se mi ne dž.. če bi bilo to prišlo samo od sebe, že od začetka, bi se bila morda brez težav drug drugemu uklonila; danes se tej nalogi ne čutim več kos. Zato mislim, da je najbolje, če ostane najino razmerje tako kakor doslej.« Njegove priprte oči so se zapičile vame, kakor da bi mi bil hotel videti v dušo. »Prav,« je naposled kratko dejal. »Ostaniva kakor sva bila.« »O, nikakor vam ne mislim vsiljevati svojih nazorov! Celo to bi vam povedala, če se vam zdi ta dvomesečna preizkušnja zadostna, da sem se pripravljena pri priči vrniti na Francosko.« Winterton je od osuplosti razširil oči. »Ne, malo preuranjeno bi bilo,« je nato suho dejal. »Saj sem prav za prav šele zdaj opazil, da ste sploh tu.« »Skoraj se mi zdi, da ste mi hoteli napraviti poklon,« sem se nasmehnila. »Nalašč gotovo ne!« je odgovoril prav tako z nasmehom. »To vam rada verjamem!« sem se zopet zresnila. »Sicer naj bo pa po vašem: ko že tako želite, bom ostala.« »Samo zato?... Torej vam ne bi bilo nič dolgčas, če bi odšli?« »Moj Bog, ne!... Zakaj bi vam lagala?« »Nič domotožja po Londonu?« »Zakaj naj bi mi bilo dolgčas po njem?« »In po meni?« »Po vas?!« »Nu, da... Naposled sva si vsaj znanca.« »Tisto že...« »Ali se vam ne zdi, da kaže najino znanje v teh dveh mesecih vendarle nekaj napredka? Vsaj v sovražnika se nisva prelevila!« »Priznam, nekaj je to že.« »Mnogo je to! če pomislimi Od 3- 5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zločinci je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad i0.000 vlagateliev štejemo v svoj krog. Vabimo vani vse, ki hočete vlagati v shranitev in obrestovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna posoiila dajemo pod ugodnimi pogoji. HRANILNICA (prej Kranjska hranilnica) DRAVSKE B LJUBLJANA 24. XII. 1935. kako se je začelo najino skupno življenje, moram reči, da je uspeh vprav občudovanja vreden! šestdeset dni živiva skup in niti enkrat se nisva obkladala s psovkami, še tega ne moreva reči. da bi drug drugega mrzila.« »Prav imate: s tega vidika je najino skupno življenje res vzorno.« »Ali right!« široko je iztegnil roko in mi jo krepko stisnil. »Imenitno!« je vzkliknil veselo. »Zdaj vsaj vem, da se bova lepo razumela.« »Pod pogojem, da se ne bova zmenila drug za drugega.« »Sijajno! In da bova skrbno varovala vsak svojo svobodo.« »In ostala drug za drugega popolna tujca.« »Pod pogojem, da mi ne bo treba videti v vas svoje zakonite žene.« »In meni ne v vas svojega zakonitega moža.« »Ali right! še bo zabavno na svetu!« »Torej se ne boste nič več razburjali zaradi bluze?« Kakor bi odrezal, ga je minila veselost »Pardon,« je resno dejal. »To je pa druga reč. Pojdite in si pri priči slecite to bluzo!« »A vendar...« »Pojdite, madame! Dve uri vas že prosim in moja potrpežljivost gre h koncu!« Mahoma spet ves resen, me je potisnil skozi vrata in jih zaprl za menoj. Tako se je končal najin prvi večji prepir. Božična kuhinja MAČJI JEZIČKI. 5 dkg vanilije-vega sladkorja in 5 dkg moke stepemo z 2 do 3 velikimi žlicami goste, nespenjene smetane v gosto testo. Potlej vmešamo sneg iz treh beljakov in brizgamo iz testa na omasleno in pomokano pekačo majhne piškote. Ko jih pečemo osem do deset minut v zmerno vroči pečnici, zlepimo po dva in dva z mezgo. Na koncu jih lahko prevlečemo z čokoladno glazuro,1 ali jih pa kar tako porabimo za | božične obeske. LINŠKI KOLOBARČKI. Iz 21 dkg moke, 17 dkg presnega masla, 7 dkg sladkorja in 2 rumenjakov umesimo na deski testo, ki ga začinimo j z nastrganimi limonovimi lupinami in ščepcem soli. Spočito testo zvaljamo za nožev hrbet debelo in izrežemo sprva z večjim likom okrogle ploščice (4 do 5 cm premera), potlej pa izrežemo iz sredine ploščic z manjšim likom luknje. Ostanejo nam torej kolobarčki, ki jih rumeno spečemo in jih dva po dva zlepimo z ribezovo mezgo. Medtem spenimo pol beljaka in prav toliko sladkorja v precej gosto kašo. S penjenim beljakom tenko pomažemo kolobarčke in jih denemo še za 10 minut v ohlajeno pečnico, da se pena osuši. SLADKE PRESTE. Iz 14 dkg moke, 14 dkg presnega masla in 10 dkg sladkorja v prahu umesimo na deski z 1 jajcem testo. Potlej razrežemo testo na toliko kosov, kolikor in kakršnih prest si pač želimo. Te koščke testa posvaljklja-mo potem pa zvijemo iz svaljkov preste. Na koncu jih pomažemo še s stepenim rumenjakom, jih potresemo s kristalnim sladkorjem in jih pečemo v zmerno vroči pečnici kakšne četrt ure. MANDLJEVI POLJUBČKI. Iz 3 jajc napravimo trd sneg in mu primešamo 12 dkg najfinejšega Sladkorja v prahu. To mešanico brizgamo ali scedimo z žlice na polo čistega papirja, ki jo položimo na pogreto pekačo. Poljubčke potresemo z grobo sesekljanimi mandlji in jih denemo V ohlajeno pečnico. Ko je pecivo popolnoma suho, ga odlepimo od papirja in ga hranimo v dobro zaprti škatli. H ima velita oii Če koga slišimo kašljati, se kaj rada priplazi iz naše podzavesti ruisel; »Jetiko ima«!, čeprav še ne pomeni vsak kašelj jetike. Jasno pa priča, da nekaj ni v redu v grlu, sapniku aM plučab. Zato je treba biti na oprezu! Naši predniki so nabirali smrekove vršičke, pa so se z njimi zdravili. Nam pa to ni več potrebno. »Smreka« bonboni, ki ublažujejo vsak kašelj in hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločanje sluzi, eo sestavljeni namreč iz smrekovega ekstrakta in drugib preizkušenih domačih zdravil. Dobe se v vsaki lekarni v zavitkih & Din 4-— in Din 6 —. 14 Wintertonova ljubimka Ali smem reči, da se je moj mož kaj izpremenil po tem viharnem razgovoru, ki se je tako suho začel in tako zabavno končal? Preveč bi povedala, če bi rekla, da je bil Artur Winterton od tistega večera uslužne j ši z merioj. Le to se mi zdi, da se je njegovo vedenje nasproti meni za trohico izpremenilo. Le zdi se mi, sem rekla; določnega ne bi mogla ničesar povedati. A še danes, ko je minilo že nekaj mesecev od tistih dob, bi rekla, da me takrat čut ni varal, in dobro mi de ob tej zavesti. Tako sem imela vtis, da ni bilo več tolikšnega prezira v njegovih očeh ne porogljivosti okoli ust. Narobe, zdelo se mi je skoraj, kakor da bi se me njegove oči izogibale. Po drugi strani tudi ni več odhajal iz Londona, ne da bi mi prej povedal. Da, kadar je mislil izostati pri večerji, mi je celo že pri kosilu sporočil. Govoril je z menoj prav tako malomarno in hladno ko prej, a že to, da mi ni pozabil omeniti svoje opravke, je bila pozornost, ki sem mu bila zanjo hvaležna. In vprašanje moje obleke? Priznati mu moram, da ga je uredil zelo diskretno. Ko Efti je drugo jutro stari John prinesel zajtrk, mi je izročil še zapečaten ovitek. »Gospod mi je naročil, da oddam tole pismo gospe lastnoročno.« DOMINE. 14 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja v prahu, 28 dkg moke in nekoliko nastrgane limonove lupine ugnetemo s snegom 4 beljakov v testo, ki ga za nožev hrbet debelo zvaljamo. Vso ploskev testa pomažemo s'stepenim rumenjakom ali s stepenim celim jajcem, potlej pa izrežemo iz njega lepe enakomerne pravokotnike. Na vsak tak pravokotnik položimo koščke olupljenih razpolovljenih mandljev v obliki domin. Po vrhu se enkrat pomažemo s stepenim jajcem in spečemo domine v srednje vroči pečnici. JANEŽEVE PALIČICE. Iz 4 beljakov napravimo trd sneg, vanj previdno vmešamo 12 dkg sladkorja v prahu, potlej pa s kuhalnico še 10 dkg moke in 5 g janeža. Na omasleno pekačo brizgamo iz te mešanice 4 do 5 cm dolge paličice, jih potresemo z zdrobljenim sladkorjem in pečemo v zmerno vroči pečnici. DROBNO BOŽIČNO PECIVO. To pecivo je okusno zlasti zaradi tega, ker v testu samem ni sladkorja. 19 dkg trdega presnega masla zdrobimo s yt kg moke, ubijemo v to zmes 2 celi jajci in 1 rumenjak, dodamo 2 žlički smetane in vse skupaj dobro pregnetemo. Ko je testo pol ure počivalo, ga zvaljamo in zrežemo z noževim hrbtom v dolge lVi cm široke pasove. Iz teh pasov oblikujemo majhne venčke ali kaj sličnega, jih pomažemo z beljakom in jih povaljamo v kristalnem sladkorju. Potlej jih polagamo na omaščeno pekačo in Jih pečemo v zmerno vroči pečnici, dokler lepo ne porjave. To pecivo lahko pripravimo iz dvojne količine, ker se ne kvari če je dobro zaprto v pločevinasti škatli. KOKOSOVI KROFKI. 15 dkg kokosovih kosmov ali prav toliko zmletih mandljev mešamo na odprtem ognju s 15 dkg sladkorja in 1 beljakom tako dolgo, dokler se zmes ne sprime. Ohlajeni zmesi primešamo sneg iz 2 beljakov in scejamo z žlico na omaslen papir ali na oblate kupčke Iz te zmesi, vanje pa napravimo na vrhu vdolbino. Ko so pečeni, napolnimo vdolbino s poljubno mezgo. APOTEKA LJUBLJANA BAHOVEC Kongresni trg izdeluje: v • vv ža MfCCftfC krvi 2» Uuiieutfe Pmh CCUfni, friUiu,, jisiasu in f tcoii JUdpL Vcoti Jkastiu j$a£u»xci RS H A E K A“ urUdpai/osti -PLANINKA" čaj Orlg. paket Din 20'— -SLATINSKE" tablete 50 tablet Din 24'— 100 tablet Din 39*— 200 tablet Din 69 — -N I B 0 L" tablete 20 tablet Din ‘20-— 40 tablet Din 34’— bonbone Din 4'— Din 6*— Vsi ti preparati ao registrirani pri ministrstvih nar. zdravja v Beogradu, Wien, Budapest, Roma, Praha, Tirana in New York. Patentirani so v vseh kulturnih državah tako posamezno, kakor internacijonalno (Bern: Les Marques In-ternationales 30. Vi. 1928). Zahtevajte vedno samo preparate s imenom Mr. Bahovec, ki se dobe v vseh apotekah Jugoslavije, kakor tudi inozemstva. Lekarna Mr. Bahovec vam na leljo pošlje brezplačno obširne razprave. Generalna zastopstva: Za Italijo: Farmaoia G. Mizzan, Trieste, Za Madžarsko: Thalimajer A Seitz A. G., Piazza Venezia 2. Drogengrosshandlung, Budapest, Zrinji utca 3. Za Čehodovaško: Lekarna Mr. A. Vospalek, Za Albanijo: Nikolla 8iliqi, Shtepi tregtare, Praha, 1L, Ječna 1. Tirana. Za Avstrijo: Adler Apotheke Mr. Erich Za U.S. A: Vlado Premru, 167 So, Maine Sigi, Wien XI., Simmeringerhauptstrasse 44. St., So. Norwalk Conn. V vseh glavnih mastni drugih držav lastna sMadllia _______________________________________Ret. S. br. gflCT 8. U. 19M. 14.-US in. Vil. 19M-, 17.81« M. VI. 1W IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34._____________ DVE OSAMLJENI BLONDINKI, stari 20 let, barvo zajamčena. X garnitura z navodilom __ ^ želita znanja z dvema intelientoma visoke stane Din 80*—. Po pošti razpošilja parfume- rOTClVlllljZ€ fl(ZiOCJTLFlO» postave. Pod Šifrov »Mladostni sem. rija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. vfov =< ms ^ESsS5s38s j&fi s# >%k __ >jj>rs ——................ . . . ,.L . ^ y% ELITNI KINO ■— LJUBLJANA predvaja na Božič in naslednje dni Paramounfov šlager v nemškem jeziku MALI OGLASI Male oglasa socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po #0 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niSki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, •tanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*60 Din. Kdor želi odgovor, dostavo P° »H ima oglas šifro, mora dopla* Biti So 8 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, In sicer po poštni nakaznici, po po* itni položnici na ček. račun »Družinski tedniki uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem a naročilom. Ženitve Vsak« beseda 50 par. Davek 1‘SO Din. Za ilfro ali dajani* naslovov t Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA Cedi a. lope polnovitko posta-re, disponentka in dobra gospodinja, t lastnim elegantnim stanovanjem, se poroči 1 višjim oficirjem ali drž. uradnikom, tudi vdovcem, v starosti 35—40 let. Ponudbe na upravo pod »Samo poStenJal;«. Službe Vsaka beseda 2S par. Davek 1*50 Din. Za Ilfro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed, »MLAD ČLOVEK« g. K. V., ki je poslal ponudbo iz Sela, se naproša za natančni naslov na upravo »Družinskega tednika« pod »Mlad čJovek«. PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi železnine. pridna in poštena, išče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji. Dopise pro-slm naupravo pod šifro »Resnost 220«. iSletna deklica poštenih staršev se želi izučiti Šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika*. <. MLADEGA ČLOVEKA z najmanj 4 razredi gimnazije ali podobno naobrazbo, ki stopa šele v življenje, ki so ne sramuje nobenega dela in se no boji nobenih ovir, “sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod šifro »Mlad človek«. IŠČEM POTNIKA za 81ovenljo, eventualno zastopnika, ki zastopa že kateri drugi predmet. Vladimir Jagarič, »Merkur«, veletrgovina papirja, Zagreb, Jelačičev trg 15. Kupim Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek VSO Din. Za šifro ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed. HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10.000—20.000. Ponudbe na upravo tednika pod Šifro »Denar takoj«. Jnfermaciie Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro at: dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. VILA Z 2 STANOVANJI IN VRTOM v Mostah se takoj odda eni ali dvem strankam. Natančni podatki Breg 14/1.___________ ŽELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Star sem 80 let, simpatičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo pod »Želim srečo v bodočnosti«. FEST FANT GORENJC, profesionist s sigurno eksistenco, želi poznanstva s boljšo samostojno šiviijo, staro do 25 let. Anonimno v koš. Le resne dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Za res al' pa nič«. Dva mlada mornariška podčastnika, ki ae ne bojita najhujše burjo na morju, želita resnega znanja z dvema gospodičnama od 17—24 let. Slika zaželena, diskrecija zajamčena. Dopise pod »Vile, Pepo« na upravo »Družinskega tednika«. DOPISOVATI ŽELIM z inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo«. MLADO UČITELJICO, značajno, prikupno zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati intell* gent. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Samo z dežele«. Predam Vsaka beseda 25 ali 60 par. Davek 1's« Din. Za ilfro ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed. 7*»» »dovoljni kakor so drugi boste tud« vi, ce naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije t Brer.iJ. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da ni ne zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiSI. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza G or <5 na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno Is* delane, »o trpežne in zelo poceni. Prvovrstna n!" ,Din os'~ in Dln 87-—. Naročite po dopisnici c navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant, urar, Jesanice-Fužine. *MB!,.!<£R!’ VELBTRCOVINA PAPIRJA, pl- sarntSkih In Šolskih potrebščin. Lastna na-klada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, avl-leni papir In ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko. Imam na skladišču. Cene in povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Je-iačičev trg 15, telefon 81-94. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljub* Ijana, Gledališka ulica štev. 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. Dcpzscvczzi/e Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za ilfro alt dajanje naslovov a Din. Najmanj 10 besed. »ENFANTSu: Na VaS dopis se ne da nič odgovoriti. Naslov v upravi. Na svetu je sko-raj vse možno, če je volja »Zvesta«. Visoko pritlično dru-i .S v stenjevcu pri Zagrebu, tik železniške postaje prodam za samo 80.000 Din. S sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunlč, Rftčkoga ul. S. Zagreb. PRVOVRSTNI PREMOG poceni In bitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhuno Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva o. 25. NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas Otomane od........................Din 410 — Couch sofe od....................Din 1200’- spalnl couch od ....,, , Din 1700- afrik modroci od.................Din 210’— TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Pollanska cesta 17. MAKULATURNI PAPIR na prodaj. VpraSa se v upravi »Družinskega tednikae. STANKO! Za Božič sem v Ljubljani. Sestanek na običajnem mestu na Stefanovo ob trtil. Na svidenje! Poljublja Vera. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra-jteo, tnciklji itd. solidno izdelano in poceni pri 8. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, KolizeJ. Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 1i besed. ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In izpadanju las. 81abi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Stcklenica e navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb. Iliča 34.___________________________________ BARVANJE LAS ni več potrebno prt strokovnjakih, ker sl jih z Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura s navodilom stane Din 80’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. iVbOO -OO VtH-3g,- m št-23-26 It vrafr LotnCitmani /&£■ zsijavua tiokscnn /m i Otnož/cc snežtce t 99I - 69? fon 50.7 it- 2b-l4 ViH-64.-St- SLAVI JA zeli vsem svojim zavarovancem in poslovnim prijateljem vesel Bočit Ut scetM Hat/a teta! jugoslovanska zavarovalna banka V Ljubljani LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«, l steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume-rija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Za mal’ d’nar ja Josi’ muzke ! Plošče - gramofone izpo-sojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ,.ELEKTR OTON“ <1. Z o. pasaža nebotičnika POZOR GOSPODINJE 1 Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIt trgovina s kurivom LJUBLJANA Vil. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjemi Su/athi škofi Sintiče sa znani kot na{-totfil na svetu Din 1000'- plažam ako Vam >Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom. Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF C0TII. LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) \/suUd (Umnc^ ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček po meri pri 1. Salaj satan za steznike Ut nedclUe Ljubljana, Tyrševa 1a/lll (dvigalo ves dan na razpolago) Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Milialek. vsi * Ljubljani.