2 POGLED PO SVETU Zgodovinar v bodočnosti bo še bolj kot danes odvisen od »indu- strijskega-^ preiskovanja sedanjo- sti. Kako bi en sam človek pre- gledal samo najvažnejše doku- mente kubanske krize, dokumen- te dobrih 14 dni! Ce nam bodo kdaj vsi na razpolago! Ce bodo, iih bo lahko jaziskal sam team, ne posamezni zgodovinar. Za nas pa je danes važno, da ie kubanska kriza vendarle v glavnem mimo. Hruščev in Ken- nedif sta odgovorila U Tantu, Hruščev je presenetil ves svet I umikom raketnih baz s Kube in za to gesto ni terjal proti- usluge, Kennedv se je Hruščevu zahvalil in v pismu Hruščevu lui- mignil, da je zdaj nastopil čas za nova in širša pogajanja med blokoma, saj imata SZ in ZDA dovolj velikih nalog, večjih in pomembnejših, kot je oborože- vanje. Vprašanje, ki je prevzelo ves svet, je gotovo to, kdo je bil lu močnejši, Kennedy ali Hru- ičev. Z odgovorom se je svet raz- polovil, kar ni ravno dobro zna- menje. Zmagale so sile miru, OZN in drugi posredovalci. Napak bi bilo, če bi se sovjetski umik na Kubi presojal kot slabost. Obe strani sta popustili, ko je sila prikipela do roba, in tako kaže, tbe sta pripravljeni, da se raje pogajata v senci raketnih ramp kakor pa v senci atomske gobe. Diplomacija ni odpovedala, spet ona jemlje v roke labilni položaj. Na Kubo je prišel sam Mikojan, da diplomatsko utemelji Hru- ščevljevo odločitev. So seveda tu na delu še rsi vzroki krize, to se pravi, rešitev Se ni dokončna. Castro ni ravno navdušen nad načinom, kako se je gasil požar, mimo Kube, ki se je izkazala kot drobiž za porav- navo blokovskih nasprotij. Zato terja jasna in trdno določena jamstva ZDA, ne samo obljubo iz letečih besed. Po pravici terja, da ZDA ustavijo ne samo začasno blokado, ampak tudi vse sovražne gospodarske ukrepe zoper Kubo, podporo kubanskim emigrantom in rožljanje z orožjem na Floridi, fci se je spremenila v invazijsko mostišče. Nič ni pretirana njegova zahteva, da ZDA vrnejo Kubi Guantanamo. Castrova medna- rodna brigada, v kateri so vojaki iz vseh držav Latinske Amerike, kaže, da bo Monroejevo doktrino vendarle težko vzdržati tako, kot si jo zamišlja ameriški generalni itab. Prav ob kubanski krizi se je ponovno pokazalo, da je enot- nost OAD izsiljena. Težko je spregledati vojaški spor med Indijo in Kitajsko. Dr- žavi se vojskujeta, a se še diplo- matsko pogovarjata neposredno in s posredovalci. Meja ni bila jasno določena, to je res, vpra- šanje pa je, zakaj jo je bilo po- trebno rešiti prav v tem času, ko je vojnih žarišč že drugod dovolj. Kakšno korist si obeta od izsiljevanja pri mejnih vpra- šanjih Kitajska, ki je ponovno propadla pri kandidaturi za članstvo v OZN? Politika izvr- šenega dejstva gotovo ni naj^ boljša, če gre neki državi zato, da se izkaže miroljubna. Ali Ki- tajska tega namena nima? Ce ga nima, bo število njenih zagovor- nikov v OZN padlo, padle bodo njene moralne šanse. V Jemenu se stvari še niso uredile. Anglija intervenira preko emirata Bejhana, preko nekaterih šejkov v Jemenu in preko Saud- ske Arabije. Težko se vda v to, da bi na tem kosu sveta zmagala antikolonialistična miselnost. V tej zvezi je v svetovni publicistiki zelo vidna tragična smrt Enrica Mattei, ki je utiral v svetovnem naftnem gospodarstvu nova pota na bližnjem Vzhodu in v Evropi. Proti sebi je imel konservativno krilo krščanskih demokratov in zahodnih petrolejskih magnatov. Med njegovo letalsko nesrečo in neizprosno borbo za last in oblast utegne biti neka zveza. V Nem- čiji so se med kubansko krizo upali zapisati: >-Ce bi bili 1. 1945 z Nemci udarili po Rusih, bi se jim danes ne bilo treba jeziti za- radi Kube.*' V isti čas so zapisali, da atlantski tabor pogreša enotno ideologijo zoper komu- nizem. Ali ni to klic po novem »^Mein Kampfu-^? Razvite države se ne morejo pomiriti s tem, da bi se dobrine na svetu pravičneje razdelile. Izvažati ali umreti! je v njihovi miselnosti imperialistč- no geslo, če manj razvitim drža- vam ne mislijo dovoliti prostor na soncu. T. O. KLUBI - važna oblika družbeno ImLUDI " političnega udejstvovanja Ni naključje, da sta kar dva okrajna foruma v razmeroma kratkem času razpravljala o de- javnosti klubov, ne športnih, mar- več onih oblik družbenega udej- stvovanja, ki bi morale v svoj de- lokrog zajeti kulturno, estetsko, politično, idejno in gospodarsko vzgojo. Tako so najprej o klub- skem življenju govorili na pred- zadnjem plenumu okrajnega od- bora SZDL, pred kratkim pa tu- di na razširjeni seji okrajnega sveta Svobod in prosvetnih dru- štev. S tem sta se problema lotili dve organizaciji, ki sta najbolj poklicani, da se zavzemata za naj- boljše delo klubov, da jima data vsebino in zagotovita materialno osnovo. Kot so zlasti ugotovili na plenu- mu Svobod in prosvetnih društev, je bilo v zadnjem času ustanovlje- nih precej klubov, in mnogi med njimi so razvili pestre oblike de- javnosti. Praksa je pokazala, da televizijski programi ne morejo bdti vedno osrednja točka. Pri se- stavljanju delovnih programov za klube bi morali sodelovati vsi krajevni družbeno politični čdni- telji. Njihove programe pa lahko izpopolnjujejo literarni večeri, razgovori o naši notranji in zu- nanji politiki, nastopi pevskih zborov, glasbenih ansamblov, naj- različnejša predavanja itd. Tudi šahovskega udejstvovania bi ne smeli zanemariti v njih. Ko govorimo o klubih, kot ob- likah družbeno političnega udej- stvovanja, moramo poudariti, da pri tem ne gre za klube zaprtega tipa, temveč za prostore, v kate- rih se naj zbirajo vsi prebivalci določenega kraja, za prostore, ki naj bodo dostopni vsem. Gre to- rej za javne prostore. Zato bi bi- lo več kot nesmiselno, če bi v ne- kem kraju vsaka organizacija u- stanavljala svoj klub in se vanj zapirala. Taki primeri so že bili; zato o njih tudi pišemo in nanje opozarjamo. Sodelovanje vseh družbeno po- litičnih činiteljev kraja pri vode- nju kluba se lahko izkaže na skupnih posvetovanjih vseh zain- teresiranih, morda celo v formira- nju klubskih svetov in podobno. Klubska dejavnost terja uspo- sobljene kadre tako glede organi- zacije in upravljanja, kot zlasti glede izdelave programov in vse- bine dela sploh. Klubi odpirajo nove oblike dela; zato jim bo tre- ba prisluhniti in jih prilagoditi krajevnim potrebam, zahtevam in željam. Važno je tudi to, da so klubi v takih prostorih v katere ljudje ra- di prihajajo, se v njih dobro po- čutijo in podobno. Vsekakor pa naj bodo locirani v središču na- selij, morda poleig drugih kultur- nih ustanov itd. -an Več za družbeno uveljavitef Redni letni občni zbor sindikal- ne podružnice na tretji osnovni šoli v Celju je potekel ne samo v temeljiti obravnavi tistih princi- pov delitve dohodka, ki so bili doslej zakovani v upravno admi- nistrativnih normah predpisov in ki jih je zdaj sprožil novi zakon o finansiranju šolstva, marveč tudi o vlogi kolektiva in organov družbenega upravljanja na šoli. Tako je predsednik sindikalne podružnice, tov. Jaka Majcen v poročilu med drugim ugotovil, da je bil z zakonom o finansiranju šolstva proces formiranja nove podobe šole šele sprožen. Z njim nastajajo solidne materialne osno- ve za hitrejše uvajanje reforme celotnega šolstva, ker se mora slednje, če hoče biti deležno siste- matične družbene skrbi, prilago- diti potrebam našega družbenega razvoja. V razpravi o vlogi sklada za šolstvo pa se je slej ko prej uveljavil predlog, da naj bi se formiral na osnovi določenega odstotka narodnega dohodka. S tem bi skladu postavili trdnejše temelje; razen tega pa mu zago- tovili reden in zagotovljen dotok sredstev. Ko pa je tov. Majcen govoril o delu in vlogi šolskega odbora, je predvsem opozoril na potrebo, da bi se ta organ družbenega upravljanja ne smel omejevati samo na redne seje, ampak bi moral svoje delo izvajati tudi s pomočjo stalnih ali začasnih ko- misij. Treba bo tudi ločiti naloge kolektiva, kot samoupravnega or- gana od nalog šolskega odbora, kot organa družbenega upravlja- nja in končno dolžnosti upravi- telja, kot pedagoškega vodje in odgovornega za materialno poslo- vanje na šoli. Razen tega bi mo- ral tudi kolektiv iz svoje sredine izbrati člane upravnega odbora. Poleg tega je ugotovil, da je bilo lani premalo storjenega za druž- beno afirmacijo šole. Zavod je imel preslabe stike z delovnimi kolektivi ter družbeno političnimi organizacijami svojega terena. Ta ugotovitev nalaga določene obvez- nosti, ki mora prevzeti tudi člane delovnih kolektivov, saj jim ne bi smelo biti vseeno, kakšno je delo na šoli in kako se tu trošijo tista sredstva, ki jih oni ustvarjajo. Kolikor je na eni strani in pred- vsem zaradi pedagoškega dela nujna povezava šole z domom, tako je predvsem zaradi družbe- nega stališča in družbenega uve- ljavljanja potrebno sodelovanje med delovnimi kolektivi in vzgoj- no ustanovo. -mb Odgovorno delo v Slov. Konjicah so se pred kratkim sestali poverjeniki za po- klicno usmerjanje mladine iz šol konjiške občine. Uvodno preda- vanje o njihovih nalogah je imel prof. Podjavoršek iz Celja. Raz- prava je pokazala, da je to delo zelo odgovorno in da lahko šole s svojim kadrom mnogo pripomo- rejo k pravilni poklicni odločitvi in usmeritvi mladega človeka. Da bi lahko šole hvaležno de- lovale zlasti na učence zadnjih letnikov, bodo že v teku tega in prihodnjega meseca podrobneje obravnavale skupaj s starši ce- lotno problematiko izbire poklica za mlade ljudi. V. L? V LOCAH BODO IZDELOVALI INFRA CEVI Svet zavoda za zaposlovanje delavcev v Slovenskih Konjicah je na zadnji seji med drugim odo- bril opekami v Ločah posojilo v znesku enega milijona dinarjev za dograditev proizvodne hale no- vega obrata, v katerem bo ljub- ljansko podjetje Elektrosignal pri- čelo v začetku prihodnjega leta izdelovati infra cevi. Opekarna je v gradnjo tega obrata vložila šest milijonov lastnih sredstev, tri mi- lijone pa je v obliki posojila pri- speval občinski ljudski odbor. Ta- ko bo ta kraj dobil novi objekt, ki se bo pozneje lahko še razši- . ril. Kazen za nepravilen odnos do stranke — Ko smo raziskali pri- mer, o katerem je na prejš- nji seji govoril ljudski od- bornik in ki se je nanašal na dozdevno nepravilen od- nos uslužbenca ljudskega odbora do stranke — je na seji poročal podpredsednik občine — smo ugotovili, da je imel uslužbenec s formal- no pravnega stališča prav. Ne glede na to pa smo se strinjali, da njegov odnos do stranke ni bil v redu. Zato smo ga predali disciplinske- mu sodišču, razen tega pa takoj premestili na drugo delovno mesto. Tako je akcija Miržavljan- uprava-" tudi v tem primeru dobila svojo inačico, dobila vsebine in pomen. Saj končno ni bila uveljavljena samo za- voljo tega, da bi delo ljud- skega odbora in njegovega aparata čim bolj približali občanom, da bi jim olajšali nekatere preveč zamotane postopke in podobno. Važno poglavje v tej akciji, ki ni kampanjskega značaja, mar- več stalnega, ima seveda pra- vilen odnos uslužbenca do stranke, do občana. V njem se zrcali tudi kulturna stop- nja človeka, ki mu službena dolžnost narekuje, da spre- jema stranke in skupaj z njimi rešuje ali obravnava določene zadeve. Primer je vsekakor poučen; v določenih primerih tudi vreden posnemanja, pa ne zato, da bi z njim strašili, marveč opozorili, da naj člo- vek občuje s človekom — po človeško. Celjski motiv KRITIKE PROBLEMI KOLEKTIV Šestintrideseti člen osnutka zvezne ustave posebej govori o pravicah občana, ki mora biti zaradi boljšega' uresni- čevanja družbenega samo- upravljanja obveščen o delu predstavniških teles in nji- hovih organov. Tretji odsta- vek tega člena opozarja, da mora proizvajalec biti »se- znanjen z materialnim in fi- nančnim stanjem, z izvrše- vanjem načrtov in drugih splošnih aktov, s poslova- njem in sploh z delom orga- nov upravljanja, proti dolž- nosti, varovati na podlagi zakona in statuta določene poslovne in druge tajnosti.« Zahteva, da morajo biti člani delovnega kolektiva in- formirani z vsemi posli, stanjem .in ix>dobno, ima iz- reden pomen. Izkušnje so namreč p>okazale, da se je družbeno in delavsko samo- upravljanje navzlic zakoni- tim določilom prenekateri- 'krat spremenilo v deklara- tivno pravico in celo v golo formalnost. Praksa potrjuje, da še tu in tam prevladuje mnenje, kakor da je informiranje članov kolektiva več ali manj formalen akt. Res je sicer, da se za vsako sejo pripravi material, da je vsaka točka dnevnega reda pojasnjena na dolgo in ši- roko, da se o nekaterih pro- blemih napišejo debele knjige, da finančna služba podjetja pripravi za tisto sejo, na kateri člani delav- skega sveta razpravljajo o zaključnem računu, obširna poročila, polna številk in po- dobnih pokazateljev, iz ka- terih se težko znajdejo celo strokovnjaki, in da imajo v nekaterih kolektivih celo razglasne postaje, časopise, oglase, s pomočjo kat^ih prav tako tolmačijo politiko podjetja in pišejo o važnih poslih. Toda, navzlic vsem« temu, to ni najboljša služba informiranja, to ni tista in- formiranost članov kolektiva, o kateri govori ustavno be- sedilo. Iz ustavnega gradiva s« namreč jasno vidi, da gre n popolno vsebinsko informi- ranost, za tisto obveščanje, s katerim bi se morala za- četi vsaka javna razprava t kolektivu pred sprejemom pomembnega akta. Tak načia obveščanja se seveda razli- kuje od tistega, ki ga lahk« opravi razglasna postaja ali oglasna deska. Takšen način informiranja bi moral biti vsestran in bi se ne smel omejevati samo na družbene načrte, na nekatere finančne in podobne probleme. To in- formiranje bi moralo dati spodbudo za izmenjavo raz- ličnih mišljenj in pogledom zlasti na sejah delavskega sveta in na zboru kolektiva. Z njim bi dosegli boljše uspehe in kar je najvažnejše vsebinsko boljše delo orga- nov delavskega samoupraT- Ijanja. Zato bi se morale vse ostale oblike informiranja članov kolektiva podrediti tej osnovni zahtevi, namreč vsebinsko popolnemu načinu obveščanja. Ce bi tako razumeli in iz- vajali nalogo informiranja članov kolektiva (mnogi ko- lektivi so jo že osvojili), po- tem bi bila politika »izvr- šenih dejstev«, »presenečenj«, pa tudi sprejemanja skle- pov mimo organov delar- skega samoupravljanja, po- vsem onemogočena. MORA VEDETI Kompasov! izleti - tudi v {esensiceiii in zinisl(eiii času Navzlic jeseni in času, ko je ve- čina naših delovnih ljudi že izko- ristila letne dopuste in pozabila na počitnice, pri turističnem pod- jetju Kompasu, in tako pri nje- govi poslovalnici v Celju, ne po- čivajo, niti niso dali z dnevnega reda skrbi za organizacijo števil- nih izletov. Skoraj bi lahko rekli, da tu nikoli ne počivajo in da je zanje celo leto — glavna sezona, sezona dela in prizadevanj, da bi s primernimi izleta in ostalimi ak- cijami zadovoljevali želje in po- trebe našega delovnega človeka. Komaj so odložili z ramen eno akcijo, že pripravljajo drugo. To je potrdil tudi razgovor z direk- torjem celjske poslovalnice Kom- pasa, tovarišem Milanom Vvikma- ničem: — Zdaj pripravljamo celo vrsto zandmivih in poučnih izletov hkrati za člane kmetijskih zadrug in kmetijskih gospodarstev, torej za tiste naše proizvajalce, ki jim jesensko in zimsko obdobje ven- darle prinašata nekaj več časa za takšne reči. V programu imamo avtobusni izlet iz Celja, oziroma Ljubljane v Beograd, Sabac in nazaj. Ta pot je vezana ne samo z ogL di Zagreba in zlasti še Beo- grada, temveč predvsem še z obi- ski tiste industrije, ki proizvaja za kmetijstvo, bodisi umetna gno- jila (Zorka v Sabcu) ali pa stroje (Zmaj v Zemunu). Prav tako bo- do udeleženci teh izletov obiskali nekatera kmetijska gospodarstva, oziroma zadruge. Nikjer pa ni rečeno, da se la- hko ti izleti sučejo samo v tem okviru. Pot nas lahko popelje tu- di proti Subotici in drugam. Pomembna in mikavna za ude- ležence teh izletov je možnost ko- riščenja popusta na vožnji, kar ves izlet močno poceni. — Koliko časa boste priprav- ljali takšne izlete za člane kme- tijskih zadrug in kmetijskih go- spodarstev? — Tu ni časovne omejitve. V glavnem bodo tekli skozi jesensko in 2dmsko obdobje. — Kako pa je z ostalimi izleti; so mar izpadli iz programov? — Nikakor ne! Delovni kolek- tivi in ostali imajo tudi v tem času vse možnosti in vse pogoje, da se prijavijo za naše stalne ali priložnostne izlete. Pripravljamo jih po želji in dogovoru. Zelo pri- ljubljeni so naši enodnevni avto- busni izleti v kraje Slovenske Ko- roške onstran meje, kot v Celo- vec, Beljak, k Vrbskemu in Osoj- skemu jezeru in podobno. Veli- ko zanikanja je tudi za naše stal- ne izlete v Trst in Benetke. Razen tega bomo organizirali oglede vseh inozemskih sejmov in po- dobno. Skratka, z našim progra- mom lahko zadovoljimo sleherne- ga človeka. — Boste za praznik 29. novem- bra pripravili kakšne izlete? — V programu so tridnevni iz- leti v Istro, pa tudi po Štajerski, Gorenjski ali Primorski. — Četudi nas do konca leta lo- či še poldrugi mesec, nas vendarle zanima, ali boste pripravili kaj izletov za silvestrovo? — V naši organizaciji in izved- bi jih bo menda prav toliko, ko- likor je pri nas znanih turistič- nih, planinskih in drugih posto- jank. Naše izletnike bomo lahko popeljali v sleherni kraj in jim tam rezervirali ustrezno mesto v zabaviščnem prostoru in seveda prenočišče T hotelu ali planinski postojanki. — Ste vnesli v delovni predam še kakšno zanimivost, ki bi uteg- nila zanimati, ali vsaj vzbujati pozornost? — Da, tokrat gre za obveznost, ki jo je sprejela celjska posloval- nica Kompasa, da bo zlasti spo- mladi prihodnjega leta organizi- rala izlete avstrijskih državljanov v Sovjetsko zvezo. Zanimanje Av- strijcev za izlet v Sovjetsko zve- zo je velik; mi pa se bomo za- vzeli, da bomo to nalogo izvršili brez napake in v zadovoljstvo vseh udeležencev takšnih poto- vanj. Ti izleti bodo opravljeni z našimi letaU. Razen tega naj že zdaj povem, da smo že odkupili eno celotno predstavo novega programa du- najske drsalne revije, februarja prihodnjega leta T Celovcu. M. B. Temeljit obračun dela komunistov konjiške občine v sredo dopoldne je bila v Slo- venskih Konjicah redna letna konferenca tamošnjega občinske- ga komiteja Zveze komunistov. Razen delegatov sta se konferen- ce udeležila še član CK ZK Slo- venije Jože Tramšek ter organi- zacijski sekretar OK ZKS Celje Jože Marolt- Medtem ko so de- legati, pa tudi osnovne organiza- cije Zveze komunistov že prej do- bile poročilo o delu občinskega komiteja je konferenci o na- logah komunistov v naslednjem obdobju govoril sekretar občin- skega komiteja ZKS Slovenske Konjice Franjo Adamlje. Kakor poročilo, tako je tudi razprava načela niz probIem«T, uspehov in pomanjkljivosti z vseh področij gospodarskega, družbe- nega in političnega življenja. Vse te probleme in naloge so osvet- lili s stališča vloge komunistov delavskega in družbenega uprav- ljanja in prav tako v ostalih po- litičnih organizacijah. Medtem ko so v tej zvezi pohvalili vrsto pri- zadevnih komunistov, kot javnib in političnih delavcev, pa so na drugi strani ugotovili, da pa j^ v družbenem življenju, v organih še precejšnje število takih, ki še niso našli svojega mesta v ostallb političnih organizacijah. Več o tej konferenci bomo 9*' ročali T prihodnji številki