GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 2 februar 2005 / leto XII ^ i ■s v * ^ W M Commerce liiHO in pomêad LnOOUE meia ftuĎatl UGODNE CENE' MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 001/723 0900 www.i>p«MnmeKe,si KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: Ljubljana; Zelena jama, triinpol sobno stanovanje v l.nad. stanovanjskega bloka v izmeri 88.28m2, z dvema parkirnima prostoroma, klet, balkon. Stanovanje je vseljivo konec januaja 2005. Cena: 41.760.000,00 SIT. - Kamnik; trosobno stanovanje v poslovno stanovanjskem kompleksu, v izmeri 94,93 m2, duplex, novo gradnj a, garažna klet, shramba, dva balkona, dvigalo. Cena: 29.950.000,00 SIT - Kamnik; dvosobno stanovanje, novo gradnja, soseska Mali Grad, v izmeri 54,17 m2, garažna klet, shramba, možnost takojšne vselitve. Cena: 19.700.000,00 SIT. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, Štirisobno stanovanjev izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Nahaja se v neposredni bližini infrastrukturnih objektov. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT. - Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu Parcele: - Domžale; zazidljivo zemljišče v izmeri 903m2, parcela je locirana na JZ delu Domžal, dostop urejen, možnost gradnje stanovanjske hiše (15mX10m). Cena: 31.200,00 SIT/m2 - Šentvid pri Lukovici; zazidljivo zemljišče v izmeri 684 m2, parcela leži na obrobju naselja, ob njej teče potok, vsi komunalni vodi na parceli, dovoz urejen, sončna lega; Cena: 31.270,00 SIT/m2. - Za znano stranko iščemo zazidlj ivo parcelo v Kamniku ali Mengšu z okolico. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Hiše: - Kamnik; več stanovanjska hiša, 460 m2 stanovanjske površine na parceli 860 m2, zgrajena l. 1 990, moderno opremljena, kvalitetna oprema, poleg hiše stoji objekt primeren za poslovno dejavnost. Parcela je ograjena, pogled na Kamniške planine, vselitev po dogovoru. Cena: 500.000 EUR. - DomŽale okolica; Podrečje, starejša stanovanj ska hiša, nadomestna gradnj a, tloris stavbišča 148 m2, na parceli v izmeri 863 m2. Cena: 26.000.000,00 SIT. - Repnje pri Vodicah; tri enodružinske montažne hiše, izdelane do V. gradbene faze, urejena okolica, estrihi, terasa, nadstrešek, 140 m2 bivalne površine, parcela 500m2, lep razgled. Cena: 39.900.000,00 SIT+ 8.5 DDV. Poslovni prostori: - Tuhinjska dolina;v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, 150m2 gostinskega lokala, 350m2 stanovanjskih površin, 1000m2 zemljišča, star 40 let; Cena: 54 mio SIT. - Kamnik; v bližini zdrav. doma, površine 40,32m2, 3. gradbena faza, star 3 leta; Cena: 10,2 mio SIT - Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlično lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto povrŠine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR. - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko, dejavnost, 30 m2, star 10 let, cena; 9,5 mio SIT. IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU DO 40 KM IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO VSEBINO (NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA) NA NASLOV: GOZD LJUBLJANA d.d., TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 229, 1000 LJUBLJANA o Veste, kaj je pri nas ljudeh najbolj zanimivo? To, da smo si različni. Kar je tudi prav, ker bi bilo drugače dolgočasno življenje, vsepovsod enaki ljudje. Ampak najbolj zanimivo pa je, da s(m)o si nekateri različni tudi sami v sebi. Kar je seveda za posameznika čisto sprejemljivo, za njegovo okolico pa absolutno ne. Tak človek namreč govori eno, dela pa drugo. Največkrat nasprotno. Kot urednik se trudim, sploh pa v relativno majhnem mestecu kot je Mengeš, kjer se skoraj vsi poznamo, da bi prebivalci tudi sami napisali kaj zanimivega za glasilo. Jasno je, da po Zakonu o medijih objavimo vse kar ni žaljivo ali kako drugače nesprejemljivo za bralce ali prizadete. No, in v tem zakonu tudi piše, da imam kot urednik absolutno pravico do presoje, saj odgovarjam za pomen vsebine in ne samo za urejanje vsebine. Ampak prav pri urejanju vsebine glasila MENGŠAN nastopi režim, ki niti razumsko niti človeško ni na ravni našega življenja. V Mengšu nastopa pravzaprav enoumno, avtokratsko in celo diktatorsko urejanje s strani župana, ki verjetno meni, da poleg vsega dela, ki ga opravlja, mora še urediti glasilo. K pogodbi z izvajalcem priprave in tiska glasila SET-om je pravzaprav izsilil podpis aneksa (ki so ga videli tudi občinski svetniki), ki mu zagotavlja pregled glasila pred tiskom. V nasprotnem primeru ne podpiše izplačila računa, ki mu ga SET pošlje. Čeprav v aneksu piše, da zadnji potrdi končno verzijo glasila, pripravljenega za tisk, urednik, pa temu ni tako. Tudi, če sam potrdim pripravljeno, postavljalec strani čaka toliko časa, da dobi potrditev z županove strani. Zgodilo se je namreč tudi to, da je moral postavljalec na novo in na svoje stroške izdelati tako imenovane »filme«, s katerih se tiska na papir zaradi županovih popravkov (drugače ne bi dobil plačila). Torej, ekstremen primer; če župan zahteva imeti na zadnji strani vrtino Žeček, jaz pa imam pripravljeno slikovno gradivo o prejemnikih turističnih priznaj, moram upoštevati njegovo zahtevo. Drugače ne potrdi, glasilo ne izide, krivdo pa moram prenašati jaz. Zadnji primer, januarske številke, pa kaže še eno stran. Župan je pravočasno dobil v pregled glasilo vendar zaradi odsotnosti (kot mi je bilo povedano) ni utegnil pregledati glasila. V branj e celo zatrdil, da ga ni dobil, kar je popolnoma nesprejemljivo saj je pošiljatelj dokumentiral čas oddaje. Po elektronski pošti je dobil nato še en izvod, daje lahko opravil torej celo dva pregleda. Tako je glasilo bilo tiskano z zamudo in je zaradi zakasnele napovedi skakalne tekme v Mengšu bilo prikraj šano eno najuspešnej ših društev za precej šen obisk gledalcev. Na tem mestu se zato Smučarskemu skakalnemu društvu Mengeš iskreno opravičujem, čeprav ne kriv in odgovoren. Napake se dogajajo povsod. Če pozorno berete dnevnike in revije boste kaj kmalu opazili, da tudi tam tiskarski škrat ne miruje. Zavedam se, da je včasih izpadel kakšen članek vendar se je to zgodilo na začetku mojega mandata, ko vsekakor še ni bilo delo utečeno in sinhronizirano, med drugim tudi z oblikovalcem glasila. Lahko rečem, da je z vsako številko bolj še in seveda ne samo po strokovni plati, tudi izkušnje prinesejo prednosti. Pa še cvetka iz januarske številke; kljub županovemu »pregledu« so v njegovem uvodniku ostali vprašaji namesto imena ge. Kališnikove. Sicer sem opazil vendar si popravljati ne upam. Prav take cvetke pa sprožajo dvom o dejanskem pregledu prispevkov župana in občinske uprave. Vse bolj se mi dozdeva, da so ti pregledi kvečjemu branje drugih prispevkov (kaj kdo o kom). To potrjujejo tudi pripombe župana, ki jih pošlje po pregledu, saj opazi tudi to, da pod kakšnim prispevkom ni podpisa ali podobno. Podpis pač ni nujen, če tako avtor želi, vendar zadostuje, da urednik ve kdo je avtor prispevka. Zaključek je takšen, daje dejansko urednik župan, čeprav je na seji občinskega sveta trdil, da mu po njegovem celo jaz nagajam in zato ne more delati tako kot bi on hotel, zaveda pa se tudi, da ima pri vsej zadevi v rokah škarje in platno (beri: denar). Da ne pišem še o tem, da je potrebno včasih dobesedno prositi župana za uvodnik (pač je na prvih straneh, kjer se začne postavljati glasilo) in da ga oddaja tudi z 10 - dnevno zamudo. Urednik KAZALO IZREDNA SEJA SKUPAJ Z REDNO NI PONUDILA ODGOVOROV NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA V ODPRTEM PISMU 6 SODELOVANJE VRTCA MENGEŠ IN VRTCA KEKEC IZ VELIKOVCA NA AVSTRIJSKEM-KOROŠKEM JE ZAČETO 9 SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU 11 KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ 12 MENGEŠ 17 ZASTRUPITEV ČEBEL V MENGŠU AVGUSTA 2OO4 24 USPEŠNI DNEVI KULTURE 25 OBVESTILA ŠPORT 29 30 Rok za oddajo pripevkov za prihodnjo številko glasila je 10. marec 2005. Naslovnica: Foto Peter Škrlep Ob materinskem dnevu MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@.menges.si, petra.piskot@.siol.net Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Dušan Pejič Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106, (040) 852 355 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš M Drage občanke, spoštovani občani, petindvajseti uvodnik pišem med dokončnim odločanjem o direktorju uprave, sodelovanjem z novo knjigov-odkinjo ter dodatnimi aktivnostmi zaradi nadomeščanja odsotnih sodelavcev (bolezni, nesreča). Obsežno delo na pripravi in spremljanju projektov rešujem z zunanjimi strokovnjaki. V januarski številki sem navedel področja aktivnosti in opravljeno oz. začeto delo v letu 2004. Končujemo tudi tako imenovano idejno zasnovo oz. plan obnov in gradenj komunalnih naprav. S koncesionarjem za plin smo uskladili zaporedje po letih za glavne trase oz. območja obnov in izgradenj, ki so zanj pomembna ter s tem predvidenih skupnih projektov. Ob tem bo izvedena tudi elektroenergetska in telekomunikacijska infrastruktura. Potrebne so še realne ocene stroškov in finančnih virov. Podlaga za finančne in terminske ocene je izdelan obsežen posnetek stanja in dosedanje izkušnje pri celovitih in delnih izgradnjah. Prilagodili in uskladili smo se zadnjim spremembam, da glede na prizadevanja za čimprejšnjo gradnjo obvoznice želimo pred tem (najkasneje do leta 2007 oz. 2008) obnoviti državne ceste v Mengšu (Slovenska, Glavni trg, Prešernova, Gorenjska). Za komentarje in javno razpravo objavljamo idejno zasnovo na spletni strani in oglasni deski občine na hodniku uprave skupaj z investicijskim delom proračuna za naslednja štiri leta. Uspel sem zagotoviti prvih 100 milijonov za projekt obvoznice. Tako se bo projektiranje začelo že letos in verjetno tudi prvi odkupi zemljišč. Zaključilo naj bi se v letu 2006, ko bi morali zagotoviti sredstva za izgradnjo. Od sosednjih poslanskih kolegov imam ustna zagotovila za podporo obvoznice. S tem začenjamo aktivnosti predvidene leta 2008 že v letošnjem letu. Odprto ostaja še najtežje - zagotoviti sredstva za izgradnjo ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje ter, kot sem že zapisal, pred tem obnoviti sedanje državne ceste v Mengšu. Vesel sem prvega sodelovanja s Trzinom v gradu Jable na prireditvi ob kulturnem prazniku. Nekaj občnih zborov društev je že bilo opravljenih. Gasilci v Loki so uspešno zaključili leto in imajo lepe in dobrodošle načrte za prihodnost, predvsem z razširitvijo gasilskega doma v društveno družbeni objekt kot središče za zbiranje in prireditve v Loki. Balinarji Mengša so zelo uspešni. Z veseljem in kar malo zavidanja jih opazujem kako uživajo v športno družabnem prijateljevanju. Že vsa leta zgledno gospodarijo in gradijo ter ustvarjajo svoje balinišče. Lani so dosegli velik športni uspeh z uvrstitvijo v prvo državno ligo. Tudi deklet in žena je lepo število aktivnih. Pravi zgled! Ob 20 letnici delovanja in za skrb za urejenost svojih objektov in širše okolice parka v Mengšu se jim zahvaljujem in jim čestitam ob jubileju. Pozdravljam otvoritev obnovljenega trgovsko poslovnega centra TUS v Mengšu. Novi lastnik je dve leti po otvoritvi prenovil in prilagodil svojim standardom trgovski center. Upamo in želimo si konkurenčne ponudbe ter da se tudi v dveh nadstropjih začenja živahnejša, širša ali nova trgovska ali poslovna dejavnost. Hvala lepa družbi Tuš tudi za polmilijonski prispevek za igrače in igrala za Vrtec Mengeš. Hvala tudi Smučarsko skakalnemu društvu Mengeš za prizadevanje pri urejanju skakalnice in vztrajanje pri prirajanju tekem za najmlajše. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži želim zdravja in sreče ter medsebojne ljubezni z naslednjimi novorojenimi člani: dvojčka Lucija in Oskar, Maks, Aljaž, Katarina in Živa. Vabljeni na ni_21. sejo občinskega sveta dne 9. marca 2005. Tretjič (od oktobra 2004) predlagam na dnevni red splošno razpravo o proračunih 2005 in 2006. Prisotnost občank in občanov je dobrodošla in koristna. MATERAM in ŽENAM ter dekletom želim razumevanja med svojimi najdražjimi in okoljem kot tudi prijetno praznovanje dneva žena in materinskega dneva. Prav lep pozdrav! Toma ; Štebe OSEBNO MNENJE O GLASILU MENGSAN Le bežen zapis, ker za poglobljeno oceno nisem pristojen. In ker se podobna urejanja (pre)pogosto ponavljajo. Nekateri zapisi in prispevki v januarski številki Mengšana po mojem osebnem mnenju nikakor ne sodijo v občinsko glasilo. Na notranji strani ovitka je zapis brez vira in avtorja o »aussiejih«. Kaj je s tem prispevkom hotel urednik (in še preostali uredniški odbor g. Pejić in gospa Železnik), mi ni jasno. Prispevek o prodajnem guruju Brianu Tracyju je pravzaprav članek in brezplačna reklama za podjetje, ki organizira njegov seminar. S takimi skritimi reklamiranji in »urejanji« oglasnih strani urednik spravlja v sporen položaj občino kot inštitucijo. Prispevki brez podpisa in skenirani (Čar decembra) pa tudi dišijo po kršenju avtorskih pravic - morda pa je bilo pridobljeno soglasje avtorja. Nov odlok o glasilu Mengšan, ki ga je predlagala članica uredništva gospa Tina Železnik, bi nekaj lahko prispeval k drugačnemu urejanju in morda tudi vsebini. Tisti, ki so predlagali in glasovali za imenovanje sedanjega urednika s potrditvijo osnutka odloka priznavajo, da mora biti urednik izbran z javnim razpisom in mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo. Zanimivo je, da sami ne ukrepajo, kljub temu da je polovica uredniškega odbora odstopila iz protesta zaradi neustreznega odnosa urednika do njih. V samem odloku so najbolj sporna (ne)jasna določila o izdajatelju glasila, ki ne bo občina, ampak posebna pravna oseba, ki naj bi delovala kot podjetje (zavod?). Tomaž Štebe DELOVANJE ZUPANA KOT POSLANCA Seveda je delovanje tudi obratno. Na kratko o pomembnejših aktivnostih. Končno sem po skoraj treh letih neuspešnih prizadevanj uspel, da bomo ukinili v Sloveniji nalepke na motornih vozilih, prikolicah in ne vem na čem še vse. Zadeva je bila popolnoma skregana s vsem, kar že imamo v tako opevani informacijski družbi. Izkazalo se je, da država ni imela od tega popolnoma nič, razen stroškov upravljanja. Vse skupaj je bilo očitno uvedeno zaradi zasebniških interesov ter zaradi nerazumevanja možnosti, ki jih dajejo medsebojno povezani računalniki, napolnjeni z vsemi podatki (o lastnikih in njihovih vozilih) do katerih policija in uradniki lahko dostopajo tako kot vsak otrok na internet. Na izpitu so padli tudi na nekdanjem ministrstvu za informacijsko družbo ter deloma na prometnem ministrstvu, ki so nalepke tudi upravičevali. Vse to pa je le vrh ledene gore dela po starem, kot da nimamo ogromno računalnikov. Upam, da bom z novo vlado in ministri uspel v prizadevanjih, da bi z izrabo obstoječih povezanih računalnikov države poenostavili in izboljšali storitve državljanom in podjetjem. Le en dokument (npr. v obliki varne »čip« elektronske kartice) bi bil zadosti za zdravstveno, osebno, prometno, potno, bančno, davčno ter nedenarno poslovanje. Veliko storitev bi bilo lahko brez prenašanja dokazil na papirju ter hoje od urada do urada. In veliko storitev bi bilo lahko preko interneta ter nekatere bolj uradne kar na občinah. O nekaterih »razpravljamo« neuspešno že nekaj let. Vse je povezano s poenostavitvijo pravilnikov in ustrezno (re)organizacijo, dodatnim usposabljanjem in prekvalifikacijo ter tudi nepotrebnostjo nekaterih del in delovnih mest v administraciji. Z združenjem računalniških podjetij poskušam uskladiti priporočilo ministrstvu za gospodarstvo, glede mnenja Slovenije do patentiranja računalniško izvedenih inovacij. Pa tudi, da se odstopi od namere prejšnjega ministrstva in Arnes-a, da se administriranje internetnih domen zaračunava, takorekoč skomercializira z (zopet verjetno precej klientelističnim) izborom podjetij, ki bi te storitve (beri posle) opravljale za »državo«, to je Arnes! Poskušam sodelovati in vplivati na objektivno oceno okoliščin za uvedbo vinjet za uporabo avtocest. Avtomatski sistem Evrope bo drugačen od sedanjega slovenskega in močno dvomim, da bo učinkovit in operativen do leta 2008. Bolj so problemi organizacijski, delno pa tudi z izbiro in kombinacijo komunikacijskih tehnologij ter predvsem s hkratno in enotno uvedbo v Evropi. Zelo tranzitna in majhna Slovenija pa si ne more privoščiti samosvojega sistema, še manj pa odvračanja voznikov iz avtocest ter obremenjevanja drugih cest. In seveda potrebujemo dobro usklajen in naravnan cenovni sistem, ki bo pritegnil vozila na AC ter s tem tudi zagotovil finančne vire za poplačila kreditov in upravičil investicije v AC. Na MOP se trudim, da bi država prevzela odgovornosti glede deponij komunalnih odpadkov in uvajanja gospodarnega ravnanja z ločeno zbranimi odpadki. Predlagam, da bi z ustreznimi finančnimi spodbudami »prisilila« občine k povezovanju in sodelovanju - npr. pri vodooskrbi in drugih okoljskih (oskrbnih, primarnih) projektih. Se dopolnjujem tako imenovani opomnik po ministrstvih, kaj in zakaj je potrebno spremeniti oz. urediti. Vabim zainteresirane, da prispevajo svoje pobude. Obrazec opomnika je objavljen na moji spletni strani. mag. Tomaž Štebe NEOBRAVNAVANJE IN NESPREJEMANJE PRORAČUNOV OBČINE MENGEŠ Zgodba in igračkanje opozicije LDS, SLS, ZLSD, SMS z neobravnavanjem predloga osnutka proračuna se nadaljuje. Sklicali in izvedli so izredno sejo o nesposobnosti in napakah uprave, o proračunih pa se ne želijo pogovarjati niti neformalno na koordinacijah župana niti formalno o osnutku v tako imenovani fazi sprejemanja s splošno razpravo. Naj poudarim, da so glavni projekti bili obravnavani in na njihovo zahtevo ustrezno obrazloženi in dokumentirani ter tudi dokaj dobro usklajeni že lani. Vsi se moramo zavedati, da ima vsak svoja pooblastila in odgovornosti. Župan ima vso pravico predlagati proračun, opozicija pa ga dopolniti/spremeniti. Toda za predlog kot za vsako (amandmajsko) spremembo proračuna prevzema odgovornost predlagatelj oziroma tisti, ki predlog oz. spremembo izglasujejo. Ne more pa se zahtevati (kar s sklepi), da župan predlaga nekaj, kar je v nasprotju z njegovimi načrti, obljubami in tudi izvedbo zakonitih, pogodbenih in gospodarnih zadev. Dokaj uspešna usklajevanja na začetku leta 2004 se niso potrdila v konstruktivnem sprejemanju proračuna za leto 2004. Tudi izhodišče, to je proračun iz leta 2003, ki je bil sporen, je bilo zelo slabo. V njem zaradi nestrokovnih dopolnil in vztrajanja opozicije ni načrta razvojnih programov, kar je povsem nezakonito. Da ne omenjam drugih spornosti, kot posledice nekaterih od 109 amandmajev na predlog proračuna za leto 2003 in 49 amandmajev za leto 2004. Tako pravzaprav nimamo uradno sprejetih in objavljenih načrtov razvojnih programov že tretje leto in drugo leto zapored smo brez proračuna. Res zanimiva in že do skrajnosti napeta »operativna« (ne)sposobnost potrjevanja usklajenega in zakonitega proračuna, ki je v izključni pristojnosti sveta občine. mag. Tomaž Štebe, župan LDS MENGEŠ IMA RAZLOGE ZA NEPREDLAGANJE KANDIDATA ZA PODŽUPANA Ne da bi vedel, da bo LDS razlagala (opravičevala?) razloge za nesodelovanje pri predlaganju podžupana, sem napisal kratek komentar na to v uvodniku iste številke Mengšana. Kot odgovor na njihove pomisleke, razumem jih tudi kot pogoje ali izgovor za (ne)sodelovanje, dajem v objavo pisni predlog ali ponudbo vsem svetniškim listam o podžupanih in o sodelovanju, poslano sredi novembra lani. LDS je na to v nekako dveh mesecih vsaj pisno odgovorila, sedaj pa navedla skrajšane predloge oz. pogoje še javno. Pogoji zato, ker je njihova izpolnitev predpogoj za začetek pogovorov. V dopisu meni osebno v začetku januarja pa želijo moje predloge za predajo praktično vseh pooblastil župana, na primer podpisovanje pogodb v imenu občine! Kot da ne poznajo prakse v npr. sosednji občini Domžale, kjer je predsednik LDS zaposlen. O ponujenih ali zainteresiranih kandidatih pa ni predlogov. Na kolegijih in osebno sem večkrat prosil in pozival naj odgovorijo na predlog zadolžitev in sodelovanja. Nimam nič proti nekaterim pooblastilom na osnovi prenešene odgovornosti. Upoštevati se mora, da pooblastitelj s pooblastilom še vedno odgovarja. IMENOVANJE PODŽUPANA / JE (enega/ene ali več) Spoštovani člani in predstavniki političnih strank oz. list v svetu občine. Vabim vas k sodelovanju v funkciji (-ah) podžupana (-nj). Na osnovi predloga navedenih področij, ki jih ocenjujem za pomembne in za katere potrebujemo vodstveno, organizacijsko, strokovno in operativno podporo, pričakujem vaše predloge kandidatov (-tkinj). Prosim da priložite strokovne in politične reference kandidata (-tke) in navedete področje ali njihove kombinacije, na katerih bi prevzel zadolžitve in odgovornosti ter kakšen način sodelovanja in dela z županom in drugimi odgovornimi predlaga. In katere skupne dogovore predlagate kot osnovo za sodelovanje. Konkretne dogovore bom opravil s posameznimi kandidati zaradi usklajevanja pogledov in z njihovimi listami zaradi dogovorov o podpori skupnim projektom in aktivnostim. Predloge pričakujem do 24. novembra 2004 na naslov občine oz. na Tomaz.Stebe@menges.si. PREDLOGI PODROČIJ TER NALOG ZADOLŽITEV IN ODGOVORNOSTI 1. Javni interes Javni zavodi v (so)lasti, inštitucije posebnega pomena, predvsem: - OŠ Mengeš - Vrtec Mengeš - Glasbena šola - Knjižnica - OŠ Roje - Javni zavodi in podjetja, društva in inštitucije s pooblastili, po predpisih, posebnega pomena (koncesije) ali pogodbene (npr. središče Naš Slamnik: čitalnica in internet bralnica). Sem sodijo npr. še Muzej Mengeš, ..., ZD Mengeš, Mestna lekarna, OŠ Roje, Veterina Kamnik, .. ali tudi GZ Mengeš, PGD Mengeš, Loka, Topole, Štab za zaščito in reševanje, ..., Godba Mengeš, Mihaelov sejem, ŠD Partizan, ... Pospeševanje kulturno-umetniške ustvarjalnosti, omogočanje dostopnosti do kulturnih programov, zagotavljanje splošno izobraževalno knjižnične dejavnosti, skrb za kulturno dediščino. Zagotovitev prostorskih pogojev. Pospeševanje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost, pospeševanje razvoja športa in rekreacije, turizem. Obeležitve pomembnih obletnic: proslave, promocija, projekti (850. obletnice prve listinske omembe Mengša; Rudolf Maister; 100. obletnica smrti Janeza Trdine; 15. obletnica državnosti Republike Slovenije; ... ) Povezava zainteresiranih subjektov v občini Mengeš za predstavitev na spletnih straneh Občine Mengeš in vsebinska dopolnitev spletnih strani z vsemi informacijami (uprava, svet, uradni list ^ ) Pospešitev vzpostavljanja pogojev za gradnjo stanovanj in skrb za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj s posebno pozornostjo do mladih družin oz. iskalcev prvih stanovanj. Pospeševanje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otrok, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. Posebno pozornost je potrebno nameniti racionalizaciji poslovanja javnih zavodov in morda preveriti upravičenost zdajšnjega poslovanja z revizijami. Vzpostavitev skupnih medobčinskih, regijskih oz. čezmejnih družbenih razvojnih programov in projektov: organizacija, usklajevanje sodelovanja ter spremljanje izvedbe. Poseben poudarek na izobraževanju in vzgoji za vrednote. Skrb za pripravo in realizacijo proračunskega segmenta B ter gradiv za svet občine iz tega segmenta. Sodelovanje z županom in direktorjem uprave ter vodji področij. 2. Gospodarjenje in sodelovanje Gospodarjenje z (med)občinskim premoženjem; Posodabljanje in uvajanje sodobnega finančno, knjigovodsko, proračunskega poslovanja; Dokumentacijsko poslovanje z informacijsko podporo skupinskega dela; Obvezne in izbirne javne gospodarske službe. Javna podjetja v (so)lasti, koncesionarji, pogodbeni izvajalci JKP Prodnik CČN Domžale Kamnik Javne površine Lokalne ceste Javna razsvetljava in svetlobna prometna signalizacija Regijsko in medobčinsko sodelovanje: pogodbeno - projektno medregijsko, čezmejno. Skladi Evropske zveze in Republike Slovenije - finančne razvojne in povezovalne finančne vzpodbude. Vzpostavitev skupnih EU projektov: organizacija, usklajevanje sodelovanja ter spremljanje izvedbe. Poseben poudarek na okolj skih in infrastrukturnih projektih. Uveljavljanje interesov in projektov Občine Mengeš in njenega gospodarstva ter inštitucij v razvojnih programih LUR, Podjetne regije ter razvojnih skladih RS in EU. Spremljanje domačih in mednarodnih razpisov in priprava dokumentacija za prijavo nanje. Spodbujanje inovativnega gospodarstva (skupni skladi rizičnega kapitala, spodbujanje podjetnikov in zasebnikov začetnikov s povezovanjem in iskanjem novih priložnosti in storitev ter proizvodov, vzpostavljanje družbe znanja, čezmejnega tehnološkega povezovanja, ...). Skrb za pripravo in realizacijo proračuna, s posebnim poudarkom na prihodkovnem delu in finančnem obvladovanju investicij iz terminskega plana idejne zasnove. Skrb za pripravo in realizacijo ter likvidnost proračuna ter gradiv za odbor za finance in proračun sveta občine. Sodelovanje z županom in direktorjem uprave ter področjem knjigovodstva in financ. 3. Strateško razvojno in prostorsko načrtovanje Dokončanje zastavljenega Dolgoročnega strateškega načrta občine Mengeš in na podlagi tega dokumenta priprava akcijskega načrta ter dolgoročne urbanistično prometne študije in strategije prostorskega razvoja. Izdelava urbanistično arhitekturnih zasnov območij ter izpeljava zazidalno urbanističnih projektov. Varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in oprav- ljanje druge dejavnosti varstva okolja. Ekološka ozaveščenost občanov. Vzpostaviti pogoje občanom, da bodo ekološkim standardom lahko zadostili tudi v praksi. Skrb za pripravo in realizacijo proračunskega segmenta C ter gradiv za svet občine iz tega segmenta. Sodelovanje z županom in direktorjem uprave ter vodji področij. PREDLOGI DOGOVOROV SKUPNE PODPORE Športna dvorana za dolgoročne potrebe Osnovne šole Mengeš Skupna podpora pripravi in izgradnj i v letu 2006 z deli plačil in predobremenitvijo proračuna v letu 2007. Obvoznica Skupna podpora za čimprej šnjo izgradnjo. Osebno zagotovilo gospe Oražem je dano. Vključuje odsek glavne ceste od priključka AC Krtina oz. M10 do IC Želodnik. Zahteva: izvedbeni projekti in odkupi zemljišč v letu 2005; začetek izvedbe v letu 2006. Zaključek v letu 2007. Opustitev politizacije. Terminski plan idejne zasnove modernizacij in gradenj Usklajen terminski plan s soinvestitorji, predvsem plinovodnega in elektroenergetskega omrežja, z upoštevanjem veljavnih pogodb in prioritet občine: območja brez kanalizacije, obnova vodovodov, celovita izgradnja na trasah, kjer se vgrajujejo ali obnavljajo vse komunalne naprave. Najem kredita za hitrejšo izvedbo nalog na okoljskem in družbenem področju (cca 200 mio SIT) Financiranje obnov in izgradenj vodovodnih sistemov in kanalizacij ter sledenje prioritet drugih investitorjev. Nujne potrebe cca 100 mio SIT. Prostori za Muzej Mengeš in Trdinovo hišo. Ocena občina 30 mio SIT, država 20 mio SIT. Sofinanciranje Gasilsko družbenega doma v Loki. Občina 2 x 15 mio SIT, društva v Loki 30 mio SIT. Športna dvorana. Okoli 40 mio SIT. Prodaja delnic v Banki Domžale Prodaja deleža občine Mengeš. Pričakujemo četrtino od zneska občine Domžale: y4(353,6)=88,4 mio SIT. Drugo ??? IZREDNA SEJA SKUPAJ Z REDNO NI PONUDILA ODGOVOROV NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA V ODPRTEM PISMU 21. seja bo predvidoma v sredo, dne 09. marca 2005 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Predvideni vsebinski dnevni red 21. seje: 1. Proračun Občine Mengeš za leto 2005 in 2006 z načrti razvojnih programov (predlagano tretjič na dnevnem redu za splošno razpravo in sprejem osnutka) 2. Začasno financiranje 3. Plan dela občinskega sveta 4. Ustanovitev Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Opomba: Gradiva so objavljena na spletni strani občine -www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste. mag. Tomaž Štebe, župan V odprtem pismu (posredovanem tudi v Mengšanu) so svetniki pozvali župana naj posreduje informacije o kadrovski problematiki v Občini Mengeš in sicer o sistematizaciji občinske uprave in njene popolnitve; kadrovskem načrtu o zaposlenih za leto 2004; seznam delavcev občinske uprave in pogodbenih sodelavcev oz. samostojnih podjetnikov, ki so v času od začetka mandata opravljali računovodske storitve (vsebuje naj tudi pregled vseh stroškov zunanjih sodelavcev); pregled vseh kadrovskih razpisov na področju financ (koliko kandidatov oz. kandidatk se je prijavilo in njihovo ustreznost oz. neustreznost); primopredajna zapiska dveh direktorjev občinskih uprav; predstavitev pogodbenega razmerja z g. Benkovičem, ki občasno še vedno opravlja naloge direktorja občinske uprave. Na izredni seji, 17. januarja 2005, ki je bila sklicana tudi zaradi omenjene problematike, župan ni podal ustreznih obrazložitev. Pripravljeno poročilo za redno sejo, 2. februarja, pa je po »naključju« izpustilo najbolj zanimive obrazložitve, kot so stroški pogodbenih sodelavcev oz. samostojnih podjetnikov, ki so v času od začetka mandata opravljali računovodske storitve; pregled vseh kadrovskih razpisov na področju financ z obrazložitvijo, zakaj kandidati oz. kandidatke niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev; primopredajna zapiska dveh direktorjev občinskih uprav ter kakšno je pogodbeno razmerje med g. Benkovičem ter Občino Mengeš. To si lahko razlagamo na dva načina in sicer, da je župan uspel zaradi časovne stiske posredovati le prvi dve točki od šestih (kar na sami sej i ni poudaril) ali pa, da drugih materialov preprosto nima obdelanih in pripravlj enih ter rešuj e probleme skladno s svojo trenutno intuicijo in razpoloženjem. Najbolj zanimivo je neposredovanje stroškov zunanjih sodelavcev s področja financ, ki jih prikriva ali pa je samo finančno stanje v Občini Mengeš tako nepregledno, da jih preprosto ne more dati. Prav tako ni posredoval primopredajnih zapisnikov obeh direktorjev, ker naj bi bila »neobjavljiva«. Svet-nikomje tako nejasno, zakaj župan pred občinskim svetom prikriva navedeno dokumentacijo ter tako odpira vprašanje ali morda zapisnika vsebujeta informacije, ki naj bi nakazovale, da tudi direktorja z našim županom nista mogla sodelovati. Na izredni seji in v odprtem pismu je bil župan pozvan naj pripravi in predlaga načrt razvojnih programov, ki bo vseboval vse pripombe svetnikov, tekstualni del, nerealizirane projekte v letu 2004 ter seveda neplačane obveznosti občine (tako zapadle kot prenesene obveznosti). Svetniki niso prejeli novih razvojnih načrtov, niti utemeljitev zakaj župan njihovih predlogov ni upošteval. Predložil je zgolj material, ki spominja na nekakšne zapiske ali razprave preko elektronske pošte. Npr. na svetniško vprašanje, zakaj v načrtu razvojnih programov ni planiranih sredstev za obnovo Krvavškega vodovodnega sistema, je odgovoril na naslednji način: Je planirano!! - popraviti z FN 06 na 04. Tudi B1.1.6.4. pod Obrambo - na 02.« Popolnoma nerazumljivo in zmedeno!!! Gradivo je bilo brez finančnih in tekstovnih obrazložitev oziroma predvidene porabe finančnih sredstev po letih, čemur pa so razvojni načrti tudi namenjeni. Predsednica odbora za okolje in prostor Breda Jamšek je na seji opozorila, da so določeni projekti v tekstualnem delu Načrta razvojnih programov omenjeni, medtem ko jih v tabelarnem delu sploh ni. Npr. urbanistična zasnova Lovec oziroma t.i. krožišče Lovec. »Še večkrat pa se zgodi, da o samih projektih in načrtovanih investicijah izvemo kar iz županovega uvodnika,« svojega razočaranja nad impulzivnim načrtovanjem in nepremišljenim razporejanjem proračunskega denarja predsednica odbora ni morala skriti. Sklic izredne seje je bil namenjen tudi seznanitvi svetnikov s finančnimi poročili za nekatere investicije, ki so že dalj časa sporne in je njihova končna višina neznanka, npr. finančna poročila o obnovi Kolodvorske ulice, o izgradnji Vrtca Sonček, o projektu plinifikacije Mengša, o obnovi ulice Zavrti). Poročil, ki bi jih morali obravnavati na seji svetniki sploh niso prejeli. Na sejo je župan predložil zgolj nepregledno poročilo o investiciji Vrtec sonček katerega pa ga ni pregledal noben izmed obeh pristojnih odborov, niti finančni niti odbor za okolje in prostor, saj sta materiale prejela prepozno. Vse skupaj, kljub izredni seji in danimi obljubami s strani župana je spominjalo na izmikanje, ki so ga svetniki deležni že dve leti. Svetniki so na sami seji tudi večkrat poudarili, da so materiali izredno slabo in nepregledno pripravljeni, npr. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvah pogojih za območje Občine Mengeš, ki pa je kljub temu zahteval prednostno obravnavo, saj ga je potrebno sprejeti zaradi občank in občanov, da se investicijski postopki lahko nadaljujejo. Zaradi nepredloženega gradiva je občinski svet iz dnevnega reda umaknil kar pet točk od enajstih. Svetniki so pri tem opozorili, da nekateri materiali v svojih obrazložitvah in predlaganih sklepih vsebujejo še letnico 2003 (npr. okvirni program dela občinskega sveta in terminski plan sej). Peter Gubanc je ob zaključku seje razočaran ugotovil: »Bolj kot poskušamo najti odgovore na nekatera odprta vprašanja v občini Mengeš, bolj smo razočarani nad sodelovanjem z županom. Kljub opravljenim razgovorom in usklajevanji na sejo dobivamo materiale, ki so slabo pripravljeni in povsem nepregledni. Očitno jih razume samo župan. Ne moremo se izogniti razmišljanju, da župan to počne namenoma ter da za svoje delovanje ne potrebuje sprejetega proračuna niti občinskega sveta.« Župan svetnikom ni pojasnil razlogov za neposredovanje kadrovskih in finančnih poročil. S prikrivanjem navedenih podatkov je med svetniki in prisotno javnostjo še dodatno vzpodbudil nezaupanje ter razmišljanja o nepravilnostih na Občini Mengeš. Dušan Pejič P. s. Avtor tega prispevka vljudno vabi občane, da se udeležujejo sej občinskega sveta, saj si bodo le tako lahko ustvarili pravo sliko delovanja občinskega sveta, župana in tudi zaposlenih v občinski upravi. Predlogi zadolževanja v občini Mengeš Občinski svet je, kljub temu da je že pri sprejemanju proračuna leta 2003 in 2004 nasprotoval zadolževanju, prejel županove predloge o zadolževanju tudi za leti 2005 in 2006. Prvi predlog je bil podan zgolj kot ocena, da v letu 2005 brez zadolževanja ne bo šlo in kot obrazložitev, kam naj bi šla dodatna sredstva navedel, za zaključevanje nekaterih že začetih proj ektov in za vlaganj e v prihodnost (za začetek tistih projektov, ki naj bi jih kasneje država oziroma skladi Evropske unije povrnili, glede na uspešnost oziroma doseganje zastavljenih rezultatov). Druga obrazložitev je bila podana 16. novembra 2004, ki je že konkretneje opredelila namen zadolževanj a - » Za financiranj e obnov in izgradenj vodovodnih sistemov in kanalizacije ter sledenje prioritet drugih investitorjev; nujne potrebe cca 100 mio sit; Prostori za Muzej Mengeš in Trdinovo hišo. Ocena: občina 30 mio, država 20 mio.; Sofinanciranje Gasilsko družbenega doma v Loki. Občina 2x 15 mio, društva v Loki 30 mio sit; Športna dvorana 40 mio sit.« Če vse skupaj seštejemo, ugotovimo, da naj bi se občina zadolžila za 200 mio sit, sem pa moramo prišteti še dodatnih 88 mio sit, ki naj bi jih dobila z odprodajo delnic v Banki Domžale. To pomeni, da bi obstoječi proračun, ki je v lanskem letu znašal 780 mio sit, povečali za 288 mio sit oziroma več kot za tretjino. Pri primerjavi prve in druge razlage za zadolževanje lahko ugotovimo bistvena odstopanja. Odstopanja pa se pojavijo tudi pri pregledu samega predloga proračuna za leti 2005 in 2006. Tu naj bi se občina zadolžila za 187 mio sit. Zadolžitev je utemeljena z naslednjim stavkom: »S predvidenim najemom kredita v višini 187 mio sit se planira investiranje obnov in izgradnjo vodovodnih sistemov in kanalizacije (cca 100 mio sit), ureditev Trdinove sobe (cca 30 mio sit), sofinanciranje Gasilsko družbenega doma v Loki (30 mio sit).« Če seštejemo posamezne zneske zadolževanja, lahko ugotovimo, da skopa obrazložitev obsega zgolj razlago za 160 mio sit. Ostane nam tako še 17 mio sit, ki jih lahko kratko malo razpršimo po proračunu in poskušamo rešiti nekatere prekoračene predpostavke, npr. Vrtec Sonček ter Kolodvorska ulica. Pri primerjavi obrazložitev lahko ugotovimo, da so v predlogu proračuna za leti 2005 in 2006 nenadno izpadli prostori za Muzej Mengeš, ki se trudi in po svojih močeh ohranja arheološko in kulturno dediščino v Mengšu ter športna dvorana, kljub sprejetemu sklepu občinskega sveta, ki jo obravnava kot prioriteto. Medtem ko se je Trdinova hiša spremenila v Trdinovo sobo. Mislim, da sem s kratko in preprosto predstavitvijo prejetih materialov, tudi vam pokazala, da je najem kredita v Občini Mengeš povsem neutemeljen ter da lahko iz različnih predlogov in utemeljitev sklepamo tudi, da se nam prikriva resnični namen porabe sredstev, pridobljenih s kreditom. Tina Železnik Sedmarji v Fiesi V Fiesi smo bili edino sedmarji. Fieso smo spoznali in Piran smo obiskali. Na pohode smo hodili in se zraka naužili. Obiskali smo akvarij, nato pa še muzej, z znanjem pridobljenim smo kmalu šli naprej. Ko smo z ladjo se peljali, smo dobre volje b'li, smo naloge reševali in meduze gledali. Na plesu nas glasba je popeljala v svet zabave in direndaja. Domov smo se kislih obrazov peljali, le še spomini so nam ostali. Sara Trontelj, 7. c t Jutranja telovadba FIESA Zgodaj zjutraj smo se zbrali, na Primorsko se podali. Kaj se v zimskih dneh dogaja tam, v verzih teh razkrijem vam. Smo se zabavali, smo se igrali, smo se učili in se veselili. Nismo plavali, nismo smučali, nismo rib lovili in nismo se jezili. Spoznali vsi smo marsikaj, da je Fiesa krasen kraj. Bilo nam je tako lepo, da težko je bilo slovo. Eva Škrlep, 7. c Tudi ob morju poteka pouk Življenje v naravi — Javorniški Rovt Dne 17. 1. 2005 se je 37 učencev osmih razredov devetletke odpravilo v Javorniški Rovt, kjer so preživeli pet zanimivih, prijetnih in na trenutke tudi utrudljivih dni. Spremljale smo jih tri učiteljice: Nataša Vončina, Barbara Zibelnik in Draga Železnikar. Sprejel nas je pedagoški vodja Matej, ki nam je predstavil domski red, za naše želodčke sta Leteči mentor Klemen nas je popeljal na dolg pohod po učni poti, ki je bila tokrat precej zasnežena in ledena, zato smo za premikanje poleg nog pogosto uporabljali tudi svoje zadnjice in pri tem zelo uživali. Na Španovem vrhu (1365 m) se nam je odprl čudovit pogled na gore in Klemen nam je predstavil njihova imena. V dom smo se, razen mokrih nog in zadnjic, vrnili brez poškodb. Grizli, to je Klemenov vzdevek, je učence varoval pri odlično poskrbela dva kuharja, ki sta naše učence zelo pohvalila, da tako hvaležnih jedcev že dolgo niso gostili (res so skoraj vse pojedli in ostankov praktično ni bilo), sobe smo (ne)čistili sami, hodnike in jedilnico pa je pospravljala gospa Rezika. Dejavnosti v domu in okolici so izvajali štirje mentorji: Biologinja Irena nas je poučila o rastlinah, ki rastejo v bližnji in daljni okolici (narcise, Zoisova vijolica, svišč, planinka o dveh predstavnicah strupenih kač (gad, modras) in o osnovah prve pomoči pri ugrizu kače ali piku žuželke. Zaradi zimskega časa smo si seveda vse to ogledali lahko le na diapozitivih. Geolog Tomaž nam je razkazal zbirko okamnin -fosilov, ki so jih odkrili v bližnji okolici in pričajo o tem, da je bilo na tem področju nekoč morje. Z njim smo bili tudi v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, kjer smo si ogledali železarsko, rudarsko in paleontološko zbirko. Ogledali smo si zbirko fosilov, ki jih je nabral in prepariral Jeseničan Jože Bedič. Učencem so bile najbolj zanimive premične makete opuščenih železarskih lokacij. plezanju po steni in kljub mrazu in trdim prstom, so vsi uspešno preplezali steno. Njegov videz in govorica sta učence navdušila, zato so ga ubogali in poslušali tudi pri razlagi o orientaciji na terenu, ki je potekala v učilnici. Mentor Rok je vodil idilični nočni pohod. Pot nam je obsvetljevala luna in petrolejke, ozirali smo se v nebo, polno zvezd, in poslušali grške bajke. Bilo je prijetno mrzlo in tudi padci niso bili izvzeti. Meni se je zdel ta pohod imeniten. Pod Rokovim vodstvom smo veslali po jezeru, ki je v neposredni bližini doma, na Pristavi tekli na smučeh, drsali na zamrznjenem jezeru, igrali hokej s sirnim namazom, se kepali in lovili. Bilo je nepozabno. Zadnji dan nas je poučil o izdelavi improviziranih nosil in o reševalnih akcijah. Pridobljeno znanje so učenci pokazali v petek na Trilobitlonu. Najuspešnejše trojke so dobile medalje, bonbone in drobne knjižice. Domski učitelji so vodili tudi prosti čas, najbolj zanimivo je bilo predavanje z diapozitivi o Pakistanu, kamor se je pred dvema letoma podal avanturist Matej, ušesa pa nam je božalo njegovo prijetno gorenjsko narečje. Uživali smo tudi v plesnem četrtku, obogatenim s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci sami. Večino osmošolcev moram pohvaliti. Dobro so prenašali napore in mraz, brez prevelikega negodovanja sprejemali naloge, kot vedno pa je bilo tudi tu nekaj nergačev. Mislim, da nas je večina zapustila Javorniški Rovt zadovoljna, da smo se tudi kaj novega naučili, da se je spletlo kakšno novo prijateljstvo, da smo se nekaj dni družili z naravo in nismo pogrešali TV in računalnikov, čeprav čisto brez sodobne tehnike ni šlo; vsi smo spali z mobilnimi telefoni pod blazino. Draga Železnikar V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU IN KOLOSEJU V soboto, 18. 12. 2004 je bil za učence, ki obiskujejo krožek ZAKAJ - ZATO dan, poln novih doživetij. Ta dan sta jih čakala dva ogleda. Najprej en bolj » strokoven », ogled Prirodoslovnega muzej a v Ljublj ani in za njim še bolj zabaven ogled animiranega družinskega filma v Koloseju. Vstopnino je, tako za muzej kot za Kolosej, pa tudi za prevoz s kombijem v Ljubljano in nazaj plačala Občina Mengeš, oziroma župan, g. Tomaž Štebe. V imenu učencev in v svojem imenu se vam, g. župan, zahvaljujem za razumevanje in nepozaben dan, preživet v Ljubljani. Mentorica krožka Nada Javh LARA: Pri krožku smo se zmenili, da gremo naslednjo soboto v muzej in Kolosej. Vsi smo bili zelo veseli in komaj čakali na ta dan. Prišel je. Kombi nas je odpeljal v Ljubljano in nas odložil pred stavbo parlamenta. Od tu se je že videl Prirodoslovni muzej. Učiteljica nam je kupila karte in hitro smo vstopili. Odšli smo v prvo dvorano. Tam so bile kosti živali, tudi mamuta. Našli so ga blizu Kamnika. V muzeju smo videli še nagačene živali v njihovem naravnem okolju, jajca noja in drugih ptic ter različne kamne. Po ogledu nas je kombi odpeljal do Koloseja. Ko smo si kupili kokice, smo odšli v dvorano. Gledali smo film Neverjetni, ki mi je bil zelo všeč. Po ogledu smo se odpeljali nazaj v Mengeš. Ta dan sem preživela zares lepo. MATIC: S krožkom smo 18. 12. 04 odšli v Prirodoslovni muzej v Ljubljano. Tam smo videli veliko zanimivega. Meni so bile najbolj všeč školjke, kosti mamuta in film o življenju človeške ribice. Zanimivo je bilo tudi poslušati, kako se oglašajo hrošči. Seveda smo v muzeju videli še veliko drugih zanimivih stvari. Nato nas je kombi odpeljal do Koloseja na ogled filma. Film je trajal dve uri. Po koncu smo odšli domov. Ta dan mi je ostal v spominu, saj smo se imeli zelo lepo. Tako v muzeju kot v Koloseju mi je bilo res všeč. ZALA: Do Prirodoslovnega muzeja nas je odpeljal g. Slapar. Tam smo si ogledali okostje starega mamuta, ki so ga izkopali blizu Kamnika. Poleg njega je bilo v vitrini polno školjk in različnih kamnov. V drugi sobi so bile ribe in majhna televizija, na kateri smo občudovali rože, ki rastejo v alpskem svetu. V tretji sobi so bila različna okostja rib in drugih živali ter človeka. V naslednji sobi smo si ogledali filmček o človeški ribici, ki živi v Postojnski jami. Po dolgem hodniku smo prišli do metuljev in hroščev. Nato smo odšli na ogled filma Neverjetni. Bil je zelo smešen. Nato pa smo se vrnili domov. Na krožek hodim zelo rada, saj je res zelo dober. URŠKA: V muzeju smo najprej vstopili v sobo, kjer je bilo okostje mamuta. Nato smo odšli k ribam in kamnom. Vse smo si počasi ogledali. V naslednji sobi so bile kače in okostja različnih živali. Potem smo si ogledali ptice in druge živali, ki so bile postavljene v svoje življenjsko okolje. Ta soba mi je bila najbolj všeč. Sledil je ogled filma o človeški ribici, ki je bil zelo zanimiv, saj o človeški ribici nisem vedela veliko. Zanimivo mi je bilo tudi poslušati, kako se oglašajo hrošči. Ko je bil ogled končan, smo odšli še v Kolosej gledat risani film Neverjetni. Ob gledanju filma, kokicah in kokakoli je čas hitro minil in čakala nas je le še pot domov. BRIGITA: Ob desetih smo se zbrali pred šolo in počakali na kombi. Najprej smo šli v Prirodoslovni muzej. Tam smo si ogledali dragocene kamne in odtise rib. Videli smo okostje mamuta. Ta žival je bila res ogromna, skoraj 4 metre je merila. V vsaki sobi je bilo kaj drugega, zanimivega. V eni so bila različna okostja, v drugi ptiči, v tretji živali v svojem okolju. Zanimiv je bil tudi film o človeški ribici in tudi glasovi hroščev. Res mi je bilo všeč, saj sem zvedela veliko novega in zanimivega. Potem smo si v Koloseju še ogledali film o dogodivščinah Neverjetnih in se po filmu vrnili v Mengeš. Ta dan mi bo ostal v spominu. EVA: V Prirodoslovnem muzeju mi je bilo zelo všeč, saj sem bila tam prvič. Najbolj mi je ostal v spominu mamut, njegovo okostje. Našli so ga blizu Kamnika. Ogledali smo si še kosti človeka in živali. Po kosteh se da prav dobro spoznati, za katero žival gre,Tudi živali v vitrinah so bile zelo zanimive. Za konec smo si ogledali še film Neverjetni, v katerem so nastopali žena Elastika, hčerka Violeta, dva sinova Brzo id drugi sin brez imena ter robot. Brzo je hotel tekmovati v atletiki, a mu Elastika ni dovolila. Na koncu je Brzo vseeno tekmoval in zmagal. Po koncu filma nas je kombi odpeljal domov. SODELOVANJE VRTCA MENGEŠ IN VRTCA KEKEC IZ VELIKOVCA NA AVSTRIJSKEM-KOROŠKEM JE ZAČETO. Hvala uredništvu za objavo članka o vrtcu Kekec. Že nekaj dni po objavi v Mengšanu smo se dogovorili z vrtcem Mengeš - ravnateljico Marijo Kavka o možnostih sodelovanja. Prejeli vabilo in odšli na svečano otvoritev in ogled Kekca. S seboj smo nesli dobre misli in želje po sodelovanju, spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Ravnateljica Marija Kavka je otoke starše in vse prisotne (med njimi so bili Jure Žmavc-konzul, politika Jože Wakovnik in Marjan Sturm, škof Alojz Schwartz, Iris Ravnik in Ossi Huber z deželne vlade za področje vrtcev, Štefan Kramer ustanovitelj večjezičnega vrtca iz Eberendorfa povabila na jesensko praznovanje - Mihaelov sejem v Mengeš. Mengeš, mesto, kjer je doma frajtonarica, dobra glasba in dobri ljudje. In za to svoje prisrčno povabilo prejela burno odobravanje z aplavzom. Že kmalu po tem pa sta se v vrtcu Mengeš oglasila in si ga ogledala ravnateljica Kekca Gaia Gallvani-Kassl in predstavnik Spiel und Schule. Majda Repnik SOLSX/SXAÂŒ) osmvm šoHE MT.y{ÇTs Humanitarno prireditev znasCovom »ŽI^ULM^NH^ J^ VĆE^N'M« častni po^oviteCj prireditve je predsecCni^^RepuSCi^ Siovenije dr. Janez (Dmovše^ Vňreditev 60 popestriC ^tumi program, ^ga 6oďo izvedli 4 - Ljubljana, Vodnikova domačija; Karrunik, ob^inn (ob publikaciji blanka Ouiana Upovca v t^mniíkem ^borriku) Moldavija. Cbisinau, galerija Dčdčm^n BuV^řůjtc^. RiOmunija. růztt^ivíi odkupljonů kg»lůk[;ij4 v zbirki... Aiud. RiOmijnijl ^rnOmůlij, galerij:^ Lactïma fkuprncfr« rđ»t0ve ■ iitfof: I 9€4 - - vie rat^tůve Likovnega druitva Kamnik. I íí 1 - íkofja Loka, Loiki muicj^ I 99Ï - Kan^niJkl ilk v VI li tiermiek, Eimiiferkjli. RrtUkdUi (Nerikiija); 1994 - Diïlla^i (Air^irijđ), gjleiija Ljrupçllhcjth. I 99 J -íutna, kamnbSkk 'MontrnaiTre". Wolfach, Sctilossiiulle (Nemčija); I - Dom hulcure; S^ťe {Awai/ija), Smr. Dalmadja; Brezje, samostan, pobudnik avfccl|e "Dvi^lo za Jureta' hn pomať prJ Izvedbi; I 997- Kamniški likovni trcnutekf razstavifiifi-Vcnûrtika, Sad Bloibcr^ Avstrija, Arte-Alpe-Adria, Borg/Drâu, AvSCrtjan prOf&kl "Svtl bťcz irieia 1997", Avstnja; 1998 - Avîiriiar Arte-Alpe-Adr»a. 6erg/Drau; )rim: llusiraci^ ïa kn(|go Nebesna hi±a pisateljice Marion Habicbt; Stor, Dalmacija: lihovra kolonija; Vetenje: razstava I4l. delavnice akvarela; 1000 - Bled, Festivafna dvorana: 8. triglavski slikarsko-lti par ski tabor; Kamnik, jalErija Veronika, Hum v Goriških bndih: Likovna delavnica ra ttimO Akt {katakogl); Mala Loka: likxïvra dclavnica ra ttmO Erotika (kaTaJofiJ); 3001 - Galerija m«tne obiine Kranj; Likovna delavnica ot> ĚO-leirtid bolniínice Golnika Z003 -Ljubljana, jakopliíva galerija; Majjkl Hlon ZDSLU; Kamnik, galerija Veronika; Kamnik v likovnih deElh umetnikov; Laze na Planinîkem Půfju: Galerija Prestor; 1002 - Ljubljana, Cankarjev dom: Lions club fdohrodelra razstava) Ljubljana, gaíerija ra tjubitanskem gradu: razstava ZDSLU; Madžarska: Gyomaendrod, raistava 10. mídnarůdne likovrte kalůnije: Kamunijar Ai ud. rais-tava 6. mednadodne^ urneiniikega kampaň Kranj, C^enija nn^cne obline Kranj; Likovna deliivnica b^lnlinice lju:-Gilorija Ptostor; o kotabg Ljubljana. H otel Slon: Gorifka brda prostor kreacijo, katalog NfigrůdĚi 1991 - Ennl^eiloh, Nemčija,: odkupna n.i^ada; 1994 - Muljava, exuempore: 3. nagrada; I9Ï5 - Muljava, c-:(tcmporc: I. nagrada, Wolíachi NcmílJaj odkupna nagrada; 1997 - Piran, CMtcmporo: nagrada sponzorja; I99d - Pokljuka, 6. cnglavïhl sllltarïko-kiparski tat>or: (I, nagrada), Plj^n, nagrada sponiorjai 1999 - Naklo, exwmpore; «fkupna nagrada^ 1000 - Pokljuka, 8. cngiavski slikarsko-kiparski tabor; {I. nagf^daj. Trbovlje, excempore: 2. n:^r3d3: ÏOO I - Pokl|uka. '9. -cr^lavski slihar&ka-ktpar^ki (abar; (J. nji^rada): lOO 1 - Púktjuka, t O. triglavski sli karsko-kiparski tabora priznanje z lipovi m I istom. EKSOTIČNE REFLEKSIJE - slike z likovnih popotovanj Vsaka potovalna izkušnja povzroči v mojem slikarskem razmišljanju neravnovesje, ki me zapelje v nove pristope, motivi~ne in oblikovne, preprosto se pustim voditi okolju, ob~utkom, navdihu... Lojze Kalinsek izbor iz kritik: ... Osnovnega likovnega izhodišča ni nikoli bistveno spreminjal, čeprav je njegova umetniška pot doživljala nedvomno mnogo prehodov v težnji po izrazitosti, svojevrstni likovni govorici, neposrednem stiku z naravo in eksperimentiranju narave kot univerzalni model jasnosti in dostopnosti v predstavitvi popolnega ravnotežja in vidne notranje resničnosti.... Z osnovnimi orisnimi elementi umetnik izkorišča barvno substanco tako, da sta barva in oblika svobodna in se locirata v obtoku glede na lastno žarenje, kjer osnovna komponenta ostaja prisotna v neizbežnem odnosu oblike do svojega ozadja. Čaščenje ljubezni je posvečeno umetnikovo delo "Polje, kdo bo tebe ljubil" - s prelivom zlate miline, globoko doživeto in tiho notranjo željo umetnika po rodni zemlji. Smiljana Mayer-Škofic, 1997 ... Občutljiv za likovna dogajanja v okolici in na tujem, se slikar prizadevno, a neobremenjeno in z lahkotnostjo, ustvarjalno odziva na razna doživetja in zelo pogosto tudi na razne sugestivne likovne pobude, ki se mu zdijo vznemirljive in dovolj privlačne, da jih prevzame v svoj likovni svet. Težko je reči, v čem je v vsej tematski različnosti določena in prepoznavna skupna vez, še posebno ker je slikar zelo svoboden tudi v izdelavi del, v načinu slikanja glede na. barvni namaz ter efektnost, ki jo s tem dosega. Skupna značilnost in odlika slik Lojzeta Kalinška je predvsem velika barvna kultura. Njegov barvni svet je prefinjen in nežno prijeten in zato navidez omejen, v bistvu pa zelo barvit in kljub ekspresionistični samovoljnosti umirjeno pisan. Povsem avtorsko je uveljavljena; z rahlo ekspresionistično deformacijo tudi stilizacija realnega sveta v mejno območje z abstrakcijo. S presenetljivo sproščenostjo, s svojsko duhovitostjo in humorjem sprošča slikar svojo domišljijo pri slikanju ciklusa iz starogrškega mita o »Odiseji«, v ciklusu, kjer so tudi posamezne podobe zaključen in samostojen likovni organizem. V slikah na temo Odisej je čutiti veliko topline Mediterana. Prav tako nekoliko antično, v bistvu pa moderno je občuten in doživet niz malih ženskih aktov, tudi izdelanih v s strastjo prežetem načinu slikarja Lojzeta Kalinška. dr. MirkoJutersek, 2002 LOJZE KALINSEK je ženski akt naslikal s pomočjo preudarnega nanašanja barv na predhodno pripravljeno rahlo reliefno površino platna, v kateri je skrita osnovna kompozicijska ali orientacijska shema. Ženski akt je eden osrednjih slikarskih motivov, toda simbolika motiva na kavču zleknjene gole ženske, ki ji družbo dela mačka, je dovolj provokativno zgovorna, da so tovrstne slike bolj pogosto kot na razstavah pristajale v zasebnih zbirkah. mag. Damir Globočnik, 2003 ... Ciklus slik z naslovom »Imaginacija« predstavljajo prečiščene likovne podobe pokrajin z izrazitim čustvenim nabojem in reducirano premišljeno barvno skalo in paleto. Povezavo s prejšnjim ciklusom predstavlja nedokončanost horizonta, ki nakazuje preko likovno transformiranih ruralnih krajin prostor onkraj na sliki »Poroka s kočijo«, ki najbolj konsekventno nakazuje čustveni naboj kotgibanjev»prostortam čez«. Likovne interpretacije so predstavljene s podobami ženskih aktov, kjer se slikar spretno a humorno giblje v svojem čustveno erotičnem svetu in v katerem parafrazira likovne ideje od Modiglianija do žlahtne igrivosti, kot jo najdemo v presenečenjih letošnje likovne jeseni slikarja Nikolaja Pirnata. V teh slikah se zrcali vsa likovna izkušnja iz prejšnjih dveh ciklusov, prenesena na likovno interpretacijo podobe o Penelopi. V likovni formi slikar vnese v svoj likovni koncept po eni strani preprostost likovne kompozicije, ki jo sooči s posebno interpretacijo odnosa do akta, po drugi strani pa odvzame aktu konkretni »mimni« izraz ter s tem podobam vlije svojo trpko predstavo o izkušnji odnosa bipolarnosti sveta. Marko Mitja Fegus, 2003 Kalinškove slike na manjših in malih formatih so njegovi intimni likovni zapisi trenutnih razpoloženj in doživetij; slikarjev likovni dnevnik, kjer prihaja do izraza slikarjeva najbolj osebna nota in avtentična slikarska pisava.... Radoživost, prisrčna otroška igrivost, poigravanje s formo in materijo v veseljačenju drobnih naključij, simbolna sporočilnost in dognana barvna lestvica, so odlike tega likovnega snovanja. Lojze je slikar in človek, ki ga vedno zanima, »Kaj pa je še za onim, naslednjim hribom?« Tako ga je letos sla po novih (likovnih) odkritjih vodila na slikarska potepanja na Madžarsko in še dalje v Romunijo, Moldavijo, Turčijo ... Iz realnih pokrajin se porajajo pravljični pejsaži, iz ljudi in živali vilinska in pravljična bitja. Vzporedno s čudovitim, mističnim, romunskim (likovnim) popotovanjem je nastal ciklus akrilnih podob mačk, največkrat v sozvočju z ženskimi akti. Če se malo poigram in transformiram v poezijo, lahko zapišem: Dusan Lipovec, slikar in likovni publicist, 2004 imulsCK m\m PflENOOaViNIE VELEH|E I a J. .H« - la J.UU w NA OBISKU E MAME Gospa Marija Janežič se je rodila 11. 2. 1915. leta v Dolskem pri Ljubljani. V družini z osmimi otroki je bila edina hči. Po mami bi morala dobiti ime Ana, a ker se je rodila na Marijin praznik, so ji dali ime Marija, klicali pa so jo Mimi. Sedaj je živ samo še brat Korl, ki jo še večkrat obišče. V domačem kraju je naredila osnovno šolo. Doma so imeli pletarijo, kjer so pletli koše, košare, stole in druge predmete. Zaposlenih so imeli tudi do deset ljudi. Mimi je poleg pletenja prodajala na Ljubljanski tržnici pri Vodnikovem spomeniku domače izdelke. Košarice je prišel kupit njen bodoči mož, ker so jih potrebovali v vrtnariji v Mengšu. Všeč so mu bile košarice in brhka prodajalka. Od takrat je večkrat prišel po njihovo robo v Ljubljano, včasih pa tudi v Dolsko. Pripeljal se je z avtom, kar je bila za takrat prava atrakcija. Ko so doma ugotovili, da se bo njihova hči kmalu poročila, so jo pri osemnajstih letih poslali v Marijinišče v gospodinjsko šolo, kjer se je eno šolsko leto učila kuhati in drugih gospodinjskih opravil. Šele v škofiji, kamor je odšla za pomočnico v kuhinji in za delo na vrtu, se je naučila res dobro kuhati. Po štirih letih se je poročila in 14. 11. 1937. leta je prišla v Mengeš v hišo, ki sta jo zgradila že moževa starša. Možev oče je bil vrtnar pri Staretu v Volčjem Potoku, mama pa je bila tam kuharica. To znanje sta prenesla na svoj dom v Mengeš in v vrtnarijo, ki sta jo uredila na zemlji ob hiši. Mimi in njen mož sta se lepo vključila v skupno gospodinjstvo, pomagala sta pri delu v vrtnariji, na polju in v hlevu. Ko so pričeli prihajati na svet otroci, kar šest se jih je rodilo, pa so jima stari starši pomagali pri skrbi za otroke. 1964. leta je postala vdova. Izgubila je moža, ki jo je imel vse življenje zelo rad. S pridnim delom je svoje otroke spravila do kruha. Še pet je živih, štirje s svojimi družinami živijo v Mengšu, hči Ivanka se je preselila v Ljubljano. Poleg svojih petih otrok ima še 12 vnukov in 17 pravnukov. V domači hiši živi vnukinja Polona z družino, hči Mimi in zet Lojze skrbita zanjo in vrtnarijo. Vsi ostali se radi zbirajo pri njej v prostem času, po deseti nedeljski maši in ob praznikih. Ob njeni 90. letnici sva jo v imenu OORK Mengeš obiskali z Zdenko Ilič. Zaželeli sva ji, da bi še dolgo svoj življenjski optimizem prenašala na otroke in prijatelje, ki jo tudi radi obiskujejo. Majda Trobec Obisk Selan rli V imenu občinske organizacije RK Mengeš sva s Fanči Rožman obiskali gospo Pavlo Selan. Rodila se je 23.1. 1915. leta v Mengšu v Staretovem gradu, kjer je bil njen oče za- poslen kot vrtnar. V družini je bilo 8 otrok, vendar so vsi razen nje že pokojni. Leta 1941 se je poročila. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok - pet hčera in en sin. V službo je hodila v Induplati Jarše. Po 15. letih delovne dobe pa je ostala doma pri številni družini. Leta 1988 ji je umrl mož in sedaj prejema pokojnino po njem. Gospa Pavla živi v novi hiši pri sinu Lojzetu in snahi Marjeti. Oba zelo lepo skrbita zanjo, posebno je pohvalila snaho Marjeto, ki ji je v veliko pomoč. Srečna in vesela pa je tudi svojih hčera, ki jo izmenično obiskujejo vsak dan. Zjutraj ji pomagajo vstati, jo oblečejo in pripravijo zajtrk. Nato jo posedejo v zelo udoben, posebno zanjo pripravljen stol, v katerem presedi večino dneva. Veliko gleda televizijo in je na tekočem z dnevnimi dogodki. Za njen jubilej so jo obiskale vse hčere z možmi, 6 vnukov in štirje pravnuki. Vseh je bila zelo vesela. Gospa Pavla je še zelo bistrega duha. Spominja se veliko dogodkov daleč nazaj in z njo je bilo prav prijetno kramljati. Ob slovesu sva ji s Fanči zaželeli še veliko zdravih in srečnih dni. Za krajevno organizacijo RK Mengeš Draga Bevk PATRONAŽNA SLUŽBA MENGES V PRENOVLJENEM PROSTORU ZAHVALA GOSPODU ŽUPANU IN OBČINSKEM SVETU ZA SOFINANCIRANJE SOBE ZA PATRONAŽNO SLUŽBO Dne 31. januarja 2005 smo patronažne sestre priredile otvoritev prenovljenega patronažnega prostora v Zdravstveni postaji Mengeš. Našemu vabilu so se odzvali: Gospod Mag. Tomaž Stebe, dipl.ing., župan Občine Mengeš Gospod Janez Svoljšak, dr.med.spec., direktor ZD Domžale Gospa Vida Čeh, glavna med. sestra ZD Domžale Gospa Majda Trobec, predsednica RK Mengeš In naše bivše in sedanje sodelavke iz ZD Domžale, ZP Lukovica in ZP Moravče. Po kratkem kulturnem programu je sledil nagovor gostom v katerem smo poudarile, da je Mengeš pred tremi leti praznoval 50. obletnico organiziranega zdravstvenega varstva. Pomembno vlogo pri tem je imelo tudi delovanje patronažne in babiške službe, katere začetke pripisujemo prvi patronažni sestri na tem terenu gospe Tilki Leb in prvi babici gospe Zdenki Ilič. Njuno delo pa je nadaljevala patronažna sestra ga. Iva Kralj. Vsak izmed nas ima svoje poslanstvo, vsem nam pa je skupna skrb za človeka, ki potrebuje našo pomoč. Sledila je naša zahvala vsem, ki nam pri tem pomagate in vsem, ki ste prispevali k preureditvi našega prostora. Posebej se moram zahvaliti glavni med. sestri Vidi Čeh, ki je našo željo po preureditvi posredovala naprej in gospodu županu, ki je naši želji prisluhnil. Nagovorila sta nas gospod direktor in gospod župan. Poudarila sta pomen našega dela in skrbi za bolne na domu ter nam zaželela prijetno bivanje v novem prostoru. Gospod župan pa je tudi opazil prostorsko stisko in obljubil, da se bo v prihodnjih letih potrudil za dodatne prostore v katerih se bo izvajala patronažna dejavnost. Hvala Luku Mihaliču, ki nam je popestril otvoritev z igranjem na sythyseizer-ju. Patronažne sestre Majda, Sabina in Mirjam Za konec pa še iskrica: NA SVETU SI, DA GLEDAŠ SONCE, NA SVETU SI, DA GREŠ ZA SONCEM, NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE IN DA S SVETA ODGANJAŠ SENCE! (Tone Pavček) 90 let Antona Sitarja Rodil se je 16.1. 1915. leta v Stranjah, v hiši podjetja, kjer je delal njegov oče. Mama se je pred porodom preselila iz domače hiše v Stranje, zato daje bila bližje babici, ki ji je pomagala pri rojstvu sina Antona. Po enem tednu sta se z mamo vrnila v domačo hišo na Jeranovo v občino in faro Mekinje. Doma sta mamo čakala že dva otroka, kajti Anton je bil tretji od štirih otrok, ki so se rodili v njihovi družini. Poleg svojih otrok je prevzel oče tudi skrbništvo nad Mihom Maležem, slikarjem in grafikom, ki ni imel svojih staršev. Gospod Anton je končal štiri leta osnovne šole v Mekinjah, peti in šesti razred pa v Kamniku. Nato se je izučil za trgovca. Prodajal je v železnini Albreht v Kamniku. V trgovini so poleg železnine prodajali tudi steklo in porcelan. Lastnik trgovine je bil Fran Albreht. Tam je bil prodajalec štiri leta, potem pa se je zaposlil v tekstilni tovarni Jugopa-muk, kjer so tkali še na ročne statve. V tej tovarni je delal 20 let, potem pa še 17 let do upokojitve v tovarni Induplati Jarše. V tovarni Induplati je bil ves čas mojster, saj si je v Ljubljani pridobil višjo stopnjo kvalifikacije za tekstilno stroko. Veliko in zelo rad je hodil v hribe. Zjutraj je vzel kos kruha in jabolko in se odpravil na Veliko planino, na Krvavec in na druge bližnje hribe. Prav v hribih se je spoznal s svojo ženo, ki se je prav tako kot on pisala Sitar, kajti očeta sta bila bratranca. Da sta se lahko poročila, je moral dobiti dovoljenje iz škofije. 19. 5. 1941. leta sta se skupaj s 25. pari poročila v mengeški cerkvi. Vseh 25 parov je poročil takratni župnik Čampa. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Žena je delala na majhni kmetiji in skrbela za otroke, on pa je poleg službe tudi delal na kmetiji in se še dodatno popoldansko zaposlil. Poleg vse zaposlitve pa je od 18 leta dalje imel veliko veselje do fotografiranja. Ves čas je spremljal razvoj fotografije in včasih na skrivaj kupil kakšen fotoaparat. Veselje do fotografiranja so po njem podedovali sin Peter ter vnuka Ana in Jure. Vsi njegovi otroci so se šolali, se zaposlili, poročili, imeli otroke in ostali v Mengšu. Sedaj je že dolgo časa vdovec, a ni osamljen, saj ima poleg svojih otrok še 12 vnukov in 12 pravnukov in ker so vsi doma v bližini, mu nikoli ni dolgčas. Ob visokem jubileju sva ga z Nadjo Cetinski obiskali na njegovem domu in mu v imenu RK Mengeš zaželeli, da bi še dolgo zdrav in vitalen kot je, užival v krogu svojih domačih. Majda Trobec TlflliovAnj» TÛ. mebina pfomeitinica ffiirte od fl.S m) -BSfďtt TI (uvđdm plofnitii T2. ackB ceslw ï pSsovi ll^a ro prf promsl in dovor mi »fflina • ítoníwruta p« gr^rtlníi tpck T3. HakOvSrt pWrtki - kfAirtHi Hidt iiiv« {ffui cm) TJ HíkOwífii ' k^jnniL iljii fvauohotn^QOlih« AHUtriË ^ir^ {(Twi40cni) TlaKovsnje sega do rolxa tn ftadoina&Cs ptQfruk. Rauïviemavi R1. -BvebOi« na d^ogci^n ih = S - Ů m, v iBzsloju max 2S m) -obcsEtah s Etđvbsfni nií]i[ni od 7 m. Elovbm vrzíh sïikiaffl in psriiOM- R2 ivBWkft nè honitnat» (i* = &-Í m v raeswiu ina«. fti) - rti MMiíh z Wtiňů kipu rtM ř rfl R3 vř|aBCííiP»-4úrti:} - ob glOíirtíi Í»»h even «mjtTMî hiKV^ iKlïvt R4 oinbAfitalne $vHilka - a CJirtun A tkB trgďi caveilfti&v ;icnifBfnibn Mivi -i.l^ngkh'—F mrk v-m ïiij ÉLi hA#J-P OtHJb lE^ niu;.!« b lUArMt^ UnPtK. . Priq ICH. DMOnKJt H MKAÇipWKll! MUKi^nwDDft. rivi ^ inr«* ■UCIKP' Ij-- f—ť^lí LEGENDA m rem iiMÉi* iwlMfe m I-hAI I IlliiBTV hB-ndl TÍ T! A IflOlItCEKI # RU44RI14E nUjfienVLI tÈO: ' '-J- H UStaJV« > iLCMÏNPi* CEÎTi 1 uc*T « PflKfflMuMy ÎM^frï^hl^rtùit Tin IjtnHtiti.^tfF-WlIi? Aiifii^-iartK» r^lCbL l'-CP^'-in Vi Ě ŤRfmvmG J HCm lU ĎtMj£lKÍ C1 Ů tm^rtů ŮAAVLMU WDHca H UOTT v HUL JAVn tlM^t n UtrH í IZ/tOf »Kh^tfCl. ■ttKnVtt lyifOMl COT^OidÍÉ f\ + C H00<*< hWHtií * 1 "«T II ootou li44r' UOH. nk'ivftr ■ď-K^ili-i^i^j rp'^fi^ toiti«^-mi^i oir^T. »tMvJF F TÍ»PfflíHM¥MU| -y v HiD^UE¥*)UJ FPnWte^ JDCE a tnúmiha H rAitK rtaD HiLi.Tijnw Dcmmr Ć ^ttí^iřtf "l^fr ^ JI w -'lů Édftf ■ IM P A É^ T S U t ta tjf CŮ WH -lllW M On .1 ^ rV 0 P*n4^EUt4U.TWri WHW ttiflHh ltJn>ù Mi jJlrL- ťhntl P PEÍ KWHJWl tTiHt Pfflïl líaWfKUJUCŮ R MCHKDCIllUt« K ^Itl p. U:*- 9 DAmnĎwjiJonwHiiLiCi it^r/lů n t tk«.'rw Ek^Um prvK-i jťi c-:í -Zoi^'m U D«! « Z WypiVElCU IKW V rKiiwUËi Da^ĚtuvnSťirdHiiiaiuiMT^ckivn i^VťÉiViwůr^' JtWjnCn'-r-ů-Yli^ A KhWC»-. rMWUtvI-d^vMtÉťj^nW RGKĐE^tDAje«.«! C1 ■■ùyHI. rM ^íirt-)-b aťjyitiTk It- JITUÍI-JJ ^Ki ^[jgífi ■ 1 •"■WlflCífH ■■riiqi I-----■ jifcw III jinw irťl'i^ BT thwTMi ■. Ur^ __ ifjr •UHDOULlH« MIH 1 ivki SKm "lií. ri-Mrrt-MMF ■ hk STROKOVNE PÛDIAGE ZA PUP CErfTER HEUGE □tHinofJa E oznahaT{Ju£nl del h Vp^KmCi «tAUCj« DillQťifrteflB sâ urfija t 4dk)liúrťi O píOHPfíkí vHřditťerat pofloiih ÍPUP> íenter Metv^ (uríflrfc veanit □fabne MM^CA U. loaqas. ze okubN2DgQ) Ulífrtl piůtlůr ř» úipr^dúljdn hút úCHA«f.Je i úzittliA T Z^ï^i tlCííHňih oftjeli»v tđurrtfr tfe«ťirtí, ki irvň» V címptia T st úbliko^/mija^ ki lu fJigpní pAiWtM^ In iefttdiltih tň uf^qui« ucí^íI^ D^niO^ tl^li kiH tlrotmuiv pí^lLfgg ^t«||[i(ijiim n*er(4fťi Ob iťVítťSj ítmtiij i Ďřňíkí T. V ilfdiůvrtih poitsas^i » prikMiňS hril íAfidAtiih A^VlQv (UHM5. Él uWHu« ÏJtQ^ffq PUP Híngíi. ki poiïinnjiio kj^tkOrùÇno vsincfïicvlcflp dela M^gi? SHoTOPskp cíB-ti In Tmriincy Trg Jiiîni del SÍDVwiste »fl« h gpmni z dravorwlr. od od™iffifůnlriit pkitnfti ift onMnlmi tóSflwTN wcilKim, ki ne ůmaji^i^ pfeh«Vw1l plo^lkm in (rgovInD h parhjriifa. mv«^ u KapgCIelB. umzi m izvozi po^lansfo botj prcykílfii' V nadal^aryu jMïitJ »vetu |ib Sloviansha «sla obojeEtunsko. (la vDtwdni sirani, kjer bo slavbfl miie. j« obrTOip oïVBHjfinD s EvetilKamj na ifiogovin. Zahodima c[ran âioven^ oe^ lfi Tnjkiov Irg sla abdanj i vif^rr slavbaml, na lut?!« u poTjuf^ svetita M honzolaN. S haimllmi robnihi ki (la'KDVBnimi ploAilhi ďobl ulični pra^cirzi(uM»ive|flnD podobo. Kriii&Ca Slovenska «sit. Grobcljste c&gIb In Tnjinovaga Cig^ w pfaĐH4(qje v kraiiůCe. Realizđc^ Kixdlaia se oanafid na izgraAi^a ob^iozniCB, Kd se bĐ SkïvtncKa c4b1b prBkaleg[>fizirala v olï^HHkja (»sta. ůlede ds danaSi^ stacije s« znunje^jD povrSins voziSCđ kn povQů^ia powliiK' peSwv, poveča M tiiA prataOwsl promets n tiporalMU âtard poí, SlaaUlars^a uli», Ki^nnlkova ulica to preteM» namflnjene paSoein riii lůhálníinu dovozu. Jedno «Bldťis ^aGÍalbr^nů, robovi le Hafti^feta b pasom gr^nituhM kůch. âlara (toL m CMvatll í BvellIKBmi na konzůlali, GlosbhnVa n Keranlkava pa a xvfibnami na dro^ih. Trgi UvtiJajD nove jauna povrdine. k) nulanaja b pnuradíbí^ zalenic. MOiH jíwťii fkoMCA w pfÇteiftiH Jlikû'iiriç fiû3l9tB^mj dre^esf. Pmir^ditev patka «« idi vniselna p<«dv«4m laiMi ncpĎSretfnt tf|ibn(i Kumprtega dorfla. ki Mi| kol VBlikcř neprehodno zelonko polrobu^ v p^or za zidrioYpnp obiskovalcev Tlakovane pcvrËine » v ^azgiriivah jned oboki id^aioia mM ta 14 zatff±4vai^ ve^ih skupin Ijifdi, ki s« zbirajo ob pri(«diCvali Ob fazllinih pnkiinoBliti ja «noîna ludi pnloinosti^a postavhev stojnic. PrflrriMlnas.1 pa^ ^ dodalno elifnt*^ i izveva» iwwaga maslu m r>Đi dnatnrada v Mm^đvo Ovuja (tideIiov zagotavlja dobro pragiednoEl n pfahDdnosi psrKď Struga P^ata » raziki m opnami s hashadanTiij la nwen In komlanlen vodostaj-, liovi mostova se- iivedef) tudi nd TrAnovefn tiigu »v nadaljevanj j Kennikove iitoe ParhJřIíte za huhumlm -dcinom pved^avljs ixieOodno refiiíav pomanjkanja paifciri^fi mast v tam predelu Mangan PKiedvdana bo lOâ nova Kar je La. celolno oUmo^ Slamnika In kutlurne^a doma potrebna arMlaKtuma praac^a, rsïlair prodBtav^a le zaCâsen enoalaveit nafiln zadoïlitt partun^it pclrabam ůarednje^a deta Meng^, braz pc^e^snlâ v sla^l fond knflUe SKyvAtoHí m »M UPOKOJENCI NA POHODIH TABORNIŠKE NOVICE Ih^Kl IlL su Jt ilKnj^cîki u(kitnjiaH;p pH^jniP m jHihHk; rs» v/pi1«ic tifjihli cirfick ie njc pa if h/pixinio K I^pfílú^rjí, fUludi tiiilini^'^ rui pri^l)^, V iLim fïhlt blikl Ihip \ tcsLtii iTvck pnjalcIJiLi, ulliburta ^m^lifl. Nik^dj ni hilo ĆKL dn X tU pMi Bilai iimi. w: rut^kdjnin pu lum l. pi ludi o* ÎïÇo u Jífcřeftti iïldn (fa ohudijjc^VM Llk.ii>fTL nní aNilíi^ JtIhL'[un-bC. VeJm^hnbi iin^il vni'4. ZďbOMl» m: At prílncr Hc ^Làu ikl htniHXD, Ln ^ přilili no liidn^i ni pfuho ruhorja.Híl jť HI-Icf i^tl, ikisjíi ^nlrtgl ilai uid ilu> lú sam v Slinujprí^H [lofolnonin nwkfi. £<: en irktM>hi I^IcL iï /béIů^kc itnLn dfiln I n^la^itih j^tvt do l^^ficiv jť jc icdno (Hfi(WAlKfX, kďLjOr Itkji Il-^uU kri^Lib Vclc^;;] palja- LOvlnikn [Thitno[i[vv/jjnc:)o iweie ^ lIdIk i- ůoJi». I'lldtfll NaillïJ H Slamnik m; i^^krjt [Hnvpcli; ^siimivi ^ïi R[\inL|rijclnil SRCF Ldciclj rcrnOiLll. ËKVlitti HHL [m Vfilk^m Snv>iiiLu. ?.it dhui nun Mki^i dutj;; ^d^ I[4c: lUnUKh«, l^/f n. [.vhniL, (fBii njihit'i rtisi^ak-i Jjfhj Viakn limj. Vcikm wiin [trakJih Pl]r SI^OMIKflV V^lEl [lufníjík, tsifwr^tpti iH jî od rnýin Sbnii. i« hi lïhko OpiiOifila. a ti niMib tik> ptii^L^. Mú;^ pj hu l^i)^ /DïLiiniiiuKt m [kk hç (Hi"đKfTul, v^ndlir [V tïtlikii klill Ham IKiâUi iilt tialïplm F^vcma^tino^i In -jc k-mn iduiII ^aïkn^-iiljiltv DMni rjlik^nimi «il|i. Sk^r pa íc pnhijaj^i ml^Si... Zdravo! Vsi smo dolgo pričakovali sneg, led in podobne zimske razmere. Ni in ni jih bilo, zato se je nekaj taborniških grč odpravilo na sneg kar na smučišče Stari vrh in od tam nam poroča Miha. Glede na to, da smo se smučanja udeležile samo grče, je bila izbira nočnega termina primerna. Da ne bi šlo vse po načrtih smo na samem smučišču ugotovili, da eni izmed članic manjkajo smučarski čevlji, na srečo si jih je lahko izposodila. Sama smuka je bila odlična, saj je padla noč in so bili padci slabo vidni. K sreči brez hujših posledic in tako smo se utrujeni odpravili proti domu. Seveda pa smo se na poti domov tudi okrepčali v eni izmed mengeških okrepčevalnic. Razmišljamo pa da bomo akcijo ponovili, tokrat tudi z mlajšimi člani rodu. Vendarle pa se nas je narava usmilila in nam tudi v nižine poslala dovolj veliko pošiljko snega, da smo se lahko tudi ostali malo pozabavali na snegu. Tako se je vod Tulipančki dodobra naužil zimskih radosti. Najprej so se vsi člani voda spravili na mene (vodnik Tulipančkov Andrej) in me pošteno »zametali« s snegom. Po dolgem boju in bežanju so se me le usmilili in skupaj smo potem začeli ustvarjati sneženega moža. Ta nam je kar lepo uspel (glej sliko). Sledilo je kepanje vsak proti vsakemu. Tako smo se vsi premočeni in premraženi zatekli v našo hiško, kjer smo se malo pogreli. Potem so že prišli starši in morali smo domov. Propagandist Andrej BURMA, od leta 1989 MYANMAR 2. Biseri ene najlepših azijskih dežel Zvemo, kako oblikujejo družinsko skupnost. Ko se dekle staro med 16. in 18. letom in fant med 18. in 20. letom odločita za skupno življenje, sedem levih in sedem desnih (ali sprednjih in zadnjih) sosedov potrdi njuno družinsko skupnost. Družina in sorodstvo si prizadevajo, da mladi par ostane skupaj. V državi ni veliko ločitev, čeprav je le-ta enostavna. Vzrok je verjetno tudi v tem, da starši ločene hčere ne sprejmejo nazaj v družino. Četrtek, 26. februar V jutranjih urah si ogledamo v bližini hotela Conqueror Resort delavnico papirja iz murvin-ega lubja. Kupimo nekaj spominčkov, nakar odpotujemo proti jezeru Inle, ki sodi med največje znamenitosti v državi. Jezero je dolgo 22 kilometrov, ob njem in na njem pa je 17 manjših vasi z lesenimi hišami postavljenimi na kolih. Ob prihodu k jezeru Inle nas pred hotelom Hupin pozdravijo z njihovo glasbo, nakar nas po tradiciji slavnostno pogostijo s kozarcem čaja. Zatem se namestimo v vrstnih bungalovih, postavljenih na kolih nad jezerom. Tako smo za dva dni postali mostiščarji tudi mi. Popoldne preživimo na jezeru. Po dobri uri vožnje s štirisedežnim motornim čolnom oz. kanujem pridemo do tkalnice svile iz lotosovih niti, ki jih pridobivajo iz stebla te rastline. Celotno delo poteka ročno. Tkalke so videti dobrovoljne, kljub trdemu služenju za košček kruha. Ob trgovini tkalnice se pojavijo močno oboroženi vojaki, ki preštevajo turiste. Verjetno so opravljali kontrolo nad dobičkom od kupljene svile, saj gre tod metrsko blago dobro v promet. Zatem obiščemo trgovino bombažnih, ročno tkanih izdelkov. Nekaj izdelkov v trgovinah smo kupili tudi mi. Kako dobro je razvita obrt, vidimo dobrih sto metrov stran, ko vstopimo po lesenem stopnišču v kovačnico, kjer so trije mladi fantje s kladivi oblikovali razžarjeno železo v izdelek (bodala, okraske Ne daleč stran stopimo v delavnico, kjer iz tikovega lesa izdelujejo kanuje, na katerih potem ribiči veslajo na poseben način: z eno nogo odrinejo veslo, na drugi pa trdo stojijo na čolnu. Pravijo, da trdo stojijo na eni nogi kot čaplje. Tudi ribe lovijo na poseben način: mrežasti leseni koš potisnejo do dna, nato pa z železno bodico na lesenem kolu nabadajo in izvlečejo nalovljene ribe. Takšno lovljenje jim omogoča plitvo jezersko dno, globoko povečini dva do tri metre. Velik vtis so naredili obsežni plavajoči vrtovi, na katerih pridelajo preko celega leta dovolj zelenjave za skoraj vso državo. Naleteli smo na lepo urejene grede paradižnika, kumar, buč, stročnici-graha in fižola, malan-cane, čilija, cvetlic _ Graditev gred omogoča hiacinta, rastlina podobna lokvanju, z močno razpredenimi koreninami. Rastlino izpulijo, jo zasukajo, nanjno naložijo najprej travo, nato pa prst iz jezerskega dna. Tako se gnoji in namaka rastoča zelenjava povsem naravno. Petek, 27. februar Tega dne se najprej odpeljemo s čolnom na sejem. Do tja porabimo uro in pol. Za hip presenečeno obstanemo, ko pred obalo naletimo na več deset tesno drug ob drugem parkiranih čolnov. Toda naš voznik, domačin, je vztrajen. Potiskajih stran in uspe nas pripeljati do kopnega. Ob živahni ponudbi rib, zelenjave, tekstila, spominkov dajejo poseben čar sejmu prodajalci v tradicionalnih oblačilih večinskega ljudstva Intha. Po ogledu sejma gremo še delavnico, kjer izdelujejo tipična bambusova pokrivala. Ta so tako trda, da so za nas bolj za okras kot za na glavo. Na jezeru Inle je tudi starodavni samostan s pagodo, kjer imajo menihi dresirane mačke, ki znajo skakati skozi železni obroč. Za turiste je to prava atrakcija. Sicer pa je tod v ospredju tempelj z več kot 60 Budinih izredno lepo izrezljanih oltarjev. Še pogled na zamegljeno jezero in okolico z okoli 130.000 prebivalci, nakar se odpeljemo na letališče Heho. Ker imamo do vzleta letala proti Mandalayu dovolj časa, ga izrabimo za masažo, ki nam jo ponudijo kar v čakalnici. Za 1000 čatov (okoli 300 SIT) na vsakega si jo privoščimo vsi. Dekle in fant nam temeljito zmasirata roke, noge in hrbet, da se odlično počutimo. Polet do Mandalaya je trajal slabo uro. Mesto šteje okoli 800.000 prebivalcev. Ima pa tri poglavitne vire zaslužka kot pravijo domačini: 1. belo, 2. rdeče in 3. zeleno (mamila, rubini, žad). Vodič Tint nam pove, da je Mandalay bogato mesto, zaradi delujoče mafije pa je nevarno. Večerni sprehod po mestu nam zato odsvetuje. Namestili smo se v modernem hotelu z bazenom Mandalay Hill Resort. Večerja v njem pa po okusu gurmanov. Kar 60 samopostrežnih jedi so nam ponudili: evropskih in azijskih. Mitja našteje svoje okušanje na 30 jedeh, Angelca pristane na 15. jaz pa na 12. Po večerji se odpeljemo do zlatarne Mar Kar Min, kjer imajo zelo lep nakit z rubini. Sobota, 28. februar Z malim avtobusom se odpeljemo v nekdanjo kraljevsko prestolnico Amarapura ob jezeru Thautheman, kjer se sprehodimo po znamenitem, več kot tisoč metrov dolgem tikovem mostu na 984 kolih. Pravijo, da je narejen iz ostankov lesa kraljeve palače. Za tem obiščemo versko šolo oziroma semenišče Maha Ganayon Chaung, kjer se šola več kot tisoč pripravnikov - menihov, ki gredo potem za glavne menihe v vaške samostane. V državi je aktivnih okoli 400.000 menihov. Verska šola je bilo ustanovljeno leta 1914. Vzdržuje se z darovi. Vodič Tint je povedal, da je ob rojstvu svojega sina daroval verski šoli 100.000 čatov (okoli 125 dolarjev), kar je za tamkajšnje razmere izredno visok znesek. Tudi sam se je nekoč izobraževal v tej šoli. V novic gredo fantje stari 8 let. Dobijo dva obroka hrane na dan. Pred vstopom v jedilnico dobijo na dvorišču riž, omako, jogurt in banano, na mizi v jedilnici pa še nekaj jedi. Del svojega obroka podarijo nekateri pred semeniščem čakajočim revežem. Na griču Sagaing si ogledamo še samostan U-Panya, imenovanem po ministru Soon Oo Pon Nya Shin iz 13. stoletja. Izstopa po slikoviti keramiki, tako na zidovih kot na tleh. Odpira pa se odtod tudi čudovit razgled na reko Ira-vadi in okoliško hribovje s številnimi belo pobarvanimi stupami. Pod hribom obiščemo tako imenovano »joškasto pagodo« Kang Hmči Daw, katere notranjost žari od loma svetlobe malih zrcal. Nato za zaključek dneva obiščemo v Mandalayu delavnico tapaserije in delavnico, kjer izdelujejo kipe Bude iz belega marmorja. Legenda o Budi pravi tole: Ko je Buda zapustil kraljevo palačo, je videl starčka in v njem spoznal minljivost mladosti; nato je srečal bolnika, tako se je srečal s smrtjo; nato je zagledal meniha, v njem pa je spoznal upanje po smrti. (se nadaljuje) Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik Benetke Kaj ne ljubi bravci, radi bi vedili, kdo je bila mlada, lepa gospa, ki je Jožetu toliko dobrot skazala? kaj se je ž njo godilo in kako je v take roke prišla in kaj je bilo v listnici, ki jo je Jožetu vergla? Brez dvombe ste že slišali od kakega starega moža, ki se še ve spomniti, ali pa že kje brali, da so se nemirni Francozje proti koncu prej šnega stoletja spuntali. Od konca se je le nekoliko mešalo in po tihem vrelo, ali kadar divje strasti človeka čez mejo stopijo, je vedno huje in konec je večidel žalosten. Tako se je tudi na Francoskem godilo. Godile so se čudne reči, neusmiljeno so ravnali ž nj imi, kdor ni bil tacih brezbožnih misel, kakor puntarji. Kri se je prelijala nedolžnih in dolžnih -- zaprinašali pa si tudi, med sabo niso, kakor volkovi besni, ki zagledajo kri, so se tudi puntarji eden druzega klali. Neizrečeno žalostni časi so bili. Spremenile so se okolščine na Francoskem in tudi v druzih deržavah posebno pri nas na Estraj skem. Napoleon je bil pri topčarj ih navadni častnik (oficir) in sčasoma se je dvignil tako daleč, da je do cesarske krone dosegel, ki si jo je pa tudi na glavo djal. Krepko se je dvigoval kakor sivi orel, kadar z sive skale zleti, vidši čedo ovac pasti se v bližnji planini. Osvojil si je kmalo vso Italijo, namreč leta 1805. Mnogo jih je bilo, ki so z Napoleonom deržali v Italii, posebno v Benetkah, mnogo jih je pa tudi bilo, ki ga niso mogli terpeti, kteri so bili še vedno vdani stari pravični vladi. Med temi, ki so Napoleona čertili, je bil neki gosp. Št. Alban. Vdan je bil iz vsega serca svojemu cesarju, in le nevoljno je hlinil podložnost Napoleonu. Tacih misel ni bil sam, temuč mnogo jih je bilo, ki so ravno to zvestobo čutili do svoje prejšne milostive vlade kakor gosp. Št. Alban. Ko bi bil Napoleon njih misli vedil ali kak drug njegovih služabnikov, nobeno mazilo jim bi ne bilo pomagalo. Namen te zveze je bil, punt zoper Napoleona vzdigniti in lepo deželo Italio svojemu cesarju izročiti. V družbi teh mož niso bili vsi enaki, kakor si nikjer ljudje niso natanko podobni. Preodkritoserčni so bili, in Bog zna, kdaj skrivnost svoje zaveze izdali. Na čelu je bil grof stare laške korenine in gosp. Št. Alban. Gosp. Št. Alban je hil poprej cesarski oskerbnik in njegova vdanost vsakemu znana. Zato so še bolj nanj gledali, kakor na druge ljudi. Imel je vse papirje, na kterih so bile imena deležnikov te skrivne zaveze spisane. Vse je bilo zaperto v listnici. Nenadoma so zgrabili nekega dne imenovanega grofa. Št. Alban je bil v njegovi hiši. Skozi okno je skočil in srečno ušel v svojo hišo. Nekaj dnarja si je vzel; med njim je imel listnico. Hitel je k svoji soprugi; poslovi se ter ji listnico poda s pomenkom, da naj jo dobro spravi -- ž njo je moje življenje zgubljeno! Urno kar je mogel se je spravil iz hiše, ktero so koj potem vojaki obkolili. Vse so preiskali, vse preb-erbali, pa nič dobili, posebno gosp. Št. Albana ne, kterega bi bili naj raji zgrabili. GospaAlbanova, nevedna, kaj se godi, ni mogla vganiti, kaj če to pomeniti. Nikdar ji -- mož tega ni povedal, kaj se je zgodilo. Zastonj je mislila in vginjala! Nobena krivda svojega moža ji ni bila znana. Ali je rešen, ali ne, ta dvomba jo je naj bolj pekla. Zaperli so jo, akoravno od vsega tega ni nič vedila. Tiste besede so ji vedno po ušesih šumele: ž njo je moje življenje zgubljeno! Srečno je skrila listnico, da je niso možje vidili, ki so jo k sodbi peljali. Ali kaj bo v ječi z listnico? Ko je proti oglu ulic šla, ki na terg sv. Marka derže, zagleda Jožeta. Svesta si je bila, ako bi mu je skrivši mogla v roko spraviti, da bi bila dobro shranjena. Pogledala ga je -- on se jej žalostno posmeja -- razumi jo, kaj hoče z migljejem, stopi bliže in srečno je listnico iz tal pobral, da ni noben človek vidil. Če ravno so mislili, da ve vse početje svojega moža, se vender niso sirovo obnašali. Niso je zaperali v ječe, v kterih je do kolena mertvaških kosti in mlakuže do pasa, v kterih ječah kače in škorpjoni jetnikom oči pijejo; niso bili tako sirovi, kakor nekdaj bogati Benečani v svojem ponosu z vjetimi junaci. Dali so jej čedno sobo za njo in njeno hčerko, ktero je čez dva dni k sebi dobila. Začele so se preiskave. Št. Alban je bil ljubezniv mož in dober oče, ali o svojih opravilih in zvezah ni nikdar s svojo soprugo govoril, pa tudi ona ni bila tistih presničevih, ki vsako pičico od svojega moža hočejo zvediti. Brez sumlje ga je pustila hoditi, kakor in kamor mu je bilo drago. Znana ji je bila sicer udanost stari vladi, vender ni z možem vred čertila Napoleona; kajti občudovala je marveč njega, kakor velicega moža. Te različne misli moža in žene vender niso nikdar razderle edinosti med njima, Mnogokrat so prišli možje k njemu, ki jih ni poznala; mislila si je, da imajo s kupčijo opraviti in ni ji mar bilo, bolj natanko popraševati. Zato ni mogla na vprašanje sodnikov nič odgovarjati. Ker so mislili, da so to le zvijače, kar je gospa odkritoserčno pravila, so jo na vse viže skušali. Prišli so drugi sodniki. Žugali so ji s hudo ječo, jej dete oduzeti in mnogo tacih reči; s solzami v očeh je vsako pot zagotovilja, da nič druzega ne ve, kakor kar je že povedala. Zaperto so imeli, in mesec za mescom je pretekel, in vrata ječe se niso odperle. Nje oče je prišel iz Ogleja ter skerbel za ostalo premoženje. Kje je Št. Alban, noben človek ni vedil. Znano je bilo, da, kar so jih vjeli zakletnikov, so vse ob glavo djali: Kdo je bil svedok, da tudi Št. Alban ni bil med nesrečniki? Čez poltretje leto so jo spustili. Kaj si je mislila, kaj čutila in kaj djala, očeta svojega zagledavši? Pervo njeno opravilo je bilo drugo jutro, Jožeta iskat iti. . Z nemirnim sercom je tekala po dolzih ulicah in strahu so se ji noge šibile, ko ga nikjer več ne zagleda, ampak nekega druzega fantiča. Vpraševala ga je po Jožetu -- ali zanj ni vedil nič. Kazal je fantič z roko in pravil, da je šel daleč daleč, kam in po kaj ni vedel nič. Čudne misli so se verstile v njeni glavi in vedno nove skerbi so jo mučile. Spoznala je na zadnje, da ni nič početi -- kje hoče Jožeta iskati? Ako bi bila v časnik dala, bi bila še le prav natanko pokazala sled svojim in preganjevavcem svojega moža. Ostato ni druzega, kakor vse ljubemu Bogu prepustiti in zanašati se na poštenost Jožetovo. Tolažil jo je njen oče, akoravno on ni manjega strahu in skerbi imel, kakor ona. Prodali so hišo in vse drugo orodje v Benetkah ter šli v Oglej v očetovo hišo, ker so zvedili, da se je Št. Atban rešil iz velikih nevarnost in zdaj v Beču prebiva, kjer spet milost svojega vladarja vživa. Mislila je vedno gospa in pripovedovala od Jožeta in njegove poštenosti, ktero je tako lepo skazal takrat, ko je mošno najdel in neodvezano nazaj odrajtal. Gelela mu je poverniti ali to se ji je nemogoče zdelo, kakor ga še kdaj viditi. Bog zna, kam je šel? ali je še živ in če ni šel v svojo domovino? Vedila ni, kje je bil doma; kje ga hoče iskati? To je mislila blaga gospa in marsikter večer pripovedovala svoji hčerki. Tolažilo jo je, da listnica ni v roke Francozov padla. Zakletva, ktere se je Št. Alban vdeležil, je bila skoraj pozabljena. Povzeto iz Slovenske kolede za leto 1858 - se nadaljuje ZASTRUPITEV ČEBEL V MENGŠU AVGUSTA 2OO4 Število zastrupitev čebel v Sloveniji se povečuje V preteklem letu je slovensko čebelarstvo zaradi uporabe pesticidov doživelo pomor velikega števila čebeljih družin na širšem področju Primorske in Gorenjske. Stevilo zastrupitev se iz leta v leto povečuje. Glavna razloga sta dva. Ker narašča odpornost škodljivcev, dajejo proizvajalci pesticidov na trg vse močnej še pripravke. Kmetij ski uporabniki te pripravke pogosto predozirajo, da bo »bolj učinkovalo«. Za varnejšo prihodnost čebel bo potrebno zagotoviti večjo odgovornost obojih ter preusmeriti kmetijstvo v okolju prijazno, kot to določajo direktive kmetijske politike evropske unije. V novejšem času so prišli strokovnjaki še do novih dejstev. Na postopno hiranje in odmiranje čebel vpliva tudi bližina industrijskih kompleksov, promet, sežiganje določenih snovi. Ljudje bi se morali bolj zavedati, da z onesnaževanjem narave škodimo nam samim in prihodnjim generacijam. Zastrupitev čebel v Mengšu avgusta 2004 Da bi izvedela več o lanski zastrupitvi mengeških čebel in rezultatih preiskav analiziranih vzorcev, sem se oglasila pri gospodu Blejcu, priznanem mengeškem čebelarju in predsedniku ČD Mengeš. Zaradi škropiv je pri njem odmrlo 88 čebeljih družin, pri preostalih mengeških čebelarjih še približno 42. Odmrle so vse pašne čebele. Sele pomlad bo bokazala, kako se bodo preostale, oslabljene čebele obnovile. Gospod Blejec upa, da bo kmetijsko ministrstvo po večmesečni preiskavi uspelo najti povzročitelja pomora, na podlagi česar bi imeli naši čebelerji možnost za uveljavljanje odškodnine. Ponedeljek 30. avgusta 2004 je bil žalosten dan za mengeške čebelarje. Marljive sivke so vse dopoldne normalno izletavale na pašo okoljskih njiv cvetoče ajde. Okoli poldne pa so se začele vesti neobičajno. Zadrževale so pred panji, po tleh in gredah. Niso več vzletele. Čez noč so čebelarji zgroženi opazovali, kako so v gručah množično odmirale, veliko pa jih je končalo svoj let na njivi med cvetočo ajdo. Znano je, da je Kmetijski poskusni center Jablje istega dne dopoldnan škropil s herbicidi 10 ha veliko polje požete pšenice (strnišče) proti plevelom in to ob cvetoči ajdovi njivi. Zaradi vetra je zaneslo škropivo na ajdo, kjer so se pasle čebele. Skropivo je bilo sestavljeno iz herbocida, rounduo ultra in dikocida. Naslednji dan po pomoru čebel sta vzela vzorce kmetijska in veterinarska inšpekcija, zapisnik so naredili še policisti. Sledila je deževna noč. Po tej noči so odvzeli še vzorec zemlje in ajde. Prva analiza čebel je bila opravljena v Italiji 13.9.2004, pokazala je prisotnost substanc 2,4D, glifosat, imidakloprid. Druga analiza je bila narejena 14.10. v Mariboru, pregledali so vzorce čebel, zemlje in ajde. Analiza je pokazala prisotnot substanc 2,4D, glifosat, imidakloprid ni prikazan. Najvišjo prisotnost substanc so izmerili v ajdi, sledile so čebele in nato zemlja. Pri opravljenih analizah moti, da je prva analiza čebel pokazala nižjo prisotnost substanc kot druga. Inšpektorji ob jemanju vzorcev niso vzeli protivzorcev odmrlih čebel, kar bi čebelarjem omogočilo preveriti objektivnost ugotovljenih rezultatov. Nepravilno so bili odvzeti vzorci zemlje in ajde, šele po dveh dneh in po dežju. Inšpekcijske službe kmetijskega ministrstva tolmačijo, da so ugotovljeni rezultati opravljenih analiz o prisotnosti substanc v mejah normale oz. negativni in da na osnovi analiz ne morejo določiti krivca pomora. Pri tem tolmačenju pa ne pojasnijo, kakšne so pravzaprav dovoljene mejne vrednosti za posamezne substance. Direktor Kmetijskega poskusnega centra Jablje je ob zastrupitvi čebel pojasnil, da so delali v skladu s predpisi. Na škropivu je pisalo, da ni nevarno čebelam, zato niso bili dolžni čebelarje obveščati o škropljenju. Pri človeku isto škropivo draži kožo, oči in dihala! Proizvajalec škropiv Pinus Rače je odgovoril, da je škropivo nestrupeno za čebele, škodljivo je lahko predoziranje ali tretiranje škropiva v času vetra. Pinus tudi ni določil količino substance v škropivu, ki je čebelam škodljiva. Čebelarji menijo, da do pomora sploh ne bi prišlo, če bi Kmetijski center Jablje obvestil čebelarje pravočasno o škropljenju, kot je to storil vedno v preteklosti in upošteval vetrovno vreme. Zakonodaja, pesticidi in čebele Promet, uporabo in nadzor nad pesticidi ureja Zakon o fitofarmacevtskih proizvodih (Ur.l.št.11/01). V 8. členu zakon določa spoštovanje načel dobre kmetijske prakse in prepečevanje onesnaženja sosednjih zemljišč. Za nespoštovanje tega člena so predpisane kazni. Na podlagi 8. člena Zakona je nastal Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. l.RS št.62/03), ki med drugim govori o dodatnem varstvu čebel. Pravilnik določa za vse uporabnike pesticidov: spoštovanje dobre kmetijske prakse; preprečevanje zanašanja sredstev v podtalnico, na sosednja zemljišča v primeru vetra; če se ob parceli sprehajajo ljudje ali prevažajo čebele, mora škropljenje začasno prekiniti; pred tretiranjem je potrebno pokositi cvetočo podrast v nasadih; v času cvetenja rastlin so prepovedana čebelam strupena sistematična sredstva; v času cvetenja so dovoljena čebelam škodljiva kontaktna škropiva le največ do dve uri po sončnem zahodu in največ dve uri pred sončnim vzhodom s tem, da mora uporabnik 48 ur pred tretiranjem obvestiti čebelarje v oddaljenosti 3km; prepoved oz. omejitev uporabe na področju podzemnih voda in podtalnice. Žal zakonodaja čebelarjev še ne ščiti primerno. Zato so okoljski aktivisti skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije vložili v presojo na Ustavno sodišče Zakon o kemikalijah. Gre za uskladitev našega pravnega reda z evropskim v previdnostnem načelu. Evropska zakonodaja že samo v primeru suma o nevarnosti neke kemikalije takoj prepove njeno uporabo (primer imidakloprid ali gaucho). Po tem načelu bi imeli možnost uveljavljati odškodnine tudi naši čebelarji. Okolju prijazno kmetijstvo namesto industrijskega kmetijstva V naravi so posledice pogosto nestrokovne uporabe kmetijskih zaščitnih sredstev vse bolj opazne: onesnažena podtalnica in zemlja, ogrožanje rastlinskih in živalskih vrst, ogrožanje naravnih procesov (opraševanje z žuželkami, regeneracija zemlje z mikrobi). Rešitev pred tovrstnim onesnaževanjem je okolju prijazno kmetovanje namesto intenzivnega načina. Okolju prijazen pristop narekujejo tudi direktive kmetij ske politike Evropske unije. Prednosti tako pridelane hrane so za kmetovalce, porabnike in naravo številne: zmanjšanje porabe zaščitnih sredstev proti škodljivcem, hrana je kvalitetnejša in bolj zdrava, manjše obremenjevanje okolja, krepi se obnovitvena sposobnost prsti, ohranjanje genetske pestrosti. Dobro bi bilo, da bi novim kmetij skim usmeritvam čim prej sledila tudi naša občina in jih v praksi pričela izvajati. Pomlad prihaja, bodimo pozorni na mengeško sivko Pred nami je čas, ko se začenja prebujati narava. To je tudi čas, ko številni začnejo s škropljenjem sadnega drevja in posevkov s kemičnimi pripravki proti boleznim. Da se v letošnjem letu v Mengšu ne bi ponovila zastrupitev čebel vsem priporočam, da skrbno premislijo kdaj, s čim in kako bodo škropili. Kadar je le mogoče uporabimo naravne pripravke. Bodimo prijazni do čebel in ne pozabimo, da je njihov pomen v okolju in družbi večstranski: oprašujejo približno 90% vseh žužkocvetnih rastlin, brez njih ne bi bilo pridelka v sadovnjakih, nabirajo sladke in zdravilne produkte, ustvarjajo naravno ravnovesje. Biološka soodvisnost čebel od okolja je dober pokazatelj čistosti okolja. Čebelarji so odlični poznavalci dogajanj v naravi, njihova odkritja so koristna za gospodarstvo in dobrobit celotne družbe. Dolgoletno čebelarjenje z avtohtono kranjsko čebelo predstavlja pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Vse to pa menim, si občani našega mesta želimo ohraniti še naprej. Zato gospodu Blejcu in ostalim čebelarjem iskreno zaželimo še veliko veselja pri delu s čebelami in naj se jim uresniči lep čebelarski pozdrav: ^'Naj medi." Civilna pobuda za varovanje okolja Mengeš Tanja Hribar Študentski klub Domžale: USPEŠNI DNEVI KULTURE Dnevi kulture ali DNK, kot se glasi kratica za enega najodmevnejših dogodkov meseca januarja v Domžalah, so za nami. Kulturno dogajanje, ki je močno popestrilo sicer zaspano domžalsko sceno je tudi letos privabilo nemalo ljubiteljev kulture, manjkalo pa ni niti tistih, ki se kulturi sicer bolj redko približajo. Cirkusantje, glasbeniki, igralci, cicibani, osnovnošolci in upokojenci ter številni obiskovalci so pripomogli k izredno lepo izpeljani prireditvi. Vsekakor gre pohvala tudi upravnemu odboru Študentskega kluba Domžale, katerega člani so v prireditev vložili ogromno svojega časa in še več truda. Odziv obiskovalcev prireditev je zagotovo najlepša zahvala za ves trud. Pohvaliti velja vse tiste, ki ste kupili vstopnico in se udeležili brezplačnega koncerta oz. predstave Slona in Sadeža, ki sta se v dobrodelni namen odpovedala svojemu honorarju. Samo na koncertu se je tako zbralo več kot 350.000 SIT, kar je močno preseglo pričakovanja organizatorja! Denar pa, kot smo že omenjali gre za družino iz Domžal, natančneje za dva šoloobvezna otroka. Verjamemo lahko, da jima bo s tem vsaj malo lažje prebiti se skozi srednješolska leta. Ponosni smo lahko na odziv društev, ki so se nam pridružili pri tokratnih Dnevih kulture, saj smo tokrat resnično lahko pokazali za vsakega nekaj. Zato, ker ste vsi vi pokazali, da verjamete v Študentski klub Domžale, bo delo mladih v klubu v prihodnje še toliko lažje. Veselje do ustvarjanje takih in podobnih prireditev pa še večje. Nasvidenje prihodnje leto - na Dnevih kulture! Mateja Kegel Na prireditvi Nit življenj a, ki je otvorila DNK, so se predstavile skoraj vse generacije. Cicibani so nas zabavali s svojo spontanostjo, 2/3 skupine Skat z odlično priredbo Prešernove Pod oknom, Ljudske pevke pa so nas spomnile na to, da slovenska pesem ne bo zamrla. ^ i If C' '■» t « Bi Kratek povzetek 4. srečanja predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije Strateško programiranje in načrtovanje projektov in začetek aktivnosti za oblikovanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije V petek, 21. januarja 2005, je na Igu potekalo 4. redno srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Osrednji predavatelj srečanja je bil Páid McMenamin, nekdanji direktor Irske agencije za industrijski razvoj IDA, trenutno pa je svetovalec Svetovne banke za zasebni sektor. Drugi del srečanja so udeleženci v celoti namenili pripravam in aktivnostim za oblikovanje prihodnjega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) 2007 - 2013. Sprejeli so nekaj pomembnih odločitev. Osrednji gost srečanja, ugledni irski strokovnjak in svetovalec številnih mednarodnih podjetij, Páid McMenamin, je predstavil predvsem irske izkušnje ob vstopanju v evropsko unijo in njihov pristop k oblikovanju in uresničevanju regionalnih razvojnih programov. Irska: temeljita prenova in celostni pristop Páid McMenamin, ki ga odlikujejo bogate izkušnje s področja regijskega razvoja, je v svoji bogati karieri sodeloval pri razvojnih programih na Irskem (in drugih evropskih državah), Aziji, Afriki, Srednjem Vzhodu in Ameriki. Na srečanju je poudaril, da je Irska potrebovala veliko časa, da je zgradila svojo prepoznavnost in da se je uveljavila na gospodarskem področju. Irska je vstopila v Evropsko unijo leta 1973, v času, ko se je Irska znašla v naftni krizi, kar je povzročilo zelo visoko stopnjo inflacije. Ključni uspeh irskega razvojnega programa pripisuje predvsem dejstvu, da je Irska znala dobro izkoristiti podporo Evropske unije tako, da je temu prilagodila tudi svoj nacionalni in regijski razvojni program. V tem času se je irski razvojni program seveda spreminjal in prilagajal - sprva je bila Irska ena regija, šele leta 1997 so jo razdelili na več regij. Za Irsko je značilno, da študije in analize opravljajo neodvisni zunanji svetovalci in organizacije (in ne le vlada), njihove ugotovitve pa so vedno javno objavljene, kar zagotavlja njihovo transparentnost. To je osnova, da lahko lokalna skupnost razpravlja o njih. Za RRP LUR 2007 - 2013 je Páid McMenamin svetoval, da mora biti dobro usklajen z nacionalnim programom, zaradi česar je treba uravnotežiti in uskladiti nacionalne in regionalne cilje - le-ti pa morajo biti postavljeni tako, da bodo merljivi (merljivost rezultatov je poudaril tudi dr. Rolf Bergs, nemški strokovnjak, ki je gostoval na 3. srečanju RRA LUR). Pravilno pa je treba izkoristiti tudi vse informacije, ki jih imamo na voljo, prav tako pa je k sodelovanju potrebno pritegniti zasebni sektor. Njegov ključni nasvet za nadaljnjo strategijo razvoja Slovenije se je nanašal na usklajenost s procesi Evropske unije. Zavedati se moramo, da smo del naddržavne institucije in da se nima smisla boriti proti njej, ampak jih čim bolj izkoristiti zase - ponovno je poudaril, da je bila Irska pri tem zelo uspešna. Dolgoročni cilj skupnega evropskega delovanja je namreč v tem, da bo Evropa postala najbolj pomembna in razvita regija na svetu. Páid McMenamin se je srečal tudi s predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za regionalni razvoj in Agencijo za regionalni razvoj. Kljub temu, da podrobno ne pozna slovenske situacije, je ocenil, da v Sloveniji precej težav izhaja iz neusklajenosti pri komuniciranju. Za slovenski razvoj je pomembno, da zastavimo realne in uresničljive cilje. Pregled RRP LUR 2002 - 2006 Na začetku drugega dela srečanja je Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR, na kratko predstavila aktivnosti obstoj ečega RRP LUR 2002 - 2006. Ključne ugotovitve se nanašajo na dejstvo, da so sredstva strukturnih skladov porabljena in da v tem času niso bile ustanovljene pokrajine (kar še vedno kaže na centraliziranost Slovenije). V razpravi je osnutek razvojne strategije Slovenije, pripravlja pa se tudi Državni razvojni program. Z vidika uresničevanja obstoječega RRP LUR je mogoče povzeti, da so vsi nosilci programa (torej tako RRA LUR kot posamezne občine in sodelavci) vanj vložili precej truda. Od 48 projektov, ki jih vključuje RRP LUR, je v izvajanju 22 projektov. Lilijana Resinovič je poudarila, da smo v tem času pridobili pomembne izkušnje in da smo se marsikaj naučili: »Zagotovo lahko povzamemo, da smo se sedanjega RRP LUR lotili nadvse ambiciozno, saj smo vanj zajeli kar 48 projektov. Izkušnje v tem času so pokazale, da je to zares veliko za štiriletno obdobje, kar pomeni, da vidimo v svojem okolju veliko priložnosti za uspešen razvoj. Ugotovili smo tudi, da počasneje potekajo tisti projekti, ki niso na državni prioritetni listi. To je za nas še večja spodbuda in dokaz, da so cilji v največji meri odvisni od vseh nas, naših ambicij in sodelovanja med občinami.« Opozorila pa je tudi, da moramo biti kritični tudi do lastnega delovanja: »Pokazalo se je, da nekatere stvari zahtevajo več časa, kot smo vsi skupaj predvidevali. Ponekod se je na ravni občin zataknilo pri hitrosti sprejemanja odločite, kar se je konkretno pokazalo npr. pri projektu Mreža kolesarskih povezav. To je bila pomembna izkušnja za vse sodelujoče, na osnovi katere smo se odločili, da bo odslej potekalo podpisovanje pogodb ločeno, z vsako občino posebej. Pri čemer pa bo še vedno zagotovljena transparentnost predmeta pogodbe in finančnih postavk. Vse te ugotovitve so dragocene in niso značilne le za našo regijo. Drugod so se srečavali z večjimi težavami. Zato z optimizmom in znanjem vstopamo v pripravo novega RRP LUR. Prepričana sem, da bomo dobro nadaljevali zastavljeno delo.« Program dela za naprej: RRP LUR 2007 - 2013 Zadnji del srečanja pa je bil namenjen razpravi za delo naprej oziroma za aktivnosti o RRP LUR 2007 - 2013. Razprava je potekala v dveh smereh: - kako vsebinsko izboljšati oziroma dopolniti program (kateri so torej prioritetni programi) in - kako izboljšati strukturno (organizacijsko) učinkovitost. Glede določanja prioritetnih programov so se udeleženci strinjali, daje vsekakor potrebno nadaljevati z že začetimi projekti oziroma med njimi določiti prioritetne. V tej smeri bo potekala tudi glavnina dela v prihodnjih mesecih, saj bo potrebno precej usklajevanja, preverjanja in koordinacije. Z vidika strukturnih izboljšav pa so udeleženci sprejeli pomemben sklep, ki se nanaša na ustanovitev novega predstavniškega telesa. Gre za tako imenovani Svet regije, ki bi ga naj sestavljali predstavniki občin - župani ali njihovi pooblaščenci. Svet prevzame in razširi vlogo sedanje koordinacije in se sestaja vsaj štirikrat letno. Med pristojnostmi sveta bi naj bilo tudi sprejemanje letnega načrta izvajanja regionalnega razvojnega programa in »proračuna« regije, odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, spremljanje dela nosilcev posameznih projektov v primerih, ko to ni RRA LUR, in zastopanje regije navzven. Opomba: Celoten predlog, kot je bil posredovan vsem županom občin Ljubljanske urbane regije, prilagamo na koncu tega povzetka. V predlogu so navedeni tako vsebinski kot organizacijski (strukturni) poudarki. Dodatne informacije, kjer se lahko dogovorite za celotno gradivo s srečanja oziroma dobite dodatne informacije o projektih RRA LUR: mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), svetovalka direktorice, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-pošta: lur@ljubljana.si, lorena.korosec@ljubljana.si. Predlog za ustanovitev Sveta regije, ki ga je RRA LUR posredovala županom občin v regiji po 4. srečanju, ki je potekalo 21. januarja 2004 Skladno s sklepi 4. srečanja predstavnikov občin in sodelavcev RRA LUR, ki je bilo 21.1.2005 na Igu je RRA LUR pripravila pisni predlog o ustanovitvi novega predstavniškega telesa za spremljanje RRP LUR 2007-2013: Pogodbaosodelovanju pri pripraviinizvedbi RRP Občine s pogodbo o pripravi novega Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013, ki jo potrdijo občinski sveti določijo osnovni proračun za Regionalni razvojni program pri RRA LUR, o katerem odloča Svet regije. Proračun obsega • stroške priprave RRP, • stroške spremljanja izvedbe RRP in • režijske stroške za zagon ali regijsko sofinanciranje posameznih projektov. Sofinanciranje investicijskih stroškov za posamezne projekte se zagotovi individualno ob začetku posameznih projektov. Svet regije Sestavljajo predstavniki občin - župani ali njihovi pooblaščenci. Svet prevzame in razširi vlogo sedanje koordinacije in se sestaja vsaj štirikrat letno. Pristojnosti sveta so: • sprejemanje letnega načrta dela in proračuna Regionalnega razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, • redno spremljanje dela Regionalnega razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, • odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, • spremljanje dela nosilcev posameznih projektov v primerih, ko to ni RRA LUR, • zastopanje regije navzven. Predsedovanje svetu lahko rotira npr. na 6 mesecev ali pa se izvoli predsednik za daljše obdobje, ki tudi osebno predstavlja regijo. Predsednik Sveta predseduje tudi Programskemu odboru. Programski odbor V skladu z Zakonom o regionalnem razvoju se za potrebe priprave in izvedbe RRP Svet regije dopolni s predstavniki deležnikov (podjetja, sindikati, nevladne organizacije, ustanove, državni organi) v regiji v Programski odbor. Naloge novega programskega odbora so: • medsebojno informiranje o poteku projektov RRP LUR • boljše sodelovanje med partnerji v regiji • širša razprava o predlogih izvedbenih projektov RRP LUR • izbira prioritetnih regijskih projektov, ki se bodo v regiji izvajali, • potrditev RRP • izvajanje sprejetih odločitev, ki so povezana z izvajanjem projektov regionalnega razvojnega programa, • spremljanje izvajanja RRP LUR. RRA LUR Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije izvaja strokovne, tehnične in administrativne storitve za Svet regije in Programski odbor. To opravlja sama ali s pomočjo izvajalcev, ki jih angažira preko ustreznih postopkov javnih naročil. Poleg RRA LUR lahko posamezne programe ali projekte izvajajo drugi nosilci v regiji v primeru, da imajo ustrezna pooblastila, so za to usposobljeni in v program ali projekt vlagajo ustrezna lastna sredstva. mag. Lorena Korošec Organigram Društvo diabetikov Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin PO ZAČRTANEM PROGRAMU V LETO 2005 Prvi društveni pohod smo pripravili 22. januarja 2005. V lažjem dvournem pohodu smo se namenili obiskati naslednje kraje: Rova, Žiče, Zagorico in Jasen. Pohvaliti je treba vse, ki ste se zbrali, da prijetno združite s koristnim, tj. s hojo za zdravje. Zbralo se je 47 pohodnikov, največ doslej, odkar organiziramo pohode. V sončnem zimskem dopoldnevu smo ob 10. uri, po kratki predstavitvi krajev, skozi katere bomo šli (Maks Grošelj), krenili na pot, ki je trajala do 13. ure. Vmes smo se v Zagorici odžejali na turistični kmetiji Pr) Soud. Vračali smo se preko kraja Jasen, po sicer precej razmočeni, blatni gozdni poti nazaj na Rova, kjer nas je čakala topla malica in naš harmonikar Janez. Po 15. uri smo se dobro razpoloženi razšli z željo, da se kmalu v tako velikem številu srečamo na našem naslednjem pohodu, ki bo v aprilu. Vsak udeleženec naj pripelje vsaj še enega člana društva, ki doslej še ni šel na pohod za nami. Še pogled malce nazaj^ Naše društvo je imelo redni letni občni zbor 17. novembra 2004. Predsednik društva g. Hrovat je podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu na področju zdravstveno-vzgojnega dela s člani, kakor tudi o skrbi za zdravje svojih članov na okrevanjih, športno rekreativnih srečanjih, izletih ipd. Izvedeli smo tudi za finančno stanje v društvu tj. pregled vseh prihodkov in izdatkov. Občnega zbora so se udeležili: predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije, predstavniki društev diabetikov Tržič, Škofja Loka, Kranj, Jesenice, s katerimi sodelujemo zlasti na športno-rekreativnem področju. Pozdravili so zbor ter vsem zaželeli uspeha, predvsem pa zdravja. Program dela za leto 2005 je predstavil predsednik. Imeli bomo veliko pohodov, tudi skupaj z diabetiki društev gorenjske regije, dve okrevanji v slovenskih zdraviliščih, šli na poučen izlet, imeli vsaj dve zdravstveno-vzgojni predavanji v Zdravstvenem domu Domžale. Še naprej bomo skrbeli za redno obveščanje članov o vseh aktivnostih društva. Pridobivali bomo nove člane, tudi s sodelovanjem zdravstvenih delavcev, ki delajo s sladkornimi bolniki in njihovimi svojci. Za konec še nekaj idej za spomladanske mesece: FEBRUAR - PREDAVANJE: Oči in diabetes MAREC - OKREVANJE: Radenci - smučanje: organizira Društvo diabetikov Kranj APRIL - POHOD: Šmartno v Tuhinju - pohod Jezerski vrh: Društvo diabetikov Kranj MAJ - POHOD: Stari grad - meddruštveni pohod na Kresu : Društvo diabetikov Jesenice. Idej za zdravo življenje je dovolj, samo potruditi se je treba in malo dobre volje. Vse, ki se doslej še niste vključili - vemo začeti je težko- vabimo, da naredijo prvi korak. Naprej bomo korakali skupaj. Se vidimo! Dobrodošli vsi! Anica Cotman Anžič V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik OM, št. 23/97) Odbor za družbene in društvene dejavnosti objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2005 1. Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš; posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter dijakom in študentom, ki so v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 2. Za leto 2004 bodo lahko podeljene naslednje Trdinove nagrade: • do tri Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu (1 na področju športa, 1 na področju kulture, 1 na drugih društvenih področjih); • do tri Trdinove nagrade za posameznika za diplomsko nalogo; • do tri Trdinove nagrade za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo. Višina posamezne nagrade je 160.000,00 Sit. 3. Predloge za dodelitev Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu posredujejo društva (kulturna, športna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na področju Občine Mengeš. Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike za diplomsko nalogo posredujejo posamezniki, ki so zaključili študij z diplomsko nalogo s tematiko, ki predstavlja temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš. Predlog za podelitev Trdinove nagrade za posameznike za projektno ali raziskovalno nalogo posredujejo posamezniki, ki so v šolskem letu oziroma študijskem letu 1997/98 izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 4. Predlog za Trdinovo nagrado za izjemno delovanje v društvu mora vsebovati: 1. točno ime in naslov predlagatelja; 2. ime in priimek, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis kandidata; 3. podrobno obrazložitev o kandidatovem aktivnem delovanju v delu društva oziroma njegovih uspehih. Predlog za Trdinovo nagrado za diplomsko nalogo mora vsebovati: 1. ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o opravljeni diplomi, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis. 2. diplomsko nalogo; 3. obrazložitev diplomske naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. Predlog za Trdinovo nagrado za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo mora vsebovati: 1. ime in priimek kandidata, roj stne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija osebnega dokumenta iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis. 2. projektno oziroma raziskovalno nalogo; 3. obrazložitev projektne oziroma raziskovalne naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. 5. Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 30. marca 2005, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«. 6. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval. 7. Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku. ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik: Jože Vahtar l.r. VABILO Vabimo vas na občni zbor OBČINSKE ORGANIZACIJE RK Mengeš, ki bo v petek 4. marca 2005 ob 17. uri v prostorih naše organizacije v Zdravstvenem domu, Zoranina ul. 3. OORK Mengeš Majda Trobec ZAHVALA Zahvaljujemo se gasilcem PGD Mengeš, Topole in Loka za hitro, učinkovito in nesebično gašenje požara na gospodarskem poslopju. Družina Ahmetaj iz Mengša KOVINARJA MLAJŠEGA, ZA DELO NA KOVINARSKO-PREDELOVALNIH STROJIH REDNO ZAPOSLIMO, Z ENOMESEČNIM PREIZKUSNIM DELOM. TEL: 04/28 16 108 in STROJNEGA TEHNIKA ALI ING. STROJNIŠTVA ZAPOSLIMO PRI RAZVOJU KOVINARSKIH IZDELKOV, ZA NEDOLOČEN ČAS S TRIMESEČNIM PREIZKUSNIM DELOM. TEL:04/28 16 108 GORENC-IGOR STARE S.P. SPODNJI BRNIK 81 4207 CERKLJE tel: 04 / 28 16 108 Na podlagi 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 20. seji dne 2. februarja 2005 sprejel SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2005 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem , kulturnem, športnem, humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti. 2. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju Občine Mengeš. 2. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25 - letnico dela. 3. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15 - letnico dela. Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 24. MARCA 2005 v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj),Slovenska c. 30, 1234 Mengeš. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: - točen naziv, naslov predlagatelja; - ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklic predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje; - vrsto priznanja; - podrobnejšo obrazložitev predloga z navedbo kriterijev 3. V letu 2005 bodo praviloma podeljena naslednja priznanja: • 1 zlato priznanje • 2 srebrni priznanji • 3 bronasta priznanja 1. Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50 - letnico dela. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala. Stevilka: 128-20/3 Datum: 2. 2. 2005 Občinski svet Občine Mengeš Župan mag. Tomaž Štebe Delovno mesto / Področje Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave .. Župan..................................................................@ Direktor občinske uprave Svet občine, splošne zadeve Sociala, vzgoja, zavodi, d^tva..................................... Vodenje, investicije, okolje Prostor, lokacije, zazid^jivost, zemljišča........................ Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor.................... OBČINA MENGES - Telefoni, eNaslovi, www informacije Knjigovodstvo, finance................................................................................... Fakturiranje, obračun...................................................................................... Knjižnica Mengeš............................................................................................ Vrtec Mengeš.................................................................................................. Glasbena šola Mengeš..................................................................................... Glasilo Občine Mengeš MENGSaN (tudi na www.menges.si)..................... Prod^k - Javno komunalno podjetjeKoncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki............................................... Zimska služba - Izvajalec GRASTO d.o.o. - Odgovorna oseba ................... ...... PLlNovodno omrežje - Dežurna terenska služba PETROL d.d..................... Policija DomžaleDežurstvo Mengeš PON 8.00-11.0, SREDA 15.00-18.00.. ...... Policija............................................................................................................. Center za obveščanje, gasilci, reševalci ......................................................... Humana - stare obleke in obutev . Telekom ..(0)1 723 70-81(0)1 724 71-00................. ..(0)1 724 71-02 (0)1 724 71-06 (0)1 724 71-07 (0)1 724 71-04 (0)1 724 71-09 ..(0)1 724 71-01 (0)1 724 71-05......................................... ..(0)1 724 71-08 ..(0)1 724 71-03 .. (0)1 723 73-74 .. (0)1 72375-00 ..(0)1 723 71-93 .. (0)1 723 70-81 (oglasi, zahvale, uprava) . ..(0)1 729 54 30......................................... .. 031 648 407............................................. SiMobil .. 040 8523- 52 .. 040 8523- 50 .. .. 040 8523- 60 .. .. 040 8523- 55 .. .. 040 8523- 51 .. 040 8523- 57 .. 040 8523- 59 .. .. 040 8523- 53 .. 040 8523- 54 .. 040 8523- 58 .. .. 040 8523- 56 .. . 031 603 713 (odgovorni urednik) .. eNaslov .. obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si .. Tomaz.Stebe@menges.si .. And^ej.Benkovic1@menges.si Irena Podborsek@.menges.si .. Rika.Binter@menges.si .. And^ej.Urbanc@menges.si .. Robert.Spenko@menges.si .. Boris.Kavcic@menges.si .. Mitja.Dolinsek@menges.si .. ef@menges.si, .. Lidija.Urankar@menges.si . mengsan@menges.si .. dežurstvo .. g. Bogo Rus 031 294 933 ga. Jerca Stopar .. 040 679 344 .. (0)1 724 65-80 (0)1 723 75-68 .. 113 .. 112 ..031 510 521 Središče »Naš Slamnik«- Upravljalec Studentski klub Mengeš - Čitalnica in internet - Turistično d^tvo Mengeš - Podjetniško združenje Mengeš (četrtki ob 20.00)- Planinsko društvo Janez Trdina- Kolesarsko društvo Mengeš.........................................................................................................................(0)1723 02-06 Fax:7230207 Karitas - torek 16.00 - 18.00 ure.................................................................................(0)1 723 89-77.............................................041 912 550 Rdeči križ - .................................................................................................................. 01 723 74-42 ga. Majda Trobec .................041 288 612 Inšpekcijska služba Domžale.......................................................................................(0)1729 59-50 Inšpektorat za okolje..............(0)1478 71-01 Veterinarska postaja Domžale (0)1721 28- 84(0)1721 61-94 Elektro Domžale............................(0)1724 12-89 Banka Mengeš ..............................................................................................................(0)1724 78-72 Pošta Mengeš ...............................................................................................................(0)1723 70-00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposred^ sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 14.30; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBISČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«, Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev ^ IGRANJE NK MENGO 28 V SKUPINI U-8 in U-10 V JESENSKI LIGI V LJUBLJANI TER DECEMBRSKI TURNIR V KAMNIKU Naši mali nogometaši U-8 so zopet zablesteli v svoji kategoriji in osvojili kar dva druga mesta. Skupina nogometašev U-10 sicer ni tako blestela, vendar smo si vseeno lahko vedno ogledali dobro tekmo in smo bili starši in navijači na svoje nogometaše še pa še ponosni. No pa pojdimo od začetka. Konec avgusta 2004 se je začela jesenska liga v Ljubljani za naše nogometaše v skupini U-8 in U-10. Kot že rečeno je skupina U-8 blestela na igriščih in na koncu zasluženo osvojila drugo mesto. Rezultati igranih tekem v skupini U-8: NK FACTOR : NK MENGO 28 5 : 4 ALFA INTER PIZ. MURKA : NK MENGO 28 1 : 5 NK DOLOMITI : NK MENGO 28 2 : 2 NK SLOVAN : NK MENGO 28 1 : 12 NK DOB : NK MENGO 28 0 : 10 NK KOMENDA : NK MENGO 28 1 : 2 NK BRINJE : NK MENGO 28 0 : 12 NK ŠMARTNO : NK MENGO 28 0 : 2 Končna uvrstitev prvih treh najboljših v skupini U-8: 1. NK FACTOR 2. NK MENGO 28 3. NK DOLOMITI Naj poudarim, da so naši mali nogometaši na glavnini tekem igrali v dokaj težkih pogojih. Zavedati se moramo, da se je liga odvijala na prostem in da se je začela že proti koncu avgusta. Kakšno vreme je bilo avgusta pa vemo vsi. Vroče in soparno. Nam, navijačem in staršem je bilo neskončno vroče ob igrišču, ko smo navijali in gledali naše nogometaše. Hladili smo se z mrzlo pijačo in iskali senco. Niti pomisliti si nismo upali, kako bi bilo, če bi se morali mi v tisti vročini in soparini poditi za žogo po igrišču. Potem nam je nekajkrat zagodel dež. Otroci so igrali na razmočenih igriščih. Na koncu vsake take tekme so se morali najprej temeljito umiti in preobleči, da smo starši iz kupice umazanih otrok sploh prepoznali svoje. Zadnja tekma v ligi se je odigrala 6.11.2004. Takrat pa vemo, da je bilo že hladno, sploh za igranje na zunanjih igriščih v kratkih hlačah in majicah. Kot sem že na začetku povedala nogometaši U-10 v jesenski ligi niso dosegli visoke uvrstitve. A nič ne de. Vsako tekmo so odigrali dobro, malo se jih je držala smola, nekje pa je bilo sojenje sodnika tako očitno nepravično, da je njegovo sojenje spravilo v jok naše male igralce, nas navijače in gledalce pa na poskakovanje na mestu. Upoštevati je potrebno tudi pomembno dejstvo, da je bila skupina U-10 zaradi pomanjkanja igralcev v glavnini sestavljena iz nogometašev iz skupine U-8. Torej, če zaključim. Nogometaši U-10 niso dosegli visoke uvrstitve v jesenski Ljubljanski ligi, so pa bili s svojim igranjem, trudom in športnim odnosom prav na vsaki tekmi v ponos staršem, navijačem in seveda nogometnemu klubu NK MENGO 28. 4.12.2004 se je v športni dvorani v Kamniku odvijal turnir v skupini nogometašev U-8. Na tem turnirju so naši nogometaši osvojili drugo mesto in vsak od igralcev NK MENGO 28 je na koncu turnirja dobil srebrno medaljo. Najbrž mi ni potrebno poudarjati, da so otroci nosili te medalje naokoli kot največji zaklad in da jo je marsikateri od njih zvečer imel okoli vratu, pod blazino ali pa na roki, ko je odšel spat. Sam turnir pa je potekal takole. Nogometni klubi so bili razvrščeni v tri skupine (A, B in C) in vsako skupino so sestavljali štirje nogometni klubi. Najprej je vsak nogometni klub igral znotraj svoje skupine. Na finalni tekmi pa so se med seboj pomerili najboljši klubi iz svoje skupine. Naši so igrali v skupini B. Naši nogometaši so v skupini B dosegli naslednje rezultate: NK KAMNIK : NK MENGO 28 0 : 1 NK FACTOR : NK MENGO 28 0 : 0 NK BRITOF : NK MENGO 28 0 : 2 V finalnem dejanju pa so naši nogometaši igrali takole: NK DOLOMITI (skupina A) : NK MENGO 28 0 : 0 NK ŠOŠTANJ (skupina C) : NK MENGO 28 2 : 1 Končna uvrstitev po finalnem tekmovanju 1. NK ŠOŠTANJ 2. NK MENGO 28 3. NK DOLOMITI Nogometni pozdrav! Urška Tavčar 7. memorial — pokal COCTA v Mengšu Prizadevni organizatorji, člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš so konec januarja uspešno pripravili 7. memorialno tekmo za pokal COCTA na skakalnici na Zalokah pod Gobavico. Pri tem gre pohvaliti prav vse, saj so se s pripravo skakalnice trudili že dolgo pred tekmo, tudi v razmerah, ko jim je toplo vreme že pobiralo narejen umetni sneg. Odlično pripravljeno skakalnico in tudi spremljevalne dejavnosti so pohvalili tudi v drugih sodelujočih društvih; tako skakalci kot trenerji in starši skakalcev, ki so bili v večini tudi kot gledalci. Izmed mengeških tekmovalcev se je med deklicami Eva Majdič uvrstila na 5. mesto (skupno 10 tekmovalk), pri dečkih do deset let se je Aljaž Ogrinc uvrstil na 17. mesto, Andraž Žun na 33. mesto, Jan Pibernik na 37. mesto (39). Med dečki do enajst let pa je Nejc Kimovec zasedel 17. mesto (21). Arboretum ^mm Potok Občina Mengeš sofinancira nakup letnih kart za svoje občane in brezplačne organizirane obiske otrok iz občine. Karte lahko kupite: pred vhodom v park Arboretum, v Vrtnem centru Arboretuma v Volčjem Potoku, na upravi Arboretuma in pa v Mercator centru v Domžalah. Cenik storitev Arboretuma Volčji Potok Cena vstopnice Odrasli Skupine, upokojenci, dijaki Osnovnošolski otroci Družinska karta Čez leto 1000 SIT 4,5 EUR 800 SIT 3,5 EUR 600 SIT 2,5 EUR 2500 SIT 11 EUR V času pomladne razstave 1300 SIT 5,5 EUR 1000 SIT 4,5 EUR 1000 SIT 4,5 EUR 3100 SIT 13 EUR Letna karta za občane s stalnim prebivališčem v občinah Mengeš. Domžale. Komenda in Kamnik 3500 SIT Letna karta za občane s stalnim prebivališčem v občini Trzin 4000 SIT Letna karta za prebivalce ostalih občin 8000 SIT Voden ogled v slovenskem jeziku 5000 SIT 21 EUR Voden ogled v tujem jeziku 9000 SIT 40 EUR DOHODNINSKA NAPOVED za leto 2004 ODDAJA OBRAZCEV NA OBČINI MENGEŠ Slovenska cesta 30, I. nadstropje, sejna soba v četrtek, dne 17. marca 2005 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 18.00 ure Davčna uprava - izpostava Domžale, Homar-Jerman Metodija Občina Mengeš, Tomaž Štebe GREGORJEVO V petek, 11. marca 2005 ob 18. uri Pri kamnitem mostu v Loki tradicionalno SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI Vabi KD Antona Lobode DESUS ZA VSE GENERACIJE Že dva mandata smo uspešna parlamentarna stranka. Naši poslanci so gornje geslo in strankin politični program uspešno uresničevali kot samostojna in koalicijska stranka. Veliko obljubljenega smo uresničili. Prizadevali smo si za pravično socialno državo. Usmerjeni smo bili k stabilni gospodarski rasti in največjo možno mero moči smo namenjali boju proti pritiskom, da niso bile načete temeljne pravice socialno ogroženih, invalidov in upokojencev. Po zaslugi poslancev je pokojnina postala ustavna pravica. Brez 4 poslancev v državnem zboru in 152 svetnikov v občinskih svetih in njihovega glasu za socialne pravice, bi bilo danes stanje na socialnem področju slabše. Nenehno se upirajo pritiskom po pokojninski reformi (na slabše). Stranko smo ustanovili pred 15 leti. Demokratično se bomo borili ne le za pokojnine tistih, ki jih že imamo. Teh nam ne bodo vzeli. Skrbi nas za tiste, ki imajo do upokojitve še 5,10 ali 15 let. Skrbi nas, da ne bo prevladal najbolj grob liberalizem in da bo še nekaj generacij dobivalo zaslužene pokojnine. Za naše sinove in vnuke nam gre. Zanje se je vredno politično boriti. Pridružite se nam. V DeSUS je več kot 66.000 članov in organizirani smo v 157 občinah v Sloveniji. Če se želite včlaniti v stranko so vam vrata široko odprta. Izpolniti priloženi kupon in nam ga pošljite na naslov: DeSUS Kersnikova 6, Ljubljana Ime in priimek:. Naslov :. (obkrožite) DA želim se včlaniti v DeSUS DA želim prejemati brezplačne novice DeSUS in ne bom se včlanil(a) Tudi v občini Mengeš želimo ustanoviti občinsko organizacijo. Na ustanovni občni zbor bomo povabili vse, ki nam boste poslali izpolnjeni gornji obrazec. Vabljeni vsi, ne le upokojenci. Med našimi člani je cca 40% članov, ki še niso upokojeni. Kongres naše stranke bo 20. maja v Ljubljani. Ale.š Kardelj Član Izvršnega odbora DeSUS (o41 613 692) Praznovanje 115 let gasilstva v Mengšu se je začelo v petek, 18. februarja v Kulturnem domu Mengeš s svečano otvoritvijo 115 - tega občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš. Popestrili so jo člani MKZ Mengeški zvon s pesmijo in kratko zgodovino društva, ki jo je podal Matjaž Repnik. V nadaljevanju so člani društva poslušali poročila o delu društva za leto 2004, ki jih v celoti objavljamo, ter sprejeli smernice za nadaljnje delo v letu 2005. LETNO POROČILO 2004 POVELJNIKA PGD MENGEŠ Vsako leto se naloge, dolžnosti, dela gasilske organizacije močno povečujejo, ki jih moramo gasilci vestno izpolniti kot nam naročajo pravila gasilske službe in zakoni, ki temu pripadajo. Nalog, dejavnosti in dela je toliko, da se včasih prav čudim kako to sploh zmoremo. No, pa vendar z nekaj dobre volje, s skupnimi močmi smo tudi temu kos, je pa res, da se je marsikdaj treba tudi kakšni drugi stvari odreči, da zadeve tečejo tako kot morajo. V nadaljevanju sem v nekaj točkah povzel večje dejavnosti, ki so se izvajale skozi leto 2004. Intervencije V nadaljevanju poročila je razvidno, da se je število intervencij v primerjavi z letom poprej nekoliko zmanjšalo. Glavni razlog je verjetno nesušno obdobje, saj smo imeli predlani velik del intervencij prav travniških in gozdnih požarov. Večjih intervencij sicer ni bilo, nekaj požarov je bilo v stanovanjskih objektih, vendar se zaradi hitrega posredovanja požari niso razširili. Tako je bilo vse skupaj 30 intervencij od tega 17 požarnih in 13 tehničnih. Naj omenim, da je v lanskem obdobju naše društvo posredovalo na 61 intervencijah. Intervencije v letu 4. jan ob 02:29 31.jan ob 23:32 1. feb ob 09:50 15. feb ob 21:29 24. feb ob 08:00 24. feb ob 08:30 13. mar ob 17:14 27. mar ob 22:40 4. apr ob 14:50 20 apr ob 22:56 25 apr ob 20:45 4. maj ob 11:05 14. maj ob 19:25 16. maj ob 00:30 3. jun ob 13:23 27. jun ob 23:30 5. jul ob 10:05 10. jul ob 19:20 17. jul ob 18:00 6. avg ob 12:30 11. avg ob 18:50 15. avg ob 13:00 4. sep ob 23:45 26. sep ob 03:32 11 okt. ob 08:30 22. okt. ob 10:17 12. nov. ob 07:30 29. nov. ob 05:55 14. dec. ob 16:30 Stroški intervencij žar P( Poža: Poža: Poža: Reše-Poža Z P Mengšu kontejnerja na Slamnikarski ulici v Mengši v stanovanju na Detelovi ulici 17 v Mengši stanovanjske hiše na Slovenski 38 v Meng; velikega zabojnika za smeti na Šolski ulici anje kombi vozila ob zdrsu s ceste, žar dimnika na Cankarjevi ulici v Mengšu, ušitev strehe zaradi snega na Slovenski cesti 5, žar zabojnika na Šolski ulici in ponovni poziv za požar t mrevsiškiigrisudni požar ob cesti Mengeš- Šinko Turn Požar stanovanjske hiše v Topolah, Razlitje vode v kletnih prostorih Balantičeve 16, prečrpava inoz5^anje ečo, Pot t a prometno Pron^etna nesreča r Zopet požar mreže Tehnična intervencija, odpiranj Požar zabojnika pri šoli, Požar v kuhinji stanovanjske Prometna nesreča na Sloven engšem g 1 Doben n Duplu -njeno šoli. Kamniški 4 v Poža Poziv Poža Izvla Poža Poža Črpa: Poža Poža osebnega na interv v stanov ■enje osel kozolca v stanov ije vod( tomobila ijo za vd( 1 na Finž ;a vozil i oncu Ma v 4. nadst hiše Ro ki cesti a Rodi ipretova 30 v 21 v Mengš Me Mengš ngšu, rjevi ceste trov ipji dnih vo 5 v Mengšu, zaradi prevelike hit : ulice v Mengšu, Slamnikarske ulice tcu Sonček, pri Kulturnem dom SPB Domžale, gospodarskega p Prometna nesreča na G Podrta smreka na poti t oslopja na Jemčevi i robeljski cesti v Me: rim steze na Gobov Stroški intervencij glede na prejšnjo obdobje so se nekoliko zmanjšali,glede na to, da k sreči nismo imeli večjih požarov kot preteklo leto. Kljub temu pa znašajo po ceniku GZS februar 2003, 380 dnevnih in 240 nočnih ur. Na vozilih in agregatih je bilo opravljenih 146 delovnih ur. Stroški, skupaj z vozili in opremo znašajo po ceniku GZS 940.000,00 SIT. Zaradi hitrega in strokovnega posredovanja gasilcev je bila preprečena velika materialna škoda na objektih in drugod, kar pa ni zanemarljivo. Poročilo o aktivnostih v oktobru, mesecu požarne varnosti Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš, je v mesecu oktobru izvajalo naslednja tekoča in izredna dela. Naloge po programu: - večkratni dovozi vodena vodno vrtino pred mostom čez Pšato pri Hidrotehniku (za izdelavo emulzije podmazovanja svedrov); - 3. oktober ^ redno usposabljanje operativnih enot; - 7 oktober ^ prikaz gasilskih dejavnosti na ploščadi pred OŠ za prve razrede osnovne šole; - 9. oktober ^ sodelovanje na vaji CZ, zaščita in reševanje v Topolah; - 11. oktober ^ intervencijsko črpanje vode pri Kulturnem domu iz jaška (počena cev); - 20. oktober ^ obisk in predstavitev gasilcev v vrtcu Sonček; - 21. oktober ^ sodelovanje na gasilsko reševalni vaji v OŠ Roje; - 22. oktober ^ intervencija- sodelovanje pri požaru v SPB Domžale; - 22. oktober ^ srečanje gasilske mladine in delavnice na temo oktober, mesec požarne varnosti (požarna varnost na kmetiji), izdelovanje plakatov, lutk in podobno; - 23. oktober ^ udeležba pri maši v cerkvi v Loki (maša za vse umrle gasilce); - 26. oktober ^ sodelovanje na vaji evakuacija BIO 2004 v Lek-u; obisk gasilcev v vrtcu Gobica (predavanje in prikaz gašenja); obisk starejših skupin iz vrtca Gobica (ogled gasilskega doma in eliki medobčinski gasilsko - 27. oktober ^ - 27. oktober ^ vozil); - 27. oktober ^ organizacija in sodelovanje na reševalni vaji na supermarket TUŠ 2004 v Mengšu; - 29. oktober ^ društvena gasilska vaja na Mengeški koči; - 31. oktober ^ udeležba na komemoraciji na Zalokah. Poleg navedenih nalog so bila izvajana še redna vzdrževalna dela na vozilih in izolirnih dihalnih aparatih. Dovozi DATUM 24. jan. 07. feb. 15. mar. 18. mar. 04. apr. 06. apr. 17. maj. 31. maj. 15. jun. 24. jun. 04. jul. 28. jul. 02. avg. 06. avg. 20. avg. 27. sep. 29. sep. 30. sep. 01. okt. 04. okt. 05. okt. 08. okt. 08. okt. 12. okt. 15. okt. 19. okt. 20. okt. 20. okt. 21. okt. 05. nov. 08. nov. 10. nov. 14. dec. ode, čiščenja, pranja v letu 2004 LOKACIJA ilizacije f di v okoli na Slove šča pred gasilsko g di pred občino Me n športna ploščad b cesti na Rašic Čiš Pra Pra Pra Pra nje kan e plošč e fasad e parki e plošč osnovna šola Pobiranje smet Čiščenje žlebov pri Jenčič Milam prostorov, parkirišč po pri zunanjih površin na bencii okolice doma, pločnika in odtoka in kanalizacije v T v okolici cerkve; ; ene cisterne vode v Trzin; ije kanalizacije v vrtcu Son atrija pri župnišču in okoli ploščadi pri banki in zdrav z vode v industrijsko vode za vodno vrtin Pr Pr Pr Pr Pr Do Či Pr Pranje Prevoz Dovoz 1D0ovmo3z Dovoz Dovoz Dovoz Ponov Dovoz Dovoz Dovoz Poliva Ponov Dovoz Pr Do Pr Čišč Purkartu; gasilskega doma; ki cesti 14 v Mengšu; dbenim domom; igeš, pred cerkvijo okviru očiščevaln 3 (od opekarne) v 1 v Mengšu; editvi Trdinov sejem; skem servisu v Mengš cestišča; ater bar-u; o, vrtec Sonč eaksïoOg ek in Gobic ?ainMemi;ijé; tvenem domu; mo Mengeš (Teh Max); (mazanje) pred mostom č z Pšato vode vode vode vode i dov vode vode vode vodn vodn vodn vodn vode vodn vodn vodn 10 m3 10 m3 5 m3 5 m3 vrtino 5 m3 5 m3 5 m3 betoni plošče m3 vanje betonske plošče pi ovno polivanje betonske 'oz vode, namakanje temelj Ije ploščadi okoli gasilsko godb 'oz vode v industrijsko cono Ms Ije zamazane ceste od zemlje n; Ije kanalizacije na Prelovškoi ranju v pri betonir industrijsk: nega dom ngeš; Hribi i ulic dustrijsk: nju coni Mengeš industrijski coni Mengeš; ščenje lista; Mengeš; rjevi ulici v Mengšu V letu 2004 je bilo prepeljano preko 75.000 litrov pitne vode na določene lokacije in izpeljanih oziroma organiziranih preko 25 čiščenj in pranj asfaltnih površin in čiščenja kanalizacije. Redarska služba in požarne straže v letu 2004 25. jan. 14. feb. 24. feb. 30. apr. 28.- 30. 24.- 26. 22. okt. 04. dec. 26. dec. apr. sep. Redarstvo ob tekmovanju v smučarskih skokih v Mengšu, Požarna straža ob prireditvi pod Mengeško marelo, Dežurstvo in požarna straža ob kresovanju v Preserjah, Požarna straža ob kresovanju na Mengeški koči, Požarna straža ob praznovanju 120- letnice Mengeške godbe in ob Trdinovem sejmu, Požarna straža ob prireditvi Mihaelov sejem, Požarna straža na prireditvi Slovenski slavček v Domžalah, Požarna straža ob ognjemetu pri bencinskem servisu (otvoritev lokala), Požarna straža ob novoletnem koncertu v Kulturnem domu. Slovesnosti in praznovanja v letu 2004 08. jan. 24. jan. 24. jan. 31. jan. 31. jan. 07. feb. 07. feb. 12. feb. 13. feb. 13. feb. 05. mar. 11. mar. 11. mar. 18. mar. 26. mar. 02. apr. 09. maj 09. maj 29. maj 30. maj 05. jun. Polag Prazn Občni Občni Občni Meng Občni Občni Občni Občni 114. Obč i zb i zb i zb i zb i zb i zb i zb ;žba zb zbor zbor em) zbor zbor zbor zbor venca ob 60 letn je 50.letmce našs r PGD Mavčiče r PGD Loka PGD St. Egyde i spomina poboj; članice Šinkovec talcem Pavle a Zalokah Občn Občn Občn Občn Občn Občn Občn Udel Udeležb Praznov Parada ob p Trdinovem sejmu Udeležba ob prazn PGD Štatenberk PGD Bevče gasilske mladine ter prevzem nov zbor PGD Me PGD Kamnik Turistično društv v Lek-u PGD Topole TVD Partizan GZ Mengeš Godbe Mengeš a Florijanovi maš ' Avstriji (pobra a Dolenjskem ) društvo šega dr 1 vozila ■ štva CPV Helio Koli geš Menge inje Florijan 50. letn i maši v Trz i maši v Mo našega član 120. letnice stah a Mejak Torn Mengeške go mju 50. letnice PGD Križ s parado m 12 T Pogrebi v 2004 08. feb. Pogreb 10. mar. Pogreb 09. apr. Pogreb 01. maj Pogreb 08. maj Pogreb 14. maj Pogreb 24. maj Pogreb 10. jul. Pogreb 24. jul. Pogreb 08. okt. Pogreb 12. okt. Pogreb 14. okt. Pogreb 01. nov. Pogreb 16. dec. Pogreb 18. jun. Slavnostna akademija ob 110. letnici PGD Komenda 18. jun. Slavnostna akademija ob 40. letnici PGD Jarše Rodica 19. jun. Udeležba na paradi ob 110. letnici PGD Komenda 20. jun. Udeležba na paradi ob 40. letnici PGD Jarše Rodica 27. jun. Udeležba ob 70. letnici PGD Peče 04. jul. Proslava 50. letnice PGD Rova 18. jul. Udeležba ob praznovanju 110. letnice PGD Semič 23.okt. Udeležba pri maši v Loki z vse umrle tovariše gasilce 31.okt. Komemoracija na Zalokah V letu 2004 se je PGD Mengeš udeležil kar 30 slovesnosti in praznovanj, kar je plod medsebojnih prijateljskih odnosov in sodelovanja. člana PGD Trzin Toneta Daneta, podpornega člana Sadevčič, podporne članice Jožefe Kralj, podpornega člana Opalk Jožeta (Ukarjev ata), podpornega člana Burgar Andreja, člana PGD Loka Jalušič Stefana, našega člana Orel Franca- Floza, podpornega člana Flajšman Staneta, člana PGD Loka Urmež Jožeta, podpornega člana Peterlin Franca, podporne članice Kunc Francke, člana PGD Trzin Ručigaj Ivkota (Romsa), podporne članice Slevec Tončke (Roščove mame), podpornega člana Vidrih Ivana. Praktične vaje Iz predhodnih uspešnih, hitrih in predvsem pravilnih ukrepanj je jasno, da brez praktičnih vaj, nenehnega nadgrajevanja znanja in usposabljanja, ne moremo predstavljati dobre, hitre in uspešne intervencije. Tako imamo poleg gasilsko reševalnih vaj tudi vsako prvo nedeljo v mesecu od 09 do 11 ure praktično usposabljanje operativnih enot in sestanke operative PGD Mengeš. 01. feb. Praktična vaja gašenja hiše z notranjimi napadi na Slovenski ulici; 28. mar. Praktična vaja in zaključna vaja za tečaj vodje skupine v Jablah in Loki; 02. maj Praktične vaje operativnih enot, namišljeni požar v kleti bloka; na Kolodvorski 2c, požar v bloku drugega nadstropja in iznos plinske jeklenke in ponesrečenca iz stanovanja; 04. jun. Vaja Gasilske zveze Mengeš na OS Mengeš; 06. jun. Prikaz gašenja osebnega vozila in gum z novim gorilnikom Biogen in Bioversal; 01. avg. Pregled in usposobitev novih hidrantov ob novi cesti zavrti; 28. avg. Medobčinska gasilsko reševalna vaja na bencinski servis v industrijski coni Trzin; 09. okt. Vaja zaščita in reševanje v Topolah izvedena po točkah reševanja v različnih okoliščinah; 21. okt. Prikazana vaja požara v garaži v OS Roje; 26. okt. Reševalna vaja » Evakuacija BIO 2004« vLek- u; 27. okt. Velika medobčinska reševalna vaja na Supermarket TUS v Mengšu. V vaji sodelovala društva iz petih občin; 29. okt. Društvena vaja požara na Mengeški koči. Tekmovanje v letu 2004 VETERANKE Priprava za tekmovanje na Sinkovem turnu (11 vaj) 08. maj 2004 tekmovanje na Sinkovem turnu 1. mesto Priprave za državno tekmovanje v Kočevju (6 vaj) 22. maj 2004 državno tekmovanje v Kočevju 4. mesto Priprava za tekmovanje v Teharjah (3 vaje) 29. maj 2004 tekmovanje v Teharjah 2. mesto Priprava za tekmovanje v Bevčah (3 vaje) 26. junij 2004 tekmovanje v Bevčah 2. mesto Priprave za tekmovanje v Polju (3 vaje) 03. julij 2004 tekmovanje v Polju 2. mesto Priprava za tekmovanje v Mojstrani (3 vaje) 17. julij 2004 tekmovanje v Mojstrani 4. mesto Priprava za tekmovanje na Prevaljah (8 vaj) 21. avgust 2004 tekmovanje na Prevaljah 1. mesto Priprave za občinsko in zaključno tekmovanje v Mengšu (8 vaj) 02. september 2004 občinsko tekmovanje v Mengšu 1. mesto 04. september 2004 zaključno pokalno tekmovanje v Mengšu (v skupnem sestavu petih tekmovanj v Sloveniji) 2. mesto SKUPAJ SKUPAJ 45 vaj 9 tekmovanj VETERANI Priprava za Sinkov turn (11 vaj) 08. maj 2004 tekmovanje na Sinkovem turnu Priprave za državno tekmovanje v Kočevju (5 vaj) 22. maj 2004 državno tekmovanje v Kočevju Priprava za tekmovanje v Bevčah (3 vaje) 26. junij 2004 tekmovanje v Bevčah Priprava za tekmovanje v Polju (3 vaje) 7. mesto 8. mesto 9. mesto 03. julij 2004 tekmovanje v Polju Priprava za tekmovanje v Prevaljah (4 vaje) Tekmovanja se nismo mogli udeležiti. Priprava za občinsko in zaključno pokalno tekmo (5 vaj) 02. september 2004 občinsko tekmovanje v Mengšu 04. september 2004 zakljuično pokalno tekmovanje v Mengšu 4. mesto 1. mesto 10. mesto SKUPAJ SKUPAJ 31 vaj 6 tekmovanj Ostala dejavnost gasilskih veteranov in veterank bo razvidna iz poročila veteranske komisije PGD Mengeš. MLADINKE Priprave za tekmovanje GZ Mengeš (10 vaj) 05. junij 2004 tekmovanje GZ Mengeš 1. mesto MLADINCI Priprave za tekmovanje GZ Mengeš (8 vaj) 05. junij 2004 tekmovanje GZ Mengeš 1. mesto PIONIRJI Priprave za tekmovanje GZ Mengeš (8 vaj) 05. junij 2004 tekmovanje GZ Mengeš 1. mesto Razen tekmovanj, se je gasilska mladina udeleževala še raznih drugih srečanj, delavnic, itd. kar bo razvidno iz poročila mladinske komisije PGD Mengeš. Člani A in B so se 26. junija udeležili občinskega tekmovanja v Loki in tekmovanja za pokal PGD Loka. V Predvoru je bilo 04. septembra tekmovanje voznikov gasilcev. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah in sicer orodna vozila (1. in 5. mesto) in pa kombinirana vozila (1. in 5. mesto). Izobraževanje v letu 2004 Gasilci, operativci se za vodje skupin(višji čin) usposabljajo v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani, kjer se izpopolnjujejo in usposabljajo tudi za razne specialnosti katere delujejo v gasilski organizaciji. 06. marec 18.- 19. marec 2 člana; 13.- 15. april Začetek tečaja za vodjo skupine v GZ Mengeš; Izobraževanje za specialnost izolirnih dihalnih aparatov (IDA), Izobraževanje gasilcev za gašenje notranjih požarov na Igu, 3 člani; 21. april Požarna varnost v visokih zgradbah v CPV Helios Količevo, 2 člana; 03. oktober Izobraževanje operativnih enot, vaje z vsemi vozili mokre in suhe izvedbe; 19. november Delovno izobraževanje na motornih napravah; 05. december Delovno izobraževanje z IDA (ena skupina) in delovanje z vitlom (druga skupina). Razne dejavnosti v letu 2004 05. april Snemanje za RTV Slovenija, veteranke- izvedba obeh vaj in rekreacija v Fitnes centru; 17. april Udeležba na strokovnem ogledu centra za obveščanje v Ce- lovcu in poklicne gasilske enote v Celovcu; 26. april Postavitev mlaja za praznik dela 1. maj; 01. maj Spremstvo ob prvomajski budnici za joto klub AMD Mengeš; 15. maj Udeležba našega najstarejšega vozila (37 let) na srečanju starih vozil in karavana po Sloveniji (organizator društvo starih vozil Kamnik); 17. maj Postavitev treh kovinskih drogov za zastave v OS Roje; 07. oktober Prikaz gasilstva in gasilske igre kot predstavitev otrokom 1. razreda pri OS Mengeš; november Ekskurzija gasilcev v Semič in Metliko. Poleg naštetih dejavnosti smo se udeleževali še raznih analiz požarov in vaj, izvajali celoletno izobešanje zastav po Mengšu za praznike, postavitve stojnic, miz za razne prireditve (npr.: Mihaelov sejem, Trdinov sejem, itd.), pranje in čiščenje opreme, vozil in prostorov skozi celo leto, priprava vozil na zimo in še cel kup drugih malih aktivnosti, ki so nenazadnje za nemoteno delovanje še kako pomembne. Ob velikem številu aktivnostih, ki jih je PGD Mengeš izvajal in se jih udeležil, sem verjetno na kaj tudi pozabil. Lahko pa me popravite ali dopolnite v razpravi poročil. Brez besed pa ostanem, ko pregledam da smo gasilci PGD Mengeš skozi celo leto opravili preko 16.400 ur prostovoljnega dela, ki smo ga gasilci prostovoljno vložili v gasilsko delovanje. Ne samo za nas, predvsem za vas in nas vse. Da se počutite varne, ko mi bdimo dan in noč, da smo vam v pomoč. V službi ljudstva »Na pomoč« ! Poveljnik PGD Mengeš Tomaž Žargi POROČILO PREDSEDNIKA PGD MENGEŠ ZA LETO 2004 Spoštovane gasilke, gasilci, veteranke, veterani, spoštovani gostje! Leto 2004 je za nami in prav je, da podamo poročilo o opravljenem delu, ki smo si ga zadali na lanskoletnem občnem zboru. Narejenega je bilo veliko; vsi cilji, vsa dela, ki smo si jih naložili, so bila opravljena. Lepa hvala operativi, ki je skozi celo leto nadaljevala z usposabljanjem operativnih članov vsako prvo nedeljo v mesecu in tako utrjevala znanje pridobljeno na raznih tečajih. V preteklem letu smo nudili pomoč pri organizaciji Trdinovega in Mihaelovega sejma in 120-letnici delovanja Mengeške godbe. Na pomoč smo priskočili tudi smučarskemu društvu, tabornikom in drugim, ki so to želeli. Vključili smo se tudi v spomladansko očiščevalno akcijo / ureditev doma in okolice, čiščenje ploščadi Partizana, okolice občine, šole in vrtcev/. Nadalnje naj omenim sodelovanje z Občino Mengeš in gospodom županom mag. Tomažem Štebetom, ki nam je vedno stal ob strani. Vzdržujemo tudi stike med gasilci širom cele Slovenije; GD Bevče, GD Statenberg, GD Semič, GD Mavčiče, GD Jezersko ter pobratenimi gasilci iz Šentilja v Avstriji. Sodelujemo tudi z društvi znotraj Gasilske zveze Mengeš, kakor tudi GZ Domžale, Lukovica, Moravče, Kamnik, Komenda in Vodice. Menim, da so sodelovanje in medsebojni stiki temelj za dobre medsebojne oz. sosedske odnose. Veliko je bilo tudi govorjenja o zamenjavi vozila TAM avtocisterne. Komisija je pridobila razne ponudbe za podvozje in tudi predračune za nadgrad-njo.Odločili smo se za podvozje MAN, nadgradnja pa Avtoključavničarstvo Marjana Pušnika.Trudili se bomo, da bomo v letošnjem letu skupaj z Občino Mengeš, skupaj s krajani in prijatelji gasilstva, realizirali to veliko naložbo. Lahko rečem le, da je to za nas velik IZZIV Veliko truda in prostega časa nam je vzela organizacija pokalnega tekmovanja veteranov za pokal Občine \ Mengeš, GZ Mengeš in pokal GZ Slovenije. To tekmovanje že tradicionalno poteka v našemu kraju. V letu 2004 smo gostili več kot 40 ekip iz cele Slovenije. Vsa zahvala našim neutrudnim veterankam in veteranom za nesebično vlaganje in pomoč pri organizaciji tekmovanja. O sami udeležbi bo več povedal mentor. Zahvala za uspehe tudi vsem ostalim tekmovalnim enotam, članom A in B, ter mladincem in pionirjem. Hvala vsem mentorjem za vadbo. Hvala tudi Mateji Matjan in Sonji Žargi za uspešno izvedene delavnice v jesenskem času in ob božiču, ko nas je obiskal Božiček. Ena od dejavnosti, ki se izvaja skozi celo leto, je tudi izobešanje zastav po ulicah Mengša, na podlagi pogodbe med Občino Mengeš in gasilci - za vse proslave in državne praznike, kot tudi ob občinskih praznikih. To je za nas dodaten vir dohodka. To dejavnost izvajata Stane Gosar in Matjaž Dornik, za kar se jima najlepše zahvaljujem. Še več o podrobnostih o delu društva v letu 2004 boste slišali od ostalih v njihovih poročilih. Spoštovani! Pred nami je nov program dela, novo delovno obdobje. Pristopiti moramo k nadaljnim aktivnostim iz smernic 14. kongresa GZ Slovenije. Le te pa so: - zakonodajno področje, - kadriranje v gasilske vrste / mladina, ženske /, - urediti materialni položaj gasilca operativca, - usposabljanje in izobraževanje kadrov, - obravnava novega zakona o varnosti v cestnem prometu; področje vozil s prednostjo, kamor spadajo tudi gasilska vozila. V letu 2005, ki je pred nami, bomo praznovali 115 let obstoja gasilstva v Mengšu in prav današnji občni zbor naj bo prvo dejanje k praznovanju tega visokega jubileja. O sami proslavi se bomo še pogovorili, ker še ne vemo, kako bo z realizacijo nabave novega vozila - avtocisterne. Na zadnji seji UO in NO smo imenovali in zadolžili predsedstvo PGD Mengeš, da pripravi vse aktivnosti v zvezi z praznovanjem 115.letnice. Imenovali in potrdili smo tudi komisijo za priznanja in odlikovanja. Spoštovani! Gasilci na Slovenskem, predvsem prostovoljci, moramo ostati enotni in krojiti enotni razvoj, v katerem ne sme priti do razhajanj. Ne smemo se spraševati: "Kdo je kaj in zakaj?", kar pa se med člani zelo rado dogaja. Vse to in še veliko več od napisanega pa predstavlja naše prostovoljno delo in gasilsko življenje v društvu. Zahvaljujem se vsem, gasilkam veterankam, gasilcem veteranom, gasilski mladini in pionirjem, prijateljem gasilstva, krajanom, društvom v Mengšu, GZ Mengeš in Občini Mengeš za uspešno in ustvarjalno delo v letu 2004. Prepričan sem, da je delo, ki smo ga opravili častno, ter da smo ga opravili z veseljem, ponosom in zadovoljstvom. Nadaljujmo z več kot 135-letno tradicijo gasilstva na Slovenskem in več kot 115-letno tradicijo gasilstva v domačem kraju, v Mengšu. Ostanimo taki kot smo, strpni drug do drugega in delajmo z veseljem v medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Hvala za pozornost. Na pomoč! Predsednik PGD Mengeš Jože Žargi Minilo je pet let od tistega mrzlega dne, ko obstalo je Tvoje plemenito zlato srce. Ko gruda ledena tvoj grob je zakrila. Če tudi v grobu preranem zdaj spiš, pa vendar si z nami vsak dan, kot zvezda neskončna - tja do konca naših dni. Tebi v lep spomin naša predraga žena, mama, babica in prababica Vida Stopar iz Loke Vsi njeni Zadoneli so mengeški zvonovi. Zvonili so pesmi tebi najljubše, zvonili so pesmi tebi v zadnji pozdrav. Bil si mogočno drevo podprto z močnim stebrom. Klonil je steber, podrlo se je tudi drevo. Hvala ati, ponosni smo, da smo tvoji otroci. Naj bo veter večnosti vedno na tvoji strani, naj ti sonce neskončnosti toplo sije v obraz, naj ti luč neizmerne lepote vodi tvoje korake, naj te bog vedno nosi na svojih rokah. ZAHVALA K svoji ljubljeni ženi Slavki je odšel Naš ati, ata, brat, tast, stric in svak FELIKS BURGAR st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju Filc Mengeš, podjetju Prodnik Domžale, podjetju Vino Brežice in sodelavcem podjetja Milax Homec, Občini Mengeš in županu g. Štebetu za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, darovane sv. maše in sveče. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za njegovo duhovno pomoč, opravljeno sv. Mašo in pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Zahvalo želimo izreči g. Žargi Jožetu in vsem gasilcem, ki so z velikim dostojanstvom in častjo spremljali našega atija, pritrkovalcem, posebno g. Šimenc Stanetu, ki so iz zvonov zvabili pesmi v zadnji pozdrav. Posebna zahvala g. Blejc Francu, za tankočutne besede izrečene v poslovilnem govoru in izkazano mu čast. Zahvaljujemo se dr. Kovačevi in sestri Vandi za požrtvovalno zdravniško pomoč, patronažni sestri Sabini za vso srčnost in pomoč, ki jo je dajala našemu atiju. Hvala gospe Hrovatovi, posebno gospe Mariji, iz Centra za soc. delo za požrtvovalno pomoč pri negi. Hvala tudi dr. Rižnarjevi in sestri Sabini. Zahvaljujemo se vsem skupaj in vsakemu posebej, za vse kar ste storili za našega atija, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Zdaj pokojno spiš, a v naših srcih kakor prej živiš. ZAHVALA 29. decembra 2004je tiho zaspal naš dobri mož, oče, ata, praded in tast Ivan Merčun 1921-2004 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali sveto mašo. Posebno se zahvaljujemo dr. Ložarjevi in sestri Majdi za dolgoletno požrtvovalno pomoč. Prisrčna hvala gospodu župniku in pevcem za lep poslovilni obred. Hvala tudi partizanskim kurirjem za poslovilne besede in zadnjo poklonitev. Vsi njegovi Bolečine da se skriti, Pa tudi solze zatajiti, Le naše drage mame Nihče več ne more nam vrniti. ZAHVALA V 70. letu življenja je mirno zaprla oči naša draga žena, mama, sestra, tašča in stara mama MARIJA GJERGEK rojena RAC Iz Mengša. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala pevcem, gasilcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Vsi njeni. y V ROK BENKOVIČ - SVETOVNI PRVAK 2005 SPREJEM ZLATEGA BENKOTA V MENGŠU BO V PONEDELJEK, 28.2.2005 OB 17. URI PRED KULTURNIM DOMOM MENGEŠ